PoStnlna plačana V fetov!nI.
Leto XII., štev. 1S7
Ljubljana, sobota i§. avgusta I93I
Cena 2 Din
L prava išt vo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126.
Inserarni oddelek: Ljubljana, Šelen« burgova tii. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11842. Praha čislo 7«: J SO \v;e-n št 105 241
Naročnina iuaša m^s^čno 25— Dva, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo; Ljubljana: Knaflieva ulica 5. Telefon šl. 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoč; 25S2). C&lje- Kocenova ul 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu
es et
nas
j
I deset® letof odkar Je Nj. Vel. kralj A: edel kraljevski prestol Jugoslavije
Ljubljana, 14. avgusta.
Pojutrišnjem, v nedeljo, poteče deset let, odkar je naš kralj Aleksander po smrti svojega velikega očeta, kralja Petra Osvoboditelja stopil na jugoslovenski kraljevski prestol. Ta zgodovinski dogodek, kakor je bil tudi važen in viden na zunaj, v stvari njegovega položaja ni izpremenil, saj je Aleksander Karadjordjevič kot regent že od 1. 1914. nosil vse težko breme vladarskih dolžnosti. Sedanja desetletnica zato ne po-menja zaključka periode v vladarski delavnosti našega kralja, vendar pa je ta jubilej dan, ki daje vsemu našemu narodu priliko, da pomisli in da pogleda v prošlost življenja, ki je tako tesno povezano z usodo našega naroda, naše države in njene bodočnosti, kakor nikdar nobeno drugo. Zato čuti naš narod dan desetletnega jubileja kot enega svojih največjih praznikov in ga hoče obhajati 7. i?kreno slovesnostjo, čeprav ne bo ni-kake službene proslave desetletnice kra-Ijevanja našega kralja.
Mirno lahko trdimo, da ni bolj popularnega vladarja na svetu, kakor je v jugoslovenskem narodu kralj Aleksander, Samo dve osebi na prestolih bi morda mogli v tem pogledu primerjati žnjim: angleškega kralja, ki že po tradiciji svojega naroda in svojega slavnega rodu zavzema vzvišeno mesto v Angliji, in belgijskega kralja, ki je, enako kakor naša kralja Peter in Aleksander, s silno požrtvovalnostjo vodil svoj narod skozi besne viharje svetovne vojne. Ves jugoslovenski narod visi na svojem kralju z iskreno in vdano ljubeznijo, ki je ne morejo omajati nika-ke peripetije v našem javnem življenju. V kralju ne vidi samo formalnega vladarja, reprezentanta države in naroda, v njem vidi svojega voditelja v -eh pravcih udejstvovanja in svojega i ščitnika v vseh nadlogah in viharjih.
Gotovo brez primere na svetu je zaupanje, ki ga izkazuje svojemu vladarju ves naš narod. To zaupanje je bilo in je tako globoko, da se ni omajalo niti takrat, ko je v viharjih svetovne \ ojne tedanji regent Aleksander vodil zadnje čete iz opustošene domovine; niti takrat, ko je po triumfalnem po-vratku v domovino kot vladar uedinje-ne države Jugoslavije prevzel nase težko in odgovorno nalogo, da utrdi in dovrši, kar je bilo ustvarjeno z nepopisnimi žrtvami za naše osvobojenje in uedinjenje. In razrahljano ni bilo niti kasneje, od takrat pa vse do današnjega dne.
Od prvega dne naše skupne nacionalne domovine je naš kralj nosilec one velike in globoke jugoslovenske ideje, v kateri edini je bodočnost našega naroda. In ko je po bratomornih borbah v prvih 10. letih našega skupnega življenja splošen obup prišel do vrhunca, so bili pogledi vsega naroda zopet uprti v kralja. V njem so množice naroda gledale in videle oni neporušljivi steber, ki je, ko že vse drugo poka in se ruši, še vedno dovolj močan, da se lahko nanj naslonita narod in država. T-.ko je v najbolj kritičnih časih našega notranjega državnega življenja dobilo geslo »Kralj in narod! <? pomen in v-ebino, ki ju ni najti pri nobenem drugam narodu.
Ko je bil 6. januarja 1929 naš kralj prisiljen, da zaustavi razvoj dogodkov, k; je vodil narod in državo naravnost v iropast, jugoslovenski narod novega režima ni čutil kot izključitev demokra-rijs In uvedbo diktature, marveč je viri si v njem edino mogočo solucijo, da v reoosredni zvezi in v neposrednem sodelovanju z vrhovnim voditeljem reši fvojo svobodo in svojo državo.
V tem leži tajnost srčno iskrenh odnošajev med našim kraljem in našim narodom. Aleksander Karadjordjevič ni samo vladar Jugoslavije, marveč je obenem vrhovni voditelj jugoslovenskega naroda, vloga, ki ji je v zgodovini drugih narodih najti le malo primerov. Kralj ni hotel, da se njegov vladarski jubilej, ta zgodovinski dan v življenju našega naroda, proslavi s paradami in z vnanjim sijajem. A vendar niti on ne more zabraniti srcem, da mu te dni ne bi izkazala svoje ljubezni in svoje hvaležnosti za najlepše, kar more človek storiti v svojem življenju in kar je storil kralj Aleksander s tem, da se je ves izročil svojemu narodu in se ves postavi! v službo vodilne narodne ideje.
Slovenski del jugoslovenskega naroda je še posebno srečen, da bo preživel naš kralj ta zgodovinski dan v njegovi sredi, na obali našega divnega blejskega jezera, v gradiču Suvobor, ki veže s svojim imenom enega najlepših trenutkov iz vojne za osvobojenje s spomini naše davno nacionalne prošlosti, ko so Črtomirovi dedi v teh krajih branili svoj dom in vero svojih očetov. Kar je slovenski rod doživel v času, ko so padale kocke njegove usode, in kar je snoval in snuje, odkar je v resnici gospodar na svoji jugoslovenski zemlji, vse to je povezano z imenom kralja Aleksandra. On je bil junak naših sanj že takrat, ko je v zori balkanskih zmag naša duša pozivala osvoboditelje z juga v naše kraje. Njegovo ime je bilo naša nada v najstrašