: " " 'T;
ZA
IOVO LITO
1853.
UČITELJEM IN UČENCOM, STARISEM IN OTROKOM V PODUK IN KRATEK ČAS.
s™. ;/.> '..Vi.5 <yt V\	"i,""1 > " . 1 "
Na svetlo dal
mm mmn,
korar stolne Lalnidske cerkve, in vodja školijnega semenišča pri sv. Andreju.
VIII. LETO.

Natisnili in na prodaj ima Janez Leon.
Poberite kosce (drobtince), ki .10 ostali, da se ne spridijo.
.loan. 6,
13, -ftus/
ObOOlb&lS-

s, r
KAJKALOh
Stran
Predgovor...............VII
Keršanska beseda o bratovsini ssv. Cirila in Metuda, slavianskih
apostolov ........... IX
A. PASTIRSKO OGLEDALO DUHOVSKIM BRATOM IZROČENO ZA POKUS IN POPRAVO.
I.	Poduk ženinom in nevestam .......	3
II.	Rlagoslovljenje novega pokopališča ......	20
III.	Keršanska beseda o blagoslovu pokopališča ....	20
IV.	Rlagoslovljenje sveč o Svečnici .... ...	32
V.	Pridiga o procesi! '/.a dež........37
VI.	Pridiga od žalostne matere božje . . . .	42
Vil.	Pridiga v god sv. Jurja......, .	48
Vili. Pridiga v god rojstva sv. Joana kerstnika.....55
IX.	Pridiga v god sv. Helene...... . .61
X.	Pridige osnovane za vse nedele. (IVa dalje.)
20) Rinkoštna nedela: Od svetega Duha ....	60
30)	Pcrva pobinkoštna nedela: Od presvete Trojice . .	70
31)	Druga pobinkoštna nedela: Od nebeške večerje . ,	73
32)	Tretja pobinkoštna nedela: Od skerbi za grešnika .	74
33)	Šterta pobinkoštna nedela: Vse v imenu božjem . .	78
34)	Peta pobinkoštna nedela: Od kletve ....	81
35)	Šesta pobinkoštna nedela: Od grehov omizja . . .84
36)	Sedma pobinkoštna nedela : Od lažnivih prerokov . .	87
37)	Osma pobinkoštna nedela: Od naj potrebneje rajlinge	90
38)	Deveta pobinkoštna nedela: Od hudobe greha . •	93
39)	Deseta pobinkoštna nedela: Od napuha ....	95
40)	Ednajsta pobinkoštna nedela: Od previdnosti božje ,	99
41)	Dvanajsta pobinkoštna nedela: Od velika sreče v sv, katolški cerkvi živeti...........101
B. OGLEDALO BLAŽENIH MOŽEV, NEKDAJNIM V SPOMIN,
SEDAJNIM V POSNEMO.
Stran
I.	Leopold Volkmar, slavni pesnik slovenskih Goric . . . 107
II.	Prane Hladnik, bivši vodja Ljubljanskega gimnazia in slavni
zellšar...........128
III.	Marko llanžič, .le/,uit in visoko učen Slovenec . . . .133
IV.	Urša Majhen llenedikova, pobožna kinetiška deklica . . . 139
V.	Sv. 1'elagi, kerški mnčenik ........ 442
VI.	Joan Vašal, misionar in mučenik . . . . .	.144 vil. Martin To, mučenik v Tonkingu ....... 147
C.	PRIGODBE ŽALOSTNE IN VESELE, MLADIM IN STARIM
V PODUK IN SVAR.
I.	Križarske ali svete vojske . . . . . . . .152
II.	Vbogi tkavec . . . . . . . . . .165 1U. Večerna molilva smerti reši . . . . . . .170
IV.	Spoštuj očeta in mater svojo ....... 173
V.	Ne vozi ob nedclah ......... 170
VI.	Plesa strašna kazen . . . . . . . . .173
VII.	Ne prešeštvaj........ . .180
VIII.	Grehi mladih dni so šibe starosti ...... 182
IX.	Ne delaj si šale i/, rajnih . .' . . , . . . 183
X.	Molitve skrivna moč.........185
D.	PRILIKE IN BASNI, ALI ZLATE JAGODE V SREBERNI1I
POSODAH.
I.	Hudič si sedeža iše in kje ga najde — ? . . . . .	180
II.	Cvetlice in verlnar . . . . . . . . .193
III.	Gorska nevesta (Po sv. Joanu Damascenu.) ....	194
IV.	Vglajena pot ......... s .	19«
V.	Budalo in lurnska ura.........197
VI.	Vode............198
VII.	Medena prilika..........200
VIII.	Sončni mrak...........201
IX.	Osel pred mostom .........	202
X.	Sedmero otroških kralkočasnic.......203
E. OGLEDALO ZA ŠOLO IN DOMAČO REJO OTROK.
I.	Navod, kako bi se pervinci u nedclskih šolah pisati in citati ob
jednem , ali pisaje se čitati učili......209
II.	Šiba za otroke žlahna reč........221
Stran
lit, Pričkanje pobožnega mladenča in inodriana.....223
IV.	Šolarsko blago za nareke in predpise......225
V.	Kervava šiba slabili slarišev .......	226
VI.	Kratka dogodivščina slavianskega sveta .....	228
VII.	Amerika najdena....... . . .	238
VIII.	Dojivke...........242
IX.	Šola na verlu..........246
X.	Sveto detinstvo Jezusovo ........	240
F. SLOVENSKA GERLICA.
I.	Božična...........269
II.	IVovomašniku ..........	271
III.	Zdravi ca...........272
IV.	Vinska terta..........273
V.	Ptičica............274
VI.	Pomlad...........276
VII.	Poletje......... .	277
VIII.	Gruden...........280
IX.	Zima............280
X.	Pravilo modrosti ..........	272
*
"i-:..'.





' V.i". s;
riKip ra7t>


htVii fe/iuuiV



»MM(Dm
Od mnogih otrok mnoga hiša vboža, in prigodi se le prerado, da mlajši sinovi in hčere malo dote že dob6, ker sta oče in mati skoro vse blago in imetje svojim starejim otrokom že razdala. Tudi Drobtince so jalco rodovitne, so sedmero hčer že spodredile, skerbno oli-kale in dale jim juterno toliko lepo in bogato, da, kakor slišimo od vsih strani, jih spoštuje ves slovenski svet, so veselje in kratek čas prostega kmeta in težaka, pa tudi pri duhovnikih in drugih izobraženih dobro slvjejo.
Vendar, hvala Bogu! dasiravno so Drobtince toliko hčer že prc-skerbele, in jim toliko dragega blaga podarovale, jim dosihmal primarne dote še ni zmanjkalo. Sopet vam pošljejo zalo in ljubeznivo hčerko; osma je že, po navadi okinčena in obdarovana z raznoteroj roboj, tako da se nadjaii smemo, da se Vam gotovo Jemalo bo prikupila. — Na čelu se ji sveti krasen jeklorez, podoba slavianskih apostolov, ssv. Cirila in Met uda, ki morata nam vsim posebno ljuba in draga biti, in spodobi se, da se naš narod nekoliko bolj soznani ž njima. Pisma, ktere seboj ima, so z novimi pismenkami pisane, ki bodo berž ko ne po volji Vam in všečne; in sostavki, koje smo tcverstili, Vam bodo ali um izjasnili, ali voljo izobražili, in napravili marsltako veselo uro.
Ne terdimo sicer, da bi vsi sostavki izverstni bili, in dobro vifino,, da bi se marsikaj tu in tam boljše osnovati dalo, ko bi dovolj časa imeli; ali pri vsem tem se reči upamo, da, kdor ni prenapet in preveč ne terja, se gotovo ne bo kesal, ako jih kupi, v roke vzame, in bere.
Prihodno leto, ako nam, Bog živlenje, zdravje in srečo da, se hočemo sopet pognati, da Drobtince svojo deveto hčerko na noge spravijo; ali ker bi se lahko primerilo, da bi nam s prilcladnoj dotoj sčasom, vendar le v pičlo šlo, prosimo s timle prijasno vse slovenske rodoljube)
vm
da bi nam po svojih zmožnostih pomogli, in poslali kaj pripravnega ali sem v Šent - Andrež, ali v Celje čast. gosp. apatu ali v Celovec čast. gosp. špiritualukamor komu ljubo.
Bog pa, oče luči, naj blagoslovi milostno Drobtince naše, da bodo čedalje tečniša hrana za ljudstvo, za kterega prid in izobrazbo se radi in z veseljem trudimo!
Pri sv. Andreju v Labudskej dolini.
Jožef Rozman.
KERŠANSKA BESEDA
O BRATOVŠI1VI SSV. CIRILA IN METUDA, SLAVIANSKIH
APOSTOLOV.
Kdo je neki zvest in moder hlapec, klerega je postavil njegov Gospod čez svojo družino, da jim daja o pravem času živeža? Mat. 45.
Uvod.
„Kdo neki je zvest in razumen hlapec, kterega je postavil Gospod, da daja živeža o pravem času njegovi družini f vpraša Jezus v svetem evangelju. Leliko na to pitanje Gospodovo odgovorimo: Taka zvesta in modro učena služavnika božja sta bila sveta brata Ciril in Metud, škofa in spoznovavca, častita apostola slavianskili narodov. „Nju trupla, dolgo v miru počivata, pa njuno ime živi od naroda do naroda, Sirah 44, 14; sosebno med slovanskim ljudstvom, kojemu sta svete vere luč in keršanske omike lcliič prinesla, ter zaslužita, da ju visoko častimo, in njuni spomin slovesno obhajamo.
Veselo sonce božjega, nauka je našim krajim že perve stoletja kor-šanstva posijalo. Na vse kraje, sveta, so apostolski glasi doneli, in do poslednili pokrajin zemlje so se njih vesele besede začule, Rim. 10, 18. „Pripravite Gospodovo pot, poravnajte njegove steze; božje kraljestvo je k vam došloMat. 2, 3. /Sv. Paul, je v naše kraje pripridigval, sv. Marko je v Ogleju učil, sv. Mohor, njegov učene, je na vse kraje oznanovavce keršanstva pošiljal. Sv. Maksimilian je v Celju, sv. Vik-torin na Ptujem, sv. Kvirin v Siseku mlado setvo nebeškega kraljestva s svojo kervjo polil. In kerv mučeneov je bila seme kristianov. Temveč ko se jih je pomorilo, še več se jih je spreobernido." (Tertu-tulian.) Sv. Justin mučenik priča od pervega kerš. stoletja. „Ni kar-dela ljudi, na zemlji, na omikanega, ne divjega naroda, pri kojem bi se Očetu in stvaritelu vsih reči ne opravljali v imenu kriŽanega (Jezusa) darovi hvale in zahvale." Kakor pred soncom nagli vetri Černe oblake žentf, tako so poslanci Gospodovi nesli vesel glas izveličanja na vse
kraje sveta, in so ga tudi starodavnim Slovencom našim prededom prinesli. Bila je sveta včra Jezusova bela, mila luč v temni noči strašnih prekucij, s kojimi je Bog starodavne narode obiskal, jih v svoji sveti cerkvi preroditi in pomladiti pirov, zastaran svet. Cujte strašno gibanje in preselovanje narodov!
Kakor valovi ob času Noeta ves pervi svet pomili — tako so zavalili v petem stoletju po Kristusu sirovi rodovi stare kraljestva, razdjali mogočno rimsko cesarstvo; pogreznula je njegova čast in oblast; stari svet je dobil po preselitvi narodov novo obličje. Vse stare mesta so bilo groblje, vse dežele po naših krajili puščave; ni bilo belili cerkva, ne posvečenih altarjev; neznabogi ali pa krivoverci so v naših krajih gospodarili. — Neznabožei bili so tudi stari Slovani, kteri so v šestem stoletju iz unili strani tatranskih (karpatskih) hribov privreli , se po obdveh stranih mogočne Donave zaselili, moravsko in češko kraljestvo za se ver j cm, Slavonsko in Horvatsko za jugom, Goro-tansko v zahodu vtemelili, *) in se s starimi stanovniki, kar jih je bilo ostalo, podražili. In kakor po veliki povodnji vse križem leži, polje poblatjcno in zasuto, dokler pridnih delavcov ni, senožete očedit, njive preorat in z dobrim semenom obsojat, taka se jo po veliki preselitvi narodov naši svotej včri godila; le v kakem skritem kraju je še po grozovitnem viharju svete včre luč berlela. Došli so oznanovci po-malem iz Ogleja po desni — po levi strani Drave iz Solnograda obdelovat obširno njivo Gospodovo; ali bila je žetva velika, pa delavcov malo, malo je bilo tudi pospeha. Ni bilo šole, no knige slovenske, niti so znali čitati, ne pisati Slovenci. Deca so prosili kruha, pa ni ga bilo, kdo bi jim ga bil lomil. (Jer. žal. pesni. 4, 4.)
Gospodovali so v tistih žalostnih časih po širokih slovanskih der-žavah trije mogočni knezi (tiršti) Rastislav, Svatopluk in Koceli (Ilecilo), skerbni za izveličansko vero in kerš. omiko podložnih. Pošlejo sporoč-nikov v Carigrad (Konštantinopel) h gerškemu caru Mihaelu III. prosit, rekoč: „Naša deržava se je pokristianila, pa učenilcov nimamo, kteri bi nas vladali in učili, ter nam razkladali svete knige. Mi ne razumimo gerško , neti latinsko, in eden uči tako, drugi drugače; in po ovakem ne zastopimo razuma sv. pisma, ne nja moči. Pošli nam torej učiteljev, koji nas bodo znali besede sv. pisma in nja pomen učiti." Car ovo slišati, praša svoje modro svetvavce, koga bi poslal. Svetvajo
*) Slovenske dežele so segale po preselitvi narodov od Donave do jadranskega morja, in od virov Drave do nje stoka s Muroj.
mu učena in modra brata Cirila (Konstantina) in Metuda iz Solunj. Po nju pošle; in ko prideta, jima pravi: „Poglejta! slovanska deržava je poslala mene prosit učenikov, kteri. bi jim svete pisma poslovenili; to želijo." Obdva se dasta naprositi, in gresta v slovansko deželo. Kadar doideta, slovansko Abecedo složita, in poslovenita sv. evangelj in apostolsko sv. pismo. Zdaj so bili Slovenci veseli, slišati velike čuda božje v svoji besedi. *) Bilo je Slovencom, kakor bi jim v prostornem, mračnem poslopju svetlo luč prižgal, kakor bi temno dolino juterno sonce posijalo.
Spodobi se in je dolžnost, ta dva sveta brata, apostola in naj imenitneja učenika Slovencov bolje spoznati, ko dosehkmalu, kajti ju dosti Slovencov še po imenu prav ne pozna, veliko manj pa po njunih slovitih delih. Potrebno je, da nju lepo djanje po svoji moči tudi posnemamo , in v to pomislimo :
/. Koliko za izveličanje in omiko ljudi ljubezen braterna ssv. Cirila in Metuda stori.
II. Kako se naj ljubezen braterna med slovenskimi narodi omladi, in poedini, kar je raztergano, Bogu v čast in v izveličanje naše. Bog daj srečo!	'
I. Ssv. Cirila in Metuda djansk«a Ijubav.
Kakor ovce brez pastira razškropleni so živeli nevčrni rodovi ne-znabogov derečemu volku pogubljenja v oblasti. Tema nevednosti in mraz sovražtva sta jili pokrivala; vodni boji in kervave vojske so bile med njimi. Prišel je božji Pastir naših duš zberat narode v edno Čedo izvoljenih božjih otrok. Postavil je znamnje sv. križa, zadonil v trobento sv. evangelja, in kakor se pri sončnem izhodu vse stvari po soncu ozirajo, naj jih ogreva in obsija, tako so so ozirali rodovi na bandero sv. križa, kadar so apostoli, od sonca božje ljubezni vneti, na vse kraje sveta vesel glas naznanili, da je došlo k nam božje kraljestvo. Postavil je Kristus vsim vžrnim narodom stol sv. Petra, kojega je namestnika svojega povzdignul, in za njim vse njegove naslednike; vtemelil je po razsipu Jeruzalema sv. rimsko cerkvo kakor serce vsega keršanstva, naj daja včrnim narodom obstajo in moč zoper vse sovražne napade. — Oh, kako veličastno in mogočno je po tem občestvo pravSmih kristianov! Kolika sreča in veselje v edino pravi, svetej,
*) Tako pripoveda stari časopisec Nestor, kteri je v Kievu na Kosovskem med letom 1050 — 1110 živel.
xa
katolškej, apostolske; cerkvi živeti in umreti, imeti kakor ednega Očeta v nebesili, in Jezusa odrešenika, kterega je poslal nas izve-ličat, tako tudi le ednega naj viši poglavarja sv. cerkve na pristolu sv. Petra, oeeta vsili vfirnih, rimskega papeža! Edinost s rimskoj cerkvijo je bila od nekdaj, je še 111 bo svetla zvezda prave včro; občestvo s naj višini poglavarom, rimskim papežem je očitna priča pravega keršanstva, kteremu so dani kluči kraljestva nebeškega. Blagor vernim, kteri se zvesto njega deržd, blaženi moži, večna slava jim, kteri so tudi nas Slovence kcrst6 v družbo in edinost sv. rimsko, kat. cerkve pripeljali, in v nji ohranili! Med njimi naj imenitneja sta sveta brata Ciril in Metud, Soluneana, slovita po rodu, pa še imenitnejša po učenosti, svetosti, in po svojih izveličanskih delih, dve svetli zvezdi Slovencom.
Imenitni, premožni stariši pošlejo nadepolna sina iz Solunj v glavno mesto Carigrad na učilišče. Sv. Ciril so je svetil v božjej modrosti; imenovali so ga kerš. modriana *). Sv. Metud se je naučil poleg drugega znanstva tudi slikarije, in jo sveto podobe verlo slikati (malati) znal. Dorastla sta mlada moža učena in visoko poštovana, vredna postaviti nju na svečnik duliovskega stana. Posvetili so ju mašnika, in poslali u vinograd Gospodov, sv. Cirila Kozarom, tartarskomu narodu (leta 838); sv. Metuda Bulgarom, božje kraljestvo oznanovat, zvat razŠkrop-lene oveice v edino, sveto, katolško cerkvo. Ko so jo sv. Ciril pri Kozarih mudil, je njegov brat sv. Metud Bogora, kralja Bulgarov po sliki posledne sodbo Kristusu pridobil. Kralj mu naroČi v njegovo dvorano kaj strašnega izobraziti, tako da bo vsakega groza obšla, kdor sliko vidi. Sv. umetalnik mu naredi podobo posledne sodbe, Jezusa na veličastnem prestolu v sredi angelov serditega sodnika, pred sodnim stolom vse ljudi brez izvzetka sbrane trepetajo čakati svoje obsodbe.
*) Kako modro in pošteno se je sv. Ciril, poprej Konstantin imenovan, za zdrav nauk in kerš. obnošo poskušal, 11:1111 zvedoči ova prlgodba. Oboi Foci je sv. Ignacia, svojega Carigradškega patriarha hotel v za-ničevanjo pripraviti, in jame nalašč učiti, da ima človek dve duši. Na ravnost ga sv. Ciril prime, kako se loti kaj takega učiti in ljudi polni jšati? Foci odgovori, <la ni mislil koga pohujšati, marveč novega patriarha učenost poskusiti. Resno 11111 sv. Ciril veli: „Kaj, svoje pušice si med ljudi izstrelil, in praviš, da nisi nobenega ranil? Po-vzdigaj luč svoje učenosti, kakor rad, sopubi tvoje častilakomnosti njo mrače, ki iz dna tvojega sovražnega serca vstajajo. Tvoja strast do lgnacia te slepari, in te hoče v terde teme potisnuti." Kako resnično je govoril, nam priča žalostna prigodba razkolništva, kojega oče bil je Foci.
xni
Vse je bilo toliko živahno in ognjeno slikano, da je človeka svet strah obletel podobo viditi. Kedar je bila slika dodelana, jo kralju pokaže. Njo viditi, se Iiogor prestraši, in slišati od strašne sodbe božje, ne more gnadi božji dale j se vstavljati, ter se da v lcerš. vfiri Metudu podučiti iri kerstiti. Veliko Bulgarov *) se je s kraljem pokristianilo, in dalo kerstiti. Kralj Bogor napoti sporočnike z darmi v Rim k svetemu očetu papežu Nikolau 1. in stopi po nauku sv. Metuda v edinost in družtvo svete cerkve rimsko - katoličanske. Papež mu pošlejo pismo polno zdravih naukov, pa tudi dva Škofa, kralja in njegove podložne v sveti včri poterdit.
Ravno tako srečen je bil sv. C Ji ril j»r i Kozarih. Vsili oči so se svetlemu soncu božjega nauka odperle; kerstil je Kana, njih poglavara in po njegovem izgledu tudi Kozarski narod, vtemelil cerkve, jim pre-skerbel dobre duhovnike, in po tem so povernil v Carigrad, ter pripeljal veliko oprostenih kristianov nazaj, koje so poprej nevčrni Ko-zari povjeli in v liudo sužnost bili odgnali. Mnogo dragih darov so mu Kozari ponujali; ali sv. mož jih ni hotel s sv. Paulom rekoč: „Ne iŠem vašega, nego vas." (II. Kor. 12, 14). — Poglejte, kaj prava kerš. ljubezen dveh bratov stori! Ni jima pretežko se p tuj e besede učiti, ni jima pretežavno po dalnih, neznanih potih, med divjimi narodi hoditi; prava Ijubazn vse zapreko premaga, in čudno velike dela stori; in ako jih ne, prava živa Ijubezn ni. (Sv. Greg.) — Posebno dobro in gladko sta se ssv. Ciril in Metud privadila besede Slovanov, kojih seje krog Solunja in po vsili bližnih pokrajnih vse terlo; in ravno po tem svojem . znanju slovenske besede sta še veliko več med slovenskimi narodi večne slave vrednega vtemclila, jih pripeljaje v sveto , edino izveličansko cerkvo.
Od slovenskih knezov pozvana doideta sveta brata (leta 8G2) naj prev v Moravio, in po tem v druge sosedne dežele, prineseta sveto včre luč, pa tudi stanovite omike kluč, slovensko ADCedo (Cirilico) Slo-
'*) Bulgari, divji, mogočni narod, so imeli s Carigraškim cesarjem hude hoje. Na vojski vjelo sestro kralja Bogora je dala pobožna cesarica Teodora v Carigradu v kerš. veri podučili in kerstiti. Keršeno pošlje bratu, kralju Bogoru. Sestra brata nagovarja k pravej veri, ali Iiogor se svojega nevernega ljudstva boji, in še le pozneje se da sv. Metudu kersiiii, Neverni pervaki liulgarov se nad njim spuntajo; ali serčno se jim Bogor s križem na persih vstavi in jih vžuga. Bogor, po kerstu Mihael imenovan, na svoje stare dni kraljevo krono sinu prepusti, in se v samostan poda, svoje dni v božjem miru dokončat,
vencom na pol hajdom, na pol kristjanom *). Učila sta Slovane moliti, pa tudi citati, stavila sta cerkve, pa tudi gole, poslovenila sta jim sv. pismo, in tudi druge cerkvene bukve. Omladilo se je med slovenskimi narodi keršanstvo, oživelo je njihovo slovstvo; kerstila sta Mo-ravskega kneza Rastislava in množine drugih nevžrnih ljudi, maliki so popadali, njim pesveČeni logi so se posekali; začel so je Slovencom božje spoznave in kerš. omike beli dan. Pet let sta se trudila sveta brata in obdelovala lep vinograd Gospodov. VSrno ljudstvo svetej rimsko-kat. cerkvi pridružit potujeta v Rim k apostolskemu stolu sv. Petra. Papež Hadrian II. ju posvetijo škofa in postavijo viši pastirja Morav-com in drugim slovanskim rodovam, koje sta kerstila. Sv. Ciril **) bo-lehen se poverne v samostan in v Rimu umerje; sv. Metud pa pride sopet k Slovencom nazaj, poveličuje božjo kraljestvo po obdveh stranih Donave blizo Drave in Save, po pravici apostol Slovanov, kteri ni tergal, ampak zberal v sveto cerkvo Kristusovo.
Veselo je po prizadeji sv. Metuda po vsili slovanskih deželah keršanstvo oživelo; živa je bila služba božja po milem petju in poduku v slovenskem jeziku. Pridno se je mladina učila, Česar je za časno in večno blagro potrebnega; ali bogata žetva sovražniku izveličanja našega ne dopado. Podpiha in nadraži sosede, da sv. Metuda počernijo , in clo v Rimu papežu zatožijo, da prav no uči, in 110 opravlja službe božje po obredih sveto rimske cerkvo. Sv. oče papež Joan VIII. poti o vej o sv. škofa Metuda v Rim na presojo te reči; in brez vse po-mude se zvest služavnik božji na dolgo, težavno pot poda, pa tudi v pričo papeža in cerkvenega sbora svojo reč tako gladko in čedno opraviči , da vso njegove napravo pohvalijo, njegovo čine za prav spoznajo, poterdijo, in sv. Metuda nadškofa stare Moravie in nekdajne Panonie slovesno povzdignejo, ter ga v pismu kralju Svatopluku priporoče ***).
*) lz Solnograda in Posave so hodili mašniki po Donavi slovensko ljudstvo učit, in so jill mnogo kerstili; kajti pa niso slovenšine znali, niso pospelia imeli.
**) Sv. Ciril je donesil v Rim sv. truplo sv. Klemena papeža in mučenca, koje so v njemu postavleno cerkvo položili.
***) Papež Joan VIII. pišejo (leta 880) kralju Svatopluku: „Spodobi se Roga ne samo v treh jozikih, v hebrejskem, gerškem in latinskem hvaliti in spoznavati, timveč tudi u vsili drugih, kajti je tudi druge jezike Rog stvaril v hvalo in slavo svojo. Slobodno so po modri znajdbi Konstantina (Cirila) vredjena pismenost v to trebova, da se dobro poslovenjeni členki (oddelki) sv. pisma bero in svete pesme pojo; tudi sv. mašo v tem jeziki služiti ni soper vero; to da uka-žemo, naj se v znam vekšega poštovanja po vsih cerkvah sv, evan-
Tako ne vgasne sovražen veter zavida gorečega plemena prave kerš. ljubezni, nego njo le oživi, da Se gorše sveti in ljudi greje, kteri vidijo dobre dela moža božjega, in hvalijo Očeta, ki je v nebesih,, kakor vidimo na sv. Metudu, kteri se nadškof častito iz Rima v slovenske kraje na novo delo poverne.
Tisti čas je mogočen kralj Svatopluk veliko kraljestvo vtemelil, kojemu je tudi češko in velik kos Vogerske vdano bilo. Sv. Metud se je torej na Češko podal, na obširno ovo polje Gospodovo seme božje besede sejat, tudi mogočno češko - slavjansko ljudstvo Jezusu pridobit in svetej kat. cerkvi udružit. In kako lepo mu jo to delo shodilo! Kerstil je vojvoda Borivoja, (1. 894), ženo sv. Jjudmilo in njune otroke, pa tudi mnogo češkega ljudstva. In ti pervenci keršanstva so po nauku sv. Metuda za razširo svete vfire veliko skerbeli; sveta Ljudmila in nje vnuk sv. Venčeslj sta clo svojo kerv za njo prelila, pa tudi terden steber sv. kat. cerkve postavila, ki se omajati in podreti ne da. — Tako je bila velika češka dežela Jezusu in njegovi svetej cerkvi pridoblena po sv. Metudu, apostolu Cehov.
Sv. Metud se je po svojih apostolskih hojah in tolikih opravilih postaral, in silo veliko terplenja vžil. Od nevernikov čerten in preganjan , od krivih bratov in sosedov sovražen, obrekovan in krivo dolžen potoži svoje težave očetu vsili vernih, papežu Joanu Vili., kteri ga v pismu lepo potolažijo in poterdijo v apostolskem djanju, naj le serčno v svojem izvelieanskem poslu napreduje in bo do konca zvost; kar je tudi bil. Na večer svojega živlenja se poslcdno pot sv. Metud v Rim podil, vso mnoge in razne ljudstva naj vekšemu namestniku božjemu, vidnemu poglavarju cerkve sporočit, in u visoki starosti poln zaslug v Rimu mirno v Gospodu zaspi (1. 910), kder poleg svojega brata Cirila v cerkvi sv. Klemena počiva; njega lepo ime pa slovi od naroda do naroda, vsim Slovencom slavno in drago.
Pač je lepo in zasluživno toliko narodov v svetej veri podučiti in jih pokristianiti, vse iz čiste ljubezni do Boga in bližnjega po izglodu »sv. Cirila in Metuda! Pa še lepše je, vse te razškropleno ovčico Jezusove v edno čedo sv. kat. cerkve združiti, ter pripomoči, naj bo na
najpoprej po latinsko, in za tem po slovensko čita." Po tej do-vo'jl>i sv. očeta papeža še zdaj sedinjcnl g-erški Slovani službo božjo v »taroslovanskej besedi obhajajo, in se tudi pri nas sv. evangelj po slovensko bere, moli in poje; sv. maša pa po latinsko služi zadel edinosti in svete spoštljivosti, ktera naj svetejši skrivnosti in neker-vavi daritvi sv. maše gre.
zemlji, kakor v nebesih skoraj eden hlev pravovernih kristianov in eden pastir, da se izpolni mila moljba Jezusova, kojo je na posledni poti od zadne večerjo na goro Oljko toliko priserČno molil, rekoč: „Svet Oče! posveti jih u resnici. Tvoja beseda je resnica. Kakor si ti mene na svet poslal, tako sim tudi jaz jih poslal po svetu. In za nje se jaz posvečujem, da so tudi oni posvečeni v resnici. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali, da bodo vsi edno, kakor ti Oče v meni, in jaz v tebi; da bodo tudi oni v nas edno, da svet všruje, da. si me ti poslal. In veličastno, koje si meni dal, sim tudi- jaz njim dal, da bodi) edno, kakor smo tudi mi edno; jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma edno, in da svet spoz-nd, da si me ti poslal, in jih ljubil, kakor si tudi mene ljubil.'1 (Joan. 17, II — 23.) — Ob, naj bi vsi dušni pastiri in deželski poglavari v ljubezni božji resnico in pravico iskali, spoznali in učili kakor ta sveta brata Ciril in Metud, skoraj bi se vsi narodi v edinej pravi cerkvi sbrali; bil bi eden lilev in eden pastir, kakor v nebesih tako na zemlji, in ves svet bi vžival sv. božji mir! — Smo pa veselo gledali v živlenju svetih apostolskih bratov, koliko lepega, izveličan-skega prava ljubem, ona mati ponižnosti in svete pokoršine stori, po-gledajmo še, kaj gerda oholnost ali prevzetnost, košata mati zavida, sovražtva in razdertije včini, da se nje bomo varvali, pa tudi iskali po svoji moči rane pocoliti, ktero razdertija in krivovčra Jezusovi cerkvi dela.
II. Sovražtva sv. oerkve razdjanske dela.
Kdor svet zakon kruši, zavezo moža in žene dvoji, serce iz serca terga, družine blagostan ruši, jo kriv mnogo prelitih vročih solz; on je človeške sreče vbijavec. — Kdor pa včrozalcon ruši, cerkvo Kristusovo kruši, terga suknjo Jezusovo, jo kriv potokov prelitih kervavih solz, in je časno in večne sreče narodov morivec. Taki so, in so bili vsi razkolniki in krivovčrci, posebno izhodne stare gerške cerkve, na kojih hudobno djanje ne more keršansko serce pomisliti, da bi so milo ne razjokalo. —
Ravno sta sv. brata, apostola slavianska ssv. Ciril in Metud mnoge kardela raznih narodov pokristianila in pripeljala razškroplene Slovane , Bulgaro, Slovake, Moravče in Cehe v edino cerkvo Kristusovo, »družila drago odkuplene ovČice k čedi naj višega pastira, namestnika Kristusovega na zemlji, da je bilo veselje gledati srečno občestvo toliko
xvn
pravovernih kristianov — kar poglej žalost! — Iz Carigrada vstane čern oblak napuha, od gerdega zavida in sovražne Častilakomnosti pod-pihan, in zakrije lepo sonce keršanske ljubezni. Foci, krivi Cari-graški vladika, ki je sv. očaka Ignacia izpodrinili, ravno on, kojega je bil veliko let poprej sv. Ciril zastran prevzetne častilakomnosti toliko ojstro zavernil, on se spunta (859) soper rimskega papeža Nikolaja I., nalaže ljudstvo in ga nad sv. rimsko cerkvo podpiha in nadraži, kakor bi mnogotere krive nauke učila, in rimskega papeža za naj vi-Šega poglavarja in namestnika Kristusovega na zemlji spoznati noče, ter hoče on naj visi biti. Kar je oholen Foci spočel, to je pozdnej lažniv in prekanjen naslednik Mikalo Cerularski ponovil in dogotovll (1054). Ova dva sovl-ažnika svete cerkvene edinosti in mnogi nju po-imagači so razklali občestvo svete cerkve Jezusove, razdvojili suknjo Kristusovo na dve velike stranki v izhodno starovčrsko ali gerško, in v zahodno rimsko katolško, latinsko stran, prekopali so strašen prepad gerškega razkolniStva, in nad 54 milionov Slovanov va nj za seboj potegnili. To žalostno razdertje imenujemo odkrušeno staroverstvo, v kojem v naših austrianskih deržavah blizo 3 milioni starovčreov žive, kteri se naše svete cerkve terdovratno ločijo. Vgasnila jim je luč pravo kerš. ljubezni in ljube ponižnosti, nimajo vernega serca do nas, svojih bratov in sester. Ne toliko razločile pravovernih naukov *), timveč nevednost goljufanega ljudstva in pa terdovratno sovražtvo njih duhovstva nas že blizo jezero Ičt žalostno loči časno in večno.
*) Staroverni razkolniki rimsko-katoličanoni očitajo, da se v saboto postimo, da le 40 dni velikonočni post imamo, da pri sv. maši opresen kruh rabimo, da se mašniki ženiti ne smejo, da 11 veri molimo: sv. Duh , ki i/. Očela in Sina izhaja itd. Vse te in lake opreke so jim bile že dostikrat dokazane, razložene in poravnane, kakor v občjem osmem cerkvenem zboru, v Carigradu 1. 86<J, po tem v mestu Lionu na Francoskem 1. 1274, in poslednič v mestu Florenci na Ita-lianskem, v kojeni vesolnem cerkvenem zboru so vsi odločeni gerški patriarhi, škofi in sporočniki razkolnikov resnico rimsko kal. cerkve spoznali, poterdili in spravno pismo 5. julia 1439 podpisali, ter nam veselo sprave in cerkvene edinosti roko podali, razun Marka Euge-nika, Eležanskega vladika. On je ogenj sovraživa podpihal, kteri še neprenehoma tako strašno gori, da gerški patriarh vsako leto velik petek na božjem grobu, žebelj u vrata zabije, rchoč: »Tako se naj papežu zgodi.'* — So pa tudi iioedinjeni starovcrci (gerki) kteri so moži besede oslali, ktero so dali rimskim katoličanom, da z nami v svetem občestvu žive, pri službi božjej se pa starih obredov deržč. pa tudi nje še huje od nas razkolni staroverci čertijo.
n
vm
Trikrat so (posebno slavno) razkrušeno juterno (gerško) in večerno (rimsko) cerkvo svetoželjni duhovski vladati poedinili, ali trikrat so njo staroverski najemniki, dereČi volki sopet raztergali, ter nevedno, goljfauo starovSrsko ljudstvo toliko nadražili in podivjali, da je o prihodu nevsmilcnili Turkov, kakor svojo dni judovska derhal nad Jezusom, vpilo: „ Raj še Turke, kakor rimske katoličane; bolje pod tur-banom, kakor pod latinskim klobukom!" In poglejte! po čem so vpili, to so nesrečniki dobili. Prihruli so Maliomedani, Turki, posilili Gerkov glavno mosto Carigrad (1. 1453), in na mestu zlatega križa verh glavne cerkve sv. Sofie mahomedansko znamnje serp stoji. Vkončano je juterno cesarstvo toliko in tako veličastno, razdjane staroverske toliko slavne vladije (škofije), ktere so so tako gerdo naše matere, sv. rimsko kat. cerkve ločile; in kar je naj veČ za objokati: veliko odločenih kristianov starovereov, tudi Slovanov se je poturčilo in sveto vero zgubilo. Svetemu očetu, rimskemu papežu pokorni otroci niso hotli ostati, sužni Turkom pa morajo biti. Godi so jim kakti nesrečnim popotnikom, kteri v hudi zimi ozebejo, in jim jc toplo, oživno sonce za goro potonilo.
Kdo od kristianov bi od žalosti ne jokal, ako pomisli vse te velike nesreče, ktere za sv. cerkvo Jezusovo iz te razdertije izvirajo! Razkolnija starovčreov je kriva, da so sveto mesta Jeruzalem, Betle-Jiem itd. nevernim Turkom v roke prišle; ona je kriva, da so se potoki kerš. kqrvi prelili, in da je Turški meč tudi po naših krajih tolikokrat kervavo kosil. Sovražno starovčrstvo jo uzrok, da se je toliko zalih jutrovih dežela, ktere so bile svoje dni lepe ko božji vinograd, v neznane puščave spremenilo. — Kder ni med kristiani edinosti, tudi ni kerš. ljubezni; se kristiani med sebo za brate in sestre nimajo, jih tudi Oče nebeški za svoje otroke — Jezus za svoje učence spoznal ne bo. -r— Mi starovčreov staro vero spoštujemo; stara včra je tudi naša včra (razun malih nebistvenih reči); — starovčreov staro jezo pa omilovaje studimo, ter jih iz serca ljubimo, kakor nam usmileni Jezus veli: „Novo zapoved vavi dam, da se med sebo ljubite, kakor sim jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj; le v tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubem imeli med seboj." (Joan. 13, 34 — 35.)
Oh, kdo mi da milih solza vso gerbe mojih odkrušenih bratov, starovčreov omiti — gorkih solza toliko morzlo serce razkolnikov za nas ogreti — oživeti v njih iskro prave kerš. ljubezni do neoma-dežane nevesto Jezusove, sv. rimske kat. cerkve, ktera jo nas vsih
mati, akoprem od njih zaveržena in sovražena! — Kde se kupi drago mazilo (balzam) keršanske edinosti, zaceliti veliko rano, ktoro je našej ljubi materi sv. kat. cerkvi razkolništvo tako globoko vsekalo, da se jezero let zaceliti ne da? — Kdo mi poda apostolsko trombo, klicati razškroplene ovčice po ledenih širjavah velike Kusie, po zelenih livadah mile Serbie, Moldave, Boznie in Vlahie, moje odločene brate po austrianskih južnih deržavah, naj bi so saj enkrat sbrali pod edno ban-dero Kristusovo, si prijazno roke podali kakor verni otroci edne matere Slave — prave istine slave svete izveličanske cerkve, naj bode eden hlev in eden pastir! —• — „Kar je pri ljudih nemogoče, je mogoče pri Bogu." (Luk. 18, 27). Kar se nam nemogoče zdi, lehko in hitro Bog stori: Le prosite, in bota prijeli, da bode vaše veselje popolnoma: obeča usmileni Jezus, (Joan. 16, 24), in je zvest v svojih obljubah.
Poedinenje starovercov razkolnikov, naših odločenih bratov izprositi, jih pridobiti skoz moTFtvo naši sveti cerkvi, bratovšina ssv. Cirila in Metuda želi, kojo so sv. oce Pii IX. poterdili (12. maja 1852) in s odpustkami obdarili. *) — Molitva je lehka, pa mogočna; vekšo število ko bo molilo, poprej se nam bode po milosti božji zgodilo, česar prosimo: za poedinenje starovercov razkolnikov. Torej povabimo vse kristiane, tudi odklane, v kojih še teče keršanska kerv, v kojih še terka keršansko serce, naj z nami molijo za poedinstvo svete cerkve; saj bode njim lepo plačilo. Razkrušen zakon sdružiti je delo angelsko, za-odkrušene razkolnike moliti in jim v pravo sveto cerkvo pomagati, je delo apostolsko; bo tudi mezda apostolska. — Ne bomo svojih odkru-Šenih bratov in sester čertili, marveč jih greli s prošnjami kerš. ljubezni. Ne bomo jih sovražili in zaničevali, nego jim v spravo prijazno roke podajali; ne bomo jih premagali s ojstrim orožjem, timveč s go-reČoj molitvijo. Maria, mati vsmilenja in lepe ljubezni, sveta brata
*) Opravila braterne ssv. Cirila in Metuda so: 1) vsak dan moliti 1 oče naš in t češcna si Maria, pa: Sveta brata Ciril in Metud! za nas Koga prosita. 2) Na godovno ssv. Cirila in Metuda (9. sušca) ali v osmini v namen braterne sv. mašo služiti, ali pa vredno spoved in sv. obhajilo prijeti. 3) Svojih sosedov , prijatlov in znancov, kolikor Bog da, tej bratovšini udov p idobiti. — Popolnoma od p usti k po vredni spovedi in sv. obhajilu se zadobi, ako se v posvečeni cerkvi ali v kapeli v namen papeža enokoliko moli: 1) na dan pristopa;
posledno uro, če se presv. ime Jezus, ako ne nstmeno, saj v sereu izreče; 3) na godovtio ssv. Cirila in Metuda, ali drugi dau osmine; odpustik 7 let in 7 štirdesetdank o 4 drugih praznikih leta; 5) odpustik «o dni za vsako dobro delo, ktero se s spokorjenim sercom pobožno stori.
Ciril iti Metud apostola Slavianov, vsi svetci in prijateli božji nam bodo pomagali, da kar naša slabost ne premore, nam bo po njih prošnjah podeleno , da bode skoraj vSrnih eden hlev, in eden pastir.
Moljba.
Pomozite nam svete nebesa, in vsa zemlja združi se od sončnega izhoda do zahoda, podreti žalostno steno razkolnije, ktera že toliko Ičt jutrovih in veččrnili kristianov serca loči. Naj obsije sopet vesolo sonce spravne edinosti in keršansko ljubezni vse narode imena Kristusovega, naj se ledeno morje krivover in razdertij raztali. Objame naj sopet sv. mati kat. cerkva svoje odkrušene v črne otroke, ki so oprani v kopeli sv. kersta, drago odkupleni s Kristusa prelito kervjo, in nosijo kakor mi izveličansko znanmje presvete Trojice na svojem čelu. Naj ogreje v maternem krilu svojo odmerlo deco, jih oživi za pravo keršansko omiko in za nebeško kraljestvo, da po edinosti in ljubezni včrnih vsi rodi spoznajo, da ni imena, v kojem bi za mogli izvelicani biti, kakor v imenu Gospoda našega Jezu Krista Nacarenskega, lcterega nam je Oče poslal. Ob, naj povzdignejo skoraj vsi jeziki iz ednega serca prelepo angelsko pesrn zahvale, edinosti in ljubezni: Slava Bogu po višavah, in mir na zemlji ljudem blage volje in 'poštenega serca! Amen! Amen!
Slo7nšek.
PASTIRSKO OGLEDALO
DUHOVSKIM BRATOM IZROČENO ZA P OKUS IN POPRAVO.
Drobt, za novo leto 1853.
1
Ne da bi zamogli sami iz sebe kaj misliti, kakor iz svoje lastne mo(i; tirnveS naša zmnožnost je iz Boga.
II. Kor. 3. 5.
I.
PODUK ZENINAM IN NEVESTAM.
L/juba ženin in nevesta! imeniten in častitliv je zakonski stan, kterega nastopiti sta so namenila, zakaj Bog sam ga jo v začetku sveta postavil in Jezus Kristus v novem zakonu k zakramentu povzdignul, da poročeni gnado zadobe, svoje imenitne pa tudi težavne dolžnosti zvesto dopolniti. Imeniten je zak. stan, ker pomeni duhovno zavezo Kristusovo s svojoj cerkvoj; imeniten pa tudi zavoljo svojega trojnega velevažnega namena, ker je postavi en: 1) v rast človeškega roda, naj bi zakonski po volji božji otroke rodili, lepo po keršansko izredili in število pobožnih slu-žavnikov božjih na zemlji in svetnikov v nebesih pomnožili; 2) v nasprotno pomoč zakonskim, naj bi z združeno močjo dolžnosti svoje zvesto dopolnili in težavo zakonske voljno prenesli; 3) v pripomoček zoper napčno poželenje mesa tistim, kterim ni dano v deviškem stanu sveto Živeti. —
Hočeta pa veljavno in srečno nastopiti zak. stan,
1.	ne smo med vama nobenega zaderžka biti, ki vama v sv. zakon brani; torej bota trikrat oklicana, naj vsak pod smertnim grehom pove, ako kaj ve zoper vajin zakon. Tudi ženitne pisma si po resnici in pravici daj ta spisati, da v zakonu prepira med vama in pravde z žlahtoj Ue bo. Vprašajta tudi stariše, ter rada jih vbogajta, ako vama po pravici v sv. zakon branijo; Bog vaj v zakonu oblagodaril ne bo, ako 4. zapovedi božje no deržita.
2.	Jo treba, da v stan sv. zakona iz takega namena stopita, v kterega jo postavlen. Gorje vama, ako lo iz sladoželnosti sv. zakon nastopita, — slepa od telesne lepote, žejna po nečistej sladi! Hitro bo lčpota minula, nezmerna sladožeja se vama vgronila; nezvestoba, pre-Šestvo iu truma grozovitih pregreh se u vajnih sercik zavedila; satan
1*
vaj skušal zavoljo vajno nozdoržnosti. Goijo vama! ako le zavolj ""posvetnega dobička, blaga, pohištva ali premoženja stan sv. zakona nastopita. Posvetno blago vaj srečna storilo no bo, ako u vajnih sercili pravo zak. ljubezni ni. Hitro so botajedon drugega navoličala, sovražtvo, klotvica, propir in boj bo vama zakon v živ pokol žo na tem svetu premenil; padla bota v zanke hudičeve, — zavid in lakomnost vaj bota nesrečna storila vse živo dni. Gorjo pa tudi vama! ako broz Boga sv. zakon nastopita, broz poinislika dolžnosti in tožav, ki jih zakon ima, brez vprašanja, ali bota zamogla nositi zak. butaro ali 110. Prepozno so bodo vama oči odperlc, prehitro bota obnemogla pod tež o j nadlog, ker od milosti božjo zapušona si pomagati zamogla no bota. Lahka jo v zarokah zmota, dolga v zakonu sirota. Sv. zakon se mora v nebesih skleniti, na zemlji doržati; z Bogom začeti, z Bogom končati. Torej naroča sv. cerkva tistim, ki hoČojo v stan sv. zakona stopiti, da morajo: 3. V strahu božjem in s čistoj vestjo ti stan nastopiti, in zatega tlel poprej k spovodi in sv. obhajilu iti. Tedaj vama zdaj naročim, da v tih 3 tednih trikrat sv. zakramente pokoro in presv. rešnega telesa prejmeta, da grehov očišona v stanu gnade božjo, z Bogom sv. zakon nastopita. Srečo vama obljubim in blagoslov božji, ako me zvesto vbo-gata. Brez Boga pa so bo vama godilo, kakor sta ravno slišala; ne bota mogla dopolniti dolžnost zakonskih.
Ktere so pa nasprotno dolžnosti zakonskih? — Poslušajta: A. Da v miru in po keršansko skupej živita. O kolika sreča za zakonske, ki mir med seboj imajo! V njih hišah ni kletvice ne boja, le blagoslov božji v njih prebiva; taki zakonski so pravi otroci božji, kar sam Jezus terdi rokoč: „Blagor mirnim, zakaj oni bojo otroci božji imenovani." Hočeta pa mir med seboj imeti, se morata vselej lčpo zastopiti. Kedar tedaj vidiš, ljuba žena, da mož prav ima, ne bodi terde glave; tako tudi ti mož resnično in pravično besedo svoje žene obrajtaj, sicer bo kreg in prepir v hiši. Ako boš svojo ženo jozil, si puntar zoper božjo postavo in ne boš božjega obličja gledal. Pa tudi žena ne jezi svojega moža, njegova jeza bo tudi tebi v škodo časno in večno. Poslušaj, kar moder Sirah pravi: „Vsa hudoba je majhna proti hudobii žene. Boljše je zravno leva in zmaja stanovati, kakor zravno hudobne žene. Njeni mož ječi in tiho zdihuje. Srečen pa mož, ki pohlevno, mirno ženko ima, še enkrat tako dolgo bo živel. Ali je bogat ali vbožen, bo njega sme zadovoljno in njegov obraz vesel."
Bodita pa tudi lčpega, pobožnega zaderžanja. Vajno živlenje naj bo čisto, kakor voda Čistega studenca, in lahko so bota u vsake j nesreči saj z dobroj vestjo tolažila. Tudi Bog vaj pozabil no bo, njegova dobrotljiva roka vaj bo obogatila na tem in unem svetu, kakor pobožnega Joba, od kterega sta pogosto že pripovedovati slišala. Učita in vadita torej jeden drugega z besedo in izgledom pobožnega, keršanskega živlcnja, opominovajta se k molitvi, zvostej hoji v cerkvo posebno o sv. dneh, k postu in drugim dobrim delom; skerbita sosebno, da bota razun adventno in velikonočne spovedi saj vsake kvatro sv. spovod opravila. Večkraten prijem sv. zakramentov pokoro in prosv. rešnega telesa bo vama posebna pripomoga v pobožno živlenje. Goije pa vama, ako mojih naukov no bota vbogala! Ob gnado božjo in mir vesti bota prišla, v železju terplenja zdihovala, ter živo spoznala, da v pregrehi sreče ni. Druga dolžnost zakonskih je: B. Da mož svojo ženo, kakor svojo lastno telo ljubi, redi ino varje, in da mu je žena u vsih pravičnih rečeh pokorna. Zakonska ljubezen jo čednost, po kterej mož in žena jeden drugemu dobro hočeta, za dobro skerbita, v lopej zastopnosti skupej živita in si. zvesta ostaneta do sinerti. Glejta, ljuba zaročena ženin in nevesta! kako dobro vama v zakonu bo, ako pravo, vzajemno ljubezen imata. Kar jo Jezusov ljubi učene Janez vernim pridgval rekoč: ,,T{jubite se, in vso postavo ste dopolnili"; to moram tudi jaz vama reči: Ljubita so, in vse bo prav in dobro; zakaj dokler prava ljubezen vajne sorca ogreva, tako dolgo gotovo nič opustila no bota, kar sta si v cerkvi pri poroki pred Bogom obljubila. Zatega, voljo ljubi ženin! ljubi svojo prihodno zak. ženo s tistoj sv. ljubeznijo, s kteroj Kristus svojo cerkvo ljubi, in gotovo bo srečno in veselo celo vajno živlenje; zakaj prava ljubezen zak. jo prizanesljiva, poterpežljiva in dobrotljiva, ona živlenjo poslajša in srečo prinese. — Bodi pa tudi ti nevesta svojemu priliodnomu možu vselej v ljubezni vdana, in mu pokorna u vsih pravičnih rečeh; zakaj mož je glava žene, kakor jo Kristus glava cerkve. Vari so besedovanja in terdovratnosti, ž njo moža razkačila boš. Le krotkost, poterpožjjivost in ponižna molitva naj bodo tvoje orožje, s kterim moža gotovo vselej premagala boš; in kedar to zak. butara teži in so tvoje serce od žalosti solzi, pridno se oziraj na križ in na Jezusa, ki na križu visi, ter ne pozabi, da ni za-
rtonj svojega pervega čudeža na ženitnini V Kani Galilejskoj storil, namreč vodo v vino preinčnil; ampak tebi in vsim terpečim zak. ženam v tolažbo, da vam bo grenko vodo, ktero sto na svetu v zak. stanu pile, v sv. nebesih v sladko vino večnega veselja preinčnil. — Tretja dolžnost zakonskih je: C. Da nobeden drugega v težavah ne zapusti, temne da oba zvesto do smerti skupej ostaneta po opominu sv. pisma: ,,Jedcu drugega butaro nosita, tako bota postavo Kristusovo dopolnila." Hodi tedaj, ljubi ženin, svojej prihodnej zak. ženi viden angelj varli in zvest pomočnik. Vari njo dušne in telesno škode, in pridi nji na pomoč v dušnih in telesnih potrebah. Ljubeznivo njo posvari, da se no zmoti, lčpo njo uči, da so v hudo ne zgubi, moli za njo, da poti pobožnosti ne zgreši, v žalosti njo tolaži, v dvomili ji svetvaj, v bolezni postreži, kedar od hudobnih preganjanje terpi, se za njo poskusi, pomagaj ji delati in kruh služiti. Kavno tako pa tudi ti ljuba nevesta svojemu priliodnemu možu stori, kar ti želiš, da bi mož tebi storil. Bodita si pomočnika do smerti, pa tudi jeden drugemu zvesta do zadnega zdihleja; zakaj zaveza zak. bo v nebesih sklenjena, in kar jo Bog zavezal, tega razvezati in tergati so naj nobeden no podstopi. Zakonska zaveza vežo do smerti, nobena človeška moč veljavno njo razvezati ne zamorc in ne smč. Ako ravno greš na Ogersko, ali črez morje na uno stran zemlje, verigo zak. zaveze vlečeš seboj in jo boš vlekel do groba, nobeden pozemelski kovač jo veljavno razkoval ne bo. Ako pa vendar zak. zavezo tergaš, postaneš prešestnik, ki ne pojde v nebeško kraljestvo. V čem pa zak. zvestoba obstoji? — PosluŠajta: Zakonski med seboj zavezo store, ktero cerkvena in deželska postava poterdite, in po kterej mož in žena jeden drugemu pravico do svojih teles delita, tako da nobeden sam oblasti do svojega telesa več nima, in 110 sme s svojim telesom ravnati, kakor bi hotel, ravno tako malo, kakor z blagom svojega soseda. Žena, veli sv. Pavi nima oblasti svojega života, da bi se po svojem dopadenju zoper voljo svojega moža zak. dolžnosti odpovedati smela. — Veliko manj pa, veli sv. Auguštin, se sme drugim vdati. Pa tudi mož vckšo pravice nima. Zakonska zvestoba veže moža in ženo tako, da na drugo osebo le misliti ali njo v sercu poželeti, njima pod smertnim grobom prepove. Slišali ste, veli J. K. da je bilo starim rečeno: ne prešestvaj. Jaz vam pa povem, da
vsak, kteri (ptujo) ženo pogleda in jo poželi, je že presestval v svojem sercu. Zogibaj se tedaj, ljubi prijatel! zapeljive ženske, ne gledaj na-lišpanej ženi v lice, da se nad njo pohujšal ne boš, in ne poslušaj njen«? goljtifne besede. Sladnost kapa od ustnic ptujo ženske, zadnič pa prihaja grenkeja ko pelin, ojstrejša ko zbrušen nož. Vari se pijanosti in pre-šestva. Vino in ženske store, da modri odpadejo in zastopni zaničljivi postanejo, veli moder Sirali. Prešestnik je razbojnik svojo domačije, po-žigavec svojega pohištva, tat svoje lastno srečo marveč svoje žene, vbi-javec svojih otrok. Zato veli sam Jezus, da prešestniki ne bodo nebeškega kraljestva dosegli. — Ne spozabi se pa tudi ti nevesta in pomni, kako zvestobo zak. svojemu priliodnemu možu obljubiš. Bodi mu zvesta vse svoje žive dni, saj tudi ti hočeš, da bi tebi mož zvest bil. Sv. sramožljivost naj bo angelj varh tvoje zvestobe, da nje ne zgubiš. Nič ni lčpšega na svetu od pošteno žene, dar čez vse dare je sveta in sramožljiva žena. Kakor sonce na visokem nebu, je poštena žena lepota svoje hiše. Ali ni gerše reči, kar sonce obsije, kakor nezvesta žena; ona je gerdoba svojega spola, in pekel svojemu možu. Vsaka žena, ki nesramno živi, bo kakor blato na cesti pomandrana, veli Sirah. Pošteno tedaj živita v zakonu in zak. postelj naj ostane neoskrunjena; zakaj svet jo zakon, sveta vama naj tedaj tudi zak. postelj bo. Na nji množita po božjej volji v poštenosti Človeški rod, kakor so spodobi za člo-veke, za otroke božje. „Ako im,aš ženo", veli nekdo, „pomisli, da si Človek in nisi živina." Varita se tedaj na zak. postelji vsega živinskega zaderžanja, ako ne, — bota enkrat zdiliovaje in trepetaje na pravici božjej stala. Bodita zmerna na zak. postelji, sicer si bota sdravje zapravila, bolehne otroke rodila, in sebi in njim živlenje krajšala. Tudi zakonskim veli Jezus: Nebeško kraljestvo silo terpi, le kteri se premagajo, ga bodo dosegli. Premagajta se posebno o postnih dneh in o času pokore, ža-lujta s sv. kat. cerkvoj, kedar spomin Kristusovega terplenja obhaja, in se zadolžita med seboj, kakor bi v zakonu ne bila. To vama bo posebna pripomoga v sveto živlenje, in sveto živeti je vajna perva dolžnost. Bodita sveta in popolnama, opominja Jezus, kakor je Oče v nebesih popolnom. — Četerta dolžnost zakonskih je:
D. Da svojo otroke keršansko izredč, in za njih večno in časno srečo skerbd.
Ljuba zaročena ženin in nevesta! redita prav po keršansko otroke, ako jih vama Bog odločil bo. Po keršansko izrejeni otroci so očiten blagoslov božji v hiši, čast staršev na svetu in njih krona po smerti v
nebesih. Slabo krojeni otroci pa bojo razbojniki in požigavci vajnega pohištva, tatje vajnega poštenja, živlenja in vajne srečo časne in večno. Ojstro jih bo Bog iz vajnih rok terjal. Torej sv. l'avl opominja rekoč: ,, S tarifi i izvedite svoje otroke v poduSenju in strahu Gospodovem." Ef. 6, 4. — Kako pa svoje otroke prav rediti zamoreta, vama zdaj povedati hočem:
Dvojne so moči človeka, dušno in telesne; dvojna mora tudi reja otrok biti, dušna in telesna. Vsako dčte pa svojo telesne moči prej razodeva, kakor dušno; torej jo treba, da stariši z telesno rejo začn6. Kdaj so pa ima telesna reja otrok začeti? Na to opraŠbo vsi modri roditelji odgovore: Šo pred rojstvom. Da žo kedar mati otroka pod svojim sercom nosi, mora za nja sdravje skerbeti; ravno tako pa tudi oče, ako sdravo dčte v hišo dobiti hočeta. Kako se pa otroku v ma-ternem telesu za zdravje skerbi? Poslušaj ta: Pred vsirn jo treba, da t,ta oče in mati zdrava; zakaj vi dva sta torta, otroci pa vajne mladike. Ako jo torta bolana, tudi zdrava, čorstva mladika iz nje rastla no bo. Skerbita si tedaj za zdravje z zmernostjo v jedi in pijači, s snažnostjo in modrim zaderžanjem na zak. postelji. Vari so ti mati skerbno po-žrešnosti, nemarnosti, hude jeze, prevelike žalosti pa tudi pretežkega dela takrat, ko dčte v telesu nosiš. Moli za svojega moža in ga lčpo prosi, naj to posebno takrat, ko jo dete že živo v telesu in so ura poroda bliža, v miru pusti. Ravno tako bodi tudi ti oče trezen, ter se boj z ženoj v pijanosti Človeški rod množiti, sicer bistrih otrok v tvojej hiši ne bo. Vari sam sebe hudo jeze, pa tudi ženo ne jezi in ne žali, vari se, njo suvati in pluvti, ali nemilo k težkemu delil naganjati, ko dčte v telesu nosi; scer bo dčte v matornom telesu škodo terpelo. Zarotim te, da se premagaš in zatajiš na zak. postelji in so ne dotekneš svojo noseče žene saj zadno tedne pred porodom iu nekoliko tednov po porodu, sicer bo žena oslabčla, dčte ntertvo ali poterto iu bolehno na svet prišlo, in zavolj tvoje nezderžnosti in pregrešne sladnosti sirota vse svojo dni; pa tudi ti boš siromak zraven potertega otroka in bolehno žene, enkrat, pa za tegadel na pravici božjej stal. — Kakor pred porodom, morajo stariši tudi po porodu otrokom neprenehoma za telesno zdravje skerbeti. Pridnemu vertuarju jednako, ki svojo drevesa lčpo cedi in ravna, morajo tudi matero svoje otroČiČe skerbno cediti, njim za suho plenico in snažno postelj skerbeti, in jih z ljubeznijo dojiti, da zdravi in Čerstvi odrastejo. — So otroci žo toliko odrastli, da krog hiše stopati zamorejo, morata oče in mati skerbno po njimi so ozirati,
da 110 padejo, nevarno, ojstre, ali strupne reči v roko ali v lista 110 vzamejo, njim za potreben živež in oblačilo skerbeti, da od stradanja ali požrclnosti, od hudo zimo ali preveliko vročine na svojem životu škode no terpe; zakaj rahlo je mlado živlonje, in kar je odraŠenemu človeku v zdravje, jo otroku pogosto v smort. Varita skorbno svojo otroko take pijačo ali jedi, ktero njih mlad želodec prekuhati ne more, ako nočeta bolano otroke imeti, in jih prezgodno obnemagati viditi. Vadita jih snažnosti in zmernosti; snažnost varjo otroka zvunajne, in zmernost znotrajno bolezni; le dčte, ki je snažnosti in zmernosti vajeno, zdravo in Čerstvo odraste; to resnico nas pamet in vsakdajna skušnja tiči. Životu v moč in v zdravje jo tudi delavnost; želodec človeka, ki rad dela, lahko prekuha jedi, ktero zavživa, pa tudi stradati mu treba no bo, ker ima roko dela vajeno, in si bo vselej z božjo pomočjo toliko pripravil, koliko želodoc potrebuje. Vadita jih torej že iz mladega koristnoga dela, ako nočeta lenuhe izroditi, ki bodo po vajnej smerti od nemarnosti obnemagali. — Ne vadita jih mehkužnega živlenja, sicer bodo rožam jednaki, ktero vsaka zima, vsak vihar na tla verže in vmori.
Kedar pa otroci zbolijo , in si sama svetovati ne znata, vprašajta zdravnika za svet, kakor sam Bog zapovo: Spoštuj zdravnika, zakaj od mene je postavlen. Sirah 38, 1. No mislita, da stare žene, konjoderci ali cigani bolnike osdravljati bolj zastopijo, kakor učeni zdravniki. Veliko moke, slanino itd. si bota prihranila, ako me vbogata; ako pa ne, so morebiti prepozno kosala bota.
Ako sta otrokom za zdrave telesno moči lepo skerbela, njih dušno moči toliko ložej obudila bota; zakaj zdrave telesne moči so podlaga zdravih dušnih moči. Imenitniša od telesa jo duša; imonitniša od telesno tudi dušna reja otrok; vender jo malo starišev prav zastopi. Veliko število razberzdauih otrok nam to žalostno resnico živo spričuje. Vaj hudobnih otrok ovarovati iz serca želim, torej vama povčdal bom, kako se dušna reja otrok prav opravi. Poslušaj ta:
a) Učita svojo otroke, ako jih vama Bog odločil bo, zgodaj Boga in njegovo sv. voljo spoznati in njemu zvesto služiti. Mati! kaži svojemu ljubeznivemu dojencu, ko ga še na persili imaš, s perstom v sv. nebesa, da se bo dčto zgodaj učilo, so v sv. nebesa ozirati, in Boga Očeta spoznati, ki ga je vstvaril. Oče! reci večkrat svojim otročičem: Bog je vaš oče, ki vam vse dobro da, in vas enkrat k sebi v svete nebesa vzel bo, ako boto pobožni in njegove za-
povedi deržali. Učita rano Svoje otroke potrebnih molitev, imenitnih resnic svete včre, zapovedi božje in cerkvene, in recita jim: Ljubi otroci! deržite zapovedi Gospodove in bodite pripravljeni, raj vmreti, kakor dobrotljivega Očeta v nebesih žaliti. Rada vas imava, ali, raj še vas bi vmreti, kakor dobrotljivega Boga žaliti vidila. Pri-povedujta jim od previdnosti božje, ki za vse stvari, posebno pa za človeka po očetovo skerbi. Skerbita, da ne bodo nikoli svetili in koristnih naukov stradali. Ker pa pogosto ne vtegnita, in tudi ne znata, otroke v vsih potrebnih in koristnih vednostih podučiti, jili zgodaj v cerkvo in šolo pošiljaj ta, da jih bodo duhovni in šolski učitelji vama učiti in po keršansko rediti pomagali. Jožef in Maria vama naj v izgled bota, ki sta mladega Jezusa po dalneni potu k učiteljem v tempelj vodila, b) Malo pa bodo sveti nauki pri decih zdali, ako bodo doma ali v soseski od slabih izgledov pohujšani. Varite jih torej skerbno pohujšanja doma pa tudi v soseski. Živita tako, kakor svoje otroke učita; sicer jim vaši nauki k sercu ne bodo prišli, in raj bodo hudo storili, kar vas storiti vidijo, kakor dobro, kar jih storiti učita. »Nesrečni otroci! veli sv. Duh, vi hote ravno taki, kakoršni so vaši stariši bli." Učite jih zgodaj s besedo in izgledom; zakaj v rožnem cvetju živlenja otroškega se mlade glave in mehkega serca vse dobro lahko prime, pozneje pa se s hudim obrase tako, da se jih sveti nauki več ne primejo. Le nemarne razberz-dance, ki vama sramoto pri ljudeh iu strah pred Bogom delali bodo, ne pa pobožne kristjane bota izi-edila, ako me ne vbogata. — Peta dolžnost je: E. Modra gospodarnost in sveta skerb za svoje pohištvo.
Dozdaj sta bila vajena le vsak za sebe skerbeti, za naprej vama bo treba za vse vajno pohištvo skerbeti. Hiša potrebuje modrega gospodarja in dobre gospodinje; zakaj hišo modrost zida in razumnostjo vterdi. Prip. 24. Prosita torej za dar modrosti in ne zaničuj ta dobrih svetov starega očeta in modrih sosedov, ki so že veliko si skusili, ako si nočeta v škodo biti. Gospodar mora biti bogaboječ, delaven, trezen in 110 zapravljiv, pa tudi ne skop. Vari se kletvice in nagle jeze, ljubi ženin, ž njo Boga žalil, ženo, otroke, družino in sosede pohujšal boš. Vadi sebe in svojo molitve in pohlevnega, pobožnega zaderžanja; zakaj kdor ni pobožnosti, tam ni duha božjega, in ne blagoslova njegovega. Ne iši sreče v poželenju ptujega blaga, ampak v molitvi in zvestem delu. Moli, delaj in
skerb imej, da nobeden v tvojej hiši brez potrebe praznoval ne bo, in boš krulia, ako bo božja volja, za potrebo imel. Le lenuh kruha strada, ker ga vreden ni; pošten delavce pa ga za potrebo ima. Ne zapravljaj božjih darov, ne trati ljubega krulia po izgledu posvetnih gospodarjev, ki se s kruhom stepejo; take Bog rad s pomanjkanjem tepe; zakaj Bog prevzetnim zoperstoji, le ponižnim svoje milosti deli. Vari se prevzetnosti, pijančevanja, igre in prešeštvanja; to so pohištva naj hujši sovražniki. Pa tudi skopec je tvoje hiše sovražnik, ker sebi in drugim krivico dela. Krivično blago pa sreče v hišo prineslo ne bo. Boljšo da tam kamen leži, ker krivični krajcar vsedi, zakaj en krivičen penez deset pravičnih požre. — Pomni pa tudi ti nevesta, kar sim ženinu ravno povedal. Vadi se čednosti, ktere sim njemu priporočal, in vari so pregreh, pred katerimi sim njega svaril. Stara resnica pravi, da gospodinja v hiši tri vogle podpira, ako je pridna, pa tudi cclo hišo podere, ako slabo ravna. Gizdava in neskerbna gospodinja je živa toča za pohištvo, njena ne-snažnost in nevednost pri kuhi in peki bolezni pri otrocih in družini in sirošno v hiši rodi. Poslušaj modrega Salomona; on govori: Kdo bo naj -del pridno gospodinjo ? Več kakor žlahen kamen ona velja. Njeni mož se na njo zanese; nikoli mu hudega ne stori. Ona s svojo hišo se zime ne vstraši, vsi njeni domači imajo po dvoje oblačilo. Ona gleda, kako se v hiši godi, in ne je krulia brez dela. Moč in lepota je njeno oblačilo, ona se prihodnemu dnevu smeji. Otroci njo srečno slovi in mož jo hvali. Pridna gospodinja zvesto dela, pa tudi rada moli, je vsmiljena, prizanesljiva, lepo otroke in družino uči, jo voljna v terpljenju in torej srečna v smerti. O ljuba nevesta! skerbi, da boš taka gospodinja tudi ti, potem tvoj mož z veseljem poreče: Jaz sim pridno gospodinjo v hišo dobil.
Hočeta srečna biti, spoštujta tudi starega očeta in mater. Lepo njima služita, v bolezni radovoljno postrežita in za njo molita. Bog jo le hvaležnim otrokom blagoslov obljubil; gerdim nesvaležnikom pa s šiboj proti na tem in unem svetu. No posnemajte prevzetnih in mladih gospodarjev in gospodinj , ki svojo stare stariše zaničujejo , jim živeža no privošijo, jih v bolezni brez postrežbe puste, jim smert vošijo in jih po hiši pehajo, suvajo in jim vrata kažejo. Take bo šiba božja tepla do kervavih kosti, zakaj prekleto naj bo dete, ki očeta in mater ne spoštuje, in vse ljudstvo naj reče: amen; to se pravi, naj se zgodi. Tako je Bog žo v starem zakonu Izraelcom govoril, tako nas vsakdanja skušnja uči: Sina, ki svojega očeta do praga privleče, bodo njegovi otroci čez prag vergli, in hčer, ki mater svojo suva, bodo njeni otroci tepli. Varita se
torej gerdo nehvaležnosti do očeta in matere, da so vama jednaka ne zgodi. —
Velika sreča pri hiši je tudi pridna, pobožna družina; hočeta pa pridno družino imeti, dopolnita na tanko dolžnosti, kojo imata do-njo. Veliko tožujejo dan današnji gospodarji in gospodinjo zoper slabo družino, pa ne pomislijo, da so pogosto sami malovredne družino redniki. Boljše je malo toževati, pa zvesto dopolniti dolžnosti, skoraj bo družina prid niša prihajala. Dvojna pa jo dolžnost gospodarjev in gospodinj do družine, namreč:
a)	Za njeno dušo, in
b)	Za njeno telo skerbeti. Duši in telesu v prid je ljuba delavnost; skerbita tedaj svojej družini:
1,	Za potrebno delo. Ne terpita lene družine pri hiši, ki brez dela postopa ali v senci spi; lenoba jo košata mati veliko pregreh. Pa tudi s pretežkim delom družino ne proobložita, sicer vama bo zbolela in zgodaj zamerla, vidva pa za njeno življenje enkrat na pravici božjej stala. Vidva nista gospodarja zdravja in življenja družine, ampak le njene zdrave moči; ako njo z delom presilita, da obnemaga, sta svoje družino vbi-javca in dolžna, ako no moro več služiti, njej za živež skerbeti. Naro-čujta tedaj svojej družini lo tako dola, ki so njonej moči primerno. Kdor pa dela, naj tudi je; torej je gospodarjev
2,	Dolžnost, hlapcom in deklam za živež, za potrebno obleko in po-godeno plačo skerbeti. Ako družina kruha strada, ali zdrave hrano no dobi, na životu oslabi ali clo zboli in delati ne more. Kar tedaj družini pri skledi pritergata, bota drago plačevala. Prav pa bi ne bilo, družino predobrega živeža vaditi, ker so rada razvadi in nezadovoljna postaja, da si zbirati začne in žlaline božje darove trati. Kdo bo s takoj družinoj prestal? Ne vadita jo premehkih oblačil, sicer bo rahlej roži ednaka, ktero vsak majhen vihar na tla pomandra. V hiši bo sedela bolna, ko bo treba na polju delati, in namesto da bi družina vama stregla, bota vidva njej strežiti morala. Ravno tako nespametno je, družino s štima-noj oblekoj razvajati. Gizdave dekle in Štimani hlapci malo in nezvesto delajo, se radi potepajo, Bogu zlati čas in gospodarjem blago kradejo. Koliko takih razvajenih hlapeov svojo vlačuge z gospodarjevim blagom redi, koliko gizdovih dekel gospodinji krade in z vkradenim denarjem neČimerno obleko kupova! Kar pa obljubita, Bog vari tergati ali clo vtajiti, to je greh, ki v nebo vpije, kakor sv. pismo pravi: Glejte.! plačilo / kterega ste hlapcom in deklam odtergali, vpije, in njih vpitje je
do ušes Gospodovih prišlo. Majhno je plačilo, kojcga gospodarji družini dajo, velika pa služba, ktero pridna družina gospodarjem stori; torej jo gospodarjev in gospodinj
3. Tretja dolžnost, služavnim, ako zbol6, postroči in jim za ozdravo skorbeti, pa tudi v starosti njih 110 zapustiti, da bi s sivimi lasmi in potertimi udmi po svetu lazili, in ptujo ljudi za kruh in streho prosili, ki so jih pri svojih gospodarjih si kervavo zaslužili. Ako gospodar živini za zdravje skerbi, kedar zboli, ali bo mar bolnej dekli slovo dal, kije v njegovej službi zdravje zgubila? In ako staremu, potertomu konju streho in živož privoši, ali bo potortemu hlapcu, ki se je v njegovej službi postaral, beraško palico v roko podal, in ga po svetu zgnal ? Sreeo, ljuba ženin in nevesta! vama no obljubim, ako bota nemilega serca do družino. Slabo so vtegno šo vama in vajnim otrokom goditi; zakaj s kakoj meroj merita, s takoj so vama bo odmerjalo. Vbogajta torej sv. Pavla, ki opominja rekoč: Gospodarji! ravnajte s svojimi hlapci po pravici in kakor se spodobi, ker vam je znano, da imate tudi Gospoda v nebesih.
Kakor za telo, tako in Se dvakrat bolj morata za duSo svojih podložnih skerboti. Hočeta pa svojim domačim za duSno izveličanje prav skorbeti, morata:
1.	Jih lopo po kersansko učiti, skerbno v ccrkvo poSiljati, da V pridgah in kerSanskih naukih bosedo božjo posluSajo, sv. zakramenti) pokoro in presv. roS. telesa pogosto prejmejo. Glejta, da 110 bodo Vaj ni hlapci in deklo po pregrešnih potih hodili, kedar jo sveto opravilo V c6rkvi. Oprašajta jih doma kaj so v corkvi zapomnili in jih neprenehoma k pobožnosti opominovajta. Molita ž njimi doma posobno ob svetih dneh, pripovodujta jim rada od svetih reči, svarita jih nesramnih pogovorov in gordih pesem, ter jih sv. pogovoro in pesmi učita. Bog vari! da bi domačini v sv. dneh v cerkvo branila, jim sv. zakramente pokoro in presv. roS. Telesa pogosto prijemati prepovedala, ali se njih pobožnosti smejala; lahko bi svojo družino pohujšala, so njenega pogubljenja vdeložila, in pogubljeno dušo ldapcov in dekel bi pravični Bog na dan sodbo iz vajnih rok terjal.
2.	Dolžnost jo družino pohujšanja varvati, njo pred hudim svariti in v dobrim poterditi. No dajta družini, da bi šla, kamor se njej poljubi. Ti gospodar skerbno čuj po noči, ali so tvoji hlapci doma in ti gospodinja vrata sama za svojimi deklami zaperaj. No torpita nespodobnih marnov in nesramnega zaderžanja med clružinoj, rano raztergajta pre<>
grešne zaveze hlapcov in dekel, modro jih strahujta, ako napčnega kaj med njimi zapazita, in ako to ne pomaga, dajta slovo razberzdancu, plačaj ta in odpravita ga; boljše je, da kamen loži, kder malopridno družinČe sedi, vama otroke pohujša, sohlapce in dekle moti in vso nesrečo v hišo privleče. Kdor za svoja ne slterbi, je vero zatajil, in je hujši od nevernika. Ne reci: Kaj meni mar, kde moji hlapci po noči spe in kod se potepajo, da mi le moje delo store. Vprašam te: Ali bodo hlapci po dnevi delati zamogli, ako po noči ne počivajo? Ne reci: Kdo bo za dekloj hodil, tudi ne vtegnem na večer vrata za njo za-perati, sim zadovoljna, ako mi le delo zvesto opravi? Vprašam te: Ali bo pa tudi Bog s teboj in z dekloj zadovoljn? Ali bo delo pregrešnih rok blagoslovil? Od kod pride da sedajnih časih delo teka nima? Od tod, ker več delj le pregrešne roke delajo. Ljudje delajo, pa ne molijo, torej delo teka nima, torej blagoslova božjega v hišah ni. Ne glejta, kedar hlapce in dekle prosita, samo na to, kako delajo, timveč vpra-Šajta tudi, kako se zaderže, ali kaj radi molijo, v cerkvo grejo itd.
Vsa vajna skerb pa bi bila zastonj, ako bi sama ne storila, kar svoje podložne učita; torej je vajna
3. dolžnost, družini povsod in vselej v lep izgled biti; zakaj besede le mičejo, izgledi pa vlečejo. Naj sveti luč vajnega lčpega izgleda družini, da bo vajne dobre dela vidila, in po vajnem svetom živlenju v dobrem se vterdila. Ako sta pa sama razujzdana, bo cela hiša slaba; zakaj ako je oko kalno, bo celo truplo temno. Kako bodo hlapci pošteni, ako od gospodarja nič prida ne slišijo in vidijo? Kako bodo dekle pobožno, ako jih gospodinja z jezoj, kletvicoj in nekeršanskim živlenjem pohujša! — Ob kratkem rečem: kakor svetlo solnco ves svet obsije, tako mora hišni gospodar s svojim zaderžanjem celo hišo lepo obsijati in nji za poštenjo skerbeti. Kakor rodovita zemlja vso preživi, tako mora hišna mati za svojo domače skerbeti, da se od njo naučijo, pridni, tihi in pokorni biti. Od veliko dolžnost sim že govoril, šo nekterih no smčm pozabiti.
F. Moram vaj še na dolžnosti spomniti, ki jih do duhovne in de-želske gosposke imata, da bota vedla, se spodobno do svoje gosposke zaderžati. Perva dolžnost pobožnih zakonskih do duhovsko gosposke je:
1. Da svoje duhovske pastirje spoštujejo; to so pravi, lepo od njih mislijo, govore, in v djanju časte; zakaj namestniki Kristusovi so ju hišniki Gospoda nebes in zemljo. Kar ni angeljm dano, voli sv.
Avguštin, to je njim izročeno. Zatorej so njim brumni cesarji in kralji priklanjajo; tudi vidva ljuba moja! ponižajta svoje duše pred svojimi duhovskimi pastirji, ter spoštujta njih imeniten stan in častita njih veliko oblast, da bodo z veseljem za vaj molili, radi vaj, vajne otroke in domače učili, ne pa zdiliovaje, ker to bi ne bilo dobro za vaj. Laž-njivo pa je spoštovanje, ako se farmani svojim dušnim pastirjem priklanjajo, njih izveličanske nauke pa zaničujejo; torej jo
2.	dolžnost zvesto in ponižno poslušati njih sveto nauke; zakaj dušni pastirji ne govore sami iz sebe, ampak sv. Duli po njih govori. Nauki Kristusovi so, ktere oznanujejo, torej sam Jezus veli: Kdor vas :posluša, mene posluša, kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje. Vajno veselje naj bo, besedo Kristusovo v pridgah in kerš. naukih poslušati; božja beseda vaj bo razsvetila, da bota sobe, svoje otroke in družino podučiti in posvariti zamogla z vsoj modrostjo in polilevnostjo; božja beseda vaj bo tolažila v žalosti in revšini, ter vama moč delila, svojo zak. butaro voljno nositi. Besedo božjo pa samo poslušati, še ni zadosti; vajna
3.	dolžnost je po tistej živeti, svojo dušno pastirje Ičpo vbogati, kedar vaj učijo, vama svetujejo, vaj svarijo in opominjajo; zakaj oni vaj učijo kakor taki, ki bodo za vajne duše odgovor dajali. Ne po-»nemajta tistih malopridnih gospodarjev in gospodinj, ki modre nauke svojih dušnih pastirjev zaničujejo, po svojej neumnej glavi in spačenej volji ravnajo, in v svojej hudobii tudi otrokom in družini branijo, svojo duhovsko očete poslušati in vbogati. Taki hudobni farmani bodo prekleti od Boga na tem in unem svetu, njih hudobni otroci in razbor-zdana družina so mlinski kamni, ktero si sami na svoj vrat obešajo in jih v nesrečo časno in večno potegnili bodo.
4.	Dolžnost pobožnih zakonskih je: svojim dušnim pastirjem Ičpo služiti; to so pravi njim v telesnih potrebah na pomoč priti, njim telesnega živeža deliti, kterega potrebujejo, da prosti časnih skerbi toliko ložej za izveličanje svojih ovčic skorbe. Dušnim pastirjem so ne spodobi kovati, šivati, tesati, si z rokodelstvom kruh služiti, pa tudi pobožnim farmanom bi to no bilo všeč. Ker tedaj sama dobro spoznata, da si vaši dušni pastirji z rokodelstvom kruha služiti ne smejo pa tudi »e vtegnejo, timveč le od milošnje svojih farmanov živi, tako j im zvesto °d raj tuj ta bernjo in dauke, da ne bojo telesnega kruha stradali, dokler Vama duhovskega voljno dele, in tudi časnega vama pridelati z molitvijo pomagajo. Vprašajta starega očeta doma, kako davke bota na so vzela, da 110 bo prepira, kedar duhovni gospodi po bernjo pridejo.
Slabo pa bi služila svojim dušnim pastirjem, ako bi jim samo v telesnih potrebah v pomoč prišla; tudi
5. v dušnih potrebah jim pomagati, jo vajna sv. dolžnost. Molita za svojo dušno pastirje; zakaj ponižna molitva brumnih ovčič pomaga pastirjem modro vladati Čedo božjo. Torej so u vsih časih včrni kristjani za svoje mašnike molili, pa tudi maŠniki so njih molitvi priporočali. Sv. Pavi so priporoča v listu na Rim. kristjanom, naj mu pomagajo po svojih molitvah pri Bogu. Ako jo vsak Človek milosti božje potreben, koliko voč še lo dušni pastirji, kteri toliko duš v svojej slcerbi imajo. Ako dobro premislite, ljubi bratje, pravi sv. Avguštin, bote spoznali, v kolilcej nevarnosti se mašnilci Gospodovi znajdejo; zakaj če bo sodni dan že vsak za sebe težko odgovor dal, lcaj še le za mašnike bo, od lcterih se bodo duše vsih jim izročenih terjale! Ne mislita tedaj, da sta svojo duhovne žo z vsim odpravila, ako jim navadno bemjo odrajtata, po tem pa na njo ne zmislita več. Za Bogom naj pervo ljubezen sta jim dolžna, kakor svojim očetom; zakaj dobri dušni pastirji ne iščejo, kar je vašega, ampak vas. Paul II. Kor. 12, 14.
Glejta dolžnosti, ki jih (lo svojih dušnih pastirjev imata, prizadevaj ta si z božjoj pomočjo, da jih zvesto dopolnila bota. Ako sta pa Bogu dala, kar jo božjega, ne pozabita tudi cesaiju dati, kar jo cesarjevega, kakor sam Jezus opominja rekoč: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Dajta cesarju in deželskej gosposki:
1.	Dolžno čast; zakaj ni oblasti od drugod, kot od Boga, ktera pa je, jo od Boga postavlena. Ti bi ne imel nobene oblasti do mene, ako ti bi ne bila od Boga dana, je djal Jezus Pilatužu. Od Boga tedaj ima doželska gosposka svojo oblast; kdor njo obrekujo in zaničuje, jo puntar zoper 4. zapoved božjo; tedaj nobeŠkega kraljestva dosegel no bo. Druga vajna dolžnost jo:
2.	deželskej gosposki u vsih pravičnih rečeh pokorna biti. V božjem imenu ona zapoveduje, storita tedaj, kar vama zapovč, opustita, kar vama prepove; lo pravična pokoršina ljudi srečno stori. Skoraj bi bila naša ljuba dežela jama rasbojnikov, polna smošnjav in nadlog, ako bi vsi zapovedovali, nobeden pa no vbogal. Ali še kaj pomnita, koliko nedolžne kervi je bilo pretočene leta od hudobnih puntarjev prelite? Poslušaj ta, kar sveti Krizostom uči: Brez gosposke biti, vajvoda in vladarje zgubiti, je velika nesreča, je izvirk veliko nadlog, in začetek vsih zmot. Tudi sv. Peter opominja: Bodite vsakej človeškej oblasti podložni zavoljo Boga; ali kralju, kakor naj višemu, ali vojvodom, ki so odi
njega poslani, se nad hudodelnike mašvat, pohvalit pa dobre; zakaj tako je volja božja. In sv. AuguStin veli: Le pokorSina večen venec najde, nepokoršina pa u večno kazen zajde. S pohlevnim sercom tedaj vbogajta svojo deželsko gosposko; lc kedar bi kaj zapovedala, kar jo božjim zapovedim zoper, bi mogla raj svojo pohištvo in živlenje zgubiti, kakor vbogati. Velik dar božji je pravična gosposka, Boga za njo hvaliti in njej pokorni biti, je naša dolžnost. Hudobna in krivična gosposka pa je šiba, s kteroj žalen Bog tepo pregrešne ljudi. — Ako so vama od majnše gosposke krivica godi, smčta pri vikšej gosposki pravice iskati; ali nespametno bi bilo toževati, kedar spoznata, da nič no opravita. Bogu se v takej nadlogi izročita, saj tudi gosposka svojega gospoda ima. Poglejta Jezusa in prašajta ga vsegamogočnega kralja, zakaj toliko krivico torpi, ki bi bil lahko svojo krivično sodnike in grozovitne rabelne, ko bi trenil, v prah in pepel razdrobil. Vso to tor-pim, vama ljubi Jezus odgovori, da vama izgled zapustim, tudi krivič-nej gosposki pokorna biti, dokler je božja volja tako. Po svojej pokornosti sim svet odrešil, in revnim ljudem nebesa odperl, tudi vama so bo pokoršina v sladko veseljo premenila, ako iz ljubezni do Boga voljno torpi ta. Glejta, kako lepo vaj Jezus uči, krivico voljno terpeti.
3. Dolžnost do deželsko gosposke je: Zvestoba v službi, ktero za deželo opravljati imamo. Glejta, ljuba moja! deželska gosposka skerbi za ceste, po kterih deržavljani svojo blago na prodaj vozijo, stavi šole, v kterih so mladi ljudjo koristnih naukov nauče; plačuje učitelje, ki se z otroci pečajo, sodniko, ki za pravico skerbe, žandarme in beriee, ki tate, puntarjo in razbojnike po deželi love; stavi joče, naj se v njih hudodelniki pokori; redi in plačuje veliko armado, da puntaije kroti, zunajne sovražnike strahuje, pa tudi za sv. včro so poskusi, ko bo od hudonih zaničevana. Da pa dožclska gosposka vso to zamore, jo treba, da jej pošteni deržavljani roke podajo in službo zvesto opravijo, ktero jim naroČi; je treba, da očeti in matere svojih sinov vojaštvu no odtegnejo , marveč jih opominjajo, voljno iti, kedar jih Bog po svojej gosposki pokliče. Ako se domači sinovi vojaštva branijo, komu pa bo gosposka orožje v roke dala, hudobneže strahovati in sovražnike krotiti? Ptujim na ktere se zanesti ne smS! ali sovražnikom, da toliko ložeje deržavljanc obropajo, mesta in soseske pokončajo, in deželo v puščavo spremene! — Rada tedaj opravita službo, ktero vama deželska gosposka naroČi, in ako vama jednega ali drugega vajnih sinov u vojaški stan pokliče, tolažita se s tim, da gre branit sv. vero in ljubo Drobt. za novo leto 1853.	2
domačo deželo, tedaj tudi vaj in vajno pohištvo. Veliko dobrega za res Bog po gosposki deržavljanom deli, torej pa tudi:
4.	od njih terja, da gosposki štibro, muto, dacjo itd. zvesto od-rajtajo, kakor sv. Paul uči: Dajte vsim, lcar jim gre; komur dacja, dacjo, komur muta, muto; komur strah, strah; komur čast, čast. Vem, da marskteri deržavljan zavoljo štibre, muto ali dacje beseduje in ne-voljno bara, rekoč: Kamo pa toliko gospoda dene, da jej nikdar doplačati ni? Ali ravno tako bara tudi nevedna družina, čemu bi gospodarju toliko blaga bilo, kterega mu noč in dan prideluje; ker no pomisli, koliko rok vsako leto na gospodaija čaka, hi hočejo imeti od njega, kar jim gre. Koliko jezar in jezar cesarskih služavnikov, sodnikov, vojakov, itd. je po deželi, ako ravno mi za vse ne včmo, kteri pa so deželi tako potrebni, kakor hlapci in deklo kmetu; vse te svoje pošlo mora cesar ravno s toj štibroj in dacjoj, ktero gosposka v njegovem imenu pobira, preskerbeti in rediti. Zato je tudi Jezus sam, božji sin, štibro dal, in nam v djanju pokazal, kar jo z besedoj učil. Ako ne boš nič pozemeljskega imel, uči sv. Ililarion, ti ne bo treba štibre plačati; ker se pa gospodarstva podstopiš, se tudi švarati ne smeš, dajati cesarju, kar je cesarjevega.
5.	Dolžnost podložnikov je, za cesarja in gosposko moliti, naj jih sv. Duh razsveti, da bi po božjej volji modro vladali svojo podložne; zakaj v rokah gosposko veliko dobrega za podložno leži, ako jo modra in pravična; pa tudi hudega zadost, ako je slepa in krivična. Prosim, opominja sv. Paid, naj se opravlajo prošnje, molitve, priporočbe, in zahvale za vse ljudi, za kralje in gosposke, da bi mirno in pokojno živeli 'u vsej brumnosti in poštenosti; zakaj to je prav in prijetno pred Bogom.
Glejta, ljuba moja! to so dolžnosti, ki jih vama Bog do duhovno in deželsko gosposke naloži. Zvesto jih dopolnita, da bo obilen blagoslov nad vama prebival.
G. Ali pa tudi vesta, kako se v soseski do svojih sosedov zaderžati imata? Poslušajta!
Srečna soseska, v kterej so sosedi lčpo zastopijo, in pravo kerš. ljubezen med seboj imajo; v takej soseski ni prepira, ne sovražtva, ne kletvice, no boja. Ljubi mir v njej prebiva, ker so vsi jednega duha in jedno volje. Pohlevnim ovčicam jodnako taki sosedi med seboj živ6, V sreči in v milosti božjej. Drugega ne želim, kakor da bi so tudi vi ilva s svojimi sosedi tako lčpo zastopila, Kadar pa vidita pohujšanje
v soseski, ne zamudita ob pravem času modro svariti in pohlevno opominjati; vsaj je tudi Jezus sam grešnike svaril in k poboljšanju opominjal. Rada odpustita sosedu, ako vaj razžali; prenesita voljno krivico, ki vama jo hudobni delajo; bodita prizanesljiva, vsmileni Bog tudi vama prizanesil bo. Pobožno živita skupaj, kakor se spodobi za otroke božje; vajin Ičp izgled bo pobožnim poterjenje v čednosti, hudobnim pa v strah in ako je božja volja, tudi v pokoro in poboljšanje.
Da pa v pobožnem živlenju no obnomagata, izvolita si Mario in Jožefa za varhe. Njuno sv. živlenje rada premišljujta, sv. rožnikranc po izgledu pobožnih hiš saj o sabotah in sv. dneh zvečer pobožno in glasno molita; potem bo Maria za vaj prosila, in vsmileni Jezus vaj oblagodaril. Rada v cerkvo hodita, ter si prizadevajta, da farnega opravila brez pravičnega uzroka nikdar opustila ne bota. Parna cerkva jo vajna duhovna mati, rada v njej molita in Boga častita, pa tudi rada dajta po svojem premoženju, kolikorkrat so kaj vlaga za njeno čast in olčpšanje. Službo božjo v farnej cerkvi opuščati in v druge cirkve ali na božje pote hoditi le za kratek čas in brez dovolenja svojega spovednika ni varno.
Še vaj opominjam, podpihovavcov nikoli poslušati. Najemniki peklenskega satana so, ki je vbijavec in lažnjivec od začetka. S svojim hudobnim jezikom zakonske razkačijo, mir v hiši podirajo, ter celo sosesko s sovražtvom in nesrečo napolnijo. Vboge in revne si z milošnjo prikupita, da bodo vajni prijatelji in vama s svojoj molitvoj milost božjo izprosili, zakaj milošnja smerti reši in pokrije mnogo grehov, govori pobožni Tobia. — Srečo vama obljubim in milost božjo, po smerti pa večno zveličanjo v nebesih, ako me vbogala bota; ako pa ne, si bota z bodečim ternjem svoj pot nastlala, in žalost in nesrečo na glavo nakopala.
To sim vama prav iz serca povedal; globoko si vse v serco vtis-mta, in s svojim djanjem in nehanjem priČujta, da mojih naukov pohabila nista. — Bog vaj vari po vsih vajnih potih!
Tonu JioZanc,
It
BLAGOSLOVLJENJE NOVEGA POKOPALIŠČA.
Ako duhovnik dobč od svojega Škofa pooblastenje, pokopališče blagosloviti, se en dan pred blagoslovjenjem vsred pokopališča postavi lesen križ u visokosti odraščenega moža, in pred križ v tla se zabije lesen kol, ki je komolc visok in mora tako vravnan biti, da se lahko tri sveče na njega vtaknejo. Drugi dan, dan blagoslovjenja, gredo maš-nik zjutraj zgodaj v žagrab, vzamejo oglavnico, maŠno srajco, pas, obramnico ali štolo, ogernejo velik mašni plajš bele boje, in tako oblečen in spremljen od povabljenih v korsko ali kratke srajce oblečenih duhovnikov, na pokopališče gred6. Pred njimi koraČijo cerkveni strežeji, neseči kadilnico, ladjico, kropilo in kar se ostalega vpotrebova. Na mert-višče pridši se pred leseni križ vstopijo, tri voščene sveče vžg<S in na lesenem kolu vterdijo; opravitelj pa začno sol in vodo blagosloviti, kakor so v lanskih Drobtincah na 51. in 52. str. bere. — Po doveršenem totem blagoslovu se zopet h križu in k svečam obernejo in odkrit sledeče molijo:
Molimo.
Vsegamogočni Bog, kteri si ohranitelj duš, mirno zavČtje izveličanja in zaup vernikov, ozn se milostno na naše službeno opravilo, da se pri našem vstopu to pokopališče očišti, blago-j-slovi in po-j-sveti; da človeške trupla, ki bodo po dokončanem svojem teku tu počivale, o velikem sodnem dnevu z blaženimi dušami vred radosti večnega živlenja dosežejo. Po Kristusu Gospodu našem. Odg. Amen,
*) Pokopališče blagoslovili redoma smejo le škof, z njili dovoljenjem pa vsak duhovnik. Po kakošnem obredu ga smejo duhovnik blagoslovit), je tu razloženo.
Po tej molitvi vsi pred križ pokleknejo, ter litanie vsih svetnikov molijo: jeden naprej moli, drugi pa odgovarjajo. Po prošnji:
Da vsim vtfrnim dušam večni pokoj podeliš!
Odg. Prosimo, vsliši nas t
Opravitelj vstanejo in z rokoj križ naredivši glasno rečejo:
Da to pokopališče očistiš in blago sloviš!
Odg. Prosimo, vsliši nas!
Potem pa zopet pokleknejo, dokler so litanie pri koncu.
Po dokončanih litanijah vsi vstanejo, in opravitelj križ z blagoslovljeno vodo pokropivši rečejo predpčvek:
Pokropi me z isopom o Gospod! in bom očiščen; Operi me in bom belši memo snega.
Duhovščina pa začne vzajemno moliti 50. psalm: Vsmili se me, o Bog ! itd., končno pristavi: Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu — in predpčvek ponovi. Med tem, ko so ti psalm moli, gredo opravitelj okrog pokopališča, neprenehoma kropivŠi z blagoslovljeno vodo, in ko nazaj do križa dojdejo, oči k njemu vzdignivši rečejo:
Molimo.
Bog, kteri si stvarnik celega sveta, in odrešenik človeškega roda, in modri vladar vsih vidnih in nevidnih stvari; v ponižnosti duha in čistosti serca te prosimo, blagovoli to pokopališče, v kterem trupla tvojih služavnikov in služavnic po dokončanem teku svojega živlenja počivati imajo, oči-j-stiti, blago f-sloviti in posvej~titi; in ki si vsim, kteri zvesto v te zaupajo, po svojej veliki milosti odpuščanje vsih grehov podaril, dodeli milostno tudi truplom tih, kteri imajo na tem pokopališči počivati in tronibo pervega arhangelja tu dočakati, večno tolažbo. Po Kristusu Gospodu našem.
Odg. Amen.
Po tej molitvi vzamejo eno gorečih sveč in jo na verh križa priterdijo, ostalih dveh pa eno na njega desno in drugo na levo stran nataknejo; končno še pokadi križ, ga pokropi z blagoslovljenoj vodoj in povedo vpričnim
kersausko besedo.
Imenitno, sosebno za vas, ljubi farmani! silno imenitno delo smo zdaj doveršili, novo pokopališče smo blagoslovili, ter posteljo vam odlomili, v kterej vaše trupla, kedar enkrat umerli bote, počivale in svojega vstajenja Čakale bodo. Človek, kakor včste in kakor nas božja beseda
uči, človek le kratko živi, poganja kakor rožica, beži kakor senca in tukej na zemlji nima obstojnega mesta. Mnogo jih že v zibelki pomerje, mnogo v naj boljših letih smertna kosa poseka, in ako bi kdo tudi sto ali dvesto let doživel, slednič mora vendar le umreti in so v ptujo, neznano deželo podati. Prerok Izaia (40, 6. 7.) pravi: Vse meso je trava in vsa njegova čast kakor cvetlica na polju. Trava se posuši, cvetlica odpade, ako sapa Gospodova pihne. V resnici, trava je ljudstvo!
Saga Gospodova bo pihnula, in odpadli in posušili se bomo tudi mi, eden za drugim, kolikor nas je, jaz in vi. Dones meni, j utre, tebi, govori modri Sirab, (38, 23.) nobeden tu no ostane. Zna biti, da so žrebli žo kovani in deske žo izžagane, iz kterih mertvaško hišico za nas izbili in nas v njo položili bodo. Zna biti, da napreden se bo leto omladilo, že v černej zemlji trohneli bomo; zatorej Jezus sam opominja, da bodite vedno pripravljeni, ker no veste ne ure ne dneva, kedaj bo Gospod k rajtengi vas zaklical. O ljubi kristiani, ko bi pač nikoli ne pozabili, da človek jo kakor kaplja na veji — dones je, jutro ga ni — gotovo bi se na zemljo in Časno toliko ne vezali in bolj za nebesa in dušo skcrbeli!
Odbila brez dvombe bo smertna ura vsakemu zmed nas, duša so od trupla ločila; brez pomude pred sodbo božjo stopivši bo zvčdla, kaj jo v živlenju zaslužila, ali dobrega ali hudega, ali kazni ali plače, in o hipu se bo znajdla v zasluženem kraju, ali u večnem veselju ali u večnem terplenju, ali v časnem ognju u vicali, čistiti so od madežov svojih in plačati ostanke dolgov. Truplo pa bo na zemlji ostalo, na mertvaški vodor se položilo, potem pa globoko v hladno perst so za-gernilo, kder bo sporhnelo in v blato iu prah se premenilo. In glejte ljubi J. farmani! to selo, kojega smo danes blagoslovili, je ležišče, je postelja, v kterej bodo vašo trupla počile in dolgo spanje do sodnega dneva spale; sodni dan pa, ko bo trobenta po grobih zabučala, in za donel angeljski glas: Ustanite mertvi in pridite k sodbi, bodo vse trupla spet oživele, vstale iz svojih počivališč in se s svojoj duŠoj zjedinile. Kakor pšeničuo sferno jesen v njivi zgnjije: v spomladi pa, ko toplo solnce posije in prijetno ogreva, zopet poganja in lčpo ozeleni in cvetje in sad prinese: tako tudi bo Človeško truplo, ki se tu v zemljo zakopa in strohni, o svojem času zopet se zbudilo, z nebeškoj pocloboj se oger-nilo in angeljem jednako iz temne jame vstalo. Strohljivo se (truplo) vseje, uči sv. Paul (I. Kor. 15, 42 — 44), nestrohljivo bo vstalo; ne-
častno se vseje, veličastno bo vstalo; slabo so vseje, močno bo vstalo/ meseno se vseje, duliovsko bo vstcdo.
Ravno zato, v spomin svojega prihodnega vstajenja smo v sredi pokopaliaeasv. križ postavili; sv. križ namreč je neovcrgljiva priča, da kakor gotovo je Jezus Kristus u veliki petek mertev iz križa snet in v grob položen bil, velikonočno nedeljo pa veličastno kot zmagavec hudiča in smerti od mertvih vstal: tako gotovo tudi bodo vsi ljudje, naj umerjejo danes ali jutre, tu ali tam, na suhej zemlji ali v globokej Vodi, od smerti vstali. Resnično vam povem, da kolikorkrat na pokopališčih sv. križ vgledam, so mi vselej dozdeva, da slišim Jezusove utešne besedo: ,,Jaz sim vstajenje in živlenje. Kdor v mene vžrje, bo živel, da bi si ravno umeri, in jaz ga obudil bom sodni dan." Joan. 11, 25. — Oh ljubi Jozus, le jedno te prosim, oživi našo včro in ostani pri nas, kedar se nam mračiti začne!
D alej kakor ste vidili, smo voščene sveče prižgali in jih na križ vtaknili, v znamnje, da le na križu, na kterem nas je Sin božji odrešil , je prava svetloba, le v Jezusu luč. On je prava luč, veli sv. Joan, (1, 9.) ki razsveti slednega, ki pride na ti svet. Noter pod zem-ljoj, v jamah, kder mertvi počivajo, je gosta in debela tema, je černa noč, v temi pa nas je rado strah in groza; zatogadel Jezus, dobri pastir svojih ovčič tudi v smerti no zapusti, timveč jim sveti kakor prijazna luč v temnej noči, kazaje jim vesolo vstajenje. Kakor je svetim trem kraljem zvezda pot kazala in pred njimi šla, dokler je nad hlovom ostala, v kterem je novorojeno dete bilo; tako tudi Jezus s svojim svetim izgledom in s svojimi lčpimi nauki nas in naše pote razsvetluje, dokler na gomili obstoji, kamor pokopajo nas — križ s svojimi žarki razdani tudi smertno noč. — Tri sveče smo prižgali, v Čast presveto Trojico, ktera nas je vstvarila, nas odrešila in posvetila pri sv. kerstu, in nam v znamnje, da brez vere v troj edinega Boga ni izveličanja: Urez vere ni mogoče Bogu dopeMi. Hebr. 11, 6.
Prosili smo Boga z raznimi molitvami, da bi blagovolil očistiti to zemljo vso gnusobe, ktera se je kedaj na njej pripetila, ter jo osrečiti s svojim blagoslovom in posvetiti, da bi ne težila vaših kosti, ko enkrat v njej počivalo bodo, marveč jim lahka bila. Da bi pa bolj gotovo vslišani bili, smo se k svetnikom v nebesih obernili, in litanie molivši prosili Mario, prečisto Devico, sv. Janeza Kcrstnika, vse sveto preroke, apostole in evangeliste, mučenike in spoznovavce, device in vdove, da bi oni, ki pred božjim obličjem večno hvalo pevajo, z našimi
prošnjami svoje združili, iu nam pomogli po ljubezni, kojo do nas imajo. — Tudi, kakor ste vidili, smo Sli okolj in okolj, z blagoslovljen nj vodoj kropivši, da bi bežal hudobni duh s svojoj sovražnoj močjo daleč od tod, in bi pristopil namesto njega angelj mira, varvat s svojimi perutami trupla, ki bodo tu od svojega truda počilo.
Zdaj pa, preljubi J. farmani! še nekoje naročila imam, kterih ne smem in ne morem zamolčati. Najprej skerbite, da bo to v mertvišče odločeno sveto mesto zmirom dobro ograjeno. Koga bi nevolja ne spre-letela, mertvišča viditi, kterih ograja jo vsa razrušena? kjer se kravo in voli in konji po grobih dervč, in prešiČi s svojim riveom po gomilah kosti rajnih pokopanih iščejo? Vsaj njivo svoje, travnike in nograde dobro zagraditi znate; torej tud mertvišča, na lctorem vi, vaši starši, otroci in še marskaki dragi prijatelji spali bodo, ne smeto zanemariti. — Drugič imejte skerb, da mertvih, ki tu počivali bodo, v njihovem miru in spanju ne boto dražili; vi ki imate polje tukaj okoli, da ne bote na svojem delu kakih gordih, nespodobnih pogovorov imeli ali rajnih obrekovali; vi fantje! da ne bote s ponoČnim vpitjem ali ukanjem jih žalili, ali se clo tu okrog pretepali; ne bilo bi dobro za vas. Vsaj tudi vi želite , da bi, kedar vas enkrat tu sem prinesli bodo, pri miru in pokoju bili. — Iu tretjič, kolikorkrat bote memo tega svetega kraja šli, vselej se na križ ozrite, ki tukaj v sredi stoji; možki se odkrite in ženske se prekrižajte, in recite: Bog daj dušam tih, ki tu počivajo, večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Tudi vam priporočim, da zlasti ob nedeljah in praznikih radi sem pogledate. Pokleknite ali vstopite so na grob, v kterem vaši starši spali bodo, z blagoslovljenoj vodoj ga pokropite, in molite za njih duše, ako znabiti na vrnem svetu v kakem terplenju so in vaše pomoči potrebujejo. Poglejte grob kakega mladenča ali deklice in pomislite, da pred smertnoj rokoj nas ne obvaije ne mlada koža, no rudeče, gladko lice; timveč kakor kosec na zelenem travniku mlade in stare cvetlice seka, tako tud pod smertnoj koso cveteča mladost in vela starost pada. Poglejte grob kakega bogatina; kaj mu je ostalo od vsega njegovega blaga in imetja? kaj od njegovih vinskih sodov in žitnih shramb? drugega nič, kakor tesna jama, v kterej ga červi jedo. .Poglejte grob reveža, ki je veliko terpel na zemlji, veliko zdihoval in mnogo se solzil; pod zemljo pa tiho in mirno spava, in brez skerbi kakor majhno dete v krilu svoje mile matere.
No pozabite pa tudi na sebe zmisliti, da tudi vi tukaj počivali bote. Pri vsih svojih delih se spomni poslednih reci, opominja modri Sirah (7, 40.) m ne boš nikolj grešil. Majhen prostorček, in še ti v kakem kotu morebiti vas čaka, kder trobenta sodnega dne zaslišali in k novemu živlenju vstali bote. Ako želite, da bi-tisti dan, dan vstajenja vesel bil za vas, le smerti se radi spomnite, in zagotovim vas, da bote lepo in pobožno živeli, da bote srečno vmerli in vstali u večno živlenje, kar milostivi Bog daj meni in vam vsim. Amen.
Ako se pa mertvišče ognusi, p. ako bi se kdo na njem obesil ali bi koga vbili, se mora vnovič blagosloviti. V ti namen se duhovnik, ki bodo od svojega škofa v to pooblasteni, oblečejo, kakor je zgoraj rečeno bilo, in na mertvišče pridši začn<5 litanie vsih svetnikov moliti. Po prošnji:
Da vsim vernim dušam večni pokoj podeliš!
Odg. Prosimo, vsliši nas! vstanejo in z rokoj križ naredivŠi glasno rečejo:
Da to mertvišče vnovič blagoj-sloviš in po-j-svetiš!
Odg. Prosimo, vsliši nas!
Potem zopet pokleknejo, dokler litanie končajo. Na to pa kropilo v blagoslovljeno vodo pomočijo, rekoč:
Polcropi me z isopom o Gospod! in bom očiščen.
Operi me in bom belši memo snega.
Zajedno se začne 50. psalm: Vsmili se me, Bog! itd. moliti, konec: Čast bodi Bogu — se ne dostavi, vendar predpevek ponovi. Med tim, ko se ti psalm moli, gredo duhovnik okrog mertvišča, od desno začevši in neprenehoma z blagoslovljenoj vodoj kropivši, sosebno tod, kjer se je gnusoba pripetila. — Na svoje staro mesto nazaj pridši, stoje rečejo : Molimo !
Ostali duhovniki pravijo: Pripognimo kolena!
In odgovore: Vstanite !
Molitva.
Mili Gospod, kteri si lončarjevo njivo s ceno svoje kervi v pokopališče ptujcov pripraviti hotel, prosimo te, blagovoljno se spomni te milost,ne skrivnosti svoje. Kajti ti, o Gospod! si nas iz Ha izobrazil; ti si njiva (kraj) našega počitka, ti cena te njive; ti si jo nam dal in
prevzel; ti milost nam skazal, da po ceni in v ceni tvoje oživljajoče kervi lahko pokoj najdemo. Zatorej o Gospod! ti, ki nam naše žalitve milostno prizanašaš, ti ki prizanesljivo sodiš, se v svojem vsmilenju ne vtrudiš in sodbo svoje pravične ojstrosti prikrivaš, vsliši nas po svojem brezkončnem vsmiljenju in milostnem odrešenju, in doverši delo naše sprave. Očisti in dobrotljivo iznovič blagoslovi to pokopališče, na kterem ptvjci sprejetje v nebeško domovino pričakujejo, in obudi trupla tih, kteri so tu pokopani ali še v prihodnje pokopani bodo, ne v pogubljenje, timveč v poveličanje; obudi jih po svojej vsemogočnosti in po predpodobi svojega vstajenja v čast nestrohljivosti. — Ti, ki boš prišel sodit žive in mertve in svet z ognjem. Amen.
Rozman.
III.
KERŠANSKA BESEDA O BLAGOSLOVU POKOPALIŠČA.
Troliljivo se vseje, nestrobljivo bode vstalo. Meseno telo se vseje, in duhovno telo bode vstalo. 1. Koi\TS> 42 ~
>	,s> V
Imenitno polje se vam danes blagoslovi, preljubi; prava njiva božja. — Naj dražje sčme se lioee na ovo polje sejati, naj bogatejo roditi. V joku se bo na to polje sejalo, s sblzami seme rosilo, pa tudi veselo, ali z žalostjo želo. — Na tem polju bo naj rodovitneja setva — naj bogateja za pekel in za nobesa — za dolgo neskončno večnost. — Ni torej prostora za svetoj vežjoj božjoj jjvetejšega, ni kraja v celi fari imenitejega, ni včrnim farmanom bolj dragega od te vam posvečene njive božje. — Balite torej, duše moje, in pogledajte na tem vašem novo posvečenem polju.
I. Setev.
1. Kdo bo sejal?— Stariši bodo sejali na to polje božje svoje ljubeznive otroke, ktero jim je prerano pobrala nevsmiljena smert, naj bi jih hudoben svet_ne popačil; kajti jo bila njih duša Bogu prijetna, zato je hitel njo vzeti izmed hudobij. Modr. 4, 14. — Otroci bodo tukaj
sejali svoje drage stariše, kojim so oči zatisnili. Jokali bodo na čemi gomili svojih naj vecih dobrotnikov, radi bi jih iz čeme zemlje zopet izkopali; ali no bo jih več. Blagor otrokom, če so svoje rajne stariše tako lepo imeli, da jim blagoslov šterte zapovedi ostane! — Vsjala bo na to njivo božjo mnoga žena svojega moža, — vjokan mož svojo mlado ženo, kojo mu je smert pobrala, serce iz serca vtergala. Solze zapušene vdovo bodo pokop rajnega rosile, pa ga no obudile. Zdiho-vanje žalostnega vdovca se na tem svetem kraju čulo, pa pokojno žene v hladni postelji ne bo zdramilo, ki počiva od svojega truda. — Sejali bodo prijatli svoje prijatele, sosedi svoje sosede, znanci svoje znance, jih spremljali na poslednem potu v to tihi kraj, jim skazali posledno čast, posledne solze za njimi potočili in vzeli na ovem mirnem kraju za ti svet na vselej od njih slovo. Tukaj se bo polnila beseda neskončno pravičnega Boga: „Prah si bil in v prah se boš premenil.u I. Moz. 3, 19. V imenu božjem bodo tukaj duhovniki trupla rajnih vernih zare-doma sjali, rekoč: „ Vzemi zemlja, kar je tvojega, vzemi Bog, kar je njegovega. Truplo je iz zemlje stvarjeno, duša pa od zgorej vdihnjena,u Poglejte_imenitno jj_e_tvo._
2. Kakovo seme se bo sejalo ? — Lepo čerstvo zorno devištva, trupla nedolžnih mladenčev in Čistih dekličev, ki so pomerli v najlepšem cvetu svoje starosti. Nebeški Ženin je presadil žlahne cvetlice v svoj sveti raj; zaklical je svoje jagneta na nebeško goro Sion, naj mu nove pesmi poj/) in ga veselo spremljajo. Skriv. razod. 14, 3. — Oh poglej žlahno seme! — _kar pravični ljudje ljubijo, tudi Bog ljubi. — Vsjalo bo se pa tudi mnogo piravo tniplo razujzdanega, pregrešnega življenja, tuk<y dopolnila se nad njimi beseda sv. Duha: *„Kdor v nečistosti živi, bode hitro červom v živež, in izbrisana njegova duša iz bukev živlenja." Sirah 19, 3. — Sejale se bodo telesa lepo oprane v studencu resnične pokore, belo omite s solzami serčue žalosti, kojih Gospod, Oče vsmilonja, ne bo zavergel. Ps. 50, 19. — Zakopalo se bo pa tudi mnogo vmazano, snetljvo truplo krivičnega, nespokorjenega živlenja. —Kakoršno seme se vseje, tako bo izrastlo; kakoršna setva — taka bo žetva.
Tukaj bo_spal krivičen bogatin, kojomu je bil svet pretesen. Voska jama, nekoliko lopat zemlje mu je dovolj, kakor vsakemu beraču. »Gol je prišel na ti svet, gol raz sveta gre." Job. 1, 21. — Mirno bo ovdi počival mnogi nepolcojni sosed — mnoga besedliva soseda. Vse svoje žive dni se je pravdal in toževal, celi soseski nepokoj delal; ovdi je njegova pravda za vselej obtekla, sodba je sklenjena. — \Tudi sov-
ražnika dva, ktcra so živa nista viditi mogla, bota tukaj tiho skupej počivala, vbožce, preganjan najde ovdi svoje mesto poleg svojega ne-vsmilenega stiskovavca. — Kaj da bi tudi dušam na božji pravici dobro bilo! — „Blagor mertvim, kteri v Gospodu vmerjo! Tukaj počivajo od svojega truda, in njih dola gredo za njimi." Skriv. razod. 14, 13. — Le trupla pravičnih v pokoju počivajo, in njih imena žive od naroda do naroda; njih duše pa vživajo na pravici božji, kar so si zaslužile.
Vidiš, človek, kraj pokoja!
Tukaj sem gre naša hoja. Za pravične je od tod V sveti raj vesela pot.
Smo premislili setvo — še poglejmo žetvo.
v
II. Zetva.
/• Kdo bode žel?—Angeli božji bodo želi na tej njivi božji; zakaj žetva je konec sveta; žcnje.i pa so angeli. Mat. 13, 39. „Takrat se bo prikazalo znamnje. Sina Človekovega na nebu, in tedaj bodo ječali vsi rodovi zemlje, in bodo vidili Sina Človekovega priti v oblakih neba z velikoj močjo in veliČastvom. In bo poslal svoje angele s tromboj in z velikim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca neba do kraja njegovega." Mat. 24, 30 — 31. — Kako imenitna, kako velika žetva bo! — Kdaj se bode začela ali danes, ali jutro? ali sto — ali v tisuč letih (pred Bogom je tisuč let kakor veerajšni dan. Ps. 89. 4.) tega ne vemo, tudi angeli nebeški ne vedo. Mat. 24, 36. To pa vemo, da ura pride, o kterej bodo vsi po grobih glas Sina božjega slišali, in iz njih pridejo, kteri so dobro storilii, vstat v živ-lenje, kteri pa so hudo delali, vstat v obsojo. Joan. 5, 28 — 29. „Na edenkrat, v okomigu, na posledno trombo; kajti zabučala bo trobenta, in mertvi bodo nestrohljivi vstali, in mi bodemo premenjeni." I. Kor. 15, 52. — Oh prečudovitna posledna žetva!
2. Kako bodo želi? Kakor ženice ob času žetvo ljuljko poberejo, in jo povežejo v snopTce, da so sožgč, pšenico pa v žitnico spravijo, tako bodo tudi božji ženjci, angeli na ovem božjem polju ob koncu sveta storili. Mat. 13, 30. — „Kedar pride Sin človekov v svojem ve-ličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veli-častva. InjzbraH_se bodo pred njim vsi narodi, in razločil jih bo, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bode ovco postavil na svojo desnico, kozle pa na levico." Mat. 25, 31 — 32. Dva bota na edni njivi orala,
eden bo vzet u večno živlenje, drugi veržen u večno pogublenje. Dve bote na ednem mlinu mlele; edna bo v nebesa vzeta, druga v pekel veržena. Mat. 24, 40 — 41. — Dva bota pri edni hiši izrejena, tukaj ob žetvi bota na veke ločena; dve bote v edni posteli spale, edna bo na desni, druga na levi strani Sodnika stala, iz educga groba bota dva vstala, eden bo izveličan, drugi pogublen.
Na tem svetu pravični s krivičnimi — liudobni med dobrimi živi, kakor ljuljka med pšenicoj; tudi na pokopališču vsi križem leže, kakor dobro zernje med plevami. Mat. 13. Na žetvi sodbe božje bo vse raz-sojeno, vse razloČeno, da vsakdo prejme, kakor je delal v svojem Živlenju dobro ali hudo. II. Kor. 5, 10. — Blagor nam, ako smo to prihodno angelske žetve leliko veseli! Kakoršna bo naša setva, taka bo tudi žetva za nas; potreba se nam jo vse svojo žive dni na njo pripravljati.
III. Priprava za dobro setvo iti srečno žetvo.
1. Veličastno drevo svetega križa v sredi njive božje stoji; v njegovi hladni senci bodo vžrni mertvi sladko počivali. V to se je posta-vilo pet križev, v znamnje svetih pet kervavih ran Kristusovih, kojo so cena odrešenja in izveličanja našega. Le to znamnje svetega križa nas nebesom bliža; v tem znamnju bodemo premagali. — Sveti križ nam "znanvje vsmilenje na ojstri božji pravici — nam daja sladko upanje Vesele večnosti, tolaži, "P" popotnike, ki vsako leto, vsak dan, vsako Uro bližcj pokopa stopamo, ter nam grenko smert sladi. Hočemo nekdaj v senci posvečenega križa sladko počivati, moramo tudi po poti Križanega hoditi. „Jaz sim pot, resnica in živlenje. Nihčor ne pride k Očetu drugači, ko po meni", veli Jezus. Joan. 14, 6. — Sv. križ v sredi pokopališča nam prerokuje častito vstajanje k novemu živlenju. Iz njega nam pravi vsmileni Jezus veselo besedo: „Jaz sim vstajenje 'n živlenje; kdor v mene veruje, bo živel, ako ravno vmerje." Joan. U, 25. — Jezusova smert na križu je bila tudi smerti smert. Svoje ^elo je v rane Jezusove zasadila, in ga je zgubila o besedi Jezusovi: »Končano je!" „Kadar bo to vmerlivo obleklo nevmerlivost, se bodo besede dopolnile: Požerta jo smert v premaganju. Smert! kde je tvoja Premaga V Smert, kde je tvojo želo?" I. Kor. 15, 54. Oh veselo, nade-polno znamnje sv. križ, ti porok našega vstajenja! „Kakor je Kristus °d mertvih vstal, pervenc spijočili, bomo tudi mi vstali." I. Kor. 15, 20 — - da bi lo srečno! „AJU skrivnost vam povem, uči sv. Paul. Vsi
bodemo sicer vstali, pa ne bomo se vsi premenili." — Hočemo veselo vstati, imamo prijateli, ne pa sovražniki križa biti. Naše bivanje naj bo v nebesih, od kodar čakamo izveliČarja, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Fil. 3, 18 — 20.
2.	Na vsakem križu so tri luči prižg<5, lepo znaminjo trojne luči, ktero nam je prinesil Jezus iz nebčs: vir o, upanje, ljubezen. Ako ti edna te trojne luči vgasne, ne boš kamo po smerti vedel. Brez včre ni mogoče Bogu dopasti — brez upanja ne v srečno večnost dospeti; in kdor ne ljubi, ostane v smerti. I. Joan. 3, 14. Torej nas toliko lepo Jezus opominja: „Še malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas tema no obide; in kdor v temi hodi, no vč, kamo grč. Dokler imate luč, verujte v luč, da bote otroci luči." Joan. 12, 35 — 36. Lepo skerbimo za živo včro, radi poslušaje in promišlevaje besedo božjo. Obudimo pogosto terdno upanje skoz stanovitno, serčno molitvo. Ljubimo., pa ne svet, tudi ne, kar jo na svetu, ne poželenja mesa, no poželenja oči, ne napuha živlenja. Svčt preide, in njegovo poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane včkomaj. I. Joan. 2, 15 — 17. Ljubimo njega, ki nas je poprej ljubil. — Kdor pa Boga ljubi, ima tudi svojega brata (sestro) ljubiti. I. Joan. 14, 19 — 21. — Tako nam bodo tamo veselo večna luč' svetila, kedar se nam bo na tem svetu stemnilo; gorela nam bo vesela luč presvete Trojice, koji v čast
Se tri luči na križu vnemojo. Gledali bomo, kar smo tukaj včrvali _
vživali, kar smo temu upali, ljubili, kar smo ovdi po nauku in izgledu Jezusovem ljubili. Boga čez vso, in bližnega kakor sami sebo — ljubili vekomaj srečni in veseli. — Oj trikrat srečna, vesela večna luč!
3.	Čedno ograjeno ima biti polje božje, v kojem pod znaminjem sv. križa trupla včrnih počivajo. Ravno to opasano polje nam pa tudi očividen spomin in podoba občestva (gmajne) Svetnikov naj bo, v kojem želimo tudi mi živeti in vmreti. V to smo klicali v litaniah vse božje Svetnike v pom6č, naj bi za nas prosili, da bi skoz ove vrata v njihovo srečno družtvo došli. Za to smo molili, naj Bog vsim vČrnim dušam, kterih trupla bodo na tem mertvišču počivale, večni pokoj podeli. — Ne bo nas krušila smert na tem kraju; ljubezen med rajnimi in živimi na kat. pokopališču no umeije. Ljubezen se na oveni kraju solzi, za pokojne moli in svete maše daruje, da bodo rešeni svojih grehov. H. Mak. 12, 43 — 46. Svetniki včrnim dušam iz veselih nebčs roke podajajo, mi živi jim iz to solzno dolino v nebesa pomagamo, kamor so vsigdar želeli priti. O preveselo, trikrat srečno občestvo
Svetnikov! Kdo bi vesel no bil, kdo bi ne želel v tem trojnem kat. občestvu živeti in umreti! — Hočete pa, pošteni farmani, to kat. občestvo lepo ohraniti, morto so skerbno braniti vsili razdertij, pravd in tožb, vsake jeze in sovražtva. „Le eden Gospod je; edna vera, eden kcrst; eden Bog in Oče vsih, za vso vas le edno pokopališče, lo edno nebesa. Vsi imato biti enih misli, enega serca, kakor ste pri ednem kamenu kerščeni, in bote na ednem britofu pokopani. Kdor v sovražtvu živi, in v jezi vmerje, v keršanskej ljubezni ne ostano, in v prijaznem občestvu Svetnikov počival ne bo. V keršanskej spravi z Bogom in z ljudmi mora vmreti, kdor hoče v miru ondi počivati. — Mir živin! Pokoj mertvim !
Sklepanje. Bodi nam torej pozdravlen novo posvečen kraj pokoja! sveto polje božje, njiva Gospodova — celo fare dolina Jozafat! — Majhen prostorček si za njih veliko, kteri bodo tukaj počivali, rastli in zorili za prihodno večno živlenje. Ne bodemo se tebe bali, rajnim izvoljeni kraj, no zogibali, marveč radi obiskali, si poiskaje miren koteč, v kojem bodemo skoraj počivali. — Bodi nam lepo pozdravlen britof, po slovensko dvor miru, v kojem najde truden svoj počitek, bolnik po dolgi bolezni sladko spanje, vsak nedolžen svoj pokoj, ako v Gospodu vmerje. Radi bodemo v ovi dvor hodili, na zelenih gomilah svojih rajnih kleče molili, si preskerbeli mehko postelco za dolgo spanje, kamor nas bodo položili. Kakor si postlali — tako bomo spali tukaj v hladnem krilu matere černe zemlje. — Bodi nam pozdravlena ti visoka šola prave modrosti, ki nas modro živeti učiš. Kdor vse na svojem pokopu sklone, in kar je sklenil v spominu groba stori, se svoje živo dni ne Pregreši. Kdor tako živi, on bo sladko spal, pa tudi veselo od mertvih vstal, kedar angelska tromba zabuči: Vstanite mertvi! — Stopite k sodbi! Amen.
Slomšek.
BLAGOSLOVLJENJE SVEČ O SVEČNICI.
Nagovor.
Vem, preljubi farmani! da vse, mlado iu staro je danes voščene sveče s seboj prineslo, in moja naloga je, blagosloviti jih v cerkvene in domačo potrebe. Napreden se pa tega opravka podstopim, vam povedati hočem, kaj da sveče pomenijo in čemu da se pri službi božji rabijo. Le poslušajte.
Bodi luč! je bila perva nam znana beseda, ktero je vsegamogoč-nost božja izrekla, in bila je luč. Lopo in prijazno jo svetila vsim stvarem, dokler sta perva človeka v nedolžnosti svojej živela in gnado božjo ohranila; bili so rajski dnevi in zlati časi na zemlji. Ali ljuba luč se je zopet skrila, ko sta Adam in Eva grešila in prepovedani sad okusila; tema, gosta tema je nastopila in stala celih 4000 let po svetu. Pamet je stemnila, volja na hudo se nagnila, v nevednosti in liudobii so ljudstva tavale, v strašnih grehih zakopane malodrugač kakor živina živele;/dokler se je prijazna luč zopet prikazala, Jezus Kristus namreč, ktorega je devica M ar i a današni praznik v tompel prinesla, ga starček Simeon luč sveta pozdravil in radovajc ljudstvu oznanil. Glejte! ravno v ti vesel spomin se danes po vsih katolškm farnih cerkvah sveče blagoslove in se luči prižg<5; v čast Jezusa Kristusa namreč, ki je prava luč in razsveti vsakega človeka, ki pride na ti svet — Kakor meščani, kedar kralj ali cesar k njim pride, mesto razsvetlijo iu luči na okna postavijo, pokazati kako čast imajo do svojega cesarja in kako se veselijo njegovega prihoda: tako tudi mi danes in pri vsakej sv. maši sveče prižgemo, v znamnje kako nas veseli, da pride kralj vsih kraljev, Kristus Gospod, med nas na altar, in kako sveto čast imamo do njega. — Ni svete maše, da bi Kristus vpričen ne bil; torej so tudi brez luči ali dveh gorečih sveč sv. maša služiti no sme.
Sveče pri službi božji pa tudi še drugih pomenov mnogo imajo. Ono nam pričajo, da Jezusovi nauki so edinoprava luč,ktera nas raz* svetli kakor sveče cerkvo, ter nam pravo pot v nebesa kaže; na kar
■
je mislil že prerok David rekoč: Tvoja beseda, o Bog, je- svetilo- mojim, nogam in luč rta mojih stezah. Psalm 118, 105. Kaj neki pomaga človeku , imeti veliko dnarja in časnih reči, ako pa prave včre nima ? On' je slepec, ki voditelja nima, in se prej ali polej gotovo • v jamo zverne.'	..
Sveče nam drugič kažejo, da morajo naše dušo pri službi božji k Bogu se povzdigniti, jednakO kakor one ko gori, kviško plameni. Ali čist plamen le tiste sveče imajo, ktcre so iz čistega voska izlite, lojena sveče se kadi in smerdijo, zato se pri službi božji tudi rabiti ne smejo; ravno tako so Bogu le tiste daritve in molitve prijetne, ktere iz čistiga serca izvirajo. Ako je serce nesnažno in ognuseno, no dopademo Bogu in ne bomo vlišani; zatorej mladenči in dekliči! kolikorkrat goreče svečo v cerkvi vgledate, spomnite se, kako draga v božjih očeh jo SV. čistost; lo nikarte, da bi kdaj vgasnila u vašem sercu'.
Sveče pri službi božji nam daljo pred oči stavijo vun in vmt Jezusa važno zapoved: Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo- vaš8 dobre dela, in Časte vašega Očeta, ki je v nebesih. Mat. 10. Lepe izglede dajati svojemu bližnemu je scer vsak kristian zavezan; posebnd vendar vas gospodarje in gospodinje, vas očete in matere vežo ta dolžnost, vi ste luč, na kojo se cela hiša ozira, in sami veste, kaj 1'rislovica pravi: Kalcoršni starši takošni otroci, kakoršni gospodarji'ta-košniposli. Zatega del kolikorkrat na altarju gorečo sveče vidite, Spom-11'te se te dolžnosti in no zanemarite je.
Sveče pri službi božji nas zadnjič tudi opomnijo tistih žalostnih časov, ob kterih so verniki so skrivati morali pred svojimi preganjavci, vcČdel po noči v podzemeljskih berlogih službo božjo obhajati, in torej 8 svočavoj jih razsvetliti. Kako srečni pa smo mi , ki smemo pri belem dnevu in brez vso skerbi sv. mašo služiti, svete zakramente prijemati lu božjo besedo poslušati, da bi le tudi vedli ceniti to veliko srečo! bi se le nikdar ne sramovali svoje sv. včre!
Ali tudi zvun službo božje se blagoslovljene sveče mnogokrat rai-|J'J°; danes vendar, da sebe in vas predolgo no mudim, samo lcerstna ln mertvaško svečo v misel vzamem. — Ko se dčte rodi, ima Izvirni g^-h nad seboj, ter je pod oblastjo hudiča in teme; ko so pa h kerstn prinese, so mu greh izbriše, se razdani v njegovej duši, in Jezus Kristus Sam z gnado sv. Duha v nedolžno serce prebivat pride. V spomin tor-likih milost mu rnašnik gorečo svečo podajo rekoč: Vzemi gorečo'svečo <n negrajljivo ohrani svoj kerst; derži zapovedi božje, da kedar Gospod, Drobt. za novo leto 1853,	3
v svatbo pride, zamoreš njemu naproti iti t vsimi Svetniki v nebeško dvorano, in doseči večno živlenje in Živeti na vekomaj. Zatorej ko sveče na altajju goreti vidite, spomnite se tudi kerstne svečo, kojo ste pri svojem kerstu v roki deržali, spomnite se, kaj ste tačas obljubili in glejte, da bote vestno deržali svoje obljube, se greha ogibali, hudemu duhu vstavljali, in skerbno živeli po zapovedih božjih; da kedar se vam bo enkrat mertvaška sveča v roko dala, ne bote od groze vsalio-vali, timveč z veselim obrazom proti nebesom svoje oči obernuti zamogli.
Zadnja ura bo udarla za vsakega, za mene in za vas; in ako nas smert ne prenagli, nam bodo za slovo še gorečo svečo v naše merzle roke pritisnuli, in našoga bivanja na svotu bo konec. Ne bilo bi torej napačno, marveč prav prav koristno za vas, ako bi mene vbogali, in l»i danes nekoliko blagoslovljene sveče za svojo smertno uro odločili, in bi jo včasih zlasti o nedeljah ali o času skušnjav enmalo v roko ▼zeli in nekoliko pogledali in rekli: Glej duša moja! ti košček sveče ti bo ostal, ko se boš od trupla ločila, vse drugo ti bo minulo; le premagaj in zataji se, da te takrat groza ne bo. Včm, ko bi to storili, marska-kega prepovedanega veselja in marskakega grelia bi se ognili in precej ložeje bi dihali na smertnoj postelji. Zategavoljo, ko gorečo svečo na altarju vgledate, tudi mertvaSke sveče se spomnite, kojo bote znabiti O kratkem v svojej roki deržali.
Vidite is tega, čemu da se sveče pri službi božji rabijo in koliko lepih pomenov imajo. Zdaj pa jih vam blagoslovil bom v imenu Jezusa in njegovo sv. cerkve.
Potem se maSnik proti altarju obernejo, ter začno »veča blagosloviti rekoč:
v
V. Gospod z vami!
Od. In s tvojim duhom t
Molimo.
Sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog, kteri si iz nič vse vstvaril, in bčelam vkazal nabirati to tekočino, ktera se je u vosek ster-dila; kteri današni dan prošnjo pravičnega Simeona vslišal, ponižno t* prosimo, blago•}■ slovi in po sveti te svete v rabo ljudi, v zdravje teles in duš vsih, naj bodo na suhem ali mokrem, po zaklicu tvojega naj svettjSega imena, in po priproSnji blaženi in vselej device Mari«,
ktere praznik danes pobožno obhajamo, in po prošnjah vsih svojih Svetnikov. Vsliši glas tega svojega ljudstva, ktero želi te sveče s častjo v rokah nositi in s petjem te počastiti, vsliši njih molitve iz svojih svetih nebes in iz sedeža svojega veličastva, in bodi milostiv vsim v te klieajočim, ktere si odrešil z drago kervjo svojega Sina, kteri s teboj živi in kraljuje v jedinosti sv. Duha Bog na vČkomaj. Amen.
Molimo.
Vsegamogočni večni Bog! kteri si današni dan po rokah svetega Simeona svojega Jedinorojenega v svojem svetem tempelnu pred se postaviti pustil, ponižno prosimo tvojo dobrotljivost: blago slovi in po -j-sveti te sveče, ktere mi tvoji služavniki v poslovljenje tvojega imena prižgati in (v procčsii) nositi želimo, ter jih z lučjo svojega nebeškega blagoslova prižgi; da darovaje jih tebi svojemu Gospodu in Bogu vredni postanemo, s svetim ognjem tvoje naj slajše ljubezni vneti in v svetem tempelnu tvojega veličastva pred te postavljeni biti. Po ravno tistem Gospodu našem. Amen.
Moliino.
Gospod Jezus Kristus, prava luč! ki razsvetliš vsakega človeka ki pride na ti svet, izlij svoj blagoslov nad te sveče, po sveti jih z lučjo svoje gnade, in dodeli milostivo, da kakor te sveče, ko se z vidnim ognjem prižgi, ponočno temoto razpodč, se razsvete tudi naše serca z nevidnim ognjem, to je, z žarki sv. Duha, ter se oprosti vsake grešne slepote; da po očistenem dušnem očesu zamoremo gledati, kar je tebi dopadljivega in našemu izveličanju tečnega; da zamoremo po temnih in nevarnih potih svojega živlenja priti u večno luč — po Tebi, Kristus Jezus, Izveličar sveta, kteri v popolnej Trojici z Bogom Očetom in sv. Duhom živiš in kraljuješ, Bog na vse vČlce. Amen.
Molimo.
Vsegamogočni večni Bogi kteri si po svojem hlapcu Mojzesu sve-tilnice pred svojim obličjem (v svetišču) z naj čistejšim oljem napolniti in vun in vun goreče ohraniti ukazal; izlij gnado svojega blago f- slovo, tudi nad te sveče, da kakor nam zvunajno luč dajo, naj bi tudi no-trajna luč sv. Duha našim dušam nikoli ne vgasnula. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu itd. Amen.
Molimo.
Gospod Jezus Kristus, kteri si današni dan v podobi našega mesa med ljudmi se prikazal, in bil v tempelnu od svojih staršev darovan; kterega je eastljivi serec Simeon, od luči sv. Duha razsvetlen, spoznal, na svoje naročje vzel in blagoslovil; dodeli milostivo, da bomo tudi mi od gnade ravno tistega sv. Duha razsvetleni in izbistreni, prav spoznali in resnično ljubili tebe, lci z Bogom Očetom v j edinosti ravno tistega sv. Duha živiš in kraljuješ, Bog na včkomaj, Amen.
Po dokončanih molitvah mašnik natresejo kadila v kadilnico, svečo trikrat pokropi z blagoslovljenoj vodoj, rekoč: Pokropi me — in jih trikrat pokadi. Potem stoji v sredi altarja sveče delijo. Vsaki, kteri jo prejme, poklekne in poljubi svečo in roko mašniku. (To se stori za-volj spoštovanja do tistega, kterega slavo sveča pomeni in kterega namestnik so mašnik.)
Med tem, ko se sveče delijo, se poje predpevek: Luč v razsvet-lenje nevčrnikom in v čast svojemu ljudstvu Izrael.
Petje: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po svojej besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje izveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vsih narodov. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bila v začetku in zdaj in vselej in včkomaj. Amen.
Predpevek: Luč v razsvetlenje itd.
Na to zopet rečejo; Molimo.
Prosimo, Gospod, vsliši svoje ljudstvo, in dodeli, da kar zvunaj po vsakoletiiej slovesnosti pobožno počastimo, znotraj po luči tvoje gnade zadobimo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Zdaj pa se procisia osnova. Najprej mašnik natresejo kadila v kadilnico in diakon reče: Ajdimo v miru, in se odgovori: V imenu Kristusovem. Amen.
Med procesio se poje:
Okinči svoj hram, Sion! in sprejmi Kristusa, svojega kralja, objemi Mario, nebeške vrata, ktera nese slavnega kralja nove luči; vselej devica na rokah sina ima, kterega je Oče pred juternoj danicoj rodil, kterega je Simeon na svoje naročje vzel in narodom oznanil, da je gospod živlenja in smerti, in Izveličar sveta.
Simeon je dobil odgovor od sv. Duha, da ne bo vidil smerti, preden ne vidi Kristusovega Gospoda; in ko so prinesli, dčte v tem,pel, ga je vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod v miru! — Ko so starši Jezusa v tempel pri-
nesli, da so po postavi dar za njega opravili, ga je Simeon na svoje naročje vzel.
Ko procosia v cerkvo nazaj pride, se poje:
Darovali so Gospodu za njega dvoje gerlic ali dva mlada goloba, kalcor je pisano v postavi Gospodovej. Ko so bili dnevi oČiSevanja Marie dopolnjeni po Mojzesovej postavi, so prinesli Jezusa v Jeruzalem., da bi ga postavili pred Gospoda, ' kakor je pisano v postavi Gospodovej.
Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu. Kakor je pisano itd.
Sveče pa zvun Svečnice se takole blagoslovi:
V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
O. Kteri je vstvaril nebo in zemljo.
V. Gospod z vami.
O. In s tvojim duhom.
Molimo.
Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga! nadležno te prosimo, blago j- slovi te sveče; izlij Gospod, po moči svojega svetega križa nebeški blago-j-slov nad nje, koje si dal človeškemu rodu v razgnanje temot; naj po Z7iamnju svetega-j-križa taki blagoslov zadobd, da koderkolj se prižgd ali postavijo, vojvodi temote odstopijo, potrepetavajo, in z vsimi svojimi služavniki vred od prebivališč odbeži, in se v prihodno več ne podstopijo nemir iti ali nadlegovati služavnike tvoje, vsegamogočni Bog! kteri živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Potem se z blagoslovljenoj vodoj pokrope.
Rozman,
v.
PRIDIGA O PROCESU ZA DEŽ.
Veliko težav imajo pravični, in vsih jih bo rešil Gospod. Psalm 33,
Glej! velika nadloga veliko ljudi skup pripelja. Povsod pritiska strašna suša, in vročina zmirom huja vstaja. Ljudje od vsih krajev skup vrejo, da bi z združeno molitvo pred Bogom molili, si sprosili hladne rose in dobrotnega deža. — Vbogi človek hodi od cerkve do cerkve, iskaje pomočnika, ki bi mu pomagal; in ker ga na zemlji ne najde, se nadja po priprošnji svetnikov v nebesih vsmilenje najti. Tako so danes procesije iz več far vkupej se stekle, in stopili smo sem pred ljubo mater božjo L***, da bi prečistej devici svoje prošnje izročili, in po njenej prošnji pred Bogom vsmilenje dosegli.
Otožno je viditi toliko ljudstva v liudej potrebi Boga Očeta prositi, z glasnim petjem in molitvami; še bolj otožno je slišati, kako si bratje in sestre jeden drugemu svoje nadloge tožujejo, relpč: Velika suša veliko silo dela — nam ne bo obstati, ako se večni Bog in ljuba Mati božja nas vsmilila ne bo. — Zelenje so smodi — cvetlice omedljujejo — trava vsa rujava so suši — travniki redki in slabi — bregi vsi goli in rjavi — setva nizka in prazna — žita venjene, namesto klasja prazno latovje — gorice suhe — studenci sahnejo — gore gorijo — zemlja razpokana, vroča in terda zeva z odpertimi ustmi po hladnem dežu — živina medh, ki nima kaj jesti; komej smo jo preživeli čez zimo, zdaj že poleti jo bo težko rediti — človek od veliko vročine koperni, in so boji in trese; kaj še le bode, ako bota sonce in vročina vse požgala. — Oh ne bo za obstati, ako se večni Bog nas ne vsmili.
Tako si tožujejo bratje in sestre, bližni in dalni, sosed sosedu svoje nadloge, in nobeden boljše od drugega ne povč. To svoje tože-vanje želimo tudi Materi božjej L * * * povedati, in po njej Bogu Očotu in Sinu m sv. Duhu izročiti.
Prav, prijatelj moj! da se v svojej nadlogi k Bogu oberneš in po priprošnji device Marie in vsih svetnikov pred Bogom vsmilenje tfčeš, da bo Bog ob pravem času pomagal; zakaj Bog je blizo tem, ki so pobitega ser ca. Veliko težav imajo pravični, in vsih jih bo rešil Gospod. Psalm. 33. Zaupaj tedaj v Boga, ne nehaj prositi, in ako boš stanovitno molil, bodi zagotovljen, da Bog tebe poslušati ne bode neha!. Le samo to tudi zasliši, prijatel moj! kaj Bog na tvoje toževanje pov8. V sv. pismu berem tako: Moje misli so više od zemlje, in moje želje so svete nad nebom. Moje ljudstvo bodem prižgal in se bo k meni obemilo. Ali razumiš te sv. besede, kaj tebi povejo ? spoznaš namen božjih nadlog? veš, kaj tebe Bog hoče s terplenjem učiti?
Naj vam jaz nekoliko razložim te svete besede, naj vam cn uzrok povem, zakaj nas Bog tako dolgo ne vsliši, ako ravno smo žo veliko premolili, in s procesijami okoli in okoli prehodili, naj vam v priliki povem namen božjih nadlog.
Bog pogosto s človekom ravna, kakor je storil neki oče s svojim sinom. Celih 20 let ga je redil, mu dal kruha, pijače in obleko dovolj, karkoli je sin potreboval, vse mu je oče preskerbel. OČe pa je sina na više namenil, za skerbnika in lastnika vekših reči, ga želi danes ali jutre na svoje mesto postaviti; ne samo, da zna delati, si služiti kakor druga družina svoj živež, timveč tudi vedeti mu je, od kod kruh in živež prihaja, kako so pripravlja, kako ohrani, kako, kdaj in kom« Se deliti ima. K temu pa je treba si hudega poskusiti. Postavi ga na drugi stan, kdor mu vsega pomanjkuje, kder težko dela in malo j8, kder se veliko izverši in malo plačuje, kder pravica spi in se poŠtenjo Zaničuje, kder se hudo godi in kervavo terpi. Sin tožujo svojemu očetu ter pravi, da mu ni za obstati; oČepaga še nekoliko časa terpeti pusti, ker vč, da bo sin, ako bo v šoli terplenja dobro poskušen, o dobrem Času tudi vedel dobro ravnati.
Tako morebiti je Bog namenil t nami, ter nas hoče peljati v Šolo terplenja. — Veliko rodovitnih lčt nam jo Bog dal, lahko smo se preživeli — vsaj pomanjkanja nismo terpeli — zdaj ker vidi, da so a dobrim ne spametujemo, ne zboljšamo, nas hoče po nadlogah svoje iz-Veličanske pota učiti.
Kaj, ljubi moji! bi se hotli braniti temu, kar nam je Bog naravnal? O skerbimo veliko več, da se mi po božjej volji brez pomudo poravnamo; gotovo bo tudi Boga brez pomude nam dobro naravnal. Učimo se, spoznati tiste dobrote, koje nam Bog po tcrplcnju in po
nadlogah deli. Trojne dobrote vam danes pokažem, koje nadjoga nam daj a-; 1) Nadloga nam sv. pismo odpira, in nam božjo voljo razodene; 2) Nas grehov očisti in modrosti božje uči; 3) Nadloge so vabe u večno živlenje.
1.	Pogosto je človek tako razmišljen in omoten, da z jasnimi očmi ne vidi, z odpertimi ušcsami ne sliši in z živim sercom nič ne občuti, naj se mu že pridguje, naj se prosi, uči ali svari, vse nič ne zda, božja resnica ga tako malo gane, kakor vsakdajna skušnja ne zmodri. Zato Bog globeje seže s terplenjem v oserčjo njegovo, in zdajci tanko sluša na vsako besedico božjo, začne jo premišljevati in kmalo in kratko zastopi, kaj Bog od njega želi. Kaj ne? mnogokrat že smo slišali besede sv. pisma: . Kdo v Bof/a zaupa, vročen stoji kakor gora Sion, ki vekomaj ne vmahne. Pa še le zdaj v dnevih terplenja, zdaj ko nam nobena Človeška moč pomagati ne more, zdaj še le razumimo, da dobro stoji le tisti, kteri se Boga zvesto derži.
■ Mnogokrat že smo slišali božjo besedo: Ne, kdor seje, je kaj, ne kdor poliva, marveč Bog, ki rast in blagoslov daja; pa še le zdaj ob času sušne vjime spoznamo, da na božjem blagoslovu je vse ležeče. — Kolikokrat smo slišali: Mite darove, kterih rija ne sne ... pa še le zdaj zastopimo, kterih zakladov in darov vjima ne vzame. — Slišali smo pogosto: Zavolj nezderžljivosti in krivice naše se nam bo kruh pri-leratil; ali toliko je zdalo kakor bi slišali ne bili, pijanci, požrešniki, nečistniki, goljufi so grešili vun in vun; glej! zdaj še le spoznamo resnico, da Bog scer dolgo prizanaša, pa tudi pravično kaznuje. Resnično, terplenje nas živo kot sv. pismo uči.
2.	Nadloga nas grehov očisti in modrosti uči.
V svet kraj le sveti veljajo, in v Čiste nebesa ne more priti, kar očisteno ni. Kako bi človek s toliko pregrehami vmazan veljal med izvoljeno v sv. nebesa, ako bi se s terplenjem no očistil. Kar jo zlato brez ognja, jo človek brez terplenja. Človeka, ki jo podoben zlatej rudi — veliko žlindre, majhno betvico čistega zlata obdeva; ako hoče zlato svojo ceno imeti, mora v živem ognju so precediti. — Koliko grešne žlindre in gerdih navad se človeka derži, in ne bo se jih otrebil, dokler ne poj de skoz ogenj terplenja in hudih težav. V ognjenej peči ni dobro biti, so vpije, kliče in tožuje — Bog pa zraven stoji in gleda tvoje serce; kakor berž se bo očistilo,, bo te vunkaj potegnul.
Kakor se grešno sorce s terplenjem naj bolj očisti, tako so človeška pamet v hudih časih naj bolj zbistri. Povejte, kdo med vami po vaših mislili na bolj moder je! Vi mi pokažete razumnega moža, kteri je po širokih krajih in visokih šolah razne učenosti si nabral; ali jaz ga zato ne bom še veliko cenil; zakaj široki kraji tudi široko zmote imajo in visoke šole visoke glave dajo, ki se nad drugimi povzdigujejo in štimajo. Pokažete mi drugega, ki je ves čas pošteno hodil med rokami svojih starišov in varhov, kteri so ga varovali pred vsim hudim, da ni na levo ne na desno omahnul; jaz pa se no bom zanesil na nja, zakaj kdor ni bil poskušan, njega zvestoba se no vč. Ako pa mi pokažete Človeka, ki so je v šoli terplenja izučil in mnogo hudega si poskusil, on meni čez vse velja; zakaj poskušan je bil in jo dobro obstal. — Poglej ga modrega moža! mirno lico kaže mirno serce; v nadlogi ne obupa in v dobroti ne pozabi Boga; s Časom modro obrača in so pred hudo uro skerbno zabrani; kar pa preobcrniti ne more, voljno in tiho poterpi. Povsod pravo mero, pravi način, pravo pamet vč.
3. Nadloge so vabe k večnemu veselju.
Dokler človeku časno ne vmira, 110 bo svojih rok po nebeških darovih stegoval. Ako mi zemlja vso da, karkoli poželim, Čemu bi prašal po nebesih? ako mi dajo ljudje česar potrebujem, čemu bi iskal Boga? Zemlja tedaj s svojimi dobrotami so nam mora odpovedati, potem Še le po nebesih zdihovali bomo. Naj nas vsmileni Jezus še tako lepo v sv. nebesa vabi, nas ne miče, dokler Bog s terplenjem človeka no objame. Ako nas Bog torej v nebesa vzeti želi, nam mora nadlogo poslati. Ali ne veste, da se mora skoz terplenje in smert v zveliSanje iti i — Bog želi s terplenjem ponižati, da bi zamogel z večnim darom povzdignuti. O zatorej ponižajte se pod mogočno božjo roko, da vas bo vzdignula na dan njegovega obiskanja. Veržite vso skerb na njega, ker °n skerbi za vas.
In da tudi Četerto besedo rečem: Ali mar včmo, da bo letina res tako huda, kakor tožimo in vrešimo? Ali nismo že večkrat zmladlčta tarnovali, o jeseni pa smo živeža najšli in shranili zadost, kolikor so ga nikdar nadjali nismo? Bodimo tedaj mirui in v božjo voljo vdani; nebeški Oče skerbi za nas.
K Bogu tedaj naj so obernejo našo misli, želje in prošnje, in v ponižnosti svojega duha recimo vsi skupej: Večni, vsmileni Bog! kteri grešnike kaznuješ in pravično razveseliš; ljubicni Oče! ki v nebesih
prebivaš, žugaš in tepeš, vsliši danes svojega ljudstva glas. — Tvojo ljudstvo tebe iše, ise Gospoda svojega Boga. — Ozri se na nas revne sirote, odverni od nas nadloge in z vsmilenjem glej na nas, ki si sami pomagati ne včmo. — Kakor sveta nam je tvoja volja, tako vender tvoje Šibe se bojimo in prosimo, da bi prizanesil nam. — Vsaj si Ni-nivitarjem zanesil; tudi nam zgrevanim otrokom prizanesi. — Tvojo zapoved smo zapustili; ali ti vsmileni Oče nikar no zapusti nas. — Gospod! ako boš nam po naŠib grehih povračeval, kdo bo obstal? — O ne po naših grehih, timveč po svojej milosti nam stori, in nam daj iz svoje vsmilene roko svojo gnade dar. — Glej! od velike suše živež mine, zemlja terda, pusta; vse že vmira, ker dobrotne rose ni. — Daj nam rose, daj nam deža po svojej nebeškej blagomilosti. — Ako pak jo tvoja volja da terpimo, vsaj svojo pomoč našej poterpežljivosti podaj. — In ti Maria, ljuba mati božja, sliši nas, varuj nas, prosi za nas vboge grešnike. Amen,
Vodušek.
VI.
PRIDIGA OD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE.
Zraven Jezusovega križa je stala njegova mati. Jan. 19, 25.
Kolikor besed moj današni predgovor v sebi ima, tolikrat mora naše serce presunjeno biti, ako jili le prav živo premislimo; ako premislimo , kdo je Jezus, kdo njegova mati in kdo smo mi. Jezus je siu živega Boga, kteri ni zavolj svojih, temuč zavolj naših grehov križan bil. Njegova mati, ktera je polna žalosti in britkosti zraven križa stala, je Maria prečista devica, in mi grešni ljudje smo njeni otroci, kteri bi si morali njeno žalost zraven Jezusovega križa k sercu vzeti. Že več dni -sim Mariino žalost zraven Jezusovega križa premišljeval in mislil,kako da bi vam zamogel od nje danes pridgovati, ter sim spoznal , da so od njo no moro mnogo govoriti, ampak veliko več misliti iu
Se nad njo razjokati; zakaj žalosti in britkosti, ktere je Maria mati Jezusova zraven njegovega križa poterpela, so tako velike in grozne, da se jih nobeden evangelist popisati ni upal. Sv. Janez, ljubljeni tltenec Jezusov, kteri je pod križem Marii na strani stal, bi bil od njene žalosti vsaj toliko lahko povedal, da je pod križem milo jokala ali na ves glas vpila itd. •, pa nak, nič tega ne piše, temuč samo to kratke besede povč: Zraven njegovega lcriza je stala njegova mati-
Oh, kaj hočem pa jaz ubogi Človek zdaj od Mariine žalosti govoriti, ker evangelisti molči, in tudi Maria zraven križa nič ne govori. To viSmo iz sv. evangelja, in nam povč sv. Lovrenc Justinian: Maria ni mogla besede spregovoriti, ker njeno serce je bilo tako v žalost vtop-Ijeno, da ni zamogla k svojemu sinu nič govoriti. Spoznam tedaj skrivnost, ktera v tem obstoji, da se žalost in britkost Mario devico ne da popisati, ne izgovoriti, ampak le premišljevati.
K temu premišlevanju vam jaz danes v praznik sedem žalost matere božje priložnost dati želim, ker rečem:
I. Zraven Jezusovega križa stoječa mati Maria je v resnici mati sedem žalosti, ker je svojega ljubezniviga sina tako grozovitne smerti Umreti vidila; in II. ker je morala slišati vso zasramovanje, zaničevanje 'n preklinvanje, ki so ga Judje zoper Jezusa izustili, — Maria bodi cešena s svojim sinom Jezusom! —
I.
Materna ljubezen do svojih otrok jo že od naturo velika, in sicer tolikanj veča, kolikor manj mati otrok ima, ker takrat se njena ljube-zen ne razdeli, marveč bolj skup ostane. Samega otroka imeti, je sko-rej vse materno serce v njem; in ako dčte zboli in kaj terpi, si misli mati, da pol serca bo iz njenega trupla izterganega, ako ji ga nemila smert vzame. Se vekšo žalost občuti mati v svojem sercu, ako ji dčte Pred njenimi očmi umerje; o takrat se joka in joka, tako, da solza solz0 pobija, in nektera mati raji preč zbeži, kabor da bi svojega otroka vniirati vidila; kakor p. Agar v starem zakonu, ktera ni mogla gledati snierti svojega sina Izmaela.
Tako velika je materna ljubezen žo pri navadnej smerti otroka, koliko veča je še le njena žalost, kedar dčte kake grozovitne smerti vmreti mora, ker tadaj hočeta mati in dete skup ostati, in mati se zapore le s silo od mertvega dčteta ločiti. Nobena mati pa še ni tako Hv°jega otroka ljubila, nobena svojega otroka tako grozovitne smerti
umreti vidila, kakor Maria svojega ljubega Jezusa; zatorej sim rekel: Zraven križa stoječa mati Jezusova je v resnici mati žalosti, ker jo svojega sina tako grozovitne smerti umreti vidila.
Kako nečloveško in neusmiljeno so Judje z Jezusom našim zve-ličarjem ravnali, si lahko mislimo, ako si kako britko podobo Jezusovo živo pred oči postavimo. O moj Jezus, koliko kervavih ran si vendar na goro Kalvario nesel! Koliko curkov tvoje sv. kervi je iz tvojega sv, telesa isteklo, ko so te briči pri stebru privezanega Vsega razšibali! Kakošne bolečine si občutil, ko so ternjevo krono na tvojo sv. glavo pritiskali, in na tvoje ramo težki križ naložili! O, kako ves obnemagan in že na pol mertev si bil, preden so to na les križa pribili! In vso to pri tvojili sovražnikih, terdovratnih Judih ni druzega zdalo, kakor da so te zadnjič nevsmiljeno križali in ua križu umorili. In kje, kaj mislite, ljubi moji! kje je bila takrat Maria, njegova ljuba mati? Kje je bila? Zraven križa Jezusovega jo stala, pravi sv. Janez, ter ni samo vsega rabeljskega orodja, s kteriin je njeni sin križan bil, s svojimi lastnimi očmi vidila, ampak njeno materno serce je tudi udarce kladvov občutiti moralo, s kterimi je na križ pribit bil. Morebiti bi smeri Jezusova Marii ne bila tolikanj žalosti storila, ako bi ona zraven pričujoča ne bila, ker nesreča, kojo človek sam no vidi, ne gino toliko njegovega serca, kakor pa tista, kojo pred očmi ima. Ker jo tedaj Maria pri gro-zovitnem terplenju in smerti svojega sina pričujoča bila, je bilo to za njeno materno serce tako velika žalost, da se izgovoriti in popisati no da. Soratinski oče sv. Bernardin od njene žalosti takole govori: Močno žaluje mati, kedar sliši, da njeno dčte grozovitne smerti vmreti mora; še bolj pa jo žalosti, ako svojega otroka s svojimi očmi umreti vidi. Kako veliko žalost še le je morala Maria mati božja občutiti, kedar je svojega sina na zaničljivem križu s svojimi očmi križati in moriti vidila! Nobeden Človeški jezik ne zamore izgovoriti žalosti, kojo je občutila, ko je svojega ljubeznivega sina tako grozovitne smerti na križu vmirati vidila.
Kristiani moji! Maria je toliko žalost in britkost pri Jezusovej smerti občutiti morala, tako neizreklivo ga je milovala in objokovala; kaj, ali ne bomo tudi mi Marie milovali in obžalovali? Ali, kaj bomo Mario milovali in obžalovali? obžalujmo raji sami sebe in svoje grehe, ker zavoljo nas in zavoljo naših grehov je Jezus, Mariin sin, take grozovitne smerti na križu umeri, zavoljo nas in zavoljo naših hudobij jo Mariino serce sedem mečev presunilo, ko je svojega sina na križu umi'
rati vidila. Kristiani! mi vsi smo Mariini otroci, in ona je mati Jezusova in tudi naša mati, ktera ni s svojim sinom storila, kakor druge matere, kterih otroci p. po zaslužehju na vislicah zaničljive smerti Umreti morajo. One takrat no gredo zraven, in jih ne vidijo vmirati; timveč se odtegnejo, kakor daleč morejo, samo da nesreče svojih otrok ne vidijo, in pri vsem tem bo njih serce vendar le ranjeno; Maria pa SC! je blizo križa vstopila, na kterega je imel njeni sin pribit biti, in J° tudi res vpričo nje pribit bil. Stala je zraven Jezusovega križa. Gotovo bi bila takrat od žalosti umerla, ako bi jo božja vsegamogočnost Podpirala in pri živlenju ohranila ne bila. Mislite si torej ljubi moji!
enkrat, kako neizrečeno bolečine je Maria prestala, ko je vidila Jezusa svojega ljubeznivega sina na križu vmirat}.
Njene žalosti zadosti misliti sicer ne zainoremo; obžalovati pa jo moramo, ker smo njeni otroci, in smo dolžni njeno žalost si k sercu Vzeti. V tem premišljevanju bomo še bolj ginjeni, ako podobo žalostno matere Marie pogledamo; zakaj, kakor je Maria v pogledu grozovitne smerti svojega sina mati žalosti postala, tako bomo tudi mi pri pogledu svoje žalostne matere otroci vsmiljenja postali, ker je en pogled ravno 'ako žalosten kakor drugi, samo s tim razločkom, da si rrii britkosti Marie le v sercu misliti zamoremo, ona pa je terplenje svojega sina 8 svojimi očmi vidila, kar ji je naj večo žalost storilo. Poslušajte, kaj Maria sama k svojej prijatlici sv. 13rigiti govori:
Po povelju Judov stopi moj sin h križu in se s herbtom na-nj no~iloni. Ko mu potem roko na kriz pribiti hočejo, stegne najpred svojo desno roko in jo njim poda, pa tudi za levo so ga zgrabili, in ker ni luknje prevertanega križa dosegla, so mu jo s silo talco raztegnili, da So mu kite popokale; ravno tako stori tudi z njegovimi nogami. Raz-Ognili so tedaj njegove roke in noge, ter so jih na križ pribili. Ko so PzrviiS s Jcladvom na-nje vdarli, sim padla v omedleveo, in ko sim se sPet zavedla, sim vidila svojega sina že križanega. — Oh! takrat mi ^ bilo kakor porodnej ženi, kterej se vsi udje- tresejo.
Kristiani! komu zmed nas bi se pri tem premišljevanju serce ne tl'eslo? Kdo 1? ne žaloval z žalostno materjo Mario? — Zraven križa st°ječa mati Jezusova je v resnici mati žalosti, ker jo svojega naj ljubšega sina take grozovitne smerti umreti vidila, in vse zasramovanje, Zaničevanje in preklinovanje zoper njega slišati morala.
Maria Jezusova mati je dobro vedela, da nje božji sin mora terpeti in umreti, da bo s svojo smertjo svet odrešil, kar jo že tudi sama težko pričakovala, in želela, da bi skorej ves Človeški rod odrešon bil; zatorej bi bila vso to veliko žalost in britkost, kojo je imela pri Jezusovem križu, ložeje preterpela, ako bi le toliko zasramovanja in pre-klinovanja od hudobnih Judov zoper njega ne bila preslišati morala, zakaj vsi memo križa gredoči so ga zasramovali, preklinovali, in z glavami zmajavali rekoč: De te! kako tempelj božji podiraš in v treh dneh spet zidaš; pomagaj sam sebi. Ako si božji sin, stopi doli iz križa-, Tako so ga tudi vikSi duhovni in pismouki zasramovali, rekoč: Drugim si pomagal, sebi pa ne moreš pomagati. Ako si Izraelski kralj, stopi doli iz križa, in verjeli ti bomo. Ravno tako ga zasramujeta in preklinjata tudi razbojnika, ktora sta ž njim vred križana bila, ker levi razbojnik je rekel: Ako si ti božji sin, pomagaj zdaj sam sebi in nama.
Tako strašno zasramovanje in prekliuovanje, glejte! je morala Maria mati Jezusova slišati, ko so ga Judje vpričo njo izustili, in tudi nji v obraz govorili. To nečloveško zasramovanje in prekliuovanje jo Mario huje ranilo, kakor vdarci kladvov pri Jezusovem križanju. Nesramne besede, pravim, grešni smeh memo križa gredočih Judov in pričujočih rabeljnov, zaničljivo očitanje in gordo obnašanje, kterega ni bilo ne kraja ne konca, je šlo Marii bolj k sercu, kakor vse drugo grozovitno terplenje njenega božjega sina; zakaj, kakor vsakej poštenej materi grozno hudo dene, ako bo njeno dčte po nedolžno umorjeno, je vendar še huje serce boli, ako bo dčte zraven še tudi zaničevano in se mu vsako baže hudobijo prilastujejo, kterih nikoli storilo ni. Tako je tudi Marii Jezusovo terplenje veliko bolečino delalo, pa še huje jo je serce bolelo, ker je vso viditi morala, kako gerdo so Judje z njenim nedolžnim sinom delali, kako ga zasramovali in va-nj pljuvali, ker s tim so Jezusa tudi po duhovno križali, in mu čast in dobro ime vzeli.
To je bila taka velika žalost za Mario, da bi se nam ne bilo Čuditi, ako bi so bilo serco v njenem telesu od velike britkosti raz-poČilo; nasproti pa se mora Maria naša ljubezniva mati močno čuditi, da se še dan današni med kristiani malopridneži najdejo, kteri njenega sina Jezusa ravno tako, kakor nekdaj Judje zaničujejo; da se najdejo tudi taki, kteri Jezusovim naukom no vSrjamejo, so iz njegovih evan-geljskih svetov norco delajo, in clo versko resnico zametujejo, zato k«1"
L.
jih oni s svojim temnim umom razumeti no zamorejo. Kaj so to druzega pravi, kakor z Judi vred vpiti, da naj Jezus iz križa doli stopi, in s tim pokaže, da je res božji sin, po tem se mu že verjelo bode. Najdejo se tudi med kristiani taki, kteri v svojej revami in nadlogi, v preganjanju in terplenju mislijo aH pravijo, da Bog ne ravna z ljudmi pravično, ker svojih darov vsim enako no deli, ker preganjavcov sv. vere precej ne kaznuje, in pravične toliko terpeti pusti.
Kaj se to druzega pravi, kakor z razbojnikom križanega Jezusa preklinjati. Ja nič druzega ni to,-kakor naj vikšega Gospoda, kralja nebes in zemlje preklinjati, in ga reči obdolžiti, kakoršnih ni nikoli storil iu jih tudi nikoli ne bo. Jaz mislim, da med mojimi poslušavci ni nobenega takega prederzneža, in nadjam se, da ste vsi, kar vasjo dans tukaj, dobri otroci, zvesti sinovi in hčero Marie, žalostne matero božje, od kterih smem misliti in očitno reči, da ne bote se nikoli pre-derznili zoper Jezusa, Mariiniga sina in našega odrešenika kaj tacega misliti, ali clo govoriti;-ker dobro veste, da zaničevanj o in preklinva-nje sina božjega milemu sercu Maric globoke rane stori, ja hujše, kakor vse njegovo telesno terplenje.
Iz tega tedaj lahko spoznamo, da je Maria strašne britkosti in žalosti zraven Jezusovega križa preterpela, ker je dobro vedila, da je njen sin čisto nedolžen, in vendar so ga Judje tako gerdo kleli in imeli, kakor da bi naj veČi hudodelnik bil. — Poslušajmo, kaj spet Maria sv. Brigiti govori: Tisti čas, pravi Maria, tisti čas, namreč, ko so mojega sina križali, sim slišala enega reči, daje moj sin vbijavec, druzega, da je lažnivec; in spet drugi so rekli: Nobeden človek še ni sraertne kazni tako zlo zaslužil, kakor ravno moj sin. To zaničljivo govorjenje je moje serČne bolečine in britkosti ponovilo, in moje rane grozno povikšalo.
Keršansko dušo! premislili smo danes o kratkem, od kakih strašnih britkost in bolečin je Mariino serce presunjeno bilo, ko je svojega preserčnega sina grozovitne in zaničljive smerti umreti vidila. Vidili »mo, kako strašno so se spolnile nad njo besedo starega sivčeka Simeona, ko jih jo v Jeruzalemskem tempelnu Marii govoril, rekoč: Glej Maria! tvoj sin je postavljen k padcu in k vstajenju, in tvojo dušo bo *neČ presunil.
Prepričali smo so, da neznana je bila njena žalost, ko je pod križem svojega ljubega sina stala, in zraven zasramovanja in zaničevanja toliko hudobnega preklinovanja zoper njega slišati morala, To so bile tako
strašno in grozovitne muke za njeno vsmiljeno serce, da jih nobeden zmed nas občutiti in zapopasti ne more. O zatorej te prosimo žalostna mati Maria! vtisni eno trohico svoje žalosti v naše sercte, da bomo tudi mi nekoliko tvojo žalosti zapopadli, in s teboj terpeli. Ne daj, da bi tvojih britkost in žalost kdaj pozabili, temne pripusti, da jih bomo vedno v svojem sercu premišljevali, in da bomo tudi mi otroci žalosti in britkosti. Prosimo pa tudi, da ne pozabiš nas revnih sirot v tej solz-nej dolini, temne da neprenehoma prosiš za nas svojega ljubega sina Jezusa in nas pripelješ tje v sveto nebesa, kder ni nobene žalosti in britkosti, timveč večno veselje. Amen.
J- Grešnik.
VII.
PRIDIGA V GOD 8V. JURJA.
Jaz simterta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi veliko sada. Joan. 15, 5.
Kakor zlato sonce, ko o ranem jutru iz zagor priplava, cel svet s svojoj prijetnoj lučjo razsvetli, in mlado in staro željno po njem svojo oko obrača, tako so svetijo tudi svetniki in svetnice božjo, kakor bli-Šeče zvezde na nebu, ter nam z lučjo svojega izgleda lepo svetijo in kažejo pot, po kterem tudi mi hoditi moramo, ako hočemo enkrat srečni biti, in tam v njihovej drušnji večno veseljo vživati. Ali pot v nebesa, govori Jezus, (Mat. 7, 14.) je tesen, in le malo jih je, koji ga najdejo; človek pa je slab in bolj k hudemu kakor dobremu nagnjen; za* tegavoljo potrebujemo posebne pomoči božje, da so ne zgubimo na nevarnih in temnih potih svojega živlenja; timveč srečno dojdemo v kraj večnega mira. Brez mene ne morete ničesar storiti, veli Jezus, kakor Sto slišali danes v sv. evangelju. Jaz sim terta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi veliko sadil. Kdor pa v meni ne ostane, bo izveržen, kakor mladika in vsahne; in se pobere in v ogenj verže in zgori. — Da v resnici! človek ni ničesar drugega, kakor kaka Veja ali mladika na drevesu; veja mora na drevesu ostati, sicer no
rodi nobenega jabolka in nobene hruške; tako tudi človek mora v Bogu, v Jezusu ostati, mora ž njim in z njegovoj gnadoj delati, sicer no more nič dobrega, nič zasluženja vrednega storiti. Zategadel so tudi svetniki, ki so zdaj pred Bogom, tako terdo, tako zvesto Boga se der-zali in nadepolni v njegovej službi ostali; nobena goreča germada, nobeno železno orodje, ne terplenje, ne obetanje jih ni moglo od njega ločiti, z veseljem so dali svoje živlenje in svojo kerv prelili, samo da so na terti, v Jezusu ostali in mnogo sada rodili, da se niso posušili kot odrezane mladike, in bili u večni ogenj verženi.
Takih zvestih služavnikov eden in slaven vojšak Kristusov jo bil sv. Juri, naš farni in cerkveni pripomočnik, kterega god in praznik danes veselo in slovesno obhajamo; in jaz mislim, da bom vam in vašim željam naj bolj gotovo vstregel, ako vam danes od njega kaj povem. Povedati torej vam hočem marsikaj iz njegovega živlenja in od smerti njegove, povedati pa tudi, kako po njegovem izgledih živeti in ga posnemati imamo.
Prosi za nas, sv. Juri! naj nas blagoslovi Bog Oče, Sin in sv. Duh — vi pa, ljubi kristiani! poslušajte me z dobrim naj boljšim
sercom.
Lepo so zvezde na ponočnem nebu, ki gosto in svetlo gorijo in modrost in vsegamogočuost božjo slavijo; lepo so cvetlice o spomladi, ki v juternej rosi rudeče in belo cvetijo, in s svojoj krasotoj oko in v serce razveseli; vendar še lepši so svetniki v nebesih in svetnice božje, ki v rajskih podobah, vsi ponebeščeni pred jagnetom božjim stojijo, ter se blišče v svojej lepoti, čisto bolj kakor zlato o sončnem svitu. O kako veselo mora biti tam med njimi! Kdo bi ne želel priti skorej v ujih sveto tovaršijo! Ali tje mod njo ne pride nihče, razun, kdor je eistih rok in nedolžnega serca, in jo premagal svet in njegovo poželenje, kakor sv. Juri.
Sv. Juri so jo rodil v tretjem stoletju po Kristusovem rojstvu, v deželi, ktera daleč daleč odtod proti izhodu leži in se Kapadoeia zove, kder zdaj neverni Turki bivajo in kerščanska včra le malo tli. Še clo niajhno dete jo bil, ko mu jo oče vmorl; njegov oče jo bil pobožen in hogaboječ, kakoršnih malo je, in tudi za svoje včre voljo živlenje dal m kerv prelil. Kavno tako pobožna je tudi njegova mati bila; vendar je srečno ušla preganjavcom in rabeljnom, ter ni druge skerbi imela, kakor za izveličanje svoje duše in svojega ljubega sina Jurja, Drobt. za novo loto 1853,	«4
Glejte, ljubi kristiani! ako oče lepo živi, ako mati lepo živi, veČ-del tudi sin in hči lepo živita; od slabih starišev pa se .redko kaj dobrega rodi. Veliki duhovnik Ileli je bil merzel za čast in službo božjo; zategadel sta tudi njegova sina malovredna bila, in namesto dobrih izgledov ljudem le pohujšanje davala. Ilerodeževa žena je bila polna poželjivosti in od zakonske zvestobe ni slišati liotla; tudi njena lici jo bila vsa nečimerna, samo plesala, samo lišpala bi so bila rada. Sv. Ana pa je bila pobožna in bogaboječa; zato jo imela naj pobožnišo, naj svetejšo hčer, prečisto devico Mario. Stariši sv. Jurja so bili krepostni in pošteni; zato so tudi toliko poštenega sina imeli. — Zatorej, ljubi očetje in matere! čujte in poslušajte. Ali hočete veselje in čast nad svojim detetom doživeti, morate sami lepo in pošteno živeti, in povsod in vselej mu dobro izglede davati. — Marskaka mati milo toži in zdihuje: Ne včm, kaj bi počela s svojim otrokom, toliko sim ga že tepla, da bi ga moliti naučila, ali vse zastonj ; molitva mu ne gre v glavo. Ja, ljuba mati! vSrjemi mi, s šiboj otroku molitve ne boš v glavo vtepla; timveč hočeš ga moliti naučiti, moraš ž njim roke na persih sklepati, in dan na dan, počasno in umevno molitve mu predmoliti. Ako stanovitna si in terdno v Boga zaupaš, na mojo besedo se zanesi, da tvoj trud no bo zgubljen, tudi tvoja molitva ne pozabljena; marveč prej ali polej gotovo boš vslišana. — Ne velja in premalo je, otroku veliti: Dčte! Bog te vari, kaj gerdega govoriti; kajti gerdo govoriti je ostuden greh, iu Bog ne bo tvoj prijatelj. Nak, ti očo! ti najprej se vari, da kaj gerdega ali nespodobnega ne zineš; ti mati! ti se vari, da ljudi ne obrekuješ, ali ne kolneš in rotiš, potem tudi dčca tvojo broz vsega dvoma sramožljive in poštene v svojem govorjenju bodo. — Opominjajte svoje dčca vsako nodeljo in vsako jutro, da naj radi v cerkvo hodijo, da naj vedno zmčrni in trezni pri jedi in pijači bodo; kaj pomaga, ako sami leni ste za službo božjo in malokdaj h kerščanskemu nauku greste; ako se pogosto sami pri vinskem poliču zamudite ali morebiti clo pijani damo privlečote! Naj sveti vaSa luč pred ljudmi, veli Jezus, da vidijo vaše dobre dela, in časti vašega Očeta, ki je v nebesih. Mat. 5, 16.
Mati sv. Juija, sim rekel, jo bila pobožna in bogabojeČa mati; vdova je bila, mlada in bogata, pa ni drugega mislila, koti na Boga iu izvelieanje svojo duše; vdrugič se možiti ni liotla in ni želela. Njena jedina skerb je bila, svojega sina za nebesa izkojiti, in krepost in bo-goljubnost v njegovo mlado, mehko serce vtisnuti. Sv, Juri je bil pa
tudi dober sin, rad poslušal nauke svoje matere, rad vbogal, lepo rasel na duši in telesu, postal čverst, velik in močen kakor mlad hrast, in bil ravno 22 lčt star, ko mu ljubezniva mati vmerje in zapusti obilno dnarja in blaga. — Tako mlad, tako bogat biti, in sam svoj gospod, je za mlado ljudi velika nevarnost. Koliko se jih zgubi v svojih mladih letih, ki potem jokajo in zdihujejo vso svoje žive dni, in kar mirne Ure nimajo! Koliko niladenčev dan današni ne misli drugega, kot na razujzdanost in razkošje! dobro jesti, dobro piti, za ženskami postopati in vse noči voglariti, to je njih naj ljubše delo, to vse njih misli in želje. Koliko dekličev dan današni ne misli drugega, kot na gizdost in neČimernost! vsako nedeljo in vsak praznik nališpati se, da vse na njih šumi in se vsako oko za njimi ozira, po slednem plesišču s svojim krilom prah pometati in tu in tam z možkimi slabo znanje plesti, to jo njih jedino veselje in hotenje. Zato pa tudi toliko nesreče in zapeljivosti po svetu vidimo, toliko mladih ljudi obojega spola, kteri šo v naj boljših letih so in vendar že vsi oparjeni; rekel bi, da kot cvetlice so, na ktero je slana padla in jim cvetje posmodila, ali kot sternina, ktero jo toča zmlatila, pogostokrat bledi kot zid in vpadeni kot smert, tako da bi se Človek le solzil nad njimi.
Sv. Juri pa jo vse drugače živel. Mlad in bogat, jo bil lčpo postavo , pa še lepše duše; ni mu bilo mar za drago obleko, ker je dobro vedel, da pred Bogom samo j edna lepota volja, nedolžnost namreč in Čistost serca; ni mu bilo mar za meseno veselje, no za bogastvo sveta, temuČ le po Bogu ga je žejalo, in vmreti za sv. včro je bila njegova naj gorečiša želja; vse svoje imetje in obilno blago je mod vbogo razdelil. — Oj ljubi mladenči in dekliči! ako prelepa roža sveto čistosti u vašem sercu še ni vsahnila, in ako ste pošteni še, kakor jo sv. Juri bil, prosim vas pri izveličanju vaše nevmerjočo duše, varite čistost svojo bolj kot svojo oko, in ne dajte se zmotiti od slabih pajdašev, ki se vam sladkajo in prilizujejo in hodijo okrog vas, kakor bi vaši naj boljši prijatelji bili, od znotraj pa so zgrabljivi volkovi, in vas le zapeljati in v greh pripraviti želi. — Razpušena mladost, tudi starost obče le malo velja. Iz kalnega studenca ne boš čisto vode dobil; drevo, kojega je v mladosti červ nagrizil, naj tudi visoko odrase, krepko drevo iz njega vendar no bo; tudi fanti in dekleta, ktero jo v njih mladih letih nečista gnusoba okužila, redko redko dobri očeti in dobre tnatere bodo; naj se v zakonski stan podajo ali v samiškom ostanejo, lo prorada so nesreča in sramota za njimi pomika. Pregrehe mladosti,
4*
govori pobožni Job, clo v kosti človeka zlezejo in ž njim v prahu počivale bodo.
Vsaj vS da, slabi tovariši vas ne bodo radi imeli, ako ž njimi po-tegnuli ne bote, posmehovali se vam bodo, gerdc priimke davali, Čer-tili in sovražili vas; vendar ne dajte se jim goljufati ali v greh prepeljati, timveč stanovitni kot skala v dobrem stojte, in ne pozabite, da več ko Človek za Boga terpi, za toliko dražiši venec ga Čaka v sv. nebesili. Vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, morajo preganjani biti, pravi sv. apostol Paul, (II. Tim. 3, 12.) tudi sv. Juri, preden so nebeške vrata se mu odperle, je bil hudo preganjan.
Tisti čas jo cesar Diolclecian na rimskem prestolu sedel, ljut in kervoželjn človek, kteri bi rad bil potrebil vse kristianstvo iz zemljo in karkoli je dobil kristianov v pest, mlade in stare, možko in ženske, vso brez razlike je pomoriti ukazal. Do 15,000 so jih v enem mescu poklali, germadc so gorelo po vsih mestih in mnogo tisuč živih so-žgali; na železnem ražnju, pri počasnem ognju so jih pekli; izstradanim divjim zverinam v jed jih davali, z raztopljenim svincom zalivali, z železnimi grebeni razmesarili, ali počasi ud za udom jim odšipnili ali odžgali ali odrezali, in vendar so terpeli radi iu veseli, in no tožbe ne zdiha ni bilo slišati iz njihovih ust; ženin in nevesta mnogokrat ne gresta tako vesela k poroki, kakor so šli tada kristiani h kervavemu vodru. — Tudi na sv. Jurja versta pride; v sodbo bo peljan in na zboro mu dajo, ali od sv. včre odstopiti, ali grozovite smerti vmreti. On pa svoje usta odpre in začne govoriti od Boga, od prihodne sodbo in nevmeijočnosti človeško duše, in govori tako modro in tako iskreno, da se mnogo novernikov preoberne; clo cesarjeva žena, Sandra z imenom, jo od njegovega govora tako ginjena bila, da glasno zavpije: Tudi jaz sim kristiana in služavnica pravega Boga, tudi jaz sim pripravljena za sv. vžro vmreti. — Slišati tote besede od svoje lastno ženo so cesar močno vžalosti; imel jo namreč jo silno rad in ljubil jo kot svojo dušo. K "nji stopivši jo prijazno ogovori: Sandra! ji reče, ljuba Sandra! moja draga žena, kaj si vendar zdaj izustila! Ne daj se zmotiti od tega hudobneža, in zvesta ostani bogovim, ki so na cesarski prestol te dvignuli. Ker pa vse njegovo prigovarjanje nič ne zda, ker ona ničesa več od njega slišati iu od prave včre nikakor odstopiti noče, se cesar v svojem serdu vname in oba k smerti obsodi. Najprej cesarico poljejo, ktora se jo smerti sicer močno bala, vendar ko jo neprenehoma molila, je Bog toliko milosti ji dodelil, d^ jo po potu
gredo v omodloveo padla in svojo dušo izdihnula. Potem sv. Jurja ženejo, ki pridši na sodno mesto poklekne, moli, Boga zalivali, da ga je v pravej vžri ohranil, in radovoljno svojo glavo na klado položi — rabelj z močem udari in njegova lepa, Čista duša v nebesa izleti.
Vidiš, ljubi kristian! tako jo sv. Juri vmerl, v cvetju svojega Živ-lenja, rad in z veselim sercom je vmerl, ker je dobro včst imel in vedel, da ga drugo, boljše živlenje čaka. Tudi ti si morebiti še mlad, zdrav in čverst; povej mi, bi mar ti hotel za svojo včro umreti, ko bi kako preganjanje vstalo? bi ne odstopil od nje, da bi svojo živlenje ohranil, potem pa vekomaj zaveržen bil? No dvomim, da tudi med vami so bogabojoče duše, koje Boga resnično ljubijo in bi rajo živlenje kot sv. včro zgubile; ali žalibog! tudi lene dušo se med vami najdejo, ki zavolj Boga clo nič terpeti nočejo, ki vedno godernjajo in kolnejo, samo da jih majhen križ zadene, in le po veselju hrepene, od zatajenja samega sebe pa nič slišati nočejo. Ko pride post, nobenega koŠčeka kruha, nobeno žlico juhe si ne morejo odtergati; se ples naredi in jo godci vrožejo, mislijo da za živlenje bi jim Šlo, ko bi njih zraven ne bilo; jim roče spovednik, da to znanje morajo opustiti in uno osebo ali hišo ne več obiskati, menijo, da umreti bi jim bilo, ako bi ga vbogali. Kaj menite, kaj bi taki ljudje počeli, ko bi so kako preganjanje zoper sv. včro izcimilo ? Kaj nek! vsi zaporodom bi svojo včro zatajili, samo da bi živlenje svoje oteli. — In taki ljudje, ki v prid svoje dušo ničesa prebaviti, si nobene kaplice žganja, nobenega poželjivega pogleda odreči ne morejo; kaj pa enkrat počeli bodo, tam u vunajnej temi, kder za naj hujšo lakoto ni nobenega grižleja kruha in za naj vekšo žejo nobenega kančika vode! Tu nočejo od pokore ničesa slišati; moliti, postiti ali spovedati so, vso se jim pretežko zdi; kaj pa tamkaj bo, kder červ neprenehom grize, kder ter-plenje bo toliko 16t, kolikor je listja na drevju in trave na polju, in tudi po preteklih tolikih lčtih nobenega konca in nobenega upanja. O Zatorej spokorito se, in svojega poboljšanja 110 odlagajte na stare dni; kakor drevo mlado rase, ravno ali krivo, tako tudi staro ostane, in kdor mlade leta slabo preživi, tudi stare dni redko kaj prida bo. Ako meni no včijcte, oprašajte stare ljudi, oni vam povedali bodo, kako na starost peče in skli, in kot železo na sercu leži, ako se v mladosti slabo živi.
Sv. Juri jo moral za včro umreti. Nam za včro umreti sicer ni treba; vendar ako hočemo Bogu zvesti ostati, tudi marsikaj pikljivega
preslišali bomo, Sosebno leta 1848 in šo tudi po tem, kolikih in kakih besed smo zoper našo sv. vSro slišali, kakoršnih nikoli poprej. Iz spovedi, iz posta in elo iz naj svetejšega resnega telesa so nekoji norce delali, in ne samo v mesta, temne tudi med kmete so hudobneži se vlezli, krivi preroki, ki so kvasili kakor bi močno učeni bili in vso vedeli; neumni ljudje pa jim verjojo, kakor bi sv. evangelj pred seboj imeli, začni dvomiti in mnogokrat, clo ob sv. vero pridejo. — Takih ljudi, prosim in zarotim vas, ne poslušajte in no posedajte pri njih; tiinveč ako pridejo do vas, odpravite jih z lepoj ali s hudoj, in vrata in okna pred njimi zaprite. Cerkva iu njeni služavniki, škofi in maš-niki so dobili od Jezusa oblast učiti, njih imato poslušati; kdor drugače uči kot oni, je goljuf in pravo vere v sebi nima.
Zdaj pa hočem svojo pridigo končati. Prosim in opominjam vas v imenu živega Boga in v imenu sv. Juija, vašega cerkvenega pripo-močnika, vzemite si moje današne besede k sercu, in tudi doma šo jih nekoliko premislite in se pogovorite o njih. — Fanti in hlapci! bodite pošteni, trezni in sramožljivi, kakor sim vam od sv. Jurja povedal. Kleti in klafati, po kerčmah se potikati, po noči vesovati ali elo pretepati se, vam gotovo ne bo sreče prineslo. Dekleta in dekle! bodite ponižne, tihe in krotke, kakor sto od sv. Jurja slišale. Gerdo znanje imeti, po grešnih potih iu plesiščih se klatiti, ali nečimerno obleko si omišljati, vas bo ob milost božjo spravilo; vlačiig in nesramnih potepenk časna in večna nesreča čaka. Vi pa stariši, gospo-daiji in gospodinje! imejte skerb za podložne svojo, in pazno glejte na svoje sinove in hčere, na hlapce in dekle, bodite jim dobri pastirji, in dajte jim vselej in povsod dobre izglede in dobre nauke. — Ker pa vse dobro od zgorej pride, od Očeta ki je v nebesih, obernito so pogosto in radi k njemu, in prosite ga, naj vam in vašim otrokom razum razsveti, naj vodi vas in vašo hišo po pravem potu, po potu kreposti in pravice; da so enkrat vsi skupej snidote, v nebesih tam, v drušnji sv. Jurja in vsih svetnikov božjih, kder ni terplenja več no vojskovanja, timveč mir in počitek, in veselje vekomaj. Amen.
Rozman.
PRIDIGA. V GOD ROJSTVA SV. JOANA KERSTNIKA.
Vsi, kteri so slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: K;ij nek bo ir. lega (letela. Luk. I, lili.
Zakonska, kterima Bog pervoga otroka da, se večidel močno razveselita, ter Boga hvalita, da jima je toliko dober bil; tudi žlahta, tudi sosedi in sosede pridejo, se z materjo in očetom veselit, novorojenemu detetu pa blagoslov in srečo vošit; tako tudi jo v hiši Cahariata veliko veselje bilo, ko mu je njegova žena Elizabeta sinčka rodila. Priletna že sta bila in z gorečimi molitvami ga od Boga sprosila, zato je pa tudi nju veselje tolikanj vckše bilo; sosebno oče Caharia jo bil tako ganjen v sercu, da je glasno Boga hvaliti in peti jel, rekoč: Hvale,n Gospod Izraelov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu itd. Tudi žlahta, sosedi in znanci so prišli, njunega veselja se vdelc-žit; in slišaje, koliko čuda se je zgodilo, se zavzamejo in jeden druzega poprašujejo, rekoč: Kaj menite, kaj še enkrat bo iz tega dčteta, ker že zdaj pri njegovem rojstvu roka Gospodova nad njim sloni f Prav so imeli in prav so sodili; kajti ravno tisto majhno dete, ktero jo pred njimi v zibelki spalo, je postal velik velik prerok, je bil sveti Joan ke rstnik, kteromu je sam Jezus Kristus pričal, da je mnogo vekši od "P rerokov.
Ali pri vsem tem je bil sv. Joan tako ponižnega duha, da ni nobene časti ne hotel ne iskal, in da jo Judom, ki so ga vprašat prišli, kaj da je, naj borniše od sebe povedal. Kaj vam v glavo pade, J"n jo je rekel, jaz msim Kristus, ne Elia, ne prerok, le glas vpijočega sim v puščavi, ki Gospodu pot pripravljam, in nisim vreden jermenov njegovih čevljev odvezali. Glej ! toliko se jo ponižal, da sko-r('j ni mogoče bolj ponižati se, zato pa ga je Bog tako visoko povzdig-
mil, da ga mati katoliška cerkva med naj vekšo svetnike v nebesih Šteje; in prepričati vas, da on to čast tudi zasluži, vam danes nekoliko iz njegovega živlenja povčdati mislim; povedati namreč, kako je on živel, in kako živeti in ga posnemati imamo.
Večni Bog! kteri si sv. Joana kerstnika s tolikimi gnadami obdaroval, pusti danes nekoliko svoje gnade na me rositi, da bodem čast in slavo tvojega svetnika po vrednosti oznanoval: vi pa me poslušajte v čast božjo, v čast sv. Joana kerstnika iu v izveličanje svojih duš! —
Sv. Janez kerstuik je bil bogaboječ, pobožen mož in velik prijatelj božji; Gospod Jezus Kristus sam mu je pričal, da ga ni žena rodila visokejšega od njega. Kakor grom od oblaka do oblaka bobni, in zverin ljudi s strahom napolni; tako je njegov glas po puščavi se razlegal in grešnike iz spanja budil: kakor blisk ponoČno temo razsvetli, in nebo in zemljo strese; tako je njegova beseda meso in kost spreletela in k pokori vnela. Judovska verna dežela vsa se prestraši; farizeji in saduceji, vojaki in harmiČarji, revni in bogati so okrog njega vsujejo in tarejo, vprašajo ga: Kaj nam je storiti,, povej, da jezi božji odidemo? — Pokoro delajte, jim je govoril, in bodite vsmiljeni. Kdor dve svknji ima, naj tistemu eno da, kteri nobene nima. Nobenenemu krivice ne delajte, in bodite zadovoljni s Hm, kar imate. Pijane naj opusti svojo nezmernost, neČistnik svojo razujzdanost, tat in goljuf svoje krivične pote; v treznosti, v poštenosti in pravici živite, in s poboljšanjem in spokornim duhom božjo jezo potolažite. — Slišati toliko resnih naukov so ljudje se izbrihtali, in v njih sereih se dan naredil; spoznavši svoje grehe so nad njimi jokati in zdihovati jeli, se jih spovedali in v reki Jordanu se kerstiti dali. Ob, preljubi moji! ko bi Joan ne bil svet mož bil, ko bi božji duh v njem ne bil prebival; toliko ljudi gotovo nikoli spreobernul ne bil, in njegove pridige nikdar bi toliko stoterega sada prinesle ne bile.
Potem pa, ko je prosto ljudstvo k pokori vnel in grobov vrnil, se je na dvor kralja Iierodeža podal, in tudi njemu ojstro resnico na ravnost povčdal. Pogumno pred njega stopivši mu odkritoserčno njegovo hudobije očita in s strašnoj sodboj božjoj žuga. Heroclež ga rad posluša in v marsikakej reči se poboljša; ali ko začne od nečistosti pridigo-vati, ko mu veli, da ne smč žene svojega brata imeti, tadaj jo ogenj v streho zagnal in kraljevo jezo na glavo si nakopal. V temno ječo ga
verže, v težko želez je zakuje in nevsmiljeno mu glavo odsekati da. — Oh ti nedolžni sv. Joan! to tedaj je bilo plačilo tvojo kreposti, da jo nečistost te zamorila in v tesnem zaporu vgonobila. — Ti, ki praviš, da nesramnost, da prešestvo ni nobeden greli, timveČ le človeška slabost; stopi sem, poglej kervavo, odsekano glavo Joana kerstnika, in nadjam se, da spo/nal boš, da vse, kar jo nagnusnega in k nečistosti sliši, jo strašna hudobija, ktero pravični Bog do Vcrvavega" tepe. Ti pa ljuba mladost! ako te skuša i do in v nesnažen greh napeljujeje, spomni so odsekane glave sv. Joana kerstnika, vstavi so in ne daj se zmotiti. Njegova nedolžna kerv ti na glas vpije, njegova kervava glava ti oČi-vidno kaže, kaj nečistost zna, in v kaki prepad človeka pelje.
Ali da ne pozabim, že eno čednost sv. Joana kerstnika danes v misel vzamem, in vam v posnemo predpoložim; njegovo ponižnost namreč. Dasiravno je toliko ljudi na pravo pot pripeljal, vsi od blizo in daleč k njemu vreli in ga visoko slavili, se vendar nikdar ni prevzel ne ponosil s svojim djanjem; temuč vso čast in hvalo, ktero so ljudje mu dali, jo na Jezusa Kristusa prenesel in njemu prilastil. Jaz vas le z vodoj keršSujem, je rekel svojim poslušavcom, on pa> kteri bo za menoj prišel, vas bo z ognjem, in sv. Duhom kerstil. On je odre-Šenik, jaz sim le njegov poslanec in mu pot ravnam in pripravljam. On je jagnje božje, ki grehe sveta odjcmljo; jaz pa ničesar nisim, in ne vreden, jermenov njegovih čevljev odplesti. Še lepše so jo njegova ponižnost zasvetila, ko je Kristus sam k njemu došel, da bi se kerstiti dal. Jaz potrebujem od tebe keršSen biti, in ti k meni prideš? ga sv. Joan vpraša, in še le, ko mu Jezus vdrugič veli, vzame čast, ki se mu ponudi, in ga kersti. Pač v resnici svet mož je bil, in po pravici zasluži, da Jezus sam ga je toliko počastil in povzdignili, in naj vek-šega med preroki imenoval. — Kdor se poniža, bo povišan, m kdor se poviša, bo ponižan, govori sv. pismo; tudi nad sv. Joanom so to besede se vresničile.
Ali lahko bi kdo me vprašal: Kako vendar je sv. Joan tako visoko stopnjo kreposti dosegel? kako je živel? kako ravnal? ali nam je mogoče posnemati ga? Da, mogoče jo, in dolžnost moja in vaša posnemati ga; le poslušajte pazno, še marsikaj lepega iz njegovega zivlenja vam povčdati hočem.
Sv. Joan je tako visoko stopnjo svetosti dosegel 1) po lepih naukih "l dobrih izgledih svojih starišev; zakaj jabelko ne pade daleč od drevesa, in po očetu in materi so večidel dčca veržejo. Oče in mati
Caharia in Elizabeta sta sama pobožno živela, zato tudi jo njih siuo tako lopo v dobrem rasel, in od dne do dne v čednostih više napredoval. O stariši! ko bi tudi vi svojim otrokom vedno lepe nauke in dobre izglede davali, vso drugače bi bilo na svetu, no vidilo bi so toliko zapeljano nedolžnosti, no jokalo toliko mladenčov in dekličev, in peklenski duh bi no bil nikoli toliko duš v svojo mrežo zajel! Otroška duša, so meni zdi, je kakor bel papir, na kterega še nihče pisal ni; stariši so porvi, kteri pišejo nanj. O ljubi stariši! dajte se sprositi, in vselej le svete, lo korščanko nauke pišito v duše svojih otrok; kar jim vi vpisali bote, ostane naj dalje, se težko kterokrat popolnom izbriše.
Sv. Joan jo tako visoko stopnjo kreposti dosegel 2) po svojem lastnem trudu in prizadet ju, ker jo to, kar jo od svojih starišev slišal, tudi v djanju dopolnil, iu od mladih nog Bogu zinirom zvesto služil. — Tako po malem, tako po redkem je jedel, da pri Judih jo bila prisloviea od njega: On niiesa ne je, in ničesa ne pije. Naj slabšo reči, kakor divji med, kobilico in sirove korenine so bile njegova jod, bistra studenena voda njegova pijača, in vina ali žganja njegove ustnice nikdar okusilo niso. — Pri nas pa se ljudje od mladega lo vina in žganja vadijo, zato najdemo toliko pijaneov, kterih nobena beseda ali pridiga 110 vžgo, in so no spreobernejo, ko bi samoga Jezusa Kristusa pridigovati culi. MladenČi iu deklice! hočeto v gnadi božjej ostati in srečui biti na tem in unem svetu, varite se, za božjo voljo vas prosim, varite so nezmernosti v jedi in pijači; ako svojemu gerlu nič odrekli 110 bote, tudi poželenja svojega mesa no bote vkrolili. Varita se vina, opominja sv. Paul, kajti u vinu je nečistost; in koliko ljudi jaz žo poznam, kteri so lepo in sveto in čisto živeli, v pijanosti pa so smortno grešili iu nedolžnost svojo zgubili, so jokali in zdiliovali, ko so trezni postali; ali kaj ko prepozno je bilo! Pijanost in nečistost, piše modri Tertulian, sta dva hudiča, ktera se vkupej deržita, tako da Človek, kteri, se enemu vda, ga tudi uri kmalo zgrabi. Pijanost in nečistost ste sestre, kakor ste sestre tudi čistost in treznost. Ti pa o Bog, vsmili so nas, in ne daj, da bi se kterokrat vpijanili!
Sv. Joan kerstnik se je ponižno in borno nosil, ojstra suknja, iz velbljudjih dlak, in usnjat pas okoli ledja je bila vsa njegova obleka; zato jo Kristus k ljudem od njega govoril, rekoč: Koga ste šli v puščavo gledat? Človeka v mehko oblečenega? Glejte! kteri-se v mehko oblačijo, so v kraljevih hišah. — Kaj menite, ko bi šli dan današni gledat ljudi po sejmih, po cerkvah ali ako rado k božjej mizi, ali bi
jili najdli kaj v mehko oblečenih? O na cente, ako jih hočete, posebno ženskih, kterih vedna misel in skerb jo draga in zala obleka, ktero vse kar dnarja dobe ali zaslužijo, v nečimernost obernejo, in dostokrat same ne vejo, kako bi se napravile in kaj si omislile, da bi lejišo bilo in bolj dopadle. Prav jo sicer, da se čedno in snažno oblečete; gerdo bi bilo, z marogastiin obrazom ali vmazanoj peČoj v cerkvo priti, ali lo preveč so lepotičiti, cele ure pred zorkalom stati in svojo glavo tako dolgo opletati, da so na zadnjo clo sv. maša primudi, to ni prav, to ne moro brez greha biti. Sv. apostol Peter veli, da žcmlci lišp ne sme <>d zvunaj bili, in ni prav, ako si dekleta ali žene svoje laso preveč umetno opletavajo, drage, zlate vuhano, perstano in pase kupujejo in nečimerne, vrošeče krila, jopce ali ruto omišljujejo; marveč od znotraj naj so lepotičijo, čistega serca, pohlevne in krotke morajo biti; to jih pred Bogom kinči, in tako le so njemu ljube in drago,
Sv. Joan kerstnik je svoje mlade leta v samoti preživel, v puščavi, v skalovju, daleč proč od šuma in pregrešnega veselja sveta so posvetil, in s postom in molitvoj na svoj blagi poklic se pripravil. — MladenČi in device! kterim ljuba nedolžnost na sercu leži, varite se zapeljivega sveta in s hudobnimi ljudmi in tovarši nobene prijaznosti ne imejte. Ondi kder pijanci vpijejo in z rokami ploskajo, der fanti velik truš imajo in dekleta v plesu so vertijo, ondi ni za vas, ondi so nihče no posveti. Plesavki za plačilo je bila sv. Joanu kerstniku glava odsekana; plesavcu za plačilo omotena deklica rada tud še zdaj nedolžnost svojo da. Iludič je storil, veli sv. Krizostom, daje Jlerodia-dina hči s svojim plesom toliko dopadla, hudič ji je pomagal, da je tako govorila in sv. Joana kerstnika ob glavo pripravila; zakaj kder je ples, tam je hudič, tam se nedolžnost mori. Se zdaj je mnogo takih (Jostarij, pri. kterih sicer ne bo sv. Joan umorjen, ali wljc Kristusovi bodo ranjeni. Ti namreč, ki zdaj plešejo, nočejo, ne žele glave v skledi, "■mpak dušo tih, kteri. so ž njimi pri mizi; glave ne odrežejo, ampak dušo zamori. -—■ Zatorej vam svetujem, ako me vbogati hočete, v ne-delj ah in praznikih ne na ples, ne v kerčino iti, ne po hišah, ne po božjih potih veliko se klatiti, temuč kolikor je mogoče, doma ostati; v svojo farno cerkvo naj bo vaša jedina pot, in iz cerkvo sopet k svo-Jua starišem damo; naj boljo bo za vas in nikoli nobenega grevalo.
Sv. Joan kerstnik je tako visoko stopnjo pobožnosti dosegel, 3) po milosti, s kteroj ga je Bog obilno oblagodaril. Že v maternem telesu ga je očistil in vun in vun na poti nedolžnosti ohranil. — Tudi
mi vsi, kolikor nas jo, potrebujemo gnade božje, zakaj Človek brez Boga in njegove gnade no more ničesa dobrega storiti, in vso njegovo delo ni druzoga kakor prazen klas. Hočete pa gnado božjo zadobiti, morate radi in dobro moliti, morate pridige in kerščanske nauke pazljivo in z veseljem slušati, in nad čemur jo naj več ležoče, zakramenta sv. pokore in sv. rožnega telesa vselej ž gorečim in vrednim sereom prijeti. Sosebuo mladi ljudje, ki pogosto skušnjave terpč, gotovo zaidejo ako spoved in sv. obhajilo dolgo odlagajo. — Kar mene dotiče, jaz vam po vsej resnici povčm, da za me ni vekšega veselja, kakor o nedeljah in svetkih mnogo ljudi, zlasti mladenčev in dekličev pri božjej mizi zagledati; in mnogokrat mislim, ako je v nebesih med angelji božjimi toliko veselje nad grešnikom, kteri se spokori; koliko vekše veselje še lo bo med njimi nad tolikimi Čistimi dušami, ki v ljubezni pred altarjem božjim kleče5, se z Jezusom, svojim ženinom združijo, ga prosijo in hvalijo in taste, in mu serce in vso kar imajo in terpč, v radovoljen dar prinesejo. Zatorej no dajto mi te žalosti pri vas doživeti, da bi kterokrat kaka nedelja prešla, o ktorej bi nobenega k spovedi ne bilo.
Zdaj pa mislim, da sim vam za danes dosti povčdal; kajti tudi naukov preveč na enkrat ni dobro. Lo to, kar ste slišali, dobro zapomnite , in živite po tem, veliko stopnjo bote storili na potu do sv. nebes. — Ako bote radi molili, pridno v cerkvo hodili, božjo besedo z lačnim duhom poslušali, in sv. zakramente vestno po nauku svojega spovednika prijemali, bote lahko tudi vi čisto, trezno in ponižno živeli, kakor sim vam od sv. Joana kerstnika povčdal. Kdor pa pravično živi in pošteno ravna, so greha varje in dobro stori, njemu se tudi smerti bati treba ne bo; zakaj kaleoršno živlenje, takošna smert. Kdor zdaj v smertnih grehih živi, v napuhu, v lakomnosti, v nesramnosti, v zavidu, v nezmernosti, v sovražtvu, v mlačnosti, on ne bo dobro vmerl, ako ravno bo še na zadno uro s sv. zakramenti previden: kdor pa krepostno živi; ponižno, poterpežljivo, trezno in sramožljivo, bo tudi Srečno vmerl, akoravno bi na naglem od tega sveta so ločil. Gospod ga bo varval to hudem dnevu, govori sv. pismo, ga bo rešil iz rok njegovih sovražnikov in mu dal krono živlenja, ktero mu je pripravil od začetka sveta, pa ne samo njemu, temuč vsim, kteri ljubijo njegov prihod. Amen.
Rozman.
PRIDIGA V GOD SV. IIELENE.
Goljufna jc priljudnost in prazna lepota; lc žena, ktera.se Gospoda boji, bo hvalena. Pri p. 31, 3'J.
Blizo tristo lot jo naša sv. vera vedno in strašno preganjana bila, tako da skorej ni najditi muko, ktero bi neverniki za vboge kristiano si izmislili ne bili. Svetemu Primoža p. so razstopljenega svinca v usta vlili; sveto Regino z gorečimi baklami sožgali; sv. Sekundo so pekli v razbeljenej poči; sv. Lorenca so pekli na razbeljnem ražnju; sv. Vida kuhali u vrelem olju; svetej Ajti so persi z žarcčimi klešami odšipnuli; svetemu Cirilu truplo razrezali in drobovino izmotali; svetemu Adrianu so roke in noge odsekali in potem v stopah ga sterli; sv. Hipolita divjemu konju za rep privezali in po blatu in kamnih vlačili; sv. Jerneja so živega iz kože djali, sv. Ignacia divjim risom in oroslanom pobrustati dali; sv. Viktor a so na mlinsko kolo privezali >, do praha zmeli, in druge še drugače mučili. Vendar zastonj je bilo vso divjanje; kakor PŠenično zorno, ki so na njivo vseje, desetero in višo zern prinese, tako tudi je kerv enega mučenika deset ali dvajsot kristiauov rodila. Samo mignul jo Bog s svojim očesom, in nevčrniki, poprej doreči volkovi, so se v krotko in pohlevne ovco premenili; in ravno tisti ki so Sa z ognjem in mečem preganjali, so njegovi naj zvestejši služavniki postali. — V Ičtu namreč, ko se je pisalo 312 po Kristusovem rojstvu, so je ncvčrskemu cosarju Konstantinu pri belem dnevu znamnje Sv- križa na nebu prikazalo, in v znamnju zapisano z gorečimi pismen-kami jc bilo: V tem znamnju boš zmagal. Viditi to čudo, se mu oči °dpro, gnada božja ga prešine in luč prave včro so mu vnamo; maliko ukaže vse potrupati, ajdovski tempelni so v kristiansko corkve spremeni, in na banderih vojakov in v Rimu in kmalo tud po ostalih varoših so znamnje sv. križa zasveti — ajdovsko zmoto zbeži in resnica kraljevati začno. Ali lahko bi mo vprašali, zakaj vam vse to pripov&

dujem? — brez vzroka, ljubi moji! gotovo da ne.-Glejte! mati tega pervega kristianskega cesarja Konstantina je bila sveta Helena, slavna varhinja naše farne cerkve, ktere praznik danes z veseljem obhajamo. Tudi ona so je v tminah ajdovsko vražo rodila in izkojila; ali kakor hitro je od sv. Duha razsvetlena svoje zmoto spoznala, se je prave Jezusove včre zvesto poprijela, bogoljubno živela iu sveto vmerla.
Sv. Helena je od Boga mnogo gnad prijela, ali tud veliko zahvalo mu je vedla, to vam bom danes iz njenega življenja pokazal; pokazati pa tudi vam hočem, kako zahvalo smo tudi mi Bogu dolžni, ker nas je k pravej viri poklical. — Napreden pa govoriti začnem, so obernem k tebi, sveta mati Helena! poln veselja bom tvojo čast ozna-noval, poln gorečnosti pravil svojim poslušavcom, kako lepo si živela, in njih opominjal, da bi tebe posnemali; zatorej prosi za mene in njih, da nam sv. Duh našo serca vžge.
Hudo se godi popotniku, ko v temne goščave zaide in v černej noči pot v svojo domovino zgreši; ali z veseljem se mu serce napolni, ko svetlo danico na nebu zagleda, ko rudeČa zarja iz zagor prisije iu ljubo jutro oznani: tako tudi so jo razveselila sv. Helena, ko so zarja prave včre v njenih persih zasveti, ko jo sv. Duh k novemu živlenju v Jezusu prerodi. V ajdovskih zmotah rojena je po potu malikovanja hodila, je grešne, krive bogove, kteri so kradli, se vpijanili in u vza-jemnej nesramnosti živeli, častila in za svoje stvarnike imela; kakor hitro pa jo Bog k pravej včri jo zaklieal iu se ljubi dan naredil v njenej duši, od veselja ni vedila, kako bi so Bogu vredno zahvalila, kakošno čast mu skazovala in kako živela, da bi mu bila prav V resnici dopadla.
Vodila jo, kako neizrekljivo srečo je dosegla, ko je kristiana postala, vedila pa tudi, da včra brez dobrih del sama je mertva; da mora Človek živeti kakor ga včra uči, sicer mu nič ne pomaga, timveč še le huje pogubljenje si na glavo nakopa; zatorej je bilo vso njeno živlenje dobrih del polno, zaznamovane z dobrotami so bilo vso njene stopinje, in smč se reči, da sam blagoslov je iz njenih rok tekel-Srečno je bilo mesto, srečna hiša, v ktero jo ona stopila, povsod je tolaž in veselje prinesla, povsod jo žalost in stiska nehala. Dasiravno visokega stana se ni sramovala, pod slamnato streho stopiti, in siromakom, ki so stradali, z lastnoj rokoj davati kruha, moke, sočive iu dru*
zega živeža; dasiravno s cesarskim plajšem ogernjena je bolnike in betežnike vun in vun obiskovala, kakor njih vsmiljena mati jim solze brisala, in rane' cedila in obvezovala. Kakor viden angelj božji je med ljudmi hodila, iu na levo in desno dobrote trosila; lačne nasitila, žejno napojila, nage oblekla, jetnike rešila; bila je, da kratko rečem, mati vsili nesrečnikov. — Sama cesarica jo tud sina cesarja imela; vendar je bila toliko ponižna, da je kristianskim devicam, ktere so Bogu se zaobljubile, sama jedi kuhala, sama vodo nosila in pri mizi jim stregla.
Glejte, ljubi kristiani! tako moramo tud mi vsak po svojem stanu dobro storiti. Tudi med nami je dosti lačnih, dosti revežov, kterim so slabo godi in si sami pomagati ne morejo, dajmo jim, kar premoremo, ali kaki košček kruha, ali kako pest pšena, ali kako staro srajco, vsaj nam bo dober Bog sto- in jezerokrat vso povornul. Le mislimo si, ko bi mi v kakej liudej stiski bili, kako težko bi nam djalo, £ o bi nobenega človeka ne bilo, da bi se nas vsmilil, nam svojo roko odperl in vsaj nekoliko pomagal. Kar pa želimo, da bi nam drugi storili, radi tudi mi drugim storimo, kakor nas Jezus sam uči.
Ali obernimo se sopet k sv. Heleni, in poglejmo kako se jo njeno hvaležno serce šo razodelo, kako njena pobožnost in sveta ljubezen v djanju skazala. — Zapustila jo cesarski dvor, iz glave vzela cesarsko krono, in dasiravno osemdeset let že stara je nevarno morje preveslala, vidit in počastit tiste svete kraje, kder je Jezus Kristus se rodil, kder je živel, terpel, svojo kerv prelil in križan bil. Mnogo lepih cerkuv jo postavila sosebno v Jeruzalemu, mnogo mašnih oblačil napravila, in še marsikaj druzega za cerkvo in službo božjo omislila; zlasti pa je želela, sv. križ najditi, na kterem je Bog Sin vmerl in svet odrešil. Zatega-del pusti na gori Kalvarii kopati, in res tri križe najdejo in žrebljo, s kterimi je presveto telo na križ pribito bilo in napis, kojega je Pi-latuž na križ pribiti dal. Ali kteri med tirni tremi križi pravi je, ni bilo za razločiti, zato ker napis je bil snet in posebej ležal-. V tej za-dergi se Makari, Jeruzalemski škof k Bogu oberne, serčno moli in pusti vse tri križe nesti k nekej ženi, ktera jo ravno vrnirala. Z dvema križema se je dotaknejo in ničesa ne pomaga; kakor naglo pa se s tretjim križem približajo, jo precej in popolno, ozdravila. Zdaj spoznata »kof in cesarica, da tretji jo pravi sveti križ, na kterem jo svet odrešen bil.
Sv. Helena vsa ginjena pade na svoje kolena, na svoj obraz, dragi los objema in poljubi, joka od veselja in joka od žalosti, in se
odtergati ne more in tudi ne pusti. — O ljubi kristian! stopi, stopi bližej in razglej se nad slavno cesarico, kako na tleh, v prahu in blatu leži, kako vpričo nesošteto množice vžrnega in nevernega ljudstva pri lesenem križu svojega Odrešenika moli, kako joka, zdihuje in za milost prosi: ti pa si včasih tako mlačen, tako merzel, da tukaj v corkvi, ko so Jezus na altarju za tebe daruje, ali te v monštranci raspostavljen blagoslovi, komej svojo glavo nagneš; na svoje .grešne persi terkati ali clo poklekniti, meniš, je pre-otročje, ali le za kako staro ženo. Ali je to zahvala Bogu, da ti je kristianske stariše dal? ali ti nič k sercu ne gre, od ene komej spreobernjene žene, kakor jc sv. Helena bila, osra-moten biti? Ker smo tedej vidili, kako pobožno je ona živela, kako hvaležna za božje darove je bila, poglejmo tudi, kako čast in zahvalo smo mi Bogu dolžni, kor nas je k pravej včri poklical.
Le mislite si, preljubi moji! ko bi bili mi tačas na svetu bili, ko jo vun Noeta ves človeški rod n valovih vesolnega potopa poginul, kako srečni bi se bili šteli, ako bi se bili v Noetovej ladji znajšli! kako bi bili Boga hvalili, da nas jo talce nesreče rešil! — Ali povejte mi? ali ni nam šo mnogo vekšo gnado in ljubezen skazal, ker nas je v naročju sv. katolško cerkve so roditi pustil? Kavno tada, ko je mojo in vašo dušo kristianskim starišem izročil, je vstvaril jezar in jezar duš v Azii, Afriki, na Turškem, na Kitajskem in v drugih deželah, ter jih v ncznabožtvu ali krivovčrstvu pustil. Kaj menite, s čim smo zaslužili, da ravno mi smo v pravej svetej veri se rodili, drugi pa to nepopisljivo srečo niso postali deležni? — Ne iščimo zasluženja, ker nad nami nobenega ni; zgol ljubezen in sama milost božja jo bila, da so jo nas spomnul in nam vrata v svojo sveto cerkvo odpori. Čudim se, da od njegove ljubezni in dobrotljivosti vneti noč in dan pred njim 110 klečimo in njega ne hvalimo.
Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospoda, tud mi moramo' spoznati dobrote svojega Boga in mu dolžno zahvalo dati. Pri sv. kerstu smo se odpovedali hudiču, njegovemu napuhu in djanju, smo obljubili Boga čes vse, svojega bližnega pa kakor samega sebe ljubiti; kar pa smo obljubili, no smemo pozabiti, timveČ natanko dopolniti. — Nekdaj so kristiane poznali po njih pobožnem, dobrodelnem in sramožljivcm živlcnju, zdaj pa žalibožo! med živlenjem kri-stianov in nevčmikov skorej ni nobenega razločka. Žalost me jo obšla, ko sim v nekih knjigah bral, da Turki v svojih molitvenih hišah, kder »obene božje podobo nimajo, so pogosto lepše zaderži, kakor mnogo
kristianov v svojili cerkvali, kder sahi~veČni Bog prebiva, ali clo pred altarjem, pred kterim angelji trepetajo, in kamor se mašnik i le s svetoj grozoj bližajo. Petkrat na dan Turki svoje molitve opravljajo, in kakor pravijo, prav zvesto jih opravijo; o kristiani! ne dajte se od Turkov osramotiti, in včstno molite vsako jutro ko vstanete, vsak večer ko ležat greste, vselej ko angeljsko češenje zvoni, ali ko jest greste, ali jesti nehate. Sin časti svojega očeta, govori Bog v sv. pismu, in sluga svojega gospoda; sim tedaj jaz oče, kje je moja čast t sim jaz gospod, kje je strah pred menoj!
Hočemo Bogu hvaležni se skazati, da nas je k pravej včri poklical, moramo v daloj lepo in sramožljivo živeti. Kar je gerdega, kar je zoper sramožljivost ali k nečistosti sliši, so med nami nič misliti, nič govoriti in storiti ne smč. Kaj bi nam pomagalo, da vSmo za šesto in deveto božjo zapoved, pa bi ju v mislih, v besedah ali v djanju prelomili, kolikorkrat bi priložnost prišla, in bi od zatajonja samega sebe nič slišati ne hotli! Bi mar ne bilo bolje, od kristianstva nikoli nič slišati, kakor pa v kristianstvu slabo in po divje živeti? Sv. pismo nam priča, da kristianov sodni dan težji odgovor kakor nevčrnikov čaka; zakaj ko bi bezbožniki toliko lepih pridig in naukov culi, kakor jih kristiani čujejo, ko bi se njim toliko gnad in darov delilo, kakor se jih doli nam v svetih zakramentih, bi bili že zdavnej pokoro delali in svoje grehe z vročimi solzami vrnili.
O ko bi nam dano bilo, v druge delo sveta, v Azio ali Amerika pogledati, kako milo in lepo se ondi juterna zarja naše svete včro bliža, kako se pri nekojih divjih narodih pervi zlati časi kristiansko včro ponavljajo, razjokali bi se in rekli, da take izveliČanske včro mi nismo vredni. Po pet, šest dni daleč gredo, da bi enkrat sopet pri svetej maši ali spovedi bili, ali z Jezusom v sv. rešnem telesu so združili. Ako slišijo, da kaki duhovnik k njim priti ima, rtiu gredo tri ali štir dni naproti; clo v llim k sv. očetu papežu so prijadrali ter jih lepo in nadležno prosili, da bi jim mašnikov poslali. In ako prida duhovnik k njim, mu vso naproti hiti, mladi in stari se od veselja jokajo ter na kolena padajo, všaj roba njegovega oblačila se dotaknit. — Mi pak, oh da vam tudi kaj takega očitati moram! mi smo pogosto tako mertvi in morzli; duhovnikov obilno imamo, pa jih poslušati, so jim spovedati nočemo; službo božjo mudimo in se nelcokrat tako gerdo zaderžimo, da bolje menda bi bilo, brez službe božje ostati ali v hosto kakor v cerkvo iti. Probt, za novo leto 1853,	0
Ako vse to premislim in vidim slabo živlenje sedajnih kristianov, vam po resnici povem, da se močno bojim, da bi nam Bog sveto ka-tolžko včro vzel, kakor je mnogim narodom in deželam že storil.
Da se pa to ne zgodi, ljube kristianske duše! obljubimo Bogu, da ga no bomo više tako žalili. — Da, nebeški Oče! poboljšati se lio-čemo, to ti obljubim v imenu vsili, ki so tukaj zbrani. Prevzetnost hočemo iz serca zagnati, gerdo nesramnost iz naših krajev zapoditi iu nobena krivica več naših rok 110 bo ognusila. 1'olni hvaležnosti za neprecenljivi dar sv. včre hočemo radi moliti, tvojo besedo v pridigah in kerščanskih naukih pridno slušati, in v cerkvi vselej tako se zaderžati, kakor se pobožnim kristianom spodobi. Ti pa, ljubi Oče vsih! ogenj žive včre v nas vžgi, ne pripusti, da bi kterokrat od nas in naših krajev bežala; marveč u večnost naj nas spremi, in tam pred sodnim stolom naj nam na strani stoji. Za to te prosimo po ranah Jezusa Kristusa, tvojega ljubega Sina, in po priprošnji naše slavne varhinje, svete Helene. Amen.
Rozman.
*
X.
PRIDIGE OSNOVANE ZA VSE NEDELE.
NA DALJE.
XXIX. BINKOSTNA NEDELA. Od svetega Duha.
Tolažnik sv. Duh, ktere ga ho Oče poslal v mojem imenu, on vas ho vse ličil, in vas na vse spomnil. .loan. 14, 20.
1. Imeniten, bogat gospod jo došel iz srečno, dalne dežele, douesel veliko blaga in pri nas strehe išo. — Kdo vas ga hoče pod streho vzeti V — — Mogočen gospod želf med nami bivati, kojega moč vso
sovražnike zmaga. Jeli bi mu prijazno bivališče pri vas dali?---
Pohleven in ves ponižen gospod je; še tako borno bajtico za ljubo vzame; ju kder je on doma, tamo ljubi mir in vse dobro prebiva, — Jeli ga
stnem povabiti, naj pri nas ostane? — Še pa vendar! bote djali; saj He berača prenočimo. Ali kdo pa je? — —
2.	Bog sv. Duh, on tretja peršona v prcsveti Trojici, naš posve-eitel, ki iz Očeta in Sina izhaja, kojega je obljubil Jezus poslati, rekoč: „Tolažnik sv. Duh" itd. on je prišel iz srečne dežele v to solzno dolino nas posvetit. — — Kavno danes obhajamo Častiti spomin njegovega prihoda na svet, pa tudi v naše serce ob času sv. kersta in sv. birme. „ Jeli no včste, da ste tempel božji, in da sv. Duh u vas prebiva?" I. Kor. 3, 16.--
3.	Kako mulo pa sv. Duha spoznamo! — kako slabo ga sprejmemo ! — kako slabo mu za vredno prebivališče skerbimo! — Premislimo torej danes tri imenitno reči: L Kdo je sv. Duh; II. Kd& prebiva sv. Duh; III. Kakošno naj bo njegove prebivališče.
O sv. Duh, kteri si današno nedelo apostole tako razsvet.il, da so je na pervo besedo sv. Petra 3000 preobernilo, razsveti mene, ogrej »noje poslušitele!
I. Kdo je sv. Duh?
Kedar je sv. Paul v Efezu 12 možev najšel, jih je vprašal: „Ste prijeli sv. Duha?" Oni so rekli: „Saj še slišali nismo, daje sv. Duh." Djanje ap. 19, 1 — 7. — Naj bi tudi mnogoterega vas ravno to pobaral, bi mi moral ravno tak odgovoriti: „Saj še prav ne včm, kdo jo sv. Duh." — Oj slab podučitek — pregrešna nevednost, sv. Duha še ne prav spoznati! Poslušajte:
1.	Le edin Bog je — pa on se je nam po svojem vsmilenju v treh peršonah razodel: Oče stvarnik — Sin odrešenik — sv. Duh naš posvečitel. Bog Oče jo sam od sebe — Bog Sin rojen od Očeta — Bog sv. Duh izhaja od Očeta in Sina vekomej; on je tretja peršona v presv. Trojici, pravi Bog, Očetu in Sinu u vsem enak. — Koliko mo-lenje smo njemu dolžni! — koliko zahvalo za vse njegove dare!
2.	Sv. Duh je v st. zavezi skoz preroke govoril, skoz njega pri-pomoč se Jezus včlovečil, on jo na bink. nedelo apostole razsvetil, po 12 ribčih ves svet preobernil — je mučence krepČal, jim dal pred sodniki vero terditi, in stanovitno na morišču pričati. On vlada sveto kat. cerkvo, škofe, mašniko, in posvečuje verno do konca sveta. „Darovi so mnogi, duh pak je eden — — ki vsakemu deli kakor hoče." I Kor. 12, 4 — 11.
3. Kdo nas zamore povedati vse, d are in miloste, ktire je po sv. Duhu prijel? — pri sv. kerstu — pri sv. birmi — pri vsih sv. zakramentih, v kojih nas posvečuje. — On nas uči resnice — nagiba našo voljo v dobro — grešnike opomina v pridgah kakor sv. Augu-ština — skoz zvona — orgel glas, kakor sv. Jožefa Kupertina —-skoz smert drugih, kakor sv. Marjeto Kort. — Sv. Duh nam daja moč vse skušnjave prebaviti, križe in terplenje prestati, kakor mučencom, ki so v 300 letih preganjbe 13 cesarjev premagali, in nad 16 milio-nov muČenikov je vene častite premage doseglo. (Bori drobtince V. 154)
—	Sedem neb. darov tudi za nas ima, ako smo vredni, da pri nas prebiva.
II. Kde pa sv. Puh prebiva?
1.	V deželi, v koji modra, pravična gosposka vlada, zvesti in pokorni podložni radi vbogajo, — poljo in vinogradi lepo obdelani — ceste in poti varni — ljudje pošteni, otroci skerbno učeni in rej eni —-vbogi preskerbleni itd. (Beri apost. Hrano II. 4.)
2.	V fari, ki ima skerbno pastirje — bogaboječo ovČice — cerkve lepo kinčanc, pa tudi pridno obiskano, v kojih se priserčno moli, p6je, sv. zakramenti vredno prijemajo —- kipi in križi v zapotih čedni, kerčme tihe in poštene, otroci pohlevni, mladenči modri, pošteni možje in žene — tamo je sv. Duh doma.
3.	V ker. hiši, v koji sta gospodar in gospodinja perva na nogah, posledna v posteli, perva doma, otročaji ljubeznivi, družina pridna, kder je več: Bog plati! kakor pa posvetnega dnarja — živina čedno oskerb-lena — poljo lepo obdelano, strehe pokrite — sobe čedno posnažene, itd. Tamo jc sv. Duh doma.
4.	V človeku, kteri kerš. nauke dobro zna, pa tudi po njih živi
—	svoje delo zastopi in v svojem stanu zadovoljno živi — križe, težave rad poterpi, in več za nobesa kakor za posvetno skerbi itd., on jo tempel sv. Duha. Moj brat! sestra moja! jeli sv. Duh pri tebi doma ?
5.	V kraji, kder nečistost gospodinji — razujzdani dečaki celo noči voglarijo — so po gostivnicali gostokrat raja — pohujšanjo daja, gosposka pa tiho deje, sv. Duha ni. — V srenji, v kteri je lcerčevi preveliko, ljudi v cerkvi pa rhalo — kder znajo bolje kvartati kakor moliti — huje kleti kakor pošteno peti — kder so pravde in tožbe doma, tako sosesko sv. Duh zapusti. — Tudi v hiši ga ni, v koji
imajo veČ za neumno živino kakor za deca in družino skerbi, kder se veliko kletve, malo pa božjega čuje, več po premoženju teka, ko na poštenje gleda; tako hišo sv. Duh beži.
6. Pri tebi, o človek, ki si napuhu prijatel, vinu brat, nečistosti družban, jezi tovarš itd. Bog sv. Duh prebivati nima prostora; peklenski duh je tvoj gospodar, ti njegov sužen. — — Taka dežela brez sv. Duha bo žalostna pušava polna derečili zveri — tak kraj zapušen vinograd, kojega je Bog zaklel — taka hiša jama pregreho; — tamo ni dobro bivati. — Človek, kojega sv. Duh zapusti, jc suho drevo, podmet večniga ognja. — Oh pridi, pridi sv. Duh v naše kraje — v našo faro, v našo srenjo! Oče luči pridi! Pridi oče vbogih v naše hišo — v naše serca; hočemo tebi pripraviti vredno prebivališče.
III. Kakšiuo ima biti prebivališče sv. Duha?
Po mnogih krajih k binkoŠtam hrame pobelijo, okna z zelenjem čedno ozaljšajo, kakor bi hotli sv. Duhu lepo bivališče napraviti. Lepo je to! pa ni dovolj.
1.	Hočete, da bo sv. Duh u vaši srenji doma, potrebite iz soseske malopridne ljudi, pohajačo, zapeljive postopače, razujzdane ženstva — no terpite gerdega znanstva — ponočnega vesovanja, pa tudi uo pravd, ne sovražtva. Sv. Duh ljubi mir in lepo slogo. „ Čistost in pohlevnost serca ste naj prijetniše družice Duha." Sv. Franc. Ksav.
2.	Povabite gostokrat sv. Duha naj pride, prosite Jezusa, naj vam ga pošlje — vi stariši za svoje otroke — podložniki za svojo gosposko — včrno ovčice za svoje pastirje, naj jih sv. Duh vlada, oni pa vas. Tako so molili apostoli čakajo na prihod sv. Duha. „Oče neb. bo dobrega Duha njim dal., kteri ga prosijo." Luk. 11, 13. — — Jo pa sv. Duh pri vas —
3.	Ne žalite sv. Duha z grehom — ne dajajte mu slovo s klet-vijoj — no preganjajte s pohujšanjem in zapeljevanjem. „Kdor tem-polnu božjemu neČast stori, njega bode Bog končal, „Svet je tempel božji, in to ste vi." I. Kor. 3, 17.
Kako ljubezniva in prijetna je mlada vigred po merzli zimi — nježno je spomladansko zelenje — cvetje! — Se lepši se je pomladil svet po prihodu sv. Duha — v spoznanju — v čednem djanju. Tako na novo oživijo kraji, fare, srenje, hiše, ktire sv. Duh obiše. — Tamo
so vživa sv. Duha sad: ljubezen, veselje, mir itd. Gal. 5, 22 — 23. Tam se scor tudi solze vdirajo, pa so lo solzo dušnega veselja — tamo so hvalile pesmo pojo. Oh kako veselo jo v takem kraju prebivati! — Iu kedar barka našega živlenja h kraju dotoČo, in imamo v hišo večnosti stopiti, nam prinese sv. Duh, kakor golobček Noetu, vejco zelene oljke večnega miru, nebeškega veselja. Amen.
XXX. PEllVA POBINKOŠTNA NEDELA.
iM/Ut-yi	t' ff
Od presvete Trojice.
. v Pojdite in učile vse narode, in kerslile jiii v imenu Očeta, in Sina in sv.
Duha. Mat. 28, 19.
1.	Tri naj imenitnoj godova sv. mati kat. cerkva vsako leto obhaja: božično godovuo v spomin Boga Očeta, ki je svčt toliko ljubil, da jo svojega edino rojenega Sina dal — — Joan. 3, 16; velikonočno svetke obhaja v spomin Jezusa božjega Sina, ki je iz ljubezni do nas svojo živlenje daroval; in svete binkoštne praznike v spomin sv. Duha, ki nas jo posvetil otroke Očeta neb. brato in sestre Jezu Krista, in tempelne sv. Duha.
2.	Trikrat častit spomin pa današno nedelo obhaja presvete Trojico, povzovši vse tri skrivnosti neskončnega božjega bitja in izveličanja našega, od ktirih jo vkazal Jezus vse narode učiti in na nje kerstiti, rekoč: „Pojdite, učite" itd.
3.	„O visokost bogastva božje modrosti in znanja! itd. Rim. 11, 33. — Na ravno to' presveto Trojico sino tudi mi JcerŠčeni —- zaob-Ijubleni po kerstni obljubi — dolžni njo spoznavati, hvaliti in moliti. Premislimo torej danes po nauku naše sv. včre tri reči :
I. Kdo je presveta Trojica; II. Kaj je presveta Trojica nam storila; III. Kaj smo mi presv. Trojici dolžni.
Slava Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu! itd.
I. Kdo je presveta Trojica ? Na to veliko vprašanje odgovoriti je hodil sv. Auguštin po bregu nezmernega morja. (Beri apostolsko Ilrano II. 3 6, 4.) — Ako pa ravno ne zapopademo, lehko vČrjemo, kar nam je sam Bog Sin razodel. — Eden sam Bog, pa tri peršonc je presveta Trojica. Bog Oče je sam od sebo vekomej, Bog Sin je rojen iz Boga
Očeta vekomej, Bog sv. Duh izhaja od Boga Očeta m Sina vekomej, — »Trije so — in ti trije so edno." I. Joan. 5, 7.
2.	Vsalca peršona v presv. Trojici je Bog, pa niso trije bogovi, ampak eden sam. Vsaka peršona jo ednako vsemogočna, neskončna, veona, pa vendcr niso trije večni, neskončni, vsogamogoČni, ampak odon sam Bog. — Kakoršni Oče, takoršni Sin, tako je Bog sv. Duh.
3.	Da so pa ravno vse tri božje persone sebi po vsem ednakc, so pa tudi tako razločijo, da je druga peršona Bog Oče, druga Bog Sin, draga Bog sv. Duh, ter jih no smemo zmeniti. Bog Sin je scer rojen iz Očeta, Bog sv. Duh izhaja iz Očeta in Sina; pa vender Bog Oče ni bil poprej ko Bog Sin — ne poprej ko Bog sv. Duh, no sv. Duh poznej ko Bog Oče in Bog Sin. Vso tri božje peršone so ednega bitja, edno nature; vsakej, slišicdnaka božja čast. —i[— Nad toj pre-čudnoj skrivnostjo) človeški um stcrmi, pa včrno v plrahu svoje nizko-sti moli: „Svot, svet itd. Slava Bogu OČetu itd.
Kakor pročudna jo^ skrivnost, tako ljubezniva in nadepolna je za nas, ako premislimo:
II. Kaj je presv. Trojica storila nas izveličati. — „V začetku jo stvaril Bog nebo in zemljo . . . .poslednič jo stvaril človeka, po svoji podobi." I. Mojz. l.\Venec stvarjenja, gospodarja vsih stvari gaje postavil. „Kaj je Človek — malo pod angela si ga ponižal, postavil čez dela svojih rok." Ps. 8, 5 — 9. In kdo je to storil? Bog Oče, perva peršona v presv. Trojici; on stvarnik vsemogočni; pa tudi naš olira-
nitel — naš ljubi Oče. .....- !Ni zavergel človeka po grehu, kakor prov-
zotne angele, temveč mu je obljubil Odrešenika. — Ni potopil ves rod, ampak je ga po Noetu ohranil. Ni zapustil človeštva, da si ga jo ravno ono sploh pozabilo, tomuč jo pošiljal 4000 let očakov in prerokov ljudi učit, svarit in na prihod obljublenega odrešenika pripravljat. In ko ga jo poslal, je ga vsemu svetu oznanil: „To jo moj ljubeznivi Sin; njega poslušajte." Mat. 3, 17. 17, 5. Vse to neskončno vsmilen Oče stori. Za to nas pa tudi Jezus, Sin božji moliti uči: „Oče naš, kteri si v nebesih" itd. — Tudi las ne pade iz naše glave brez vedenja Očeta.
2- Zgublen ie bil človek po pervem grehu. Nobena stvar, ne človek, ne angel ni premogel človeka odrešiti: „ Prikazala sejo dobrota in prijaznost Boga, našega Izveličarja." Tit. 3, 4. „Velikokrat in po mnogih potih je Bog z našimi očeti govoril, zadnič pa po svojem Sinu itd. Hebr. 1, 1. Nas odrešit je človeško naturo na se vzel, kakor
»Ičte v jaslicah jokal, terpel žejo in glad, posledniČ clo na križu svojo kerv prelil v odpušanje grehov. —/Postal je človek, naj bi mi otroci božji bili; v to solzno dolino se je ponižal, nas v nebesa povišati. — Zapustivši ovi svet postavi presv. reš. Telo, in v zakramentu altarja pri nas ostane, do konca sveta. — Prav govori sv. Paul: „Če kdo ne ljubi Gospoda našega J. Kr. naj bo preklet." I. Kor. 10, 22.
3. Kar je nam Kristus zaslužil, nam Bog sv. Duh deli: posvetivno gnado božjo, brez kojo ne zamoromo izveličani biti. I. Kor. 6, 11. Sv. Duh nas posvečuje po vsih sv. zakramentih — 011 nas razsveti in uči; Joan. 10, 12 — 14, 26; — nas očisti grehov — nas taži in za dobro budi — nas v dobrem poterdi — nas posveti otroke božje in pri nas biva. Gal. 4, G. Joan. 14, 17. — jOh, kako srečni smo, da nama presv. Trojica za nas toliko skerbi 111 stori. „Kdor mene ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, ter bomo k njemu prišli, in pri njem prebivali." Joan. 14, 23. — Za to smo se pa tudi pri sv. kerstu presv. Trojici veličastno zaobljubili.
III. Kaj smo mi presv. Trojici dolžni? Ni stvari tako revne na svetu, ko novo rojen človek na trupli — na duši. — Pa tudi za nobeno stvar Bog toliko ne skerbi, ko za novo rojeno dčte. — —, Za svojega otroka ga vzame —- za dediča neb. kraljestva. — Kaj pa Bog od njega za vse to tčrjaV — Spolnitvo kerstnih obljub, koje po Nvojih botrih stori.
1.	Se odpove hudiču — vsemu njegovemu djanju, in napuhu. Bili smo sužni hudičevi — postali otroci božji; 110 daj Bog! se povor-niti v njegovo sužnost, v pregreho. Hudičevo djanje jo zapeljevanje ; kdor pohujšanje daja, hudemu pomaga. — Prevzetnost je hudiča poglavitna pregreha, nepokoršina pa druga. Kdor njega posnema, svojo kerstno obljubo prelomi, in presv. Trojici ne služi.
2.	Novo rojen, kerščen človek obljubi, vervati v Boga Očeta, ki je vse vstvaril — v Jezu Krista, ld jc za nas rojen bil in je terpol — v sv. Duha, v edno sveto kaf. cerkvo, občestvo svetnikov itd. — Ali ne on ki veli:\Gospod, Gospod! pojdo v neb. kraljestvo, marveč kdor dopolni voljo Očeta, ki jo v nebesih. Mat. 7, 27. „Vera brez dobrih del je meriva." Jak. 2, 20.
3.	Dolžni smo vero, kojo smo pri sv. kerstu obljubili, v djanju ukazati. — V imenu presv. Trojice vse začeti in končati, se pokrižaje zjutraj — zvočer — pred jedjoj, po jedi. Vsako pokrižanjo bodi po-novlcnje kerstnih obljub. — Spomniti smo so dolžni imenovaje Boga
Očeta, da nas je stvaril itd. — Nizko glavo prikloniti, visoko hvalno pesem rekoč: (Slava) Čast in hvala Bogu Očetu itd. — Spoznanje in češenje presv. Trojico smo dolžni po svoji moči po svetu širati, kajti tudi nam velja povelje Kristusovo: „Pojte po vsem svetu" itd.
Visoka, nezapopadljiva je skrivnost presv. Trojice; ne tuhtati ampak ponižno moliti njo imamo. — Preljubezniva jo njena skerb, milost in dobrota za izvcličanje. naše; nigdar ne pozabimo, kar nam je storil Bog Oče — Sin — in sv. Duh. — —'S kerstnoj obljuboj smo se zavezali vse žive dni presv. Trojici služiti, njo moliti in hvaliti. — Ponovimo svojo kerst.no obljubo pogosto — dopolnimo njo zvesto; tudi trojno edini Bog hoče dopolniti vse, kar nam je obljubil. — Veselo bomo nekdaj s Serafimi in Kerubimi prepevali trikrat: Svet, svet, svet si Gospod Bog Sabaot itd. Amen.
XXXI. DRUGA POBINKOŠTNA NEDELA.
0(1 nebeške večerje.	li,
(>
Povem vam, da nobeden unib mož, kteri so bili povableni, ne bo okusil
moje večerje. Luk. 14, 24.
1.	Človeško živlenje je podobno delavniku, v kojim se delavcom trikrat miza pokrije in jesti da. — Kosilce je naša mladost; vso mlado se veseli svojih dni; ali kosilce je kratko. — Kosilo je naša odrašenih starost. Ljudi za to kosilo veliko_skerbč, nikolj dosti ni posvetnih stvari; ne morejo se najesti, ne ločiti svojega kosila. — Večerja je v hiši večnosti.
2.	Kralj neb. je pripravil svojemu Sinu veliko večerjo — na njo povabil tudi nas. — Radi gremo na kosilce — šo rajši na kosilo — na večerjo se pa izgovarjamo kakor povableni v den. sv. evangelju. Zakaj nočejo ljudje na pripravleno večerjo?
I. Ker večerje prav ne poznajo; hočem vam jo torej pokazati. II. Ker se pripraviti zamudijo; hočem vam povedati pravo pripravo. — Bratje! sestre! skoraj bo prišel hlapec Gospodov na večerjo tudi nas klicat. Pripravimo se!

1.	Spoznava nebeška večerje. Bila jo svojo dni naj imenitnoj obod veččrja. Dvorana jo bila čedno pogerjena in razsvotlena, gosti povableni vsi po svatovsko oblečeni. Noge so se jim vrnilo, glava dišečo poma-zilila. Veselo petje in godba so je slišala; vsi povableni bili so židane volje. Takoj veččrji pripodohi Jezus veselje nebeškega kraljestva, na kojo nas jo vse povabil. Mat. 22, 2, 13.
2.	Kdo pa hoče popisati nebeške večerje velikost? Kdo dopovedati njeno jdadkost? — V nebeški družini sedeti — vse karkolj serce poželi imeti; broz vsega terplenja, brez vsake skerbi — gledati božjo obličjo — zavživati angelsko petje — kdo vso to pomisli.....in ne poželi skorej k neb. veččrji priti! —■ \,Ni oko vidilo, no uho slišalo itd. „Veselim se itd. Ps. 121.
3.	Hočeš vedeti, kerš. duša, koliko nebeška veččrja velja? — Premisli kaj je storil Jezus, nam jo pripraviti — koliko prehodili apostoli, nas povabit — koliko preterpeli mučeniki njo zaslužiti — kako ojstro živeli pušavnilci njo doseči — koliko prebavilo device neb. ve-ččrjc no zgubiti! „ Menim da terplenje sedajnega časa ni veliko proti prihodni Časti." Rim. 8, 18. — Kako malo pa mi obrajtamo neb. ve-ččijo — kako lelikp pravico__predamo! — zapravimo svat. oblačilo, in, kedar nas Gospod zakličo, so prestrašimo, ker nismo pripravleni.
11. Priprava za nebeško veččrjo. Prehiulo_sc nam zdi, da je kralj svata, kterega jo iz ceste poklicati dal, rekel zvezati in v temno ječo vreči, ker ni imel svat. oblačila; pa je vender pravično. Svoje dni in šo zdaj v jutrovih krajih dajo veliki gospodje gostom drago oblačilo, koje na gostvanje povabijo. — To jo storil tudi Kralj nebes in zemlje, kteri nas je na neb. veččrjo povabil, davši nam je pri svetem korstu:
1.	Svatovsko oblačilo posveč. gnade božje, da ga skerbno ohranimo. —-) MJ;ulo__dete se vmreti no boji, dokler še v nedolžnosti živi; — ono gre v angelskem oblačilu na veččrjo. (Grešnik so pa trese — se boji, ker je zapravil svat. obleko. Oh kako potrebno je mla-denčem — devicam kerstno nedolžnost ohraniti — starišem, učitelom in reduikom, tovaršem in tovaršicam varvati! Pohujšlivec je hujši od tata, — zapelivec grozovitnej od vbijavca. „Gorje človeku, po kojorn pohujšanje pride itd. Mat. 18, 7. —
2.	Po grehu oskrunjeno oblačilo skoz pravo pokoro skerbno umivati. IVvi nauk Jezusov — apostolov in vsih namestnikov jo bil, je šo in bo: „Delajte pokoro — prinesite vreden sad pokore. Sekira jo že V drevo nastavlena, itd, Mat. 3, 8 —10, „Ako je kdo grešil, imamo
beseditela pri Očetu itd. I. Joan. 1, 9. 2, 1. — Naša pokora pa bodi resnična, poboljšanje stanovitno, krivica poravnana itd. „Ako hudobec pokoro stori itd. Ecch. 18, 21. Lc_jIxo poti ste v nebesa; smo pot nedolžnosti zgubili, no zamudimo poti pokore, po izgledu zgubljenega sina; Bog nam hoče zopet svat. oblačilo podati.
3. Oblačilo svatovsko ima biti okineano z biseri in žlahtnimi kameni dobrih del; s praznimi rokpfrni pred neb. kralja ne smemo. „De-lajtc si prljatclo itd." Luk. IG, 9. „Zbcrajte si zaklade v nebesih itd." Mat. 6, 19 — 20. Le kdor za nebesa ne skerbi, se na večeijo nebeškega kralja iti boji. (Beri ev. Hrano II. 77).
Naj bi Bog danas angela smerti poslal nas na večerjo zaklicat, koliko nas bi bilo pripravlenih z njim iti? — Razitn kakega nedolžnega otroka težko kdo. jZakliče rnladenča — deklico — so izgovarja, da še ni imel-a časa se pripraviti, ter so živlenja še le veseli. —[llo-• gatin se svojega blaga — dobrevoljc vživanja derži, in izgovarja, da se ne vtegne pripraviti zadel preveliko skerbi. —{Tudi starec in babela pravita, da še nista pripravlena; in naj bi neb. kralj čakati hotel, bi cele veke čakati moral. — „Ali resnično vam povem, veli Jezus, nobeden teh povablenih ne bo moje večerjo okusil." Ura jim bo dotekla, verženi bodo v unajne teme. Mat. 22, 13. — Preljubi! večerja v nebesih je pripravlena, tudi za nas mesto pogernjeno. Totaj povzdigujmo svoje serčne željo — tamo nas čaka pravo veselje. Lc hitimo — da ga ne zamudimo. Lehko nas bo Gospod še danas na svojo večerjo zaklical. Amen.	__ ,
v°V-f
XXXII. TRETJA POBINKOŠTNA NEDELA.
'SH-07 'it M, —- ,,.'/'	>-.
0<l skerbi za grešnike.
Vam povem , da bo med angeli božjimi veselje nad ednini grešnikom, kteri ne spokori. Luk. 15, 10.
1. Kako lepe ste dve zlati priliki današ. sv. cvangelja — ljubeznivi, živi podobi skerbi božjo preoberniti grešnike in jih izveličati! — Kakor pastir za zgublenoj ovcoj hodi, Bog za pregrešnim človekom — ga kliče po svojih služavnikih — vabi po dobrotah, svari po nadlogah.
Vse nebesa se veseli nad preobernitvo grešnika, — Kakor skerbna ženka ran luč svojega nauka prižge, mu posveti v srečno in nesrečno večnost — preiše vse kote njegove vesti; in če se grešnik prebudi in za nebesa najti da, vsa nebeška soseska novo veselje ima, „Vam povem itd,"
2. Tako za grešnika Bog skerbi, če ravno razžalen; — Kako pa mi? — Tako kakor farizejem in pismarjem nam rado merzi, ako grešnik po ojstri poti pokore k Jezusu gro. Taka navada je hudičeva, je greh zoper sv. Duha.' — Hočemo Jezusovi biti, mormo po njegovem izgledu tako dolgo za grešnikom hoditi, tla ga na svoje ramo zadene-mo, in Jezusu nazaj prinesemo, vsakdo po svojem stanu — po svoji moči, — Lo tri reči so k temu potrebno:
I. Greha varvati; U. Grešnika svariti; 111. Za grešnike moliti.
„Kdor grešnika zaverne od nja krive poti, reši njegovo dušo smerti, in pokrije veliko število grehov." Jak. 5, 20. Kako se naj to zgodi, poslušajte:
1.	Bližnega greha varovati.. Bi ti, o človek, imel veliko, lepo eedo, pa bi dereČ volk priderl, in ti drago ovco popadil — pritekel bi pa tvoj sosed, in bi tvojo ovco odtel, koliko: Bog ti poverni! bi ti svojemu sosedu dal! — Tudi Jezus ima veliko čedo drago kuplonih ovčic; zapelivec jo volk, jeli si ti dober Kristusov sosed? — Naj bi tvoje ljubeznivo dčto na zeleni trati igralo, in bi stekel pes memo priletel; — tvoj prijatel bi ga odgnal, in tebi dčte rešil; koliko hvalo bi njemu vedel? — Oh koliko hvalo si ti zaslužil pri neb. Očetu, koje-mu izvoljenega otroka — pri Bogu Sinu, kojemu brata, sestro — pri sv. Duhu,kojemu živ tempel neoskrunjen rešiš, kedar ga greha ovarješ! „Bratje moji! če je kdo vas od resnice zaišol, in ga bo kdo zaver-nil itd." Jak. 5, 19 — 20. Pa veliko lalikej je ovarvati, kakor pa zaverniti.
2.	Otrobi nedolžni po ledinah igrajo in šo greha ne poznajo; edno hudobno leliko vso pohujša. — No daj jim v nevarne tovaršije hoditi — prepovej z malopridnimi so pajdašiti — poglej nenadoma skrivaj za njimi , kaj na paši počenjajo itd. — ? Mladenč še greha no pozna — deklica ne vč, kaj zapeljiv svet njej hoče. Vidiš slabe tovarše po njega priti — poznaš zapeljivea, ki dekleta pelja kakor kanjuh nedolžno golobico — ne molči — posvari — povčj očetu, materi, gospodarju itd. Tako boš njima vidni angel varli; angelsko delo bo imelo angelsko
3. Kde ste vi starši — gospodarji — prejpostavleni, ktero je Bog varhe otrokom, družini — prostemu ljudstvu postavil? —I Tovarši, to-varšice, kaj delate, da je toliko pohujšanje — zapeljivcov in zapeljanih med nami ? Q1l> ljudje spijo, sovražnik pride, in med pšenico ljul-ke naseje. Mat.. 13, 25. Oh, tudi mene si postavil za pastirja, čuvaja svoji Čedi! Kaj porečem na sodbi, kedar boš toliko zgublenih ovčic iz mojih rok terjal, koje bi bil lahko greha ovarval, panisim? — Bratje! sestre! hočemo svojo zamudp popraviti, hitimo po izgledi dobrega pa-stiija, skerbno ženke toliko grešnikov preobemiti, kolikor nedolžnih nismo greha ovarovali.
II.	Grešnike svariti. Sv. Joanez £vang., on ljubej Jezusov, in mladenč. (Beri evang. Hrano II. 47.) Oh, naj bi več takih Joanezov bilo, bilo bi manj terdovratnikov — več spokornikov! Ali večidel so jih po Kajnovo izgovarja: „Saj nisim mojega brata, sestre varh"; — molči, ali pa clo ptujo grehe^&akriva — namestil Jezusu, hudiču pomaga. — Tudi tebe hoče sodnik pobarati: Kde je tvoj brat — sestra hlapec — dekla — tovarš — tovaršica? (I. Mojz. 4, 0.) — Kaj pa je storiti?
1.	Ljubeznivo posvariti po samem, kakor nam Jezus naroča. Mat. 18, 15 — 17. — Posvara pa naj bo stanu primerjena. I. Tini. 5, 1—2. Opomini naj bodo s sladkostjo no s ojstrostjo omeseili; resnica je sama na sebi ojstra in rada boli. — Tudi zdravitel vračtvo nasladi, da ga betežnik rajši pije. S. Franc. Zal. (Bori evang. Hrano II. 20.)
2.	Ako tvoja svaritva no pomaga, privzemi še ednega prijatlov — sorodnikov. — Ako pa to no zda, povej starišem, gospodarjem — pred-postavlenim. — Ako tudi teh ne porajta, ni vreden se kristian imenovati.
3.	Kakor pa drevo na mali ne pade, se tudi grešniki na pervo besedo no premenijo; potreba je po nauku sv. Paula stanovitno prositi — svariti — prcjpostavlenim tudi strahovati. II. Tim. 4, 2. — Ako bi grešniku ne zdalo, bo pa tebi pri Bogu ravno tako zarajtano. — Bog ne bode vprašal, kako so to grešniki slušali, marveč kako si ti svojo dolžnost za njo opravil.
III.	Za grešnike moliti. Lepo kat. braterno imamo serca Mariinega za sjiokorjenje grešnikov. (Beri: Serce Jezusa in Mario. V Ljublani 1850 stran 37.) Čudo grešnikov se je na združene molitve preober-nilo, — Po tem izgledu smo dolžni iz kerš. ljubezni
1.	Za grešnika moliti, kakor Job. (1, 5.) za svoje deea. Stanovitno moranio za nje moliti, kakor sveta Monika za svojega sina Au-guština.
2.	Ako posamesna molitev ne zda, povabimo prijatelov in prija-telc, naj se z nanj i v molitvo združijo za malopridnega moža — ženo — za zgublenega sina — hČero -— za terdovratnega grešnika — greš-nico na smertni posteli itd. Pogosto je eden Očenaš in češena si Maria dovolj.
3.	Se vekšo moč ima molitva, če njo z vrednoj prijem oj sv. zakramentov združimo.
Imaš hudobnega sovražnika — si ne veš s svojim možem — že-noj pomagati — je v soseski velikojjohujšanje, opravi sv. spoved, prej-mi v ti namen sv. obhajilo — povabi druge ravno tako storiti (brez vsake zamere in natolevanja); Bog bo tebi pot. pokazal — grešnika serce pa nagnil in ogrel. To priporoča sv. Paul I. Tim. 11, 1. in sv. Jakob 5, 16.
Pad bi grešnike svaril - a — za nje molil - a, če bi se zamere ne bal. — Bolje bo se Človeku zameriti, kokor Bogu. — Ako tudi kaj prestojiš, da le dušo rešiš, kakor sv. Joan oče vsmilenih bratov. (Beri apost. Ilrano II. 56.) — Naj nas sovražijo za pravice del, nas bo pa Bog ljubil; naj nas kolnejo — nas bo pa Bog blagoslovil. — Lepo je lepo nedolžne deea v strahu božjem rediti — Še lepše mladino var-vati — naj lepše zgublene sine in hčere Bogu pridobiti. — Angelsko delo —- bo tudi angelsko plačilo. Amen.
XXXIII, ŠTERTA POBINKOŠTNA NEDELA.
? *r * i 1	'	. vy i % t
Vse v imenu božjem.
■Simon je odgovoril in djal: Učenik t vso noč smo lovili, in nismo nič vjeli;
pa na tvojo besedo bom mrežo vergel. Luk. 5, 5.
1.	Kar je ljudi, vse sreče Mi in iše, pa le malo najde; — godi Se jim kakor apostolom v dan. sv. evangelju.
2.	Veliko ljudi se trudi vse živo dni od belega svita do terde noči •— in na večer svojega živlenja žalostno pravi: Smo s« trudili, pa ne toliko pridelali, da bi nam kruha prositi ne bilo potreba,
3. Naj več ljudi je pa takili, kteri se gonijo vso svoje živo dni po minljivem dobičku; alj posledno uro strahotna svojemu Sodniku poreko : „Gospod! vso svoje dni in noči smo delali, pa za Večnost nismo kaj vlovili; vso je zgubleno." Zakaj? Ker ni bilo v božjem imenu storjeno. — Da se nam ta nesreča naj veča ne zgodi, imamo: Vse v imenu božjem L storiti, 11. zavžiti, 111. ter peti, kakor nam sv. Peter pokaže, rekoč: Učenik! na tvojo besedo itd.
X. Zlata beseda je: v imenu božjem. V jutru, ko vstaneš se po-križaj v imenu božjem. Greš na svojo pošlo: živini polagat — netit in kuhat — orat ali mlatit, začni veselo rekoč: V imenu božjem — vse k veči časti božji! Angeli poneso tvoj dober namen pred pristol milosti božje — božji blagoslov pa na tvoje delo; — lehko in dobro ti pojde od rok.
2.	Kedar zvečer na polju dodelaš — živino oskerbiš —- ogenj okovariš in ,se vležeš, končaj, rokoč: V imenu božjem! — In vsako delo tako stoijeno ti hoče biti drag kamen, kojega Bogu v roke položiš in v nebesih zahraniŠ. — Oh, kako veselo jih boš u večnosti gledal — vžival na veke! - Hiti jih u večnost pošiljati vsak dan, vsako uro. (Vidi evang. Hrano H. 52.) Tih zakladov t,i moli ne snedo, tatje ne vkradejo. Mat. C, 14, 20.
3.	Ta zlata beseda pa ne smž biti gola, prazna navada, temveč ima resnična biti, da so spomnimo, da nam je vsako delo od Boga vliazano. — V božjem imenu ne dela, kdor si dela izbera, in le svoje, ne pa božje časti iše, — ne kdor slabo dela ali clo pregrešno — no kdor nevoljno posluje ali clo kolno — ne kdor samo le za časno plačilo dela; on je svojo plačilo žo prijel. — Žalostno na sodbi poreče: „Vso svoje dni sim lovil, pa za nebesa nisim nič vlovil."
II. Zlata beseda je: V imenu božjem vse vžiti. Kedar so k mizi vsedemo — jemo ali pijemo, vso k časti božji! I. Kor, 10. 31. „Miza, ki se z molitvijoj začne in konča, ne bo stradala." Sv. Krizost. — Pa no le na jeziku, tudi v sercu nam ima biti, da vse dobro le od Boga pride. —'Ne vživa v imenu božjem, kdor si v živežu izbera, — preveč j6 in pije — pregrešno marnje, itd. Tak je beraču podoben, ki dobrotnika kolno, kedar mu polno skledo podaja. (Beri evang. Hrano II. 53,)
2. V imenu božjem so vsedi in po storjenim delu počivaj — ga zvečer vleži — in tudi tvoj sladek počitek bo tebi draga zaloga večnega jživlenja." — Se po noči prebudiš — že ni ura vstati — »o en«
krat se oberni hvaležne rekoč: V imenu božjem! — Angel varh, ki pri tebi Čuje, bo zaslišal, in zanesil tvoje izdihleje v sveto neb<5.
3. Oh kako srečni smo, ako to včmo in storimo! Clo naše sedenje — spanje nam bo zarajtano u večno živlenje. „Ali tedaj jčste ali pijete itd. I. Kor. 10, 31.
III. Zlata beseda je: V imenu božjem sosebno kedar terpimo; ona nam terplenje poslajša in v naj lepše zasluženje premeni. — Bobri in hudi dnevi so preminjajo kakor dnevi in noči, ako še ni — skorej bo tudi tebi ura terplenja klala. — Kaj porečeš, kedar boš nedolžno kregan — krivo dolžen —• kaznovan — boln na smertno postelo djan ? — Bo§ klel — druge dolžil, da so ti terplenja krivi? Naj bo zlata beseda tvoja: V imenu božjem! Bog je dal, Bog jo vzel itd. Kakor pot.erplivemu Jobu se hoče tudi tebi žalost u veselje premeniti.
2.	V imenu božjem pa ne terpi, kdor na drugo izvrača — ne kdor taji — kolne — terplenje za obiskovanje božje ne spozna. On seje ternje večnega pogublenja. „Kxlor hoče za menoj priti itd."
3.	Oh neumnost — škoda in nesreča! Tukaj terpeti — tam goreti — broz zaslužka toliko prebaviti! „Blažen mož, ki skušnjo pre-terpi itd. itd. I. Jak. 1, 6. Poterplenje našo čednost čisti, našo pre-grešnost trebi — peklenski ogenj gasi in nam nebeško krono zlati. — Oj pač zlata beseda: V imenu božjem! (Beri evang. Hrano I. 240.)
Preljubi! vbožnega stanu ste — hlapci — deklo na svojih rokah živite — težaki si z žuljami svoj kruh služite, in kedar vmerli, lehko še toliko ne bote zapustili, da bi vas pokopali; — pa vender lehko bogati v nebesa pojdete, ako le vso v imenu božjem storite — Of, zapomnite — po dan. sv. evangolju si globoko v serce zapišite zlate dve besedi: Vso v imenu božjem — vso k vekši časti božji! Amen.
XXXIV. PETA POBIN KOSTNA NEDELA. , Od kletve. •• v*
'..jft * 8 S	H! e
Jaz vam povem, da vsakdo, kdor se nad svojim bratom jezi, bo kriv sodbe. Kdor pa poreče svojemu bratu: raka (zanič)! bo kriv vekše sodbe; kdor pa poreče: nore! bo kriv peklenskega ognja. Mat. 5, 22.
1.	Kako ljubeznivo jo poletno jutro! Jasno jc nebo — hladna sapa — mično ptičice poji — pisano rožice cveti — nadno po polju klasje — po vinskih gorah grozdje zori; ves kraj je vesel božji vert. Taka jo v soseski — hiši — v sercu, kder jc božji strah gospodar — pohlovnost gospodinja.
2.	Se nebo pooblači — začne grometi — bliskati — toča pe-liskati — hitro se vesel kraj v žalostno dolino premeni. — — Taka se godi, kder pregrešni serd gospodari — huda jeza gospodinji, kder gerda kletev pravico ima. Vse lepo iz takih krajev zgine — vsaka čednost mine; žaluje sveto nebo, in pekel se veseli, kder so rado kolne.
3.	Ojstro torej vsmileni Jezus krivično jezo, kletvo in rotenjo prepoveduje rekoč: „Vsakdo, ki se nad svojim bratom jezi itd. Tudi mi poglejmo: I. Kletve veliko hudobo, da njo bomo studili; II. Kletve gerdo navado, da se nje bomo varvali. — Ako no bode vaša pravičnost v tej reči obivniša kakor toliko navadnih ljudi, ne pojdete v neb. kraljestvo. Torej poslušajte!
1.	Kletve velika hudoba. Bog je vse k svoji časti stvaril; tudi človeka. Izaia 43, 7. Vse stvari ptice — vetrovi — valovi tudi grom po svojo J3oga časti — lc on ne, kdor kolne. Bog mu jc dal jezik, naj imenitnejši dar za slavo božjo, da govori — moli — poje; če pa kolne, naj imenitnejši dar božji oskruni. „Iz ednih ust pride hvala in kletva. Ta se naj no godi, bratje moji!" Jak. 3, 6 —10.
2.	Zakaj se kolne ? Po navadi iz neotesanosti; nerodnej ko so ljudje, več se pri njih kletve sliši. Prav za prav jo kletev pregreha kmetov, dervarjev, trapov, posebno pa mesarjev. (Beri Danico leta 1850, str. 52.) —. Kolno se iz gerde navade, ter ne pomisli, kaj zine. Ali čo bodo ljud je od vsake prazne besede odgovor dajali, kaj še le od kletvo bo V Mat. 12, 26. — Kolno so pa tudi iz jeze in sovraštva, z jezikom tepe, vbija in pogubljuje; česar je polno serce, to iz ust, vre. — In kako pregrešno jo to, nam Jezus v dan. sv. cvangelju povi: „Vsakdo, kteri
JDrobt. za novo leto 1853.	0
se nad svojim bratom jezi itd. — Kdo pa bo greh trapov imel? — On ki jih draži. —
3.	Kdo se kolnef Božje stvari — nedolžna živinca — po božji podobi stvarjeni Človek — clo vsegamogočen Bog. — Naj svetejši reči se po nepridnem izgovarjajo, kedar se priduSuje, zakramentira in Bog na pričo kliče. — Naj strašnej imena se zovejo, kedar se hudiču izdaja, roti in zavezuje. — Kaj bi bilo, ako bi Bog dopustil, da bi se po tvoji kletvi zgodilo? — da bi h . . . tvoje delo — živino — dčte vzel? — Ali strela tvojo ženo — moža — sina — hčero vbila? —r-Oh kako prizanesliv je Bog, da vse toliko preklinjevanje poterpi! — Bog pa tudi vsako kletvo ojstro straliuje. „ Kedar hudobnež kolne, za-kolne sam svojo dušo." Sir. 21, 30.
4.	Kako Bog kletvo kaznuje. Dva kluČa človek ima: molitva mu odpre sv. nebesa, kletva pa pekel; — kar molitva dobrega — to stori kletva hudega. Sv. Duh zapusti človeka — hišo, sosesko. — Ni strahu božjega — pa tudi blagoslova ni. Ni ljubezni, ne miru, ni lope za-stopnosti, ne pokoršine; peklenski duh gospodari. — Otroci, koje stariši zakolnejo, nobene sreče — stariši pokoja ne najdejo. (Beri Apost. Hrano II. 53.)
Pogosto Bog očitno kletvo vdari. (Beri: Srečen pot 60) Gotovo pa nespokorjenega preklinjevavca po smerti kaznuje. „Po svojih besedah boš obsojen." Mat. 12, 37, „Preklinjavci ne bodo kraljestva božjega posedli." I. Kor. 6, 10. Tako jih bo več skoz jezik pogublenih, kakor skoz meč pomorjenih. Sir. 28, 22. — Kako malo pa kristiani vse to pomislijo! Kako gerdo in navadno po svetu kolnejo!
II. Kletva je gerda navada. Ni je skorej navade, ki bi so človeka tako hitro lotila, pa ga tako težko zapustila ko kletva. Mali otrok še no ve, koliko je bogov, kleti pa že zna; — perva beseda, kojo razumno izreče, je kletvica. — Strah je slišati pastirje na paši — oračo na polju — vozaije v klancu itd. Ne le podomače — po ogcrsko — nemško in francosko se rotč, čo ravno druzega ne znajo, ko kleti. (Glej : Srečen pot str. 60.) Kvartoperd kolnejo srečo — go-spodaiji vreme — hudobci clo Boga. — Tako jo ves svet poln kletve namesto hvale in molitve.
2. Kdo pa kleti uči? Slabi tovarši — poliujšlivci — naj več pa stariSi. — V nekem mestu se je otrok zgubil, in hiše starišev najti vedel ni. Vprašajo ga: Čigav si? Odgovori: Hudičev. — Ljudje se čudijo, in ga šo bolj izprašajejo; on pa lo edno goni, da je Satanov. —
/r
Kako pa je materi ime? „Tudi Satan", reče deček, Kdo pa si vender doma? Tam kder je Satan; pravi otrok, in ljudi se čudijo. — Prido sosed, ki otroka spozna, in ljudem dopov6, kako se ova reč ima, rekoč: Ti otrok ima silo jezove, brezbožno stariše. Pride očo pijan domu, ga mati zakolno: „Ti h . . . ti." Mož ji serdito odgovori: „Molči ti satan!" Kedar oče ali mati otroka pokrega, so zadere, rekoč: „Ti hud. dete! itd. Tako otroci stariše kleti slišijo, in so kleti učo. Stariši go-stokrat ne vodo, da kolnejo; otroci pa dobro zapomnijo. „Grorj6 človeku skoz kterega pohujšanje pride." Mat. 18, 7. — Veliko ložej so otrok kleti ko moliti uči; in Česar se mladenček privadi — tudi sivČek zna. -— Potreba je torej otroke kletvic varvati, pa tudi
3.	preklinjevanja odvaditi. Slišiš dečka pervokrat zakleti, ojstro posvari ga; — ga čuješ drugokrat, mu šibo pokaži; — in če tretjobart zakolno, in imaš oblast, le šibo v roke. —■ Pa tudi družini pod svojoj strehoj — na svoji zomlji kleti ne daj — da te oplotek no zadene. Odvadi družinčo kleti, kakor moder Martin hlapca s križevaČoj (Beri 100 Pripoved Nro. 75.)
4.	Kdo bi mislil, da so tudi od bogokletja med nami sliši! Se zaničujejo božji nauki — od božjih reči so zaničlivo marnjo — pravi se, da Bog ni pravičen — ni resničen itd. Ali niso ljudje, ki Boga za-pustivši pri peklenskemu in njega pomagavcih pomoči — dnaijev itd. išejo? — V stari zavezi jo moral vmroti bogakletoc III. Mojz. 24, 15 —16. Tudi zdaj Bog take očitno vdari. (Beri Drobtinco IV. 2. str. 106.) Bog nas tega varuj! '/> > ■ f
Veliko jezikov so na ovem svetu govori — na unem samo dva: angelski v nebesih in pa peklenski. Angeli molijo — hvalijo in pojo: Svet, svet, svet! — pogubleni neprenehoma' kolnejo. — Česar so bomo tukaj vadili — to tamkoj znali — kogar posnemali — njim pridruženi. Varujmo se kletve — varujmo so pekla. Amen.
C*
XXXV. ŠESTA POBINKOŠTNA NEDELA. Od grehov omizja.
Jezus je vzel sedem kruhov, je zahvalil, jih razlomil in jih dal naprej položili, Mark. 8, 6.
1.	Poglejmo danes na zeleno planino, kako nebeški učitel med štirimi jezeri poslušavcov ljubeznivo sodi, in najpoprej z nebeškim kruhom svojega nauka — po tem pa tudi s telesnim živežem nahrani. — Kdo bo to gledal — premislil, in se ne bo veselja razjokal! —
2.	Poglejmo pa tudi po Širokem in dolgem svetu nad jezer milio-
nov ljudi---vse Oče nebeški ravno tako čudno živi, kakor
Jezus nnih štiri tisuč na gori. „On odpre svojo roko, in napolni vse kar živi itd. Ps. 144. — Milioni ljudi božje dobrote vživajo, pa le malo jih Boga spodobno zahvali. —
3.	Naj bi tropa lačnih beračev na vaš prag za košček zmesnega krulia prosit prišla, vi bi jih pa v hišo zaklicali, jim mizo pogernili in prav lepo postregli, oni bi pa vas na mesto hvale prav gerdo izpe-sovali, vam ostanke v lice metali, kaj bi vi s takimi Hudodelci včinili? — ;— Nehvaležnost .močno boli. — Kavno tako jih pa veliko dela tudi med vami, pa morde ne vč. — Rad bi vam danes
I.	Strašnih petero omiznih grehov povedal, ki so gordi otroci naše nehvaležnosti. Se rajši
II.	vam hočem pet svetih omiznih čednost pokazati, ljubeznive hčere hvaležnega serca.
Jaz bom govoril, vi poslušali, Jezus nam svoj blagoslov daj!
1. Perva omizna pregreha je zamuda molitve pred jedjo, in po jedi. —
Povabili so me svoje dni v neki grajšini na kosilo'. Vidil sim lepo šego, kako so gospodski otroci, gospodiči in gospodične po jedi žlali-nemu gospodu in gospej materi roko poljubili. — Tako je prav, da otroci spoznajo, koliko dobrega od starišev imajo; naj bi pri kmetih tudi tij, šega velj&la, lepši bi mladi ljudi po tem s svojimi starimi ravnali. — Ko sim pa pri posvetnih ljudih na obedu bil, in vidil brez vsake molitve k mizi in od mize iti, me jo v serce zabolelo. Pač po
pravici so nad takimi dober Bog potoži, rekoč; „Vol pozna jasle svojega gospoda itd." Iz. 1, 2 — 3.
Kako pa pri vas kaj k mizi molite? Eni še molijo, drugi le na pol pošepetajo, tretji se pa še prav ne pokrižaj o. „ Kedar bos jedel, iti se nasitil, varuj se pozabiti svojega Gospoda." V. Mojz. 6, 12. Kakor se jedila kadijo, naj tudi naše molitve k dobremu Očetu puhtijo, rekoč: Vsili oči itd." Kavno tako po jedi: »Zahvalimo te itd." Kavno tako jc v današnem sv. evangeljii vsniileu Jezus storil, in je clo po večerji s svojimi učenci zahvalno pesem zapel. Mat. 20, 30. — Po-božnost molitve je perva omizna Čednost, od koje sv. Krizostom govori: „Miza, koja so z molitvijo začne in konča, nikolj stradala ne bo."
2.	Drugi omizni grehi so slabi mami in pogovori, ki jih pri jedi imate. — Ko sini v nekem samostanu kosil, se je. pri celem obedu čitalo
__« naj bi tudi duša svojo hrano imela; kajti človek ne živi od samega
kruha itd. Mat. 4, 4. — Brati se pri kmetih ne da, pa kaj od posle,d-ne pridige ali kerš. nauka se lehko pov6, pa kaka zgodba sv. pisma itd. Takih jedicov, svojih otrok bil bi Oče nebeški vesel. '—■
Kaki so pa vaši omizni guči ali pogovori? - Oh pogosto iz pekla doma: nesramno klafanje, kojega družina po tem vse dni pozabiti no moro — otroci vso živo dni pomnijo. Ali ni tako kvasanje dušna morija? — Pred nekimi letini so vojaškega beguna v samotno hišo v hribih pod streho vzeli, da ga po zimi ni konec bilo; hudobec pa za to neko nedelo jutro gospodinjo in otroka doma zakole. — Razve so grozovitim nehvaležnost, in obesili so ga. Kaj pa hoče Bog z dušnimi vbijavci storiti? — Boljo bi takemu bilo, naj bi se mu žerm na vrat obesil itd. Mat. 18, 6. Oh, očetje in matere! nesramnih pogovorov pri vaši mizi ne terpite!	,
Pa tudi ferade se pri mizi bližnemu čast in dobro ime. Sv. Auguštin je dal v svoji obednici na steno debelo zapisati: Kdor itd. — Kaj pa vi rečete, ako družina svoje poprejne gospodarje s čemilom omivlje? od sosedov in tovaršev slabo govori? itd. Taki tatjo so hujši od unih, ki duarjo kradejo; dnar 'se povemo, dobro ime pa težko ali pa nikolj. —■ Ne.pomagajte, ne sniejiijte se,, ne poslušajte obrckovavcov, oprav-livcov itd. Tudi beseda Človeka vbijo. Slabe marno na lepo besedo obernite, kaj nedolžnega vmes recite itd.
3.	Tretja omizna pregreha je prevzetna izbirlivost v jedilih. — Ko je lota 1814 —1817 tolika lakota bila, da se je vagon pšenice po 40 gl. predal, in jo veliko ljudi gladu pomerlo, je bila vsaka še tako
< i terda skomina kruha sladka; poprejne lota so pa prevzetni kopači cmoke po en drugemu motali. Malo bolje zdaj eden ali drugi jedicov zna. Ste culi, kaj je poljski Židov z francozom včinil, ki ni zmesnega kruha jesti htelV Tako bo pravičen Bog z nami storil, ki si v jostvinah zbiramo — ako ravno kmetje, hočemo po gosposko živeti, vsak dan kavo piti — meso jesti itd. Pravite je dober kup; ali vse jo drago, kar doma ne pridelamo, vse potrata, kar človeka razvadi, nezadovoljnega in nesrečnega stori. — Stariši! no razvajajte svojib otrok — borno bodi njih kosilo. Kakor jo vkazal Jezus kosce kruha pobrati, jim recite vi drobtineo poljubiti, in zadovoljnim biti, Zadovoljnost jo keršan-ske mize tretja čednost.
4.	Ceterta omizna pregreha jo požrešnost. So požrešni ljudi, ki grozno veliko pojedo. Takim pravimo, da so boleni. Vsi nezmčrneži bodo hitro zboleli in vmerli, zakaj: „Veliko jesti naredi bolečine itd. Sirah. 27, 32. — Kaj pa ve matere delate, ki otroke posilim trušate, da so širjeji ko dolgi V — Taki otroci bodo trepasti, in hudovoljni, poslednič pa tudi sromaki. — „Kaj je to drugim mar, kako jaz svoje otroke pasem?" lehko svojoglavna mati poreče. — Ako bi ti mati vekomaj živela; — kaj pa z decoj bo, kedar tebe ne bo? Poznam bebeca, ki po hišah prosit hodi; in kdo je bužeka izredil? Mati je po noči vstajala in sinku jesti dajala, ter se je bala, da bi lačen bil. —-Razvada je naj hujša klada! Mlad se lehko privadi poterpeti in no imeti. Pa tudi odrašeni imajo zmčrno živeti, da bodo zdravi in veseli. Ne živimo za to, da bi lo jedli in pili, ampak vživajino tako, da bomo zdravi in pa dolgo živeli. Ljuba zmernost je omizja četerta čednost.
5.	Peta pregreha omizna je pijanost, naj gerša strast. — Ko se jo v puščavi 4 jezer ljudi kruha in ribic najedlo, so bili zadovoljeni, ter so berž ko ne k bližnemu studencu šli, in se Čiste vode napili.
—	Voda je naj starej —• naj bolj zdrava pijača. V sedajnih časih bi hotli Štajarci vina, Korošci gruševca, in če bi tega no bilo, pa žganja imeti. — Bog je stvaril vino še le po sploh potopu slabim za poživilo. Kdor ga premlad pije, olje na ogenj lije. Tepkovec alj jablkovec je za težake dobra pijača. Žganje pa je ljudem, kar je mišenca konjem
—	smertna, ognena voda, gotov ako ravno počasen strup. Blagor človeku, srečen je, kdor še pijanosti ne pozna, pijanci v nebeško kraljestvo ne pojdejo. — Keršanska treznost je peta čednost pošteno mize.
Trojna miza jc vsakemu kristianu pogernjena: Perva je vsa zemlja. Oče neb. nam njo je pogernil; vso stvari zavživajo brez Števila božjih dobrot. — Druga je sveta božja miza, pri koji v podobi belega kruha vživamo, kar bodemo v nebesih vživali od obličja do obličja. — Tretja miza nam je v nebesih pripravljena, in mi vsi povableni. — Oh, skerbimo, da prave poti ne zgubimo — le hitimo, da nam drugi naših sedežev no prevzamejo. Amen.
XXXVI. SEDMA POBINKOŠTNA AEDELA.
' ............ ■■ ' ■ ----y j \ * '
J	v	<	/'
.	Otl lažnivih prerokov.	/{ #
Varite se lazmvih jirerokov! — Po njili sadu jih hote spoznali. Mal. 7, 15.
1.	Oče luči, od kterega vse dobro pride, za dvojno luč te prosim: za ljubo luč telesnih oči, da gledam romeno sonce po dnč — belo luno po noči — in sc tvojih stvari veselim; slepec je vbožec. — Oče! ohrani mi zdrave oči!
2.	Oče luči! še za drugo luč te prosim, za luč mojega duha. Razsvetli moj um, da sam sebe in druge ljudi prav spoznam, ter se ne dam goljfati; zakaj veliko lažnivih prerokov je po svetu — pred kojimi Jezus v dan. sv. evangelju svari, rekoč: „ Varj te so lažnivih prerokov, itd. — Malo je nas, kteri bi jih prav spoznali, in se jih ovarvali. — Njih spoznati naj bo današno naše prernišlevanjc — So njih varvati bodi naše djai.je vse žive dni.
Nevarni so: I. Zunajni ali ptuji zapeljivi preroki. II. Še veliko nevarnejši so naši znotrajni ali domači.
I. Zunajni lažnivi preroki. Kakor skerben oče svoje deea jo svaril Jezus svoje včrne pred zapeljivimi ljudmi, rekoč: „Varjte se itd. No po zali noši — ne po sladkih mamili in lepih obljubah — le po njih sadu — djanju in nehanju jih bote spoznali, kdo so — kaj išejo — in kamp gredo. — „Ako slepec slepca vodi, obadva v jamo padeta." Mat. 15, 14. — Kakor se drevo ne po cvetju, marveč po sadu — ptica ne po pčrju ampak po petju — tako Se človek ne po jeziku, ampak le po djanju prav spozna. — Taki lažnivi preroki so okrog tebe:
1. Zapeljivi iovarSi in tovaršicc. Dokler si mlad — ndada — premožen — nedolžna, se ti marskdo sladka — te hvali — na svojo
roko nagovarja — sladke obljube dela — ter poželjuje, kar je tvojega, ne pa tvoj« sreče. — No poslušaj — ne verjami — ne podaj, se mu prehitro; pobaraj, kako je drugim storil itd. Njegove dela so sad —» besede so le ovčje oblačila. — —
2.	Besedlivi govorniki po kerčmah in shodiših ljudi. Posvetni razlagajo deželsko pravdo — trobijo od novih pravic — oznantijojo svo-jost — jednakost in bratinstvo — jsuntajj^ ljudi zoper postavo in gosposko — obetajo srcčno_čase. •—■ Takih prerokov je bilo leta 1818 — 1849 vse polno po svetu. Barajte, kaj so nam za sad prinesli V — še nevarnejši lažnivi preroki so prasnoverci, ki učijo dnarje kopati — brez dela obogateti — z praznimi rečmi ozdravljati živino in ljudi itd. —. Naj nevarnejši so pa krivi učitvli, ki nam pravo včro poderajo in nas v kerš. zadoržanju motijo. — Pri poliču se pogosto sklepa od božjih — večnih reči — se nevmerjoČa duša — se pekel — tudi Bog taji. — Ali poglejmo, kako bogatajc živi —- pomislimo, kako se mu posledno uro godi; po sadju bomo njegovo krivo včro spoznali. — Vse še tako lepe besede so le prazno cvetje.
3.	Lažnive, zapeljive knif/e in malopridni dnevniki, kteri se po svetu trosijo in ljudi motijo, ki jili bero. Kakor vodo krivi preroki prav po kačje sladko govoriti — tako znajo tudi miČno pisariti, oblečejo laži s plajšem resnico — ogernejo pregreho v halo nedolžnosti
—	potrosijo strup_ s sladkorjem posvetne modrosti — in tako robo ljudem po svetu nudijo — priporočajo —• hvalijo in podajo za dum-'" pa tudi zastonj. Kdor se takih bukev nabere — se omotice napije, in strupa naje, kojega se težko kdaj iznebi. — Takih prerokov varvati nam Jezus veli; — pa še hujši so:
• II. Znotrajni, domači lažnivi preroki. Kaj se vam zdi, jeli je takih ycliko. Le samo ednega vsak nas ima; ali tudi sam ta nam je že preveč: samosvoja sleparska ljubezen. —r Le sedmero ljudi vam hočem povedati, kojih vsakega lastna ljubezen goljfa:
1.	Miklavž ima krivo mčro in slabo vago; vsakega za nekoliko kapele —• za krajcar vrednosti vkane, in si krivičnega blaga__nak.upiči. Ali se kaj krivice boji? —• „Saj se nobenemu ne pozna — bom pa vbogaime dal itd. — Tako mu samosvoja ljubezen pravi. Jezera krivičnega blaga si osvoji, pa kake_j*roše milošne verže — ter se pravičnega dela. — Oj lažnivi prerok!
2.	Ajta zlo razvjzdano živi, zapeljuje in očitno pohujšanje daja.
—	Ali jo kaj včst svari? Dro jo pogosto peče; pa lastna, sladna lju-
bežen njo potolaži, rekočr „Saj jo Bog milostiv —• saj rada moliš, v cerkvo hodiš — se spoveš. — Saj nisi sama taka — tudi duhovski tako delajo. Saj ne bo toliki greh kakor strašijo." - Oj lažniva prerokinja-, slepa ljubezen! Eden smcrl.cn greli je zadosti to poguliitL; ti pa Števila
Boštjan je pij dne, to vsa soseska vč, le 011 taji, da pijane ni. Kako da ne V Lastna ljubezen mu pravi: „ Saj le za potrebo p i. ješ; — če ga čutiš, pač slabo glavo imaš —• saj kaj hudega ne storiš; — ako piješ, saj le svoje zapiješ itd. — Posvari ga, boš hudo opravil. On lo svojega krivega preroka posluša, ne pa sv. Paula, ki veli, da pijanci v neb. kraljestvo ne pojdejo.
4.	Marta je hudo jezična — celo sosesko razdraži, vsakega človeka počeni i —- laže, se krega, kolne, da je strah, pa le misli, da ni tako svete ženke ko ona. Vsak večer roženkranc moli, gre vsako nedelo k spovedi; — in Če ravno stara ostane., njo vender krivi prerok, lastna ljubezen hvali, da pobožno^ živi. —. (>j_ sleparija! Kristusa ne posluša, ki uči, da bodo ljudje od vsake prazne besede odgovor dali.
—	Ne kdor ,pravi: Gospod, Gospod! itd.
5.	Ponkrac iu Zalika slabo znanje imata. Zalika se boji; ali kriv prerok jo pregovarja: „Saj ni kaj hudega med vama! kdo vama jo kaj spričati kos V Saj se bota vzela, itd. — Tako njo lažniv prerok oslepi, da svojo čistost, poštenje, tudi dušo zgubi, ter ne čuje, kaj Jezus veli: „Ktira možkega pogleda, da ga poželji, je že prešestvala z njim v svojem scrcu."
«^6. Marko je velik zapravlivec, on rad kvarta —• kegla — v lo-trijo stavi —• po somnjih ]iostopa, in je več dolžen, ko glešta. Žena se joka, prijatli ga svare; pa vse ne pomaga. Krivi prerok mu obeČa srečo v igri — v lotrii; vso zgubo se nadja ob ednini pozadobiti. — Sromak ne vidi, da že do gerla u vodi tiči; kriva ljubezen ga slepi, / u ' Primož ne gre k spovedi. Kako je to? Pred velikoj nočjoj mu lenoba veli: „kaj se ti še mudi?" —» O velikem tednu blizo no more, in se tolaži, da bo o binkoštih šel. O binkoštih mu pa njegov lažniv prerok pravi, da je prepozno. Tako po dve, tri leta opusti, se odvadi, na smertni postcli jg pa rado prepolno. — Tn vender so tak poimenjen kristian pravičen misli po svoji slepi samosvoji ljubezni. — Iz deset takih eden ne poreče: „0 Gospod! bodi milostiv vbogomu grešniku;
—	njegov kriv prerok ga le po farizejsko moliti uči: „Zahvalim te, da nisim, kakor drugi."
Mlademu kralju Salomonu je je Bog- prikazal, in mu ponudil, naj si prosi, kar hoče, in mu bo dal; Salomon prosi za umetno serce (modrost), da bi dobro od hudega pray rojslačiti mogel. Bog ga je vsli-šal, mu dal modrost, pa tudi bogastva in slave toliko navergel, da ga ni bilo njemu ednakega. III. Kralj. 3, 3—15. — Oče luči! daj tudi nam toliko modrosti, da so lažnivim prerokom zapeljati ne damo, pa tudi sami sebe no goljfamo. Ti bodi naša luč — naša pomoč! Amen.

XXXVII. OSMA POBINKOŠTNA NEDELA.
. .»0 ~~— v Ocl naj potrebneje rajtinge,
-^V '	.	j
Daj rajtingo od svojega hiševanja! Luk. 16, ».
1.	Prav čedno priliko nam Jezus v današnem sv. evaugolju pravi od krivičnega hišnika, ki ni lepo delal, zapravljajo blago svojega gospoda. — Od takih hišnikov vam imam tudi jaz veliko povedati, kojem danes ali jutro Gospod nebčs in zemljo poreče: „Daj rajtiugo itd. Taki hišniki smo tudi mi večidel vsi. — Oh naj bi tudi spoznali — se na ojster račun pripravljali! —
2.	Bogati kupčevavei in imenitni posestniki računske bukve imajo, v koje vsak dobiček in vsako zgubo zapišejo, da ob koncu leta vedo, joli so dobiček ali zgubo imeli. — Take računske knige vsak kristjan v svoji vesti ima, v kojih so pisani prijetki in izdaje božjih dobrot; žalibog, da jih le malo zna brati! — Poglejte jjh_danes: I. Koliko smo že dobrega prijeli. II. Kamo smo vse to djedi? "— Ne bo dolgo, da bomo glas zaslišali; Daj rajtiugo! Bog, da bi pripravleni bili!
Ni stvari, ktira bi toliko dobrot prijela ko človek; on jo prav za prav božji IjuMuic.
1.	Stvar jen po božji podobi. Iz milionov stvari ga je Bog Človeka stvaril s potmi počutki trupla — s petmi močmi duše, kojih takih nobega stvar nima. Bog bi te bil leliko kamen, drevo, neumno živinče stvaril; pa le malo pod angelo te je ponižal, vse pod tvoje nogo pod-vorgel. Ps. 8, G. yKdo_j_e_ človek, da ga tako poveličastiš?"
2.	Odrešen po Jezusu, božjem Sinu. — Iz jezer in jezer ljudi jo tebe keršanska mati rodila, dojila, učila. Otrok božji si; in ta čast je
vekša od kraljeve časti. Sv. mati kat. cerkev to je v svojo naročje prevzela, za otroka božjega te rodi, in skerbi, da boš nekdaj s Kristusom in Marij oj vekomaj kraljeval. I. Joan. 3, 1.
3. Posvečen za neb. kraljestvo od Boga sv. Duha. Sodem sv. sredstev (zakramentov) je za tebe pripravlenih — leča besede božjo odperta — spovednica postavlena — miza božja pogerjena. Samo pridi in vživaj milosti posvečovanja. Take priložnosti nimajo Turki, ne divji zamorci. -—•
4 Ohranjen si iz med sto svojih verstriikov in verstnic, ki so se tisto uro *"— dan — Čas vlegli ko ti. Pomerli so poprej, ko sladko besede: atej! mama! izrekli — drugi so kraljevi —• gluhi — slepi; ti pa ravne, zdrave ude imaš, lehko lJogu služiš, in si svoj kruh zaslužiš; Bog jo tebi clo angela varha poslal, da te spremlja itd.
5. Dobrot vsega življenja je broz števila: vsako jutro, vsak hladen večer, vsak dihlej, vsak pogled, vsak košček kruha, vsak požirk vode je božji dar. Vse te in take dare od Bog^vgakjbožec ima in je njih hišnik, kaj še le gospodarji, gospodinje, premožni gospodje in gospe! — Vse dobrote^ ki si jih prijel, o človek! so talenti, je bogastvo tebi od Boga izročeno, in ti hišnik, namestnik božji. Zapisane so v pervo bukve prijemkov; —■ kakrj si jih pa ti v drago bukve odavkov zapisal —• kako hj&s«ai2, x
II. Mi vsi smo "hišniki gospodovi, pa večidel krivični, kajti
1.	pozabimo, da nismo lastniki, marveč le hišniki Bogu podver-ženi, koje bo nekdaj tudi na račun zaklical. Madež misli, da jo lastnik, lastnica svojega zdravja, in ga ponidoma zapravlja —* igrave<:, požrešnik misli, da je lastnik svojega premoženja; za to renčijo, ako jih kdo posvari. — Oh , no pozabi mladenČ, mož, žena, da božji pravici odišel ne boš! — I. Kor. 4, 7.
2.	Ne ^spoznamo, zakaj posvetne reči imamo, njih namene ne pregledamo in zapravljamo. — Kakor zgublen sin misli mnogi dobrovoljc, da mu jo Bog dal v potrato živlenje in premoženje. — Naj gerši za-pravlivec je pa skopec, ki premoženje rajši molom v živež da, ali pa zakople, kakor bi ga po volji Boga svojega gospoda v. dobro obernil. „ Podobni so taki ljudje kertom, ki vekše dobrote ne poznajo kakor zemljo riti in se v zemlji seliti." Sv. Bazilj. —
3.	Ne prerajtamo, koliko zgubo imamo, kaj hudega naredimo, kedar dara božje zapravljamo. Koliki dar je sveta nedela, in kako hudobno se potratjo! — kaj hudega pride is te potrato! — Kolika do-
brota jo nam jezik; koliko strašnega hudoben jezik stori! — Edno samo tepenje — nesramen pogled, koliko nesreče prinese! — Naj bi vsi kakor pervi kristiani radi vbogajme dajali, vbogih bi med nami ne bilo; — vsi serčni za izveličanje bližnega skerbeli, 1 >t bli že en hlev in en pastir. —• Ali mi krivični hišniki božje, dare v žalenje božje in svoje pogubljenje obračamo — gerdo zapravljamo. Kaj bo iz našega hiševanja? — Krivični hišniki smo, ker se
i. zanašaino, da Gospoda še dolgo ne bo nas na obrajt zaklicat. Le za časno skerbimo, na večnojiozabimo, in poslednič časno in večno zgubimo. — Tako dolgo živlenje ni sreča; več let ko včakaš, litija rajtinga bo. Leliko da še nicoj zaslišiš: „Abotnik! še danes bo tebi
m-
živlenje vzeto; kar si pripravil, čigavo bo? „Kaj pomaga Človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo torpi?" —• Krivični hišniki smo, ker si
5. S posvetni11. blagom prijatlov veliko v nebesih ne nripravlia-mo, kakor nam Jezus po dan. sv. evangelju priporoča. Se popotnik v drugo deželo poda, v koji no velja dnar, kterega ima, hitro ga išče zmeniti. Nismo popotniki tudi mi? Dnar tega sveta, srebro in zlato u večnosti 110 velja. Skerbimo svojo premoženje v dobre dela plemeniti. — Le ono kratko lota —• mesencc — dni so se časno reči v naši oblasti. Našo hiševanje terpi dokler naše živlenje na svetu. — Modro stori, kdor posvetne reči v svoj večen dobiček oborne, vbogajme daja — za preobernenje grešnikov skerbi, za verno dušo moli itd. „Kar tukaj sejemo, bomo tamkaj želi." „Delajmo, dokler jc dan; pride noč, kedar ne bo več mogoče dobrega storiti."
Take in tolike dobrote smo prijeli; — v bukvah živlenja so zapisane. Kako smo jih obornili? — Na ojstri sodbi bomo brali. — Oh lo prav pogosto knige svojo vesti pregledujmo, rajtiugo tenko z Hogom storimo, da nas 110 bo strah zaslišati glaS Gospoda nebes in zemlje: Daj rajtengo od svojega hiševanja; ampak da nam Sodnik prijazno poreče: „ Dobro ti, priden in zvest hlapec, dekla, ker si bil v malem zvest, hočem te~eez veliko postaviti; pojdi u Veselje svojega Gospoda." Amen.
XXXVIII. DEVETA POBINKOŠTNA NEDELA.
•----SKil • s T
V> -i- f { 0(1 hudobe greha.
Ko se je Jezus Jeruzalemu približal ln je mesto vgledal, se je zjokal nad njim. Luk. 19, 41.
1.	Po zelenoj oljski gori pride. Jezus v Jeruzalem. U veliki lepoti se pred njim veliko kraljevo mesto blišl, in kdor ga od daleč iz vesele goro vgleda, ves ganjen izgovori: „Oh, kako lepo!" — Vsmileni Jezus so pa le zjoka. —
2.	Z velikim veseljem Juzusu množice ljudi naproti hite, mu z zelenjem stezo potrošajo, svojo oblačila mu na pot pogrinjajo, in mu visoko hvalo poj<5: L„Hosana! itd. Jezus pa joka in milo solze taka nad Jeruzalemskim mestom, rekoč: Q)a bi saj spoznalo, kar je v tvoj mir! Ali skrito je zdaj pred tvojimi očmi."
3.	Kaj pa je tebi, vsmileni Jezus, da se toliko milo solziš? — Zavoljo pregrehe, ki jo bila v Jeruzalemu doma. Greh je Kristusa križal, greh jo lep Jeruzalem razdjal, greh bo tudi naša časna in večna nesreča, ako se z Jezusom nad svojimi grehi milo ne razjokamo. — Poglejmo torej ;•
I.	Greha hudobo;
II.	Greha gerdobo, da ga bomo objokali in sovražili, kakor naj huje zlo. — Oh, naj bi vsi spoznali, kaj k našonm miru služi? Poslušajte !
1.	Greha hudoba. Vse stvari v nebesih in na zemlji — sonce, mesene in zvezde, vetri iu valovi dopolnijo voljo svojega stvarnika; tudi červič in travica. „En dan dnevu — noč oznanuje noči itd" Ps. 18, 3. \Samo eden je, ki se Bogu zoperstavlja, žo več, ko šest jezer lčt; hudobni greh veli: sNe bom_služil." Kavno tako ti govoriš, grešnik, grešnica; in čo ravno besede ne zineš, v djanju pokažeš, prelomljaje božjo •zapovedi, — Oh, koliko hudo storiš!
2.	Bog jo v šestili dneh svčt stvaril, nebo in zemljo, in vse, dr evje m živino, in človeka. Bog je vse pogledal, kar je stvaril, iu je vidil, da je bilo dobro. I. Moj?, 1, 25. Prišel je greh, vzel Človeku, kroni vsega stvarjenja lepoto, premenil je raj v žalostni kraj
straha in trepeta, — zemljo pa v solzno dolino. — Poglejte greha hudobo!
3.	Bog je nas stvaril, naj bi vsi srečni in veseli živeli. Greh je pervemu Človeku veselje poderl in ga s strahom napolnil, da se je skril pred svojim Bogom. Greh vzeme otroku ljubo nedolžnost,'podere človeku dušni mir, in nam veselo živlenje ogreni. Oh, pregrehe velika hudoba!
4.	Bog je vse k svoji Časti stvaril, angeli, ptice pod nebom, ribe po vodi; tudi grilci, čriči mu hvalo pojo; le grešnik kolne, in z božjimi dari Boga žali in mu nečast stori! — Oh hudoben greh!
5.	Bog je nas za nebesa stvaril; pripravlene so nam od začetka sveta, veliko je tamo prebivališč. — Jezus jc za nas na križu vmerl, da je nam svete nebesa odperl; — šel je k Očetu tudi nam mesto pripravit. — Greh nam pa nebeške vrata zapahne, potepta kraljevo pravico otrok, ter nam peklensko bezdno odtvori. —
Poglejte pregrehe naj vekšo hudobo! In to hudobo mi ljubimo — storimo, so greha in strašnega konca ne bojimo, ki grešnika čaka; Oh ozrjmo se na žalostno groblo Jeruzalema, veličastnega mesta, nad kojim so je zavolj greha Jezus zjokal, in poglejmo
II. Grelia neizrečeno gnusobo. Kaj jc bilo lepšega od angelov božjih, ki so V nebeškem veliČastvu krog" božjega prestola stali? — Greh so storili, in greh je angele v hudiče premenil! Ni gerši stvari od za-verženih duhov; — pregreha jo njih gerdoUa.
2.	PopoLuoma sta bila stvarjena Adam in Eva, prelepe božje podobi , kakor dva angela v svoji nedolžnosti. Kdo ju jo storil otroke jezo božje — dediča večnega zaverženja? Oh, gerdoba greha!
3.	Kdo jc naredil Kajna bratomora — kdo pervi svet toliko popačil, da je Bogu žal bilo, da jc človeka stvaril? Kdo je oslepil Davida, moža po volji božji — kdo modrega Salomona? Kdo nadražil Jude, da so vpili: »križaj ga!" Gerdi greh. i /-
4.	Kdo pa more dopovedati, koliko gerdega, strašnega greli med nami stori? Ljubeznive otroke v razujzdane. mladenče premeni, pošteno može in žene toliko poživini, da niso človeku podobni. — Poglejte po cestah in potih toliko zgublenih ljudi, zapuščenih otrok, ki so žalosten sad gerdega greha. Poslušajte joka' in toževanja toliko po svetu, in razjokajte se, kakor Jezus nad Jeruzalemom, tudi vi nad pregrešnim svetom, rekoč: Oh, naj bi svet spoznal, kar je k tvojemu miru! Ali kaj
da je skrito zdaj pred tvojimi očmi! — Ali k čemu bi nam bil jok, ako bi grehu slovo ne dali ?
5. Vsak naj odpravi greh iz svojega serca. Kakor sv. mladenč Stanizlaj : Rajši hočem vmreti, kakor grešiti. — Vsak naj izpodi greh iz svoje hiše, od svoje tovaršije, kakor Kristus prodajavce iz tempelna. Rajši ogenj pri hiši, bolje kačo v tovaršii, kakor greh. Greh je naj hujše hudo. —
Ako pa naši opomini, naše prošnje kaj no pomagajo, takrat jokajmo čez terdovratnega grešnika — grešnico, kakor Jezus nad terdovratnim Jeruzalemom; zakaj strašen konec čaka nespokorjenega grešnika, kakor je terdovraten Jeruzalem zvedel.
Kar je Kristus z objokanimi očmi v današnem sv. evangelju za-žugal, se jc dopolnilo Čez 37 let tako strašno, da je groza brati ali slišati. (Beri Hrano evang. naukov. II. stran 84.)
Grešnik, ne reci; „ Grešil sim, in kaj zalega se mi je zgodilo ?u Zakaj Najvikši je poterpežljiv (pa tudi pravičen). Tudi ne reci: „ Vsmilenje božje je veliko; Bog se bo vsmilil nad obilnostjoj mojih grehov; zakaj njegov serd se tako hitro približa, kakor vsmilenje; v grešnike se njegov serd ozira. Sirah 5, 4 — 7. Amen.
XXXIX. DESETA POBINKOŠTNA NEDELA.
Od napuha.
Vsak, kteri se povikšuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povikšan.
Luk. IS,
1.	Dva človeka sta šla v tempel molit. — Kteri izmed nju vam bolj dopade? — Brez dvoma ponižen čolnar — bote djali. Tako jo tudi Jezus sodil, rekoč: Ta je šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne; zakaj vsak, kteri se povikšuje itd.
2.	Kaj pa na farizeju Bogu in tudi nam toliko zamerzi? —■ Njegov napuh se nam pristudi, njegova prevzetnost nas žali, njegova lastna hvala se nam vgabi. — Oh, naj bi si tudi mi globoko v serce vtisnili besede Jezusove: „Kdor so povišuje, bo ponižan." — Kdo vč, čo pismo tudi mi napuhnjenemu farizeju podobni?
t <rU 4 h

3. Pomislimo danes gordega napuha začetek in konec;
I. Od kodi napuh izvira. II. Kaj napuh dela. III. Kamo napuh pride. Keršansko duše! s ponižnim sercom poslušajte; zakaj Bog je prevzetnim zoper, ponižnim pa gnado daja.
Ni vekše gerdobe na svetu, ko pijanšina; — pijane se pod živino zaverže, in vendar visoke misli ima. — Pijancu podoben je napuh-než; — on je na svoji pameti pijan. — Veliko liujša je pijanost duha od telesne pijanosti — ona košata sopruga napuha mnogo mlajših ima:
1.	Napuh je pregreha, po koji človek sam sebe preceni, sam sebe vrednosti prilastuje, kterih nima, sebi hvale iše, Bogu časti ne da. — Tako jo storil Aman. Ezdr. 7. Farao, Egip. kralj. II. Mojz.
2.	Prevzetija, da se človek na svoje preveč zanaša, stvari zaničuje, ki mu niso po volji, in se bolj visoko nosi, ko mu gre.
3.	OSabnost ali oholnost, clo drugo zaničuje, hudo sodi in žali, kakor Goliat Davida. I. kralj. 17. —
4.	Gizdost v oblačilu in v unajni nošnji, da se človek z kuplenoj lepotoj baha, sebi dopade in druge zaničuje, ki tako oblečeni niso. — Podoba žalostno ženske gizdosti je kraljica Jecabel IV. Kralj. 9, 30. Napuh je Čern očo vsake pregrehe, on začetnik vsih hudobij. Bog nas varuj napuha! Varujmo se pa tudi mi.»
I.	Od kodi pa napuh pride f Iz krive reje otrok. Mati dete pre-gizdavo oblači, mn pravi, da je pipi; hitro si otrok dopade, in misli, da kaj velja, če ravno samo od sebe nič ni. —- Oče prelivali otroka, da je imenitne rodbine sin ali hčer; hitro se otrok preveč obrajta in gleda druge čez ramo. —, Tudi v Šoli se pogosto samosvoje hvale in prevzetijo privadijo. Delavec prelivali svojo delo in misli, da vse prekosi. —• Kmet preceni svoje blago — hlapec in' dekla svojo moč. — Milionov ljudi so preceni, sebi bolj dopade, kakor pravičnim ljudem. Podobni so pijancu, kteremu je cesta prevoska, in se tako dolgo opoteka, da v kaki luži obleži. Napuhu sramota za petami gro. Ptica, ki visoko leta, nizko obsedi. — Kdor sam sebe povišuje, bo ponižan.
II.	Kaj pa napuh dela ? — Pušavnik je vidil v gojzdu zamorca breme derva zadevati, pa jih ni mogel zadeti; bile so pretežke. Namesti pomanjšati, jo vekše breme navezal, in pod njem onemogel; zakaj? Iz napuha. -— Tako se prevzetni reči lotijo Čez svojo moč, in si »e dajo dopovedati, — Najdol je v drugem kraju pušavnik dva kojnika
pred vratmi veliko bruno deržati. Nista skoz vrata mogla, kajti jo hotel vsaki pervi biti, in nobeden za drugem 110 iti. —• Tako neumno prevzetniki, eden drugemu vklupjejo. — V tretjem kraju najde možaka v prevertan sod vodo zajemati; več ko nalije, več spodaj iztoči; prazno je bilo prevzetneža delo. — Tako brez zasluženja je pri Bogu vso djanje in nehanjo prevzetnih ljudi.
Vse Se tolike in take dobre dela napuhnih ljudi nimajo pri Bogu nobene cene, kakor dobro dela farizeja. „Naj si kdo So toliko dobrega včini in Se tako visoko v popolnosti stopi — ako se z vsim tem baba, je reven berač." Sv. Krizostom.
Zakaj pa ljudje tako neumno delajo? Ker sami sebe prav ne poznajo, sebe premehko — drugo preojstro — svoje lastnosti in dela previsoko — drugih prenizko sodijo. — Farizej se je hvalil, da ni razbojnik, ne krivičnik, ne prešestnik; da je obrekvavec, natolcovavec in dobrega imena tat, je pa pozabil. — Ali ni med nami tudi mnogo takih ljudi? — Bi jih ne bilo, bi tudi toliko zavida, opravljanja, jeze in sovražtva ne bilo, ki vse iz napuha izvira.
111. Kamo pa napuh pride f —-V časno in večno nesrečo polja kakor zaveržene angele in našo perve stariSe.
1.	Prevzetnega Človeka ljudje zaničujejo. Ni greha, ki bi ljudi toliko pikal, kakor bližnega napuh. — Kdor sam sebe hvali, se vsim zameri, in Če ga ravno v lice hvalijo, so mu v herbet smejč. — Vso si prizadenejo, da ga spodneso. — In kedar pade, se nobenemu ne vsmili; vsak pravi: prav mu je.
2.	Prevzetnik je nezadovoljen, tožuje, da se mu krivica godi. Viši ko stopi, višej bi rad. Napuhnež zavida druge za službo, nihče ga posvariti no smč. Podoben jo ternju, kojega so vsakdo rad zogno.
3.	Prevzetnik v naj huje zmote zapade in v naj vokšo hudobijo zabrede — hoče naj več vedeti, in svoje zmote ne spozn;l — nočo nobenemu pokoren biti, in se rad spunta. Kedar se v poštenih rečeh skazati ne more, začne v hudobah vso prekositi, kakor Sisostrat, ki jo imeniten tempol Diane požgal, naj bi po tem slovel. Takih bedakov jo sedajno čase brez Števila. — Napuh pamet zaduši. Bog prevzetniko naj več čerti in jih poniža, kakor prevzetne angele — perve stariše in Nebokodnecara kralja. Dan. 5. Nikaj božjim oččin toliko ne morzi, ko napuh. On je veliko angelov iz nebes, in perva človeka iz raja potisnil. Sv. Bern.
Drobt, za novo leto 1853,
7
Kakor zoperna je pa prevzetnost Boga in ljudem, tako ljuba je vsem sveta ponižnost. Opravičen čolnar nam je tega priča. — Kdor se v boj poda, in hoče sovražnika zmagati, naj si previdi z naj goršim orožjem ponižnosti, ona naj bo njegov prostoru in veličasten oklep. Orožje sovražnika jo napuh; posebno jo s tim orožjem našega pervega očeta Adama in njegov zarod premagal. Orožje Kristusovo jo ponižnost; s tim orožjem jo On hudiča premagal, ga pahnil iz njegovega pristola silnosti in je razderl njega kraljestvo. Sv. Jerem.
1.	Hočemo ponižni biti, se jo potreba pogosto čisto izprašati — no preveč na dobre lastnosti — na slabosti pa premalo gledati. Moder Ezop svetuje basago oberniti, kojo vsak človek nosi, ter v spredno mavho ptujo, v zadno na herbet pa svoje pregreške devati.
2.	Nikdar čez druge liiulo marnvati, kakor če jo povedati dolžnost. Prevzetnik le hudo od drugih ve, dobro pa zamolči. „Tvoj brat Gospodu stoji ali pade." Rim. 14, 4. — Tudi hudo, kar tajiti od bližneg-a ne moremo, imamo izgovarjati, kakor Jezus na križu, rekoč: „Oče! odpusti jim, oni ne vedč, kaj delajo."
3.	Za vse dobro, kar imamo, zdravo telo, čedno lice, dobro glavo, premoženje itd. no sebi, marveč Bogu hvalo dajati: „Kaj imaš, da bi ne bil prijel?" — I. Kor. 4, 7. Ako nas drugi pohvalijo, z Davidom izreči: „Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast." Ps. 114, 1. — Kar pa slabega imamo ali hudega storimo, nikdar na druge izvraČajmo, Boga ne tožujmo, kakor bi nas bil zapustil; marveč s ponižnim čolnarjem recimo: „Bog, bodi mi grešniku milostliv!" — In Če tudi vso zvesto in lepo storimo, recimo: „Nevredni hlapci smo; storili smo, kar smo dolžni bili." Luk. 17, 10. — Tako prava ponižnost zna; ona Človeka resnično povikša. — O sveta ponižnost! — Oh gerda prevzetnost! —
Sv. Bernard nam zoper napuh trojno praŠanje priporoči: 1) Kaj sim nekdaj bil? —• NjČL. Bog me je stvaril, me v ta stan poklical. Skoz božjo milost sim, kar sim. — 2) Kaj sim zdaj? — Na duši zlo rahla posoda, na truplu ves poln nadlog; le majhen veterc pohlidi, in me ne bo. — 3) Kaj pa skoraj bom? — Na to mi grob odgovori: červom živež. — To trojno prašanje si k sercu vzemi, tako boš napuh izslekel, ponižnost oblekel, pozemeljsko zaničeval, nebeško iskal, se greha varval in sveto Čednost ljubil. Tako boš iz zemlje v nebesa povikšan, Amen,
XL. EDNAJSTA POBINKOŠTNA NEDELA.
Od previdnosti božje.
Vse je prav storil; gluhim jo dal slišati, in rnutastim govorili. Mark. 7, 37.
1.	Dobro mater poznam, ktera ima nad 1000 milionov otr6k pre-skerbeti; — nobeno ni pozableno; — clo muh deteta brani, kedar spi ali bolno počiva. —• Pač dobra mati! —
2.	Skerbno gospodinjo poznam, ktera ima toliko družino preživeti, ko je rib v morju, ptic pod nebom, listja in trave po zemlji — zvezd na nebi. — Vse so o pravem času zgodi — vsaka stvar svoj živež dobi; še petelina ne pozabi. Pač modra gospodinja! —
3.	Imenitno gospo poznam, koja že 6000 let svojo hišo vlada, pa neprenehoma tako modro in čerstvo, kakor bi bila včeraj gospodi-niti jela. — Pač mogočna gospa! — Kdo njo pozna? — Sveta božja previdnost ji jo ime, ona ljubezniva skerb Očeta nebeškega za vse stvari — posebno za ljudi jih časno in večno srečno storiti. „Vso jo prav storil, itd. Tudi nadloge in težave nam v dobro premoni. Pač tažepoln nauk od ljube previdnosti božje za nas revno otroke! Poslušajte :
L Bog je vse prav storil; hvalimo njegovo neskončno modrost! II. Bog bo tudi vprihodnič vse prav storil; zauesimo se na njegovo previdnost! — Bog vam jo dal slišati, da božjo besedo poslušate.
1. Bog je vse modro storil.
1. Koliko ima hišni gospodar skorbeti za doco — za družino — za dacijo — za pohištvo; pa vendor vsim vstreČi ne moro. — Koliko skerbi imajo cesar za toliko milionov podložnih; in koliko nezadovolj-nežev jih kolno, ter ne pomislijo, da ga ni cosarja no kralja, ki bi vsim po volji storil. — Kaj je pa vsa skerb cesaijeva proti skerbi Očeta neb. kteri brez številno stvari od zerna peska do zlatega sonca — od červiča v prahu do Serafa preskerbeti ima, — Broz te skerbi (previdnosti božje) vrabec iz streho — las iz naše glavo ne pade, —• Ona skerbi, da vsaka stvar svoj cil in konoc doseže — da temu bogastva, unemu božtva — temu veliko starost, unemu hitro smert. — Kar Bog stori —. vso prav naredi, če ravno ljudje mermrajo, kajti modro previdnosti božje prav ne spoznajo.
2.	Prelepo spomlad drevje cveti — tcrsje kaže; — merzla sapa pihne, in našo zaupanje vmori. Ps. 147, IG. — Bogato se klasje na polju priklanja, polno tersje težko derži. Temen oblak veter prižene
—	toča pobije žitno polje in vinske gore. Ps. 147, 16. Kako je to?
—	Srečna soseska veselo živi, ima vsega zadosti; iskra vstane, cela vas pogori, in vcšani gredi vbogaime prosit. —^K^Bog za nje ne skerbi? ^
—	Kakor oljke okolj lirama rastejo zali otroci krog mizo veselili sta-rišev. Pride huda bolezen in starišem otroke pobere. Kde je tukaj sv. previdnost božja? — Tako govorijo posvetni modrijani, kteri 110 raz-umijo, da so vse te nadloge zdravila, Če ravno grenko — vender potrebne.
3.	Odgovori mi, posvetni človek, zakaj je Bog dal nedolz. Jožefa v ječo vreči? —• pokaj jo vdaril_jimmičnega J oba ? — z vbožtvom obiskal pobožnega Tobia ? — Zakaj je Bog dal svojemu lastnemu Sinu toliko terpeti in clo na križu vmreti? — (Beri evang. Hrano II. 115.) Kar Bog stori, vse prav naredi — z ednoj rokoj vzame, z dvema pa da. Našo nesrečo nam u veliko srečo premeni, ako smo vredni. To nam kažejo prigodbo posameznih ljudi in celih narodov. O spoznajmo čudno previdnost božjo, in njo hvalimo rekoč: „0 visokost bogastva itd. Rim. 11, 33 — 36. Dajmo pa tudi v prihodno Bogu gospodariti
—	izročimo previdnosti božji svoje poto; zakaj:
II. Bog bode tudi v prihodno vse prav storil. So v božjo voljo podati, ako ravno nam po volji ni, nas izgled sv. Frančiška Zal. prav lepo uči. (Beri Srečen pot str. 177.) Po izgledu sv. Franc. Zal. imamo tudi mi vse svoje pote Bogu izročiti; — on za nas skerbi.
1.	Nam toča polje zatčre —• ogenj poslopje vpepeli, podajmo se kakor Job v sveto voljo božjo, rekoč: „Bog je dal, Bog je vzel itd. Job. 1, 21. (Beri evang. Hrano H. 115.) *
2.	Nam hudobni ljudje krivico stori •— nas ob premoženje ali poštenje spravijo — le Bogu svojo reč priporočimo, kakor nedolžna Suzana. Dan. 13.
3.	Jo tebi ali tvojim Bog hudo bolezen poslal, voljno zadeni svoj križ, in se v sveto voljo božjo podaj. Bolezen trupla gostokrat duši zdravje ohrani, ali pa prinese, ali nas k veČi sreči pelja, kakor Tobia. 11.
4.	Ako tebi nevsmilena smert tvoje pobere, v božjq_voljo so podaj. Bog jih je vzel ali njim, ali pa tebi in drugim k pridu. Modr.
5. — Ni dolgo — marveč pravično življenje naša sreča. — —
Imaš hudobne otroke — razujzdane podložne, ne obupaj, ampak priporočaj jih neskončno modri previdnosti božji; ona tudi za nje skerbi — jim bo oči odperla kakor sv. Auguštinu po molitvah in solzah sv. Monike.
Srečno je dčte v krilu ljubeznive matere — še srečnej mi v krilu previdnosti božje. — Ne skemucajmo torej, rekoč: Kaj bo ? česa se bomo živili itd. „ Oče neb. vč, da smo vsega tega potrebni, Mat. 6, 32. —-yNe obupajmo v budil* časih; stari Bog še živi — že čez 6000 let za svet skerbi; njemu svoje skerbi izročimo. I. Petr. 5, 7. — Pa ,ne_kvariiuo dela previdnosti božje skoz pregrehe; one so kvar božjih naredb — uzrok rev in nadlog. Svet bi so že bil sam vkonČal, ako bi previdnost božja tudi slabo djanjo ljudi v dobro.,ne_ prevodila. — Bog je vse prav stvaril; hvalimo ga! Bog bo vse prav storil; le njemu se izročimo. Amen.
XI.I. DVANAJSTA POBINKOŠTNA NEDELA.
v
Od velike sreče v sv. katolški cerkvi živeti.
Srečne oči, katire vidijo, kar vi vidite. Luk. 1«, 23.
1.	Naj veča nesreča po svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, kaj dobrega imajo; — le kedar že več nimajo, še le čutijo, kaj so imeli. Tako otroci dobre stariše — družina službo — podložni gosposko — še le obrajtajo, kedar nje več ni. — Pogosto Bog nehvaležnim ljudem svoje dobrote zato prikrati, da jih uči spoznati in za nje Boga hvaliti. —
2.	Ni pa dobrote vekše, kakor je naša prava sv. ker. kat. včra, v koji smo rojeni in izrejeni. — Kar je govoril Jezus svojim apostolom, tudi nam velja: „Srečne oči itd. Povem vam, da veliko prerokov in kraljev itd. — In to neprecenljivo dobroto tako slabo obrajtamo — se nje tako malo deržimo — clo malo skerbimo njo Čisto ohraniti in svojim ponamcom zapustiti, kakor so njo naši prednamci nam izpo-ročili! — Še nikolj nismo morebiti prav pomislili:
I. Našo naj veČo srečo, da v pravi sveti kat. veri živimo; II. Naj vekšo dolžAost, da se prave sv. vere zvesto deržimo in njo čisto ohra-
nimo. — Srečne oči, ktire vidijo, kar vi vidite, pa tudi srečne ušesa, ktire bodo zvesto poslušale.
I. Naj vekša sreča je, da v pravi sveti včri živimo; — ona nas uči Boga prav spoznati in mu služiti — naš namen srečno doseči.
1.	Kako temna — žalostna je bila spoznava božja pri malikvav-cih starodavnih časoV! — Ne lc sonce, in mesene — clo vole, mačko in kače so za bogove imeli. — Vsaka hudoba je svojega Boga imela, p: pijanci bahuza — tatje morkuija — nečistniki venero itd. — Kako gerdo — pregrešno — grozovitno je bilo inalikvanje! — V Kartagi so malika bikove glave imeli, kojemu so vsako leto po 300 dec zažgali. — Malikvavski Judje so Molohu razbelenemu svoje otroke v naročje polagali itd.
2.	Tudi Izraelci so imeli ncpopolnoma s|ioznayp božjo — njih služba božja bila je zlo težavna — le podoba bolje prihodne po Me-siju dane. — Za to so prosili stari očaki: „Rosite ga nebesa, oblaki ga itd. Iz. 45, 8 — peli Angeli pri rojstvu Odrešenika: „Slava Bogu — mir ljudem itd. Zato se spodobi pozdrava: „Hvalen bodi Jezus Kristus! —
3.	Kako slabo spoznajo Boga, Merim je luč prave vifre vgasnila! (Mahomedani ali Turki.) Namestu previdnosti božjo se le na slepo osodo zanašajo. — Kako žalostna je osoda njih žen — sužnjev! — Ni osrečivne ljubezni med njimi —- med kojem i prave božje spo-znave ni. —
4.	Poslušajino misionarje, kako se divjakom, zamorcom godi, kteri še v senci večne smerti sedd. Kako neumni so njili zaumeni od Boga, od večnosti! — Večno sovražtvo in vedne vojske so med njimi. — Koliko pa tudi ^veselje imajo, kadar velikega Duha (Boga) spoznajo, in sv. kerst prejmejo! —
5.	Premislimo prav dobro, kako se krivovčreom godi, kteri so pravo včro popačili. in sv. kat. cerkvo popustili. — Ni pri njih edi-note naukov — no zakramentov, ne zadosti pripom6g za izveličanje itd. — So kakor razkroplene ovce brez pastirja. — —
6.	Kako lepo so pa v sv. kat. vSri in cerkvi vsi verski nauki verst^— od izvornega greha — do odrešenja po Jezusu — do po-svečenja p0 sv. Duhu! — Kako priložili vsim potrebam so vsi sv. zakramenti, da človek od zibele do pokopališča najde pomoč! — Kako
podučivni in oveselivni so njeni svetki (prazniki.) — Clo rajnih ne pozabi, in za nje skerbi. — V resnici! prava sv. kat. včra je mesto, ki so je ob stvarjeuju zidati jelo, in se dodelalo bo, kedar so vsi v Srni prebivavei v nebesih snidejo. Sv. Aug.— Sv. kat. cerkva je barka, v koji se srečno u večnost peljamo. — Kako smo lehko veseli — srečni pravovčrni katoličani!
II. Pravo včro zvesto ohraniti in čisto ponam.com zapustiti jc naša perva in sveta dolžnost. —|Yerozakonu _gre pervo mesto v našem sereu; kdor mu hoče drugo dati, je že pravo včro__prodal. —
1.	Sveta dolžnost je nauke svete včre poslušati in vse svojo živo dni premišljevati, Rim. 10, 113 —15. — Nimajo žive včre, ki brez vse skerbi od pridig in kerš. naukov ostajajo — namestu k božjemu nauku po drugih poslih hodijo — in čedalje več pozabijo. — Kako malo jih vč, kaj, in pa__zakaj verje! — Vsi taki so žo na pol poti v nevčro, ali krivovčro.
2.	Sveta dolžnost je sveto včro v djanju skazati in po njenih naukih živeti. Mat. 7, 21 — 23. Jak. 2, 14—26. — Niso pravovčrni katoličani, kteri cerkvenih zapoved jie deržo — ne posta — ne sv. praznikov. Kdor se svoje včre sramuje, njo zataji in lehko zgubi,
3.	Sveto včro živo obraniti imamo njene svete obrede, šege in opravila radi dopolniti. — Kdor svetih zakramentov ne prijema, očitno službo božjo zaničuje — molitve opuša, in po hajdov^ko živi, njemu je luč prave včre vgasnila.
4.	Dolžni smo se za pravo včro ponesti^ in zaverniti hudobne jezike, kteri njo zasmehujejo, nam njo vzeti ali oskruniti želč. — Kaj so storili sv. spoznovavei — kaj preterpeli od nevernikov ali krivo-vereov! — Ona je podobna zakladu — naj dražemu biseru, za kterega naj Človek vse da. Mat. 13, 44 — 46. Tudi živlenje dati za pravo iz-veličansko včro imamo biti pripravleni.
5.	Naša skerb mora biti pravo sveto vir o po vsem svetu širati;
—	misionam v ptujih deželah s molitvami in milodari pomagati. Prava včra je živo drevo, ki svoje korenine in veje daleč krog sebo razprostčra. Suhe vejce bi bili, ako bi za razširo božjega kraljestva ne skorbeli.	».
6.	Kakor so nam prednamci pravo včro ohranili, tako njo imamo svojemu kraju — zarodu ohraniti skoz potreben poduk svojih mlajšev
—	skoz oskerb in vtemelitvo -cerkvi, šol in drugih potrebnih naredb, ki sveti včri služijo. — Kaj so naši stari za sveto včro storili — ko-
liko cerkva, samostanov in kipov postavili v znamnje svojo žive včre, nam pa v opomin vse za Boga in sveto včro storiti.
.„Naj vekšo bogastvo, naj drajši zaklad, naj lepša čast, ki se najde jo sv. kat. včra. Ona prinese izveličanje grešnikom, razsvetli slepe, opraviči grešnike, podpSra pravične, venča mučenike, ohrani device, vdovo in zakonske v spodobni sramožlivosti, posvečuje mašnike, nas pripravlja za nebesa, nas z angeli večnega veselja deležne stori. — V resnici bogastvo, kojega nam svet nima dati!" Sv. Aug. — Božji dar jo naša prava sv. vera; skerbimo da njo lepo ohranimo, pO njej živimo in srečno umerjemo. Amen.
OGLEDALO
BLAŽENIH MOŽEV, NEKDAJ NIM V SPOMIN, SEDAJ NI M V POSNEMO.
Glej in stori po izgledu, kteri se ti je na gori pokazal.
II. Moj z. 25, 40.
LEOPOLD VOLKMAR,
SLAVNI PESNIK SLOVENSKIH GORIC.
^Učenost napihuje, ljubezen oživljuje :u pravi sveti apostol Paul, in po resnici! Visoka učenost brez prave ljubave porodi napuh; keršanska ljubav, kteri je pristna učenosti družica, daja ponižnost, predlogo vsake jako popolnosti. Visoko učenim glavam brez svete ponižnosti se rado pripeti, kar sploh prislovica pravi: Ptica, ki visoko leta, rada nizko obsedi; le ponižnost varno po svetu bodi, ljuba Bogu in vsim poštenim ljudem.
„ Sovražnik človeštva je ves svet, kakor pavuk z mrežo zavida prepregil, veli sv. Anton pušavnik, in le v resnici ponižni izleze srečno pod njoj, dokler se prevzetni hitro zahomota." Blagor mu, kdor učene glavo pa pohlevnega, ljubeznivega serca za božjo čast in za blagostan ljudstva dobro čini! Kdo je on, in ga ne bodimo hvalili f — Takega verlega moža je v slovenskih goricah mati rodila 13. oktobra 1741 v Lutomerskem tergu, kojega slavno ime naj vsak Slovenc spoštovaje izreče: Volk/mar Leopold, stari slavulj veselih slovenskih goric. Lepo živlenje verlega moža so nam že naš slavni domorod čast gosp. Anton Murko popisali *); pa ti kratek životopis Drobtince obširnej razgernuti želijo, rajnemu blaženemu možu v polivalo, našej šolski mladeži pa v posnemo. Bog daj srečo!
Naj imenitneje vinske gorice spodnega Štajara so Lutomerskc; njih vino je maslo matere terte Slovencom. Na njih izhodno severnem bregu Lutomerg (Luttenberg) stoji, rojstni kraj našega Volkmera Leopolda.
*) Leopolda Volkmera Fabule in Pesmi, V Gradd na prodaj pri Fr, Ferstlnl 1836,
Njih oče Anton bili so pošten teržan, po rokodelu priden čevljar, mati Mariana Ebenzraih, skerbna rokodelka in gospodinja. Nista imela drugih otrok, kakor Leopolda, tudi ne obilnega premoženja, pa vendar sta veselo živela, ker sta lepo Bogu služila, svojega sina v strahu božjem gojila in pa pridno delala, kakor tri naj svetej še osebe v mestu Nacaretu v bornej bajtici. „Blagor vbogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo."
Kamor se mlado drevce nagne, bo izrastlo staro drevo, in kakoršno drevo iz raste, divje ali požlaliteno, tako bo tudi njegov sad. Resničen j c tudi večidel guč: Kakovi stariši, takovi otroci. „Oče umerje, pravi sv. l)uh, po svojem sinu pa še vedno živi." Po sinu se Oče imenuje , po njem dobro ali slabo sluje za mnoge narode. Rajne matere košice v černej zemlji počivajo, ali materne Čednosti in slabosti hčere po svetu nosijo, pokojni v slavo ali nečast, ji lepšajo diko nebeško, ali ji množijo muko peklensko. Oh, naj bi očetje in matere ovo resnico bolj živo spoznali, in za svojo deco tako skerbeli, kakor rajna Volk-mera za svojega sina Leopolda!
Leopoldek, ves pohleven in pobožen deček, je kazal prebrisano glavo in pa blago serce. Lehko sta oče in mati spoznala; da je Bog Poldeka še višega namenil, kakor za očetom na trinogi sedeti, in na kopite podplate nabijati, da si je ravno tudi čevljarija zlata mojstrija vsakemu, kteri se nje modro derži. — Ni prav se svojega dela sramovati; naj si bo Šilo ali Šivanka, naj se časti, dokler pošteno človeka živi. Rokodelstvo je zlata ruda; in stariši močno grešijo, kteri otroke, le v višej službo tišijo, za kojo nimajo glave ne serca. Pa tudi ni prav, ako roditeli svojemu sinu v šolo ne dajo in mu ne pomagajo v stan, kojega mu je Bog odločil. Srečen je, kdor si tudi stan izvoli, v kterega njega Bog kliče, ter mu lastnosti in pa stanovitno veselje za-nj da. Veselje našega Poldeka je bilo zvoniti, v cerkvi biti in pa k svetej maši služiti. „Dajva ga v šolo!" sta mati jn oče djala. „Ako ravno s težavoj, bova njemu pomagala, in Bog mu hoče dati, kar mu je namenil." Tako sta sklenila in storila po izgled« Elkana in Hane; Bogu v službo sta izročila mladega Leopolda.
Lehko in prav pridno se je berzen deček učil, in ker je veliko ukaželjnosti zvedočil, so ga v bližno mesto Varazdin (Vražlin) na Ilor-vatsko v latinske šole dali. Dobro se je mladi Volkmer latinskega jezika prijel, kojega so svoje dni vsi izobraženi možje prav gladko govorili; zraven se je pa tudi horvatske besede lehko privadil, ktera je
našej slovenskej naj bližnejša sestra,1 zale hčeri edne matere Slave, kojo v tistih okolicah še zdaj vsi prosti ljudje tako Čedno govorijo, kakor so slovenšina po mislih učenih možev v starem svetem pismu Čita, kojega je sv. Ciril, apostol Slovanov pervi poslovenil. — Slavno in koristno je se v mladosti sosednih jezikov učiti, ne le nemškega in laškega, marveč tudi vsili hližnili slovanskih podnaročij , kteri so nam za toliko bolj lehki, kolikor so nam bližej v zlaliti. Kolikor jezikov pa kdor zna, toliko človekov velja; in kdo vč, kamo šo po svetu prideš ?
Po doveršenih pervili šolali se jo verli Volkmer na više šole v Gradec podal, se modroslovja in potem bogoslovja učit, ter se za maštvo pripravljat, kakor so bile ljubih starišev naj slajo želje. Ali malo pomagajo očeta in matere še toliko želje, če nima sin veselja no skerbi pošteno k altarju stopiti in po duliovsko živeti! Nista oče in mati sinka za duhovski stan od mladih nog vadila, se ni mladenč po višjih šolah prav skerbno zapelivega sveta varval, hitro so bo starišem radost u veliko žalost premenila, ako sina posvetnega v duhovski stan prisilita. Ne daj Bog tega! Sin mora slobodno ,voljo imeti, naj si hoče ženo vzeti, ali duhovski stan izvoliti; prisilena reč nikolj dobro ne stori, naj manj v maštvi Bogu posvečenem. Svet in imeniten je mašni stan, lep in častiton, ko sonce; pa so ima tako pripravno nastopiti in tako pošteno nositi, kakor so ga pobožno nastopili in zvesto ohranili naš Leopold Volkmer.
Po Matevževem tisti dan (22. septembra) 1764, so bili mašnik posvečeni, in so hitro po tem v Lutomersi, v ravno tisti cerkvi Bogu svojo novo mašo peli, v kojej so bili 23 lčt poprej keršeni. Kdo pa pozna veselje cele fare, viditi svojega rojaka novo mašo služiti! Kdo občuti radost kumejev (botrov), otroka pri altarju gledati, kojega so oni k sv. kerstu prinesli! Kdo more izreči starišev priserčno veselje iz novo posvečenih rok lastnega sina prejeti Jezusa presveto telo, zastavo večnega živlenja! — Torej ni lepšega obhajila, ne bolj veselega shoda po Slovenskem od svete nove maše. Vsa domača duhovnija se raduje, od daleč se včrni znidejo, rekoč: „Ako tudi podplato razdereš, nove mašo ne zamudi!" Sosedje in žlahta narede novemu maŠniku lepo gostijo, ter se veselijo v Gospodu veliko sreče, da je izmed njihove srede sin toliko častito službo nastopil Bogu posvečenega mašnika, ki hoče med Bogom in ljudstvom stati, in dušam v nebesa pomagati.
V obednico postavijo na trati v kakem veselem sadunosniku zelene šotore ali ute, prinesti sosede kovraeev, rac in druge pitane perutine, sosedje pa barigle ali čutare vina. MladenČi priprežejo verle konjičke, kadar je goste v cerkvo peljati, dekleta pletejo dopolnoči vence, in že pred jutrovim svitom venčajo slovesne podvoje; vse okna in vrata so v cvetju, kodar novega mašnika z belo - zelenim vencom na glavi, častita procesia peljfl. Vsa okolica veselega strela, zvonenja in pobožnega petja doni, s kojim se sveti mašni stan časti. — Prav je, in spodobi sc, da Slovenci novo mašo svojih rojakov tako slovesno obhajajo; tako častito godovanje daja mladenČem serce, se na maštvo vredno pripravljati in ne vstrašiti težavne duhovske službe. Taka cerkvena slovesnost tudi stori, da u veselih slovenskih goricah se duhovnije ali fare najdejo, ktero po dvajset in višej svojih rojakov mašnikov ob ednem štejejo, in tistim krajem duhovskih pastirjev ne pomankuje, kajti se stan poželi, kakor se počasti.
Novo posvečenega mašnika naj sreČneji dnevi, duhovskega živlenja rožni cvet, je nove maše veselo godovno. S cvetjem in rožnim zelenjem mlademu mašniku stezo potresajo, željno se mu včrnih serca odpirajo, sije prijazno sonce milosti božje pastirju mlademu. Ali vse toliko in tako radovanjo le Časek terpi, ako so veselja cvet v izveličanski sad ne obzori, kojega hoče Kristus od namestnikov svojih imeti, rekoč: nJaz sim vas izvolil, da greste, ter sad prinesete in vaš sad obstane sad zdravega nauka, svetih izgledov in dobrih del, ki na polju Gospodovem , v duhovskem stanu rastejo. Blagor duhovniku, tode malo jih je, kteri bi se tako slavno in pa toliko pohlevno v svoji sveti službi obnašali, kalcti častit Leopold Volkmar, pobožen m&šnik, mladiniskerben učitelj in slaven pisatelj svojega ljudstva. Bratje! to trojno djanje rajnega Volkmera živo pogledajmo, po svoji moči posnemajo, in bodemo hvale vredni.
Kedar Škof mladega mašnika v službo dajo, njemu duhovsko poljo odkažejo, naj ga skerbno obdeluje, ternjo hudobnosti iz njega ruje, zernje svetih Čednost pa sčje, plevel pohujšanja trebi, in za cvetje lepih izgledov skerbi. Duhovnika oralo jo zgovorn jezik, njih duhovsko fijanje večnih resnic premišlevanje, rodovita rosa je mašnika pobožna molitva. In kakor skerben gospodar zarano vstaja, ter po molitvi ju-terni v mislih svoje polje ogleda in potrebno delo naroČi, ravno tako
skerben dušni pastir prcmišluje svoje ljudi, kteri so mu v skerb izročeni, kaj bi jim bilo v dušeu liasek potrebnega, kaj koristnega, in kako bi se jim naj bolj dogotovilo. Po svojih apostolskih hojah k bolnikom, po bernjah in obiskovajo sosesko, vidi in sliši svoje eede dušne bolezni, zapazi lehko ljudstva slabe navade, krive včre in pregrešne čine svojih ovčic. Skerben dušni pastir varno Čujo in nevaršine hitro zapazi, koje njegovi duhovnii žugajo, ter povzdigne ob pravem času kakor tromba svoj glas. Dober pastir ne da volkom pohujšanje delati, no ponočnim ptičem po roparskem lovu letati; on svari, žuga z božjimi šibami tako dolgo in stanovito, da potolaži hudobne, izdrami zaspane in oživi k dobremu mlačne ljudi; on ne počiva poprej, da se omladi s cvetjem svete čednosti njemu odkazano polje Gospodovo. Pač veliko in težavno naročilo! Kmet se ima s poljskim delom inočno pntiti, dušni pastir pa veliko promiŠlevati, moliti, pisati in učiti, ako hoče svoje polje prav obdelati, naj bo mu bogato dobrega rodilo, in dajalo obilno plačo pri Gospodu. Kmetu je potreba ojstrega lemeža iu čertala na oralu, duhovskemu pastirju pa reznega svarila in ojstrega pokorila. Kmet mora \ težko brano imeti, maŠnik pogosto za šibo duhovske oblasti modro prijeti, da ga hudobija terdovratnih ne vžuga. Kmet potrebuje toplega sonea in pohlevnega deža na svoje sejanje, mašnik pa pobožnega opravila, da se mu božja setva lepo vkoronini, kali, ozeleni, in žlahno blago pokaže. Dušni pastir mora pridižnico (leeo) ljubiti in po cele dni v spoved-nici sedeti, ona je njemu božji skeden, v koji za vevnico derži, ter dobro zernjo za nebeško žitnico od plevela, ljuljko in stoklasa loči, ki bode v snopiče zvezano in v ogenj verženo. Kdor tako ne Čini, in kakor zanikamo hlapče svoj del zakople, njemu bi stokrat bolje bilo, naj bi lopato ali pa puško nosil, kakor da jo toliko nevarno službo nastopil, v koji se namestniku božjemu veliko zaupa, tudi veliko terja od nja.
Vsaka fara ali duhovnija je drag vinograd Gospoda vojskinih trum, serca včrnih so torte Jezusovo, od sv. Duha vsajeno po sončnih goricah sveto katolško cerkve; vsak mašnik so vinogradnik, s kojim se je Gospod pogodil in jim svoj vinograd v dušno delo dal. Potreba jo terto obrezovati, dobro kopati, pleti in vezati, da bo tersjo žlahno grozdje rodilo in dalo dobrega vina. Kako bi pa duhovnija dobrega dovolj storila , ako nimajo njeni vladar ojstrega vinjeka božje besede, ne obe-zila dušne tolažbe za ranjeno serce ? Le ternje in srabotje bo po takem vinogradu rastlo, kojega duSni pastir v Soli in v cerkvi skerbno nf)
koplejo; le divje grozdje lmdobij bodo serca rodile, koje se v spoved-nici skerbno ne obrežejo skoz pravo pokoro in resnično poboljšanje. Gospod Bog pride v svoj vinograd dobrega sadu iskat, in če ga ne najde, vzorne vinogradnikom svojo drago lastino, in jo drugim, boljim delavcom izroči; ali čc vinograd za popraviti ni, ga da zverinam za-treti, da se v pušavo premeni. — Ove resnice mašnik mlad prcmišluje po potu v svojo odkazano duhovnijo, ter obuduje serČne želje, zvest delavec biti v Gospodovem vinogradu, se ne dela vstrašiti, ne nasprotnikov bati; saj jo Bog z njim. V kratkem se delo borznega služav-nika božjega pozna. Polje hvali orača, tersje kopača, lepo keršansko djanje v črnih ovčic pa dušnega pastirja, kakor so hvalili našega časti-tega Leopolda vsi včrni, kteri so jih poznali ali imeli svojega duliov-skega očeta. „Ovi so bili brumen mašnik! Bog jim daj dobro!" tako še zdaj marskatera babela, mnogoter serec po tistih krajih govori, v kojih so Leopold služili.
Pervo polje nadepolnemu duhovnu Volkmeru odkazano je bilo pri sv. Ožbaldu zvunaj Ptuja, kamor so jih viši pastir 1. 1765 poslali. Pri sv. Martinu poleg Vurmberga so tudi 11 lčt služili. Po njihovi učenosti in svetoželjnosti so jih v Ptujsko mesto k veliki cerkvi kaplana postavili, kder so 15 16t včrno in modro za telesno srečo in dušno izveličanje svojih izročenih skerbeli, kakor ljubezniv duliovski oče. Kar so z besedo učili, ovo so v svojem lepem izgledu ljudem pokazali; kar so v cerkvi božje besede vsjali, to so doma z molitvijo polivali. Njih Čudno ukapolne basni ali fabule, so bile njih duhovsko plevice, njih svete pesmi živahne opomnice včrnih, se varvati hudega in storiti dobro. Pač je zlata vreden mož bistre glave, blagega serca in pa dobre, svetoželjne duše, kteri mogočen v besedi in v djanju tudi vč za pero prijeti in svoje nauke s pismom podpčrati! Ali vsega nauka živo ogledalo ima biti učitelja lepo djanje: „Kdor uči in tudi stori, pravi Jezus, on bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu."
Perva skerb pastiija dušnega ima biti za drago mladino. „Dajte malim k meni, kliče vsmileni Jezus, kajti njih je nebeško kraljestvo." Tako mora vsak daliovnik deco zvati v šolo in v cerkvo h keršan-skemu nauku; poduk mladine je prijazna juterna zarja za dušo. So ne očedi drevce, bo izrastlo ternjevo; se ne požlahni mlado drovo, ostane gerčav divjak; ravno tako tudi doca. — Malo, malo je bilo še za rajnega Volkmera šol po deželi; lehko si po devet duhovnij prehodil, po-prčj ko si edno šolo naj del, lo po mestih ia pa v kakem terzi so
vsak daj n o Kolo imeli; ali vsaka hiša bila je keršanska šola, v koji sta oče in mati svoje otroke, gospodar in gospodinja svojo družino učila, Bogu lepo služiti in pošteno živeti. Vsako nedelo iu svetek so stari iu mladi, preprosti kmetje in imenitni gospodje z velikim veseljem v po svečeno hišo božjo, v občino šolo kraljestva božjega hiteli. Kolikor manj je bilo svojo dni vsakdanjih šol za ljudi, tolikor več jo morlo zapovedanih praznikov biti v poduk ljudem; šole ob delavnikih so so pomnožile, in število praznikov se je zmanjšalo, tode svet se po samih šolali ne poboljša, ako stariši nauku doma pravega dna 110 položijo, gospodarji in gospodinje šolskim učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli izvoličauske nauke otrokom v glavo — svete kreposti v serce sadijo, polivati in pleti jih morjo oskerbniki doma. — Dobra šola glavo razjasni in serce za dobro ogreje; iu to je šole pervi, svet namen. Učiti otroke po keršansko modro živeti, si za časno srečo in za izve-ličanjc večno skerbeti, za to je šola. Pošteno djaujo ima v šoli pervo — posvetno znanje je posledno mesto. Dobro je znati pisati in brati, pa stokrat bolje pošteno ravnati. Brez modre glave in pravičnega serca je tudi nemška beseda prazen mak. Slovenci! 110 bodite abotne šalo-barde, le na nemščino gnati, pobistrenje glave iu požlalmenjo serca pa zanemarati. Ovo bi bilo na robe delo. Šole so nam potrebne: to lehko vsak spozna; ali kdor le po nemškej besedi šolo ceni, se močno goljfa. Gorje vam, ako svojo otroke samo zato v šolo pošiljate, naj bi se nemčije učili, za modro glavo in pošteno serce vam pa ni mar! Ne-zarobleni, napuhneni otroci vas bodo po nemško kleli, vi stariši bote pa po slovensko solze točili. — Potrebnej se je Boga bati in spoštovati stariše, kakor nemškovati. Dobra jo nemška beseda dobra, in kdor se nje lotiti vtegno, naj no zamudi, pa edina pot k pravi sreči ni, kakor nekteri mislijo. Lepo Bogu služiti, očeta in mater lopo imeti, cesarju in od Boga dani gosposki pokoril biti, svoje delo dobro znati, svoje dolžnosti zvesto dopolniti, križe in težave (Adamov jarin) voljno nositi, veselo živeti in srečno vmreti: ovi zlati nauki so človeku veliko potrebnej ko nemšina; ona bodi pridnim šolarjem liaveržek. Tako nas sam Jezus uči, rekoč: ,,IšSite pred vsim božjega kraljestva in njegove pravice; vse drago vam bo naverženo." Ta zlata beseda tudi za našo šolo velja.
Vodna šola za vso ljudi je predižuica ali cerkvena leea, posvečeno mesto božje besede, kder Bog po svojih namestnikih nam govori, iu naveršava, kar so v šoli vsakdan izvoličanskega vtemeli, Zn to v ros-Drobt. za novo leto 1853,	8
niči visoko šolo imajo duhovniki goreti, po nji včrni kristiani hrepeneti; kajti od nje govori Jezus: „Ogenj sim prinesel na zemljo, in hočem, naj ljudi vnema. Kdor besedo božjo posluša in jo v sercu ohrani, je modremu možu ednalc, kteri svojo hišo na skalo stavi." Kdor pa hoče srečno staviti, se mora dobro pripraviti, on ki govori, in on ki posluša. Prazna je torej hvala ljudi, rekoč: „Naš gospod so na pridege nikolj no pripravljajo, pa saj toliko lepo pridigjejo, da jih ni blizo takih." Pridgar brez vredno pripravo po navadi pleve sčje, in ne bo dobre pšenice žel. Dober pridigar vselej dobro premislijo, kaj bodo povedali; naberejo rožic, koje bodo sadili, kakor naš Volkmer, kojih čedno, pa silo drobno pisanih govoric se še dosti med ljudmi najde. Naj ljubše so jim bile kateketiške pridige, prav po domače povedane, to je ker-šanski nauk v pridigah; kajti so dobro vedli, da kdor keršanskega nauka, poglavitnih resnic naše svete včre temeljito no zna, tudi navadnih pridig prav ne razumi, in njegov verozakon le na pesku stoji. PaČ so keršanski nauki sploh ljudem veliko potrebnej od pridig; ali žalibože, da jih sploh vnemar pušajo!
Volkmera sveto govorice pa niso bile samo za glavo svetle sveče, marveč tudi pšicc goroČe za grešnikov serca, ter so keršenike hudim nagonom otcle in jili vnele za dobro. Verni so jih z veseljem poslušali, pa tudi radi po njih svoje živlenje ravnali ne lc veseli poslušiteli, nego tudi storiteli božje besede. Pač so prazne pleve besede ljudi, koje pogosto imajo iz cerkve grede: »Danes so pa lepo pridigali! Takega pridgara še pa nismo imeli itd." Ako ljudje na vse to po svoji stari navadi delajo, resnico ne govore. Lo če ljudje od pridige tiho gredi, vsi zamišleni še mnogo solzo vternejo, potem sovražniku roko podajo, ptuje blago odrajtajo, slabe tovaršije zapusti, za božje reči pa oživijo, tako svoje dobre učenike prav Časti, kteri so jim luč prave pokore prižgali in pokazali resničnega poboljšanja pot. Vsak razsvetlen pridgar pa z Davidom pravi: „Ne nam, o Gospod, ne nam, marveč svojemu imenu daj slavo. Saj besede niso moje, ampak Njega, ki me je poslal."
Kar dušni pastir na pridižnici prični, to imajo v spovednici zgo-toviti; spovednica je duhovnika mogočna desnica zakovo pregrešnih navdd razkovati, verige hudobnega znanja razdjati in postaviti spokor-nike v sveto prostost božjih otrok. — Dobrega spovednika ni potreba dolgo v spovednici čakati; oni grešnike čakajo. Ni strah včrnc se izpovedati vsih grehov svojih; kakor zgubleni sin svojemu očetu so jim
očitoserčno obtožijo. Kakor Anania Saulu odpro dober spovednik greš-niku oči, da vidi po pravi stezi pokore hoditi. Žalosten k spovednici pride grešnik, in opravičen se poverne na svoj dom, zaslišavši sladke besede: ,,Zaupaj moj sin, moja Mer; tvoji grehi so ti odpuščeni." Blagor mu, kdor dobremu spovedniku, zdravniku dušnemu v roke pride; dober angel ga za roko pelja. — Kdor se pa spovednice zogible, so boležnice izognul ne bo; in pogostoma se v bolezni zgodi, kar je Človek v zdravih dneh zamudil. Dušni pastir so tudi bolnikov poseben prijatel, kakor so bili častiti Leopold Volkmer.
Veliko bolezni se po deželi pri ljudih iz nemarnosti začne, ter se ne varjejo vroči napiti, ne se prehladiti, in se ne včjo v nevarnih, nalezlivih betegih prav zaderžati. Kdor nevedne poduči, neskerbne o pravem času posvari, jim včini vekšo dobroto, kakor bi jim bolnim naj bolje zdravilo donesil. Tako so Volkmer storili. Je bila poletni čas vročina silna, so skerben duhovski oče po keršanskem nauku ljudi opomnili na vročino ne prehitro ne prehladno piti. „Ako ob košnji kermo sušite ali na polji ženjete, vlijte med studenčnico vsigdar nekoliko kisa ali jesiha. Ova pijača, so Volkmer djali, je zdrava, pogasi žejo in človeka hladi, da vročino lehko brez škode prebavi." So jele biti na jesen po vročih dnevih hladne noči, so Volkmer posvarili ljudi rekoč: „Ne poležavajte zunaj in po noči ne razodevajte se, da se ne prehladite in se vas griža ne loti." Dobri ljudje so jih radi slušali, in so zdravi ostali. Je pa kdo zbolel, so ga hiteli obiskat in pogledat, česa bi mu bilo potreba za dušo, česa za truplo ozdraviti, kajti so dober svet pobožnega Tomaža Kempčana veliko obrajtali, ki veli: „Od-kraja skerbi in zdravi telo, da ozdravit prepozno ne bo."
Zdravje tela in duše sta si naj bližnej soseda, kajti pod ednoj strehoj prebivata. Je telo betežno, ni duša vesela, je duša v kaki hudi strasti, tudi truplo kmalo peša. Gostokrat pa dober Bog truplu hudo bolezen pošle, da dušo nevarne strasti ozdravi. Bavno za tega voljo si imata tudi dušni pastir in telesni vračitel pri bolniku prijazno roko podati, če ga hočeta srečno ozdraviti. „ Bog je vstvaril zdravnika in je zdravitela za potrebo dal, da ga spoštujemo, uči sv. Duh. Bog pa tudi dušnega zdravnika pošlo bolniku povedat kakor preroka Izaia kralju Ecekiu: „Popravi v svoji hiši in pripravi "se, kajti je umreti." In ako človek Čedno poravmt in so lepo z Bogom spravi, da lokom dober tek in mu živlenjo kakor Ecekiu podaljša. Perva skerb ima torej ozdrava dttSe — druga Še le trupla biti; obdvojo zdravje pride pa le od Boga,
8*
Prav ima torej sv. Bazili, rekoč: „Zdraviloslovje nam jo od Boga dano, kteri je pervi oliranitel živlenja našega." In sv. Gregor prav govori: »Krivičen in brezbožen gučje, kakor bi božja previdnost le za dušo, no pa tudi za zdravje trupla skerbela, in da bi lo ozdrava dušo, no pa telesa od Boga bila." Hočeš človek srečno ozdraveti, imaš svoje zaupanje v Boga staviti. Brez božjo pomoči tebi vračtvo no bodo bas-nilo, brez zdravila pa tudi Bog navadno neče pomagati, ker ga jo tebi v pomoč stvaril. Torej sto dve silo škodlive pomoto med ljudmi: se Boga bati, iu v bolezni božje pomoči po svetih zakramentih 110 iskati; ali se pa na božjo pomoč prederzuo zanašati, rekoč: „Bo že Bog dal, da mi bo bolje!" zdravnika pa ne poklicati, ne vračtva rabiti. Bolniku je dveh reči pred vsim potreba: se v sveto voljo božjo podati, in pa po božji volji ravnati. Volja božja pa je, da so z Bogom spraviti hitiš skoz vredno prijemo svetih zakramentov; pa tudi zdravitola poklicati ue zamudiš, in se lokov skerbno poslužiš. Skerben duhovnik imajo torej bolniku telesnega zdravitela svetvati; pa tudi zdravnik jo dolžen betežnika opomniti, naj no odlaga so z Bogom spraviti, ako srečno ozdraveti želi.
Ker sta si telesno in dušno zdraviloslovjo v tolikem znanju, so bili svoje dni duhovniki tudi pervi telesni zdraviteli, kakor so v svetom pismu Čita. Ako pa ravno v naših časih dušni pastiri zdravnikom v njih poslovanje segati nimajo, je vender dobro iu dostikrat potrebno v sili pomagati, kedar telesnega zdravitela blizo ni, in se lehko zamudi poprej ko doide. Iz tega vzroka so tudi učen Volkmer mnogoverstnih rož zdravilno moč dobro poznali, ter so v nalezlivih betegih svojih krajev tudi zdravitelom dober svet dali po svoji skušnji, ker vsak kraj svojo domače bolezni, pa tudi svoje tečne loke ima, kteri niso vsakemu znani, in koje le on poznd, kteri lastnosti kraja in ljudi dolgo let v svoji previdnej pazki ima, kakor za vso okoline skerbni Volkmer.
So bili častitliv gospod na vso krajo hvalo vreden dušni pastir, svetli sveči podobni, ktera sveti in greje, ljudi oživlja in ovesoljuje, tako so bili tudi mladih diakov ali študentov imeniten učitelj iu oče, kar jo našemu častitemu Volkmera posebna slava.
Kdor saduuosno drevo vsadi in požlahtni, za celo svojo hišo in rodbino veliko dobroto stori, ktera bode mnogo let od drevnega sadu vživala; kdor pa nadepolnega mladenča v ecduosti iu učenosti modro
izgoji, da izraste verli mož, naj si bo mašnik, pravdoznanc ali vojšak, on množi slavo in blagostan svojega ljudstva, za srečo cele dežele skerbi in zasluži, da ga narodi v hvalnem spominu imajo. Te livale vredni so naš vlastencc Volkmer, kteri so lopo množico slavnih možev ispodredili, jim u višo službe pomogli, in so po njih svojo deželo osrečili. V mesti na Ptujem kakor na kmetih, kder so duhoven pomaga-vec služili, so Volkmer posebno šolo imeli, v koji so inladenče ne lo Čitati in pisati, marveč keršanskega nauka in pravega, Čednega zaderžanja, pa tudi za perve latinske šole učili. Stariši vsih stanov so jim svoje sine prav radi zaupali, kajti niso učili za posvetno mezdo iz do-bičkarije, nego iz gole ljubezni božje in do mladeži, v skerbi za obČjo blagost svojo domovine. Jakšo ko lastni stariši so Volkmer za gotovo blagro svojih učencov skerbeli, ki jim niso bili samo uČenik, ampak oče in mati. So jih pa tudi učenci radi imeli, kakor ljubijo otroci svoje ljubeznive stariše. Vbožnc kmetiške mladenče, kteri so zdrave pameti in pa čednega veda bili, so dobrotliv Volkmer iz svojega oskerbeli, naj bo za živež, streho ali šolo, kedar so se mladi diaki od njih na višo Šole podali, večidel v Gradec ali kamo inam, ter so jim toliko in tako dolgo pomagali, da so si sami s podukom drugih šolcov pomogli; in to je bila v tistih časih mladenčem velika dobrota.
So bilo svoje dni nemške šole v naših krajih redke, tako je latinskih šol mod nami še huje pomankvalo. V Rušah, v starodavnej, sloveči fari za Dravoj so marlivi duhovniki domačo akademio ali uČivno družbo imeli, v koji je mnogo verlih mož vsakega stanu izrastlo, med kterimi učeniki so bili Častiti Jamnikf naj imenitneji. Tako verlo so se z mladinoj obnašali, da so žlahni in imenitni gospodje iz dalnih krajev svoje sine v Ruše v šolo dajali, kakor imenik Ruških šolcov zvedoči. Ko je pa v Rušah viša šola vsahnula, so častit in učen Volkmer posebno šolo na Ptujem začeli in pri sv. Urbani tako pospešno napredovali, da je Volkmerova uČilna rodovito semenišče imenitnih možev bila, ki so slava svojega ljudstva; kajti ni stana, v kojem bi se 110 bili Volkmera šolci častili. Saj imenitnejih katire naj opomnimo.
Duhovskega stanu so bili rajni prečastit Lavantinski kuezo-škof Ignaci Cimmermann, rojen BisterČan, kteri so več let na Ptujem in pri sv. Urbani Volkmerov učenec bili, in prav radi od tistih let svoje mladosti marnvali. V dobi nekoliko trideset preteklih lot je okolj dvajset dekanov, fajmoštrov in drugih duhovnikov živelo, kteri so bili Volkmerovi učenci in rejenci. — Vojaškega stanu so bili: Mainrad
baron Geppert ees. kralj. Feldmaršal-Lieutenant, hraber vojšak, kteri jo
v
ISta 1830 puntarije v papeževih deželah umiril. Leopold Seidnagel v službi Španskega kralja Ferdinanda VII., zadelj vojaške serčnosti s tremi vojaškimi križi in z redom sv. Ilermenegilda ovenčan. Ovi imeniten mož je gostokrat iz raznih mest Španiolie svojemu svaku na Ptuje pisal pozdravljajo svojega ljubega učenika Volkmera. Karol žlahen Steininger, ees. kralj. Feldmaršal-Lieutenant, vitez ees. Kosovskega reda sv. Vladimira. Anton Aloiz Czarnotzag žlahen Sarlotenburg, ces. kralj, polkovnik, itd. Toti, pa šo več drugih imenitnih šolerov, so vselej hvaležno in tudi s solznimi očmi od svojega učenika in od-gojitela govorili, in očividno pričali, koliko koristnega so se pri njih naučili, kako verlo so Volkmer svoje rejenco pobistriti in omikati znali. Naj lepo prigodbico iz ust rajnega prečastitega knezo-škofa Cimermana povčm, kojo so mi sami pravili.
„Pri sv. Urbanu bilo nas je po pet ali šest šoleov. Gospod faj-moŠter so bili naš rednik, učenik pa gospod Volkmer. Prav po domače smo živeli. Rajni Volkmer nas scer niso s pravilomi preobložili, za toliko več so nas pa vadili v mnogotorih potrebnih vednostih. Vsega lepega in koristnega smo se morali lotiti, kar človeku danes ali jutro lehko hasne; in pa prav po očetovsko sta obadva gospoda z nami ravnala. Obedvali smo z njima pri edni mizi, da sta lehko na obnošo rejeneov pazila, in nam pokazala, kako so naj spodobno vedemo; pa vsak teden je eden šoleov zapored na mizo stregel, mizo pogernil, kupice opral, in pladnjake preminjal itd. Vidil sim g. fajmoštra, kako so pri obedu mizni pert pod brado v zavratnik, spodni konec pa pod okrožnik djali, da ne bi se pokaplali. Meni je to dopadlo, in hitro sim ravno tako storil. Ko jo pa moja vorsta bila talerjo premeniti, naglo vstanem — in joj meni! z miznim pertom bel pladnjak za seboj potegnem, ki na tla lopi in se v kose rastruple. Jokajo sim svojo ne-pazlivost obžaloval, pa to še ni bilo zadosti; moral sim tudi zasluženo kazen prebaviti. In kako kazen so mi odkazali? Mesene dni sim moral iz zeleno - glinaste skledice jesti. Moral sim poterpeti in se pohlev-šino in ponižne poterpežlivosti učiti. Ko je pa g. fajmoštra godovuo prihajalo, so mi g. Volkmer lično pesmico zložili, ktire sim so prav dobro na pamet izučil, in v imenu vsih sošoleov dobremu našemu ku-čegazdu dobro srečo vošil. Na god smo se vsi pražno oblečeni za g. Volkmerom k g. fajmoštru podali, in meni je bila čast v imeni vsih govoriti. Posledne verstice moje govorico so pa telo bile:
Prej, ko naše serČne želje dokončam, Oče! edno lepo prošnjo 'mam: Meni ncpazlivost odpustite, In mi glinast taler v cinjast premenite! Prijazno so me g. fajmošter pohvalili, in k vekši pazlivosti pobu-dili; na to sim še tisti dan z drugimi juho iz beloglinastih, meso in druge jedila na einjastih pladnikih obedval, pa tudi nisim višej kaj potrupil.
—	Blagor možu, ki nosi jarm poštenja in privade od svoje mladosti!
—	Pa ne samo skerben dušni pastir in moder učitelj mladine, tudi znameniten slovenski pesnik so rajni Volkmer bili, ki zaslužijo, da jih tudi v tej reci s slavnim spominom ovenčamo, Častitega Anakreona slovenskih goric.
Žalostni časi slovenšine bili so za rajnega Volkmcra; vsa v prahu in v mahu zarašena je slovenšina spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in zaničevali, vlastcnci so so nje sramovali; kaj čuda, da ni bilo Čitati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteri bi jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo šol, po tergih in mestih sc je učila nemščina in latinščina; onadvo ste košato zamizoj sedeli, nji sestra je pa za vratmi pozablena medlela. Slave slavni sini so znali verlo pisati nemško in latinsko, gučiti po italiansko in francosko, v ^svojem jeziku inaternem so niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli. V CelovŠkej duhovšnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastirjev, ni bilo najti slovenskih knjig razun Guzmana nemško - slovenski besednik, in pa kratko preinišlevanje večnih resnic, slovnice izmed jezer učenih Slovencov eden poznal ni. Po tri duhovnije ali fare si lehko prehodil, poprej, ko si slovenski evangelj ali pa unih 68 svetih pesem najdel; in če je kdo vedel svet pasion (terplenje Kristusovo) čitati, ali pa sv. evangelj povedati, je bil ljudem kakor prerok imeniten. Veliko duhovnikov bilo je med Slovence poslanih, kteri še niso slovensko brati znali; cerkvenik jih jc v saboto naučil sv. evangelj brati, kterega so v nedelo na leči ljudem s težavoj povčdali. Ni bilo dobiti slovenskih pridig; jih pa tudi duhovniki pisali niso. Iz nemških ali latinskih knig so po verhu mlatili; in lehko so vč, da je bilo več plev ko pa zernja, kar govor zadene. Drugi učeni stanovi se za svoj materni jezik zmenili niso. Tako se je vboga slovenšina ksala, pa tudi omika Slovencov je toliko zaostala, da smo bili narodom v
zasmili in oporoko. VsakojaŠkega serca jo moral biti torej mož, kteri se je upal zaničevanega maternega jezika lotiti in obuditi med svojim narodom dušno živlenje. To so storili na Krajnskem rajni Juri Japel, Guzman na Koroškem in na Stajarskem naš slavni Volkmor.
Da domorodni pisec kaj velja, mora vse šege, dobre in slabo navade, vse čedne in nečedne lastnosti svojega ljudstva dobro poznati, poznati žilo domaČih obČutov; kinČ njegove besede ima biti domaČ ne kuplen; mora pa tudi včdeti pravo mčro omike maternega jezika, da ga zamorejo njegovi rojaki v razumehju dohajati. Le kdor domače lepo posneti — verlo ptuje blago pa čedno podomačiti zna, on zasluži slavno ime domorodhega učenika, kakor ga rajni Volkmor po vsej pravici zaslužijo. Njih beseda ni scei' dosti vglajena, ker ga ni bilo, kdor bi njo bil likal; pa je zadosti prijazna in domača, kakor se čujo v Slovenskih goricah. Nove slovnice in oblik v njihovih pesmih ne bodeš najdel, pa za toliko lepšo množino zernov zdravega nauka in vence slovenskega duha zalih cvetlic. Ni bilo med Slovenci strasti, ne gerdo razvade, no škodlive krivovero, ktere bi ne bili skerbni Volkmer zapazili in v kakem priložnej basni tako nažgali, da so se krivi gordobe sramovali in odvadili, nedolžni pa varvali (Beri čedne^ basni: Metul ali gizdava lc-nost; — Sivec ali srečna podložnOst; — Paatirinka ali slepi starši; — Vrana ali preoblečen kmet; — Želod ali popravlona pamet; — Papiga ali bogata nevesta; — Spartanarca ali slovenska mati; Acijolka ali nesrečna laž; — Kruh ali Človeško novošlivosti; itd.) *) Ni bilo domačo poštene dobrevoljo, kojo ne bi bili Volkmer s kakoj čednoj pcsmicoj poveselili, naredili ljudem nedolžno šalo za smeh, pa tudi v poduk. (Beri hvala kuhinje; — Sodba krez dčkle pri domlatkih; — Pcsm od kmetstva itd.) Vsi radovedni so Čakali ne le kmetovski ljudje, nego tudi duhovski in deželski gospodje, kaj bodo novega g. Volkmer nakovali; in zaslišati novo pčsm so njo Slovenci hitro znali, prepisovali in razpošiljali; v kratkem se je po vsih krajih pčla ali brala, in vsa dežela je oživela lepega povanja in nedolžnega veselja. Verli domoljub Volkmer niso zamudili svoje rojake za vojsko .vnemati; kedar je bila sila (Beri: Hvala lan dvorov), pa tudi niso bojezlivcom prizanesli, ako se niso po junaško obnašali. Budili so serenost svojih vlasteneov, sker-beli za ljubo domovino, za njeno slavo in blagostan. Kdo bi takega domorodca no častil in po svojej zmožnosti ne posnemal?
*) Leopolda Volkmera Fabule in Pesmi. V Gradcu na prodaj v Fr.
Ferstlvi knigarnji, 1830.
Posebne hvale vredno so Volkmera ccrkvcne pesmi, polne pobož-nosti in cerkvenega duha, koje Se zdaj Slovenci posebno Sekovsko Škofije od vsih naj raje pojejo, ker so v prosti slovenšini pisane in vsim razumevne, da jih lehko serce občuti. Zložili so takih "za pčto sv, mašo, pa tudi za posebno godove in cerkvene slovesnosti, da se k darovanju sv. maše poj6. In kdo no pozna oživno moči lepe cerkveno pesmi? Ali ni kakor bi angeli glasove budili, kadar vsa zbrana cerkva ednoglasno: Slavo Večnemu — zapoje, orgle in zvonove povabi, naj včrnih pobožnost povzdigavajo? — Koga no oživi za božjo besedo prelepa pčsm Očenaša? — In kedar glasno gerlo k darovanju slovesno pesm svetniku v Čast, ali v zalivalo za prijete dobrote, ali cerkvenemu obhajilu v 6pomin prav jasno zapojo, ali se ne posolzi mnogo včrno oko, in porosi s črne božje besede? — Blažen mož, kojcrau Bog dobrega duha čednih pesem da! Vsaka jaka pčsm je božji dar; in koliko takih je dober Bog Slovencom po častitom Volkmeru dal!
Kakor ni vsakemu Človeku dano gladko peti, tako ni vsakemu pismarju darovano pesme zlagati; kdor pa poseben dar pesmiški ima, od vsake rože, od sledne trave lehko miČno zapoje. Pevski duh so povzdiga nad sonce in mesene v nebeško višave, in kadar se čudo-včrnih glasov napije, in prav lepo zapoje, vzdiga na lehkili perutih mičnega petja serce svojih poslušitelov v rajske višine. Verli pesnik popiše živahno slabe in dobre prikazni, in s skrivnoj .mogoČnostjoj Človeško serce pelja kamor rad, ter vsako stvar živo popisati zna. Vredna je pčsm Volkmerova od slovensko lipo, da jo ovdi pomladimo naši mladini v izgled
Pesm od lipe.
Pnsti, lipa! naj zapoje tvoj prijatnik pesme tvoje; pesme so ljubezni guČ. Pevca kerv, kak vsaki reče, v serca kamri vroča teče; kak Če v serce priti zuč?
Lipa! ti spiš celo zimo, se ne geneš, gda grem mimo; krive« včasi te zbudi. Pa da cengli se glasijo, snežno muhe v te letijo, rečeš: Lipa! le še spi.
Kadar mlado leto pride, zimi rečeš, da odide; sonce sneg in led tali. Kadar krivca jug premaga, in oblake z megle žaga, in s toplotoj podredi.
Kadar vižo vsaki svoje po lesih veselo p6jo detel, kos in levica; kadar doli na dvoriši se kokošji smeh zasliši, da na gnezdi jajce ma •
Tedaj si oči odpiraš, in toploto v se požiraš, tej se mertva iz-budiš. Kadar nebo roso daja, in se zemlja z njo napaja, ti od nje se podrediš.
Mati zemlja te nadaja, s sladkoj mezgoj te napaja; piješ kolikor poželjiš. Sita berst skoz oko riješ, 'z bersti cvet in listje šiješ, in košata vsa stojiš.
Sladek duh iz tvoje cveti sopi ia diši po sveti; vsaka žval ga zasledi. Muhe in marlive beele oblotijo to vesele; vsaki rečeš: Sedi! pij!
Pijejo, da so pijane; neka celo noč ostane; 'z kerčme k domu več ne zna. Veter ali dež se vlije, vboga bčela omedleje in na lipi konec 'ma.
Pavuk sliši šumotanje, in ne misli več na spanje; gre ponoči niti ..	.	. .	....	.	v
prest. 'Z niti verše si napravi in po lipi jih nastavi: edno, dve, po tri,
po šest.
Bčela sama na se zabi, verša njo za noge zgrabi; milo s habam' zarožla. Pavuk bČelico pristreže, njo zavije v svoje mreže, in ji smerten kušec da.
Lipa! daš bučeli piti, pavuku prereži niti, da ji ne bo slaja smert. Skoda je za vsako bčelo, skoz katere lepo delo zadobimo vosk in sterd.
Lipa! tvoje pesmi vence sim jaz v hladu tvoje sence sam iz svoj'ga serca vzel. Dolgo let nam lipa rasi, našo bčele srečno pasi; slavo bo Slovenc ti pol.
Ne samo lipo, tudi košat hrast so rajni Volkmer posebno radi imeli, ter so pri sv. Martinu kakor posledniČ pri sv. Urbanu si lep hrast izbrali, pod kterega so hodili molit, čitat, premišljevat in tudi pisat. Dolgo let so star dob na svoji posledni službi imeli kakor svojega prijatela, kojega so ob uri navadno vsak dan obiskali, kar jim ga brez njihovega vedenja nevsmilen sosed poseka. Ko jim nekdo pove, da njihov hrast posekan leži, vzemejo z žalostnim sercom pero, in spišejo žalostno pesm.
Slovo od hrasta.
Prelep, košati, visok hrast se v dersteniki paseš; on tebi rad da svojo mast, da njemu velik zraseš. Veliko lčt to že redi, izrasil si debeli, od tebe so vsi sosedi list, želod, šipek 'meli.
Na svojem selu ti stojiš kak kralj na svojem troni, in neprojnak-nen krog glediŠ, kak' včter drevje goni. Nevihte se ti ne bojiš; kda drugo drevje tere, ti s svojem listjem zašumiš; piš tebe no podere.
Čč gromske strele silna moč te 'meti k svoji šali, ji veržeš trč-sek taj, rekoč: Na jih! lo se oskali. Zge delavce od sonca luč, dajiin ni za prebiti: Oj, pojmo! je vsih eden guč, pod hrast so ohladiti.
Pod teboj v senci vsi okrog se vsedejo na trato, in zdihnejo: Nam žegnaj Bog kruh, mleko in šelato. Tud jaz, čo me žgalina 'ma, grem rad iz svoje hiške; ti kličeš meno k sebi ta kak kokla svojo piŠke.
Itad vzemem pal'co in klobuk, šo bukvo v nedra vtekncm, in tečem verlo ko hajduk, da se vročiui vmeknem. Kdar pridem k tebi, pervo je, ponižno te pozdravim: Dopusti meni, prosim te, da se kraj te postavim.
Potegnem 'z nedar bukvice, in začnem kaj 'z njih brati; pa dolgo ne, da petice vdovolijo so stati. Zdaj gor in dol po senci grem, si dosti premišlujem; kak hitro pa ko v hiški sim, si misli jaz spi-sujem.
Zdaj vidim, da 'z njih pesme so sišite na popiri, in glasno se smejim krez to, da pokajo mohiri. Veselja tega gostokrat pod hrastom si naberem, in dolgočasju slovo dat' si s pesmi glavo tere m.
Moj hrast! vdselja mnogega mi tvoja senca dala. Oh da bi še prijatela veliko let ostala! Pa ravno zdaj, ko to želim, mi tiho nekdo reče: Ne boš se več pajdašel ž njim! To serce mi opeče.
Povej, prijatnik! zakaj ne? Povej, ne skri resnice! Sim jaz mu storil, kdo to vč? njemu kako krivice? — To ne; pa nekaj druga so je to dni zgodilo; prijatel hrast posekan je, zdaj materi na krilo.
Kaj praviš? kaj? moj hrast loži, in ni več na koreni? Oj žalost krez vse žalosti! Serce se mi povoni. Moj lepi hrast, moj uČenik, pri kterem bil s;m v šoli, tvoj kinč, edini derstenik! leži zdaj v tvojem doli.
Oh, pridite sosedi vi, z menoj hrast ostopite, razjočte se k za-hvalnosti, in s solzmi ga močite. Pod njim ne bote više ne želoda, šipka brali, ne jedli, ne hladili se, počivali ne spali.
Hrast! tvoj spomin nikdar ne bo iz mojga serca 'zbrisan; ti v sorcu mojem si terdo, kakor si stal, zapisan. Kdar mesto jaz zagledal bom, na kterem si prebival, bom milo zdihnil na tvoj dom, kder sim jaz pesmi šival.
Prijatnik! zdaj od to slovi z zahvalnim sercom vzornem, in pesem tebi zloženo med ljude v svžt poženem. Njo kdo mogočnikov bo bral, in hrasta konec sprašal, Boga bo čast in slovo dal, se na se ne zanašal.
Kadar so Volkmer čutili, da se jim pevska pamet stara in pe-semska žila zaostaja, so vzeli tudi od svojih ljubih pesem slovi in so to dušno blago svojim mlajim izporoČili, rekoč:
Vsaka reč 'ma svoj začetek, Vsako čaka njeni kraj. Imel ncsim dozdaj svetek, IloČem ga napravit' zdaj. Pevski duh me več no trudi, Mlaje k pevanju obudi; Jakšo naj ko jas poji, Stari črep več pel ne bo.
Volkmer so nosili veliko breme let, pa tudi lepih zaslug v svoji duhovski službi; težo svoje starosti so čutili, pa ne svojega zasluženja; kajti so dobro vedeli, da če ravno vse storimo, kar smo dolžni, le malovredni hlapci ostanemo; vse kar dobrega imamo, je božji dar. Ako ravno od vsih ljubleni in od svojih višnikov po vrednosti poštovani, so le ponižen kaplan ostali, ter niso hotli fajmoŠter biti, spoZnaje, da je duhovska služba kaplana naj gorša, naj bolj apostolska, v koji se brez posvetne skerbi za božjo čast in za izveličanje duš naj lehkeje skerbf. Apostoli so vso zapustivši za Jezusom šli brez vsega posvetnega blaga, tudi pošten kaplan po sveti gredi, in nimajo svojega, kamor bi svojo glavco položili; pa k<*morkolj dojdejo, jih vsi radi imajo in jim toliko dajo, da pomankanja no terpi; povsodi najdejo mizo za se pogernjeno; in če jih bi Gospod kakor svoje apostole pobaral, rekoč: %„Kadar sim vas poslal brez mošne, brez torbe in Čevljev, vam je li kaj manjkalo V bi morli z apostoli odgovoriti, da nič. — Apostoli so bili iti priprav-leni kamor jih je Gospod poslal, tudi prost kaplan so popotvati pri-pravleni, kamor jim viši pastir vkažejo, in serca včrnih jim naproti puhti, zaslišati pastirja novega Gospodov glas. Apostolom je bila samo božja beseda in pa molitva v skerbi, vse druge posvetne skerbi so svojim pomagajem naročili; tudi Bogu posvečen kaplan brez vsih posvetnih skerbi lehko molijo in se uči vaj o, dokler fajmošter le prepo-
gosto v časne skerbi in opravke, pisarije in dauko zahomotani že svoje molitve prav opraviti ne vtegnejo in se veliko hitrej pogubijo. S svojoj čedoj poročeni fajmošter imajo pogosto svariti, kregati in morajo tudi budi biti, kar jim rado zamero in clo veliko sovražtvo načini; če gospod kaplan opravijo svoje dolžnosti, jih včmiki sploh rajši imajo kakor fajmoštra, kterih se hitro naveličajo. Zaeno kaplana hudobni za pravice in svčtoželjo del čertiti, si lehko po Jezusovem povelju prah iz svojih nog otresejo zapustivši malopridne ljudi, in se k boljim ljudem podajo, kteri jih ljubeznivo sprimejo; gospod fajmošter no zamorejo tako lehko svoje čede še toliko hudobne zapustiti, za kojo bodo na ojstri sodbi težek odgovor dajali. Vse to so častit Volkmer v dobrem spominu imeli, kaplan ostali in tako srečno živeli, da nobeden še toliko bogat fajmošter tako. Vbožni na časnem blagi so za toliko bolj skerbeli za nebeško zaklade, kojih moli ne snedo, tati ne vkradejo, posnemajo evangelsko svete Jezusove.
Poleg vodnega devištva in duhovsko pokoršino so častitliv Volkmer tudi radovoljno vbožtvo posnemali. Niso imeli svoje kleti, no žitnice, ne svoje mošne; g. fajmoštra so vse svoje prihodke izročili, in oni so jih z vsim potrebnim preskerbeli, naj bo obleka ali milošna, v ktero so naj voč potrošili; zakaj Volkmera prihodki so bili premoženje vb o-gili. Vina pili niso, razun kaplic pri sv. maši povžitih; njih navadna pijača pri mizi jo bila kuhana ječmenova voda. Dobro so vedli, kar modri Sirah uči: „Yino in ženstvo modre omoti in spravi zastopne v kazen. Pijača zlo milo teče po gerli, zadnič pa pikne ko gad, in rani ko strupna kača. Pijan boš podoben spijočemu mornarju, kteri je sred morja veslo zgubil." Rajši niso svojo žive dni vina pili, kakor bi bili samo edenkrat u vini pamet zgubili. Pri obedu niso nikolj čez uro posedeli, ker so dobro spoznali, da veliko jesti bolečine napravla, in da jih naj več nezmifra pomori; kdor pa vse po miri uživa, bo včakal starih l(t, ter bo zdrav in mirno spal; njegov duh bo vselej dobre volje. Vsih nepotrebnih posvetnih skerbi, pa tudi žalosti so so Volkmer zogibali, po besedah modrega, ki uči: „Veselo serce človeku živlenje varje, veselje mu prihrani stare dni. Odpravi daleč od sebe vso žalost, kajti žalost jih je veliko pomorila, in zaničesar ni. Serd in jeza krajšata naše dni, skerb daja hitro sive lase. Zadovoljn in pa delavn ima vesele dni." Tako mirno in veselo so častitliv Volkmer svojo petdeseto lčto v duhovski službi doživeli iu So 22. septembra 1814 drugo novo mašo služili. Bilo je to častitlivo godovno, ljubeznivemu duhovniku godovanjo
serčne zalivale. Lehko so se ogledali v svoje pretekle dni, kakor se večerno sonce prijazno ozira, poprej ko za goro v božji gnadi zaide.
Svoje posledne dni v lepem miru živeti in se pripravlati za dolgo večnost so se iz Ptuja k sv. Urbanu preselili k svojemu prijatlu, te-dajnemu fajmoštru kakor duhovni pomagavec, s kojim sta kakor dva brata živela in po svoji moči brez truda delala u vinogradi Gospodovem, dokler da jih Gospod na plačo pozove. G. fajmošter so hedušliv bili in po več dni ležali, g. kaplan pa, če ravno ostarliv, so veselo in radi vse poopravili, česar je bilo potreba. Samo tenka stena nju je v sobah ločila; in ker niso g. fajmošter klicati mogli, so imeli kamen v robec zavit, ki je na čavli poleg postele visel. So liotli g. kaplana imeti, so na steno poterkali, in naj je bilo ponoči ali podnevi, hitro so bili postrežen Volkmer kredi. — Poglej, kako je dobro in veselo, kder bratje v zlogi bivajo! Lepa zastopnost je duhovskega živlenja sladkost.
Radi so Volkmer na stare dni od svoje smerti marnvali, kakti popotnik od očetove hiše, koji se veselo bliža. „Bote vidili, so večpotov svojim prijatnikom djali, kedar bodem jaz umeri, tistokrat bo gromelo.u Ta prerokba je med ljudmi slovela in še slovi. Dve Ičti po svoji drugi novi maši 4. februara ali svečana 1816 jo njim posledna dotekla. Kakor živeli so tudi lepo, mirno v Gospodi zaspali. Sneg je vejal in drapal, ko so se ljudje šest dni po svečnici k pogrebu shajali. Kadar so pa merliča vzdignili, je začelo tako grometi, da so se pogrebniki Čudili, ter so besede Volkmera pomnili, da bo gromelo, kadar bodo jih pokopali. — Bogastva niso imeli svojim zapustiti, pa lep spomin njih svetih čednost in dobrih del med Slovonci živi. Za premoženje se njihovi dediči niso na pokopu derli, pa mnoga solza hvaležnosti se je za njimi potočila. Rezan kamen ne vfim, če kinči Volkmera pokopališče, pa njih lepe pesmi vončajo njihovo ime pri veselih Slovencih od naroda do naroda. — Kdo nas bi ne želel po Volkmerovo živeti, tako srečno umreti in lepo sloviti med rojaki svojimi? — Večna luč naj rajnemu sveti, nam pa njihovih svetih čednost lep izgled. Bog daj pokojnemu večen mir, Slovencom pa mnogo pastirov, kakor so Volkmer bili!
Slomšek.
FRANC HLADNIK,
BIVŠI VODJA LJUBLJANSKEGA GIMNAZIA IN SLAVEN
ŽELIŠ AR. j, •• U\
Med učenimi možmi, ki jih je slovenska zemlja rodila, gotovo eden naj slavniših so bili rajni Franc Hladnilc; torej tudi zaslužijo, da jih Drobtince v spomin vzamejo in v svojih listili počasti.
Po vsem svetu znana Idria, ktera neizprazljive zaklade živega srebra v svojem krilu čuva, je bilo njih rojstno mesto, kder so 29. marca 1. 1773 dneva luč zagledali in v undotnej farnej cerkvi keršČeni bili. Njih oče Matia in njih mati ltotia, ki sta od rudarstva borno se živila, sta mladega fanteka za rudokopa odločila, kar pa njemu ni dopadlo; timveč za nauke in vednosti ves vnet, je svoje stariše tako dolgo prosil , da so ga v domače začetne šole dali, kder se je jako dobro ob-nesol in veselo naprčdoval. Zategadel so starši vso svoje moči napeli in svoje zadnje petice poiskali, da so ga v Ljubljanske više šole spravili , kder je vsih predmetov in znanost tako pridno se prijel, da jo lčto na ISto med naj izverstniše učence vredjen bil. — Vendar ne le pridno učili so gospod Hladnih se; marveč tudi lepo in čudoredno (moralno) so zaderžali. Govorili so malo, smejali se skoro nikoli, iger svojih sošolcov redko redko se vdeležili, in toliko modri in resni bili u vsem svojem djanju in nehanju, da so jim priimek »resni Franceku dali. Veselja druzega poznali niso, kakor s kakoj knjigoj v roki vsesti se na mehko travo, ali iskati po zelenem travniku cvetice in rastline, ktere so žo v detinstvu po domačem imenu vso poznali, in so od mladih nog do starih "let njih neločljivo ljubko bile.
Po dokončanih latinskih in modroljubnili šolah so duhovski stan si izvolili, in tudi v desetej šoli tako nevtrudljivo se učili, in v po-trSbnih znanostih se Vadili, da je od ISta do ISta se njih slava širila,
in so za svoj visoki poklic popolno se izurili in pripravili. Tada so bili Mihael slobodnik Brigido Ljubljanski nadškof, ki so nad nadepol-nim mladenčem veliko veselje imeli, ga 19. junia 1796 v mašnika posvetili, in mu ne dolgo potem dušno pastirstvo na deželi odkazali. Ali božja previdnost jih je na drugo polje peljala; huda persna bolezen jih napade, in da bi svojega rahlega zdravja no pokvarili, so jim dali pisarsko službo v Ljubljanskej knjižnici, ktera jim pa ni više kakor 150 goldinarjev na lčto nesla.
Marskdo bi se bil vnevolil zavolj tega toliko pičlega dohodka: ali oni ki so bili iz mladega zatajenja samega sebo vajeni, niso nikoli tožovali; timveč se zadovolili z vsim, kar jim je božja roka po njih predpostavljenih poslala; in On, ki svojih nikda ne zapusti, so je tudi na njih kmalo milostno ozerl. Še tisto lčto so bili učitelj štertega razreda na Ljubljanskih normalnih šolali izvoljeni, in 300 goldinarjev plačila na lčto dobili.
Blizo sedem let so v tej službi trudili se, vso svoje dolžnosti včstno in natanko doveršili, in tako verlo in hvalevredno se obnašali, da so 21. junia 1802 začasni, in 29. decembra ravno tistega lčta redni vodja Ljubljansko izgledno-glavno šole postali, in 500 goldinar)(iv lčtnoga plačila imeli. — O teni času je njih ljubezen do zeli in rastlin, ktero so zavolj svojo bolehnosti iu preobilnih opravkov nekako potlačili bili, sopet vnovo se zbudila; ako so le nekoliko časa imeli, so jih šli iskat in nabirat. Ali njih namen ni bil samo sebo podučiti, marveč tudi drugim svoje skušnje in znanosti podeliti; zategavoljo so mnogo se ogledovali, kde da bi bili pripraven prostorček najdli, ter rastlinski vert napravili; in zarčs! tudi pri njih se je [vrčsničilo, da kdor išče, najdo. Bila sta najdena dva prostora; eden „pod turnom" na lepem, veselem griču, drugi „v prulah" v tužnem, neprijetnem kraju; in oni ■— so zadnjega si izbrali. Ni bilo sicer več kot 918 žtir-jaških sežnjev zemlje, vendar Čezzadosti njih srečo na naj višo stopnjo dvignuti. Marljivši memo bučelice so šli po dolih in hribih, po hosti in polju, svojo rastline iskaje; in s kako skerbjo so najdene u vert presajali, koliko veselja imeli, viditi, da so prijele se iu spešno rasejo, se ložeje misli kot popišo ali povč.
Med tim pa svojih dolžnost kot šolski vodja nobeno niso zanemarili, temuč skerbno culi, kakor nad učitelji, kaj in kako učijo, tako nad učenci, kako se vedejo in napredujejo; so hvalili, kar jo bilo hva-lovrednega; pa tud svarili, kar je bilo napČneg«, ali nerednega. JPovsod
bo ooi imeli, povsod bili pripravljeni pomagati ali podnaukovati, da so le dobro voljo vidili; zraven pa tudi sobe niso pozabili, dobro vodili, da duhovnik ali učitelj, ki sam sebo vodno ne uči, kmalo proda kar vč, in mu prazna glava ostane. Kmalo so spoznali, kakor v Ljubljani, tako v Beču njih zaslugo v Šolskih rečeh, in vidivši njih bistro glavo in njih mnogoverstno znanosti, so jih 1. 1807 za vodja Ljubljanskih latinskih Sol postavili, in jim 600 goldinaijev lčtno mezdo odloČili. — Z njim navadno pridnostjo in gorečnostjo se tudi te nove službe lotijo, so prevzeli zraven Se stolico gerčkega jezika in tako verlo in modro v svojem krogu poslovali, da žo po preteklem pervem lčtu jih jo iz BeČa pohvalno pismo došlo.
Ali naenkrat so vse preoborne; Francozi v deželo prihrumč, Krajn-sko od austrianskega cesarstva odcepijo in francoskemu vtelesijo, in tud Solo po drugem kopitu osnovajo. V Ljubljani vstanovijo osrčdno Solo, gosp. Hladnih so bili nauČitelj prirodopisa in rastlinoslovstva postav ljeni, in na leto 1500 frankov (frank znese 23 krajcarjev našega dnarja) vlekli.
Netožljivo se tudi te nalogo podstopijo, in se tako izverstno obnašajo in oba predmeta tako umevno razjasnovajo, da bi so bili lahko z najbolj znajdenim naučiteljem poskusili. Modri in previdni se v po-litičke zadeve niso nikoli vtikali; timveč le za svoj poklic živeč se možko, nograjljivo in Čudoredno vedli, da vse kar jih je poznalo, jih je visoko spoStovalo: zategadel so jih cesar Franc I., ko je francosko cesarstvo na ruskih ledeninah zmerznulo, in Krajnsko sopet pod perate austrianskega orla prišlo, ne samo poterdili v njihovej službi, marveč Se na višo stopnjo povzdignuli, ter jih postavili začasnega predstojnika Ljubljanskega gimnazia , in jim 2000 frankov lčtnega plačila odmerili.
Kako srečno so svojo težko nalogo doveršili, kako kmalo po hudih, mnogolčtnih vojskah zanemarjene šolo vredili, pričata dva pohvalna pisma, ktera so že 1. 1814 od deželskega poglavarstva prijeli, pričajo tud rajni cesar sami, ki so jih poterdili za gimnazialnega predstojnika. Po takej milosti Se bolj vterjeni v svojem ljudomilem prizadetju, so vnaprej vse svoje moči in zmožnosti v blagor šolske mladeži obernuli( in toliko skerbi imeli in se trudili, da so lčto za Ičto od dvorne uči-liške uradnije zavolj pridnosti in gorečnosti svoje pohvaleni bili — tud kmetijska družba v Ljubljani, spoznavši njih velike zasluge za domovino jih je leta 1816 med svoje udo vverstila.
Drobt. za novo leto 1853.	9
Res! visoko čast že so dosogli rajni gosp. Hladnih; vendar viša Se jih je Čakala. Pravični cesar slišati, na kakej izverstnej stopnji Ljubljanske latinske šole so, in komu da zarad (zavolj) tega pohvala gre, so jim leta 1818 zavolj njih neprecenljivih zaslug za šolstvo veliko zlato svetinjo na traku milostno podelili, in s tim ne samo obče spoštovanega moža, marveč cčlo krajnsko deželo močno razveselili. Vendar gosp. Hladnih v svojej ponižnosti niso dovolili, da bi .se svetinja javno in slovesno jim pripela bila; samo vpričo učiteljev in učen-cov jim jo na persi je pripel taČasni krožni glavar, Radislav grof Turjaški. — Da! lčpo jih jo svetinja kinčila, pa še lepše so sveti njih ponižnost; ravno ona nam svedoči, do so bili tega poslavlenja popolno vredni. Pristna notrajna cčna in polno klasje sta si podobna; oba se ponižujeta: nevrednost pa in prašno klasjo se bahata in visoko nosita.
Koliko skerbi in truda so gosp. Hladnih za napredek in prospčh njim izročenih šol posihmal imeli, kako so pazili nad učitelji in učenci, se lahko iz tega posname, da po dvornem razglasu od leta 1819 je bil Ljubljanski gimnazij naj izverstnišim austrianskega cesarstva prištet. — Od to dobe, kakor so meni zdi, so njih opravki, ako ravno no zmanjšali, vendar nekako polajšali se; bili so njih naj veseliši dnevi in naj srečnejšo ure. Visoko obrajtani od cesarja, svojih predpostav-ljenih in vsih, ki so jih poznali blizo in daleč, in kot oče ljubljeni od svojih učoncov so z veseljem gledali, kako krasotno raso in koliko sada obeta setva, kojo so nasijali in polili s svojim putom. — S posebnim veseljem pa so na rastlinah viseli; vsake šolske praznike so jih Šli iskat in nabirat, in zategadel obhodili skoro vso krajo, hribe in doline po Krajnskem in bližnom Goriškem, Koroškem in Štajerskem. Obiskali so brege Sočo in Brente, bili na Višarjih, Predilu in vsih gorah okrog Trobiša, Trojane, Košuto, Ovšovo, Ojstrico, Hum in Zagorske hribe, tudi Lojbel, Begunšico in vse goro noter do Dravo so obhodili; Bohinske in Kamniške planino, Cirkniško jezero in Javornik, Babnogorico in Nanos itd. so preiskali, povsod najšli množino zeliš znanih in neznanih, in jih mnogokrat z dragim dnarjem v svoj rastlinski vert v prulah preselili, tako da jim je prostora kmalo premalo hodilo in neodkladljivo trčbalo, vert razširiti ali razdaljŠati, kar so tudi brez težave dosegli. Kmetijska družba namreč, ktera je sem od svojega bivanja vso dobro in koristno pred očmi imela, jim 'jo prec ko jo njih željo zvedila, 419 □ sežnjev zemljo blagovoljno odstopila in
1. 1843 toliko še dodala, da Ljubljanski botanički vert zdaj 1 oral in 414- □ sežnjev mčri.
Sosobno važno za rajnega gosp, 1Uadnika je bilo leto 1821, ko je o priložnosti vladarskega zbora Dr. Host, telesni zdravnik cesara Franca I. v Ljubljano došel. Ti slavni mož so je kmalo poprijatlil z gosp. IIladi\ikom, jim pri nabiri, vredbi in izdatvi raznih verbovnih plemen prijazno na roko šel, in njih ime po unajnih deželah razglasil. L. 1828 jih je bavarska botanieka družba v Ratisboni, 1. 1829 družba za pospČh naravnih znanstev v Friburgu in 1. 1831 bavarska družba za vertnarstvo v Frauendorfu med svojo ude vpisala. Tako se tudi v njihovem živlenju kažo, da pristno zaslugo so ne pozabijo; timveč prej ali polej pridejo na dan. — Dobivali so pisma iz rozmanitih mest iu dežel; iz Milana, Beča, Praga, Solnigrada, Tersta, Gradca, Celovca, Parme, Pcšte, Ratisbone, Erlango, Erfurta, Friburga, Draždanj in mnogih drugih, in iz vsih tih pism je bčlodano, da naj učeniši možje so jim za prijatelje se ponudili, in v naj huje zamotanih rečžh za svet jih prašali. Da! tako so jih v časti imeli, da so nekaj novonajdenih želiš po njihovem imenu kerstili. *)
Pri vsih svojih opravkih pa, in dasiravno so bili v svojo zeliša vsi zaljubljeni in vse svojo prosto uro pri njih se pomudili, so bili vendar zmir pripravljeni, blagor in slavo domovine po svojej moči po-spčšiti. Ko so v Ljubljani znamenitnico (museum) napravili, so ji gosp. Hladnih rso svojo zbiro posušonih želiš blagodušno darovali, in povorh šo dali lčp iinonik, v kterem so popisano imona želiš in krajev, na ktorih po Krajnskom rasejo. Vverstili so ravno tako umno kakor do-brovoljno zbiro rud in perstonin rajnega Žiga Cojza, kojo so cesar Franc I. za 6000 gold. za krajnsko znamenitnico kupili. Ljubljanskej knjižnici pa so podarili 149 knjig v 306 zvezkih in 339 sošitkih več-dol zelišarskega zaderžaja. — Bili so istinit in slaven domorodec; ali ustiti so ni bila njih navada.
Pa tudi gosp. Illadiiiku so dobližale se lčta, od kterih Pridgar v sv. pismu pravi, da mu ne clopadejo. Njih pogled je bil čedalje slabši, mrena so jo prikazala najprej na njih desnem, in nedolgo potem tudi na levem očesu, in zdravniki so bali so, da bi popolno oslepili; za-tegavoljo so morali svojim službam, pa tudi vsemu čitanju in pisanju
*) Post: Hladnikia pastinacifolia, Hladnikia golacensis, genolanaHladnikii, scabiosa Hladnikii, salix Hladnikii, cerolilum Hladnikiiun, ribes Hladnikii, viola Hladnikii.
so odpovedati. Ali pri vsem tem so vendar le o kratkem popolno ol> oči prišli in v černo noč so jim zavil vesolni svet. — Kdo popiše ali dopovč nesrečo vbožčeka, ki oslepi? kteremu se za vselej skrijejo zlato sonco in bčla luna in svetle zvezdo, cvetočo drevje in pisane ledine, dragi prijatlji in znanci, in kamor se oberne, druzega no zagleda kakor debelo in černo tmino? Bi mar ti mu zameril, ako tožovati začne? Gosp. Hladnilc pa niso tožovali, temuč svojo nesrečo prebavali kakor kristian, ki tudi v najvekši nadlogi svojega zaupa v Boga no zgubi, ter so mislili kar jo mislil pobožni Job, rekoč: Ako smo dobro jemali od roke božje, zakaj bi hudega ne vzeli?
Kakor zdravi so tudi slepi največ voselja z zelišami imeli, zraven pa tud na svoj izhod iz sveta vedno se pripravljali, ter podobni bili hlapcu, ki pričakuje svojega gospoda, ki ima iz Senitnine priti, da mu prec odpre, ko pride in poterka. Sv. pismo in živlenje svetnikov jo vun in vun pred njimi ležalo, in dva šolca so nalaš zato plačevali, da sta jim naprej brati morala. Pogosto so v premišljevanje božjih reči in svetih resnic vsi zamaknuli se. Občinski blagor sim pospčšil, kolikor sim zamogel, so enemu svojih prijatljeV rekli, zdaj pa moram na več-nost se pripraviti, da me Gospod nepripravljenega ne najde. Vsakega mesca so gospod fajmošter od sv. Petra jih spovedat prišli, iu drugi dan so v cerkvo k sv. obhajilu se peljali; sami namreč sv. mašo služiti niso dolgo dolgo let zamogli, zato ker njih želodec vina ne eno kapljice ni terpel. Da bi vendar svojej pobožnosti vsaj nekoličko vstre-gli, so vsak dan tako zvano suho mašo brali; to se pravi, vse druge molitve in obrodo so opravili, samo spremenjenje kruha in vina v Jezusovo telo in kerv so opustili. — Pač naj gotoviše znamnje njih isti-nito bogoljubnosti!
Med tim se je približal konec njih živlenja. Vidno so slabeli in pešali od dne do dno, dokler jih 25. listopada 1844 zjutraj ob dveh pljučni mertvoud zadene, in v boljšo deželo preseli. Na pokopališču pri sv. Krištofu njih kosti trohnd, njih spomin pa bo živel, dokler ze-liša in cvetice rasle bodo. — Gosp. Hladnik so bili srednje rasti in čverstega života, njih Čelo prostorno, lice bledo, las čem tudi v naj vekši starosti, in na milem modrem očesu je bilo zapisano, kako dobrega in blagega serca da so. Njih obleka je bila njih stanu in službi primerna; niso se zanemarili, pa tud v takih praznih rečeh slavo no iskali. V Djubljanskej znamenitnici njih poobliČjo visi, kterega je žlahna
gospa Amalia Hermanstalova tako umetno napravila, clo od ust do ust je nje pohvala šla.
Med dušnimi zmožnostmi je sosebno njih pomncž bil vreden, da so v misel vzame. Imena, priimena, dogodbo na drobno vse in že davno preteklih časov so mnogokrat svojim učencom pripovedovali, in ko so že oslepili, jo bila besedica zadosti, zaspoznati koga, s kterim že mnogo let niso pregovorili. — Rokopisi, kojih so nemalo zapustili, enoglasno pričajo, kako dobro podkovani so bili v raznih znanstvih, kako globoko in dosledno je njih duša mislila. Spisali so dogodivščino kristianstva, občinsko dogodivščino od stvarjenja do tretje Kartažanske vojske, dogodivščino srednega veka, razgovor od lastnega zamoijenja, razudoslovje ali anatomio želiš, gerčko basnoslovje in kateketiko v nemškem; prirodopis in dogodivščino rastlinoslovja v latinskem, in razne druge sostavke in pridige v nemškem in slovenskem jeziku.
Kako so šolsko mladež ljubili, koliko prizanosljivosti z njenimi slabostmi in koliko skerbi za njeno pristno izobražbo imeli, 110 bom pravil; kajti je dobro znano vsim, ki so bili njihovi učenci. Bog jim
v nebesih stotero poverni, kar so z nami dela in truda imeli!
•
Rozman. »
III.
MARKO HANZIC,
JEZUIT IN VISOKO UČEN SLOVENEC.
Mnogo slavnih mož žo se je rodilo v lepej Junskej dolini na spodnjem Koroškem; vendar slavniši od rajnega gosp. Marka Jlanžiča med njim še menda nobeden ni bil. Jednako svetlej zvezdi se lesketa njihovo ime na znanstvenem nebu, in lepo število njih knjig in spisov nam očividno kaže, kako jasne glave in bistrega razsoda so bili.
Žamovenca, majhna vas v Skocianskej fari so smč ponositi, da jih je rodila, dojila in zibala. Hiša, v kterej so 23. aprila 1683 na svet
prišli, jo Itil.-t sicer le slamoj krita, vendar vsa poštena; njihovi starši samo kmetovavci, vendar žlahne in pobožne duše, ki so mlademu dS-tetu že s pervim koscom kruha ljubega Bogeca v nebesih kazali. Kar sta pa oče in mati svojemu sineku dobrega v serce vsijala, so očetov brat Jernej Ilanžid, ki so fajmošter na zgornjem Koroškem bili, skerbno polivali. Oni in taČasni mostni fajmošter v Celovcu, gosp. Jahob Jior-meister, ki so bili v bližnej žlahti s Hanžieovoj hišoj, sta brihtnega fanteka v svoje varstvo vzela, mu pomogla z besedoj in djanjem, ter ga v šolo dala v Celovec, kder so tada častiti očetje Jezuiti učili. —
Pač srečen mladenč, kteri za uka voljo od svojih staršev se lo-Čivši skerbnim učiteljem v roke pride, ter jih lepo vboga! gotovo mu nikoli žal na bo. MladenČi po mojem mnenju so podobni mlademu drevju, ktero mora u vednem varstvu biti. Ako vertnar drevesce skerbno varuje, o pogodnem času cepi in oplemeni, na krepek količ pri-veže in mu divje izrasteke pridno prireže, dorase visoko, ravno in čerstvo deblo, polno rodovitih vej in /.lahnega sadja. Ako pa drevesce rase, kakor hoče, se h količu ne priveze, se mu izrasteki ne prirežejo, in se o pervem času ne cepi in ne požlahni, so rano polomi ali pa odrasc drevo polno maha in bodečega ternja, in samo zelenkast, droben in kisel sad visi na vejah njegovih. Zatorej reče sv. pismo: Blagor možu, ki je j ar m zmladega nosil. Žal. Jer. 3, 27.
Pod modrim in skerbnim vodstvom Jezuitov so Marko JianžiS ču-dorednega živlenja se privadili, v znanostih veselo napredovali, in toliko pridno se učili, da so komej petnajst let stari latinske in modroljubne šole že izgotovili, in neoskrunjenega se ohranili od zapeljivega sveta. Prostrano polje posvetne časti se jim je tu odperlo; ali oni samo za božjo čast goreči, in od ljubezni do znanost gnani, niso drugo želje imeli, kamor Jezuitom se pridružiti; in ti, ktcriin so dušno zmožnosti nadepolnega mladenča dobro znane bilo, so ga radi in brez pomude med svoje ude vverstili. — Poštenemu in pridnemu mladenču se ni treba bati, da bi kruha stradal; v kakoršen stan so poda, se z veseljem sprejme; kamor poterka, se mu vrata in službe odpro: lenuhov in razujzdancov pa se ogiba vsak stan, kakor bodečega ternja ali žgeče kropive.
Ko so Hanžia dosegli, kar so želeli in prosili, so šli v Doberlo-ves, kder so Jezuiti hišo za novince imeli, dve lčti ondi ostali pripravljajo so za svoj novi stan, ter so tako verlo obnesli, da so jih predstojniki po dokončanej poskušnji na ravnost v Beč poslali, in učiteljsko
stolico lepoznanstva jim izročili. Ako mladonč sedemnajstih lčt v javnih Šolah učitelj že postane, je belodano, da nima slame v glavi, timveč da njegova dušna moč mora nenavadna, in že na visokej stopnji razvitja biti. — V BeČu so nade svojih predstojnikov še presegli; pridno učili učence svoje, pa tudi sebe ne zanemarili. Sosebno dogodivščina jim je bila ljuba, in tako pogostoma so ž njoj se vkvarjali, da se je že tada lahko vidilo, kaj se smč od njih pričakovati. Tudi do latinščine so veliko veselja imeli, in po nepreneldjivem trudu tako se v njej izurili, da beseda v njih spisih jo prijetna, kakor bi samo rožice sadili. Kako lepo so pisali, priča že pohvalnica na rajnega cesarja Leopolda I., kojo so 1. 1705 v latinskem jeziku zložili in v BeČu na-tisnuti dali. Kavno tako dobro podkovani so v gerčkoin jeziku bili; priče tega so marskake opombe, ki se v njih rokopisih najdejo.
Med tim pa njih bistra glava tud drugih cvetic na znanstvenem polju ni vnemar pustila, marveč marljivo so tergali in pobirali zdaj u vertu računoslovja, zdaj naravoslovja, zdaj kakega drugega znaustva, in toliko dušnih zakladov si nabrali, da so med dohtarjo inodroljubja in slobodnih umetnost vredjeni bili. -— Ali posihmal so za mnogo časa na drugo stran znanstvenega polja so obornili. Do zdaj namreč še niso bili mašnik; zategadel so jeli z bogoslovskimi znanostmi se pečati, izkreno in nevtrudljivo, kakor je njihova navada bila, dokler so jih 1. 1708 v mašnika posvetili. Kje so posvečeni bili in kje novo inašo peli, se nikjer zapisano ne najde; včrjetno vendar je, da v Beču, kjer so vse te lčta preživeli. — Tukaj ne smčm pozabiti, v misel vzeti enega moža, ki je tačas v Beču dvorni knjižnik bil, Joan Benedikt Gentilotti, s kterim so gosp. Ilanžič kmalo se seznanili. On je hitro vsledil, kako nenavadne zmožnosti spe v duši mladega Jezuita, ga vne-mal, mu na roko šol, in vseskoz ostal njegov podpornik in prijatelj. Ilanžič so pa tudi lepo hvaležno se mu skazali; u vsih svojih spisih, ako je nekoličko priložnosti bilo , ga častno omenijo in visoko slavijo. To je lepo, to človeka naj gorše kinči, ako prostak velik gospod postane in svojih dobrotnikov no pozabi. Nehvaležnost jo pečat puhlo duše in piškovega serca.
Mašnik postanši so naslčdne štir lčta z dušnim pastirstvom, nekaj na prižnici, nekaj v spovednici, opraviti imeli, so laškega jezika učili itd., dokler so 1. 1713 kakor naučitelj modroljubja v Gradec poklicani bili. Kako so to svojo naložbo dopolnili, se glede na lastnosti njihovega uma in serca samo od sebo razumi. Razumu niso vso pravico
odrekli; vendar dobro vedši, da človek je omejeno bitje in mnogim zmotam podverženo, so vedno kakor zvest sin svete matere katoliško cerkvo se obnašali, in božjemu razodetju zmirom pervo roko dali. — Poleg svojih službenih opravkov pa so vun in vun sami kaj dela si naložili. L. 1716 je s Turkmi boj vstal, in junak Eugen na Čelu au-strianske vojne na nje maline; da bi tedaj mlade vojake k hrabrosti vneli, ter pokazali jim, kako se Turk naj gotoviŠe zmaga, so Hanžič delo o načinu s Turkom se vojskovati, kojega je slavni Montelcukuli spisal, iz laškega v latinski jezik prestavili, kar jim je mnogo truda naredilo in mnogo časa vzelo.
Naučitelj modroljubja v Gradcu niso dolgo ostali; že 1. 1717 so popustili svojo službo, in sopet mnogo se učili in dolgo pripravljali, dokler so z novim vcncom si glavo obvezali, in dolitar sv. pisma postali. — Od te dobo so bili vedno med naj uČeniše Jezuite austrianske samovlade šteti, in ostale znanstva opustivši samo za dogodivščino živeli. Brez kakega posebnega posla so le po knjižnicah hodili, knjige in spise iskajo, zbirajo in pregledovajo. Redoma prebivali so sicer v Beču; vendar ni doteklo nobeno lčto, da bi no bili več ali manj časa bližno ali daleke deželo obiskali.
Tistikrat je bilo učenih mož lepa kopica, sosebno Benediktini so slavno se obnašali; med Jezuiti pa so berž ko no gosp. Ilanžic zvonec nosili. Že zgoraj omenjeni Gentilotti jih je svetom in djanjem podpiral, in po neizrekljivem trudu in delu jim iz rok prišla izverstna in obširna knjiga pod naslovom: Sveta Nemčia (Germania sacra), v kterej prav živo v krasotnej latinščini popisujejo pretekle dni, versto in djanje nemških višipastirjev in njih cerkev. — To delo jim je po vsem učenem svetu velikp slavo doneslo, povsod slovelo njihovo ime; oni pa ponižni kakor nekdaj, ko so v Celovcu v kmetiškej suknji v šolo hodili. Samo eno željo še so imeli, viditi sveto mčsto, v kterem jo sv. Peter svoj sedež vtemelil; sosebno tudi zato, ker je njih podpornik Gentilotti dve leti ondi bival, in jim mnogo prijatljcv pridobil. V Rimu so bili povsod častno sprijeti, so obiskali važno knjižnico u Vatikanu, ter odbrali in izpisali, kar so pripravnega najšli. Močno tudi jih jo veselilo, da so kjo in nazaj potovajo priložnost imeli, spoznati dva jako učena moža, namreč Muratori-a, knjižnika v Modeni in Mafei-a u Veroni.
Iz Rima pridši 1. 1731 so sopet v Beč se vernili, in ondi ostali do svoje smerti; večkrat vendar med tim razne kraje obiskali. Nad
vse radi pa so v svojo domovino prišli, v Doberlovos in Celovec, kdor so njih brat P. Reginald sond očetov Frančiškanov bili. Tudi v Sent-Andrež, na Kerko, v Brodnice (Strassburg) in marskako druge samostane na Koroškem so došli, po vsili krajih nevtrudljivo iskaje zade-' vajoČc spise in pohlevno prosivši za primerne doneske. V Beču pa so pisali in sostavljali, kar so po potovanju nabrali in po knjižnicah najšli, in dasiravno od 1. 1731 do 1754 za mojega vedenja niso nobeno knjige na svetlo dali, vendar niso praznovali, marveč neprenehom delali, ter marljivi bili, kakor buČelica, ki netožljivo dan na dan sladko sterd nabira. Ako bi kdo dvomil nad tim, naj gre v dvorno knjižnico v BeČu in pregleda njih rokopise, začudil se bo, kdaj da jeden človek toliko spisati zamore.
L. 1754, ko so že nad 71 Ičt imeli, so natisnuti dali: Glasonoša svete Nemčie, 111. knjiga od Ratisbonskega škofijstva, ktera živo priča, kako visoko učeni in bistroumni so bili. — Od tc dobe so naj raje v Novemmestu pred Beeem prebivali, ljubljeni od svojih duhovnih bratov in prijatljev, in spoštovani od vsih učenih možev. Od raznih krajev so jim prijatlji se ponujali, jih za svet vprašali v znanstvenih zadevali, zraven pa tudi njih slavo množili. Ali od mnogega truda in dola in težo lčt se je njih glava vbelila, njih moč opešala in njih živlenje 5. septembra 1766 za gore šlo, milo in mirno, kakor sonce, ki po prijetnem, poletnem dnevu sicer zatoni, vendar šo mnogo časa vso obnebje žari. — Zamcrli so v Bečn v svojem 84. lčtu, in tam svojega vstajenja čakajo.
Bili so mož istinito pobožen, kreposten in vsestrano učen, Slovenci se lahko ponosimo ž njimi, naši so bili. Dokazati, koliko so vedli in znali, dostavim tukaj njih dela, ktere so vse v latinskem jeziku spisali. Sledeče so:
1.	Pohvalnica na rajnega cesara Leopolda I. V Beču 1705.
2.	Pohvalnica na rajnega cesara Jožefa I. V Beču 1711.
3.	Izjamila načina, kako se je knez Montekukuli s Turkmi na Ogtrskem vojskoval. I. del, v Gradcu 1716. — Vojaške posamezne misli ravno tega vojskovodja, v oziru na način, s Turkmi na Ogerskem ne vojskovati. V Gradcu 1717.
4.	Pervih pet lit nemško - rimskega cesarstva Karola VI. V Gradcu 1717, s podobami.
5.	Desetero lit nemško - rimskega cesarstva Karola VI. z natanjč-nim popisom turške vojske v l. 1716 in 1717. V Beču 1724.
6.	Pallium nadškofa Koloniča. V Beču 1723.
7.	Sveta Nemčia. I. knjiga obseže Lorački sedež in Posavsko škofijo. V AugŠburgu 1727.
8.	Sveta Nemčia. II. knjiga obseže Solnigraško nadškofijo. V AugŠburgu 1729.
9.	Odgovor P. Marka. Hanžica na list Bernarda Peca zastran živ-lenja sv. mučenika Trudberta. V Beču 1731.
10.	Glasonoša svete Nemčie. III. knjiga obseže Ratisbonsko škofijo. V Beču 1754.
11.	Zagovor glasonoša zoper petero zabavljivih listov. V BeČu 1755.
12.	Pregled o veljavi privilegij samostana Emeranskega. V Beeu 1755.
13.	SvedoČba, dokonČavna prepir zastran kraja, na kterem je nekdaj samostan v Ratisboni stal. V Beeu 1756.
14.	Troje listov slavnega Marka Hanžica do Solnograškega prijatelja zastran starosti sv. Ruperta. Je natisnjeno v II. zvezku dogo-divšdenih doneskov od Lavr. Vestenrider - a. V Mouakovem 1789.
15.	Drobtince za koroško dogodivščino, po njih smerti na svetlo dane. I. del v Celovcu 1782; drugič natisnjeno in z II. delom pomnožene v Norimbergu 1793.
16.	Razklada nekojih rodoslovskih pravil. V Lipskili listih 1732.
17.	Dogodivščina lutranskih homatij po Štajerskem, Koroškem in Krajnskem, vzeta iz II. knjige svete Nemčie. V Celovcu 1769.
18.	Petnajstero premišljevanj o stanju in blagu cerkve po pravilih zdrave politike.
19.	Od. zjedinjenja katoličanov z nekatoličani.
20.	Vošilo zavolj srečnega dohoda cesara Karola in cesarice Elizabete po prijetju češke krone. 1723.
21.-	Dokaz o potrebnosti in modrosti pastirskega lista Dunajskega nadškofa, kneza od Tfautson.
22.	Govor po volji viših zložen o popravi šol in vscvčelišča v Beču 1756.
Verh tega so zapustili mnogo rokopisov; dvorna knjižnica v Beču sama jih 13 knjig u velikosti cčle pole ima, ki zaderže v sebi obilno snutja za Triersko, Ratisbonsko, Solnigraško, Basovsko, Celovško, Labudsko, Graško škofijo, in še marsikaj druzega. Nekteri tudi ter-dijo, da- so sostavili letopis koroških dogodb, od kterega pa,ni duha
ne sluha. — Ali vsaj že imenovane dela čezzadosti pričajo, da Marko Ilanžič bo bili in ostanejo slavni mož, čast slovenskega naroda, in nedvomno vredni tega spomineka v naših Drobtincah.
Rozman.
IV.
URŠA MAJHEN BENEDIKOVA,
POBOŽNA KMETIŠKA DEKLICA.
Tri ure od Ljubljane in dve pod Kamnikom na Dunajskej cesti proti Štajarskem, leži lepa nad 400 lčt stara fara sv. Martina v Dobu z 2200 prebivavci. Svoje ime ima od dobov ali hrastov, s kterimi so tamkajni senožeti nekdaj vsi prepreženi bili, sada pa večdel vsi v Terst se izvozili. Kder farna cerkva stoji, pravijo, je bil svoje dni orjaški dob, kterega deblo je komej sedem inožov obseglo.
Okrog farne cerkve, kakor zveste hčere okrog svojo ljublene matere , stojč mnoge zale vasi. Ena zmed njih, ki leži pri iztoku stu-denČnice Ilače v srebročisto Bistrico, so zovo Podrete, ker pod reko Kačo leži, in ima 11 hiš. Tukaj se je rodila Urša Majhen Benedikova 20. oktobra 1810 od kmetiškega očeta Andreja in pobožno, do revnih močno vsmilene matere Jcrc. Srečno dčte, ki kakor ona bogaboječo mater ima, ono so pogubilo ne bo; in naj ravno v dobrem pešati začne, matorni nauki ga spet obudijo, kar se tudi nad rajno Uršo živo spriČuje.
Že v otročjih Ičtili je imela veliko veselje do molitve in kerščan-skili naukov, v kterih jo pred vsimi drugimi slovela; doma je bila vsim otrokom lepo ogledalo pokoršino, nedolžnosti in delavnosti, v šoli vsim součencom izgled pazljivosti, pridnosti in lepega vedenja; zato so jo pa tudi učitelji serčno ljubili in visoko cenili.
Kavno tako goreča je tudi do službo božje bila, ker je marskako nedelo cel dan v cerkvi so pomudila, in na jed in vso časno pozabivši še lo po dokončanej popoldanskej službi božjej se damo vernila. Pa tudi damo pridši ni brez dela pohajkovala; timveč ves drugI čas k
božjej časti in v izveličanje svojega bližnega obernila. Vsako nedelo po večernieah smo se otroci, pa tudi odrašoni zbrali pred Benedikovim Čebelnjakom, ker smo se pridig in ^erščanskega nauka izpraševali, ali lepih molitvic učili, ali kakšno pobožno pesem zapeli, ali sv. bukve brali, ktere so za vse dobro goreči kaplan J. P. posojovali, vsi smo bili eno uho in eno serce. Komej smo nedele dočakali, in veČe kazni bi ne bilo za nas otroke, kakor da bi bili starši rekli: Ako ne boš vbo-gal, pa v nedelo ne boš smel k nam priti. Te in jednake pobožne vajo so otroške serca, posebno pa dobro serce rajne Urše tako navdihnilo, da je po izgledu svojo patrono sv. Uršulo žo v svojej mladosti svojo devištvo Jezusu zaobljubila in zategadel veliko molila, sv. za-kramonte pogosto prejemala, se postila in si mnogo živeža pritergala, ga siromakom podeliti.
Koliko cene so pobožen duhoven celej fari in vsakej duši posebej, sprieuje tudi Uršno živlenje. Komej so bili imenovani g. kaplan drugam prestavleni, so tudi nedelsko vaje kmalo zaspalo, je tudi Beno-dikova Urša do sv. reči mlačnejša postala, se začela gizdavo oblačiti in v molitvi in prejemi sv. zakramentov pešati. Sicer so jo možkega spola še ogibala, ker se je matero bala. V tej veliki nevarnosti jo, kakor nekdaj sv. Paula božja milost zaverne, ter z nadlogami in časnimi nesrečami obišče. — Kavno na sv. Paula spreobernenja je bilo, ko domači k sv. maši odgredo, Urša pa doma v mlinu ostanši hoče pri mlinskem vretenu nekaj popraviti, kar jo zgrabi in zunej pavca ji vso perste in dlan stare in kosti zdrobi. Perst je djala v trugo svoje male ravno umerlo sestrice, in odsihmal so tudi njene želje vedno pri njenej sestrici v nebesih bilo.
Velike bolečine je terpela, pa podala se je popolnoma u voljo nebeškega Očota, in Jezusu vnovič svojo serce darovaje ni liotla nikdar v zakon stopiti, dasiravno je mnogo snubeov imela; jo robce, trake in ves nepotreben kinč potergala, gizdavo obleko izslekla, in čedno in ponižno se oblekla. Namesto prevzetnega oblačila si je pa sv. in lepe knjige kupovala, kterih je cclo knjižnico imela, jih rada prebirala, pa tudi že mnogo iz glave znala. Po takej pridnosti je v kerščanskem nauku se toliko podučila, da se je tudi s učenimi poskusila; posebno rada se je za sv. včro potegnila in zaničevavcc tako vgnala, da niso vedili kaj odgovoriti.
V pobožuosti še bolj napredovati, je Mario devico, ktero jo po smerti svojo telesno matere za mater izvolila, in svojo patrono sv. Ur-
šulo v izgled si vzela in so jima z otroškim zaupanjem priporočovala. Stopila jo v bratovšino Mario 7 žalosti, Mariinega serca, sv. Jožefa in sv. Alojzia, in pri raznoterih opravilih še zmirom časa zadosti najšla, bratovske molitve in dolžnosti zvesto opravljati. Da bi pa v sv. gorečnosti ne opešala, je. pogosto (proti smerti vsake 14 dni) in s posebno pobožnostjo zakramenta sv. pokoro in sv. rešnega telesa prejemala. O srečna, trikrat srečna duša, ktera se pogosto z vsmilenim Jezusom združi, on se ž njoj zoper vso skušnjave vojskuje in ji pomaga dušno in telesno sovražnike premagati, bolečine in težavo pa voljno terpeti, kakor rajnej Benedikovej Urši.
Komej porvo nesrečo v mlinu nekoliko pozabi, jo že druga zadene. Iz visokega na kamnitno stopo pado in si vse zobe izbije; mala ter-šica ji v oko skoči in oko ji iztečo; težek voz s IG mrežami naštela naložen se na njo izverne, tako da vsi mislijo, da jo po nji; debela smreka so v logu na njo podere in jo hudo pohabi; vendar ni bilo žal besedice iz njenih ust slišati, timveč v božjo voljo vdana je rekla z pobožnim Joboni: Kakor je Bogu dopadlo, tako se je zgodilo, naj bo češeno njegovo sv. ime.
Ker je Bog vidil, da je že dovelj oČistona, jo ni više z nadlogami obiskal; marveč rešil iz te solzne doline in k sebi v sv. raj vzel. 17. februara 1851 gre mlinsko zastalo kola zavertit po žlebu na rakih, spoderkno in pado pod kolo tako, da ga iz vretena verže, njo pa čre/. pas popolno pretaro in pretorga. Z groznim jokom jo kakor mertvo v posteljo prinesd, kder je pa vendar še toliko k sebi prišla, da so ji po mašnika poslali, potem pa popolnoin v božjo voljo vdana v Gospodu zaspala.
Tako je vsahnila roža Podreških doklet; Oče nebeški jo je presadil v boljšo deželo. Mirno njeno truplo v blagoslovljenej zemlji počiva; duša pa vživa nestrohlivi venec čistih devic, s kterim jo je ven-Čal njeni ženin Jezus Kristus. Iz presrečne domovine sv. raja pa rajna Urša sledeče zlato cvetlice vsim deklicam in mladenčem podaja:
1. Varujte čistost svojega serca, ona je mladine naj lepši kinč. Zalega lica in lepe postave je bila: vendar se ni dala premotiti od zapeljivega sveta, timveč po poti nedolžnosti hodila vse dni svojoga življenja. Koliko mladenčev in dekličev pa že v otročjih lžtih svojo dušo oskruni in se valja po blatu gerde nečistosti, ki v nebo za mašovanje vpije. Na starost pa tarnjajo in se solzijo in mnogokrat obupajo in so vekomaj pogubi.
2.	Bodite delavni in vedno kaj opraviti imejte, da vas hudič nig-dar brez dola ne najde; kajti lenoba je mati vso hudobije. Rajna Urša ni nikoli brez dela bila. Marskako noč je prebedela, težko vzdigovala, pa ni gledala kervavih žulov na rokah, ampak prizadevala si, kakor služavnica Kristusova dolžnosti svojoga stana natanjko .dopolniti. Bog ne daj, da bi zlasti v mladih letih brez dela postopali in so od ptujili žulov mastili! ne bilo bi dobro ne za dušo no za telo.
3.	Voljno terpite, ako vam Bog nadlogo pošilja; zakaj tistim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu tekne. Bog vč, kam bi bila rajna Urša zaišla, ko bi jo nadlogo obiskalo no bile! —
O ljubi kristiau! ki veliko terpiš, podaj so tudi ti u voljo božjo in ne godernjaj. Poglej Izveličara svojega, koliko na visokem križu terpi, in pomisli, da tudi naj hujšo terplenje le kratko terpi. Skoraj bo vso časno nehalo in se večno začelo, tam v ljuboj Očotovej hiši, kamor terplenje no zna in jo večno veselje doma.
Virk.
V.
SV. PELAGI,
K E II IS K I M U C E N I K »).
Posebno svetla zvezda so jo krajnskej zemlji o rojstvu svetega Pelagia prikazala, Bil jo rojen od premožnih starišev v Ljubljani, kdor je v starodavnih časih slavno mesto Emona stalo. Očetu, ki jo bil imeniten tergovec, je bilo Pclusi, materi pa Hilaria, po mislih drugih Klaria ime. Tako piše o njeni zapisnik mučenikov v Konštancii. **)
Stariši, ki so bili pobožni in polni straha božjega, so ga od mladih nog k vsemu dobremu izgojili, in mu semo lcerščanskega nauka po visoko učenem duhovniku v serce vsejali. Ko je enmalo odrasel, so jo pridno učil in v raznih znanostih veselo napredoval, bil poln straha božjega, so nikoli podal na slabo poto, kder bi mu lahko spod-
'*) Glej Valvazora.
#*) Boljše menda »e zove Kostnice, na Badenskem.	Vred,
dcrknilo bilo, in so sploh vsega gorečega skazal za vse, kar božjo Čast tiče.
Tako v kristianstvu uteijen se je podal v tuje dežele, kristiane, koje so pod cesarjem Numerianom hudo preganjali, in so v puščavah skrivali se, u včri poterdit, in slepe bezbožniko na pot večnega zve-ličanja pripeljat.
In ravno toto pot mu nekteri pisatelji za zlo vzamejo, ali po krivici, ker se jc lc za drugih voljo taj podal. Tudi zategadel ni kaj takega od njega misliti, kor je bil v Konštancii *), kamor so jc bil podal, ravno na tako preganjanje zadel, kot je v Emoni bilo. Kimski namestnik Evilasi namreč kristianov v Konštancii clo nič ni varval, timveč nevsmiljeno jih preganjal in mučil. Komej je na noč zemlja kri-stiansko kerv popila, se jo drugi dan že druga prelivala. Sv. Pelagi pa se vsega tega nO vstraši, temuč kot lirabor vojak Kristusov vsemu preganjanju serčno nasproti stopi. Dasiravno jo dobro vedil, da Kimski namestnik na Kerškem, Evilasi je od cesarja ojstro povelje dobil, kristiane z ognjem in mečem pokončati; vendar pogumno pred njega stopi, in mti na ravnost pove, v kakej tmini se bozbožniki znajdejo, in kako greši, da kristiane, ki živega, pravega Boga molijo, siliti hoče se malikom priklanjati. Namestnik misli, da to iz baharije in prodor-znosti govori, in akoravno mu jo nemalo zamerzelo,- so vendar z dobrim k njemu oberno rokoč: da so mu vsmili kakor mladonč pri 25 lotih, iu da jo berž ko ne to lo v nepremišljenosti govoril; zato ga prav lepo nagovarja, in mu čast in bogastvo obeta, ako od svoje včro odstopi. Ali sv. Pelagi kmalo spozna, da besede so sicer lope, vendar polno strupa; zatorej mu brez straha' odgovori, da eol svet nima zlata in srobra zadosti, njegovo včro doplačati. To jc bilo Evilasiu preveč, ni se mu več sladkoustil, ampak ojstro mu zažugal, da bodo s hudim to opravil, kar z dobrim ni zamogel. Ker pa tudi te ojstro besedo niso nič pomagale, zapove ob enem rabeljnom, mu roko in noge zvo-zati, ga v lice biti in v ječo vreči. Pa ko v joČo stopi, se je od nebeške luči razsvetila, in močno so je razveselil.
V treh dneh so ga sopet pred namestnika peljali, ki ga jo sopet nagovarjal od sveto včro odstopiti, in tako so smerti odtegniti; pa vse zastonj. Zdaj mu jo poglavar pokazati hotel, da ni prazno govori! ter vkazal, naj ga od nog do glavo prav zlo pretepejo. Ko ga pa tudi to
*) Zdaj KcrSko poleg Save na spodnjem Krajnskem.
Vred.
ni ganilo, ga jo dal h kolu prikloniti, z gorečimi klešaini šipati, in naposled So z vrelim oljem politi, kar so rabeljni na tanko dopolnili, ali svetega Pelagia u veri vendar niso omajali. S tim si pa razkačen Evilasi jeze ni ohladil; dal ga jo Se po steklenih črepinjah iu živem oglju valjati, tode od včro ga ni mogel odverniti. Ko tedaj Evilasi vidi, da ldčesar ne opravi, mu da glavo odsekati, in tako si je sv. Pelagi krono mučenikov zaslužil. Truplo jo njegov nekdajni učitelj Urani slavno pokopal. — To se je zgodilo v KerSkem mestu 28. au-gusta 1. 284 po Kristusovem rojstvu. Pozneje pa se jo njegovo sveto truplo sopet izkopalo in v Rim poslalo. Od tod pa se jo 1. 918 v Radensko Konštancio na velike prošnje undotnoga Škofa Salomona tretjega peljalo, in pod veliki oltar položilo, kjer so šo zdaj visoko časti, in se tudi Čudeži godijo.
Kerško mesto jo že silno staro, in pravijo, da se je od Rimcov Noviodunum zvalo, pozneje pa jo cesar Konštanci dolgo časa tam sta noval, in od njega so Kerško mesto KonStanc.io imenovali. Okoli Ker-skega so tudi stari dnarji in svetinje najdejo, iz kterih so vidi, da se je Kerško nekdaj Konštancia zvalo. In ravno to ime je prebivavco Konštancio ali Kostnice na Radenskem zapeljalo, da so jeli misliti, sv. Pelagi jo pri njih mučen bil. Ko so tedaj zvodli, da je njegovo truplo v Rimu, so si ga od svetega očeta isprosili.
Paul Čulk.
VI.
JOAN VAŠ AL,
MISIONAR IRT MUČEN1K.
Zvedli sopet smo žalostno novico, da bezbožniki na Kitajskem so vsmertili misionara za svete včre voljo.
Joan Vašal je bil 1. 1812 v Tuonskej škofii na Francoskom rojen, 1. 1834 v mašnika posvečen in se 1. 1842 na Kitajsko podal, undot-nim bozbožnikom sv. katolško včro pridgovat, in jih v jedino izveli-čavno cerkvo vabit. Na Kitajsko priveslavši je najprej Laoske ho»te
prehodil, neizrekljivo prebavil, in poverh drugih nadlog tako imenovano kostno merzlico nalezel, ktera je kakor strupen červ na njegovem zdravju glodala, ter ga tako hudo vila, da so mu zdravniki svetovati morali, nezdrave kraje zapustiti in v drugo vetrovom bolj odperte okolice se preseliti.
Vsled zdravniškega soveta se jo v Jinansko pokrajino napotil, kamor je še ves bolehen došel; ali bolehnost njegova njegove svete gorečnosti in ljubezni do bližnega zajeziti ni mogla. Brez pomude se najprej v severne kraje oberne, kristiane, ki so tu in tam po deželi raztrošeni bili, v sv. včri pokrepčat; potem pa se z dovolenjem svojega škofa proti jugu poda, v neizmerne planjave, ki na Tonkinskih in Peguskih mejah leže. — Po mnogem trudu in terplcnju dospeta on in njegov pomagavec Senso-fe v glavno mesto, ktero so imenuje Kai-hua-fu, kjer sta štirnajst dni po kotih ene pagode '*) se. prikrivala in sozua-nila z nekim slikarjem (malarjem), ki jo bil prav dober človeček, so kmalo h kristianskej včri spreobemul, ter ju iz mesta peljal u vas, kjer je on svoj dom imel.
Komaj pa bezbožniki zvejo, da misionar jo došel do njih, od vsih krajev k njemu vrejo nadležno prosivši, da bi jih v novej včri podučiti blagovolil, in o kratkem jih je blizo sto kerstil in v katoličko cerkvo zapisal. Vos u veselju, da se milost božja uad bezbožniki tako obilno razodeva, ravno premišljevati začno, kako bi si novo hišico postavil, ktera bi njemu v zavetje, novokristianom pa namesto cerkvo služila, ko mu dva velikaša stopita tako protivno na pot, da so kri stiani močno se bali iu ga vsi brez sneme lepo prosili, da bi se za nekoliko časa odtegnul in v stran kam podal; ali žalibog, da jih ni vbogati hotel! Kajti ne dolgo potem so omenjena protivnika k man darinu podasta, ter misionara zatožita; mandarin pa komaj tožbo zasliši, jo že na potu u vas in misionara zasači. No pomaga ne izgovor no prošnja; temuč obedva, gosp. VaSal in Senso-fe morata hipoma v glavno mčsto Kai - hua -fu.
Začetno so še kolj lepo ž njima ravnali; ali lo prehitro se jo vso v zlo obernilo. Gerdo kakor dva hudodelnika ju v sodbo ženejo, in jima na križ stopiti vkažejo; ker se pa branita rekoč: da takega hu-
*) Pagode se zovejo tempcljnl aH cerkve bezbožnikov v Indii in na Kitajskem, so večdel silno obširne, iz innogib poslopij obstoje in obilno premoženja imajo. Njih veliko vrata so povsod proti sončnem izhodu obernjene,
Drobt. za novo leto 1853.	10
dodelstva storiti ne smeta, divjati začno kakor bi obsedeni bili, najprej misionara zagrabijo, mu osem gorkih berljuznic in 40 palic z bambusom *) dajo; potem pa sežejo nad pomagavca njegovega, in šo mnogo hujše delajo ž njim.
Bilo je 17. januara 1851, ko sta pervipot pred sodbo stala, in od te dobe nista mogla ne besedice več eden z drugim govoriti, ker sta bila v posamesne ječe zaperta. Sodnik, v kterega rokah sta bila, je dal proglas po vsih mčstnih voglih nabiti, da včra, ktero je euro-pejski misionar med ljudmi trositi jel, je napčna in kriva, in ako bi kdo se podstopil, k njej spreoberniti se, bi ga naj strašnejše kazni zadele; on sam pa se je k cesarju napotil, pomenit se z njegovimi svetovavci, kako bi bilo naj bolje obnašati se. Kakovc sovete je ondi dobil, so sicer ne vč, lahko pa sklene iz njegovega posihmalnega dja-nja. — Komaj pride domu, ukaže oba jetnika v težke verige zako-vati, in ojstro zaterdi svojim ljudem, da nihče jima dati ne smč ne trohice hrane, he kapljice pijače. In ker je pri vsem tem nekdo njegovih domačih jima toliko živeža dal, da sta tri dni preživiti se mogla, je sodnik ključe od ječe k sebi vzel in tako skerbno čuval, da ni bilo nobednemu mogoče, ne prijatlju no nasprotniku, jima le ene betvice kake jestvinc podati. Kaj pa je sledilo na to njegovo nečloveško ravnanje, se samo od sobo razumi. — O kratkem sta oba glada umerla, gosp. Vašal 11. in njegov pomagavec Senso-fe 12. aprila 1851. Drugi dan so njune mertvo trupla iz sodne hišo nesli, in razun srebeme čašo in nekolikega dnarja vse njuno imetje sožgali.
Blagor jima! na zemlji sta se solzila, v nebesih radujeta; tukaj od glada umerla, tam pa vživata od drevesa večnega živlenja. Pač res, da draga jo v Gospodovih očeh smert njegovih svetnikov!
Rozman.
*) Bambus je rastlina drevesu podobna, ki v Azii in Ameriki rase, nad 50 črevljev visoka postane, in je tako čerstvega lesa, da se nikakor razlomlti ne da; zatorej imajo gospodi radi palice iz njega, samo da nekoliko drage hodijo.
MARTIN TO,
MUČENIK V TONKINGU.
Martin To, goreč kristian, oženjen in oče osmerih otrok, jo bil ljubeznjiv dobrotnik preganjanih misionarjev, vsakega rad pod streho vzel, in skrival pred sovražnikom, ako je bilo potreba. Ko nevčrna, deželska gosposka to zvč, ga prime, otopo in v ječo zapodi; poglavar pa mu pravi: Ti si scer čez deželsko postavo so pregrešil, ker misio-narjo pod streho jemleš, njihovo cerkvene oblačila in posodo skrivaš; pa vendar ktalj ti hoče vso odpustiti, če na križ stopiš in se kerščan-skej včri odpoveš. Le stori! vsmili se samega sebo, ki si že do ker-vavega stepen; spomni se svojih otrok, sicer bodo nesrečni oni in ti. Izvoli si zdaj, ali od včre odstop, ali pa smert. Martin je odgovoril: Res da rad živim, pa vendar raji umerjem, kakor da bi tako pregrčho storil. Zdaj pravi oblastnik: Povej mi odkrito, ali ti nič ni žal, da si misionarjo pri hiši imel in jih skrival? Jetnik odgovori: Kaj dobrega storiti, nikolj žal biti no smeje. Če me zdaj prostega spustite, bom per-vega mašnika, ko do mene pridejo, častito sprijel in skerbno skril-Kako bi take zapustil, ki nas učijo, kar je božjega; oni so naši pravi °Četje. To je poglavarju toliko zamerzelo, da je Martina spet v ječo Zaperl. Pozneje so ga še enkrat silili, sv. včro zatajiti; ker se pa le brani, so ga na steber tako napeli, da so mu kosti po životu škripale. Na toliko bolečine so ga še s Šibami pretepali, eni po nogah, drugi po rokah; eni so mu lase iz glavo pipali, drugi ga po životu pikali in zraven posmehovali se. Oblastnik ga potem praša: Ali no boš po našej volji storil? Le hitro nam povej, čigave da so te mašno priprave, ki smo jih v tvojej hiši najšli? In odpovej se Kristusu, potem ti bomo tvoje verige rasklenili.
Martin pravi: Res, da bi rad živel, pa sv. vere vendar zatajil ne bom, že raji umerjem.
Poglavar. Ako pa tvojo ženo in otroke pred teboj moriti zapovem, ali se jih ne bos vsmilil, in svojo vero zatajil, da bi jih smerti otel?
Martin. Upal sim, da ti bode samo moja kerv zadosti; če pa ravno tudi to moje pomoriti se groziš, vendar zato nesmem od včre odstopiti. Res, da svoje iz serca ljubim, pa vendar moram Boga Se bolj ljubiti, kakor ženo in otroke. Zdaj je moral Martin v smradljivo mlako iti, v kterej celih tri dni nič jesti ni dobil. 8. novembra 1840 so mu glavo odsekali, pa sv. vere mu le niso mogli odvzeti.
PRIGODBE
ŽALOSTNE IN VESELE, MLADIM IN STARIM V PODUK IN SVAR.
Blagor možu, kteri po svetu brezvestnikov ne ravna, in na potu grešnikov ne postoji in na stol lcužnosti ne sede:
timveč nad postavaj Gospodovoj veselje ima, in njegovo postavo premišljuje po noči in po dne.
On bo kakor drevo, vsajeno poleg vodnih potokov, ktero svoj sad ob svojem času obrodi, in kterega listje ne bo odpadlo, in vse karkoli bode počel, mu bode po sreči išlo.
Ne tako brezvestniki, ne tako! timveč kakor prah so, kterega veter znad zemlje odnese.
Zatorej brezvestniki pri sodbi ne bodo obstali, in grešniki ne v slcupšini pravičnikov;
kajti Gospod pozna pot pravičnikov, in živlenje brezvestnikov v pogubljenje pelje.
Psalm 1,
KRIŽARSKE ALI SVETE VOJSKE.
Mi se radi napihujemo in mislimo, da ljudjo pred nami so le po tmini tavali, nam Se le se jo prava luč v glavi prižgala; radi so po-nosimo, koliko vemo in znamo, in kako visoko stopnjo izobraženosti smo dosegli; na prejne veke pa zanieljivo svoje oči obračamo in menimo, da same vražo in praznovžre, uevČdnost in neotesanost so jih vkup deržale. Ali mi se motimo; tudi prejni časi so imeli mnogo dobrega nad seboj in mnogo hvalevrednega, in zaslužijo, da bi jih tu in tam tudi mi posnemali. Imeli p. so živo vero, imeli gorečnost za božjo čast, kalcoršno v naših časih ni več lahko najditi, in prepričati vas tega, vam popisal bom nekoliko bolj na drobno imenitne križarske ali svete vojske, ktero so blizo dvesto lčt tcrpelc.
Dežela Palestina, v kterej je božji Sin Jezus Kristus se rodil, živel, učil, terpel, umeri, je bila kristianom od nekdaj draga in sveta, nad vse pa so jim bile mesta Betlehem, Naearet in Jeruzalem pri sercu; zatorej beremo, da komaj so jo Kristusova blagonosna včra Čez Palestinske moje razširila, so žo včrni tistod romati joli. Zlasti pa od Četertcga stolčtja, ko sta cesar Konstantin in njegova sveta mati Helena sveto kraje osnažiti, okinčiti in nad svetim grobom krasno cerkvo postaviti dala, jc število romarjev od lčta do lčta više se narašalo. L. 637 so sicer muhamedanski Arabljani Jeruzalem in ostalo svete mesta v posest vzeli; vendar kristianom niso sile delali in svetih krajev obiskati nikakor branili, sosebno kalif *) Ilarun Al - RaSid jim jo milostiv bil in prizanesljiv. Sčasom pa, ko so kalifi v Bagdadu obnemogli, in njih namestniki v posamesnih deželah čedalje višo svoje glavo
*) Kalit so toliko zove, kakor namestnik in nastopnik goljulnega preroka Muhamcfla.
vzdigovali, se je tudi kristianom slabo goditi jelo; sosebno Hakem, Ortok in njegovi sinovi so jih moeno derli in gerdo delali z njimi, jim mnogo cerkev poderli iu davke terjali od romarjev tako ojstro, da ve- » liko jezar njih, ker plačati niso mogli, je pred Jeruzalemskimi uratami od siromašine in lakoto pomerlo. •—- Bila je stiska tako velika, da so na glas vpili in svoje brate v zapadu za pomoč prosili.
Kristiani v zapadnih krajih, slišati kako se kristianom na Jutro-vem godi, se vnevolijo, vnamejo in jim pomagat iti brez sncme vsi žele, vsi se gibajo, dokler jih pobožni puščavnik Peter iz Amiena po-polnoin na noge spravi. On je 1. 1094 sveto deželo obiskal, svojimi lastnimi očmi vidil revščino in stisko undotnih kristianov, na svoje lastno ušesa slišal njih zdih in jok; in ves nadušen za njih rešitvo stopi v Rimu pred papeža Urbana II., in od njega prod vojvodo in kneze zapadne Europe, pred duhovščino iu ljudstvo, ter jim tako gin-Ijivo prigovarja in tako iskreno pripoveduje, kar je vidil, slišal in skusil, da je vse od žalosti so jokalo in pomoč po svojej zmožnosti obljubilo.
Vojska vendar zoper nevČrnike jo bila osnovana šo le na velikem zboru v Klermonu na Francozkem, kder se je osem dni po sv. Martinu 1. 1095 nad 300 škofov in apatov in nesošteta množica duhovnikov in neduhovnikov sošla. Solznimi očmi in z miloj besedoj je razložil papež Urban II., kako so nevsmiljeni Turki sveto krajo ognusili in včrnikov toliko pobili, da že kristiana ui, kteri bi jih pokopal ; jo obljubil vsim, ki bodo v pobožnosti in v duhu pokore orožje zoper nevčrnike v roke vzeli, popolnoma odpustik, in ako na poti umerjejo, odpuščenje grehov in nebeško plačilo. Vse je bilo ginjeno, vse omehčano, vso z jednim glasom klicalo: Bog hoče! Bog hoče! — Rudeč križ so na desno pleče si napravili, v znamnje da za poveli-čanje svetega križa hočejo u vojsko iti, in od tod so se imenovali križarji, in njih hojo v boj za sveto deželo so zovejo križarske vojske.
Po tem zboru so jo čudno gibanje, kakor šo nikdar poprej, po vsej Europi pričelo; škofi in duhovniki damo pridši, so povsod križarsko vojsko oznanovali, in vso, kar je moglo orožje nositi, visoki in nizki, stari in mladi, duhovniki in neduhovniki, možki in žensko so križa so vdoležiti hotli, so zapustili dom in vse kar so imeli, in so vzdignidi na pot v sveto deželo, kder je hodil, učil in terpel On, kteri je naše grehe na. se vzel in na goro Kalvario nesel. Ne terdim, da bi so ne bil nobeden zmed njih iz posvetnih namenov na pot podal,
marskdo znabiti je časti in livale iskal, ali iz radovidnosti Šel, ali so kakej stiski ali kazni odtegnuti liotel: toliko pa si upam reči, da v obče gnal jih je le kristianski duh, — bili so vitežki časi kristianstva.
1. Prosili so papeža Urbana II., da bi on njih vodja v svetej vojski bil, kteri pa zaderžan po raznih homotijah in opravilih njih prošnjam ni mogel vstreči; timveč je odločil v svojega namestnika Puj-skega škofa Adamara, kteri jo med vsirni naj porvi med križarje so vverstiti dal. Ali med tim, ko so vojvodi, knezi, vitezi, plemenitniki in neplemenitniki v boj pripravljali so, je mnogim čas že predolg se zdel, jo zbralo se na raznih krajih nad 200,000 ljudi brez vsega vojniškega reda, ter pod vodstvom Valter-a brez imetja, Petra puščavnika in drugih na pot v Jutrovo se podalo. — Ali žalibože! da na svojem potu se niso po kristiansko vedli, so židovo preganjali, kradli, ropali in tu in tem clo ženskam silo delali; zatorej so njih veliko veliko zlasti po Ogerskem in Bulgarskem pobili, veliko lakote pomorila, lo Valter in Peter z nemočnimi trumami do Carigrada prisopihata, kder jih je gorčki cesar Aleksi z živežem preskerbel in čez morje v Malo-Azio dal prepeljati. Tam pa, namest z združenimi močmi na sovražnika so zagnati, so med seboj se vjedati jeli in tako dolgo kavsali, dokler so Turki vidivši njih nesložnost na nje so vderli in jih tako nažgali, da samo Peter in okoli 3000 mož so v Carigrad pribežali, vsi drugi so ali vjeti bili ali vsmerteni. — Kder ni složnosti, ni moči ne prospeha, ondi le peklenšek žanjo.
Bolj veselo so je nosila prava križarska vojna, ktera je o Velikej-maŠi 1. 1096 na pot so spravila, dasiravno je tud med njo kača prepira se vgnezdila in mnogo hudega naČinila. Imela jo mnogo slovečih in hrabrih možev •, med vsimi vendar naj slavniši je bil Bogomir Bouil-lonski, lorenski vojvoda in sin sv. Ido; vitoz pogumen, da mu pod soncom ni bilo korenjaka, tud pobožen tako, daje lahko svojo desnico povzdignul, rekoč: Bog je moja priča, da se moji persti ženske nikdar nespodobno dotaknili niso, in da čista in neomadeževana je moja roka. — Šli so po raznih potih, nekaj po suhem, nekaj po mokrem, dokler so konec aprila 1. 1097 unstran Carigrada na turškej meji so snidili; 100,000 kojnikov, 300,000 pošeov, in ako Štejemo tudi duhovnike, ženske in otroke, lahko rečem, da jih jo pol miliona bilo. Napadli in si osvojili so zaporedoma mesta Niceo, Edeso, Antiohio, kder so najdli sveto sulico, s kteroj je desna stran Jezusova prebo-doua bila, Tripoli, Cesareo in še mnogo drugih ; zgubi': pa tudi toliko
dragega Časa, da so Se lo Čez dve loti, C. junia namreč 1. 1099 do Jeruzalema došli. ZagledavSi toliko zaželjono sveto mesto iu oljsko goro vsi ginjeni na kolena padejo, in molijo in pojejo in hvalijo Boga, in od voselja jokajo in pozabijo vso prestane revo in težave.
Ali mesto jo bilo z močnim zidovjom obdano, imolo živeža in vso vojskno potrobo čezzadosti in 40,000 braniteljov; križarjev pa ni bilo več kot 15,000 pešeov in 1500 kojnikov, vsi drugi so ali pod mečem nevčrnikov padli, ali od nougodo vremena in krajev pomeril, ali v pridgblenih varoših v bran ostali; zato pa so bili toliko pogumniši, in vsako uro pripravljeni ali zmagati ali umreti. Neizrekljivo veliko so terpeli, Sest milj daleč z novarnostjoj živlenja morali vodo nositi, in neznano jih je vročina pekla; vendar pri vsem tem serca niso zgubili, so junaško se bojevali in slavno zmagali. Že 12. junia so padli na mesto z vsoj močjoj in vunajni zid prederli; ali dalej priti zavolj po-manjkovanja obsednoga orodja niso mogli. K sreči dobo v nekej dolini obilno pripravnega lesa, neutrudno sekajo, teSejo in izgotovijo vso kar se k napadu potrebova, 13. julia slovesen obhod imajo, molivši in Boga v pomoč klicaje, in drug dan potem od vsih krajev mesto napadajo. Ali tud obloženci so se možko branili, so težke bruno iu kamne po njih metali, z vrelimi tekočinami jih polivali, in ko so je dan na-gnul, so kristiani odjenjati morali. Po kratkem počitku, komej se ju-tema zarja prisveti, se boj iznovič vname; neznano pšico po zraku ferčč in strašno so bijejo sedem ur brez preneho, tako da so zemlja trese in obzidje žo ziblje; križarjev sicor nobeden ni zmagan, vendar tud zmagati ne morejo, njihova moč čedalej bolj peša, in vsi trudni so počasi nazaj pomikati začno. O tem hipu zažene Bogomir svoj glas rekoč: Vidite tam na oljskej gori viteza z gorečim Mitom, ki nam miga! Glejte, Bog sam nam pomaga! Vsi nadušeni še enkrat na mesto planejo, kakor bi trenul zid preskočijo, poderejo vso kar se jim vstavi ;u — Jeruzalem jo v kristianskih rokah. Bilo je 15. julia l. 109'J, nek petek ob treh popoldne.
Nerad in z pobitim sercom povem, kako gerdo so križarji po vžuganem mestu divjali. Niso prizanesli no starosti no spolu, vse kar jim je prišlo v pest, jo bilo smerti darovano, in ščurkoma je kerv po ulicah tekla. Zgodopisci terdijo, da blizo 70,000 Turkov so posekali, Zidove pa z njih sliodnico vred živo sožgali. Kes jo scer, da neizrečeno veliko so prebavili, res da nevčrniki so jih močno dražili in jim nagajali, kolikor so največ mogli; ali pri vsem tem ostane to njih
djanje černa pika, ktera so 110 da umiti ne zbrisati, zakaj včra nas uči, da hudo so no smo s hudim timveč z dobrim povračovati. — Pobožni Bogomir vendar, ki tih grozovitosti ni mogel vbraniti, so njih tud vdeložiti ni hotel; spremljen od treh vitezov je šol bos in u volnčnej srajci zvun mesta v cerkvo svetega groba, in so ves v Boga in v molitvo zamaknul. Ali tudi križarji so sčasom so zavedli, spo-znavŠi svoje zloČinstvo kervi so očistili, bosi in spokorno obloČeni v cerkvo se podali, jokajo se spovedali, poboljšanje obljubili tor so niso mogli nagledati svetega mesta. Mislim da tudi jaz, mislim da tudi vi, bratje in sestre moje! bi se ne mogli nagledati, ko bi tako srečni bili in prišli na oljsko goro in vidili kraj, kder je Jezus na svojo kolena padel, in zdihovaje k nebeškemu Očetu kervavi put putil; ali ko bi prišli na goro Kalvario in vidili sveto mesto, kder je med nebom in zemljo na visokem križu visel in svojo dušo izdihnul, kder jo v grob položen bil in so toliko drugih svetili krajev. Vendar o Bog, rad so odpovem tudi temu veselju; lo nebeški Jeruzalom mi enkrat gledati daj!
Eno dni potem so si kralja izbirali, in jednoglasno izvoljen je bil pobožni junak Bogomir, kteri jc bil tedaj p črvi Jeruzalemski kralj; ali ves ponižen krone vzeti ni hotel nobeno. „Ne spodobi se", je djal, ,,zlate krone nositi, kder je Gospod ternjevo krono nosil." — Bil jo mož po volji božjej, in ko bi Bog hotol, da bi dolgo dolgo kraljeval bil; ali kdo razumi čudno pota previdnosti božjo? koincj je bilo leto okoli, jo žo na mertvaškem vodni ležal, bil občo obžalovan in pokopan v cerkvi svetega groba. Na njegov grob so zapisali: Tu leži Bogomir, kteri je vso to deželo kristianstvu pridobil, njegova duša naj počiva v Kristusu." Amen! pristavimo in rečemo iz globočino svojega serca.
Po njegovej smerti jo Balduin I., njegov brat, kralj postal, se sicer vedno s Turkmi bojevati moral, vendar sploh srečen bil; jim jo mesta Edeso, Cesareo, Akon in Sidon vzel in 1. 1118 brez otrok umeri. Tudi njegova naslednika Balduin II. in Fulkon sta so slavno obnašala, in serčno branila zoper raznotero sovražnike svoje; ko je pa mladi Balduin III. kraljevo palico prevzel, jo sultan Nuredin Edeso posilil, vso njeno prebivavco (bili so sami kristiani) pomoriti ukazal, in mesto obropal in popolno razrušil, 1. 1146; in ta nesreča jo drugo križarsko vojsko vzročila.
2. Kristiani v zapadli slišati, da je Edesa Turkom v roke prišla, so prestrašijo iu so vsi v skerbeh za Jeruzalem iu ostale svete mesta; vendar ko bi jih sv. Bernard spodbodil in vuel ne bil, bi bili javalue v sveto deželo prišli. Sv. Bernard je bil oče Cistercienzov, suh sicer od posta in bled od dušnega truda, zraven pa umen iu krepkodušen, da jo vse svoje verstuike presegel, iu je na nekem zboru v Burgundii tako iskreno govoril in množico toliko vžgal, da je križev za nadušeno vojake premalo hodilo, ter svojo oblačilo razrezati moral. Francozki kralj Ljndevik Vil., njegov brat, mnogo škofov, plemenitnikov in ve-likaŠev, clo kraljica Leonova so pod-križarsko bandero stopili. Cesar Konrad III. se je začetno scor izgovarjal, ali ko mu sv. Bernard straš-noj sodboj božjoj žuga, se je tudi on vdal rekoč: Bog naj me ne najde nehvaležnega, in se o spomladi 1. 1147 čez Vogersko napoti. Ž njim jo šlo. 70,000 pogumnih vojakov, med kterimi sta bila tudi Bernard, istrianski in Otokar V. štajerski mejni grof, iu so po suhem dasiravno s trudom do Malo-Azie prišli. Tu pa so sumljivi Gerki jih za uos vodili, jim clo za dnar potrebnega živeža niso hotli dati, timveč vso poskrili in poshrauili pred njimi. Enega jutra, ko so ravno v sredo prostrano puščobe došli, so zginili vsi njih voditelji, kakor da bi se v zemljo pogroznili bili — kdo jih je bil podkupil ali Turki ali Gerki vč Bog sam — tako da vbogi križarji niso vedli kam so oberuuti, iu so od žeje iii glada prijemati jeli. Na vso to pa še Turki pridirjajo, jih obsujejo od vsih strani kakor roj razdraženih seršenov, in čez neke dni od 70,000 čerstvih mož komej 7000 vsih medlih pri živlenju ostane, in dospč v Niceo, kder so francozkega kralja Ljudevika VIL in njegovo vojno najšli.
Francozi, slišati v kako zadrege in nastavo so cesarski vojaki zašli, po drugem potu nap no, tik morja namreč, čez Smirno in Efežan-sko mesto; ali tudi njim, dasiravno so pogumno kakor oroslani se bojevali, se je slaba godila. Trnki jim ne dajo počitka ne po dnevu ne po noči, se zdaj tu zdaj tam na nje zaženejo iu jih mnogo pomore; šo huje pa so Gerki ravnali, lo škoda da so kristiani bili! Strašno so jih derli, goljfali, zasramovali, tepli in morili, tako da so vbogi križarji že raji pri nevčrnih Turkih, kakor pri kristianskih Gerkili pomoč iskali, in jo tud ložeje najšli. — l'ač gerdo da gerše biti no moro, ako nevorniki kristiano osramoto s svojim lepim čodnostnim zader-žanjem!
Kar jih jo smerti in sužnosti odšlo, so pri Antiohii izbrali se, kder jih je njihov kralj Ljudevik pričakal, in šel ž njimi naravnost v Jeruzalem , kamor je skoro ob jednem tudi Konrad ITI. s svojimi od Akona došel. V Jeruzalemu sta bila oba slovesno in časti to sprejeta, sta obiskala v pobožnosti vse svete kraje, in si v roke segla, prej ne je-njati od boja, dokler imenitnega mesta Damaska v posest ne dobita. Ali overe so bilo prevelike in moči preslabe; po mnogem trudu in prizadetju križarji odjenjati morajo, in oba, Konrad in Ijjudevik, zapustita Palestino in se nazaj v svoje deržave podasta. — Tako žalosten konec je vzela druga križarska vojska; od 170,000 dobro oboroženih pogumnih vojakov jo lo malo živih ostalo, in vendar nobenega dobička! Največ krivi brez vsega dvoma so lukavi Gerki bili; pa tud križarji sami veliko so zadolžili, ltazujzdanost jih je omehkužila, razpertija oslabila, in za kazen Bog sovražnikom v roke dal.
Od te dobe je Jeruzalemsko kraljestvo vidno hiralo, in neogibljivo svojemu razpadu nasproti hitelo. Kralja Balduin III. in Amalrik sta svojo hrabrostjo njegov razsip nekoliko še branila, ko je pa nastopil 131etni Balduin IV., slop in gobov vbožec, je nevarnost od dno do dne bližeje bila. Sultan Saladin z 80,000 Turkmi se na Tiberiaško mesto verže, Jeruzalemskega kralja Vida, ki je s 50,000 vojakmi v pomoč prihitel, popolno zmaga, ter njega in naj bolj plemenite viteze v pest dobf. Na to se mu večdel vse mesta prostovoljno vdajo; kajti velik strah gre pred njim; ob kratkem stoji njegova vojna pred Jeruzalemskimi vra tami, ter mesto obleže. Začetno on kristiane nagovarja, da bi mu mesto v roko dali, pozneje pa mu kristiani mesto ponujajo, ter samo za milost in živlenje prosijo; ali —• dolgo Saladin od milosti nič slišati noče. Potem še lo, ko Jeruzalemski poveljnik Balian žuga, da bo mesto vso razdjal, jim dovoli, da smejo iz mesta iti z vsim svojim blagom in imetjem, proti tem, da plati mož deset, žena pet in dčte jeden zlat — sveti grob pa smč vsakdo obiskati, ako cekin odrajta.
Po tej prigodbi sveto mesto svojo glavo nagne in nevčrnike v svojo naročje vzame, 3. oktobra 1187. Z vojaškoj slovesnostjoj Saladin v mesto pride, kristiansko cerkvo v muhamedansko premeni, clo svetega križa se polasti; kristiani pa s kervavim sercom iz mesta grejo, jokaje in tarnjajo, tako da se jo Turkom milo storilo. Saladin ves ginjen vjetnike brez odkupšine izpusti, in 220,000 zlatov med vboge, vdovo in sirote razdeli.
3. Ko se zguba svetega mesta v zapadu zvč, je vse kristianstvo v žalost se zavilo, in nepopisljiva tužnost se loti slednega serca. Papež Urban III. umerje, od same britkosti mu je serce pičilo; njegova naslednika pa Gregor VIII. in Klemen III. na vse kraje sveta duhovnike pošljeta, ljudi na vojsko zoper nevčrne Turke vabit. Vsaki petek je bil post napovedan, in za pet lčt se morla desetina od vsih prihodkov v pomoč križarjev odrajtati. Povsod se trume pogumnih kristianov zbirajo , in kmalo je tretja križarska vojska na nogah.
Junaški cesar Miroslav I. sam, dasiravno je blizo sedemdeset Ičt že imel, se na njeno čelo vstopi, in okoli novega lčta 1190 s 150,000 vojaki srečno v deržave gerčkega cesarja pride. Ali gerčki cesar Izak II. je bil figainož; prej je prijateljsko pomoč obljubil, potem pa besedo snedši sultanom Saladinom so zavezal, je ccste razdori, soteske založil, cesarske poslance v ječo zagnal, in ako je križarjev kdo v pest mu prišel, se mu ni dobro godilo. Cesar Miroslav pa ga je hitro ukrotil, je vse soteske z naskokom vzel, in pred Carigrad stopivši ga v kozji rog vgnal, tako da jih jo brez odloga v Azio prepeljal in s potrebnim živežem preskcrbel. V Azii so težave namesti zmanjšati le zvekšajo, in sme so reči, da kolikor ljudi toliko sovražnikov je bilo; vendar cesar Miroslav so ne vstraši nobenega napotja, derečej rčki jed-nak vse predere, vse zmaga, iu v neizrekljivo veseljo kristianov slavo-nosno v Seleucio doide. — Vso se mu poklone, vsi poti odpri, Saladin sam ves v straheh se z lčpoj ž njim pogoditi želi, in nikdo ne misli, da bi kaj spodloteti zamoglo; ali — Človek obrača, Bog oberne — cesar dasiravno star, vendar Čverst na duši in na telesi se kopat gro, valovi ga požri, utone, in ž njim utonijo kristianov vesele nado vse, 10. junia 1190. Njegov sin Miroslav je križaije sicer srečno v Antiohio pripeljal; vendar vojaški red se Čedalje bolj ruši, mnogo jih od nezmernosti pomerje, mnogo nazaj v Europo potegne. Samo 5000 pešeov in 700 kojnikov ga je do Tira spremilo, kdor so cesaija pokopali, in potem do Akona, kder je tudi Miroslav mlajši zameri, 20. januara 1191.
Kmalo po njegovej smerti privoslata Filip August, francozki in Riliard, angležki kralj, tudi Leopold VI- austrianski vojvoda se ž njima združi. Bilo je vojakov, hrabrih in doskušenih- čezdovelj, lahko bi bili vtopili Turčine v žlici vode; ali joj! da složnosti med njimi ni bilo nobeno. Vedni prepiri so jih oslabili, iu vsega njihovega truda ni bilo dobička drugega, kakor da so mesto Akon posilili, in Saladin sveti
križ nazaj jim dal. — Angležki kralj llihard, pogumen sicor kakor malokdo, vendar previsok, je razžalil skorej vse svojo prevzetnostjo, tako da so zaporedoma večdel vsi vojvodi domu se vernuli. Poslednjič so tudi on nazaj poda, solznimi očmi, da je tako malo opravil, iu po romarsko oblečen do BeSa pride; tu pa je bil spoznan, od hudo razžale-nega Leopolda vjet in cesarju izročen, kteri ga je v tesnem zaporu imel, dokler je za 150,000 liber srebra se odkupil. — Glejte, kaj nesloga dela! Pač treba tedaj v litaniah moliti, da bi Bog kristian-skim kraljem in oblastnikom mir in složnost dal.
Med tim je tudi slavni Saladin zameri (1. 1193). Dasiravno Turk, je bil vendar mož pošten, kakoršnih se malo najde, je vmirajoč svojemu sinu Afdalu nauko dal, vredne da bi jih vsako keršansko dčto k sercu vzelo; in drugega ni zapustil, kakor mertvaški pert, v kterega so ga zavili. Njegova smort je kristianov nado močno dvignula, vendar samo na Nemškem so se gibati, in na vojsko zoper nevčrnike pripravljati jeli. Cesar Arh VI. je 40,000 vojakov zbral, ali namest v sveto deželo jih je v Sicilio peljal, svojo še lo dobljeno vladarstvo vte-melit, in naslednjo leto ondi umeri. Ostali križarji so sicer v Palestino šli, v pervej bitvi slavno zmagali in nekoje mosta pridobili, v drugej pa so bili hudo tepeni, in zvedši, da je cesar umeri, spet damo potegnejo; samo austrianski vojvoda Miroslav I. katoliČki, so je dalej šo bojeval, kmalo pa tudi on pod smertnoj kosoj padel (1. 1198).
4. Zajedno je umeri tudi papež Celestin III. in na njega mesto izvoljen je bil Inocenci III., berž ko no naj slavniši mož med vsimi, ki so na stolu sv. Petra sedeli. Dasiravno preobložen .z raznoverstnimi skerbmi in opravili, vendar žalostnega stanja svete dežele in undotnih kristianov ni nikako pozabil; marveč za njih rešitvo iz oblasti Turkov z vso močjo se poganjal.
Fulkon, Nejljiski fajmošter na francozkem jo tako iskreno govoril in pridgoval, da je mnogo plemenitnikov nadušil, znamnje sv. križa sprejeti, in osnovala se je šterta križarska vojska (1. 1202).
Križaijev so jo spet lepa truma snidila, in Bonifaci, Montferaški knez jih pripelje v dveh oddelkih do Benedk, kder jih 480 z vsim dobro oskorblenih ladij čaka, in benečanski vojvoda Arh Dandolo sam se na njih čelo vstopi. Bil je sicer slep in 94 lčt že star, vendar čvorst na duši in na telesu kakor mladenčev kdo, in za slavo in po-vzdigo svojo domovino ves vnet jo križarje vkanil, in namesti proti Egiptu veslati, kakor so v pogodbi imeli, jih v Dalmacio pelje, kder
so varoš Zader Benečanom v roke spravili, in tud čez zimo na Dalmatinskem ostali, dasiravno jih je papež lepo prosil in jim hudo žugal, ker so šli zoper nevčrnike se bojevat, ne pa zoper kristiane. — Ali častilakomnost in dnaijaželjnost se ne date rade posvariti, zato tudi papeževe opombe nieesa zdale niso. Alelcsi, sin pregnanega gerčkega cesara Izaka II. jih nagovori, da bi njegovemu očetu sopet na kraljevi sedež pomogli, jim obljubi 200,000 liber dnarja, živeža, kolikor ga potrebovali bodo, in soedinjonje gerčke z rimskoj cerkvoj, in ti obeti so jih tako preslepili, da so pozabili, čigar znamnje nosijo in k čemu so zavezali se, v rešitvo namreč svete dežele. — Zmladlčta 1203 do otoka Karfa jadrijo, in ravno o kresu zalo Carigraško mesto pred oči dobč. Ker pa z lepo nič ne opravijo, se po noči na tihem oborožijo, sv. zakramente prejmejo, in o ranem jutru po vodi in na suhem mesto napadati jamejo, slavno zmagajo, in Izaka II. na prestol povzdignejo in njegovega sina Alelcsi - a IV. slovesno venčajo.
Ali Aleksi svojih velikih obetov ne more izveršiti in Gerki se h katoličani nočejo soediniti; hudi prepiri tedaj vstanejo in prej n« jen-jajo, dokler križarji mesto iznovič napadejo, siloj vzamejo in 1. 1204 novo latinsko cesarstvo vstavijo, kterega pervi cesar je bil Handerski knez Balduin izvoljen. Papež Inocenci III., je za tega početka voljo križarjem s cerkvenim izobčenjem žugal, vendar zavolj sosebnih okolj nosti jili odvezal; sveta dežela pa in Jeruzalemsko mesto iz šterto križarsko vojske ni kančika dobička imelo, timveč brez pomoči v rokah nevčrnikov izdihovalo.
5. Zategadol so je papež Inocenci III. neprenehom trudil, da bi bil novo križarsko vojsko na nogo spravil. V ti namon jo odločil desetino vsih svojih dohodkov, in sklical šterti Lateranslci zbor (1. 1215), na kterem so je 71 nadškofov, 413 škofov, 800 apatov, Carigraški in Jeruzalemski patriarh in mnogo posvetnih knezov snidilo, in se razvila peta križarska vojska; vendar veselja, na poti jo vediti, mu Bog ni dal doživeti. Napotila so jo sicer velika množica otrok obojega spola, ali pri svojej rahlosti in po sleparjih, ki so nje priprostost v zlo obračali, jo večdel na poti poginula. Blizo 30,000 jih je do Masilie na Francozkem došlo, in tod na ladijo se podalo; ali dvo so razdrobč, ostalih pot pa jadri v Afriko, kder so vsi brez milosti v sužnost bili prodani. — Tako se gerda dobičkarija v naj svetejšoreči vtika, nedolžnost davi, dušo na prod«y stavi, in ko bi mogočo bilo, Boga samega bi zabarantala.
Po Inocencovej smerti jo nastopil Ilonori III. (1. 1216), in njegovo pervo delo je bilo, po pismih kristiansko kneze k vojski za sveto deželo opominjati. Pervi se je odpravil ogerski kralj Andrej II., kteri je 10,000 kojnikov in veliko trumo pešeov seboj imel, tudi Leopold VIL austrianski vojvoda in mnogo Škofov in plemenitnikov ga je spremilo. V Palestino pridši je začetno srečen bil in je Taborski grad ob-legel; ali kuga, lakota, razni razpori in žalostni glasi iz domovine so ga spet damo vernuli. Ostali križarji so jo na Egipt napeli, ondi na mesto Damieto segli in po nepopisljivem trudu tud v pest dobili; ali ko daloj nad Kahiro vdarijo, so bili strašno nažgani, tako da so Damieto sopet zgubili, jo 35,000 kristianov padlo, in ko bi sultan Kamel v svojem vsmiljenju med stradavce ne bil razdelil 120,000 hlebov kruha, bi bil le malokdo smerti odšel.
Ko se ta nesreča po Europi zvč, velika nevolja vstane in vso dolži cesarja Miroslava II., da on in nihče drug je vsega tega kriv. Že na štertem Lateranskem zboru je slovesno obljubil, sprejeti znamnje sv. križa, vendar noter do slej, torej celih pet lčt odlagal. Zdaj ga papež resno njegove obljube opomni; ali cesar, dasiravno se je med tim zaročil z Jolanto, hčerjo Jeruzalemskega kralja Ivana, jo še vedno odloga iskal, poslednjič pa vendar svojo cesarsko besedo dal, da ako se do augusta 1. 1227 ne napoti, pade v cerkveno izobčenje. — Ko tedaj 1. 1227 Ilonori III. umerje in Gregor IX. nastopi, precej cesarja dane besede opomni, in cesar vidivši, da no more več odlašati z križarskim potom, zbere trumo vojakov ter v Brunduzii na ladij e gre j ali čez tri dni že se sopet nazaj verne in z bolehnostjoj izgovarja. Papež pa mislivši, da njegova bolehnost ni drugega kot prazen izgovor, ga je iz cerkvene družbe izobčil, in ker je cesar skoz to razkačen nad papežem gerdo so nosil, so žalostne homatije vstale, in vse, visoko in nizko, se razpolovičilo je, ter potegnulo nekaj za cesarjem, nekaj za papežem — pač u velik kvar kristianstva!
Prihodno lčto 1228 jc Miroslav II. križarsko vojsko sicer nastopil, ali s takoj maloj trumoj vojakov, da ni bilo včrjeti, da bi mu resnica bila, sveto kraje nevernikom iz rok iztergati. V Palestino pridši se je z egiptovskim sultanom Kamelom sicer pogodil in storil pomirjo za deset lčt; je Jeruzalem in drugo svete mosta v oblast dobil, in si v Jeruzalemu kraljevo krono sam na glavo djal; jo Široko ustil se in glasno oznanoval po vsem kristianskem svetu, kako slavno je zmagal in kako veliko kristianstvu pridobil: ali strnjeno pomirje je bilo tako Drobt. za novo leto 1853,	11
na svedru, in vsi njegovi pridobki tako negotovi, da papež nazajprid-Sega cesarja od izobčenja ni hotel odvezati; temuc še le po velikih prošnjah nemških škofov in knezov, in ko se je cesar u vsih rečeh, ki so izobčenje vzročile, podvreči obljubil, sta se 1. 1230 pomirila.
L. 1239, ko je pomirje h koncu šlo, je sopet mnogo plemenit-nikov in vitezov, zlasti iz Francozkega v sveto deželo se podalo; ali preveč na svojo hrabrost zaupaje so neprevidno razkropili se in v po-samesnih tropah do Askalona šli. Tu pa so bili od Turkov zajeti, do kervavega tepeni in mnogi zmed njih vjeti; clo sveto mesto je v turške roke padlo. — Stir lčta potem so križaiji Jeruzalem sopet v oblast dobili; ali ko Sede, egiptovski sultan divje Karazmide v pomoč zakliče, je za kristiane strašna ura udarla. Karazmidi pridero, po vsej deželi po tolovajsko delajo, razsajajo in požigajo, Jeruzalem v naskoku vzamejo , undotne cerkve obropajo, božji grob razrušijo in vse, kar jim pride v post, kristiane, Židove in Muhamedane brez milosti podavijo. To so je zgodilo 17. septembra 1244, in od te dobe noter do današnjega dne Jeruzalem ni več v kristianske roke prišel.
6. Ko te žalostne novice v Europo doidejo, je pobožni francozki kralj Ljudevit IX. ravno na smertnej postelji ležal. Že mu mislijo kakor merliču oči zatisnuti, ali glej! zaupno mu ternjevo krono Kristusovo na glavo denejo, in kakor bi trenul — kralj svoje oči odpre in križarsko pot obljubi. Ko je ozdravil, so močno prizadeli se, od nje-, govo obljube ga odvernuti; ali kralj, namesti pregovoriti se dati, drugih mnogo pregovori, da se ž njim podajo, in oskerbništvo kraljostva svojej kropostnej materi Blanki izročivši so 1. 1248 na pot odpravi, tud Marjeta, njegova žena po vsej sili gre ž njim. To jo bila šesta križarska vojska, ktera se je na otoku Cipru zbrala, in od ondi, 1500 do 1800 brodov močna proti Egiptu ladjala, zato ker od Egipta je svetej deželi zmirom naj veča nevarnost žugala.
O začetku so bili križarji srečni in brez boja dobili terdnjavo Damieto. Bogaboječi kralj v duhu pokore bos in gologlav v njo pride, in njegova perva pot je bila v cerkvo, Bogu so zahvalit in sv. mašo slišat (31. majnika 1249). V Damieti so nekoliko se počili zavolj hudo vročine, ali počitek in obilnost jedi in pijače sta križarje omeh-kužila, in kralj je s tužnim sercom gledati moral, da vse svaijenjo nič no zda, in da niso mogli ne njegovi izgledi ne naj modrejši zakoni njih razvujzdanosti v okom priti. —■ O jeseni so sopet se naprej godali in proti Kahiri se vernili, so sicer veliko prebavali in mnogo
ljudi in konj zgubili, vendar dvakrat zmagali in tabor sovražnikov vplenili. Ali dvakratna zmaga je križaije zlo zlo oslabila; slabi živež, • pomanjkanje in velika vročina kužne bolezni vzročijo; vse pešati začne, in ko se nazaj pomikajo, padejo zadnjič (1. 1250) nevČrnikom v pest; kralj Ijjudevit sam je bil med vjetimi.
Tudi kakor vjetnik, kralj svojega jasnega obraza iu terdnega zaupanja v Boga ni zgubil; timveč vedno pripravljen bil, raji terpeti od nevčrnikov naj strašnejše muke, kakor zoper zapovedi božje kaj privoliti. — Po dolgih razgovorih je bil na deset lčt mir storjen, in 800,000 zlatov kralj dati moral, da je odkupil sebe, svojo brate in vso kristiane, ki so od 1. 1229 vjeti bili, tudi mesto Damieto jo moral nazaj dati; ali namesti 12,000 vjetnikov jih je samo 400 nazaj dobil; vsi drugi so ali prodani bili ali poklaui. — Na to je kralj v Palestino ladjal, in dasiravno ga je njegova mati Blanlca nadležno prositi pustila, da bi nazaj v svoje kraljestvo prišel, se vendar od svete dežele ni mogel ločiti. Stir lčta še je ondi ostal in mnogo mest na svoje troško vtaboriti dal. Tudi v Jeruzalem bi rad, silno rad bil romal; ali njegovi ljudje vsi so mu odsvetovali, rekoč da Turkom ni zaupati. To mu jo grozno težko djalo, in da bi svojej pobožnosti vsaj nekoliko bil vstregel, je spokorno oblečen in postivši se do Nacareta potal. — Zdaj pa pride žalostno oznanilo od smerti njegove matere; torej svojega odhoda ni mogel in ni smel više odlagati. Pri AJconu na ladijo gre in 1. 1254 srečno na Francozko privesla.
7. Močno se je veselilo Francozko ljudstvo, ko jo svojega toliko ljubljenega kralja sopet v svojej sredi imelo. Vse je radovalo, samo kralj se občne radosti noče in ne more vdeležiti; njemu namreč žalostno stanje sveto dežele pregloboko k scrcu gro, sosobno ker glasi od ontod so od dno do dne tužniši prihajali. — L. 1260 jo vbijavec Bendokdar egiptovskega prestola se polastil. Bil je kervolog, hujši kakor ris, ki ni prizanesil ne sivemu starčeku, ne dojenčeku v krilu milo matere; timveč brez milosti vse podavil, kar mu je od kristianov v kremplje prišlo.
Ko se jo po Europi zvedilo, kako slabo so kristianom na Jutro-vem godi, jo seer veliko solz prelilo so, in šel je marskdo tu in tam pomagat jim; vendar stiska tam jo bila prevelika, tukaj pa nekdajna gorečnost zlo zlo so ohladila. Zategadel se kralj Ijjudevit spet vzdigne, deržavni zbor v Parizu skliče in s ternjevo krono Kristusovo v roki plemenitnike naduši in pregovori, da so ž njun u vojsko zoper nevčr-
11*
nike podajo; in to je bila sedma in zadnja križarslca vojska. — L. 1270 na ladije gredo; vendar ko do Sardinskega otoka pridejo, I-judevit križarje nagovori, da najprej nad nevčrnike v Tunizii na Afi-ikanskem bregu mahnejo. Ali tu se je izcimila strašna kuga, ktera je v nekih dneh polovico ljudi vgonobila in pokončala; kralj sam je bil med mertvimi. Sveto je živel, sveto tud umeri; bil je jeden naj slavniših kraljev, ki so od kedaj na svetu živeli — zasluži vsim kraljem in knezom v izgled postavljen biti. Bil jo svetnikom prištet, in cerkva njegov spomin 25. augusta obhaja.
To je bil žalosten izid poslednjo križarske vojske. — Prihodnje lčto vesla še Eduard, sin angležkega kralja Arha III. s 1000 vojaki v Palestino, in dva tabora pridobi; ali po storjenem desetlčtnem po-miiju se v Europo nazaj oberne. Kmalo potem pa se vzdigne egiptovski sultan Kelavun, in začno vojsko zoper kristiane za živlenje in smert, jim vzame zaporedom mesta Antioliio, Jope, Cesareo, Tripoli itd, in kamor pride, razsaja in dela gerdo in nevsmiljeno, kakor černa živina, dokler jim njegov sin Kalil poslednjo mesto Akon vpleni, 1. 1291.
8. Križarske vojske so sicer nehalo, in po dvestoletnih bojih kristiani v svetej deželi niso ne edne pedi zemlje v lasti imeli; ali toliko veČi so bili dušni pridobki. — Izobraženje kristianskih narodov se je visoko dvignulo, vednosti in znanstva čudno se razvile. Narodi so spoznali so in po bratovsko se družiti jeli. Mnogo tisuč sužnih kmetov se je odkupilo, mnogo rogoviležev vkrotilo in kraljeva verhoblast močno se včverstila. Nad vse pa se sveti veličauska zmaga, ktero je včra čez posvetno in samosvojno modrovanje pridobila. Toliko tisuč in tisuč obojega spola jo iz ljubezni do svojega Izvoličarja zapustilo vso imetje, zapustilo stariše, otroke in domovino; gotovo jim Bog vso obilno povernul je, gotovo so tada so nebesa polnile. — Bili so, kakor sim o začetku rekel, vitežki in blagi časi lcristianstva.
Papeži Miklavž IV., Bonifaei VIL in Klemen V. so sicer veliko ge poganjali in vso svoje moči napenjali, novo križarsko vojsko na nogo spraviti; ali serca kristianov so se vterdile in zdiliovanje Sionske hčere (Palestine) jih ni moglo več omehčati — sveta dežela je ostala in je šo zdaj v rokah nevčrnih Trnkov.
Mod tim, ko jo Palestina kristianom bila vzeta in nevSrnikom v roke padla, so duhovni sinovi sv. Frančiška Asiskega, Frančiškani avani, v Jeruzalemu in nekojih drugih palestinskih mestih »o vselili,
začetno sicer preganjanje terpeli, sčasom vendar svojim Čudorednim in ponižnim zaderžanjem Turkom toliko se prikupili, da jo žo sultan Naser svojemu namestniku v Jeruzalemu povelje dal, nobenega duhovnika razun Frančiškanov tod terpeti. Po tem takem jim je bilo 1. 1342 tudi od Kima varstvo vsih svetih krajev, zlasti pa božjega groba izročeno, in so ostali njega varhi noter do današnjega dne.
Kdo pa jih je redil? bote vprašali, kdo jim jesti, piti in obleko dal? kdo drugi, kakor Oče nebeški in dobre duše sosebno po Portugalskem in Španskem, ki so jim vsako lčto toliko poslale, da so vbogi Frančiškani lahko živeli in svojo dolžnosti dopolnovali. Ali časi so pre-obernili so, velike prekucije vstale in dnarni dohodki za varhe božjega groba popolno vsalinili. Zatogadel so našega prejnega cesara Ferdi-dinanda I. milega prosili, da bi jim kaj pomogli; in cesar v svojej milosti so dovolili in ukazali, da so ima lčto na lčto vsako pervo postno nedeljo pri vsili farnih cerkvah celega cesarstva milošnja nabirati in varhom božjega groba v Jeruzalem poslati. -— Zatorej, kedar pride tista nedelja, in slišite iz prižnico oznaniti, da se pobiralo bode za varhe božjega groba v Jeruzalemu, no vterdite svojih sere, in pomagajte jim kolikor premorete. Kakor premoreš, bodi vsmiljen. Ako veliko imaš, daj obilno; ako malo imaš, skerbi, da tud malo rad daš. — Milošnja reši. vsakega greha in smerti, in ne pusti duše v tmino priti. Job. 4, 8 —11.
Rozman.
ii.
vbogi tkavec.
V nekem nastranskem solu na Nemškem, daleč proč od cest in mest, je živel mlad tkavec, ki je bil nad vse kreposten in bogaboječ, ali vendar silno vbožen. Njegova žena, v pobožnosti iu dobroserčnosti popol-nom možu jednaka, mu je zvesto na roke šla, pridno pomagala, in prejo motala in vila od ranega jutra do poznega večera; ali pri vsem tem sta tako malo si prislužila, da mnogo tednov zaporedoma razun
krompirn, v oblicali nista ničesar okusila; vendar pri vsej svojej siroš-čini srečna bila, ker sta živela vun in vun v lepem miru in dobro včst imola.
Očo nebeški jima je dal troje nadepolnili otročičev, ktore sta vestno in z vso skerbjo odgojila, in jim naj lepšo nauke in pravila v serco vtisnila. Kdorkoli je k njima došcl, jih je bil vesel, in marskdo, ki je mislil brez odloga memo koče iti, jo celo uro ali tudi dvo se po-mudil; tako mu je dopadlo v drušnji tkavca, njegovo ženo in njunih otročičev.
Polčti enkrat, bilo jo že precej pozno na vočer, stopi nek borhko oblečen mož v kočo, pozdravi clo prijazno tkavca in njegovo ženo, ter ju lepo prosi, mu ne za zlo vzoti, da jima še tako pozne v noč ne-pokoj in nadležnost dela. Grem, u Vinice, je rekel, pa pota prav ne vem; ali morem Vas naprositi, da bi me eno uro daleč spremili? Ako greste, mi bote prav prav vstregli, in rad Vas dobro plačam. Jaderno kakor bi mignul, tkavec iz statev skoči, svojo ponošeno, vendar čedno zakerpano suknjo čez ramo verže, in ptujemu gospodu pot do Vinic kaže.
Gredo so pomenkovata od raznoterih reči, od preje in platna, od hudih in dobrih, mirnih in vojsknih časov. Ptujec je bil jako zgovoren in čudo veliko pripovčdati vedel: nagloma pa obstoji, pišalko iz žepa potegne, in tako ojstro zapiska, da vbogemu tkavcu po vsih udih zamergoli, in malo manjka, da se na tla ne zgrudi. Hipoma kakor strela osmero ali desetero tolovajev iz bližne boste prihruši, se pogo-vorč s ptujcom, ki je njih vodja bil, in ga za sovet vprašajo, kako bi naj bolje bilo, bogatega mlinara napasti in obropati.— Vodja jih pod-naukova, da še to noč so mora zgoditi, in na tkavca pokazavši reče: „ Tukaj, prijatelji! imate novega tovarša, radi ga sprijemite; nekoliko ' plašen sicer je še, pa se nadjam, da se bo kmalo vdal." —
Vbogi tkavec na kolena pado, in pri peterih Jezusovih kervavih ranah za milost prosi, ali čelovodja nabasan samokres na persi mu na-stavši se strašno zadere: Ali z nami idi, ali umri;" po čemur ga dva tolovaja v srSdo vzameta in seboj vlečeta. Blizo polnoči do mlina pridejo , vrata zlomijo in se v hišo vdr6; vbogi tkavec pa in tolovajev jeden morata na straži stati. Ali mčra njih pregreh je bila že do verha polna; čelovodja, tkavca in nekoliko drugih so zasačili, ostali pa ušli.
Med tim je pa vboga žena doma strašno noč imela; od ure do uro se svojega moža nadja, od uro do uro njena skerb naraša; ko pa
zjutra mlado sonce skoz hišno oknice poluka, in moža lo ni nazaj, no vč kaj početi; sosedi ga sicer iskat gredo, ali ne blizo ne daleč ni sleda od njega. Žena pa tarnja, joka, zdiha, stoka; reva ne vč, da naj hujše šo jo čaka — k večeru še le so jc po selu razglasilo, da tolovaji so nad mlin udarli, da jo bil tkavec Zraven, bil s čelovodjem vred vjet, in sedaj v težkej joči svoje kazni čaka.
Žena slišati to žalostno novico, se no da več doma prideržati, svoje otroke sosedi izroči, in se brez pomude na pot poda v mesto, v kterem je mož zapcrt sedel. Do sodnika pridši mu natanko in nadrobno vse povč, kar je vedla, in ga kleče in pri živem Bogu prosi, da bi njenega moža oprostil in iz ječo spustil. Ali sodnik, dasiravno jo bil dober in vsmiljen gospod, vendar njene prošnje ne mol'o in ne smč vslišati; ji reče, da se mora vse po postavi preiskati, in samo toliko dovoli, da smč k možu v ječo iti. — Kaj se je sedaj v ječi godilo, ni lehko popisati ali povčdati. Obedva, mož in žena, na ves ' glas jokata, in Boga vsogavednega v pomoč kliceta; dokler mož svojo ženo tolažiti začne, da bi no obupala, marveč terdno na Boga se zanesla, kteri jima gotovo v tej hudej stiski svojo pomoči ne bo odrekel. Res je, je djal, nisim prav storil, da sim s tolovaji šel, bolj prav bi menda storil bil, ko bi se bil vstreliti pustil; ali Bog je moja priča, da sim le iz ljubezni do tebe in do najnih otročičev se smerti bal, in" vedno mislil, da Bog, ki za mojo nedolžnost ve, me bo iz te liude zadrege otel. Potem se sopet ločiti morata, in žena k svojim otrokom verne, vendar ga še večkrat obiskat pride, in kolikorkrat se snideta, se vzajemno z Bogom in previdnostjo njegovo tolažita.
Med tim so oblaki njune nesrečo čedalje protivniŠi prihajali, gosposka je zavolj pogostnih morov, ropov in tatvin kazenske postave poojstrila, in po tih je vbogi tkavec, ker so ga med tolovaji zasačili, svojo živlenje bil zapadel. Naj hujše za njega pa je bilo, da so tolovaji med seboj si besedo dali, tkavca na vislice pripraviti, naj velja kar rado, in zategadel se vse prej pomenili, kaj in kako bodo pri sodniškem preiskovanju govorili. Čelovodja je naznanil, da je tkavec že mnogih ropov se vdcležil, je clo kraje dostavil, kdor da je zraven bil; in kakor on so tudi vsi drugi govorili. Kolikorkrat tedaj je sodnik vse skup zaslišal, so tolovaji vselej tako jo sukati znali in toliko verjetno govorili, da so vbogega tkavca popolno ognusili in potlačili, da! tako so bili prederzni, da so ga brez ovinkov vprašali, ali so ne boji
Boga, ker se tako debelo lažo? — Tako so je motalo od zasliŠbo do zaslišbe, in vbogi nedolžnik druziga zagovornika nima, kot svojo solze.
Naposled, ko jo bilo vso potrebno že preiskano in dognano, sod-nija sodbo sklene in odloči, da najprej se ima tkavec obesiti, drugi tolovaji pa morajo zraven stati, in potem po versti vsi na vislicah smert storiti. Na to sodbo kralju predpolože, in ker jo tudi on podpiše, je vjetnikom naznanjeno, da v treh dneh bodo k smerti peljani. — Komej se ta nesrečna sodba po okolicah okrog razglasi, vso klaverno in žalostno postane; kajti vsak je bil prepričan, da tkavec jo nedolžen, in se gotovo druzega ni pregrešil, razun da je s tolovaji šel.
Gospod fajmošter ga mnogokrat obiskat gredo, in ga vselej, kakor si vsakdo sam lahko misli, v naj žalostnišem stanu najdejo, tako da so bali se, da bi obupal; zategadel molijo ž njim in ga tolažijo in vkrepčevajo, dokler je mirniši postal in se u voljo nebeškega Očeta vdal. — Njegova žena pa vsa v solzah na ves glas vpije, in Boga in ljudi za milost prosi; ko pa vidi, da od nobene strani ni rešenja, letf ravno taka, kakoršna je bila, bosa in gologlava na kraljevi dvor pred kraljico, njo za pomoč prosit. Na kraljevem dvoru so ravno pri jedi bili, se pomenkovali od enega kmeta, kojega so po nedolžnem ob glavo djali; in o tej priložnosti je nekdo pripovčdoval tudi od vbogega tkavca, od kterega vse ljudstvo terdi, da je nedolžen, dokler kralj sam silno nemiren v svojem sercu postane.
Kraljica, ktera je bila jako priljudna in dobra gospa, vbogo tkav-ko prijazno sprejme, in so po njenem jasnem očesu in njenih nehinav-skili besedah hitro prepriča, da nje mož je nedolžen; zategadel jo za roko prejme in h kralju pelje, kteri je ravno tako naglo prcvidil, da tu bi se vtegnila strašna krivica zgoditi, in je s solznimi očmi ženo potolažil, rekoč: Ljuba žena! ne bojte se; vaš mož bo pri živlenju ostal, in zdajci bodem enega poslal, kteri bo moje povelje do sodnije nesel.— Bil je pa tudi zadnji čas; kajti že je vcČerilo se, in drugo jutro ob devetih bi bil imel nesrečnik na sramotnem kolu viseti, in do sodnije je bilo deset dobrih ur za jezditi.
Na to je žena od veselja vsa v nebesih, in sto in stokrat zahva-livŠi se za toliko milosti se sopet verne in do svojega moža hiti; ali komej dve uri daleč pride, obnemaga in no more dalej, dokler so toliko poČije, da drugo dopoldne v mesto dospe. — Sluga pa, ki je kraljevo pismo nosil, je iz konja padel in si nogo spelinil, da ni dalej mogel. K sreči je bila pošta blizo, poštnar jo oprostivno pismo hi-
trejo ko jo mogel, po svojem hlapcu ilalej poslal, vendar pismo pri vsem tom toliko zakasnilo, da ni o pravom času na mesto prišlo, in kaj so zgodi? — Ura devet odbije, mertvaški zvon žalostno zaklenka, in vbogi tkavec, spromljen od gospoda fajmoštra, nastopi svoj zadnji pot. Za njim koraeijo čelovodja tolovajev, njegovi tovarši in truma vojakov z nabitimi pukšami, in nesosteta množica ljudstva iz mesta in bližno okolico jih obsuje.
Ves vdan u voljo božjo tkavec tiho moli, z molekom (patemoštrom) v roki; vodja tolovajev pa vun in vun svoje oko v njega vpira, pazljivo in ojstro, kakor da bi ga bil prestreliti hotel. Na morišČe pridši, ra-bcljni tkavca obstopijo, zvežejo in ga ravno na vislice potegnuti mislijo, ko pridirja hlapec, z velikim pismom od daleč že mahajo, in ga sodniku izroči. Sodnik pismo naglo odterga, čita in od veselja ves osupnjen zavpijo: „Tkavec je prost, kralj so mu kazen spregledaliLjudstvo pa slišati to veselo novico, z jednim glasom uka in vpije, in so raduje in z rokami ploska, in s rutami maha in klobuke kviŠko meče, in veselja ni konca ne kraja — ali na dmgej strani se je druga godila.
Kakor bi ga bila strela zadela, Čelovodja tolovajev ostermi in se dolgo ne zavč, potem pa sodnika poprosi, dovoliti mu, da bi nekoje besede do ljudstva govoril; in ko mu dovoli, se na mertvaški oder vstavi, množici z rokoj mignivŠi, da bi vtihnuti liotla. Vso osupne, vse posluša, vse jo tiho, da laliko bi slišal bil travo rasti; in on začno z močnim glasom: „ Resnično da je Bog, in ti Bog je pravičen! — tega jaz dosihmal nisim v črv al, zategadel tudi ne bal in sim hudo na hudo nakladal. Mnogokrat vendar sim v take okolnosti prišel, da se je dozdevalo mi, Bog bi le vtegnul biti in svet vladati. Tega tedaj gotovo prepričati se, sim si mislil, ako kakega popolno nedolžnega človeka med našo derhal vtisnem in prisilim, vdeležiti se vsih naših hudodel, gotovo bi pravični Bog, ako v resnici biva, ne pripustil, da bi kak nedolžnih z nami razbojniki jednako kazen terpel; timveč bi ga rešiti moral, kar je tud storil — kajti na ves glas vam povem: tkavec je popolno nedolžen, pošten in pravičen mož. Z njim sim Boga skušal, in Bog ga je rešil; zatorej še enkrat izustim: V resnici da je Bog, in ti Bog je pravičen!" — To izgovorivši je prosil, da bi ga hotli sopet, v ječo peljati, ker šo marsikaj na včsti, in mnogo važnega povčdati ima. nPotem, je dostavil, se smerti ne branim, ker vem, da jo desetkrat že sim zaslužilVslčd te njegovo prošnje so jih sopet u verigo vklenili, njega in njegove tovaršo, in nazaj v ječo peljali.
Mod tim so tkavca, ki je bil žo silno oslabel, nekoliko poživili in okrevali; ali komaj tri ali štir stopinjice stori, ga popade mnogo mladončev, na svojo rame zadene in v mesto zanose, ob tem ko dragi za njega dnar nabirajo in precej nad sto goldinaijev dobe. Vsrčd pa. ko so to godi, tkavka iz pota v mesto doide, in viditi veliko množico kako so tere, in slišati vriš in krik ljudstva, in naposled vgledati svojega moža, kojega z veselim vpitjem, da tkavec je prost, da je nedolžen, na ramah nesejo, sama ne ve, ali jo sanja ali resnica, in malo manjka da v omedlevco no pade.
Poslednjih ga vendar pričaka; ali veselje, ki sta ga imela tkavec in žena njegova, ko sta snidila so, človek popisati ne moro, to se le misliti da. Mcstnjani so jima zalo gostijo napravili, in potem v kočii na dom ju peljali; bila sta pa tudi oba od žalosti in terplenja tako oslabljena, da skoraj nista hoditi mogla. Doma sta sopet pridno se dela prijela, z dnarjem, kojega sta dobila od dobrih ljudi, si dobro pomogla, in očividno je Bog ju blagoslovil.
Tota dogodba se je 1. 1788 v resnici naključila, in nam jasno dokaže, da Bog nedolžnost sicer skuša, vendar pomandrati ali zadaviti jo no pripusti. „Mlad sim bil in se postaral, govori prerok David, ali pravičnega nisim, videl zapuščenega, in njegovega zaroda ne za lcruhom hoditiPsalm. 36, 25.
Rozman.
iii.
večerna molitva smerti reši.
Bilo jo lčta 1620, ko je nek bogat žlahen mladoLČ po dokončanih šolskih praznikih iz Firence v Rim potoval, v undotnih visokih šolah više se izurit iu svojo glavo izbistrit. Grede se enega dne pri svojej žlahti nekoliko predolgo zamudi, tako da ga jo noč obšla, napreden v mesto pride, ter jc primoran bil, svojim slugom vred prenočiti v samotnej gostivnici, kder so ga clo prijazno sprijeli, dobro gostili, in njemu svojo, in strežaju svojo spavno sobo odkazali.
V spavnico stopivši so hitro slcoo; kajti jo silno truden bil, in žo misli luč vgasnuti in v posteljo so vleči, kar so spomni, da svoje večerne molitve ni So opravil, in huda vojska v njem vstane. Od eno strani ga dremotec sili in mehkužnost nagovaija. Ne bodi aboten, mu veli, kaj si boš za to vestil? Bog ti ne bo tako za zlo vzel, ako enkrat bres molitve ležat greš, in kar danes zamudiš, vsaj lahko jutro nadomestiš. Od drugo strani pa mu angelj varh prigovarja in milo ga svari: Ne daj se zmotiti, svojo molitvo odlagati na jutro, ker ne veš, ali jutro še živel boš ali ne; in ako ravno si močno spehan, enmalo vendar lahko moliš. — Naj pa bo, končno sam pri sobi reče, in pokleknivši začne moliti in svojo vest izpraševati. In glej! zdaj mu tudi na misel pride, kar so mu oče, ko se jo od njih poslovil, tako živo priporočili ; namreč da, ako v nepoznanih kerčmah prenoči, naj ne gre prej ležat, dokler po spavnici vsega orodja dobro no. ogleda. Zatogadel vzame luč in po sobi gleda, gleda na levo in desno, gleda na strop in tla, in na zadnje tudi pod postelnjak, in oh in joj! kaj najde? — mortvo človeško truplo, kteremu je glava sekiroj na dvoje razklana bila.	,
Kaka groza ga pri tem pogledu obide, si vsakdo sam lahko misli. Smertne britkosti ga sprehajajo, in rad bi pomogel si in živlenje otel, pa ne ve kako; kamor svoje oko oberne, nikjer ni izhoda, nikjer iskrico upa ne. Pri oknu doli jo mislil skočiti, ali visočina je bila tolika, da na drobne kosce bi se bil razcepil; strežaja svojega je menil v pomoč zaklicati, ali kaj ? ko bi tolovaji slišali — brez dvombo bi prederli in ga vsmertili. V tej strašni stiski mu um zastane, novedši na svoje kolena pade, in tiho joka in zdihuje, in gleda in meži, dokler sopet moliti začne in oči in roko k nebesom povzdiguje. Ko pa tako kviško v strop svoje oči vpira, se mu na enkrat zabliši, da stropnice so rahle, in na posteljo stopivši in z rokoj tipaje so kmalo prepriča, da se toliko zmeziti dajo, da bi se človek vsrčd njih brez težavo na dilje splazil.
To zvediti se močno oveseli, kerv po žilah se mu spet razgreje in kakor boječ prej jo bil, tako pogumen je zdaj postal. Previdši, da ga tolovaji, ako ga v sobi ne najdejo, dalej iskali bodo, potegne zamorjeno truplo spod postelnjaka, mu zveže razklano glavo kolikor naglo more, mu svojo pocolo čez potegno, ga v posteljo dene, skerb-Ijivo odone in mu obraz proti steni zaoborno. Na to svoje oblačila in vse svoje imetje na mizo položi, luč vgasne, in Bogu in Marii devici
so priporočivŠi stopnice razrine, in smuk! jo bil na diljah. Komaj je bil gor, komaj stropnico poravna, mu na ušesa prileti strašen krik, in prec potem jo vse tiho bilo — bil je zadni klic njegovega strežaja, kojega so razbojniki zamorili. Sel je u večnost, hitro kakor se z očmi trene; blagor mu ako jc v gnadi božji bil! gorje pa, ako včsti ni čiste , imel, brez milosti je bil pogubljen!
No dolgo potem sliši, kako vbijavci tud proti njegovej sobi stopajo, pri vratih nekoliko postojo in poslušajo, in prepričani da jo znotraj vse tiho, sodijo da mladenč gotovo že terdo spi; torej previdno vrata odpro, in dva so po porstih postelji bližata. Jeden z borno lučjo sveti, drugi pa na odeto mertvo truplo tako krepko sekiroj mahne, da mir glavo razplati. No, ročo glasno, ti je dosti dobil, on ne bo več trave tlačil. — ZcljČno na to pograbita, kar na mizi najdeta, torbico in obleko, in meni nič tebi nič pri vratih odideta.
MladenČ ki jo med tim pod strehoj čepel, tiho kakor bi mu sapa zastala bila, in skoz špranje z lastnimi očmi vse dogodilo vidil, zdaj sicer nekoliko ložeje diha, hvali Boga, Mario in svojega angelja varlia in najsvetejše obljube dela; ali nevarnost za njega jc šc zmirom velika bila. Kaj bo jutro zgodaj, si misli, ko vbijavci pridejo in spoznajo, da niso dveh vsmertili, timveč samo jednega ? kamo se hočem skriti, da me nihče ne vgleda ? kako iz te tolovajske jame, kako iz krempljev tih hudobnežev se oteti? — in spet jame plašiti se in tarnjavati. Bog vendar , ki ga je dosihmal tako srečno obvarval, ga tud zdaj ni zapustil; ga pokrepčal in toliko tolaža mu v serce vlil, da je težko sicer, vendar procej mirno juternega svita pričakoval.
Kakor hitro pa juterna zarja napoči, brez pomude verli strehe spleza, na bližno cesto svoje oči vpira, in resnično! kmalo zapazi dolgo rajdo služavnikov Pizanskega nadžkofa,-od kterih je že včeraj slišal da priti imajo, in vedno bližej gostivne hiše pridejo. Zdaj stegne svoje roke proti njim, zdaj jim miga in vsakoverstne znanjnja daja; (kajti glasno vpiti se ni upal) oni pa monivši da je kak mutec ali bedak, se mu smeje — svoj pot naprej gredo. Čez nekaj časa zagleda novo trumo popotnikov, nadškof sami so pri njih. Komaj ti zagledajo mladenča na strehi čepečega, kako z rokami miga, kako jih sklepa in stega, berž svojim ljudem ukažejo mu pomagat iditi in ga iz strehe spraviti.
Mladenč iz streho pridši se na kolena verže, hvali Boga in vse svetnike, se zahvali tud nadškofu in ljudem njegovim, in ves ginjen od
veselja v bližno mSsto Viterbo maha, svojej žlahti pripovedat v kakej nevarnosti da je bil in kako čudovito rešen, pa tudi terdno sklene, nikdar v svojem živlenju, ne zjutraj ne zvečer molitve opustiti. — Taki sklep tudi mi storimo; molimo zjutraj ko vstanemo, zvečer ko ležat gremo, in ako smo trudni, spehani ali z delom preobloženi, in nam časa pomanjkuje navadne molitve vse opraviti, pa molimo vsaj kaj malega, ali to malo prav dobro in pobožno. Bog pa bo svojega angelja nam poslal, ki nas varoval bode ne le pred tolovaji, timveč pred vsim dušnim zalezovanjem.
liozman.
IV.
spoštuj očeta in mater svojo!
, ,	o'/,
„Kdor svojega očeta hudo pogleda in svojo mater žali, naj mu krokarji oči izklujejo in ga mladi orli za potokom požrdu, pravi sveti Duh, in vsakdanja skušnja nas uči, da se otrokom nikdar dobro no godi, kteri svojih starišev lepo nimajo. Ali otroci, žalibog! to strašno resnico le malo obrajtajo, imajo oči, pa ne vidijo, ušeta, pa ne ču-jejo; serce nekterih mlaj še v je tordo ko skala, kojo tudi kladvo božje besede ne prebije. Takim naj nazoča prigodba naših dni in našega kraja na kamnito serco pokluka, nehvaležno otroke izdrami in preve-dri, ako jih še ni clo Bog zapustil.
U veselih slovenskih goricah blizo Drave je imel mesar N. v mali vesi župnie sv. P. hudobnega sina, kojega je slaba mati ^tako hudo razvadila, da se ni Boga ne ljudi bal, marveč je živel po spačeni svojovolji, ves razujzdan, ne ko kristian, ampak po šegi onih, ki Boga ne znajo, ali ga spoznati nočejo. Več let že ni svete velike noči obhajal, ni šel k spovedi, ne k svetemu obhajilu, ter je očitno zvedočil, da on Boga nima očeta, ki sveto cerkvo svojo mater ne spoštuje, in zaničuje cerkvene zapovedi. Njegov [dušni pastir so ga večkrat posvarili in prav lepo podučili; razjokal so je, pa poboljšal se ni) kajti ga stariši niso v strahu imeli, ter mu vso dovolili,
da se jo tudi nad njimi prislovica dopolnila: „Kakovx stariši, takovi otroci." Jabolko ne pade daleko od jablane.
Ker pa nista oče in mati svojemu sinu straha dala, jima je od-rašen sin v zasluženo kazen, strah in žalost pripravljal, po besedah sv. pisma, ki pravi: „ImaŠ sinov, poduči jih in všibvaj v mladosti njih vrat. — Konja boš težko vodil, kterega prej okrotil nisi; nezrejen sin ostane divjak." V slabo tovaršije zahajal, z razujzdanim ženstvom se znanil, pijančeval in cele noči vlačil so je. Stariši so mu tako dolgo skoz perste gledali, da je njihovemu strahu odrastil, ter prirastel kervava šiba očetu in materi. Česar mu niso sami dali, je pa posilom vzel, ter začel živeti, kakor divji lovec, od samega hudega najžt.
Imeli so neko samotno bajtico ali kočo, v kojo so zahajali, pili in gonili, česar bi ziniti ne bilo prav. Take koČure so pribežaljše raz-pušenih samic in prihajališče zgublenih sinov, strašno seminišče nesramnih pregreh in žalostno porodišče nesrečnih otrok. Soseska, ktera take pregrešne zahajavnico terpi, si živo Sodomo zarodi, nedolžnosti mertva-ško jamo izlcople in mladini peklenske dvuri na stožanjo odpre. Nepoštene kerČmo so perve, zahajavne bajte pa druge vrata v časno in večno pogubo.
Bilo je lčta 184G veliko rlobrega vina, prav vesela in lepa jesen, v koji so vino dobro prodajali in po železnici iz Maribora toliko oddajali, da so polni sodje vina na kolodvoru ležali, čakaje na prostor se v ptuje kraje prepeljati.
Bilo je v nedelo večer, in hudoben sin gre nad očeta, naj mu kluČ do vina da, kajti hoče s tovaršmi pit iti. Oče mu noče kluča dati, ter mu pijančevanje očita; hudoben sin pa roko nad očeta stegne, ga tako dolgo vije in davi, da mu kluč vzame, in po vina gre. Osem bokalov ga tisto noč v bližni bajti popijejo, on, njegova in pa ravno tak zrel tovarš, kajti so zreli hitro najdejo, in hitro zvejo, kdo so doma.
V pondelek jutro gresta obdva vsa pijana in zaspana v Maribor na delo, in se še sodov vina lotita, ki so na kolodvoru ležali. Zima se je bližala in ravno so verli most čez Dravo černili in smolili, ter de-lavcoin debelo plačevali. Vsaki mazovec je platnen jopič oblekel, naj bi si srajce no zamazal; tudi naš pivČe tako halo obleče že vso po-černjeno, in gre na Dravo most smolit, da se je ravno od same pijanosti opotekal. „Varuj se, da v Dravo no padeš", mu je nekdo so« dolavcov d j al, „ kajti si pijani" »Pojdi rakom žvižgat!" mu pijančo
zab<y3eduje, po dili na Dravo stopi, se prekucne, v globoČino šter-bunkne, in ni ga bilo. — Njegovi domači zvejo zgublcnega sina žalosten konec, išejo mcrtvega po Dravi doli, po Dravi gori, ali ga ne najdejo. Radi bi zdaj za mertvim opravila deržali, ki niso za živega nobene skerbi imeli, ali duhovski pastir so starišem djali: „Kakor je živel, tako je umeri; dokler se merlič ne najde, mu tudi mertvaško opravilo ne gre. Bodi Bog njemu milostiv, pa tudi starišem, koji ga niso lepše izrodili."
Minula jo zima, vigred se ozeleni, potoplenega sina ni bilo še sluha ne duha. Pastirji za Dravoj živino pasejo, ter zapazijo v sredi Drave, ktera je bila vpadla, kup peska ali proda, na kojem se je strašno veliko krokarjev snulo in hrup gnalo, da je bilo daleč krog ljudi groza. Spravijo se na pesek pogledat, kaj bi to bilo, ter najdejo mertvo truplo, na pol zasuto; le glavo in persi iz broda moli; , pa oči so krokarji izpikali in možgane so vranovi izkluvali; razmesarjeno obličje ni bilo človeku podobno; le po platneni, počernjeni kikli so sodili, da bi vtegnil uni delavec biti, kteri jo pri Mariborskem mostu v Dravo padel, kakor je bilo preteklo jesen oklieano. Kdo bo nesrečnika izkopal? Kdo merliča v blagoslovleno zemljo shranil? Na desni strani Drave se ga boj6, na levi strani so ga branijo, v sredi Drave so pustiti ne smo? Podravlani verv potegnejo od ednega brega do druzega in mCra pokaže, da jo bližej desne strani. Izkoplejo merliča, ter po žlahto pošlejo, naj dojde na pogreb. Stariši pridejo, žlahta se znide, pa videti obraz tako neznano razkljuvan, jim za omedleti slabo prihaja. -— Bog je pravičen in resničen; in kar so stariši otrokom predobri, za toliko ojstrejši jih Bog pokori, hudobne otroke, pa slabe stariše tudi. Prekleta je roka, ktera se stegne nad svojega očeta ali mater; in kdor svoje stariše preklinja, njemu luč vgasne v naj hujših tminah.
Slomšek.
ne vozi ob nedelah!
Blizo Sotle v lepem vinskem kraju je imel premožen mož z vinom veliko kupčijo na Koroško in zgorno Stajarsko. Poleti 1852 naloži vina dva voza, pripreže u vsakega po tri verle konje, da eden voz svojemu hlapcu, naj ga na gorno Štajarsko vleče, drug voz pa svojemu sinu, da ga na Koroško prodajat popelja. Vse lepo je skerben gospodar hlapcu in sinu naročil, po kakej ceni imata vino dajati, v kterih tabernah vino ponuditi, kterim kerčmarjem se oglasiti in stare dolgo na vinu poterjati, le edno jima je pozabil naročiti, ktira je v naših časih voznikom na costi naj bolj potrebna: Spomni se, da boš praznike praznoval in posvečeval, kakor nam 3. božja, in 1. cerkvena zapoved veli. Vozniki namreč naših dni in krajev so te dve zapovedi celo vtajili; in dokler Turki svoj petek, in Zidovi svojo saboto ojstro praznujejo, vozijo brez vsega strahu božjega naši vozniki, hlapci in gospodarji vse nedele in zapovedane praznike od svita do terdega mraka za plačilo in v svoj Časen dobiček, naj si bo železo, vino, žito ali kako drugo kupčarsko blago, kradejo Bogu posvečeno nedelo, ljubi delavni živini počitek, svoji duši službo božjo, in pozabijo, da jim je njih ob praznikih pregrešno zaslužen dnar v pogubljenje. Zato se pa tudi tako rado in toliko nesreče na cesti ravno ob nedelah in praznikih pripeti, kakor ravno temu nesrečnemu sinu, kterega je oče na Koroško z vinom poslal.
Sveta nedela je bila; ali je kaj pri sveti maši bil, se ne VČ; le toliko se je zvedelo, da jo že zarano pred poldne k Dravi na brod pripeljal, in se z brodnikom hudo prepiral, namesto Bogu služiti, kakor je ob nedelah vsakega kristiana dolžnost. V Dravberskem terzi postoji, in svoje tri konje priprežene na česti pusti, ter gre v kerčme vino ponujat-, kar je ojstro prepovedano, ker so konji lahko splašijo, uidejo,
Zvernejo, ali kako drugo nesrečo, včinijo. Ljudobrani (genzdarmi) konje, brez človeka videti, k vozu pristopijo, in mladega .vinoproda za dva goldinara v srebri kaznijo. Hudo se je voznik nad ljudobrani togotil, jezil jn preklinjal, da si je bila ravno sveta nedela. V svoji jezi tri njaselee vina popije, in kadar konje nakermi in napoji, nadevan voz Vina za Dravoj po veliki cesti dalej pelja. —, Tak edna pregreha drugi roko podaja; in v posvetno ./^miSlen človek ne vč;. da g^ .nesreča Je za pete derži, kakor nesrečnega voznika.
Sred veČerke je bilo, in sonce silo vroče pripekalo, ter so vpe-ralo v postranske gore, koje po	bregu Drave stoje. Mlad vino-
prodaj nekoliko truden od vina, nekoliko od jeze, pa tudi shojen se na polne sodej^g}^ jg	ra^hrfimigjSinG ni, ka-
kor če voznik ha vozu spi, neumna živina pa svoj pot1 hodi. Po lepi Gorenski ravnini je lehko mirno spal, ali ko so cesta navdol oborne, nihče težkega voza ne zavre, konjev nobeden ne vodi, in voža začne proti globokem potoku leteti. Konjem vpreženim pretežko li^di voz zadoržati, torej nekoliko v stran vkrenejo; voz se zverne ravno na mostu , polni- sodi na ozid lopijo, se razbijejo iu iz treh poloviuikov vino izteče; nesrečen človek se prekucne iz vorh voza čez zid, v glo: boči.no potoka lopi, voz iz zida kamnito plošo odruši, ktera mu i)R persi pade iu ga na priči vbijo.. Glejte dobička ftb	žiilogt^n
ite askf S j. i -'(/;•[ ,iiiis«iq il« dSaa *M »j. pil rlptorn Hlapčič od daleč nesrečo vgleda, in v bližno gostivnico ljudi klicat hiti. Hlapci priletijo,' vidijo, za eestoj voz ležati iu. po cesti vino teči, ki. daleč krog diši. Trije konji so vpreženi žalostjo ozirajo, -ker voznika zravno ni. Najdejo, mladega Stajurca. , v globočiui pod. moptom, ležati mertvega. liližni duhovnik prihitijo ga v posledno; sveto oljo djat; ali ni bilo nobenega znamnja občuti; brez svetih zakramentov je umeri, Serce jo v njem počilo,- in mlad je moral pod zemljo, ■
Ker so . ljudje vinoproda dobro poznali, sq hitro po očeta pisali. Oče pride, strašno joka in po sinu žaluje, rekoč: „Kaj vino,! naj-bi bilo iateklo; naj bi tudi konjev konec bil, da bi še le bil moj naj. boljši sin živ! " Ali očeta milo zdihovanje nesrečnega sina ni obudilo; za majhen dobiček, ki ga jo , ob ncdeli iskal, kolika škoda, kolika nesreča! Tako krivičen dobiček nikolj dobrega ne prinese. Krajcar v nedelo pridobiš, goldinar boš pa zgubil, lehko tudi dušo pogubil, v \ tak dobiček obderžiš. — Oče da križ na mesti- nesreče, postaviti, naložen voz in tudi konje namalati ljudem v žalosten spomin, kako. strašno Drobt. za novo leto 1853.	12
smert. je storil njegov sin ravno v sveto nedelo popoldne. Na to podobo žalosti bi se pa naj zapisale svete besede, koje sain Bog govori: „Sest dni delaj in vse svoje dela opravi; ali sedmi dan jo nedela Gospoda tvojega Boga: tisti dan. nič ne delaj, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hčer, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina. II. Mojz. 20, 9 —10. Posvečujte mojo nedelo, in ona vam bodi sveta; kteri jo bo prestopil, bo umorjen." II. Mojz. 21, 14.
Slomšek.
VI.
plesa strašna kazen.
Zunaj P. mesta na desnem bregu pred mostom za Dravoj je stala zidana gostivnica, ktera je slabo slovela, kajti so radi raspuščeni ljudi v njo zahajali. Po dve prešerne toČarice je kerčmar imel, kakor dve limance vsem malopridnim dečkom in prešestnikom nastavlene, na kojih se je mnogoter možki spoteknil, mnogoteri tudi ovisel, svoje dnarje zapil in svoje poštenje zgubil. Pogosto je tudi kerčmar godce najel, in svetejŠa ko je bila nedela ali praznik, rajši je ples ali raj naredil, sebi in peklu v dobiček. — Take gostivnice in pa peklenske jame, iz kojih gladka cesta v pogublenje vleče; veliko jih je, posebno mladih ljndi, kteri po njej hodijo. Bog scer dolgo prizanaša, ali mera priza-neslivosti božje doteČe, in pravičen Bog za del edne take pregrešne hiše cele soseske in dežele vdari, ki take berloge razbojnikov med seboj terpč.
Bilo je ravno na vsih Svetnikov lčta 1851. Silo veliko snega je že gore pokrivalo, kar jame topel jug vleči, megle gnati in sneg po snežnikih kopneti. Strašno slapovje se je jelo iz planin valiti, vse suhe so bile vode zverhane, vse reko so se razlile, in vse ravnine plavale, da je bila groza. Slapi so celo hrame, vesi in sela spodnesli, cele strehe, stene, clo hlevi in bajte so po Dravi plavale, z ljudmi vred; kteri so skoz okna v pomoč klicali in ljudem roke naprod molili. r je grozovitna povodnja, da nje nihče tolike ne pomni. Naj hujše je voda rastla na vsih svetnikov zvečer, ponoči in pa na vsih včrnih duš dan.
Milo so peli zvonovi v P . . mesti in okrog- pri vsih cerkvah, pomniti rajnih mertvih, kteri se naSo pomoči potrebujejo. Po vsih ker-šanskih hišah so za rajne mertve molili, v gostivnici pred mostom so pa plesali, da se je vso kadilo; — pa tudi šiba božja — povodnj je rastla. Ljudobranov eden pribiti v gostivnico ljudem povedat, naj ples vstavijo in se razidejo, kajti voda silo raste. Ali točarka moža ošabno zaverne, rekoč: „Ako voda v spodno hišo priteče, bomo pa v zgorni tancali (rajali)." Zvonovi milo kličejo, valovi grozovito hrušijo, v kerčmi na raji pa dobrovoljci toliko trušijo, da no čujejo zvonov, ne valov, kteri so jim že krez prag silili. Ljudobran pride drugokrat klicat, naj vtihnejo in izbežč; povodnja je tolika, da bo lehko vso gostivnico poderla. ,,Moja hiša je terdno zidana, in se ne bo poderla!" veli oštir; „fantje lo jo dajte in brez skerbi dobre voljo bodite." Raz-ujzdano rajajo, s petami v tla treskajo, ukajo in svoje sučejo, smert po steni nad nje lezo, in jih naglo zasači. Grozovito gromenje vstane, godci potihnejo, dobrovoljce smerten strah obleti. Radi bi bežali, pa je prepozno. Gostivnica shruje, streha odplava, in okolj sedom oseb se vtopl, kojih ni bilo sluha ne duha. Ko se je voda vtekla, najdejo truplo točarice za vratmi zasuto, pa brez glave; o podertii je ji glavo odtergalo, in odneslo, kajti je glava prešernice bila nastava mladen-Čom in malopridnim možem.
Groza je ljudi obhajala, kteri so memo gredč groblo nekdajue gostivnice gledali. Globoka jama je v sredi zidovja bila s prodom zasuta, iz kterega so gole stene večidel poderte žalostno gledale, iu dokler je sosedova hiša na bolj nevarnej strugi srečno ostala, je pobrala povodnja gostivnico in nje prebivavco. Lehko bi na to podertino besede zapisal, koje Bog po preroki Ecehielu govori: „Ker ste z rokami ploskali in z nogami vdaijali, sim vas s svojo rokoj vdaril in zaterl."
Ciringer.
•, ifAvimo tlinv inj ^oiJo ni jjMHii M v ivmnivs ilf»t( >•;- oliM s:>j1 lli; v o4 .» (>(oil;>TtJoq if>onioq ;>m>u »k i.->iil tilivhora dinjisi itiiliuoij op. nioiaoni fm«| biovitro^ i , ililom. »vhsnt »ujm ks ... iIkhJ lihi«««?
jnbovo^ -	ifurj vr 11
'eslij (Itd ,iBl)9Y0q msMtl oaiinritetig / bidUitj «ab» •.•«>«,rsiloI^jJ .r,Ii.>;n
: h -	ne prešestvaj!
lfl'I0$S v il({ otnod , '• >:>Tn»[ Ofciit v Jl/O.j' / JiLov	■ j<>m:>£ , Oina rac
v ,o°ri?trid olivosorg ivolev ^ ojuSiht—«4u;t i-ioifvfjj " ulisj«o i'..". ;wt ' sn , vonovs o'(pjij5 :.a sf> ,oji!5ii-»t oJilot	»t«-i i,u nruiSH
Mina: je-bila vbogega črevlarja hči, ki je clo zgodaj pot poštenja zapustila, in grčliom in hudobijam v kremplje prišla. Ze v svojem šest0 najstem lčtii sč- je vlačiti jela z nekim capinom, kije zlate grade ji ob^hl in široke usta debd;; in ona, žalibože! ntu j<; včrjela, dasiravno j»«Bil'	iu ja\ alne: dobro srajce v svojem premoženju imel. K
s^i^so'ga riied vojake hverstili, in Mina jo začela lepše živeti, še pobfiljšala ■ in riičesa slabega nt bilo slišati od nj6;; tako da je pri ljudeh siipet-v dobro ime prišla , in postala žena nekega kovača, s kterim. je;; p^<l'rugo; 45to v miru in zastopnosti živela. Aliložeje menda je ogeiij VStrelu pdgašikl-,- kakor v šereu, kterega se -nečistost loti; tega priča nttftt^Mifva?, mlada kovačiea.
Malo nad poldrugo leto, od kar je omožena, pride vojak sopet damo, i« znabiti ni štirnajst dni preteklo, ko sta vnovič se shajati in potepati jela. Mož vidifi svojo ženo, kako se klati po slabih potili, so vnevoli in jezi, jo prosi in opominja iu svari iti krega in tepe; ali vso zastonj', Kedar konj enkrat zdivja, razterga ujzdo in vajet, potere kolesarili voz, in mnogokrat elo voznika vsmčrti: tako tudi človek, fctc-re^a divjii strast v pest dobi, ne porajta ne sVarov ne opominov, lic poslušiv ne' prošenj ne .naukov in se ne ;boji ne . Roga ho pekla; Mina namesto spametvati so, je čedalje globeje v makužo svojih grehov se pogrezhihi; in sčasom toliko se spozabila, da jo svojim potepuhom vred peklenski sklep storila, svojega moža zamoriti.
Mož jo imel navado, lčto na leto na božji pot iti k nekej cerkvi, kamor jo bilo blizo tri ure hoda. Pot tistod je bil na mnogih krajih silno tesen; na enej strani so jo sterm hrib kopičil, na drugej pa bistra voda derla, in sklenila sta, na tem potu ga napasti in vbiti. K svojej nesreči jo mož žo en teden prej povedal, lcedaj da bo šel iu svojej ženi rekel, da bi ga spremila; po tem takem sta lahko se pomenila in osnovala, kakor se jima jo naj bolje zdelo.
V nedeljo zjutraj zgodaj kovač vstane in njegova žena ž njim, so napravita in gresta, ko je še vse temno bilo, in sv. rožnikranc po potu molita. Ali komaj četert ure hodita, začne žena pokašljovati, in o hipu skoči vojak iz zacl debele smreke, ki je tik ceste stala, in se na ravnost na kovača verže, ga z baticoj prav dobro nažigava in kmalo na tla podere; potem pa misleč <!a Jnu jo živlenja luč popolnom iz-pihal, sprejme kovaČico, in mirne včsti, kakor bi se ničesa zgodilo ne bilo, se verno ž njoj «a njeni doni. Vendar kpyaČ.:!iii bA mertev; tiinveč ker ga ni toliko naglavo, kako.)' zatilnik tolkel, so je kmalo sopet zavčdel, iz ceste med jelšbvje se splazil, in ondi tiho d j al in čepel, dokler so je dan naredil in sta dva znanca došla, kterima se je odkril in od kraja vse povčdal, v kakovej stiski da je bil in kako srečno ga Bog rešil.
Dobra znanca ga seboj vzameta, lepo oskerbita, in potem na tihem h gosposki gresta povedat, kaj se je pripetilo in kdo da jo hu-dodela kriv. , Gosposka obedva zgrabi, vojaka in kovačico; vojak prec obstane, s tim dostavkoin vendar, da začetno sicer je .mislil ga vsnier-titi, kmalo pa ga zgrevalo, zato gaje nalaš ne po glavi marveč za tilnik tolkel; kovačica pa dolgo taji, da bi prej kaj, vedla. bila. -—• Soduija jo obsodi na dvajset lčt, vojaka pa do smerti v težko .ječo.
Tako kaznuje Bog nezvestobo v zakonskimi stanu ve,čdel,,že tu za zemlji, iu gola rcsnica je prigovor: Kdor v zakonu greši, že na tem svetu v peklu gori.
joSo(t 8 !id hI ovoloy ; iomi orfilr.j jl-liS« lid "... i« laiod- aj, >di ',iljaisoqa onbiviao oa ioV .lid idf oi>ou do ni liqo,ia bjIIov u -hq ooaiaait v j-.ioin Bgandraila ni j;;:;;vidol) «y vwIi<i.:;>ortoq diatfoka aj, ol bs • i)i.»<ni ajiB^n-.iiv tmaonog layoi;' t-u v/.1 • n-i>I i..I j«u , itiv,eiq j;'I .ijsbovsi plid iu «35 «11 , filiivoSinoBn 11 i. j;ii;>L\. Bšandobml Bilaogaojj
i?V0S9lu '*''' :>" i >'hjli'iq Is^om iu utabobml ?»» uni;inbow.^yav ugotl
• i'>twiq hteip
•oJaii orivjii aj, ml jI , Bjlovola bo loliag amjanj 1»! ojlilojlan saO ,3« lasmi jsq ji;bx , lid iiafvBlami jllov nosoIaS a j, o jI libi.nl oh». v jkij!
. oniaiq uIojIb! , IišuJa taCajov -avs oaiii sni jib , Iaaov' lid rnia oglob tri olabs a[ im oa <ndoCI« oaa-iaan v id jeit , livBla«n oaiaal onsalaš rmiV šandobml mh ojI , ilal» ,fi(šod bjIo'1 BiiaogoniB^nav od 9ffl fib <Ii[aim miain snj, šanraiiaK ,ilaiiq onvBi ,IažjBXi aj, am goli .r,Ifiiaioq ilaobus oiiid , i« j^olhjf* j.« jI i jo i ilB ; iiidoibs agon oikV mia laloil .ara bs onžfiila iojIbjI oabivSo osst
orehi mladih dni so šibe starosti.
V znameniti šoli na Nemškem so se mladenČi toliko ponočnega ve-sovanja in vlačuganja privadili, da so cele noči okolj rogovilili in ljudem nepokoj delali. Učiteljev eden si je veliko prizadel, to gerdo razvado zatreti, in je gostokrat ponoči vstal kakega nepokojnega mraČnika zasačit in v strah vzet. Mnogoterega je dobil in po zaslugi kaznoval; ali na to je razujzdancom merzelo in sklenili so gerdeži skerbnemu redniku hudo zanko nastaviti. U večer ednega dno se učitelj že v mraki iz svojega verta k domu poveme, in po temnem shodu v svojo spavnieo počasi gre. K svoji sreči je imel palico v rokah, s kteroj je pred seboj taval in steze iskal. Ravno pred pragom svoje spavnieo v železnega volka zadene, kterega lesicam nastavlajo. Se sproži, palico zgrabi in zmene. Bi ne bil učitelj palice imel, gotovo bi bil z nogoj u volka stopil in ob nogo bi bil. Vsi so očividno spoznali, da je hotel hudobnih ponočnikov kdo dobrega in skerbuega moža v nesrečo pripraviti, naj bi kruljev nc mogel ponočne vlačugarje krotiti; za to je gosposka hudobneža izkala in napraševala, pa ga ni bilo izvedeti. Ta Bogu vsegavednemu se hudodelc ni mogel prikriti, nc uiti njegovej ojstri pravici.
Čez nekoliko Ičt prejme učitel od človeka, kteri je ravno tisto-krat v šolo hodil, ko je železen volk nastavlen bil, zdaj pa huzar na vojski služil, takole pismo:
„Dobro se mi je zdelo in dolgo sim bil vesel, da me niso zvedeli, ko sim hudobnež Vam železno lesico nastavil, naj bi v nesrečo prišli. Neumnež jaz nisim mislil, da me bo vsegamogočna roka božja, koji kaj skritega ni, hitro zadosti poiskala. Bog me je najšel, ravno tako očividno kakor strašno za me. Hotel sim Vam noge zdrobiti; ali
Bog Vas je ovarval, in to meni prisodil, kar sim jaz Vam namenil bil. V bitki blizo vesi, ki se po nemško Corndorf zove, so mi 25. augusta 1758 verižano krogle obdve nogi zdrobile. Kolike bolečine sim terpel, se ne da popisati; ali moja huda vest me veliko grozovitnej peče, kakor bolečine mojih nog. Poleg mene je v bolnišnici več to-varšev ležalo, kteri so imeli veliko huje rane ko jaz; pa oni so veliko bolj lehko in mirno terpeli ko jaz; so saj lehko veselo molili; tega jaz ne morem, dokler se Vam svoje hudobe ne obtožim, in Vas za odpuščanje prosim. Pripovedujte svojim sedajnim učencom mojo strašno dogodivšino, in nazvedoČite jim, da božja pravica scer dolgo Čaka in prizanaša hudodelom ljudi, da pa potem za toliko grozovitnej hudodelca obišče, kteri se prizanesljivosti božji k pokori pripeljati no da. — Ako bom kdaj še na noge stopiti zamogel, hočem k Vam hiteti, in Vas klečč 7i(t ravno tistcTU TRBStu Zci zamero prositi, 7id kojem sivi uctj h udobnejše djanje svojega živlenja storiti poskusil.w
ix.
ne delaj si šale iz rajnih.
V	nekem mestu blizo Pariza so na prostor nekdajnega pokopališča novo kasarno staviti sklenili. Izkopali so jamo ne daleč zunaj mesta, in vkazali izkopano mertvaško kosti od dne do dno v tisto jamo posipati.
V	tem časi je nekoliko vojšakov v bližni gostivnici pozno v noo pilo, in se od une mertvaške jame pogovaijalo. Edni so se posmeho-vali, drugi pa poštivno od tega djanja marnvali. Izmed zasmehovavcov sta bila neki trombar in pa desetnik vojšakov. Vcrli vsega tega, reče trombar desetniku, si ne bi upal o polnoči iti, in nam iz une jame kako mertvaško glavo prinesti. « »Kaj staviš?" pravi desetnik. „Piva za vso, kar nas je ovdi, kolikor ga popijemo:" odgovori trombar. „Že velja, reče desetnik, pet minut po dvanajstih bo mertvaška glava na mizi stala, ter gledala, kako bomo židane volje za tvoje troške na tvoje zdravje pili!" „Hočemo viditi," veli trombar. Drugi so se smejali, drugi pa grajali tako spočetje.
Pol noči vdari. Desetnik zaspustivši pivnico, tava po temi do velike jame, v kojo so mertvaške kosti metali, ter postavi malo lestvico v jamo, ktero je sebo prinesel. 1'omaleni Teste v j&mo po lestvici, ktero je varno med kosti postavil. Grozno temna noč je bila; in ko v jamo prileze, Sega hl'šlata,; pa le rebre iu druge kosti Oglata . . . zdaj z nogoj na nekaj okroglega zadene, se spodtekne, pade, in ko s rokoj po kroglini segn«, čuti mertvaško čepinjo. Vesel mertvaško glavo popade , ji persta v luknjo očes zasadi, ter se po lestvici iz jame 8fmWtyla.ol0fn mo'),,')'>" mnq»l>98 rnijpva et^nBsvetjn 1 .miaoiq &(pa5fi0«pK> Se' ni verli janie izlezel, kar iz jame rahel glas začujc: ,,Nesrečnik! pokaj si prišel v svoji prederzriosti mojemu truplu glavo jemat? Daj mi glavo nazaj!" Desetnik postoji ne toliko Od' strahu ko od čuda. Lestvica1 se je od spodaj tresti jela. „Daj lili glavo nazaj!" se š6 enkrat iz jame debelo zaglasi, in lestvico tako zmekiui, da se mu je skoraj poderla. „Na jo na! Tukaj jo imaš" izgovori desetnik, zakadi mertvaško glavo ves nevoljn v jamo ! Strašen kriČ se iz jamo povzdigne; desetnik skoči iz jame in jo vlije kar ie premore v kerčmo nazaj. Ves bled ko smert v pivničot prisopiha, merzel put mu iz čela kaple, ter tovaršem pripoveda, kaj se mu je pripetilo.
„Kamo pa jeJtnnnbarV vprašajo pivci. .Potegnil njo je, 'ter seje bal, da bo moral vadlo plačati"; tako so dobrovoljci djali in so brez piva razšli. Groza desetnikova jih jo vse poparila. Pospali so.
Drugo jutro najdejo delavci trombarja na dnu mertvaške jame — mertvega. Desetnik je z mortvaškoj glavoj troinb.Trja ravno na glavo zadel in iiiit čepinjo razpočil. Začetnik nespodobno šale jo svojo plačo tudi pervi prijel.
ooii. v oi«soq iainvhaog ircSild v voji«ajov OjIilpilaiT yj ia«;'i mat V ^ifemaojj oa oa inbM .oljsj;isvogoq amiij ajJaliviiaiM »rtu. bo ber ni ,oIiq voovavodaniaiis bawxl -ili./niiuit Bj/utjJj ugo} bo onvit«oq «q igtnn , ilay Bgot.' ihoV .vo>[«ajpv >linloaab «q ni tednio-tl bfon «Iid jbIs ; -i■1;. si ■:'C.u .ni iii i6onloq o biqn id '.nt la , mhnlMob 'iiidmoiJ t,\ k/i i .aimJaaob ivbto "vsr/iti« \a)l„ u.fta(muiq ovclg1 ojižflviham o>!bj! aS(; "ifidnicii hovogbo >s:omojiqoq 'loailoH {ibvo oj ar.n w»l taav >'•« jivslg BaaBvJioitr od ditaj.Rri.Bvb oq Jamar, }9q. , ilinioasb aaai ,j5jlav ajovi jsii ajjšoil o[ovt jbs ojlov anubiS omod -odfijl ,«lijf>alg -iot , bLbJs isiai (ilujoirr.- »n o» igin(f .TRdnioti Hov 1 . š J i 1 > i v onia5oH„ -'!liq ajv/nbs
.aj!aaoq« ©iUi »Ifi^lS
mi , iF«l*j-i)b hm0& ia^bums jss oh ho)A , vorWI ffiJeuvtm/q iiobKt .IM
ovo^oja onvirt (Mtsbfis , lif-rih:'.- rcj M i>.b , ho«ioq tlSatbllm w>hov 'jnSocfoM .i'j'j)iIo ilsoiSiuH ifiiijilont v oavn JilgcuJ litflSfii /a iljj (ookhoi v ifoifi , b/n iloJf - .alimtirfo ojnolviS ui«id Jinioga-ib o« .'oivjfud oniK »\jKfS n.u	« V,»Vk«,>\> j>« oboi itatai'! .jod uir	ga iti , ItriStavan
A.
.JJm»« ,00'»» uo»oqaov>	»tom
molitva skrivna moč.
U verli Cilerski dolini na Tirolskem vgleda popotnik na robu sterme pečine železen križ ; in če pobaraš, kaj to znamnje pomeni, bodo ti prebivavci tistega kraja tole povedali. V bližnej bajtici so pred ed-nimi Ičtmi pobožni ljudje prebivali, kojim dober Bog ni velikega premoženja , pa zadovoljno, veselo serce, pa lepo šako bogaboječih otročičev dal. Prigodilo se je, da pride oče neko opoldne poprej b kosilu na dom, kakor je drugekrat bila njemu navada. Zakliče deco jest, ki so si brez vse skerbi zunaj bajte veselo igrali, in kedar k mizi doi-dejo, vsi čedno pred jedjo roke povzdignejo in molijo, kakor je njili šega bila. llavuo za žlice primejo, kar strašno gromenje začujejo, in pa tolsti prah skoz okna vgledajo, ki se krog njih bajto vali. Kadar skoz okno polukajo, strahotna vidijo grozno veliko pečino na ravno tistej trati ležati, na koji so si deea poprej igrali. Kavno v tistej dobi, ko so molili, se je pečina ravno nad bajtoj odrušila in na bajto zatoČila; pa na debeli, močni bukvi obteči, in se na stran bajte zavali, kder ni nobeno škodo storila. — Stariši in otroci pokleknejo, ter Boga goreče zahvalijo, da je jih smerti rešil. V zahvalen spomin so postavili železen križ.
Veliko let je po tem minilo, prebivavci so tisto dolino popustili in se na Austriansko preselili; tudi otroci so lepo odrastli in bili starišev veselje. Hčera je materi pridno delati pomagala, starej sin je šel na vojsko in kajti jo dobro brati in pisati znal, jo lntro desetnik postal. S starejšoj sestroj sta se naj raje imeli; in ko se je v žold podal, mu je naj ljubšo stvar dala, ktero je imela: molitvine knižice, ktero ji je bila vsmilena gospodična darovala, in mu je priserčno naroČila, naj saj prav pogosto na te bukvice moli. Zvesto je njeno prošnjo dopolnil, in jih je povsodi u vojaški torbici s seboj nosil.
Kedar so so leta 1848 Italiani spuntali, nad cesarske vojšake padli, in so ccsarski iz Milana potegnuli, je mlad Tirolc ravno v zadni versti
bil. Eden puntarskih Lahov, kteri so za cesarskimi četami strelali, na verlega mladenča pomeri, da bi ga vstrelil, zadene ravno njegovo torbico, ali svinČata krogla ravno v molitnih knižicah obteči. Pobožne Mine bukvice so dragemu bratu živlenje ohranile. — Moli rad, moli v nevarsini, in se zlega nc boj. Padali bodo na desnici, padali na tvoji levici; angel Gospodov te bo varval.
PRILIKE IN BASNI,
ALI
zlate jagode v srebernih posodah.
; S % 1
M M t
Moder si zapomni izreke slavnih možev, in nhihta pomen njih prislovic. Tajnosti prislovic preiskava, in pri skritostih prilik sepomudi.
Sir. 39, 2. 3.
iir/Lmiaaaa v uiiovm.
.HA(1080<I
wi\
is

o#
ogoi »i .Jij.fovsa aVv	^Nlho.p 0-,'mn wb «««
hudič si sedeža 1še in kje ga najde — ?
^ kh f i h op. odM «8»! si oi>.	eq 68V ia Ji.^^I^feko^
s(
Bno je svojo dni, da je clo hudiču v peklu, kakorpravijo^žejrevroco bilo, in kaj menite, kaj si je domislil? Sklenul je na zemljo iti, obiskat svoje služavnike in prijatlje, in ondi ostati, kjer bi najdel največ zvestobo in vdanosti, zategadel se Vpodobi kakor človek, in poln veselih nad'gre križem svčta.
Na razpotju se vsedši premišljeva, kam bi najprej so obornul, kar mu na mišel pridejo Kristusove besede: Kteri se v mehko oblačijo, so po 'kraljevih hišah; torej na ravnost na kraljevi dvor napno in ni še vkanul. Serce so mu'smeji, viditi mehkužnosti, zavida, napuha in grčhov cele kope, in že misli tU se vgnezditi; ali ne dolgo ko zapazi, kako vestni in ojstro pravieid da sO kralj in njegovi svetovavci, kar ga toliko vžali, da ko bi trenul, pobere svoje kopita in so dalej oberne.
Slišal že jo marskakokrat tožiti Zoper vraduike, da kmeta _oderaJ6 iu majti. včsti iu včre imajo* žarad tega se v neko pisarnico poda, iu ros: marsikaj najde, kar mu serce širi, in cel teden se pomika od eno do druge sobe. Ali ko nedelja pride, pisarnico zapro in k sv. maši gredo; kar mu je tako močno zamerzelo, da zdajci svojo culico na
ramo verŽo, in gre po drugih potili svojo Sreče iskat.
Po potu grede mu naproti pridejo trije hlaČoni, ki se ravno od pridgo menijo, in na ves glas zabavljajo zoper duhovnika, da jim tako ojstro' pridgova. „ Primaruha! : so zadere eden zmed njih, kojemu so lasi klobuček na glavi že priderli, kaj je farju mar ako pijem, saj za svoje pijem. Vidno med nami 'grmi in treska , samega sebe pa ne
vidi; saj tudi on ne živi kakor nas učif!" — „Dete vendar! si pe-klenšek misli, to pa to; ko bi to mi zvedlo, da bi v duhovne/ hiši svoj sedež postavil, to bi kaj vredno bilo." Zategavoljo, komaj mu ta misel v glavo šine, že v sobi zraven duhovnika stoji, se bistro ozira na vso strani, na levo in desno, skoz vsako špranjo luka in v slednjem kotu svoj dolgi nos ima. Nčkokrat so je sicer posinejal, kakor pravijo; ali kaj mu je dopadlo, ne v8m_: samo toliko mi jo dobro znano, da mu je spodletelo, in o kratkem vos nevoljn in togoten dalej maha.
Kje se je po uoČi mudil, nisim slišal; znabiti pri ponočnih veso-vavcih, ker je ravno nedelja bila, ali kod drugod. Da mu pa tudi tam koderkoli že je bil, ni vse po volji bilo, se iz tega lahko sodi, da je bil drugo jutro že sopet na potu. — S palieoj v roki rogovili vsrčd njiv, ko sliši nekega orača, kako strašno kolne in po nemško in madžarsko Jejceflta. Ena kletva drugo odbija, in ni reči toliko svete, da bi ne bil njegov jezik nje oskrunil: hudič pa poln sladkih nad, da je najšel vendar enkrat zvestega _prijatlja, se vsede, posluša svojega ljub-čeka, ter se ga nagledati ne more; na večer ves vesel korači ž njim na njegov dom, in se na ravnost v kot za mizo vpehari, misleč da bo saj nekoliko tednov pri svojem prijatlju ostal. Ali kakor tu, se je malokdo še opekel; komaj gospodinja večerjo na mizo prinese, kmet vstane in začno s svojimi otroci molitvo pred jedjo moliti, kar je neteka tako_j'azkačilo, da kakor blisk skoz okno plane, in se priseže pri černem vrarffl in zelenej kači, pri nobenem kmetu več čez noč ostati.
Ves odert od okna, ktero je precej tesno bilo, do nekega^mlina prieaplja, in dasiravno se černo belemu nasproti ne vtrinja, vendar noter stopi, in vidivši da na vsakej vreči je zapisano: „Mlinar je tat", se debelo zakohota, in od veselja pijan zavpije: „Tu bom ostal, tu sedež svoj postavilIn res! mnogo veselih ur in dni v mlinu doživi, sosebno ko sliši hlapce kako nesramno klafajo, in vidi kako gerdo delajo z ženskami, ki so v mlin nosile; ali enega dne zjutraj vendar opazi, da mlinar iz postelje vstavši se prekriža in z blagoslovljenoj vodoj pokropi, kar ga sopet'' tako hudo zaboli, da brez pomislika se zasuče in iz mlina na piano stopi.
Obiskal potem je Se mnogo stanov in rokodelcov, zlasti pri me-jjetanih^in Stacunarjih doživel marskako veselo uro, tudi s pekarji, mesarji, šivaiji in nekojimi drugimi jo jako jako zadovoljn bil: ali v svojo veliko žalost vendar povsod Je. kaj božjega ovoha, ali kako do-
bro> .delo^vgleda, ktero mu miru ne da, in ga iz hiše zapodi in dalej žene.
Naposled že ves otožen po cegti kobaca, in ne vč kamo se ober-nuti. Že toliko je obhodil, toliko prijatljev obiskal, ali po svojej volji vendar nobenega najšel; zategadel so za cestoj pod neko drevo vsede, glavo na komolce naslonivši in pomišljevaje, ali bi Se kjer se oglasil ali nazaj v pekel se podal; dokler se čez nekaj časa vendar sopet na noge spravi, in brezmiselno stopaje blizo ene kerČme pride. Nedelja je bila, popoldne med Šestim in sedmim; kako pa se je reklo pri kerčmi, je TČm.. ~ saj pa tud nad tim ni veliko ležeče, ker jednakih kerčem se na cente lahko najde.
Bil je Se nekoliko stopajev od kerčme, ko mu na ušesa prileti strašen hruš in truš, vrisk in pisk, kakoršnega na zemlji nikdar ni še čul, in ko do vrat dospe, se skoro ne upa stopiti čez hišni prag, tako Čudno in nečloveško se mu zdeva. Končno pa si le serce vzame, v sobo stopi in gleda po svojej navadi bistro in ostro, ali je kaj za njega. — Pri dveh ali treh mizah vidi sedeti mnogo mož, ki za visok dnar igrajo, in slišati jih, kako peklensko se roti in pridušajo, kako neznano kolnejo sebe in druge, in hudiču izdajajo dušo in telo, so mu lice od veselja sveti, in clo prijazno se jim smeji in z glavoj kima. —• Pri drugih mizah najde pijancov celo čedo, ki se zalivajo z dragim vinom, žganjem iu sladčicoj, kakor bi sodi bili, in gerdo in nemarno gučajo, malodrugač, kakor bi Svinje krulile. Viditi jih, kako tu in tam pod mizo oepajo, kako se davijo itd. ga toliko razveseli, da na ves glas ploskati začne. — Dalej stopaje pride do nekojih miz, kder so ino|ki in ženske pri polnih poličih vsi namešani sedeli, se nesramne reči mčnili, nespodobne pesmi propčvali, in Se marsikaj druzega zoper sveto čistost vganjali; kar neteku sopet toliko dopade, da pri priči kakor bi bili že stari grijatlji med seboj, se k njim vsede, jim pomaga in jih uči klafati in pleperce peti, ter jih kmalo tako dobro izuri in izuči, da bi se bili ž njim lahko poskusilk Zdaj pač zdaj, jim veli, boljše tudi pri meni doma ne znamo; in čudo da ne poči, tako se smeja in razsaja, ker se mu vse kot nalaš po volji in sreči godi.
Ali dasiravno mu ta drušnja nad vse dopade, in se težko težko loči od nje, se čez nekoliko vendar le odpravif vohat in slSdit, od kod da pride grozni plosk in pisk, ki mu vun in vun doni na ušesa. Ure in kmalo vgleda množico ljudi, večdel mladih še, tu in tam pa
tudi kako-staro guro t ki se sučejo in vertč kakor veše: okrog luči, in se vzajemno lovč in dirjajo zapored, kakor bi znoreli bili,— bil jo roj plesavcov in plosavk. Pazno jili netek vgleduje, in viditi kako jim Šviga
Pgjonj,_Sfičistosti iz oči in ust, kako razgaleni so in nesramožljivo oblečeni, kako so nespodobno vedejb, berlizgajo, cepetajo itd. bi od veselja skoraj tudi on obnorel, se prisilni najprej k piskačem in god- . com; jih lopo hvalivši, da mu tako zvesto pomagajo in ila roko grejo ; / potem pa se pomeša med plosavce in plesavke, ter jih vnema s vso, močjo in naduŠa rekoč: To je prav in pametno — le veseli bodite dokler ste mladi — le svit vz kaj te in njegove kratkočasi.j — ne, poslušajte neslanih pridigarjev iu spovednikov, ki vam veselje kratijo. ~~ In jo Bel vedno okrog in okrog, in.pihal kakor z inelioiu njih hude željo in strasti, dokler se popolnem zadovoljn, košato in prevzetno vstopi:v srČdo med nje, ter zavpije: i/fl/sa/ liopsasa (■ najšel sim. svpj sedež, tu bom ostal} dolgo sim gd iskal, pa me tudi nihče več ne spravi «1 oj, ti* , , otfeo iti oiJpjd ifama (olove oq eboh ni km}« adoe In od tistih mal hudič lo po kerČmidi in plesiščih bodi, in zlasti mlade ljudi lovi, in strelja, pa tudi obče največ srečo ima. Žo sv. škof Joan Krizostom pravi: Kder je ples, ondi je hudič; 11 vsakdanja skušnja nam priča, da nedolžnost na plesišču vmira, in uinerje na poitu, darilo, godci pa ji mertviišnico: zagodejo. —- Oj mladenč! oj deklica! ako vama nedolžnosti preljuba rožica ni šo zmorzniila, prosim vaju za božjo voljo in pri ljubezni, kojo imata za dušo svojo, vartijta se kerčme in plesa, zlasti v nastranskih kočah, kder ni očeta ne matere praven, in dostikrat nobenega pošteuega človeka. Ako .lfteni no včijeta, poslušajta, kaj •-nekdo pravi -. Ako M vstali iz* grobov fflii M «0 m pije-: siščih nesrečni postali, toliko bi jih bilo, dan/ji rfftii&azttfmlitf poslušajte kaj govori sv. Bazili : Koga haj pml objokovam , ali; deklic? ki po plesih hodijo, ali žene? .(),boje so medne naših solz; dekliči zgubi sramožljivošt, žene se uče prelomiti, zvestobo zakonsko >. in akoravno se (ovsel<giiezgodi,s&vendat(vsely)puhiijšajo.
.Koq en »b of>u5 ni otnnsts »«' »wW> imiw nej	y niij
i-ma nt ijlo-/- <>(j er.':sux JojI »ev rrm ■>?. v>i , «j«gsm ni »jotrm »r ojfe}
• .ibo-8
:>jlši>t ojfei op. ni , »Fiftcfoh o?:r hm i:\ft*srih f.t //m otr,vnif>;;b IfA
(tn
. nx'«{f>o si 1B&H9V ojlilojfon s<i-> sa ,9[n bo iye[
.m«mu JIM iuoi/ ton IU Bar mtt ii , ili i«olq ittso-tg .<>bhq i| boji
hm* ni irt ,»5 dibrjm	,iJ,»ji ooiSo«<* »Jteisv olmid ni «0
cvetlice in vertnar.
Nek vertnar jc imel v svojem vertu mnogo cvetlic, ktere jo ljubil in skerbel za njo, lahko rečem, da bolje skorbeti bi ne bil mogel. Na vse jutro že je bil pri njih, po dnevu menda ure ni bilo, da bi po njih ne bil se oglodal, in na večer preden je zemlja v temo se zavila, vselej dobro jih zavarval, da bi so jim ne bila po noči kaka nesreča pripetila. Cvetlico so pa tudi zalo dorasle, da javalne v kakem drugem vertu; vso zdravo in čverste in mlado in živo in ravne so bile, in vsake boje in vsakega plemena bi jih lahko bil najScl. Oh, je marskdo rekel, kako srečen si vertnar, da toliko krasne cvetlice imaš; srečne pa tudi cvetlice, ki toliko slcerbnega vertnar a imajo!
Ali kakor vsaka reč svojega sovražnika ima, tud cvetlice niso bile brez njega. Eno noč se ena kača do njih prislini, ter jih Suntati začno , naj bi se no dale vedno od vertnara voditi, ker so že odrasle in samo pametne postalo. Tudi en pajek se prismuče in prilizovaje se jim reče: Jaz bi ne hotel skoz in skoz tako pripet biti; vsaj tudi drugod cvetlice rasejo, ali v takem strahu kakor vas, jih nikjer nimajo. — Malo besed sicer, pa so mnogo slabega zaplodile. Cvetlico prej vso vbogljivo in pohlevne so že drugo jutro inerdajo, in zaporedoma vse se vertnarju vstavljati jamejo. „Zakaj me zmirom prirezujete, zarenči vertnica, pustite me, da visoko odrasem in svoje veje v zraku razpro-stranim." „ Vedno me privezujete, pomermra klinček (nagelj), zdaj z nitjo zdaj s kakoj bilkoj, da sim kakor štor, in se clo nikamor oberniti ne morem." Da! clo violica sicer toliko ponižna, svoj jeziček stegno rekoč: Nobenega veselja mi ne privošite, dan na dan tu čepim, kakor zapuščena sirotka, in nikamor ne pridem.
Vertnar slišati svoje ljube cvetlico, kako mu zabavljajo, so čudi in čudi, od kod ta hitra sprememba; ali jako umen nekoliko bistrejo po gredicah svojo oči oberne, in kmalo opazi modrosa pod peijem zvi-Drobt. za novo leto 1853.	13
tega, ter mu z motikoj glavo stere; opazi tudi pajka, ko ravno sanke spleta, ter ga oplazi, da mu vso noge odleti. Cvetlice pa primimo poduči in posvari, in sopet so mirne bile in pridne, kot poprej.
Cvetlicam podobni so otroci. Dokler starše radi vbogajo, so ljubi Bogu in vsim poštenim ljudem, so kakor cvetlice v svojej lepoti. Ali mnogokrat se pritepe kak hudobnež, zvit, kakor kača in strupen, kakor zelen pajek, in sinove in hčero zoper očeta in mater šunta. Kaj boš vbogal starca, pravijo, vsaj nisi več dcčlco ? V mladosti se mora veselje v&ivati, v starosti pa za pečjo čepeti. — Starši! bodite pa tudi vi vertnaiju podobni. Stepite take zapeljivce od hiše, in sosebno po noči vrata in okna pred njimi zaprite; ako ne, vam bodo sinovi in hčere popačili in ognusili.
Rozman.
III.
gorska nevesta.
(Po sv. Joanu Dainascenu.)
Zapustil je svoje dni verli mladeno veliko svoje rojstno mesto in njegove kratkočase, ter se u visoko gore poda iskat svoje pravo sreče, ktero mu svet ni mogel dati. Mnogo berdo je že prehodil, ves lačen in žejen, pa tudi truden pešati jame. Vsede so na star zamahom obrašen štor, naj bi se v senci malo odehnul, kar začuje iz za gaja mičnega petja glas, kakor bi bilo angelsko gerlo. Hitro vstane in za petjem gre, ter do majhne bajtice doidc, kteri jc visoko kostanje senco delalo; na pragi nedolžna devica sedi, preprosto oblečena, ktera pri svojem delu pobožno prepeva in Boga hvali. Mladenč poprosi devico za kupico merzle vode; in ko si žejo pogasi, so začne s svojoj mladoj dobrotni-coj prijazno pogovarjati. „Vidim, je djal, da u velikem vbožtvi živiš, in da jc žalostna tvoja osoda; kako da si toliko veselo prepčvaš. Kako hvališ tako serčno Boga za svojo revšinoV"
Devica pohlevno mladonča pobara, jeli ni nobena sreča stvarjen biti po božji podobi, »poznati svojega stvarnika, so veseliti božjih po-
polnosti in toliko dobrotlivcmu Bogu služiti, kar je ravno tako vbož-Čeku kakor bogatinu dano? — Ves zamaknejen modre marne device posluša, tudi njega veselja solze polijejo; in kedar častitliv serec s sivimi lasmi iz bajte k njima stopi, ga mladenč začne priserčno prositi, naj bi smel na tej prijazni, gorskej ravnini pri njima ostati; — v kratkem clo prosi, naj bi mu zalo devico liotli ženko dati.
Ves častitliv mož mladenča od nog do glave pregleda, in z gla-voj odkima, rekoč: „Tebi so vidi po oblačilu, da si imenitnega, premožnega rodu, in ne spodobi se ti za hčero sromaka snubiti." — „Vidite oče, je mladenč djal, liotli so me posiliti, naj bi so bil v posvetne dobrote in zmote zamotal, ponujali so mi nevesto zalo in bogato ; pa vse to mo ni razveselilo; vso sim zapustil; in srečno sim k vam došel, in naišel, kakor zaupam, svojo gotovo srečo sim." Zopet častitljiv starček pravi: „ Edine hčerke svoje tebi ne dam, da bi njo meni od mojo kuče odpeljal, in šel v ptujo kraje z lijoj; meni brez njo živeti ni." Veselo iu krepko mladenč odgovori; „Prj vas hočem ostati, po vaše živeti." Izslekel jc svojo posvetno gosposko obleko, oblekel kmotiško suknico in jc za vsako delo prijel. Dolgo in ojstro ga jo njegov Častitliv gospodar poskušal, dokler so je prepričal vrednega zaročnika svoje edine hčere.
Prime neki dan mladenča za roko in ga svoji hčeri zaroči, po tem ga v skrivno shrambo polja, in mu srebra, zlata in mnogoverstnih zakladov toliko kupov pokaže, da jih šo mladenč nikolj videl ni, in mu reče: »Vedi, da svojo hčere nisim možu vdati hotel, kteri bi za njeno bogastvo vedel bil. Mislil si mc vbožčeka, pa si skazal, da mojo ličero* v resnici ljubiš; vreden si, da mojo dčtc in vse to bogastvo dobiš."
Jeli razumiš to pravlico? — Mladenč si človek ti, rojen v go-ljufnem svetu. Zapeljivo dobroto svet tebi nevesto ponuja; In veliko jih je, kteri njo vzamejo, kajti njim čast, blagostau in živlenje vsako sladkosti obeča. Blagor tebi, ako zarano to goljufno srečo spoznaš in se njenimi sankami odtmeš. — Druga gorša nevesta pravo stanovitne sreče jc božja modrost, ktera jo iz nebes na zemljo prišla, ki na visokosti svete katolško keršansko včro prebiva, edina hčera nebeškega krala. „To sim ljubit iskal od svoje mladosti, pravi modri, in sim se želel z njoj poročiti kakti s svojoj nevestoj; več sim njo obrajtal kak vso bogastvo in veličastvo. Dana mi je pa tudi z njoj bila obilšina
13 *
vsega blaga; zakaj modrost je človeka neprecinliv zaklad, in kteri so ji zvesti, bodo prijaznosti božje deležni." — Slovenci! mladeuči! ovo nevesto si izvolite, njo si išito; vse drugo vam bo naverženo.
Slomšek.
iv.
vglajena pot.
Spomlad ali u vigredi sim po sprehodu memo njive prišel, črez ktero je bilo prog zimine terdo vglajena pot. Po vsakem kraji novega pota jc zimina lepo zeleno rastla, ali na poti poteptana ni bilke videti tbilo. Pač škoda! sim sam seboj djal, da so novo pot naredili. Kdo jc vse te škode kriv? Kdor je pervi prek setve šel in ljudem pot pokazal, in kako rado, pa brez vsega pomisleka so to godi!
Kadar so v jesen gerde ceste in blatne poti, se grozi ljudem po blatu iti. „Kaj pa jc, si prederznež misli, ako ono malo v kraj stopim in črez sotvo grem? Saj ne bom tolike škode storil" Kes le kaj malega jc, nokoliko stopinj po setvi storiti; ali kako veliko jo, kar iz tega pride. Za pervim drugi gre, najde njegovo sled in se za njim podil. Za drugim pride tretji, šterti, itd. kteri vsi za pervim potegnejo ; v kratkem je vdelana pot ko terda cesta, ktera se težko pre-orati da. Kdo bo lastniku škodo povernil? Nihče. — Kdo bo pervi na sodbi za storjeno škodo stal? Kdor se je, pervi po setvi podal.
Tako pohujšanje dela. Kaj malega je beseda, ktero zineš; pa tudi beseda človeka vbije. Nedolžno serce pohujšljiv guč čuje, iu kakor tern globoko v sercu obtiči. Pri vsaki priložnosti se zmezi in hude misli, pa pregrešno željo dela. Kaj malega jo pregrešno djanje, kterega v pričo otroka storiš. — Otrok vidi, poskuša ravno tako storiti in so pregreho navadi, poprej kakor vč da je greli; ono druge zapelja, in kdo preštejo grehe, kteri iz pervega greha izvirajo? — Kaj malega jo mladenča ali mladenčico v greli zapeljati; ali zapeljan bo hitro zape-peljivec, zapeljana bo zapoljivka, vglajen pot, vglajena cesta pregrehe.
1.97
Vsega je kriv, kdor je pervi nedolžnim pohujšanje dal. „ Gorje svetu zavolj pohujšanja! — Goije človeku, skoz kterega pohujšanje pride. Kdo pohujša kterih malih, bi mu bolje bilo, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil, in se potopil v globočino morja", veli Kristus.
v.
%
budalo in turnska ura.
Imeli so pri neki farni cerkvi dobro turnsko uro, ktera ni nikolj obstala, prav kazala in prav klala (bila), tako da so se lehko vsi na njo zanesli. Dobra ura pa le tako dolgo prav kaže in gre, dokler ima dobrega oskerbriika, kteri njo o pravem času navije, oČedi in namaže, kakor je star cerkvenik storil, kteri je že veliko let pri cerkvi služil, in uro dobro poznal, česar potrebuje, da dobro gre.
Ljudem se je star cerkven služavnik prekesen zdel; hočejo mla-jega cerkvonika imeti, kteri bo bolj kup uro navijal. Podajo so v tropi k g. fajmoštru, in jih prisilijo, da starega urovlada iz službe denejo, in mladega vzomejo, kteri se je ljudem že dolgo let ponujal, in s sladkimi obljubami prikupiti znal. Stari urovlada zaveže svojo mavho in gre, novi pa službo nastopi, komur je bilo Budalo ime. Njegovo pervo delo je, da vso uro raznese. Jo bom popravil, je djal, in tako čedno naredil, da bo sama od sebo tekla, ter nje navijati in tudi mazali višej potreba 110 bo. Ves goreč okolj ure skače, in v kratkem na tleh vse križem leži, kolesa, peresa, tudi kazavci mali in veliki. Budalo skliče noroglave kovaške in kluČarske dečke, naj mu pomagajo uro predelati, tako da bodo vse kolesa ednako velike, vsi kazavci ed-nako dolgi, z cdnoj besedoj, da bo vse ednako ali kakor pravijo, da bo vso glih, potem bode ura gladko tekla, so djali. Naglo voglja na-nosijo in naredijo kovačnico. Edni pihajo, drugi kujejo, tretji vertajo, pilijo in ropočejo, da je groza. Ali kedar kolesa vse ednako velike na star stol zistavijo, jim ura no gre. Vse jo narobe. Gospodarji se kregajo, da no vedo kdaj delo začeti, gospodinjo kdaj kosilo, kdaj večerjo dati, dekle in hlapci nimajo prave uro vstati, no vedo kdaj iti počivat. Pride
sveta nedela, doidejo edni prehitro in morajo dolgo čakati, drugi pa službo božjo zamudi. Vse jo nevoljno in goderna, ter se nad g. faj-moštrom jezi.
Gospod župnik odgovorijo, da so hotli ljudem vstreči in jim po volji storiti; da pa vso narobe gre, tega je Budalo kriv, kteri jo hotel vse ednako narediti. „Tega mi nočemo, so ljudje djali; taka ednakost je goljfija, in taki urevladniki so lažniki, kakor si sami skušamo." „Kaj vam nisim pravil, so g. fajmošter djali. Bilo je staro veliko let dobro; zakaj niste pri starem ostali ? "
Godernanja in nevoljo po fari jo bilo veliko, pa škode popravilo ni. Modremu mojstru so morli uro v delo dati, veliko plačati in dolgo čakati, poprej ko je ura zopet dobro tekla, prav kazala in tudi klala. Budalo je pobegnil, in farmani so morli škodo terpoti. V kratkem so škodo pozabili, pa dober skušan nauk pozabili niso, da na ovem sveti vse ednako biti ne more.
Ali s« ni nam pretekle leta ravno taka godila?
Slomšek.
' *
VI. VODE.
Vode vse iz morja izvirajo, in so stekajo zopet v morje, pa njih vodotoki so mnogoverstni, kakor njih opravila. Velike vode hodijo po dolgih potih skoz široke dežele, med visokimi gorami, po velikih dolinah , zdaj na ravno, zdaj na vank. So vrelci, ki ispod goro privrejo, in so hitro pod zemljo skrijejo, so potoki, kteri veliko travnikov in njiv preteko, poprej ko se v drugo reko izlijejo. Hrušeče vode po stermom skalovji deri, drugo pohlevno tečejo in senožete rosijo. Nekte-rim studencom vodo nikolj ne zmanka, naj bo suša še tako dolga in tolika, druge so suhe, in le ob deževji vode dobijo. Velike reko tečejo memo veličastnih most, tergov in gradov, ženejo mline, ladijo in parobrodo nesi, vrelčeki le kako korake daleč vrejejo, in Če veliko,
kak kolobarc na žlebi ženo. Dereče vode podero hrame, taberne, cele sela odneso, povalijo polje, in rodovite dole v žalostne puste kraje premeni, druge namakajo senožete, zelene in rodovite kraje stori. — Pa bodi njih tek še toliko dolg, srečen ali vesil, naj bo njih hoja še tako kratka, žalostna in pomudna, poslednič se vse vode zopet zidejo v globočini morja.
Kakor voda tek, tako je tudi naše živlenje na ovein sveti. Vsi smo iz edne zemlje, ktera je nas vsih mati, pa razni so stani, mno-goverstne so naše službe, mnogotera je naša osoda. Mnogotere pote imamo hoditi, poprej ko svoj namenjen kraj dosežemo.
Eni včakajo sive starosti, druge iz zibelc k pokopu ueso. Edni hitro u visoke 'službe in častite staue pridejo, drugi si z velikoj te-žavoj zaslužijo svoj vsakdanji kruh. So, kojo valovi nestauovite sreče naglo visoko vzdignejo, pa ravno tako naglo poveznejo v globočino nesreče; so, kteri vse svoje žive dni brez skerbi živi, zdravi in veseli, so pa tudi reveži, katerih nesreča nikolj ne zapusti. Koliko ne-vsmileneov vbožčeke dere in stiska, ter so krivičnega blaga redi, cele dežele v srošno spravi, in škodo dela, kodar gre; so pa tudi blagi ljudje, kteri povsodi le dobro stori; vse njih stopinje so dobre dela.
Kakor razni pa so ljudi stanovi in posli, kakor razno njih djanje in živlenje, na tem sveti jih je vsih lo eden konec: grob. Prah si bil, in v prah so boš premenil. — Pa tudi duša nevmerliva se poverne po tem kratkem ali dolgoletnem živlenju k svojemu Stvarniku, ako se na svojem časnem poti 110 pogubi, kakor potok po suhi dereč, kteri pogosto v zemljo ponikne.
Slomšek.
VII.
medena pregreha.
Svoje dni so grajšaki in bogati gospodje v svojih ogradili blizo gradov mnogotere zverine redili za kratek čas. Imeli so jelene, košute, seme in sernjake, kteri so se po Širokih ogradili pasli; imeli so v železnih kurnjakih orle in druge divje ptice; na železnih vervicah priklenjene so opice po svojih stebrih skakale otrokom v šalo; pa tudi medvede so vklenjene redili.
Tih gospodov eden je imel v svoji ogradi pod gradom pohlevnega medveda, s kojim je hotel svojim gostom šalo Činiti. Vkaže kosmatina pripeljati, in polno skledo vrelega medu ali sterdi pred nja postaviti. Smeli jo bil velik, pa tudi hudoben. Medved mčd črez vse ljubi in že od daleč ovoha. Naglo gobec v sladko jčd vtekne, pa so grozovito opeče iu zamermra; ali okušeno slajo pustiti ne more, in zopet vrelega medu požre, pa si še huje gobec in požcralo opeče, ter neprehoma rumuli in godenia, pa le požira vrelo sladkoto, dokler ni vso skledo izpraznil in vrele slaje zadno kaplico požerl, da mu jc ravno gobec, žrelo in drob novsmileno poparila in zažgala. Medvod so ni naučil premagati , privada slaje ga je premagala. Tako tudi vsaka pregrešna razvada s človekom dela.
Gledavci so so požrešnemu medvedu široko smejali, hudi duhovi se pa uečistniku, nesramnici smeje, ktera slajo nesramne pregrehe vži-vata, da si jo ravno vžgana od peklenskega ognja. Vso nečistnik, 110-čistnica zgubi, poštenje, zdravje, premoženje zataji, pamet zapravi, in dušo da za kratko slajo nečisto pregrehe. Naj si ravno čuti bolečine pregrešnega živlenja, ga vendar po medvedovo ne opusti. „0 nečistost, peklenski ogenj, kterega podmet jo požrešnost, kterega planino je napuh, kterega iskre so nesramne besede, kterega dim je slabo slutje, kojega pepel nečisto djanjo, kterega konec je pekel." Sv. Jeronim.
Slomšek.
viii.
sončni mrak.
Tri dni po sv. Jakobu leta 1851 je ob stirili popoldnS sonce merknilo, toda ne popolnoma; le majhen kraj ček je še svetil po zemlji. Nekaka žalostna svetloba je naše kraje obdajala; ni bilo svetlo, pa prav temno ne; dolgočasen, smerten mrak je zemljo pokrival, kakor bi ne bilo veselo živeti v takej slabi svetlobi, pa tudi od žalosti ne za umreti. —
Veliko ljudi se je na gore podalo sončni mrak gledat; samo na visokem Golovcu jih je bilo nad dve sto oseb gosposkega stanu. Vka-jeno šipe so imeli in skoz nje gledali, kako temen mesene svetlo sonce ljudem zakriva.
Tako pokriva posveten duh naše svete včre luč posebno po mestih ; ni prava noč, ne beli dan, marveč verozakona žalosten mrak. Tako imenovani le po imeni kristiani vere luč skoz vkajene oČale zapeljivo omike gledajo, niso pravo - verniki, pa tudi neverci pravijo da niso, in tako se po sveti mrači, kodar žive včre ni, in le še krajec včre imajo. —
Po petih zvečer se je temen mesec odmeknil, sonce jc v svoji lepoti posjalo, in vse je veselo zopet oživelo. — „Dokler luč imate, hodite, da vas tema ne obide; kdor v temi hodi, ne vč, kamo gre:" uči Kristus.
Slomšek.
ix.
osel pred mostom.
Ko se je pervi svet tako strašno pohujšal, da je Bogu, po naše rečeno, žal bilo, da je človeka stvaril, vkaže Bog Noetu barko delati. Sto in dvajset lčt njo je delal, in ko njo dodela, je tudi čas priza-našanja iu milosti božje dotokel. Bog veli vsem živalim po dvoje in dvoje v barko priti, da jih potopa ovarje. Priletijo ptice, in smukajo skoz vrata v barko; pridere oroslan s svojoj, in po mostu v barko gre. Priiikaka jelen s košutoj, konj s kobiloj, in lepo pohlevno krez most u veliko ladjo na svoj kraj gredo. Tudi težek slon prikobaea, iu brez pomislika z njoj krez postavlen most v barko gre. — Tako na povelje božje Noe, dober in moder mož vsako živine pod streho vzeme in ohrani, kakor so v svetem pismu bere.
Zdaj tudi osel počasno pririga, tako nekdo pripoveduje, iu pred mostom premišlevajo postoji. „Stopaj! mu Noo pravi; čas že doteka; skoraj bo vsega živega sveta pogin." Osel pa le odkimuje, rekoč: „Kdo vč, Čo bo to res; saj še ni kaj takega slišati bilo, kar svet stoji." „Idi brez odloga!" mu zopet Noe veli. Magarec pa le z glavoj otresa, rekoč: „Kdo vč, kako se nam bo v barki godilo, ali bo kaj trave za meno, ali no V" „ Vse je pripravleno; kaj boš za vse to skerbel. Hiti, da svojega časa no zamudiš!" Dolgouh pa le otresa, rekoč: „Ne grem, bojim se, da bi se most pod menoj ne poderl." „Oj ti kosmatoglavec! " sc Noe nad njim zakrega. „ Konj in vol, jelen in oroslan, clo hrastasti slon je po mosti v barko prišel, tebe med-laka bi pa most ne nesil! " — Vratar osla prav pridno po riti šikne, in osel prek mosta v barko zleti.
Ta oslova pravlica se scer v sv. pismu 110 Čita, pa sc po sveti gosto godi. Odločen čas doteka, da bo sodil vsogamogočen Bog z ognjem svet; moži pa dvomijo, ali bi to mogoče bilo? — Hiša Očetova
nas po smerti Čaka, vsakemu je že kraj pripravlen, kder je veliko prebivališč; posvetni ljudje pa le barajo, kaj bomo tam delali, kako v dolgi večnosti živeli. Po mosti naše svete včre je toliko milionov modrih in preprostih, učenih in neučenih, imenitnih, starih iu mladih ljudi je v tej sveti veri srečno živelo in umerlo, in se zdaj v svetem raji veseli, posvetneži po svoji kertovi modrosti pa šo dvomijo, ali jo prava naša včra? ali duša po smerti živi? ali še bo truplo kdaj od mertvih vstalo? ali je resnica, kar Bog govori in sveta katolška cerkva v njegovem imenu uči? itd. — Le čudo, da Bog s takimi ljudmi tako dolgo poterpi! Po oslovo ravnajo, in hočejo modrijani biti!
Slomšek.
x,
sedmero otroških kratko časnic.
a. Kokla in piske.
V ogradi za hišoj je kokla pišeta vodila. Piško so veselo Čivkale: tik, tik, tik. Kokla je skerbno skakala in svoje mlade učila: tak, tak! „Deca le varno krog mene šetajte, skakajte in dobre volje čivkajte; pa od mene nikar ne hodite. Kakor hitro zakričim, le naglo pod moje liabc zletite. Kanjuh, hudoben ptič, kakor bi vstrclil, prismuči, in vas vsako pobere, ktero no bo vbogalo.
Pišeta brez skerbi pikajo: tik, tik, tik! in se od matere razgu-bijo. Kokla zaupije: tak, tak! Piške pod perute materi zlete; pa edno si zamudi. Kanjuh prismukne, zgrabi pišče in odleti. Kevče Čivka, pa ga ni, ki bi ga rešil.
„Ali vam nisim pravila!" mati ostalim pišetom reče. „Tako se vsim godi, kteri očeta in matere ne vbogajo. Hudoben svet jih zgrabi in pogubi."
b. Violica in tern.
Košato jo za mejoj cvetoč tern stal, lepo skrito je violica pod ternom dišela in cvetela. Tern je pa violici bahato djal: „Pokaj tc le ljudje tak radi išejo iu tak za ljubo imajo V Saj tc še lehko najti ni, ker pod germovjem in za mejami čepiš, ti majhna poglavka, ti!" Ponižno je dišeča violica napuhnežu odgovorila ; „V tihoti in nizkoti ohranim jaz svoje dragote in lepote, ktere tako daleko okrog lepo dišč, da me vsi željno išejo, in ker me najdejo, me radi v nedra deuejo; tebe sc vsakdo zogne, te iz polja in ledin poseka in zažgč. PaČ boljšo jc na skrivnem žlahno dišati in čedno cveteli, kakor ljudi ošabno pikati in potem pa v ognji zgoreti."
Tak' se ponižnost l jubi; prevzetnost jc na zgubi.
c. Star lesjak in mlada kokos.
Star, ves suh lesjak od daleč mlado kokoš vgleda, in sline se mu po njej cede; pa kaj da nje doiti ne more, ker kokoš pred njim beži. „Počakaj me, preljuba moja! saj ti zalega ne včiniin; imam ti lepega povedati. Nikar se me ne boj!" tako priserčno zvit lesjak mlado puto zove. Modra kokoš pa sovražnika dobro pozna, in mu bežd odgovori: „.Taz že zadosti vSm, in tvojih skrivnost zvedeti nočem. Mati so me učili, da prevelika radovednost mladino rada oslepi in vgonobi." Tako jo puta zalezvavcu odgovorila, in še hitreje vlila, pa tudi srečno všla. Lesjak sc žalostno za njo ozira in zastonj sline čedi.
Tudi ptiČar prav sladko poje, kadar ptice lovi; in kadar jih v svojo mrežo dobi, jih nevsmileno podavi. Dekleta! varujto se, in slad-kunom ne veijamite; na jeziku nosijo med, pa v sercu brusijo meč, le pobeg bo vas nesreče rešil.
d. Kača in raca.
Kača lepo pisana jo za potokom ležala gledajo drobne piškurje, kako veselo na dnu potoka skakajo. Kaca unkraj potoka kobaca in na kačuro želčno mižurka, da bi jo pozobala. Pomalem pa kaČura iz brega u vodo potegne, sc piškurjem pridruži in z njimi obrača, kakor bi riba bila, pa ribico za ribicoj požre. Raca pa kače željno čaka, da bi hudobi plačala.
Kadar se kača rib nasiti in vsa tolsta iz vode prileze, se ji raca prismeji, rekoč; „ Ti nevsmilena tatica, si se nedolžnim ribicam prikradla, in si se jih nažerla; jaz sim pa tebe čakala, da bi presita mi
uiti no mogla. Kakor si ti ribicam delala, bom jaz s teboj storila. Le noter v moj želodec!"
Raca je debelo kačo požerla, nam pa dober nauk zapustila, kteri veli: Kakor so posojuje, tako se povračuje.
e. Hudobec in nja siba.
Podalo so so sramožlivo deklico za potok verbove terte brat in si jerbase plcsti. Spletene jerbasce nadevajo z rožcami, koje so po pisanih livadah natergale, ter so si vonce vile, in pa nedolžno pesmi pole.
Od daleč hudoben dečko prileti, in se pohlevnim deklicam reži, rekoč: »Kaj ve in vaši venci! Raztergal vam jih bom." Deklico ga jokaje prosijo: „Nikar nam tega ne včini!" Prešernik pa ne mara za deviški jok, ne za nedolžnih prošnjo, zgrabi naglo pervi venec, kteri je na zeleuoj travi ležal — ali joj!" zavpije; strupen gad ga nevsmi-leno piči, kteri jo pod vencom spal.
Naj starejša devica je na to jeČivemu dočaku djala: „Tako se po svetu vsim nesramnežem godi! Kdor nedolžnim vence terga, njega stropno želo greha zamori."
f. Vedro in vodnak.
Vedro so jo naveličalo vodo zajemati, in vodnaku ali štirni za-bavla, rekoč: „Ti nimaš nobenega dnu, kakor so moni zdi. Tolikokrat moram po vode priti! zajemam in zajemam, pa nikolj pozajeti ne morem; ali bom brez nehanja tebi tako težko služil? Kaj misliš, da sim tvoj bedak, vodnak!" Voduaka to zabavlanje močno zamerzi, kterega mora nedolžen čuti. Huda suša pritisne, in voda posahne.
Dekla po vodo pride, in vedro u vodnak spusti; pa ker vodo ni, ga po blati vala in obrača. „0 joj!" vedro zdihuje; „kaj ljudje bodo rekli, kadar me bodo vsega blatnega vgledali?" Vodnak pa vedru pravi: Ljudje ti bodo resnico povedali, ktero nas skušnja uči: »Kdor resnico taji, in dobroto 110 spozna, on bo po blati gazil."
g. Sladek med in grenek pelin.
Deček v jedilnico zaide, in v omari skledico najde, polno rumeno sterdi. Kakor hitro pa lizati pokusi, mu grozovitno po ustih zagreni, in čmerno se od polno posodvice oberno. Mati so ob kraji skledico s pelinom namazali, naj bi živad v sterd ne nalezla. — Dalej drugo posodbo istekne, in najde kozaric tekoče mašobe, ktera je ob kraji
silo sladka bila. Požrešno nagne in do zadne kaple izpije; oh, osla-denega strupa se je napil. Mati so bili mišnice mišim nastavili, ktere so jim veliko škode delale; zdaj pa jo moral deček na nji umreti, kteri je imel gerdo navado vse istekniti in poskusiti, karkolj je najdel.
Mladenči in dekliči, kteri sc po sveti podate, glodajte, da se ne goljfate. Pregrešno vesolje se od kraja sladko zdi, pa njega konec jo grenek. Pošteno in pravično živlenje se vam od kraja žalostno zdi, pa njega konec je srečen. Bolje jo bolje kratko terplenje, pa potem večno veselje, kakor pregrehe kratek čas, za njo pa večno gorje'.
Slomšek.
OGLEDALO
ZA
šolo in domačo rejo otrok.
„Ocb pravičnika se raduje od velikega veselja; in moder sin je veselje svojega očeta."
Prigr. 23, 24.
nSrečen, kdor se v tem dobrem vadi: kdor si to k sercu vzeme, bo zmirom moder.
Zakaj ako po tem ravna, bo vse premogel; kajti božja luč raz-sveti njegove pota."
Sirah. 50, 30. 31.
I.
navod,
KAKO BI SE PERVINCI U NEDELSKIH ŠOLAH PISATI IN ČITATI OB JEDNEM, ALI PISAJE SE CITATI UČILI.
"zrimo se okoli sebe, povzdignimo svoje oči na nebo, prederimo in preišČimo globo čine zemlje, in obstali bodemo in spoznali, da človek jo naj veee čudo na svetu. U takem premišljevanju je David mož po volji božjej, ves zauzet zakliknul: „Kdo je človek, da se njega spomniš, in Človeško dete, da ti jo tako pri sercu; postavil si ga le nekoliko pod angeli, s častjo in slavo si ga ovenčal!"
Že po zvojom truplu se dosta od drugih žival razloči; kar mu pa Še lo pravo ceno da in ga čez vso druge stvari povzdigne, jo njegov nevmerljivi duh — njegova duša. Po svojej duši je človek poklican, tičč se olikovaje in obražovaje, vedno približevati so popolnomosti svojega stvaritelja, vedno na umnosti, pameti, in dobrosti rasti, in so k vžitju bezkončnega blažonstva pripraviti. Človek se uči, olikuje, obrazuje lo po človeku. Doni dčto med volke, in naj med njimi zraste, po volčjo bode tulilo, tčkalo in živelo. — Naš nebeški Oče je torej po .svojej velikej milosti Človeka na človeka pritvezil; očetovo in materno serce s ljubeznijo do otroka napolnil, otroku pa moči dal, koje od začetka slabe in siromašne, se u gorkoti ljubavnej razvijajo iu rastejo, kakor cvetlica po solnČnej toploti. — Po nezmernej dobroti jo večni Bog sam od nekdaj človeški rod podučeval, in ga še podučuje, pa kakor hišni oče želi, da bi njegovi veČi, odrašeni otroci mlajšim in malim učitelji bili, jih svojim dobrim obnašanjem, in s lopimi izgledi po pravej cesti vodili; tako tudi Bog hoče, iu veli, da bi stareji, ki so učeni in včdeni, svoje mlajše brate in sestre k dobremu napeljevali, Drobt. za novo leto 1853.	14-
Človek vidi, sliši, voha, kusi, tipa in čuti, in tako si nabere gledaje, slušaje, voliaje, kuse in čute v sebi mnogo obrazov unanjih reči, po kterih se njegov um olikujo in krepi; poznane stvari zbujajo v njem pojemo in ga gibajo k poženlenju in djanju. l'o umu mu od Boga danem spoznava in razsoduje, kaj je dobro in prav, kaj hudo in neprav. Po tem potu se zbudi po malem včst, ki ga opominja k dobremu in svari prod zlčgom. Otrok pa, slušajo svoj glas pazi na besede in djanje odraŠenih, in gleda in prevdarja, ali se to zlaga s tim, kar mu njegov notranji angelj pripoveduje; in tako se rad po izgledu drugih obrača in ravnil.
Nedolžno serce se lahko ostudi nad gerdih izgledih, in želi zdravo neokuženo pičo za se. Od tod pride, da mladi nepokvarjeni ljudje, mladenči, in zlasti devojke, kterem se po malopridnem in dolgočasnem podučevanju branje ni ostudilo, serČno veselje imajo nad dobrimi knjigami, jih radi Čitajo, radi preberajo, ako u njih krepko hrano najdejo za svoj dušni glad. Zatorej je od toliko važnosti, da so otroci lahko dobro in umno Čitati naučijo. Zlasti želim to vsim slovenskim mladen-čem in slovenskim deklicam; ker zlasti slovenski duh jo k mirnemu premišljevanju nagnjen, in nc najde vesolja nad nespametnim divjanjem, ako ni že pokvarjen. Po Stajarskem slovenske nodolske šole za pervence žo dolgo slove, in s veselim sereoin so spomnim toliko učen-cov, ki sim jih radostne v nje hiteti vidil.
Hočem tedaj za slovensko mladino, in njene marljivo učitelje, posebno mlado duhovne kratek navod spisati, kako bi se smelo Čitanjo učiti, da bi se s pisanjem vred o dobi eneg1, lčta, samo o nedeljah in praznikih dobro in tako naučiti moglo, da bi pridnim učencom s tim ukom za celo živlenje so vstrcglo.
S- Perva priprava.
Uči jih pervo nedeljo, kako imenitni darovi božji so nam: vid, sluh, voh, kus in tip. Vodi jih potem razumeti, koliko dragoceneja je še duša, ktera se jih posluži, da reči spoznava, premišljuje, umi, po-želuje in hoče. Lahko jim bodeš posle razložil, kako vsak svoje misli, svoje umenje, svojo želja in svojo voljo drugim rad razodeva, kako nemi ali rnutec to kazaje stori, drugi pa govore, in so po besedah ra-zodč. Lahko bodo tako razumeli , da so besede lo znamnja za posluh, po kterih se pojemov in misel zavemo, ki se ž njimi zvežejo; da besede v izreke sostavimo, in tako cčlo misli izrazimo in izrečemo.
Oberni po malem njihovo pazljivost na posamesno besede in vadi jih viditi, kako nektcra beseda ima več slovek, post.: Ma-ri-a; I-van; E-va; vi-o-li-ca; A-dam; o-tac; u-ho; o-ko. Skoro bodo opazili, da slovke i, u, e, a, o, v predstoječih besedah so posamesne. Ako si v pervoin ali bodi si drugem predavanju to dokončal, naroči učcncom, da za prihodni uk se s černimi plošicami ali kamnitimi ali lesenimi preskerbi, in še klinec ali melje seboj prinesi. —
Na predeljeni dan ponovi slovke, ki so posamesni edini glasi; napiši na černo desko i in naj ga vsi na svojili plošicah napravljajo, kakor zamorejo. Gotovo si bodejo kmalo pervobart vse glasnice zapamtili, če jim enega za drugim ne pa vse na enkrat, pred oči postaviš, in jim pokažeš, kako iz i se napravi u, kako iz e zraste o, in tudi a ali a. Če se ti bodo prijetno zdelo, jim moreš šo tudi j, ki ni nič kakor drugo znamnje mest i storiti, in kmalo jih vaditi, da naj slovke: je, ja, jo, ju, ji; aj, ej, oj, uj , ij ; jej, jbj napišejo; in ako se ti primerno zdi, jim razloček med je in jS pokazati, jim tudi tr in morebiti <5 napravi. Treba da so čez teden u napisovanju tih pismenk urijo, in kar so napisali prihodnič pokažejo, da se, ako bi trebalo, popravi. Glasnico morajo dobro poznate biti, pred da k dru-gej stopnji greš.
2. Pisanje iu čitanje tihnic.
Vzemi 1) iz besede Ma-ri-a ali Ju-ri slovko ri; prašaj, ktera glasnica so v nji sliši; vodi učence, da namest i denejo zdaj e, zdaj o, zdaj u, zdaj a, in jih napeljuj, da iz ri, re, ro, ru, ra opusti glasnico; prašaj, kakšen glas jim šo ostane in dobil boš glas V.
Napiši zdaj znamnje glasa r na desko, stori najpred čerto 7 , ki jo od spodaj malo na levo zasučeš, in pristavi piko od zgor na desni, tako bodo imeli r.
Naj ga vsi pišejo, in glas posamesni zapomnijo. Potem ga zveži s glasnicami in naredi slovke.: re,"ri,ro, ru, ra, moreš jih složiti v besede: ju-ri, je-ra, ra-ja, ra-ja-jo, ri-je, roj, raj, re-ja i. t. d. Reci učen-com, da naj zdaj glasnice pismouki r predstavljajo in pišejo, kar bodo sami najšli: er, ar, or, ur, ir. Preglej in prepričaj se, ali vsi vsako pismenko prav stori; po tem naj pišejo po naredbi; tode jim ne smčš napovedovati drugih besed, kakor v kterih se jim že znano pis-menke slišijo ; n, p. or-je-jo, ro-ji-jo, jč-jo, ri-je, rju-je, ra-ja-jo, ja-ra,
14*
je-ra, ju-ri, arja, ri-ja, rja i. t. d. — Prihodni dan ti naj takih besed napisanih prinesejo.
Ako imaš po tem načinu vredjen slovkovar na steni, ali se takšen najde v rokah uČoncov, naj ga počasno berejo in prebirajo, in kar so čitali, sopet doma na plošice napišejo. Potem še le pojdi k 2. pis-menki n.
Ime Ana, Nani, Nina, ali kar še bode tvoje učence več spodba-dalo, ime Noro, od kterega bodeš povedal, kako je 011 grozovitno kaj kristiane preganjal in mučil, ti bode pružilo povod, glas posamesne pismenke n nalaziti. Prašal boš: koliko slovk ima beseda Nero. Glasovi posamesni v drugej so jim znani, v pervej poznajo e, ktero slišijo iskaje: ne, in najšli bodo urno slovlce, ni, na, nu, no. Naj jih složijo in pišejo: ni-na, nu-ne, na-ni, no-na, no-ra 116-ra, ra-na, re-na, na-re-ja-jo. i. t. d. Naj pismenki n glasnice predstavijo, in tako naredijo: en, in, on, an, un. Moraš jih opomniti, da nektero tih slovk so že tudi besede (slova). Naj pišejo po narekbi: o-na, a-na, u-ra, ri-ni-jo, ra-ni-jo, no-e, u-na, ro-je-na, ju-ni, u-ni itd. Pridemo 3) k čerki: m.
U besedah ma-ri-a, ma-ma, rni-mi, mi-na najdeš slovko mi.
Pristavi mest i glasnice e, o, a, u; bodeš dobil me, mo, ma, mu; — verzi jih proč, ti ostane glas 'm; predstavi mu glasnice, imaš em, im, am, om, um: naj, kadar sta podoba in glas dobro znana, pišejo besede, u kterih se naučene pismenke slišijo: me-ne, mi-ne, me-ni, mč-ro, mč-ri-mo, ma-ra-jo , mo-ri-jo, nc-nia-mo, no-ri-mo , ma -no-mo; me-ni-jo, ja-ma, moj, mo-ja, ma-ja, mura, ma-ri-a,
4)	Pismenko l najdemo v besedah: le-na, je-la, li-na. Vzemimo slovko' le ali la ali H; opustimo " glasnico , in imeli bodemo glas pismenke 'l; pridajino od zadaj glasnice, in dobimo slovko le, li, la, lo, lu, ktere sostavljene dajo besede: li-la, lo-la, lu-lu, le-le; stavimo glasnice pred, in imamo : el, il, al, ol, ul, od kterih tudi nek-teri žo nekaj pomčnijo.
Dajmo zdaj narekaje pisati; kakor: lo-mi-mo , na-lo-mi-jo, e-li-a, laj-na-jo, la-ma, o-ra-lo, la-ja-jo, la-ni, la-ne-no, li-li-a, le-mo-na, li-na, li-ma-mo, ma-la-mo, mo-li-mo, mi-lu-je-mo, ma-li-na.
5)	Pismenka s se nalazi že posamesno pomenijoča in bez glasnice stoječa, kakor predlog; p. s menoj, toliko, kakor sa menoj ; najdeš jo tudi v besedah: sa-mo, se-me, si-la, sa-ja, so-le-no; ako iz sa, se, si, so glasnico proč veržeš, ti ostane glas 's; predstavi
mu glasnice, in imaš slovke es, is, as, os, tis; naj da se tudi te pismenke učenci privadijo pisajo besede, u kterih se najde, post.: so-li-mo, o-so-le-no, si-li-mo, su-ni-jo, na-sa-ja-mo, ri-sa-mo; so-su-je-mo, ri-sa-lo, re-sa, ri-se-na.
Pride na versto 6) pismenka S; ki jo v besedah: ša-la, šo-la, Ši-lo, šu-mi, še-na skopčano s glasnicami a, o, i, u, e v slovkali Sa, šo, Si, Su, Se najdemo; in ako glasnico odbijemo, nje posamesni glas š' dobimo. Najmo da se ga učenci privadijo, kar jim ne bodo težko; in potem napovejtno jim besed, da jih pišejo, post.: na-ša, u-še-sa, u-ši, mi-ši, ma-ši-na, še-ma, Ši-ri-na, šu-rna, šu-mi-jo.
Pomaknimo se en korak dalje k 7. pismenki z. Najdemo jo čisto kot predlog u izrekali: z vode, z mleka itd., zvezano s glasnicami u besedah: zi-ma, za, mi-za, ze-le-no, zo-ra, zu-naj; iz kterih se nam slovke: zi, za, ze, zo, zu, unudijo. I)a se je učenci primejo, najmo da ji predlagajo glasnice, in izrekajo, in pišejo: ez, az, iz, ez, uz. Tako bodejo lahko njen Čist glas najšli, in si ga tudi zapomnili. K vadbi naj služijo besede, kakor: iz-la-zi-mo, vz-no-si-mo, iz-iia-ša-mo, iz-or-je-mo, za-ma-ši-mo, za-ne-se-mo, ze-le-ni-na, zi-ja-lo, zo-ri-jo, zi-za-mo, zo-ra.
8)	Glas pismenke ž najdeš u besedah: ža-ba, že-le-zo, ži-la, žena, žu-li, iz slovk ža, ze, ži, zu, ako glasnico zamolČiš. Glasnico predstavljati ne bode trebalo, ker ž slovke zmiraj le začenja, pa nikolj ne konča, ali saj malo kada. — Besede za pisanje in vadbo bi mogle biti: ža-li-mo, ža-lu-je-mo, ža-mo-ri-jo, že-ja, žej-na, že-li-mo, že-ni-ni, ži-ma, žu-li-mo, no-ži, ni-ža, o-že-ma-mo, o-že-ma-jo, ož-mo-mo , ju-ži-na, ju-ži sc.
9)	Perve štiri glasnice, ki se lahko s drugimi glasnicami brez glasnice vežejo, t. j.: r, n, m, l, in kterem jih imenovaje l predstavimo, se pravijo polglasnice, druge štiri, to je, s, S, z, ž, moremo imenovati siškovci.
Za temi se najložeje verstijo ustriČni, ki so /, v, b, p, — Pismenke / se Slovenci redko poslužijo; clo u tujih besedah jo radi u b ali p spremenč, vender se tu ali tam nalazi, in zato je treba jo učiti. Posamesni njo glas bodemo dobili, ako u besedah: fa-li, fa-ra, fi-ga slovke fa, ji prevdarimo, in glasnico opustimo. Za vadbo pisanja bi so mogle rabiti besede: fu-ži-na, fi-lo-zo-fi, far-ma-ni, fa-sa-ni.
10)	U besedah va-ja, vi-no, vo-li, vč-ra, itd. se iz slovke va, vi, ve, vo dobi glas pismenke v' ktera se kakor kratko u izrekati mora,
todo se naglo s glasnico vezati mora. Besede, kakor: vc-ja, ve-je-mo, vi-la, vi-le, vč-ru-je-mo, ve-že-mo, ve-se-li-mo se, vo-zi-jo, vi-ša-va, vo-za-ri-na, voj-na itd. naj služijo u vadbo.
11)	Glas pismenke 6 dobimo u besedah: ba-ba, be-lo, bi-je-mo, bo-li, bu-ba, če iz slovek ba, be, bi, bo, bu glasnico odbijemo. Paze na ustnice bodemo vidili, da za ti glas nekoliko na sredi odperte ostanejo, toliko namreč, da dih skoz more. Za vadbo te pismenke nam besed ne bo manjkalo, učenci jih bodo tudi sami dosta najšli, zato le nektere pridenem, n. p.: ba-bu-ra; ba-bu-za, ba-ji-lo, bč-ži-mo, be-re-jo, bi-va-mo, bo-bo-vi-na, boj, bo-ji-mo se, bo-ju-je-ino, bo-ja-zen, bo-ro-vi-na, bu-la, bur-ja, bur-ja-va.
12)	Iz besed: pi-pa, pu-pa, pa-pa, po-pi, pe-pel dobiš slovke: pi, pu, pa, pe, po; stisni ustnice, in imel bodeš p' pismenko, ktera sama za-se nima nobenega glasa, in ga le dobi, če jo s glasnico zvežeš. Pri tej pismenki bodeš uČencom tudi naj ložoje razumiti dal, da se ji tihnica pravi, in da to ime se daja tudi predstoje-čim jednajstim, in da v teh pismenkah razločimo glas samosvojen in ime. Posledno se v čitanju ne rabi, se jim pa da, da jih glasneje izreči moremo. Tako pismenkam r, n, m, l, f predstavimo glasnico e, in jih imenujemo er, en, em, el, ef; vsim drugim pa ga zadi pridem nemo in jim rekamo: se, Se, ze, že, ve, be, pe; zatorej jim pravimo, da so tihnice.
U vadbo pisanja si poišči besed, kakor: pa-ra, pas, pa-se-mo, pa-ša, paš-ni-na, pa-zi-mo, pe-ne-zi, pe-re, pe-ro, pijan, pi-še-mo, pi-ša-lo, po-bi-ja-jo, po-be-ra-mo, po-pi-je-mo, po-li-že-mo, pol-ži, po-lo-ši-jo, po-lo-vi-na, po-ma-lo, pu-ra, pu-ža itd.
Pridejo na versto zobnice in med njimi stoji pajpred 14) d, ki jo iz besed: do-ba, de-lo, da-mo, di-na, du-ri lahko izvlečemo, ako slovke: do, de, di, da, du posamosno zaslišimo, in glasnice odter-gamo. Jezik jih izrekajo se pritisne na prednje nekoliko odperte zobe rahlo. Besede za vadbo: da-ber, da-nas, da-naš-nji dan, da-ve, da-vo-ri-a, de-la-mo, de-dej, de-že-la, dir-ja-mo, di-ša-va, do-bi-mo, do-ne-se-mo, do-la-zi-mo, do-po-ve-du-je-mo, za-po-ve-di, du-bi-na, du-pi-ri.
15) Pritisni jezik močno na predno nekoliko kakor pri d odperte zobe, dihni in imel bodeš glas pismenke t. U besedah: ta, taj, tele, ti, tode, tudi najdeš njen glas, iz slovk ta, te, ti, to, tu, ktere so zraven že vse tudi besede, to je, razumljive slovke. Za vadbo v pisanju so posluži besed, kakor: ta-da, ta-ja, taj-na, ta-va-mo, te-le-ti-na,
po-te-pa-ti sc, ter-di-na, te-ri-vo, te-sa-mo, te-ši-mo, te-ži-ua, tin-ta, ti-pa-mo, to-di, to-lo-vaj, to-po-ta-jo, to-po-vi-na, to-rilo, de-te, to-var-šujeni, tur, tur-jc, tu-li-jo, ut-va.
16)	Ako jezik valilo na prednje zobe usloniš, in t' sičaje izreČeš, dobiS glas pismenke c. V besedah caca, cepi, cčna, cima, copot, cula, cunja ga imaš v pervej slovki skopeancga s glasnicami, in ga najdeš čistega, Če tote odstaviš. Za vadbo vzemi besede: cap, ca-pin, car, ca-ri-ca, cej-na, ca-nji-ca, ce-li-na, ce-lo-ta, ce-nit-ba, cep, ce-pa-ni-ca, ce pec, ce-pin, ce sar, ci-za-ra, co-per-ni-ca, cev, cu-ra.
17)	Ce jezik nekoliko vzdigneš, in u zgornjo dlesno nasloniš, tako da dih spodcj vungre, imaš glas pismenke c, ktero najdeš v besedah: čača, čeča, če, čič, čopa, čuda. Za vadbo poišči si besed u slovarju, u. p. čep, čepič, česač, česen, čas, čaj, čičamo, češčej, češčen, čoba, čut, čutnica, čuvaj, čuvašnica.
Pazka. Take besede pisaje so mogli učenci opaziti, da glasnica prcdstoječo tihnico vselej za seboj potegne, da se tihnica, ako med dvema glasnicama stoji, zmiraj k drugej vzame. Malo po malem bodejo taj čcrtice, ki so jih med slovke stavili, opuščati mogli. Opazili bodo tudi, da nektere besede, kakor: dirjamo, Čutnica, imajo med glasnicama dvo tihnici, in da se naravno perva s predstojeČo, druga pa s sledečo izrčka in vežo.
18)	Pristavimo jezik na neb6, odrinimo ga naglo, dih iz ust spuš-čaje, in čuli bodemo glas pismenke k, ktera jo tudi že sama posebe beseda, in sc sliši kot predlog u izrekali: k meni, k tebi, k sebi.
Korošči to pismenko mčnijo dostikrat s čerko h bez potrebe, in večkrat jo šo izpuščajo zavolj lenega in težkega jezika, zlasti u začetku besede, Če za njo še druga tihnica stoji. Učenci se morajo navaditi jo dobro izrčkati.
Besede: kača, kedd, kic, keber, kelcf kobila, koča, koka, kol, koleno, kovač, kup, kup, kura, kuka naj se ktomu porabijo, iz njih slovke, ke, ki, ka, ko, ku odberejo, in iz teh odbacaje glasnico so posamesni glas pismenke k najde. Za vadbo ti vsak slovar dosto besed poda; naj pripravnic pa bodo: kukec, kupec, kukati, kukavica, kupica, kurjač, kurjad, kokoš, koza, koža, kosa, koša, košato, košček, košuta, kokotati, kos, kokodakati, kimati, kisclica, koča, kepa, kaša, kazalo, kazavec.
19)	Povzdigni jezik kot pri k, pa tako da se neba ne dotakneš, in dahni, kakor pred, bodeš pa slišal glas cerko <j. Korošci to pis-
menko malokeda prav izrekajo, timveč rabijo na mesto nje Češko li, ktera ima pravi glas nemškega h, koj se ne smč zmčniti s ch. Kjer po gorotanskem in češkem imenovani h slišiš, n. p. lier-lo, her-mi hoba, hos,, brad, brozd; pišejo in izrekajo Jugoslaveni tudi že Krajnei pismenko g, torej : germi, goba, gos, grad, grozd; in treba, da učence k temu privadimo. (Dostikrat so Korošcom na tej čerki jezik spodtak-ne, da rečejo: Gerr Hott, namest Herr Gott.) Učitelj bode taj dobro činil, se manj znanih besed pri začetku poslužiti, tako dolgo, da se glasa g primejo, kakoršne bi bile: gaj , gaden, gaziti, gibati, gigati (ihati), gojiti, goj, gučati. Iz teh odloČi slovke ga, gi, go, gu, in izvodi iz njih g'.. Kjerkoli Korošci h globokeje zrekajo, kakor: hospod, holob, hora, honiti, naj se piše g, torej gospod, golob, gora, goniti i. t. d.
20) Pismenka h češka in nemška ch se dosta razloči od imenovanega h, koja se piše in izgovarja g. Pismenka h je gol dihlej, pri kterem jezik pri miru leži, in se sapa nikjer ne vpira, tudi nikdar skoz nos ne buči, kakor je pri poprejšnem h - g u nekterih krajih obiČno, ali u navadi. Pismenko h - ch imamo čisto u besedah: haba hodi, herbet, hiša, hoja, hudoba, hudič, ktere pa nihltolj ne smčmo izreči kakor nemški h, timveč se glasi kakor nemški ch. Da se je taj h v g prebernul, in tako iz jezika strebil, ni prav, in nadjam se, da se bode to pomanjkanje toliko več občutilo, kolikor več se bodemo s češkim soznanili. — Dosta je besed, v kterih se ta pismenka pogreša tako p. pišemo ho! ho! hušati, huskati, pa ne izrekamo, kakor bi po pravilu bilo cho! clio! chusati, chuskati, timveč rabimo sreden glas med golim dihom ch in med g, ki iz globokega gerla pride. Ker se pa sredni glas med ch in g bez glasnice celo ne more izreči, pridobimo pri njegovej zgubi to, da ga učiti ni treba.
v
3. Citanje natisa.
Pisaje so se učenci pismenk poprijeli, in poznajo vse male pismenke. Večina jih je morala pisati na ploščo, pa se jih bode tudi dosta znajšlo, ki jih bodo že prav lepo na papir napraviti znali. To se naj pripusti, toda se jim morajo peresa dobro vrezati, in vsakemu nekoliko černila ali tinte domu dati; kar so napisali pregledati, ter tako nazaj dati, da se vnovič čedno in prav prepiše. Tako urenje bi moralo naj dalje do 10. ali 15. šolskega dnu trajati; po tem pa moraš, ako še to nisi prej storil, jim natiskani slovkovar u roke dati.
Veselje učeneov bode veliko, ko bodo vidili, da vse slovke in besede bez težave čitati morejo; ako bodeš pa vidil, da se na kakej pismenki kakor: g spodtikajo, napravi jim zraven pisanega g tudi natiskani g — in vse bode potic urno naprej šlo.
No mudi se pri nobenem sostavku dalje, kakor da ga ž njimi enkrat prečitaš, timveč pojdi naprej in verni so raji, kedar ste vadbo s malimi pismenkami natiskane vse prebrali, in se ti zdi, da jc treba, jih še ponavljati, spet nazaj in začni znovjč pri 1. sostavku, ali kjer se ti bodo potrebneje zdelo. Kar ste v šoli jedenkrat prebrali, to naj učenci doma prepišejo, in prihodno nodolo napisano prinesejo in ti pokažejo. Veselje bodeš vživljal, ktero le učiteljsko serce pozna, ako bodeš tebi izročene mladenče in deklice prav vodil. Naposled napiši pismenke tudi po abecedni versti, iu naloži jim, da se jih po tej iz glave učč. Kmalo boš mogel stopiti k
4. Od neločljivih tihnic.
Neločljivih tihnič imamo v slovenskem več, kot v kterem drugem jeziku — todo ni treba, se jih vstrašiti. Nekaj, ker pravila o njih še niso tako ustanovljene, da bi se, ako je gdčgdč ločiš, pro-greška bati bilo; nekaj jih, kjer u začetku besed stoje, v slovkarju najdeš. Vendar si to zapamti, da moraš vsako tihnico, ki se s drugimi veže, pred učenci na deski napraviti, in saj pri pervih jih napeljevati, da jih ukup tudi bes glasnice izrekajo. To moreš takole storiti:
Napiši slovke: re, ri, ra, ro, ru; prašaj, ktera tihnica je u abecedi naj pervi. Na odgovor b' ali po imenu be, stavi b' pred re, ri, ra, ro, ru, in vadi jih izrekati bre, bri, bra, bro, bru — in tudi brez glasnice br. Ravno tako stori s neločljivima bi, in s vsimi drugimi, kakor cr, cl, cm, cv; čr, čl, črn, čv; dr, dl, dn, dv; gr, gl, gn, gm, gv; hr, hI, hm, hv; kr, Icl, kij, km, kn, kv; pr, pl, pn, ps, pt; in s sledečimi, ki ti jih slovkovar, ali tudi slovar na roke data. Tih pis-menk ni treba posebno pisaje učiti, dosta bode, ako učence opomniš, da take neločljive prijatelje u slovkarju po versti vidijo, in da jo treba jih dobro znati, zatorej ker radi ukup ostanejo, tudi ako v sredi med glasnico stojč, kakor se lahko vidi v besedi dobro, ktera se izrekajo in pisaje dčli: do-bro, tako tudi sre-bro; zve-zda, smo-kva, žvi-zga, itd. Vendar Šo enkrat rečem, da niso vsi noločljivci tako skop-čani, da bi jih dčliti in torej pisati: zvČz-da, smok-va, žviž-ga pre-
grešek bil; lo r, l, ostaneta pravilu zvesta, tudi so st, str in še nekteri nikolj nc zapustijo. To prevdariti je dobro, da sebe in ueencov s praznini čenčanjem ne mučimo. Za vselej opomnim, da domače popisovanje vsega, kar se jo v šoli čitalo, se ne suič opuščati, akoravno bi učenci žo urno pisati znali. — O tej dobi njim tudi velike pismenko pokaži, tiskanih se naj u slovkovarju učč. Od tod naprej bodo šolaiji u stanu, ne le po narekbi timveč tudi samosvojno pisati.
g. 5. Spisovanje.
Krasopisjc naj se pusti krasopiscom; otroci pa naj so učo pisati, kar in kolikor njim v živlenju ga bode znati treba. Uč6 naj so napi-sovati pismenke znatne in čedno; uee naj se jih napravljati urno in ročno, ne po tako reČenih izgledih, timveč po krepkem predpisu, ki ga učitelj pred njihovimi očmi na deski napravi; kakor smo dosle vidili.
Hitro, ko učenci pismenke delati in u knjižici zaznamovane stavke že urno prepisovati znajo, naj se vadijo pismeno svoje misli razodevati, to je spisovati. Odloči, kedar se s podučevanjem pismenk nimaš več pečati, za ti novi predmet u predavanju nekoliko časa, iu derži so sledečih stopinj:
1.	Naj napišejo učenci vse reči in osobe, ktero v šoli vidijo po imenih, po kterih so jim znane. Kedar je delo dognano, naj so pregleda, prečita, popravi, bodi si po knjižicah ali na deski. Tako popravljeno delce naj se doma prepiše, prihodnič pokaže, vnovič popravi in potle na čedno, u posebno knjižico — ki se ji spisovnik reči more, zapiše.
2.	Naj popišejo, kar po poti, na cesti zapazijo in vidijo, po besedah , ktere so jim znane, in u popravljenju naj učitelj, kakor po-pred ravna. —
3.	Podaj se ž njimi ali pelji jih u mislih u domače sobe, hleve, kleti, hrame, parne, skednje, žitnice, in daj napisati vso kar se tam najde; vendar nikoli narekaje, timveč naj učenci vse to sami najdejo; ti nemaš nič delati, kakor da njih besede in izreke popraviš, in jih tako pisati vadiš, kakor se prav dobro pismenke izrekajo. Ker so do-zorej gotovo vžo tudi v številoslovju nekoliko napredovati mogli, bodejo tudi število reči vže naznačiti znali.
4.	Dobro bodeš uČiuil, ako svoje učence še dalje okoli vodiš; jib pel jas u kakšen vert, ali travnik, na kakšno njivo, u kakšen gojzd,
iu jih učiš poiskali, kar se tamo znajde. Se vč, da se bodete od zbranega predmeta pred pogovarjali, da jih bodeš tako vodil, da najdejo, kar totaj sliši, in se zvedo, kar jim je napisati treba,
5.	Ako si nekoliko časa svoje učence tako po svčtu vodil, in stvari po imenu spoznovati učil; zberi kakšen poseben predmet, in vadi jih, ga dobro ogledovati, in njegove dčle popisati, p. dčli okna: obokuica, križ, šibra, zatik, okov, pah.
Deli durni: durnica, zatik, veznica, okovi, ključenica, zapah, ključ, klupa.
Deli knjižni: uvez, lierbct, vogel, obrez, lepen, stavek, beseda, slovka, pismenka.
Doli peresni: pero ali peresna cev, porišče, bradica, duša, vrez, cep, ost.
Deli drevesni; koren, babka, panj, verh, veje, laterce, listje, recelj , cvet, sadje.
Deli panja: skorja, ličje, mezdra, sok, les, steržen.
Nektera reč ima več delov euo versto — ti naj se Štejejo, in tako se uče čisla p. jispa ima ene duri, dvoje oken, štiri stone, pod in strop. Vendar se ne smč pozabiti, da morajo otroci dčle predmeta, ki se jim pred oči postavi, sami najti, in učitelju ni drugega opraviti, kakor da jih popraŠa, vaje pri tem vodi, jim namest popačeno pravo besedo da, jih napeljuje, da jo v slovke in posamesne glase (pismenke) razloži in potem zapišejo.
6.	Do zdaj so učenci večidel le imena reči in osob iskali in na-pisovali; moraš jim povedati, da vsako teko ime, ktero reč ali osobo pomeni, se pravi, samostavno ime ali tudi le ime. Naj ti šo napišejo imen reči in osob vlastnih splošnih ali občnih, pa tudi imen jih delov. Med takim urenjem so se mogli pravopisa nekoliko prijeti, če si jim po priložnosti tudi pravopisne pravila nekoliko razjasnul, kakor jih v M. Majerjevem spisovniku od 6—11 str. najdeš.
Sada se še le boš s dobrim uspehom k pervej vadbi u spisovauju, ki jo str. 20 u imenovanej knjižici najdemo, obernul, to jo, sada šo le bodeš jel učonco vaditi, da bodo znali pridavne imena (priloge) rabiti, ali imenom lastnosti prilagati. Po našem se iz vsakega samostav-nega imena lahko pridavno napravi, in tako povč, čega je kaka stvar, osoba ali reč. Nemci mesto tega ime u rodivnik stavijo.
Prašajmo p. Čega je ti klobuk? odgovor bo: Petrov, Paulov, Je-rin, Mariin, očetov, bratov, šestem; matorn, cesarjev, sosedov, kne-
zov, pasarjev. Tudi odgovori: moj, tvoj, njegov i. t. d. bo dobri. — Se vidi, da se take pridavnc imena napravijo iz samostavnih, če se premeni gibni glas rodivnika (2. sklona) u: ov, ovo, ova, za šumcčemi in omehčanimi tihnicami pa tudi u: ev, eva, evo, pri ženskih imenih pa tudi u: in, ina, ino.
Ce se kaka reč celej versti, od ktero imena je pridavno imo (prilog) speljano, prisvoji, so imonu pristavi sJci, ska, sko,_ pri ženskih imenih pa ji, ja, je, p. gospodski (gosposki) žolnirski, cesarski klobuk -— Sent-Vidska, Celjska cerkva itd. kravji, ovčji gnoj, pa tudi telečje, goveje (mesto govedsko meso.)
Opomno se, da mestne ženske imena in tudi druge imajo tudi ski, ska, sko mesto ji, ja, jo, in da se nekterim podolgšani izhod: ovski, ovska, ovsko da, p. bratovski, judovski, rusovski. Nektero imena dobe, kakor bodemo pozneje vidili, tudi av ali ev, kakor smreka - smrekov, jelša-jelsev, Čresnja - črešnjev, in pomenijo, iz česa.
Podajmo se po tem naprej, in najmo iskati lastnosti osob, ali stvari, prašaje: kaka je p. šolska deska, učiteljeva miza? a) kaka je po barvi? odg. černa, rjava itd.
b) po podobi? odg. Štirivoglata — kako dolga — kako široka ali visoka je?
e) iz Česa je? — odg. iz lesa; torej lesena, orehova, češnjeva, jel-ševa, smrekova, dobova itd. — Unajne lastnosti ložeje spoznajo, in najdejo, kakor znotrajne.
7. Vse druge vadbe so naj vzamejo po stopnjah, ki jih je M. Majer zaznaČil. Toda mora učitelj otroke kolikor mogoče, pri eni stvari muditi, da vse najdejo, kar se od nje povedati more. Tako bode neki opis vsake stvari zrastil, u kterem so po malem večkrat ponavlja, samostavno imena s zaimeni nadomestijo.
Na primifr naj služi miza.
Učiteljeva miza ima Štiri posebne dele, zgorni, sredni in spod-ni. Zgorni del je planja, srednji ovod in miznica, spodnji so noge. Noge stoje na tleh; noge veže ovod, na ovodu sloni planja.
Ovod je med nogami in planji; u ovodu je miznica.
Planja je štirvoglata, ima štiri robe (strani). Nasprotne strani so si enake. Po daljih stranih se meri dolgost, po kračjili širokost.
Miza ima štiri noge; noge so zgoraj torši kot spodaj; so štirvog-late in štirrobate
Miza je, da pri njej sedimo, na njej pišemo, na njo knjigo de-vamo itd. U miznico se devajo kruh, žlice, noži itd. Učitelj devajo v miznico: peresnike, peresa, papir, merilo itd.
Planja je iz lipovega lesa, ovod iz dobovega. Mize dela mizar ali skrinjar. —
8.	Vadi otroke napisovati, kar iz glave ved6, p. Oče naš, Češ-Čena si Maria in druge molitvice, tudi znane pčsmi. Popravi ž njimi pogreške, pa naj da kaj takega dočas pišejo, dokler ni prav in brez pomote storjeno. —
9.	Basni, povesti, tudi zgodbe sv. pisma, ktere že vedo, ali ktere jim poveš, bodejo radi popisovali. Vodi jih le, da kratke stavke delajo, in se tako imenovanih period zogibajo. Kdor si prizadeva v periodah pisati, bode težko dobro in prav razgovetno spisovati se naučil.
Rudmaš.
ii.
šiba za otroke zlahna reč..
Oče Abraham, imeniten pridgar svojo dni na Dunaju, pripoveda, da si jc drevje v starodavnih Časih kralja volilo. Nektero drevesa so hotlc oljko kraljico imeti, kajti naj dražej mašobo rodi; ali oljka pametna so brani kraljeve oblasti. Sopet druge bi rado vinsko torto kraljico izbralo, zakaj ona vino, naj močnejo pijačo rodi, ali ponižna vinska terta ne išče kraljevo časti. Tudi hrast ali dob noče drevju kralj biti; lo sam tern se drevesom za kralja ponuja, kterega pa nočejo.
„Ako bi meni drevjo reklo kralja izvoliti — pravi moder očo Abraham — jaz bi jim vedel pravo kraljico poiskati: Brezo. Brezavka zna Čudno modro kraljevati, posebno pri otrokih. Kdor pri otroški reji šibe ni, tudi pokoršine ni, brez pokoršiue pa le rogati otroci rastejo, vsi boleni na duši, kojih bolezni jih le brezovo olje ozdravi. Pač lepo in modro govori sv. Duh: „Izredi svojega otroka prav, in dovoljn boš
z njim, ter ga vesti. Neumnost je terdo vsajena v dečkovo serce, pa ši7>a njo bo i'spodila." — Kako naj starejši po tem božjem svetu v izkoji svojih otrok ravnajo, nam kraljevi mož Albreht, zakonšek se-dajne Angležke kraljice Viktorie pokaže.
Kraljevič Valeški, Angležke kraljice še majhen sin jo ednega dnč v kraljevem poslopju pri okni stal, ktero jo od zgoraj do tal sogalo, in je namesto učiti se, skoz okno na vert gledal, si s perstmi na šipih igraje. Njegova oskerbnica, modra kristiana, ga pogleda in prijazno opomne, naj svoje naloge naučiti se ne pozabi. Mali kraljevič ji odgovori: „ Nočem!" „Ako ne — mu veli oskerbnica — vas moram v koteč postaviti." »Jaz so nočem učiti, pa tudi v kotecu stal ne bom, zakaj jaz sim kraljevič Valeški." Ovo govori in ves vkljubi z nogoj je-Zovo na okni šipo potruple.
Oskerbnica iz svojega stola vstane, in mu resno, pa tudi pametno voli: »Gospodič! vi so morato učiti, kar vam je odkazano, ali vas moram jaz v kot postaviti." »Jaz nočem!" — ji gnjevavo odgovori, in serdito šo drugo šipo z nogo zdrobi.
Gospodična pozvoni, in dvorni sluga doide. Po njem naroČi očetu, kraljičniku Albrehtu,/la ga naj ponižnojo prosi, naj bi so Nja kraljeva Visokost tušem potruditi blagovolili, kajti bi rada zarad Njih sina kaj silo potrebnega z Njimi govorila. Moder in skerben 0Č0 taki pride, in si da vse dopovedati, kar se jo bilo ravno zgodilo. Na to se ozre y svojega malega sina, mu na stolec pokaže rekoč: »Tukaj le so za zdaj vsedi, in počakaj, dokler nazaj doidem."
Kraljevi oče prinese iz svojo sobe svoto pismo, in pravi malemu kraljeviču Valeškemu: »Poslušaj le, kaj sv. Paul apostol tebi in drugim otrokom, tvojim verstnikom veli." Nato mu čita iz lista na Gala-čane 4, 1 — 2, rekoč: „ Dokler je naslednik, dedič ali erb še otrok, m nc razloči od slugeta, da si je ravno gospodar vsega, ampak jo pod varhmi in oskorbniki do časa, ki jo od očeta postavlen." — „l{es jo — govori oče na dalej , — ti si kraljevič Valeški, in ako se spodobno nosiš, boš lehko imeniten mož, in boš tudi po smerti matere tvojo kraljice, kojo nam Bog še dolgo ohrani, lehko tudi kralj Angležki; ali sedaj si še maličko, kteri mora svojim prejpostavlenim in oskerb-nikom pokorn biti, in jih vbogati. Verh tega ti še imam ono drugo besedo prav zastopno povedati, kojo moder Salomon govori: „Komur se šibe mili, on sovraži svojega sina, kdor ga pa ljubi, mu strafi da.u
Na to oče šibo potegne, in priliodnega dediča Angležke krone prav pridno nažge, da šibo dovolj občuti, ter ga v kot postavi, rekoč: „Tukaj boš tako dolgo stal in se učil, dokler ti gospodična tvoja oskerbniea iz kota iti dovoli. Nikolj pa ne pozabi, da imaš zdaj oskerb-nikom in rednikom tako pokoren biti, kakor vprihodno postavi, ktero je Bog naročil."
liošt se pravi tako deco modro in po keršansko gojiti! Naj bi stariši po mestih in po deželi kraljevega očeta v izgled imeli, ki so zlato šibo vočdel od hiše spravili! „Kdor svojega otroka po norsko ljubi (kakor opica svoje mlado) obezuje njegove rane (pa jih ne celi); zakaj vsak krič prehode mu serce. Le ljubi neumno svojega otroka, in strašil to bo; igraj z njim, in žalost ti bo delal: uči sv. Duh. Slabo izrejen sin je sramota svojega očeta; moder sin je očetu veselje." Hočeš pridne otroke imeti, moraš šibo v roke vzeti; brez šibe ni bilo dobrih otrok, in jih ne bo.
Slomšek.
iii.
pričkanje pobožnega mladenča in modriana.
Pobožen fantič čujo veliko govoriti od imenitnega modriana, ki toliko vč in zna, če ravno mlad, da mu ni blizo enakega; vsi drugi mladenči, je nekdo djal, so tumpeci zraven njega.
Mladenček naš želi čudnega modriana spoznati, in ga poprašati, jeli za res toliko vč, kakor ljudje od njega govore. Ko se na terzi znideta, sc mu mladenč prikloni, ga pohlevno poprosi, naj mu povč: Kaj je naj boljše na sveti?
Modrian: Dober prijatel.
Mladenč: Jaz pravim: dobra vest. — Kdo je na sveti naj mo-drejši?
Modrian; Tisti, ki je naj več knig prebral in preČital.
Mladenč: Ni res! le on, kdor sam sebo prav spozna. —• Kdo jo naj neumniši na svetu?
Modrian: On, ki naj manj zna.
Mladenč: Ne, ampak kdor sc hvali, koliko ve. — Kteri stan je naj srečneji ?
Modrian: Jaz bi mislil, da stan učenega modriana.
MladenS: Ne bo dal; ampak stan pravičnega kristiana. — Ktera je naj viša čast in hvala.
Modrian: Hrabrost premagavca vojšaka.
Mladenč: Tudi ne; marveč ponižnost srečnega človeka. — Ktera umetalnost in modrost je naj gorša?
Modrian: Svet modro vladati ali kraljevati.
Mladenč: Nak! sam sebi zapovedati in se modro zaderžati. —• Kdo je naj bogatejši tega sveta?
Modrian: Kdor naj več dnarjov ima.
Mladenč: Pač kar! Lo kdor vsega dovolj ima. — Ktera žival je naj mogočnejša na zemlji ?
Modrian: Lev ali oroslan.
Mladenč: Nikar nikolj ; temuč mali červiček, ki človeka in leva sne.
Ljudje, ki so krog nju stali, so mladonču prav dajali in veseli z rokami ploskali. Modrianu to zamerzi, in 011 mladenčku veli: Ma-ličko! kdo to jo pa tvojo modrosti naučil?"
MladenČ: Moj oče Bogoljub in pa moja mati Resnica sta me vsega tega učila.
Modrian: Pregovor pravi, da eden turrpoc več prašati vč, kakor deset modrianov odgovoriti. Hočem pa jaz tebo prašati, in mi odgovori ti! Kako velik je svet?
Mladenč: Svet jo toliki, da ga samo Bog obseže; pa vendar ni tako velik, kakor oholost ali nečemernost posvetnih modrianov.
Modrian: Ali svet visi ali plava?
Mladenč: On, ki svet obsežo, ga tudi obderži.
Modrian: Kaj je Bog poprej delal, kakor je svot stvaril?
Mladenč: Sibo je za take modriane pletel, kteri po takih rečeh mičavo poprašujejo, pobožno, preprosto ljudi skušati in motiti.
Tako je pričkanje končalo in modrian omolknul. — Ne kdor veliko zna, ne kdor voliko govori, pred Bogom o velja, ampak kdor njega prav spoznava in njemu zvesto služi: pri njem je prava modrost doma.
__Slomšek.
šolarsko blago za nareke in predpise.
1.	Kakor za polžem smerkova steza — za razuzdanim človekom pohujšanje gre. Pošteni ljudje take gerdobe ne terpč, ne v hiši, ne v soseski.
2.	Kdor si hišo na krivico stavi, on si svojo srečo davi; krivično blago dobro storilo ne bo.
3.	Drevje, ktero se preveč košati, malo sadja, ali pa nič zarodi. Tudi mladini se taka godi, ki se baha in bogato obnaša, le malo ima in malo veljd.
4.	Kdor kletvo pri hiši terpi, si stenice in grile zaredi; težko flo bo merčesa znebil — štupa za take šurko ne pomaga.
5.	Kdor molči, kedar so sv. včra in sveto reči zaničujejo, on pusti razbojnikom hišo podkopati; hiša se bode naglo poderla, in tudi njega podsula. Kdor molči, hudobne jezike redi.
6.	Kdor prerad obeta, zaupanje drugih od hiše pomota, in po navadi mož beseda ni. Premisli poprej ko obljubiš, ali boš storiti kos, da zaupanje ne zgubiš. Na kogar so lehko zanesemo, njega obrajtamo. Kdor veliko obljubi, pa malo stori, je figamož.
7.	Kajši manj obljubi, pa več daj, in ti bodo hvalo vedili. Pre-mastna obljuba in pa preveč gnoja pokvari drevje in ljudi, in ne stori prida.
8.	Kdor si v mladosti kaj hudega skusi, on si v starosti po navadi dobrega vžije; kdor si ni hudega vžil, tudi dobrega spoznal ne bo. Neprenehama nebčs imeti ne moremo.
9.	Več kakor človek pri Bogu valji, rajši vboga in poterpi. Kdor vsako postavo pretresa in se nad vsakim davkom švara, on občinski sreči para sukno in plajš; skoraj bo tudi on gol, kakor mol v prazni lajti.
Drobt. za novo leto 1853,	15
10.	Kdor ljudstvo zapravljati uči, naj bo na noši ali na mizi, on aadovoljnost in stanovitno srečo mori svojim potomcom. Nepotrebnih reči ljudi vaditi se pravi ljudem mošno prazniti — jih okrasti. Tako znajo nekeršanski kramarji, šivarji in šivile, pa tudi kerčmarji in oskerbniki dobrih volj.
11.	Kdor slabe nauke daja, on strup prodaja; kdor pa sveto včro" kazi, on mori, in je naj grozovitnej vbijavec; potreba se ga je od daleč varvati.
12.	Ako več beremo, kakor zastopimo, lehko znorimo; ako več snčmo, kakor povžijemo, hitro zbolimo; če več obljubimo, kakor dopolnimo, svoje poštenje zgubimo. Ako več začnemo kakor zgotovimo, še nam smejijo; ako več govorimo kakor premislimo, nas loliko v besedi dobijo; kedar več terjamo, kakor pravice imamo, tožbe in pravde naredimo. Kdor si nesrečno smert pripravlja, on je naj vekši bedak in sromak.
Slomšek.
V.
KEItVAVA ŠIBA SLABIH STARIŠEV.
Veselo je gledati lepe rudeče rožice ali belo lilije, ki v ljubez-njivi vigredi zalo cvete, žlalmo diši in naše serca razveselijo. Pa britka žalost obide vertnarja, kedar huda slana žlaline cvctliČice omori. Ža-lostno cvetlice svoje glavce nagnejo, lep duh is lepoto zgubi, in veselje vertnaija umira. —■
Poznal sim zalo cvetlico, v koji ste lepa rožica In bela lilija v lepi edinosti na enem steblu cvetele, veselje nebeškega vertnarja, kteri njo je u vert te zemlje zasadil; pa glejte! strupni veter je to rožico umoril.
Leta 1845 je šo nedolžna deklica kakor roža in lilija u Veselej vigredi svojega življenja cvetela, — bila je kinČ svojega spola, sladko upanje svojih starišev in vsih poštenih kristianov veselje, ali smradliva sapa vražje zapeljivosti je zalo deklico doletela, — že v zemlji gnije! —
Bogatih starišev li&ra, kteri so njo žalibog! več. za ti svet kakor za nebesa izredili, je v 15. letu svoje starosti že več za gizdave cape svojega telesa kakor za svatovsko oblačilo svoje duše skerbela. Mnogokrat sim njene stariše, kteri so tri zale hčere imeli, opominjal in prosil, da naj varjejo te tri rožice pred zapeljivoj slanoj sveta; pa zastonj! — Bajna Mica 15 lčt stara, svoje serce vražjemu zapeljivcu proda, deviški venec nedolžnosti zgubi in v 16. lčtu svoje starosti nesrečna mati postane.
Hudobni zapeljivec, kteri je njeno dušo vmoril, ji je tudi telesne smerti kriv. Srečno je scer povila sad pregrešne ljubezni, ali zapeljivec, kteri njo je vsakdan obiskal, je s kuhanim vinom, z rumom in rozoljem svoji ljubici stregel. Mladi se je od te močne pije kerv vžgala, in črez tri dni je zapeljana deklica, v naglosti svetimi zakramenti previdena, žalostno na mertvaškem vodru ležala! Stariši, dve sestri in žlahta so se v solzah topili. Na praznik svetega Jožefa 1. 1846 smo njo pokopali, in več ko 600 ljudi je stalo krog njenega groba, na kterem sim rajnej Mici zadne besede govoril, da so vsi gorke solze točili. — Hitro so so solze posušile, pozabile tudi moje besede in vražji zapeljivec, kteri je zavolj zgube svoje ljubke žalosti obupati hotel, je črez lčto po tem že sopet drugo nedolžno devico zapeljal. Ne-skerbni stariši in dve sestri rajno Mice so ravno tako hitro svojo žalost pa tudi moje nauke pozabili, in črez dve leti je žo druga sestra nesrečna mati bila. — Zapeljivec je scer drugo zapeljano deklico za ženo dobil; ali po poti pregrehe se nikdar v srečen zakon ne pride; ako ga na tem svetu božja pravica ne zadene, bo pa enkrat slišal od Jezusa strašne besede: „Poberi se proč od mene, prekleti, u večni ogenj ! " —
Oj malopridni stariši, kteri tako malo skerbi za svoje otroke, koje jim jo Bog izročil, imajo! Vsim takim neskorbnim, nemarnim starišem Bog svoje strašno gorje žuga, pa tudi svojo pravično šibo črez nje iztegne, kakor jo je iztegnul črez stariše imenovanih nesrečnih hčera. Edini sin, ki so ga imeli, jim jo na Binkuštno nedelo v Dravi, kamor se je namesto k božji službi iti, kopat podal, utonil. Vzemite si toraj, ljubi stariši, to žalostno, resnično povest k sercu, da bote za nedolžnost svojih otrok bolj skerbeli, kakor za gizdavo obleko, ki jo zapeljiva mreža, v ktero so veliko nedolžnih duš vlovi; iz vaših rok jih bode pravični Sodnik nekdaj ojstro nazaj terja?! „Imaš hčere, opominja sveti Duh, varvaj njih telo, in no prikaži pr?-
15*
več veselja nad njimi. Ljubiš negodno svoje otroke, strašili te bodo, igraš ž njimi, ti bojo žalost delali. Ne daj jim oblasti, dokler so mladi, in ne pregledaj jim njih spotike."
J. E.
VI.
kratka dogodivščina slavian-
skega sveta.
Slavianski narod, ako se ozremo na število ljudi, je najvekši narod v Europi, kakor orjaško drevo se širi in kviško kipi, pokriva polovico Europe, tretjino Azie in clo v Ameriko svoje košate veje raztega. Mnogo zalih verhov poganja to veličansko drevo — velika je žlahta tega slavnega roda. Iliri, Serbi, Horvati, Bulgari, Poljaki, Čehi, Rusi in Slovenci, vsi so veje ednega debla, vsi sinovi ednega očeta, kteremu je Slavian ime.
Kakor vse ljudstva so tudi Slaviani iz Azie prišli; borž ko ne je v Mali-azii njih zibela tekla, kar nam pričajo imena undotnih krajev in mest, hribov in rek, ki so večdel iz slaviansko korenine iz-rastile. Kedaj pa da so v Europo došli, nem nihče povedati ne vč in nikoder zapisanega ni; samo toliko se lahko izusti, da že v starodavnih časih, mnogo pred Kristusovim rojstvom so je ta selitva godila.
Od pervega tukaj Stanuje moj rod;
Čo vč kdo za drujga, Naj reče, o.dkod?
Stari zgodopisci so Slavianom razno imena davali. Polib, ki jo živel 180 let pred Kristusovim rojstvom, jih imenuje Venete, ter pravi: Kar je še druge zemlje pri jadranskem morju, je v posestvu nekega drugega prestarega ljudstva, ktero se zove, „ Veneti", in govori od ga-lianskega različen jezik. — Jornand, ki je živel blizo 550 1. po Kristusu, na ravnost povč, da Vinid, Ant ali Slavian je vso edno ter piše: Po neizmernih prostorih prebiva Vinidov nebrojninarod. Dasiravno
jim razne imena davajo po raznosti plemen in mest, se vendar naj po-goje Slaviani in Anti zovejo. — Drugi sopet so jim Vendi ali Vindi rekli, dokler je lepo in mnogopomenivno ime „Slavian" ali »Slovani v občno navado prišlo; kajti ime Slavian izvira iz besede „slava" ali čast, ker so naši prededi svojim junaštvom in drugimi hvalevrednimi deli pred vsim svetom se proslavili in visoko čast dosegli. Nemci pa v svojej nevednosti so besedo prevergli in Slaviane mnogo mnogo 16t za Sklave, Italiani pa za Skiave imeli, dokler sta jim sosebno slavni Herder in vojskovodja Ligne oči iztrebila, in jasneje zaumene v glavo vtisnula.
Slaviani so od nekdaj večdel le od poljarstva se živili — po šegi kočovnikov ali pastirskih narodov se po svetu klatiti, ni bila njih navada — so stavili hiše najraj v sredi svojega polja in imetja, in to? liko pošteni bili, da tatov ali roparjev med seboj niso poznali, zate-gadel tudi na hišnih vratih ne ključavnic ne zapahov imeli. Zraven poljarstva so tudi z rokodelstvom in obertnostjo pridno se pečali, bili znajdeni tesarji, kovači, zidarji, brodniki, kerznarji, usnarji, rudo-kopi in kiporezi. Mnogi narodi, kaker Gerki, Rimljani, Avari, Madžari in Nemci so marsikaj od Slavianov se naučili; sosebno dobro so znali ladje tesati, in že v starodavnih časih toliko umni brodniki bili, da jih Rimljani na naj višej stopnji svoje omike niso dosegli.
Že močan na morju
Ilirian jo bil, K' se ladij e tesat Je Rimec učil.
Tudi sloviti tergovei so bili Slaviani. Bogato teržtvo z jantarom je bilo vso v slavianskih rokah; po jadranskem in baltičkem morju, po Donavi, Dnepru, Labi, Visli itd. so njih teržne ladje veslalo, so kožuhovino, žito, med, vosek, dervenino itd. ptujcom vozili, in zamenjali za zlato, srebro, svilo, orožje in drugo robo; sčasoin pa tudi toliko bogati postali, da so imeli vsega dovelj, si pozidali zale hiše in cerkve, in postavili mnogo verlih varošev ali mest. — Stare naj zna-menitniše slavianske mesta so bile: Solin, Beligrad, Dobrovnik, Sardika, Niš (zdaj Nisa), Srem, Sisek, Metul, Arkona, Vinda, Julin, Retra, Stargrad, Devin, Novgorod, Kiev, Moskva, Halič, Gnezno itd.
Lepo obnašo in dobri značaj starih Slavianov vsi od kraja hvalijo, prijatelji in neprijatelji. Bili so pobožni in včrni, delavni in pridni, krotki in pohlevni, ter so drušnjo, petje in nedolžno veselje ljubili.
Starše svojč in sploh stare ljudi so visoko častili, bolene in siromake lepo osterbeli. Vsaki, ki je k njim prišel, znan ali neznan, jo bil gostoljubno sprijet, in vse kar je hiša premogla jedi ali pijače, na ponudbo mil bilo. — Cujte, kako jih slavni Nemec Herder slavi in časti: „Kamor so tihi in pridni Slaviani prišli, so z veselim sercom poljo obdelovali, radi hleve polne živine in omare polne žita imeli, se z raznimi rokodelstvi pečali, in s tiin, kar jim je zemlja in pridnost do-nesla, na svoj dobiček kupčevali ... Na Nemškem so rudo kopali,-znali jo kovati in liti, so sol narejali, platno tkali, med kuhali, sadu-nosno drevje sadili, godce radi imeli, in po domače veselo živeli. Tudi vsmiljeni so bili, druge ljudi radi skoraj preradi gostovali, in ljubili slobodo svoje dežele; svoje predpostavljene so radi poslušali in vbogali, ropati in požigati pa iz vse svoje duše sovražili."
Stari Slaviani so bili ajdovske včre; spoznali sicer edinega Boga kakor stvarnika nebes in zemlje, zraven njega pa tudi se vklanjali drugim manjim bogovom, kterim so najraj ovce darovali, pa tudi drugo žival in zemeljske pridelke. Včrovali so, da jo človeška duša nevmer-Ijiva in da na unem svetu bode vsakdo prijel dobro ali hudo, kakor si tukaj prisluži. — Njih naj glasovitiši bogovi so bili: Perun, bog groma in bliska; Svetovid ali Svantovid, bog luči in sonca; Prove, bog prava in pravičnosti; Radogost, bog vojske in gostoljubja; Belibog in Cernibog, uni stvarnik vsega dobrega, ti vsega hudega. Živa je bila boginja telesne hrane, ter vertnih in poljskih pridelkov; Leda, boginja ljubezni in zakona; Mora, boginja smerti, in Slava boginja ognja in slave ali časti, od kodar izvira Slavov ime. — Ali kmalo so spoznali svoje ajdovske zmote, in se kristianstva prijeli. Naj pervi med vsimi slavianskimi rodovi so Horvati in Serbi kristiani postali, 1. 641 — 670, za njimi pa Slovenci od 1. 700 — 770. Med Bulgare, Moravane in Cehe je sv. kristianska vera po ssv. Cirilu in Metuda prišla od 1. 863 — 876.
Pisati so Slaviani že v starodavnih časih znali in imeli svoje pismenke in svojo abecedo — najprej glagolitico, ktera je skoraj popolno iz navade prišla; potem cirilico iznajdeno od sv. Cirila, slavian-skega apostola, ktero rabijo Serbi, Rusi in vsi Slaviani gerčkega včro-zakona; in najpozneje latinsko, ktero se poslužijo katoliČki in lutranski Slaviani. Vendar jih jo v naj stariših časih, kakor pri drugih narodih, tudi pri Slavianih le malo bilo, kteri so pisati znali. Njih duhovniki in modrijani so glavne pravila narodskega prava na lesene deske zapiso-
vali, vražili in prerokovali s pomočjo svojega pisma, in podučevali samo nektere izbrano v naukih in znanostih, zlasti u veri, zdravništvu in pesništvu.
Stari Slaviani so z narodskimi pesmami, s pevanjem, glasboj in plesom vse druge europejske narode prekosili; zategadel so posebno Normani svoje sinove k Slavianom pošiljali, petja, glasbe, modrosti in drugih vednost od njih se učit, in marskaka šega pri njih in marskaka beseda v njih jeziku, vsa kolikor nje je, po slavianstvu diši.
Občinske zadeve in oprave so bile zgol v rokah naroda samega. Vsak hišni oče je neomejeno vladal rodbino svojo; na narodskih zborih in skupšinah pa so zbrali se starišini, knezi in vojvodi, kteri so pozneje razne imena dobili, kakor: lehi, bani, vladiki, župani ali boj ari; in ti so opravili, določili in poskerbeli, kar je treba bilo, so pravico sodili, vojsko napovedali ali pa mir sklenili, kakor jim jo kazalo. — Kar slobodo in pravico tiče, so bili začetno vsi Slaviani ednaki; sužnih in siromakov med njimi ni bilo, kakor tudi še dan današnji Cernagora in Serbsko nobenega nima.
Slaviani so od nekdaj svoj materni jezik močno ljubili, ter si vse prizadeli, dokler jim je dovoljeno bilo, v slavianskem jeziku službo božjo opravljati. Slavianski jezik je bil pa tudi žo v starih časih toliko olikan in omikan, da so je za vse javne in domače opravila lahko vpotreboval. Že pred jezar Ičtmi, ko so druge zdaj visoko izobražene ljudstva v terdej tmiui še spale, sta dva brata iz Soluna, ssv. Ciril in Metud poslavenila sv. pismo, sv. mašo, časoslovje iu druge cerkvene obrede. — Na narodskih zborih se jo vse po slaviansko obravnavalo, govorilo in pisalo; da! goratanski vojvodi so od nepomr njivih časov do 12. stoletja po slaviansko se vstanovljali, in šo zdaj stoji kamnitno vojvodsko prestolje na Gospe-svetskem polju, dve uri od Celovca slavianskim nadpisom. — Mnogo slavianskih knjig in spisov se je sicer po neugodi časov in krajev pogubilo, mnogo lahko da tudi nalaš pokončalo; vendar že shranjeni zadosti pričajo, da slavianski jezik so jo rabil u vsakoverstnih opravilih in predmetih, in da narod, ki ga je vpotreboval, je visoko stopnjo izobraženosti žo dosegel.
Ali žalibog! da slavianski narod na tej visoki stopnji izobraženosti ni ostal, timveč v meglo se zavila je njegova slava. Že cesar Karol veliki je Slavianom perutnice močno populil; vendar so jim pod vitežkim Svatoplulcom sopet izrasle, dokler druge nesreče nastopijo in jih grozno pomandrajo. V 10. in 11. stoletju je pri nekojih slavian-
skih deblih teržtvo in rokodelstvo skoraj popolno zaostalo, nek-dftjna pridnost in delavnost je zaspala in nemarnost na njeno mesto se vsedla. Te žalostne spremembe krivi so bili Skiti, Sarmati, Huni, Obri in drugi divji narodi, ki so kakor černa živina v mirne slavian-ske dežele se pripodili, vse njili domače ustave, naredbo in običaje vničili in zateptali, jih vpregli v železni jarm sužnosti, in toliko žulili in stiskali, da so jim najboljšo dušno in telesno moč vplenili. Res je sicer, da Slaviani so prijeli za orožje in se branili pred sovražniki svojimi ; ali le malo in samo toliko, da so iz deža pod kap, iz sena na slamo prišli, in šo huje stiskani bili: oni namreč niso nikoli želeli, čez druge narode na svetu gospodariti , niso vojskoželnih knezov imeli, temuč raje davke plačevali, da so le svojo zemljo mirno in pokojno obdelovati in vživati zamogli.
Vendar bi se motili, ko bi mislili, da Slaviani so bili bebe in niso serca za boj imeli; marveč so bili od nekdaj pogumni, in kar hrabrost tiče, niso za nobenim drugim narodom zaostali. Že 400 lčt pred Kristusom so pod svojim kraljem Bradiliom se slavno bili, in ma-cedonskega kralja Filipa zmagali. S hrabrimi Rimljani so 50 lčt hude vojske imeli, napreden so jim se vdali. Kako junaško seje nosil Samo, ki je 1. 630 Slaviane oberskega jarma rešil, in vse v edno kraljestvo soedinil! Kako hrabro sta se obnesla Oleg in Igor, ki sta clo do Carigrada veslala, in gerČkega cesara kozjo molitvico učila! itd.
Da so pa pri vsej svojej hrabrosti Slaviani vendar tolikokrat zmagani bili, in nekokrat clo mnogo slabšim narodom, kakor Sarmatom in Obrom služiti morali, sta dve reči vzroČile. Perva je bila njih nad vse velika miroljubnost, in menda mi no bo nihče kaj oponositi zamogel, ako rečem, da ni bilo še ljudstva na svetu toliko miroljubnega, kakor so Slaviani bili; satorej so raje krivico terpeli, kakor vojsko začeli ali se puntali. Drugi vzrok pa je bil, da njih posamesni rodovi med seboj niso nobene prave zveze imeli, in naj bodo udje po samem še toliko čversti, kaj pomaga, ako glave ni?
Slavianski narod, kakor smo rekli, je najvekši v Europi, kakor listja in trave ga je; skoraj vsa zemlja, ki leži med baltičkim, jadranskim in Černim morjem, med tatranskimi gorami in mod rekoj Donavoj in Volgoj, njčmu sliši; kdo bi jo izmeril natanko, ker je toliko prostrana? kdo ljudstvo razŠtel, ktero na tih neizmernih prostorih prebiva? Vendar poskusiti hočemo, in svoje delo ložeje doveršiti, ves slavianski narod na štiri plemena razdelimo.
I.	Pervo je lesko pleme, ktero zapopado v sebi Čehe, Moravane, Slovake in Lužičane, vsih skupej nad osem milionov. Njih naj slavnifii možje so bili: Ceh, od kterega so bili čehi ime dobili; Samo, od kterega sim že prej naznanil, da je vso slaviansko rodove združil, in so prav ne vč, kterega slavianskega plemena ravno da je bil; 1'remisl, berž ko ne češki pervi vojvoda, ki je Libuso, slavno vnuko Samota za svojO ženo imel; Svatopluk in Borcivoj, ki sta po pridgah ss. Cirila in Metuda se kerstiti dala, in si mnogo mnogo prizadela, sv. kri-stiansko včro v svoje deržave vpeljati; PriVina, ki je na Slovensko prišel, in oče Celjske knezije postal (?); sv. Vaceslav, Čehov pervi kralj in njegova babica, sveta Ludmila, ki sta bila oba svetim muČC-nikom prišteta; sv. nadškof Adalbert, ki je zavolj sv. včre kerv prelil; Jaroslav, ki je mongolskim trumam jez postavil; Otokar II. slavni junak, ki je nevčrske Pruse zmagal, Madžare v mnogih bitkah nama-hal, naposled pa u vojski zoper Rudolfa I. živlenje zgubil; sv. Joan Nepomucen, ki jo bil u Veltavo veržen, ker ni hotel kral j u razodeti, kar mu je kraljica sospovedala; v poznejili časih pa Jan Amos Komenski, Dobrovski, Kolar, Čelakovski, Safarik in mnogo drugih. — Čehi so rano že stopili v kolo dušne izobraženosti; ko je nad nektcrimi zdaj visoko omikanimi narodi še terda dušna tmina stala, so oni že cveteČo slovstvo imeli, Česar jasna priča je knjiga: Izbor iz literature češke, v Pragi 1845. Oni so tudi še dan današni, lahko rečem, med Slaviani naj bolj izobraženi, in kar obertnost tiče, se ne vstrašijo nobenega druzega naroda. Čehi, Moravani in Slovaki zdaj pod perutami austrianskega orla mir vživajo, Lužičani pa nekaj pod pruskoj nekaj pod saksonskoj vladoj prebivajo.
II.	Drugo je poljsko pleme, ktero štejo okoli deset milionov duš. Pravijo, da vtemelitelj poljske deržave je bil Leh, od kterega pa ra-zun imena, nam ničesa znanega ni. L. 840 najdemo Piast-a," kterega naslčdniki so sedeli na poljskem prestolu do 1. 1370. Mieeislav, ki jo bil oženjen z Dobravkoj, hčerjoj češkega kralja Boleslava I., je od njenih pogostnih prošenj omebČen sv. kerst prijel, in Poznanjsko, Gnc-zensko, Krakovsko in mnoge druge škofije vstanovil. Boleslav I. veliki je bil pervi poljski kralj. Boleslav II. prederzni imonovan, jo Krakovskega škofa sv. Stanislava 1. 1079 z lastnoj rokoj umoril, in zatega-del izobčen zbežal, in nopoznatc smerti umeri." Boleslav III. znabiti naj slavniši poljski kralj, jo v 47 bitvah zmagal, in neverske Pruse po sv. Otonu kristianstvu pridobil,
Od 1. 1572 so Poljaki svoje kralje voliti začeli, kar je. vzroČilo, da pravd in prepirov ni bilo konca ne kraja, dokler je njih kraljestvo razpadlo, in sosednim deržavam v roke prišlo. Sobieski je bil sicer poln junaštva, jo pomogel 1. 1683 Turke spred BeČa odbiti; ali poljskega kraljestva na smert bolanega ni več ozdraviti zamogel — od 1. 1772 do 1775 so ga ruska, austrianska in pruska vlada med seboj razdelile. Košciuško se je sicer hrabro obnašal in serČno vstavljal; ali žalostne osode od svoje domovine tudi on odvorniti ni mogel. — L. 1830 so Poljaki se vzdignuli in Ruse iz dežele zagnali, ali kmalo sopet v stari jarm zakovani bili.
Poljskega roda je bil sv. Kazimir, ki je v 25. letu svoje starosti raje umeri, kakor čistost svojo zgubil; sv. Stanislav Kostka, pripo-močnik sv. čistosti; sv. Joan Kanci, vsmiljeni oče vbogih in siromakov; Poljak je bil Miklauž Kopernik, znani zvezdoslovec, ki je neovergljivo razjasnul, da se zemlja okrog sonca verti, itd. Poljaki so zvesti sinovi sv. matere katoličke cerkve, in pogumni, da se ne dajo prehvaliti; ali žalibog, da so preoholi in od • kače nesložnosti se premagati dali!
III. Tretje jo rusko pleme, ki obseže blizo 52 milionov duš, kterih tri milioue austrianski, ostale pa ruski car pod svojim žeslom ima. — Rusko deržavo je vtemelil Rurik 1. 862, ki je kmalo k ta-kej moči prišel, da so je Carigrad pred njim že tresil. Šo krepkejši je njegov sin Igor na noge stopil; z 10,000 ladjami je 1. 941 pred Carigrad veslal, in prisilil Gerke, da so morali z dnarjem in blagom mir si kupiti. Njegova žena Olga je 1. 955 v Carigrad potovala, ondi sv. kerst prijela, in od to dobe so Rusi se jeli pokristianiti; ali začetno le po samem, le tu in tam kaka hiša, dokler so pod Vladimirom I. od 1. 972 — 1015 skoraj vsi od kraja se kerstiti dali; žalibog, da so v občestvo gerčke, ne rimske cerkve stopili! Vladimir je bil izversten in krepkodušen vladar, pod njim se je ruska deržava razcvetela, kakor mlada roža o spomladanskem soncu; pa tud kervave rane ji vsekal, ko jo o svojej smerti med dvanajst svojih sinov je bil razdelil. Med bratmi so vedni boji in prepiri bili, mlado carstvo od leta do leta više hiralo in boleznovalo, dokler divji Mongoli prihrume, in nad dvesto lčt po nesrečnej deželi šarijo, in kakor strašna mora ljudstvo tiščč iu tlačijo. Ivan I. VazileviS še le jih jo bil zapodil 1. 1480, in rusko deržavo sopet k visokej časti in moči pripravil.
Pravo živlenje vendar ruskemu oijašu vdihnul je Peter veliki, ki je bil car od 1. 1689 — 1725, in je sedajnemu veličastnemu ruskemu
poslopju ogelni kamen podložil. Sedajni car je Nikola /., slaven in brihten mož, ki je političkim rogoviležem kakor ternj v peti, in ima z auštri-anskim cesaijem pervo besedo v europejskib zadevah.
Drugi znameniti možje rusko - slavianskega plemena so: Nestor, duhovni oče ruske dogodivščine; Lomonosov, izversten pisatelj, ki je so-stavil ruskega jezika pervo dobro slovnico; Kararnzin, med ruskimi pisatelji znabiti naj učeniši; Puškin, slaven pesnik; Suvarov, ki je Turke, tolikokrat kervavo natepel; Kutusov, ki jo Napoleonove ger-made 1. 1812 vniČil in mnogo mnogo drugih.
Ilusi so sicer kristiani, ali od sv. katoličke cerkve odklani; zatc-gadel so Labudski knezo - škof, jih soediniti s pravoj cerkvoj , osnovali braterno ss. Cirila in Metuda, in sv. oče papež Pij IX. poterdili. — Molimo Slovenci!
IV. Šterto slaviansko pleme je ilirsko ali jugoslaviansko, ktero Šteje nekaj nad deset milionov duš, in zaderži v sebi 1) Slovence na Krajnskem, Štaj-arskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem, BeneČan-skem in Madžarskem; 2) Horvate; 3) Bulgare na Turškem, in 4) Serbe na Serbskem, v Banatu, Bački, Bosni, Hercegovini, Černogori in Dalmacii.
Stari Iliri so bili Slaviani, že mnogo sto lčt pred Kristusom v dogodivščini zhani, ter imeli znamenite kralje, kakor Bardilia, Qlau-kia, Plevrata, Agrona, kraljico Tevto itd., dokler je zadni zmed nj h, Gencio Rimljanom se vkloniti moral. Iliri so zgodaj se pokristianili, Česa priče so nam mnogi njihovi svetniki; p. sv. Mohor, Oglejski škof, in sv. Fortunat, njegov pomočnik; sv. MaJcsimilian, Celjski rojak; sv. Viktorin, Ptujski škof; sv. Kaji, papež in mučenik; sv. Venanci, Soliuski škof in mučenik; sv. Suzana, hči Gabinova, devica in mučenica* sv. Ser ena, žena Dioklecianova; sv. Artemia, hči njegova iu mučenica; sv. Placidia devica, hči Valentiniana III. rimskega cesara; sv. Cirila devica in mučenica, hči cesara Decia in sv. Trifonie cesarice; sv. Malcsim, Emonski škof in mučenik; sv. Kvirin, škof v Siseku in mučenik; sv. Hieronim, cerkveni učitelj v Stridonu rojen itd. Dasiravno pa so imeli še posamesne slavne može, post.: rimske cesarje Aureliana, Diolcleciana, itd. so vendar čedalje bolj obnemogli, in sosebno od divjih Obrov hudo stiskani bili, dokler so po razpadu rimskega cesarstva drugi slavianski narodi med njih se vselili.
Naj pervi so prišli Slovenci čez Donavo sem v sedajno soliša med 1- 592 in 595, ki so imeli razno kneze in župane. Slovenci so bili
začetno hudi sovražniki Jezusove včre, ter so jo hotli popolno zatreti; ali Bog je drugače sklenul in jih v dobre, zveste kristiane preobernul. Med Slovenci in Huni se strašna vojska vname, in gorotanski vojvoda Borut, ki jim sam ni bil kos, Bavarce v pomoč zakliče. Bavarci pridejo , Ilune premagajo, pa si podveržejo tudi Slovence, in Karasta, sina Boruta, in njegovega vnuka Kajtimara seboj na Bavarsko vzamejo. — Res da Slovenci so po tem takem na enej strani veliko zgubili , ker so ob slobodo prišli; na drugej strani pa še mnogo več dobili — sv. kristiansko včro namreč.
Bavarci Karasta in Kajtimara v katoliČkej včri podučč, in ko Borut umerje, nastopi Karast za njim, ki je bil tedaj Slovencov pervi kristianski knez. Ali Čez tri lčta že umerje, in njegov naslednik jo Kajtimar, kteri je bil clo pobožen, in si veliko prizadel, vse svoje podložne pravej včri pridružiti. Mnogo že jih je spreobernil Solnigraški Škof, sv. Rnpert; ali še vekše zasluge za Slovence si je pridobil njegov naslednik, sv. Virgili, kteri je poslal med nje sv. škofa Modesta in nekoliko drugih mašnikov, ki so jih mnogo mnogo za Jezusa pridobili in v imenu presvete trojice kerstili. — Svoj sedež je sv. Modest imel v Gospej sveti, kder pred altarjem sv. križa počiva; in še dan današni se kaže ondi hiša z imenom: n gradič sv. Modesta
Ali 1. 769, ko Kajtimar zamerje, so sopet kervavi boj prične med Slovenci, med kristiani in malikovavci, tako da je njegov sin Valhun na Bavarsko bežati moral; zategadel Bavarci sopet na Slovensko pridejo, zmagajo malikovavce, kterih vodja sta bila Aureli in Dr oh, in pobožnega Valhuna za vojvoda postavijo; in od te dobe so Slovenci vun in vun pravovčrni kristiani ostali. L. 788 so prišli Frankom v oblast, kojih kralj Karol veliki je Bavarce zmagal; od 1. 1464 pa so austrianskim knezom podložni.
Naj imenitneje osebe med Slovenci so: izveličana Hildegarda ali Agata, prijatljica vbogih in zvesta zakonska žena; sv. Ilema, Pilštanj-ska grofinja, ktera je Kerško škofijo vtemelila; Andrej Turiaiki, ki seje s Turkmi toliko junaško bojeval; Primaž Trubar, pervi znani slovenski pisatelj; Tomaž Kren, slavni Ljubljanski škof; Valvazor, leto-pisec in velik rodoljub; Marko Hanžič, imeniten zgodopisec; Juri Vega, visoko učen računoslovec; Juri Japel, glasovit poslovenitelj sv. pisma; Žiga Cojz, podpornik in prijatelj znanosti; Jerni Kopitar in Urban Jarnik bistroumna jezikoslovca; Frane Hladnih, slavni zelišar; Valentin Vodnik in Frane Prešern, slavna pesnika itd.
2.	Horvati so prišli iz današne Galicie 1, 638, in so vselili v sedajne sedeže med Dravoj in jadranskim morjem; petero bratov jih je vodilo, namreč; Kluka, Ljubel, Kosenae, Muhlo, Horvat in dvojo sester, Tuga in Vuga. Za Klukom, ki je bil pervi vladar, je nastopil njegov sin Purga, pod kterim so Horvati se pokristianili okolj 1. 641. Kar jih je nevčrnikov ostalo, so se pod kraljem Svetimirom okoli 1. 720 kerstiti dali. Njegov sin Budimir je bil tako pobožen, da je papež Hadrian tri kardinale do njega poslal, ki so ga kakor kristian-skega kralja mazilili in kronali.
Ali kmalo so gerČkim cesarjem, in od 1. 788 Frankom služni postali, dokler jih knez Porin 1. 831 sopet oslobodi. Na to so mnogo lčt pod svojimi lastnimi kralji živeli, mnogokrat med seboj prepire imeli, in tudi unajnih sovražnikov se je njim manjkalo; vendar do 1. 1102 svoje samostalnosti niso zgubili. Tega leta pa se pogodč z madžarskim kraljem Kolomanom, do 1. 1525 z Madžario združeni pod svojimi lastnimi bani skoraj popolno slobodno živč, in se sosebno 1. 1242 na grobničkem polju zoper Tatare slavno obnesejo. Ko jo pa madžarski kralj Ludovik II. v nesrečni bitki pri Muhaču živlenje zgubil, so Hrovati z Madžari vred pod krilo austrianske carevino prišli.
Njih naj slavniši mož v naših časih je ban Josip Jelačič, ki jo rešil ne le svoj narod iz krempelj divje in korvoželjne stranke, timveč celo Austrio pred razpadom.
3.	Menda eno lčto za Hrovatmi so Serbi se vselili v sedajne svoje stanovališča, in že pred Slovenci se pokristianili; ali tudi oni so gerčke včre, in odklani od živega debla prave sveto cerkve. Njih vladari so imenovali se ali župani ali kralji ali cari ali vojvodi. Berž ko no naj slavniši je bil Štefan Dušan silni, ki je gospodaril od 1. 1336—1356, in Serbsko na naj višo stopnjo časti in slave dvignul. Z 80,000 vojaki je proti Carigradu vihral, Gerke za serčno žilo šlatat, in strah in groza gre pred njim; ali še tisto lčto pod smertnoj kosoj pade, in njegovi naslčdnik mu niso kaj podobni bili. Gerki Turke v pomoč zakli-Čejo, in sv. Vida dan 1. 1389, ko Lacar Gerbljanovič na prestolu sodi, zaklenka Serbom na kosovem polju, iu njih carstvo se v hladno zemljo položi.
Od tod so pod turškim jarmom se solzili noter do 1. 1801, ko ja Ojorgje Petrovič ali čemi Juri se vzdignil in z Turkmi bojevati se začel. Po njegovej smerti je nastopil Miloš Obrenovič, in dan današni je serbska knezovina sicer samostalna, vendar pod ruskim in turškim kri-
lom. Tudi Scrbi v Cernigori so samostalni; kteri pa v Hercegovini in Bosni bivajo, še zmirom Turkom služijo, — Serbov naj slavniša moža v naših časih sta KnjiSanin, ki se je 1. 1848 in 1849 zoper madžarski naval tako krepko vstavil, in Vuk Stefanovic Karadžič, izverston pisatelj. —- Pesem toliko lepih in mičnih, kakor jih Serbi imajo, jih menda nobeden narod nima.
4. Bulgari so sicer tatarskega rodu, sčasoin pa se popolno posla-venili, iu noter do te ure pod turškim bičem stokajo. Kako težko zdihajo, nam svedočijo žalostne pesmi, ktere se po Bulgarii slišijo, in kterih ena se tako prične:
Celemu svetu prisije sonce, samo za Balkanom se ne dani, itd.
Kerščeni so bili 1. 861 po ssv. Cirilu in Metudu.
Vsih Slavianov skupej je tedaj okoli 81 milionov, koliko Število!
Rozman.
vil
amerika najdena.
Naši prededi so poznali samo tri dele sveta, Azio, Afriko in Eu-ropo; Amerika jim je bila neznana, njo je najšol šo lo Krištof Kolomb 1. 1492 po Kristusovem rojstvu.
Krištof Kolomb v Genovi na Talianskem 1. 1436 rojen, je bil mož bistroumen, pogumen in z mladega v mornarstvu dobro izučen, je veliko vedel, veliko mislil in od lčta do lčta više v svojem mnenju se uterdil, da nam nasprotna stran zemlje ne more vsa z vodoj biti zalita, timveč mora tudi Suhega kaj imeti. Kar mu je njegova glava naznanila, je poterdilo mnogo umnih in učenih možev, s kterimi se je zarad tega posvetoval, je potordilo tudi mnogo mornarjev, pričajo da dostikrat že so vidili sem od zahoda po morju priplavati neznanega tersa, umetno rezljanega lesa, in enkrat tudi dvoje mertvib teles čudnega obraza in clo nenavadne oprave.
Ves vnet od važnosti svojih misli in popolno prepričan od njih djanske izpeljavnosti, stopi pred starašinstvo svojega rojstnega mesta Genove, in umevno mu razloživši, kaj da snuje v svojej glavi in kako lahko in kmalo bi se vse vresničiti dalo, pohlevno prosi za nekoliko ladij in ljudi, veslati ž njimi v novo deželo; ali namesto pomagati mu, ga sramotno zapodč rekoč: da je sanjač in pajek mu možgane za-predel.
Pobitega serca se na Portugalsko odpravi, in razodene undotnemu kralju Joanu II. svoje osnove in misli. Kralj ga prijazno sprejme in svojim svetovavcom ukaže, da naj se pomenijo ž njim in pogodd; ti pa so po sleparsko ravnali, so za herbtom njegovim druzega mornarja najeli in čez morje poslali; ali brez vsega vspelia. Kmalo namreč se verne, zaterdivši da ni misliti, na odkazanej strani najti kako novo deželo. — Kolomb pa poln nevolje se na Špansko poda, spet ondi razklada svoje misli in mnenja, in se ponuja in prosi za potrebno pomoč. Ali tudi tu ga vodijo za nos, mu ne obljubijo in no odrečejo, in celih pet lčt revež ne vč, ali je kuhan ali pečen, dokler mu naposled naznanijo, da za negotovo reč se ne moro toliko dnarja potrositi. Močno žalosten so na Angležko odpravlja, kamor jo svojega brata že poslal, ko mu predstojnik nekega samostana toliko prigovarja, da Se ostane; in ros! čez tri lčta mu kraljica Izabela od samega veselja, da je mesto Granado nevčrnikom iz rok izpulila, dovoli tri ladje, potrebnih ljudi in drugo priprave, ter pismeno obljubi, da Kolomb, ako mti po sreči izide, bodo podkralj vsih od njega najdenih dežel in dobi deseti del vsih njih doneskov.
S tremi majhnimi ladjami in 120 ljudmi 3. augusta 1492 iz Španske barkostajo Palos odrine, se poslovi 6. septembra tudi od kanarskih otokov, in po Širokem morju veslaje išče novega sveta, od kterega nihče gotovo ne vč, ali ga zlato sonce obsije ali no, in kjo da leži. Nad dva mesca že je preteklo, kar je od španskih bregov odjadral, in še ni nobenega sleda od iskano dežele, kamor se oborno oko, na levo ali na desno, zadej ali spred, ne vidi in ne zagleda druzega, kakor široko nebo nad seboj, in globoko, neizmerno vodo pod seboj, tako da sčasom tudi naj pogumnišim serce vpade, in vse, kar je na ladji, godernjati začne in preklinja Kolomba, ker jih je v toliko za-dergo pripravil. — Kolomb pa miren in neoplašen med njimi stoji, in neprenehom v nebo in Boga se oziraje maloupno tolaži, nevoljneže vmirava, in zdaj enemu zdaj drugemu kmalne boljše ure obeta; ne-
no
vtrudeno gleda na vse kraje sveta iu mčri noč in dan globoČino morja, dokler naposled pomanjka tud njemu tolaživnih besed, in nevolja njegovih tovarišev do verha prirase. Že mu smertjo žugajo, in berž ko ne bi ga zamorili tudi bili, ko bi jim skerb, kdo bi jih potem nazaj peljal, branila ne bila; vendar jim obljubiti mora, da, ako v treh dneh suhe zemlje ne vgleda, se bode obernul.
Ali že drugi dan zapazi, da morje postaja bolj plitvo, okrog la-dije plava mnogo tersja in veja z rudeČimi jagodami, tudi nekaj de-želskih ptic prileti na jambor se vsedši; vendar suhega ni Se nič viditi bilo. Po noči šele okoli dvanajstih, ko mesec skoz oblake poluka, zažene nekdo mornaijev veseli in toliko zaželjeni glas: zemlja, in kakor bi tronul, vse po ladji se u veselje povije. Eden druzega objemajo se od veselja solzč, za odpuščanje prosivši pred Kolomba poklekovajo, in kakor iz enega gerla hvalno pesem poj<5.
Ko jutro 12. oktobra (bil je petek) napoči, leži lep, zelen otok pred njihovimi očmi. Vso se očedi, opero, in Kolomb praznično oblečen in z golim mečem, stopi naj pervi na novi svet, njegovi tovarši sledijo; vsi se voržejo na obraz Boga zahvalit, in novo zemljo poljubijo. Potem križ postavijo, in najdeno deželo vzamejo za španskega kralja v posest. — Tamkaj ni ljudje pa v gostih tropah na bregu stoj6, osupnjeno gledajo novo ljudi, in ne vedo kaj so godi. Bili so nagi, rujavkaste kože in tako slabega uma, da Španiolci začetno clo dvomijo, ali so v resnici ljudje ali no. Samo toliko pozvedo, da njih otok po njihovem jeziku so zovo Guanahani, kar je Kolomb prekerstil v „San Salvador", ali po našem „sv. zveličar
Najdeni otok je bil sicer lep in rodoviten, ali zlata, srebra in druzega takega zaklada ni imel; zategadel so njegovi prebivavci, ko Španiolcov hlopenjo po zlatej rudi zaznajo, proti jugu jim kazali, kamor Kolomb tudi vesla in najde veliki otok Kubo. Ali tudi tukajni ljudje so bili vsi megleni in divji, iu ko so jim zlatnina predstavi, kažejo proti jutru in vpijejo: „I£aitiu; zategavoljo se Kolomb bolj proti jutru derži iu prijadri do otoka Ilaiti, kterega jo v Ilispaniolo prekerstil. — Tu s pomočjo divjakov postavi majhen gradič, pusti njemu u varstvo 38 svojih fovaršev, in ker se je ena njegovih ladij na pečinah razbila, druga pa samovoljno zapustila, so po novem Ičtu 1493 z ednoj samoj ladjoj nazaj v Europo odpravi, povŽdat in naznanit, kaj in koliko je najšel.
Nazaj veslaje nezvesto ladjo dobi sicer sopet v pest, ali tudi njega zasači strašna nevihta, tako da vse kopcrni od groze in straha, in se k bližnej smerti pripravlja. Kolomb pa tudi zdaj ne zgubi glave; oskerbi kar je oskerbeti, in pomaga kolikor je pomagati mogoče, potem pa na blano ali pergament napiše kratko naznanilo svoje najdbe, skerbno povito v lajto zabije, in zažene vse skupej v togotno morje, misleč, da ji bode Bog dal kakemu mornarju priti v roke, ki bode pismo prebral in oznanil europejskim dcržavam, da Kolomb ni zastonj morja preladjal, timveč najšel nov svet in nove ljudi, pa damo se vernivŠi v nezmernem morju utonil. — Vender Oče nebeški je to nesrečo od njega odvernul; nebo se sopet zvedri, jezno morje potolaži in vleže. Žo se europejskim bregom približa, ko nova nevihta vstane in ga prisili, pred Lizbono zavčtja iskati, kder jo portugalski kralj Joan II. sam ž njim govoril in močno se kesal, da ga ni v službo vzel.
Petnajstega marca v barkostajo Palos priladja, in komaj se zvč, je vse po mestu na nogah, vsi zvonovi zvone in veselega hrupa in strela ni konca ne kraja; vsakdo ga viditi hoče, in čudo da ga niso zadušili, tako so ga objemali in se okrog njega lomili. Ves ovenčan gre na kraljevi dvor, kder je kralju in kraljici vso kar jo vidil in skusil, natanko naznanil, in bil od obeh slovesno sprijet. — Bili so ti njegovi naj lepši dnevi, saj so kmalo utonili v morju žalosti in britkosti !
Trikrat še je v Ameriko veslal, najšel mnogo dežel in otokov; ali kakor so rado zgodi, se je tudi njemu pripetilo — nehvala jo bila plača njegova. Mnogo jih jo bilo, ki so ga objedali, v obraz in za herbtom mu oponašali in hudo ga obrekovali, in žalibog! da kralj jo bil lahkovčren in takim kavranom preveč rad ušesa nastavljal. — Enkrat so pri obedu sedeli, in sopet mu oponašati začno, da Ameriko najti ni bila nobena umetnost, timveč vsakdo bi to lahko bil storil; kar se prinese na mizo skledica mehko kuhanih jajc. Kaj menite, jih Kolomb nagovori, ledo zmed vas zna in ve jajce tako na ostno postaviti, da bo stalo samo od sebe in brez podpore ? Vso poskuša, vso si glavo izbija, ali nihče ni toliko umeten. Glejte! jim ročo Kolomb, in jajce vzemši ga vbije in toliko vtisne, da je stalo samo od sebo. — To bi bili tudi mi lahko storili, so zavpili vsi. — Kako pa da niste? jih Kolomb opraša.
Če daljo huje so ga odrivali, in clo tako daleč jo prišlo, da kraljevi namestnik Bovadila ga jo v želozjo zakovanega v Europo poslal. Drobt. za noro leto 1853.	16
Tu je sicer svojo poštenost in nedolžnost belodano dokazal, ali kaj! dane besede mu vendar niso deržali, in kar so mu pismeno obljubili, niso spolnili; zastonj je prosil in terjal in se na pisano dogodbo in lcra-ljično besedo opiral, dokler od mnogih trudov in dušnih žalost zboli, in 1. 1506 u Valadolidu na Španskem mirno v Gospodu zaspi. Železje, kakor je ukazal, so zravon njega v mertvaško Skrinjo položili.
Kolomb, kakor so zapisano najde, jo bil veliko, zale in čverste postavo, podolgastega obraza, nekoličko slokega nosa, in višnjevih živahnih oči. V mladosti je imel rujavkaste lase, ali skerbi, trudi in nadloge so jih zgodaj vbelile. V svojem obhodu je bil prijazen, pohleven in vseskoz so obnašal, kakor pobošon in moder kristian.
Rozman.
viii.
D o j i v k e.
Živali, ki povoržejo žive mladg in jih d oje svojim mlekom, se zovejo dojivlce. Dihajo po pljueah, in gorka in rudeča kerv po njih žilah teče. Znamenitneje med njimi so sledeče:
1. Brez dvoma med vsiini naj vekša žival jc kit ali morski som, ki siccr u vodi živi, pa so po svojih lastnostih vendar le med dojivko rajta. Velikost njegova je grozna in se težko predstaviti da; odrašen je mnogokrat dolg nad 05 čevljev, visok in širok nad 40, in blizo 2000 centov vaga — kdor ga zagleda, bi mislil, da kaka podolgasta hiša sc po morju vali. Ako svoj gobec odpre, tako široko zazija, da bi so lahko po koncu postavila prekla dva sežnja dolga, in se vozili s čolničem v njem. Zob ima sedemsto tako debelih in močnih, da okoli deset centov tehtajo, se mnogoverstno rabijo, in sc prodajajo tudi pri nas v štacunah pod imenom „ribja kost." Njegova zgorna čeljust je tolika, da je malo strešnikov takih, in mnogo klopi, stolov, seni in druzega hišnega orodja so v tistih krajih iz nje naredi. — Zdaj samo v severnem morju se živi, kamor lčto na lčto vesla mnogo
ladij in ribčev na njegov lov; ■ ali ti lov je silno nevarn. Z železnimi ostvami, ktero imajo z močno vervjo za čoln privezano, ga napadejo in nažigavajo; ali pogosto potegne som ostve, verv, Čoln in ribče v globoko vodo seboj. Ako jim pa po sreči izido, si privežejo krompiže na noge, da jim na polznem životu no spoderkne; in kakih petdeset tako lahko po njem kobaca, da niso eden drugemu clo nič na potu. Njegovo meso sicer ni zavžiti; vendar pravijo, da jim sama kost in mast sreduega soma okoli deset jezar goldinaijev verže.
2.	Na suhem naj vekša žival je slon, ki je skoraj trikrat tako dolg kot konj, visok kakor bi dva zala vola verh eden druzega postavil, in mnogokrat sedemdeset centov težek postane; pa tudi lahko 20 — 40 centov na svojem lierbtu nese. Dela ali vleče, da šestero močnih konj mu ni kos; pa tudi dan na dan dva centa piče potrebuje. Živi v toplih krajih, in blizo dvesto let starosti doseže. — Njemu lasten jo dolgi rile, kojega namesto roke ima, in tako umno rabi, da človek so lo čuditi mora. Ž njim post. potegne zamašek iz stekleno posodo, tekočino spije, posodo pa sopet na tla postavi; tudi pičo ž njim h gobcu prinaša. V svojej zgornej čeljusti ima dva zoba, ki sta bela kakor mladi sneg, nad seženj dolga in okoli dveh centov težka, iz kterih se dobi lepa slonova kost, ki so jako drago prodaja.
Dasiravno na videz velik štorklež, so vendar podučiti in izuriti da, kakor menda nobena druga žival; pohlevno poklekne, ako mu veli gospodar, si sam breme naloži, in nevtrudeno dela, samo da so nekoliko pohvali. Vendar zameri tudi kmalo, in gorje mu, kdor ga raz-žali! V Azii je nekdo nekemu slonu, kolikorkrat jo v mesto prišel, pomolil nekoliko smokvinih peres, ktere je slon rad zobal in hrustal; enkrat pa za šalo v smokvino perje kamen zavije in ga slonu ponudi, kar pa tega toliko razkači, da pri priči ga popade in do smerti po-mandra.
3.	Za slonom naj močnejša zverina je oroslan ali lev, ki jo silno velikemu mačku podoben, ima dolgo borke, košato glavo iu persi, oči ognjeno in velike, in je toliko močen, da naj vekšega vola lahko v gobcu nese, in zraven še hitro toče, kakor javalne ktera ptica pod nebom. Kedar on zarujovo, je ravno tako, kakor bi iz zemlje zagro-melo, in vso kar ga sliši, od plaha stermi, ter se skriti poskuša. Rep njegov jo po tri vatle dolg, in gorje človeku ali zverini, ktero ž njim oplazi, ona več trave ne tlači. Kralj zverino mu pravijo, zato ker
IG *
ga nobena ne zmaga; samo človeka ne zgrabi, razun ako ga huda lakota tepe, ali kdo nalaš draži. —
Kervoželjniši, vendar manjši in slabši od oroslana je tiger ali ris, ki ima po vsem životu rise romene, bele in černe, v Azii živi, in je strah in groza čred in ljudi, Kis je strašno divji in ljut, ne prizanese nikomur, no človeku ne živini, da jim je le kos, in se nikdar kervi ne nasiti, posebna ljuba pa mu je gorka kerv. Njegova koža jc lepa in zala, da le gledal hi jo, ali tudi mnogo dnarjev volja.
4.	Za tople kraje bcrž ko ne naj koristniša žival je velbljud, ki • se zadovoli z naj bornišoj pičoj, in ako druzega ni, tudi dračjo iu ternje gloda in grize; lahko osem ali Štirnajst dni brez pitja živi, pa tudi ako do vode pride, silno veliko popije, ter zamore nje nad 10 bokalov v nekem predalu svojega želodca tako Čverste prihraniti, da popotniki nekokrat, ko jim potrebno pijačo pomanjka, pobijejo vse velbljudo, da sc njih prihranjene vodo polastijo in smerti ote. Verh tega mehko in rahlo nosi, rekel bi, da ravno kakor bi se po železnici peljal, in toliko hitro hodi, da nese deset ali dvajset centov dvajset ali trideset ur daleč na dan. Njegovo meso je dobro za jesti, mleko zdravo za piti, iz kož pa veČdel mehe za vodo in vino delajo.
V toplih krajih mu puščavska ladja velijo, zato ker v puščavah, kder od velike vročino pesek gori, malo živinsko piče jc in voda redka, jo človeku za Bogom edina pomoč. — Eno pleme samo eno gerbo na herbtu ima, eno pa dva in se sploh dromedar imenuje.
5.	Kar je za tople kraje velbljud, je za merzle sedlon, ki je jelenu podoben, samo da ima krajšo nogo in krajši vrat. Njegovo meso jo takega okusa, kakor naših jelenov, samo da jo bolj rudeče, bolj mehko in sočno; mleko jo mastno, tečno, gosto kot smetana, in da obilno sira. — Pičo si sedlon sam poišče, ter živi poleti od trave in listja, po zimi pa od maha, kojega si spod snega nakopa.
Sedloni so Lapov edino blago in bogastvo; njih meso in mleko pojedo, v njih kožo se oblačijo, iz črov si narode prevoze in vervi, iz kosti nože, žlice iu šivanke, iz mehurja šipo za okna, iz želodca me-liovo in vreče, in iz kopitov pitno posodo. Vse od kraja vejo in znajo porabiti, clo nič se ne zaverže. —• Tako skerbi modri Bog tudi za tako ljudi, ki v severnih krajih žive, kder večna zima je, poletje komej kakih osem tednov terpi, in razun maha in kake pritlikaste brezo ali smreko ničesar ne rase. Premožniši Lapi jih blizo 2000 imajo; kdor pa'je reven, jo saj kakih dve sto glav gospodar.
6.	človeku naj podobniše živali so opice, kterih je mnogo mnogo plemen. Naj brihtniša med vsimi se veli orangutang, ki je štir do pet Čevljev visok, večdel ravno hodi, svoje prednje noge kakor roke vpo-trebova, in kdor bi ga od daleč zagledal ali bi ne imel dobrih oči, bi mislil, da je človek. — Opice so močno togotne, rade izmikajo, in vse kar vidijo, posnemati hočejo; ali v svojo nesrečo. Kdor bi rad kako dobil, gre v bost,o, v kterej opice živč, si umije obraz tako da ga vidijo, in posodo s keljastoj ali limastoj vodoj pustivši nekoliko odide. Zaporedoma prikoraČijo opico se vmivat, si oči zalimajo in se netežko vi o ve. Ali si pa škorne nekokrat obujo in izuje, in popusti škorne, ki so znotraj smoloj namazane. Človek se komaj odstrani, že opica priskaka, škorne obuje in odbežati ne more. — Jedo sadje, korenine, zeliša in žižce, posebno rade pfi mravlje in med. Tudi se dajo lahko naučiti te ali une umetnosti, in berž ko ne sami ste že vidili marskako opico, kako je plesala, se prckucovala in raznotere burke vganjala.
Slovenci! le nikarte, da bi bili tudi vi opicam podobni in bi vse ptuje preveč radi posnemali. Nemci, Lahi in drugi narodi imajo mnogo, kar je hvalevrednega, pa tudi mnogo, kar se podobriti in posnemati nikakor no smč. Žalibog, da se nekojim Slovencom in tudi Slovenkam vsaka beseda lepša od slovenske dozdeva!
7.	Naj umniši zidar in tesar med živalmi jo dober, ki naj pogoje v Ameriki živi, pa tudi po drugih deželah se najde. Naj bolj podoben jo podgani, velik ko sreden pes, in kratkih nog kakor jazbec. — Kakih dvajset zmed njih in tudi več si hišo napravijo, terdno in prostorno, da mnogo kmetov bi bilo veselo, tako imeti. Nimajo sicer ne sekiro, no motike, nc žage; imajo pa zobo toliko ojstro, da drevo precej debelo o 'kratkem odgriznejo. Perst nosijo s prednjimi nogami, in jo z ropom tako dolgo tolčejo, da se močno vtordi. Njih koža se nc dobi spod deset tolarjev, in libra njih dlako trideset do štirdeset goldinarjev verže.
8.	Ostale plemena dojivk, ki med nami žive, ste gotovo žo vidili, ali saj slišali od njih, kakor od medveda, volka, lesjaka, zajca, dihurja, ježa, pesa, konja, govede, kune, vidre itd. zato vam danos nič posebnega od njih povedal ne bom; samo to vas opomnim, da dobri Bog je vstvaril vso živali v svojo čast in človeku v prid in korist. Rabiti jih smemo, tudi vbiti in vžiti; ali mučiti in tOrpinČiti Bog vari! To je greh, od kterega bo Bog rajtengo terjal, in ga kaznuje mnogokrat s časnimi nadlogami že na tem svetu.
Rozman.
ix.
sol a na vertu.
Otroci. Oče! oče!
Oce. Kaj je, deca?
Otroci. Vidite, kako je danes lepo, kako prijetno! Ajdimo na vert! lčpo vas prosimo, ajdimo!
Oce. Kaj pa bo na vertu V
Otroci. Enmalo poigrali bomo, ako smčmo; ali pa poslušali, ako nam kaj lčpega povčdali bote.
Oče. Ako bote med tednom pridno se učili, mene in mater radi vbogali in krepostno se zaderžali, hočemo dokler bo lčpo, vsako nedeljo popoldne na vert iti, so razveselit in naredit si kratek čas. — To izgovorivši hišne vrata odpro, in proti vertu stopajo oče in deca ž njimi; na vertu pa oče takole govoriti jamejo:
Ljubi moji otroci! oglejte se nekoliko okrog sebe. Vse, kar iz zemlje prirasc, in svojo hrano po zemlji in zraku dobiva, se zove rastlina. Rastline imajo živlenje v sebi, zato ker rasejo in hrane po-trebovajo; ako jim živeža zmanjkuje, začno hirati, vcniti, so sušiti in odmerjejo; ako pa požrešne so iu sc živeža preveč naserkajo, se zaduši in v svojem soku vtope, kar se žitu pri predeževnem vremenu, ali cvetlicam, ako se premočno zalivajo, mnogokrat primeri. — Tisti del rastline, ki v zemlji tiči, se zove korenina; ona primerno hrano iz zemlje serka, in je rastlini toliko potrebna, kakor serčna žila človeku ali živali. Tisti del pa, ki iz korenino prirase, in mladiko in veje in perje in cvetje poganja, se zove deblo, in je zdaj šibko in rahlo, kakor pri bilki ali žitu, da se lahko pripogne, kamor se hoče; zdaj čver-sto in močno, kakor pri hrastu ali bukvi, da se najhujemu viharju vstavi; zdaj visoko in ravno, kakor pri smreki in mecesnu, da bi mislil: svečilr gaje vlil; zdaj sklučeno iu nizko, post. pri brinju ali ternju, kakor bi ga kdo bil s kijem potolkel.
Vsaka rastlina, kakor sami vidite, perje, poganja, ali majhno ali veliko, ali podolgato ali okroglato, ali gladko ali kosmato, ali kake druge oblike. Perja je rastlinam toliko in še više potreba , kakor dlako živini; po perju namreč tečno mokroto iz zraka serkajo, netečno pa sopet oddajajo in izpulite — in smč se reči, da kakor živali po pljučah, tako rastline po perju dihajo. Od tod pride, da mnogo rastline, ako se jim perje prezgodaj poterga, se sušiti začini in popolno odmerjejo, in ako se torti perje poleti že populi, njeno grozdje ne more zoriti. — Od rastlinskega poija vam še to povedati hočem, da skoraj vsako pero od zgoraj jo gladko ali preoblečeno z neko žle-zasto kožico, da prehude sončne žarko lahko odbiva; od spodaj pa je kožica tanka in skozna, zato ker peresa le od spodaj dihajo, serkajo in puhtijo. Glejte, kako čudno moder je Bog v naj manjših rečeh!
Otroci. Resnično da je! OČe.! le še kaj nam povejte.
Oče. Rastline se po navadi v šestero razredov razdelč; sledeči so: 1. drevesa, 2. germi, 3. želih i, d. trave, 5. mahi, 6. gobe. — Lesnate rastline, pri kterih veje šele nekoliko od tleh iz debla poganjajo, se zovejo drevesa; ako pa prav za prav nobenega debla nimajo, timveč mladike in veje iz korenine ženejo, se zovejo germi. — — Povejte mi, kakove germe že poznate?
Jožek. Cešminje, brinje, gložje, leskovje, kopinje ali ostrožje.
Oče. Zdaj pa mi še nekoliko dreves naznanite, kakoršnih tu na vertu vidite.
Jožek. Jablana, gružkovo, orehovo, črešnjevo, breskovo, češpljevo drevo.
Oče. Jabuka in gruško imajo pečke, zato so jim reče pečkno sadje; črešnje, češplje, breskve itd. imajo košice, zato jim pravimo ko-šično sadje.
Jožek. Oče! kako pa se izeimijo tako zale drevesa?
Oče. Ako pečko vzamcŠ ali košico, in jo v zemljo zagernoš, kmalo kali, se izcimi, ozeleni in od lčta do lčta vekša prihaja, doklor postane zalo, visoko in košato drevo, ki nam daja mnogo dobrega sadja, mnogo koristnega lesa, in poleti hladno senco. Da pa počka ali ko-šica kali in se izcimi, potrebuje primerne mokrote in gorkotc. Ako tedaj pride v suho perst., ne kali, ako pride pregloboko ali se preveč v blato zatlači, so zaduši, in ako je premorzlo, zrnerzne, kakor vsaka živa stvar od prehudega mraza; iz tega tudi lahko vidite, da ni vsaka rastlina za vsako deželo. Post. za pomaranče ali limone so naši kraji
premerzli; zategadel ima gospoda, ki jih špoga, nalaš liiše za nje, v kterih jim kuri in jih čez zimo ohrani.
Za danas, mislim, sim vam že zadosti povedal; samo to Se pristavim , da drevo, kakorsno se iz pečke ali košice izciini, je divje, polno bodečega ternja in samo borno in kislo sadje rodi. Kdor hoče, da bi mu drevesa lepo in dobro sadje nosilo, jih požlahniti mora.
Jožek. Oče! kako pa se to stori?
Oče. Kako sc to stori, vam o priložnosti djansko pokazati hočem, za danes vam le toliko povem, da to se po raznem potu ali načinu stori; ali se cepi v razkol, ali za kozo, ali v oko, ali se divjak z mladikoj kakega žlalmega drevesa poroči.
Drugo pot so oče takole govorili:
Rastline, ki nimajo debla, timveč mesnat in mehek koeen, se zo-vejo zeliša, kakoršnih se po vertih mnogo vgleda. Kocen s koreninoj vred večdel pri vsih zeliših po zimi odmerje; pri nekojih pa korenina dve in tudi več lčt terpi, in o spomladi nove steble poganja. Pri nekojih so korenina, pri nekojih steblo, in pri nekojih vboje zavžije. — Zeliša so velik dar, so neprecenjenc dobrote ljubega Boga. Koliko ljudi in živine samo od njih skoraj živi! Povej mi, Lizika, kako domaČe zeliša ti kaj poznaš?
Lizika. Peso, repo, korenje, zelje, buče, luk ali čebul, česen, ret-lcvo, špargelj, salato, špinačo itd.
Oče. Vso prav; samo nekaj si izpustila, česar te opomnuti hočem; namreč krompirja, ki dan današni toliko ljudi lakoto in smerti obvarjo. Krompir je v Ameriki doma, od kodar se je v naše deželo presadil. Kdo ravno ga jo v Europo prenesil, se zagotovo ne vč; verjetno von-dar je, da bil je dveh Angležev eden, ali Valter llaleigh ali Franc Drake. Slava mu, kdor žo je bil! kajti bil je eden naj vckših dobrotnikov človeškega roda, in zasluži, da se mu postavi lep spominek iz naj dražega kamna. — Grah pa, bob, leča, cizara itd. se zove sočivje, in tudi mnogo želodeov nasiti.
Ali najde se pa tudi mnogo strupenega zeliša, kakor je zobnik, trobelilca, čmerika, kokalj itd. Ako kdo kaj takega zavžije, bo kmalo omamljen, v želodcu ga peče, po udih ga terga, pred očmi sc tenmi, in ako ni kmalne pomoči, so smert oglasi. Varujte se torej zeliša, kterega ne poznate, v usta vzeti ali clo žvekati in sok slinami vred
požirati, lahko bi se smerti najedli. Ko bi se vam pri vsem tem kaj takega primerilo, bi morali, dokler pride zdravnik, piti toliko mlačne vode ali mlačnega mleka, da se vzdigne in želodec strupa izprazne. Ko bi se pa ne hotlo vzdignuti, se mora pero v olje pomočiti, in gerlo skozi usta pošegetati.
IAzika. Oče! zakaj pa je dobri Bog strupene zeliša vstvaril?
Oče. Da nezdravo sapo in mokroto na se vlečejo in v boleznih nam pomagajo. Ako ravno tu in tam kdo po vžitju strupnega zeliša zamerje, je nasproti tisuč in tisuč drugih, ki se ozdravijo po njem.
Napreden končam, Se cvetlica ali rože v misel vzamem. Kako prijetno dišč! kako prelepo cveto! koliko nepopisljivega veselja nam na-redč! Lizika! povej mi! kake cvtlice ti kaj poznaš?
Lizika. Cvetlic pač malo poznam. Naj bolj znane so mi modre violice, beli limbarji, rudeče in bele vertnice, dišeči klinČiki, košate betonke in prijazne šmamice. Tudi se spomnim, da zinladlčta cvete teloli beli in zeleni, rornene govcice ali trobentice, beli zvonČiki in divji poper ali vovčin.
Oče. Zdaj pa idimo damu, ker sonce že zahaja in hladno postaja. Samo to vam v serce vtisnuti želim, ljubi moji otroci! da bi hvaležno vživali vsako rastlino, ktero je dal dober Oče nebeški nam v živež, nje nc tratili ali v zlo obračali. — Vsaka bilka pod krilom božjim biva, fn manjša ko je, jasneje nam mnogokrat modrost in umnost božjo kaže.
Rozman.
x.
sveto detinstvo jezusovo.
, * '
Pri 4. občnem zboru nemškega katolšk. družtva v Lincu mesca septembra 1850 so verli katolški možje vernim austrianskih deržav družtvo detinstva Jezusovega v svojem namenu priporočili. Postave družt-va svetega detinstva so te:
250 v
\
Pervi razdel. Osnova druztva.
§. 1. Družtvo svetega detihstva se osnuje in priporoči u varstvo deteta Jezusa.
§. 2. Presv. I)ev. Maria jo njega perva patrona. Drugi patroni so sv. angeli varlii, sv. Jožef, sv. Frančišk Ksav. in sv. Vincenci Pau-lanski.
§. 3. Vsako keršcno dete zamore biti družnik tega družtva; v družtvo se vzamejo otroci od perve nežne mladosti do časa pervega sv. obliajila.
§. Družniki znajo v družtvi ostati do 21. lčta starosti; do te dobe znajo tudi otroci, ki so žc pri sv. obhajilu bili, se družtva vdeležiti; po dopolnjenem 21. letu pa le takrat družniki sv. detinstva ostanejo, ako pristopijo tudi k velikemu družtvu za razširjanje včre (ktera se pri nas bratovšina sv. Leopolda in družtvo Mariino imenuje).
§. 5. Družtvo se razdeli u verste po dvanajst družnikov k časti dvanajst lčt detinstva Jezusovega. Dvanajst vorst, store en oddelk, dvanajst oddelkov pa edno celo družtvo. Vsaka versta ima svojo verstno številko , katera so z enim lčtom Jezusovega detinstva zlaga, kakor per-vo , drur/o, tretje leto itd. svetega detinstva.
§. 6. Mesečno plačilo, ki ga vsaki družnik odrajtuje, jo 1 krajcar ali 4 penezi.
§. 7. Vsaka versta ima svojega zbornika ali peneznika, vsaki pod-red svojega rajtarja, vsaki red svojega nadrajtarja.
§. 8. Duhovni vodja družtva so prav za prav župnik (fajmošter) vsake farc, v katerej sc je družtvo osnovalo, ali tudi drug duhoven, kterega fajmošter kot svojega namestnika zaznamvajo. Fajmošter bodo tudi u vsakej fari odločeno število pobožnih in za družtvo vnetih oseb izvolili, ki bojo za napredovanje družtva si prizadevali.
Drugi razdel. Dohodki druztva.
§. 1. Dohodki družtva so ali redni ali neredni.
§. 2. Redni dohodki so: 1. vsako - mesečni doneski po krajcarju (4 vinarji-penezi) in 2. podpisane naročila za družtvo. Neredni do. hodki izvirajo iz poberanja in prostovoljnih darov.
Tretji razdel. Pobožne vaje in duhovne gnade druztva.
§. 1. Slehern družnik ali ud tega družtva naj moli vsaki dan — ako je pa še premlad, naj se mesto njega moli 1. „ČJešena si Maria"
kar se nar ložej opravi, kadar se angelsko češenjo moli zjutraj ali zvečer; 2 naj se poleg pristavi kratka molitvica: „ Sveta Devica Maria, prosi za nas in za vloge ajdovske otroke:"
2. Ko duhovna zaveza med otroci, ki dobrote delijo, in otroci, ki dobroto družtva vživajo, naj bi sc, kolikor mogoče, ajdovskim otrokom ravno tiste kerstne imena dajale, katero mladi družniki družtva imajo.
§. 3. Vsako lčto naj bi se ob času, kadar cerkva spomin sv. detinstva posebno obhaja, sveta maša brala za vse ude družtva povsod, kder obstoji red ali podred družtva. Po sv. maši pa naj bi se pričujočim otrokom vselej sv. blagoslov slovesno podelil.
§. 4. Razvun te sv. maše, za katero fajmošter dan in uro odločijo, se bote v imenitnejSih cerkvah, svetemu detinstvu Jezusovemu in M. Devici posvečenih, vsaki mesene clve Sveti maši brale, ena za ude in dobrotnike družtva, druga za otroke, katerih dušno zveličanjo to družtvo namerava.
§. 5. Vse molitve in vse sv. maše tega družtva bojo v tolažbo keržanskim materam še te posebni namen obsegle, da bi vsi njihovi otroci bili deležni gnade sv. kersta. Tudi imajo to molitve in sv. maše namčn mladim družnikom milost božjo sprositi, posebno da bi se na pervo sv. obhajilo svetejše pripravljali, in pri svojih dobrih sklepih stanovitno ostali.
§. 6. Vsi prečastiti škofi so prosoni, udom družtva odločeno število odpustnih dnevov dovoliti.
Ceterli razdel. Oskerbnistvo družtva.
§. 1. Občno oskerbništvo. Občno oskerbuištvo obstoji iz častnega predsednika, častnega podpredsednika, predsednika družtva in 24 udov duhovnih in neduhovnih, med kojimi bodo predstojniki in poslaniki tistih družb, katero misionare med ajde pošiljajo, in pa nadpredstojnik (generalsuperior) bratov koršanskih šol. Med temi 24 udi se bo en podpredsednik, en denarnik in njegov namestnik, en tajnik in njegov namestnik zvolil.
§. 2. Lc poglavitnemu oskerbniškcinu svetovavstvn gre občno vodstvo družtva in razdelitev dohodkov. Cez dohodke bo oskerbniško sve-tovavstvo, od katerega mora k manjšemu 9 udov pričujočih biti, po večini glasov sklenilo in denarje določilo, ki se imajo raznim misio-nom poslati, vender se določeni namen družtva ne smč prestopiti.
§. 3. Osnova občnega oskerbništva. IzvzamŠi škofe, ki so vodni svetovavci, se udi oskerbniškega svetovavstva, duhovni ko nedubovni, večkrat volijo. Točka določi, koji imajo odstopiti, in nova volitev so godi vsako leto na določen dan med božičem in svečnicoj po glasbenih listekah. Vsigdar odstopijo 4 udi, 2 duhovna in 2 neduhovna, ki so pa vsi spet voliti smejo. Vnovič zvoljeni so pa udi lo na 3 leta. Perva nova volitev se godi 3 leta po osnovanju družtva. Veden odbor, obstoječ iz predsednika ali podpredsednika, denarnika ali njegovega namestnika, tajnika ali njegovega namestnika in po sili opravil tudi iz nekoliko drugih udov, bo predmete za zbor oskerbniškega svetovavstva pripravljal, in njegove sklepe dopolnoval.
§. 4. Posebno oskerbništvo. Prečastiti škofi so prošeni v svojih škofijah oskerbniško svetovavstvo osnovati, kojemu so bo dalo vodstvo družtva v njih Škofijah. To oskerbniško svetovavstvo dopisuje občnemu oskerbništvu o pošiljanju darov, in sploh o vsem, kar razvitje in napredek družtva podpirati zamore.
U obziru §. 6. v 3. razdolu še opomnimo, da so sv. oče Gregor XVI. 19. marca 1846 udom svetega detinstva v dveh francozkih škofijah popolnoma odpustek dovolili, za žive v osmerki sv. 3 kraljev, za umerle drugi tjeden po veliki noči. Na prošnjo nadškofa Kalcedon-skega, tistČasnega predsednika v oskerbniškem svetovavstvu družtva sv. detinstva v Parizu so sv. oče papež Pij IX. 10. januarja 1847 omenjeni odpustek vsim udom tega družtva dovolili, naj si prebivajo, kdor kolj. — Zdajni predsednik, škof LangreŠki zadnič šo sv. očeta Pija IX. poprosi, naj bi dovolili: 1) da bi mladi udi družtva sv. detinstva, kateri še niso za sveto obhajilo, brez sv. obhajila dobili rečeno popolnoma odpustke, in da bi se čas tiste pridobiti podaljšal od praznika rojstva našega Gospoda, do goda darovanja Jezusa Kristusa v tempelnu ali do Svočnice; po tem od 2. nedole po veliki noči do konca meseca maja; 2) da bi popolnoma odpustkov deležni bili vsi udi družtva sv. detinstva, kateri za vspoli namena tega družtva sv. zakramente pokore in sv. Rešnega Telesa vredno prejmejo, ob godu darovanja Jezusovega v tempelnu, sv. angelov varhov, sv. Jožefa, sv. Frančiška Savorja in sv. Vincenca Paulanskega pobožno molijo, in se marljivo vdoležijo družtvenih zborov, kateri se blizo njih domovanja snidejo; 3) da bi nepopolnoma odpustke na 7 let in ravno toliko štirdesetdank prijeli vsi udi oskerbništva rečenoga družtva, kadar kolj se pri družtvenih zborih znajdejo,
Družtvo svetega detinstva Jezusovega ima lep in svet namen, trume novorojenih otrok nevernih starišev smerti oteti, ki jih merČljivi ali siromaški roditeli po svojih grozovitih vražah v nenaturnem divjaštvu po jezero in jezero v rekah in globočini morja potopijo, ali pa svinjam in psom raztergati in požreti dajo; kolikor bo naj več mogoče tem vsmilenja vrednim stvarem, ki se jim že pri rojstvu očetovska ljubezen zataji, posebno skozi sv. kerst vrata nebeške odpreti; po njih mogočno in gotovo sredstvo si pridobiti za prerojenjo nevernih ljudstev, ker smerti rešeni bi bili keršansko odgojeni za spodobno orodje zveličanja ko učeniki in uČenice , zdravniki in babice (porodne pomočnice), še clo ko duhovni in misionaiji, — glejte, ta misel je škofu Nancyskemu že več let po glavi šla, misel sadunosna in vredna, da jo katolški svet si k sercu vzame! Ako nas znamenja ne goljufajo, je žetev velika, ter naši velikodušni misionaiji so pervence že spravili. Pa koliko in kako naglo bi se še le doseglo, če bi družtvo so vkoreninilo, v kojega bi katolšlci otroci europejski in amerikanski stopili, ter s svojimi majhnimi darmi in svojo nedolžno molitvo vse vboge afrikansko otroke podpirali; gotovo bi Gospod temu družtvu svojega blagoslova ne odrekel!
Med naj večimi dobrotami, ki jih keršanstvo posameznim ljudem, kakor celemu človeštvu skazuje, je tudi ta, da se otroške slabosti vsmili, otroke v svojo zavetje vzame, in njih pravice brani. Neverne ljudstva sploh v svojih zakonih otroških pravic niso poznale, vse njih postavo so bilo o tej reči več ali manj krivične in ljute, izvzamši Egipčane in Germane so skoraj povsod, očetje imeli oblast čez živlenje in smert svojih novorojenih; svojevoljno so jih smeli vmoriti, prodati , ali na očitnih cestah zavreči. Še clo prepovedano je bilo slabostno ali nekoliko luome otroke rediti, da nebi bili, kakor se jo reklo, v škodo občnemu blagru. 13a bi pa očetovsko sočutje ljubezni do reče-nega občnega blagra ne premagalo, se je moral rojenček vradniku pokazati, koji ga jo pregledal in po toin hladnokervno določil, ali ima dete živeti, ali so ima vmoriti. Da jc bilo kaj navadnega pri nevernih starih ljudstvih, otroke zavreči, ali jih nevsmiljeno vmoriti, nam spri-Čujejo nar starji zagovorniki keršansko vere, ko Justin, Tertulian, ki nevernikom in njihovem neverstvu to strašno očitajo. Govorijo namreč od celili trum otrok, ki so bili za hudobijo izrejeni, od otrok, ki so bili zadavljeni pod drevjem, v katerega temni senci so grozovite Satur-no\re skrivnosti se obhajalo, od otrok, kojo so lastni očetje k žertvo-niku nesli; ter jim pod nožem žertvovavca se Bladkali, da nebi bili
jokali. Volijo s keršansko kervjo omadežanim ljudstvom in njih pravičnejšim vradnikom, naj tajijo, ako zamorejo, da so lastne otroko vmorili, in da je smert grozovitneja — jih potopili, skoz lakoto in mraz pokončali, in pa psom raztergati dali.
Tako se jo godilo otrokom med ajdovskimi ljudstvi toliko vekov, dokler se je v Betlehemu rodilo božjo dete čudne krotkosti in miline, v kojem so dve naturi se zedinile, Sin božji in sin človeka. Že skoz rojstvo in dotinstvo Zveličarja jo bilo celo človeško detinstvo posvečeno in poveličano; še bolj pa, ko jc pozneje v naukih do teh dob nepo-znatih in v novih izgledih voljo naznanil, da se imajo otrokom nepri-znate pravico poverniti, in novo pridati.
Kdo izmed nas so no spomni genlivih povestic cvangeljskih, koje nam od Jezusa pravijo, kako otročiče miluje in blagoslavlja, kako jih k sobi vabi z ljubeznivimi besedami: Dajte otrokom k meni priti, in no branite jim, kako njih nedolžnost varje, ter strašno žuga vsakemu, ki bi njih pohujšal; boljše bi mu bilo, veli, da bi sc mu kamen na vrat privezal, in se v globočino morja pogrcznul. Da so otrokom veči stra-liopoštovanje skaže, nam on razodene nepoznato čast, ki jo vživajo. Otroci imajo svojo angele varhe, ki vedno stojč pred obličjem očeta nebeškega. Vsaki starosti jih v izgled postavi ter reče, da teh ki so njim enaki, je nebeško kraljestvo, tudi svojim uČencom jih v posnemo priporoča rekoč: Povem vam, ako 110 bote kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kako po očetovsko nas spodbuja otroke ljubiti, njim streči, ker pravi: Vse, kar sto naj manjšemu teli malih storili, ki so moji brati, to sto meni storili! Taki nauki in zgledi so pokazali svetu, kako so ima detinstvo poŠtovati, so ga povdiguili na pristojno njemu mesto, pa tudi naznanili, da bo cerkva otrokom po sv. kerstu v Kristusu prerojenim vedno skerb, poŠtovanjo in ljubezen skazovala. V resnici so pa tudi milostno sestro, šolski bratji in katehisti, duhovni, škofi in vsa truma pobožnih družb in naprav večidel očeti in matere v kraljestvu božjem na zemlji, učiteli in oskerbniki od Kristusa za mladost postavljeni.
Pa žalibog, da so šo zdaj dežele najdejo, kde veselo oznanilo miru in ljubezni še ni nadvladalo, kde se še zdaj, kakor nekdaj v ajdovskem Rimu in Atenah detinstvo zaničuje in so otroci zaveržujejo, prodajajo in morijo; posebno se to na Kitajskem ali Kinežkem godi. V ti nezmerno obširni deželi, kdo so naravna divja sirovost s popačenim ostarelim izobraženem druži, ima po stari šegi — ako 110 po
postavi — vsaki oče oblast svojega rojenčoka vmoriti, ter vbožci, ko-jib je v tej deržavi brez števila, se te strašno pravioe lo preradi po-služijo, da so tako preveliko družino znebijo.
V spričovanje resnice postavimo tu sem, kar se že v neki stareji knjigi bere: „Ali zadušijo babice pri kopanju otroke u vroči vodi, ki so jim zato plačati mora, ali jih pa u vodo veržejo, po tem, ko se jim jo izdolblena buča na herbet privezala, da dolžo u vodi plavajo, preden ko poginejo. Vriš teb nesrečnih otrok bi povsod drugdo človeka z grozoj prešinul, pa tukaj so ga ljudje žo tako navajeni, da se nihče kar no zmeni za to. Tudi se jih tako znebijo, da jih po noči na cesto ali ulico veržejo, ki jih po tem, posebno v Pekingi, vsako jutro vozovi poborajo in v neko jamo zmečejo, ktero pa s perstjo ne zasujčjo, ker včasi kak inohamcdancc pride in še kojega deteta izvleče. Dostikrat se pa zgodi, da svinjo in psi, ki jih jo obilno po ulicah kitajskih mest, otroke živo prej snejo, kakor so tisti vozovi prišli, ki bi deco v jamo peljali. Samo v mestu Pekingi je, kakor se pravi, v 3 letih 9712 otrok na to način poginulo, h kojim pa tistih ne što-jemo, ki so bili od konjev ali mezgov poteptani, od psov rastergani, precej pri rojstvu zadušeni, ali od mohamodaneov pokradeni, ali sploh v takih krajih pokončani, kdor jih nihče šteti ni mogel; namreč ki so v rekah potoploni, kojih število po misli mnogih samo v Pekinškem mestu vsako leto 10 do 12 tisuč znese. Nok drugi pisatel, ki tamošno okoljšine in zadevo pozna, takole govori: „Mnogo vbogili prebivavcov v mestu Kantonu mora zavoljo pomanjkanja in siromaštva svoje ro-jenČke popustiti, da te vboge stvarice požrešnim psom v hrano pridejo. Drugi iz nižjih stanov zredijo samo zavoljo dobička dečeke za kome-diante, dekliče pa za nečistost, ker so to njihovi poglavitni dohodki. Kitajci so mi pravili, da je prej tudi pri bogatih šega bila rojenČke ženskega spola podaviti, ker so jim jo sramotno zdolo, muogo hčera imeti."
Še več svedočb bi so znalo tukaj spomeniti, ki vso spričujejo, kako grozno na Kitajskem dušna popačonost vlada. Pa le samo ednega še zaslišimo, ki pripovedujo: „Na Kitajskem, ko nekdaj v Rimu, ima oče oblast svojega sina kot sužna prodati, ter te pravice se, bodi si iz merčljivosti ali iz vbožtva, le prepogosto posluži. Posebno so pa dekleta kupčijska roba. Človeško vsmilonje, očetovska naklonjenost in ljubezen, so Kitajcu nepoznate čednosti, ki lo za svojo osebo skerbi. Ta živinska sebičnost jo pa tudi kriva, da so v ti deželi vsako leto
tako nezmerno velika množica otrok pomori, ter vlaila tej hudobii no pride v okom, temuč jo terpi in Se podpira, zakaj PekinSka policija ima to ko poglavitno opravilo, da vsako jutro deco pobira, ki je bila ponoči izpostavljena — zaveržena. — Te nesrečne otročje žertve na vozove naložijo, ter jih po tem vse skup žive in mertve v jamo zvunaj mesta zvozijo. Nekteri po tistih deželah potovavSi velijo, da se jih vsako leto blizo 30,000 otrok pomori, drugi to Število na 10,000 zmanjšajo. Prebivavci pri rekah mečejo otroke u vodo, ko so jim bučo na vrat privezali, ki jim glavco nad vodoj zderži. Tako vidijo dostikrat brodnarji otročje trupla memo svojih bark po vodi plavati, ki so pa za nje toliko zmenijo, ko da bi bil mertev pes."
Tako pripevedujejo potovavci, ki so po tistih krajih v zadevah znanstvenih in umetnijskih potovali; tako govorijo pa tudi delavci u vinogradi gospodovem že od začetka misionov sem do današnega dne. Pater Ricci misli, da vera na preselovanjo duš, ki je v tistih krajih So jako razšiijena, vzročuje: „to decomorstvo, koje so ne na skrivnem, ampak očitno pred svetom godi. Neumniši mislijo tem nesrečnim žert-vam skoz to še dobroto skazati, ker menijo, da bodo po tem otroci v novem boljšem stanu zopet rojeni." Decomor — povedo misionar Re-tord —- jo na Kitajskem kaj navadnega; dostikrat zadavijo nečloveške matero sad svojega telesa s svojimi rokami. Navada otroke na cestah in ulicah popuščati — zametovati — jo tako se vkoreninila, da jej vlada v okom priti ni mogla. S ednakimi besedami nam to žalostno resnico poterdi tudi misionar Baldus iz skupšine sv. Lacara. Po pismu, ki ga je drug misionar iz Ko-Kiao 26. maja 1843 pisal, so mora misliti, da so jo to zlo v zdajnih časih še povekšald. Pisatel te takole govori: „ Veste , kako velika je na Kitajskem očetovska oblast čez otroke. Očeti imajo pravico čez živlenje in smert. Starši smejo svojo otroke prodati, kakor se jim zdi, kar so pa tudi med ajdi pogosto zgodi. Po navadi so puliači opiuma tako zdelajo; kadar jim nič drugega več no ostane, prodajo žene in otroke. Cena 8- do 916tnega otroka jo 7 — 8 frankov, včasi tudi manj, včasi bi so šo tudi zastonj dobilo. Tako prodan otrok po tem suženj ostane vse žive dni, pa tudi njegovi otroci, ako ga gospodar sužnosti no oprosti." Glejto, tako jo nepo-znanje Boga! Misionari si prizadevajo iz te peklensko Sege božje kraljestvo množiti, ker kristianom v serce priporočajo, take ajdovske otroke kupovati, da bi jih podučili in kerstili. Tako pride veliko Število otrok, ki so po nečloveških starših iz očetove hišo pregnani, in
ko živina po nizkej ceni prodani bili, v naročje cerkve, koja jim ko dobra mati, ob enem pravo živlenje, pravo slobodo in pravo srečo podeli."
Tako je zdaj starej kitajskej sebičnosti nova strast se pridružila! P. Joset generalprokurator Propagande v Makao piše svojemu bratu: „Ilazun malikovavstva, ki še v teb krajih cveti, obstoji še druga res hudičeva šega, od koje sim ti že v prejšnih pismih govoril, namreč, da slehern vbožen Kitajc, ki svojih otrok prerediti ne more ali noče, tisto pomori, podavi ali pa na cesto voržo, da jih psi požrejo. Pa no eno ali dvoje, ali desetero, temoč po sto, po jezero so jih tako pokonča. Kitajska vlada se pa tomu grozovitemu ravnanju kar nič no vpira. Vsi naši misionari imajo opraviti, da to vbogo majhne sirotčoke poberajo; meni jih Kitici nosijo ponujat za 6 frankov, za 3, tudi zastonj , ter me precej opomnijo, da jih bodo vmorili, ako jih ne kupim. Ko bi bilo treba le teh G frankov, ali naj bi si bilo tudi več, za nje dati, to je kaj malega, pa kam s temi otroci? kdo jih bo redil? kdo odgojil? Toda pustiti jih bi bilo nečloveško!" 1*. Mouly iz skupščine Lacaristov, predstojnik pekinškega misiona, nam od vbogih zaverženih otrok, dečkov in dekličev, tako le povo: „Če otroke, piše v pismu 16. oktobra 1837, kaka bolezen napade, ki jo za neozdravlivo derže, vraže staršem no pripustijo, da bi smeli otroci pri njih umreti. Na cesto jih izpostavijo potom, ko so jim obličja černo pomazali, da se nebi poznali. Pa akoprom bi so poznali in lepi bili, neverneži bi jih gotovo zavoljo svoje lenobe in svojih vraž nebi pobrali. Te vboge otroČiČo priporočim molitvi naših dobrih milostnih sester; gotovo bo njih serce globoko ginjeno, zakaj otroke so one že od nekdaj posebno ljubilo."
Dober pater je močno želel obilno število teh vbogih otrok sprejeti, pa misel, da jih izroditi no more, ga je vstrašila. Vender govori od otrok na ulicah pobranih, ki so mu jih pobožni kristiani h kerstu prinesli, koje pa on v očetovo skerb vzeti želi. „Ker sim jih že otroke božje kerstil, mi ni mogoče dopustiti, da bi na cesti merli, ter od psov raztergani bili. Nadjam se, da bo previdnost božja neki dan se teh vbogih otrok vsmilila, ter jim spet v kojem Vincencu Paulanskem očetovsko serco zbudila. Bog, ki se najdenčekov europojskih vsmili, bo tudi kitajskim nekega dno vsmiljenje skazal; to jo ena mojih presorčnih želj." Te žalostno svedočbo poterdi tudi Abbe Legrčgeois, zdajni vodja semenišča zvunajnih misionov v Parizu. V pismu, ki gaje iz mesta Makao pisal, kde je 12 let oskerbnik svoje skupščino bil, pravi: „da je sara Drobt. za novo leto 1853.	17
večkrat na polji kervavo plenice teli vbogih na pol snedenih otrok najdel." Vender je mesto Makao že skoraj za toliko europejsko, kolikor kitajsko!
Oiga serce bi nebi bilo globoko ginjeno, kadar tako žalostno popisovanje sliši? Naša cela narava so tega zgrozi, globoko sočutje za vboge otročiče nas prevzame, ljubimo jih, smo žalostni, ker jim pomagati ne moremo, ter išemo pomoči jili smerti rešiti.
Pa ravno to je želja in namili družtva svetega detinstva Jezusovega. Smerti rešiti hočemo, kolikor bo naj več mogoče teh ajdovskih otrok; te, ki se zdaj v nasitenje lakomnosti in slasti prodajajo, hočemo kupovati v prid našo sv. včre, za Boga, za čast njegovega imena, ter -jih kerstiti; na te način želimo tem, ki v nežni starosti odmerjo, večno zveličanje pridobiti, one pa, ki pri živlenju ostanejo, želimo izgojiti v orodje zvcličanja za njihove brate.
Ne vstrašimo se tega posla, in no recimo, da je preobširno in pretežko! Naj prej moramo opomniti, da u vsih tistih malikovavskih in jako obljudenih aziatskih deželah, kot na Kitajskem in Siamežkem, v Kohinkitajskcm in Tonkinškem je denarjev malo, ter vsakdanji živež enega človeka velja komaj 2 ali 3 krajcaije. S malo denarjev bi se dalo veliko število bolanih otrok rešiti, koji bi se kerstili, mnogo drugih zdravih pa v očetovsko skerb vzeti, koji bi se pri keršanskih družinah odgojili. K temu ja samo ene stvari potrebno, namreč denarjev, pa dostikrat clo malo denarjev. Po rajtingi misionarjev bi vsaki družnik našega družtva mogel s svojim majhnim letnim plačilom eno dušo rešiti! *) Drugič moramo pomisliti, da jo božja previdnost vojsko in boj o kupčijskih zadevah s tim ljudstvom mende lo zato dopustila, da so
*) V pismu apostolskega namestnika in misionarjev Siamežkih na predstojnike semenišča zvunajnili misionov 30. aug\ 1842 se bere: Med kristiani je mnogo ljudi, ki se s zdravilstvom pečajo, in te vmirajoče otroke keršujejo, ako jim priložnost dopusti. Kako obilna bi bila ietva, ko bi se v bli/.ne mesta in tudi dalej poslali, in ko bi se jim moglo za zdravila iu potne troške kakovili 40 — 00 frankov na leto dati! Eden teh zdravnikov, ki ga v Julii imamo, je v leti 60 — 100 otrok kerslil. Tako nam ena duša, ako smem tako govoriti, še po franku ne pride. Premožnejši kristiani, kterih zakon jc nerodovit, ali ce so jim otroci pomerli, vzamejo dostikrat druge za svoje otroke, včasi se to tudi zgodi, kadar že sami deco imajo. Vboge družine bi takih otrok rade prevzele in redile, ko bi se jim za prevžltek vsakega otroka kakovih 50 —■ 60 frankov na leto dalo, dokler bi otroci 10. ali 12. leto dosegli, ob koji dobi bi se že sami preživili, ter svojim rednikom več nadležni ne bili.
se vrata do kitajskih dežel sterle in se je pot odperla do to nezmerne deržave, kojo debel zid od drugih ljudstev loči, da bi na razvalinah toliko vražjih in malikovavskih ver, ki lo grozovitost in hudobijo rodijo, se vtemelilo kraljestvo pravo čisto vere, koja vsmiljonje in milost goji in ravno po tem svoj božji izid dokazuje, da so žo precej v začetku v obširni dobroti, nesebični darožljivosti, in občni ljubezni naznani. Zadnič pomislimo pa šo tudi, da no smemo odlagati, podpirati namenov božje milosti. Po spravnih sklepih med angležko in kitajsko vlado si smemo na anglokitajski zemlji zemljišča pridobiti, hišo staviti in mi-sionaije taj pošiljati. Redovni duhovniki in redovne gospo, ki bojo naša tamošne napravo vravnovali, bojo očoti in matere teh mnogobrojnih družin odkuplenih otrok. Tam jih bomo k Čednosti napeljevali, tam jih dobro podučevali, kdor jim no bo treba malikovavskih šeg šo le pozabiti, ter mnogoter izmed njih so bo žo od mladosti za apostolsko službo pripravljal.
Kadar že bodo čas in darovi ljubezni našo družtvo vkoreninili in okrepčali, bomo na to način stotine učitelov in učitelc *), zdravnikov
*) Čudno, <la ravno tiste mnenja, kijih je škof Nanejski pred štirimi ali petimi leti v Parizu, J^onu in v Rimu zgovoril, so tudi v spo-menutih pismih patra Mouly in patra Joset najdejo; vendar ni'eden od drugega misel ničesar vedel. I'. Monly, /.(lajni apostolski vikar spouieni že septembra ISliG nekojih učilnic, namreč 5 za dečke in 2 za dekliče, ki jih jo v svoji krajini vtemelil, in koje so mu že lepega sadu prinesle. Priporočil jih jo pobožnej molitvi milostnih sester, ter nadjal se jih kmalo na pomoč povabiti. — P. Joset, ki je nekaj časa pred svojoj smertjo (1842) začetek anglokitajske vojske še bil doživel, v pismu na svojega brata leta 184-1 še bolj določno govori: „Zdaj bomo slobodno za blagor Kitajcov delati z a mogli, kar nam do-zdaj v Makavi ni bilo mogoče; zdaj bo prišlo na to, da se učilnice v te me 1 i jo. Scer sim brez pripomočkov, pa ne obupam." Dalej v pismu govori od svojo poglavitne namere, t. j. trumo nedolžnih žertev smerti oteti, za koje je še clo živlenje nesreča, ker le za hudobijo živijo. ,,Pa kako to doseči, koje sredstva imamo pri rokah? Sila rad bi duhovno napravo vtemelil, jih v njo sprejemati. Ko bi device, ki bi jih nebi bilo težko dobiti, iz obljube in ljubezni se tega dobrega dela lotile, bi se znali tam otroci, po našej moči, svojemu spolu primerno odgojiti, t. j. učili bi se poglavitnih naukov sv. vere, materinskega jezika in pa s šivan ko delati. Ko bi bilo tako dekleta k čednosti odgojene , bi jih na notrajno Kitajsko poslali, naj bi tam druge podučevale, in dekliške učilnice vtemolilc, kojili popol-nama pomanjkuje, Očividno je, da bi se na te način čast božja širila in blagor duš podpiral; toda pripomočkov mi manjka, zato pa na Iloga zaupam. Vzatni si, dragi brat, to k sercu, pogovori se s pobožnimi dušami, in če se jih več k temu namčnu združi, lahko konec dosežemo, da ne bo nikogat bolelo. Prepričan sim, da se stvar izpeljati da; meni se šu clo nič težka ne zdi."
in babic na znotrajno Kitajsko pošiljali, ter po njih pobožnem poslovanji bo jezero in jezero ajdovskih otrok v smertni nevarnosti keršenih. U spreobernenju 340 ali 350 milionov kitajskih prebivavcov zamore velika truma verskih učitelov in domačih duhovnov mnogo mnogo opraviti, tem več, kor bodo, njih jezik govori in po njih navadah in šegah živi, ne ko ptujci temoč kot rojaki sprejeti; verh tega bo še pa njihovo evangelsko delavnost podpiralo znanje v posameznih rastlikah vednosti in pa moč europejskega odgojenja. Upati smemo, da bodo vsi ti novi Mojzesi, koje smo prej mi rešili, potem rešitoli svojih bratov! *)
Te naprave, ki jih želimo vtemeliti ko zavetja delavnosti in molitve za odkuplene otroke, naj bojo pa tudi izhodišča europejskih mi-sionaijev, v teli bojo najdli potreben počitek in obrambo zoper preganjanje, v teh tolažbo, da svoje sveto opravila pred sposobnimi učenci opravljajo, tu se bojo soznanili z jezikom in šegami ljudstva. Kitajsko samo obseže 18 dožol, kojih vsaka po priliki 20 milionov prebivavcov šteje, ki se pa po jeziku in šegah med seboj razločijo. Iz vsake teh dežel se bo dalo nekoliko učeneov pridobiti, ki se bojo za duhovne in katehete odgojili. Tako se bojo v teh veČih in manjših semeniščih počasi snidili vsi jeziki in običaji tega nozmčrnega kraljestva.
Toliko od namena in važnosti družtva! Če pomislimo, kako lahko se to stori, in kako obilen in žlahten sad nam obeta, se gotovo no bomo mudili družtvo skoraj osnovati in ga po vsej moči razširiti. Zakaj bi stvar dalej odlagali? zakaj se nekoliko tudi dolžni storili gro-zovitosti decomorstva? Vsak trenutek živlenja določi živlenjo ali smert vbogih otročičev, zveličanjc ali pogubo nevmerlivih duš! Po jezero jih
*) Dogodivšina keršanske cerkve našemu početju srečen izid zagotorlja. H koncu 0. stoletja gre nekega dne Gregor veliki tistčasni abat st. Andrejskega samostana po rimskem tergu, ter vidi tam nekoliko sužnov, kojih lepa zrast mu dopade. Praša jih, odkod so, in ali so kristiani? ter odgovore mu, da so Angličani in Se ajdi. Oj kako škoda, zavpije Gregor, da take lepe ljudi hudič v oblasti ima ! Poda se k papežu, kmalo se pošljejo misionarji, ter čez nekoliko let je bilo Angležko Jezusu Kristusu pridobljeno. Tri slo let pozneje (892) hoče Kari veliki novo osvojeno kraljestvo Kristusu darovati, k temu namenu pošlje trume mladih Saksoncov v razne frankovske abatije, posebno v Nov-Korvej'. Na to način se je doseglo, kar bi se s ojstrim obnašanjem doseči nebi bilo moglo. Saksonci namreč so svojim rojakom evangelj oznanovali, ter Saksonska cerkva je kmalo lepo cvetela. Lahko je liog namenil, da se tudi na Kitajskem kraljestvo milosti in resnice širi po lastnih otrokih, kakor se jo to zgodilo na Angležkem in Saksonskem.
pomerje vsaki dan —• pometjo broz korsta! Zato so pa ta osnova ne smč na vozko omejiti, tudi so mora za to posebna zaloga ali matica vtemeliti, koja no bo s nobenim drugim družtvom delila. Tako se bojo darila k temu darovane naravnost po namenu daritelov porabile. Ako bi pa koje drugo družtvo s našim eno denarnico imelo, bi oskerbnik in denarničar unega družtva dostikrat prišel u veliko zadergo, kadar bi družtvo za odkupilo otrok denarjev potrebovalo. Mislim da možu, ki Šo kolikaj čutlivega serca ima, nebi bilo mogoče nekoliko tolarjev odreči za živlenje in dušno zvelieanjo kakega otroka. Bo mar božje vsmilenje vstavljal, in Bogu v številkah napovedal: do tod, pa ne dalej! Družtvo za odkupovanje otrok ne sme drugih mej imeti, kakor mu jih stavi božja previdnost v lastni matici; keršanska ljubezen mu naj bo mera njegovo delavnosti. Le tako ne bomo obupali, kadar bomo vidili, da so potrebo mnogo veče, kakor pomoči, pa tolažili se bomo s tem, da smo mi le orodje v rokah božje previdnosti, in da vspeh delovanja overali nismo; po pravici bomo smeli zaupati na vsmilenje božje, ter vse pričakovati od modrosti in ljubezni tistega, ki hoče zveličati vse ljudi posebno pa otročiče; on bo obudil o pravem časi serca dobrotnikov, da bo iz velikega zla še veČi blagor prirasel.
Opomenuti Še moramo, zakaj smo sredstvo bratovšine izvolili v dosego svojega namena. Zato, ker se nam to v naših razmerah tiar bolj naravni pot zdi, po kojem jo Bog svojo cerkev že večkrat pove-ličal in jo šo poveličuje, (pomislimo samo na vspeh družtva za razširjanje včro!) in ker se bratovšine naslanjajo na šego pervih kristianov, koji so s milošnjo in molitvo od tedna do tedna po rodi so med seboj podpirali.
Nar bolj pristojno se nam je pa zdelo družtvo otrok, ker za nje dozdaj Še nobenega občnega družtva ni, koje bi bilo primerno njih starosti in moči — lo keršanska vera jo otrokom večne pravice podelila, in jim staršev pametno ljubezen naklonila; zato so pa dolžni po svoji moči s molitvo in milošnjo pripomagati, da tudi ajdovski otroci pridejo k spoznanju Jezusa, božjega Sina, ki je terpel na Kalvarii, in je v zakramentu altarja pričujoč. Dolžni smo tudi otrokom koristni biti, in jih deležno storiti dobrot katoliško cerkve — tudi vemo, da Gospodu molitev nedolžnosti dopade in da bo juterni dar živlenja mi-lostlivo sprejel, obilno blagoslovil dareke nježnih ročic, on ki le zato pri vbogih poterka, da potem tisučno povračuje. — Na te način borno našo dobrotljivo mladino k važnej slovesnosti pervega svetega obhajila
bolje pripravili, tor jej k stanovitnosti pomagali. Otroci, ki jih bomo v keršansko občino spravili in prcrociili, tor blaženej Devici v imenit-nejših njenih svetiščih priporočili, svete maše, ki so bojo Bogu darovale, in molitve ki se bojo opravljale, bojo vsaki dan novo milosti božjo družtvu naklonile, da se dobrote povornejo in dolžnost*hvaležnosti do dobrotnikov spolnuje. Mislimo pa tudi staršev naj dražjo blagor poblagosloviti, ako jim po našem družtvu priložnost damo, modrim in lubeznivim do otrok se skazati, kojim so ravno skoz to polajša in razjasni naj važnejši del keršansko vere — ljubezen in hvaležnost clo Jezusa Kristusa, božjega dobrotnika in odrešenika o trik. Modro je, da se otročjemu duhu sveta bodočnost odpre, njegova vmišljava s gen-livimi obrazi napolni, otroka serce s pravimi občutki, njegov um s žlahnimi mislimi navda. Ljubezen do otrok terja, jih privaditi čistih, dušnih slast. Modro in ljubeznivo je, otrokom to koristno skerb za drugo naložiti, kor se tako zapravljivosti obvarjejo, in dostikrat s tem kar so prihranili, vboge otročiče podpirati znajo, da so vsi vdeležijo dobrega dola. Na te način se bo pred Bogom zaslužek množil, množila-pa tudi sloga in bratovska ljubezen; družtvu pa bode dan na dan rastel zaklad denarjev in molitve.
Osnova družtva našega smo spodobili po osnovi družtva za razširenje včre, koje je zdaj v resnici nar važnejši zmed vsih svetih druž-tev, s kojim tudi naše družtvo prav tesno skleniti želimo. Naše družtvo zamore večemu družtvu za razširenje včre že v kratkih lotih mnogo hasniti, ako mu celi zarod družnikov odgojimo in ga nektorih troškov rešimo, tem bolj, ker njegovi dohodki tako naglo ne rastejo, da bi moglo zadostiti brezštevilnim potrebam raznih misionov, za katere skerbi. Torej prosimo naše družnike mlajše in stareje vsaj v cnindvajsetem letu starosti k večemu družtvu pristopiti; mi pa tudi bomo veseli in se po-nosili, ako veči število udov za razširenje včre nam se pridruži, ker oba družtva po svojih namerah si dolžna sta uzajemno se podpirati, akoprem iz uzrokov zgoraj rečenih razločena ostati morata.
Zadnič smo tudi reden donesek zgovorili, da se zamore na določen način koristno poberati, za to popolnamA ednak in majhen donesek za vbožne in bogate, naj bo bratovšina in ednakost darov unim v tolažbo, tem v čast. Ako pa premožnejši stariši pobožno želijo, da bi njihov otrok kaj več daroval, zna to vsako loto storiti, kedar se bo poberalo pri družtveni božji službi. To radi spoznamo, da so te sredstva in pomoči le male, gledi na potrebe in namen družtva, pa mi
slimo, da ravno to majhen donesek bo sila mnogo keršanskih družin v družtvo povabil, ker bo vsakemu mogoče, se ga vdeležiti. Verh tega pa imamo zaupanje, da bo Gospod s ognjem svojo milosti serca včr-nih vžgal, ter delo blagoslovil in pospešil, kojega smo v njegovem imenu pričeli. Saj je tudi hlap, ki ga vroče sonce iz daljnega molja vzdiguje, redek in lahek, da ga oko ne zapazi; vendar se zgosti in se zbora v oblake, in vetrovi neba služavniki božje previdnosti nesejo na vse strani sveta te nebeške studence, da kropijo našo polja, ter potokom in rekam živež delijo.
Upajmo le, da bo to delo, ki smo ga v čistem namenu nesebično počeli, pri kojem se nedolžna molitev, množina darov in važnost nasledkov druži, u vsih keršansko ljubezen obudilo, ter božji blagoslov si pridobilo, koje namerava v nezmernih deželah luč včro razširiti, ktere še zmeraj smertna senca mal'kovanja pokriva. Prepričani smemo biti, da jih je malo, kojim bi naše početje k sercu ne šlo, ko berž jim bo znano, nam pa protivnika nobenega zbudilo ne bo. Kdo se bo brezserčno vstavljal vsmilenej roki, ki hoče deteta smerti rešiti? kdo bo brezdušno branil mu kerstno vode, da se mu vrata nebeške odprejo ? Bog ne daj! — Nadjamo se rajše, da se bojo vse žlaline cvetlice serca, vsi keršanski očeti in matere, kojim včra in ljubezen niso prazno besede, k nam obernile in se nam pridružile. Keršanskim materam posebno priporočimo vspeh svojega početja, ter jih k pomoči kličemo s ednakimi besedami, kakor jih jo nekdaj govoril sv. Vinccnc Paulanski, eden zmed patronov našega družtva: Glejte, glejte te vbo-ge majhcnc otročičke, kojih matere bi imele biti, poglejte jih! Ako-prem so sila daleč od vas, kako svoje male rokico k vam povzdigujejo, ter vas milo prosijo no samo za časno živlenje, mnogo bolj šo za sv. kerst. Umerli bojo, pa Boga ne gledali; po jezero in jezero jih bo zadušenih, v topi eni h, zadavlenih, in pri živem telesu od psov in svinj razterganih, ako se vi njih ne vsmilite. Pa živeli bojo, ako jih za svoje otroke sprejmete, ako jim s toj maloj, pa skerbno nabranoj milošnoj k zakladu pripomorete, s kojim bodo odkupleni in večno osro-čeni; ako jih pa tudi mnogo pomeije, bodo pokropljeni s kervjo in deležni zaslužkov Kristusa Jezusa v božje kraljestvo šli, ter vi in vaši otroci bodete tam imeli obilno trumo svojih angelov. Varvali bojo vas in vze kar vam je drago, in spremljali vas bojo ob vaših godili, in ob godili vaših otrok. V duhu vere zamorote gledati, kako so veselijo vašega sv. obhajila, iu varjejo u vsili nevarnostih; v posledni vojski
ž i vi en j a vas bodo tolažili in krepčali, in zadnič vas v našo občno do-moviuo spremili; pa še tam, kdo bodo vse naše želje dopolnjeno, u vživanju neskončnega veselja, še tam bo vaše zveličanje pomnoženo v pogledu zveličanja, kojega ste vi jim pripravili!
Kar so pobožni škof od te lepe družbe obširnej pisali, vse to v kratkem povzamemo in sveto detinstvo Jezusovo tudi Sloveneom prav serČHd priporočimo, kajti ni bratovšine na otroke lepše primerjene, kakor sveto detinstvo Jezusovo v hvalen spomin 12. letnega božjega deteta Jezusa. Molitve nedolžnih, Čistih sere, in pa mili dareki, koje otro-čiči prines<5, vse to je rodovita juterna rosa božje milosti za vboge hajdovske otroke, pa tudi za njih mlade dobrotnike; zakaj; „ Takih je nebeško kraljestvogovori Jezus; njim, nedolžnim otrokom gre tudi perva pravica kraljestvo božje po svetu širati, posebno svojim mladim verstnikom in vcrstnicam zamorskim v nebesa pomagati.
Ta sveta družba detinstva Jezusovega se je lčta 1843 na Francoskem začela, in po vsej Europi lepo razprostrla, in tudi v Beču (na Dunaju) za vse austrianske dežele svojo poglavitno družtvo ima, in nad 39,000 družbanov šteje, med kojimi so tudi bratje našega pre-svitlega cesarja. Ni potreba velike, obširne osnove; častiti duhovski pastir ali pa šolski gospod učitelj, tudi vsaka svetoželna kerš. duša lehko v svoji obsegi detinstvo Jezusovo obudi, ter pridne otroko povabi, naj se združijo, za vboge zamorsko otroke vsak dan 1 Oešona si Maria molijo, rekoč: Sveta Maria, prosi za nas in za vboge hajdovske otroke! — in pa vsak mesec 1 kr. za nje vbogaime sprosijo, ktere krajcarje predstojnik edne verste pobere in duhovskemu pastiiju odrnjta, naj jih zamorske otroke odkupit pošlejo.
Milo je slišati, kako skerbno blagi otroci svoje svete dolžnosti detinstva .Jezusovega dopolnijo. Predstojnikov eden, dečec kakih 8 let je vsako jutro prav zvesto molil, in pa dalej ko poprej. Vprašajo ga, kaj tako dolgo on moli; pa odgovori: Molim za svojih 12 verstnikov eešene Maric; naj bi jaz domestil, če bi kteri moliti pozabil. Deklica je po sternišču klasje po-berala; vprašana: „ Ali je klasjo tvoje V Ne! ogovori; materi ga dam; oni mi pa krajcarje dajo za vboge zamorsko otroke." „Kako boš pa ti plačala;?" so gospod deklico barali? „Me ni skerb, jim je odgovorila. Mati so mi puto (kokoš) v dar dali; njo bom skerbno redila. Edno jajce bo za me, drugo pa za vboge zamorske otroke." Pobožen fantek je sovoj ali smolenikovino naberal, da jo toliko izkupil, svo-
jih 12 krajcarjev letnine odrajtat. Kteri pa nimajo s čem zaslužiti, stariše, botre ali dobrotnike naprosijo, da jim vsak mesec 1 krajcar dajo za detinstvo Jezusovo. Jeli ne bo vsmileni Jezus, ki je dva beliča (vinarja) vboge vdove pohvalil, ktere jo srota darovala, tudi take otroke blagoslovil, in starišem malo dareko na otrokih lepo povernil? Oh preljube keršansko matere, ktere svojim ljubčekom prave sreče toliko želite , svetemu detinstvu Jezusovemu jih vdružite, molite za nje, dokler še deea sami moliti ne znajo, in poskerbite, naj vsak mesec svoj krajcar odrajtajo; Jezus, on božji dčtomil vam jih bo blagoslovil, jim, pa tudi vam časno in večno srečo dal, ker pravi: „Resnično vam povem, kar ste komur tih malih storili, to ste meni storili
Malim bratom in sestricam detinstva Jezusovega lep spomin podeliti smo čedne podobice (pildiče) oskerbeli, na kojih se vidi sveto opravilo te braterne, pa tudi namen in dolžnost mladih udov s kratkem lehko bere. Dobijo so v Celi v nemški šoli pri duhovnikih, 100 slik po goldinarju srebra. Kar se iz njih izkupi, se bo v namen detinstva oskerbelo.
Vsaka keršanska šola naj bi se pridružila detinstvu Jezusovemu, postavila Čedno jaslice božjemu detetu, in se ljuba šolska mladiua učila od mladih nog za razširo božjega kraljestva skerbeti in sebi zakladov v nebesih naberati, kterih tatjo ne vkradejo, moli ne suedo. Gotovo bo Jezus v takej ljudomili šoli doma, on bo v sredi med njimi, kteri mu pomagajo zamorske otroke izvelieati. Jo v šoli več verst ali oddelkov otrok v detinstvu Jezusovem, se lebko vsak dan po sveti maši ali pa po šoli braterna Češena si Maria moli, o mladem pa denarnica (mala kasa) na mizo postavi, otroke opominjat, naj vsaki svoj krajcar izprosi in zamorskim otrokom vbogaime da. Kdo bi otroku krajcar odrekel, ki lepo rokice povzdigne in ljubeznivo prosi, ne za se, ampak za vboge zaveržene otroke hajdovske? — Dobro bo, ako se otrokom prilična slovesnost napravi, ali o božiču, ali pa po veliki noči, jih privaditi svete obhoje z Jezusom, svojim božjim prijatelom. Angoli varili otrok, kteri gledajo nebeškega Očeta, bodo posebno na take otroke veselo gledali, njih molitvice in mile dare pred tron milosti božje nosili, rosili pa tudi vsmilenje božje čez nje, da bodo rastili ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh. Tako se bodo našo šolo v dobrem pomladile. Bog daj torej svetemu detinstvu Jezusovemu tudi pri nas dobro srečo in pospeh!
Slomšek,
čs*St
■
.	i •'	• :»vt	<i| »VoJjV trgod' • ruiuif)'
■ -„ ... . ■ ,.;.■'..
'	:\-bj| 8*| ,ii	■ o£ anteni	k-.' iwt
,
■
,, i-liV-■■■ • ' . i'	• >/-.n.	'(i ■ 'V i' <fct» *d*4V
-i. :.*>.: !>iiii . :'■.'•■■■■■<;■ . ' i :
1 ' '.»S
4
I
■
.. .■ ' 1 :	t n.v 'lirj! :« »rrr>if)svc;:j '
;	iv t ;■ v .	sivsiten«
-"UI; '(>r ■ L ,.'•!, :*:• '	• >,:,>) ! ■ <:1 1 >:.tpr ■ .j, .. ■ ■ -((ob -V fifoS
SLOVENSKA GERLICA.
Domača gerlica v slovenskem logu le po malem poje; Povabi pevati vse bratece in sestre svoje.
Vesela pesem žalostno serce ovedri — Mila pesem ohladi njegove rane. Lipa pesem je božji dar.
Šola vesela lep. petja.
BOŽIČNA.
1.	Pastirčiki moji Vstanltc necoj! Le hitro po konci In pojd'te z menoj!
2.	Ne veste, kaj vidil Necoj sim že vse
In kaj že vse slišal, Čuditi se je! —
3.	Ko pasel pod hribcom Sim svojo ovco, Nanaglo zagledam, Da svitlo je vse.
4.	Prelepi mladenček Je stopil pred me, Prestrašen jaz revček Sim bal so ga Se.
5.	Pa koj sim zdaj vidil, Da bati se ni, Mladenček je mignil, Zasmejal so mi.
C. „No boj se, no boj se!" Je rekel vesel, „Lej srečo veliko Ves svet je prejel.
7.	Kar Bog jo obljubil Že dolgo popred, Necoj se začenja — Odrešen bo svet.
8.	Mesia nebeški Lih zdaj rojen je, Ko revež Človeški Terpeti začne.
9.	U bornem tam hlevci U jaslih leži,
Od mraza se trese Ročice moli.
10.	Pastirci nedolžni, Le pojdite tje,
To dete brezmožno Sam večni Bog je."
11.	To vse mi je rokel Mladenček vesčl, Nakviško se dvignul In lepo zapčl.
12.	Pastirčiki moji, Vstanite le koj, Da pred bomo doli, Hitite z menoj.
13.	Pred mlad'ga Mesia Padfmo na tla, Ker nebo in zemljo Ou v rokah ima.
14.	Oj doto prcsveto! Pri tebi smo zdej, Te livalmo, častimo, Nas milo poglej!
15. Služiti mi hočmo Vsi tebi lepii, Po smerti nam odpri Ti sveto neb6.
A. Praprotnilc.
II.
novoma8niru.
Naj s vetij šega spomina
Pervo djanje, — sveti čas! Rajsko službo Kerubina, Jo obhajaš dans pri nas.
Dans se Ti neb<J razgrinja,
Blagor Tebi sreče sin! Solza, ki se nam utrinja, Lej, veselja je spomin.
Božja milost Te vodila,
Dala Ti požcljen stan, Varha duš To izvolila, Zmed veliko si izbran.
Scer od nas Te pelje zgoda, Večna ker previdnost že Delo v nogradu Gospoda Odločila jo za-Te.
Ondi zročene ovčico
Varoval sveta boš zmot, Vodil bodeš tam dušice Stermo, polzno raja pot.
Vondar kolkorkrat v svetiši
Darovaje sveti dar Mol'š k Očetu na zvezdiši, — No pozabi nas nikar!
Oliban.
iii.
zdravica.
1.	Z vincom rumenim kozarce nalimo, Hrabrim vojSakom slovenskim okrog Serca unetega zdravje napimo, — Sini Slovenie, živi vas Bog! Slava o vila vam z venci jo glavo, Vodil vas Slavo sin, slavni je Ban; Zvesti Cesarju in vČri deržave Austrie skala — stopili sto v bran.
Zato kozarce nalimo, Pervo zdravico napimo: Živi vas Bog — brate okrog!
2.	Sopet kozarce visoko deržimo, Možem slovenskim zdravica velja, Svetu ponosno na glas oznanimo: Bistro so glavo in zvest'ga serca! — Kačo razpertja svoj strup so ;livale Pikale smertno so lastno serce; Kedar so Austrie ljudstva divjalo — Za-njc so vstali slovenski možje.
Zdto kozarce nalimo, Drugo zdravico napimo, Živi vas Bog — brato okrog!
3.	S sladkoj rebuloj kozarce nalimo, — Žene slovensko živite tud ve!
Čisto izpimo,, do dna jih spraznimo — Slave naj Siri se v persih sercd! Z zlatimi čerkami v kip neminljivi Vpisala Slava je vaše ime;
Da si Se Austria vene nevenljivi Spleta, — postalo sta vdovt) sani'i; Zato kozarce nalimo Ženam zdravieo napimo, Živi vas Bog sestre okrog!
4. V Šterti kozarec pa sladke medico
Z verhom nalimo — na zdravje deklet, — Živite jake slovenske device! Matere Slave naj krasnejži cvet! Ve ste junakov serčnost spodbudvale, Čast prepevaje, molile za njo; Rane zadčtili ste v ti obezvale, Grobo junakov ovenčalo v6! Zdto kozarce nalimo, Cisto do dna jih spraznimo: Živi vas Bog — sestre okrog!
Vir k.
iv.
vinska terta.
1.	Je ptička priletela Z dežele Štajerske, Mi lepo je zapela Od vinske tertice.
2.	Prelepa vinska terta Sam Bog te je vsadil, In Jezus v evangejju Jo tebe počastil,
3.	Jo kmetič obdeluje V vinograd zasadi, Kamor sam Jezus kliče Na delo vse ljudi.
Drobt. za novo leto 1853.

4.	Prežlahna vinska terta. Pa grojzdja obrodi,
In z grojzdja vince teče Za Jezusovo kri.
5.	Rumeno sladko vince! Naj vsaki te časti, Nobena sveta maSa Brez tebo brana ni.
C. Nobeno ženitvanje Brez vina no mini, In Jezus v Galileji Iz vode ga stori.
7.	Le pij moj bratec vince Naj voda tam stoji,
Da bi so veselili Smo sem povabljeni.
8.	Ti tudi sestra vince Po pameti zavži,
Saj Jezus ne zameri, Če dobre volje si.
9.	Prijatli! pijino vince, Zahvalimo Boga; Očeta pa prosimo, Da nam požegna ga!
Po starej pesmi.
v.
p t i č i c a.
1. Glej! ptič'ca si poje, Po zraku leti, Zakaj bi ne pela, Ko dobro živi?
2. Nc seje, ne žanje Pa vender živi; Nič Boga ne žali, Nikolj ne greši.
Naš Oče nebeški
V	nebesih sedi;
Na zemljo dol gleda, Kok grešnik živi.
4.	Bolj grešno boš živel, Bolj grešno boš vmerl; In satan ti bode
Ob! pekel odperl.
5.	Bolj brumno boš živel, Bolj brumno boš vmerl, Bo Oče nebeški
Nebo ti odperl.
C. Ptičiea letela
V	učiteljev hram, Si lepše zapela, Kot učitelj sam.
7.	Ta ptičiea gori Na oltarju sedi; In vinca kozarek U kljunu derži.
8.	Bo tot'ga popila, Pa clrujga dobi, Jo lepo vesela, No Boga časti.
Narodska popravljena.
VI.
POMLAD.
Serce v persili se raduje, Kedar vidim, da povsod
Vsaka stvar se oživljuje, — Vstaja pomladanski rod.
Sonce zemljo bolj ogreva, Vso naravo zdaj budi;
Plajš zeleni jo odeva — Mlado krilo vigredi.
Sopet, krasno zelenijo Travniki, ledine vso;
In po trati že blišijo Perve mlade rožice.
Že razlega se po gaju
Radopevnih ptičev glas,
Naznanujo v vsakem kraju Se radosti polni čas.
Že stoji na griču bela Grešni a vsa okinčena;
Že je zeleneti jela
Breskva vsa pomlajena.
Lastovka je priletela, Gnezdicc nabira si —
Kukovca glasit začela — SlaviČ sopet žvergoli.
Novo vse živlenje diha,
Merzle zime sluha ni, Veterc mili toplo piha —• Ah, želim si takih dni!
L. VošnaJc.
vii.
p ole t j e. #)
Vsi 1. Poletnega dneva Toplota ogreva Mladcnčev, dekličev '	Veselo sercc.
M. 2. Se komej zasvita, Je glava že vmita, Ko serčno pomolim, Zažvižgam vesel.
D. 3. Ko zlata prisveti Se zarja po sveti, Se vmijein, pokrižam Gospoda častim.
M. 4. Zaženem živino
Na krasno ledino, Grede na pišalko Zapiskam lepo.
D. 5. Ovčice naj grejo Na pašo za mojo, Prav varno jih pasla, Zapela bom vmes..
-*) Pervi in zadni stavek vsi skupoj pojejo, v drugih se pa vorstijo; enega iniadenči, enega deklici pevajo.
M. 6. Po trat' so sprehajam Za žvinco postajam, Vmes ptički veseli Mi sladko poj o.
D. 7. Naberam cvetlice: Marjetce, zlatice, Tud u venec zapletem Zelen berSolin.
M. 8. Zdaj z bratom, sosedam Na travnik pogledam, Si koso poklepljem Grem mervo kosit.
D. 9. Vsa židanc volje
Podam se na polje, Plevela, osata, Sterneno oplot.
M. 10. Pripekati jamo,
Ilaj , vile na rame, Grem mervo obračat Na soncu suSit.
D. 11. Prav zverhom nadevam Si jerbas s plevelam, Podtaknem si zvitek Zanesem domu.
M. 12. Pod lipo se vležem
Kos kruha si vrežem; Sim delal, se spehal, Se v senci hladim.
D. 13. Jed k ognju pristavim, Poldanco pripravim, In mleko posnamem Pa skličem ljudi.
M. 14. Vse serpe nabrusim
Jih ročno poskusim; — Voz snopja nabašem In zlagam v kozolc.
D. 15. Pa planem z ženico Nad zrelo pšenico; Se z deklo poskušam Da serp mi brenči.
M. 16. Počitek po deli Večerjo zabeli, Vir z kamne gorice Mi žejo gasi.
D. 17. Tak hitro sim žela, Da teče s pod čela, In kruhek med mlekom Mi dobro diši.
M. 18. Kdar ura odbije In zvezda prisije Odmolim in truden V gospodu zaspim.
D. 19. Posprav'la, pomila
In vse sim posfrila, U hram se zaklenem In Bogu zročim.
Vsi 20. Naj čuvamo, spimo,
Vse Bogu v čast st'rimo Tak dan vselej srečen In lebka bo noč.
VIII.
GRUDEN.
1.	Veselo, pobožno v Grudnu živimo,
Poštenje stanuje naj vedno pri nas, Hvaležno, preljubi! Boga mi slavimo, Dočakal' da leta poslcdni smo čas.
2.	Ko rčke valovi naprej se dervijo,
In dalje in dalje prot' morju bite; Nam dnevi in mesci in lčta bežijo
In ž njim' brez preneha u večnost ljudje.
3.	Tud mi bomo morli u večnost stopiti,
Ko božja k nam dekla primaha s koso, Zatorej je treba se, dragi! truditi, Da bo se odperlo nam svitlo nebo.
J. Vari.
IX. Z i m a.
Iz severno dežele pripeljala
Je zima se z viharjem svojim k nam, „Kraljvati hočem tukaj zdaj", je djala, Kakor kraljujem v svoj' deželi tam.
V oblast je lepi svet naš že dobila,
Postav'la si ledeni svitli grad, In v njem je hud'ga sina — mraz — rodila, Kteremu moč naj večo hoče dat'.
Pokrita že z odejo snežno belo, U omedlevci zemlja mat' leži, V naročji nje je tudi omedlelo
Vse, kar k veselju ona nam rodi.
Dolinea lepa, kak je b'la vesela,
Pokopališče mirno zdaj se m' zdi, Nedolžnost, ko je tam lepo cvetela,
Umorjena zdaj pod belim krilom spi.
Kak grozna žalost v serce mi zahaja, Kak klaverne so zmirom tud oči, Nikder ne najdem zdaj vesel'ga kraja, Ne vidim je vesele zdaj stvari.
Karkolj na svetu zdaj živga probiva,
Pod zime grozovitnostjo ječi, Ki tud nevsmileno ves živež skriva, Da že žival od glada vsa slabi.
Zverina lačna skerbno jesti iše,
Planine in berloge zapusti, Prisiljena je priti zdaj do hiše,
Ker v gojzdu tam doma nič 110 dobi.
Od glada vel'kega se opoteka,
Nevarnosti se smertne ne boji, No vstraši se na potu tam človeka,
Ga pros': „mi jesti daj, alj pa me vbij.
Nedolžne tičke — pevke ljubeznive —
Kak vsmil'jo v serce se sirote mi, Ko skriti zdaj so lazi jim in njive, Kder jesti vselej so dobile si.
Pod streho v parne, skedne zdaj bežijo,
Ko mraz in lakota jim smert proti, Da tam se pičlo z zernom preživijo, Kar človek ga pobrati videl ni.
Na hišne okna k ineni priletijo,
Tožnjejo mi hudi zimski čas, Mi milo — žalostno zažvergolijo;
„Aj lačne — lačne smo in zebe nas."
ArliS.
X.
pravilo modrosti.
Ne veruj vsega, kar slišiš; No stori vsega, kar moreš; Ne povej vsega, kar včš; Ne požclj vsega, kar vidiš; Ne porabi vsega, kar imaš; 'No pokaži vsega, kar znaš.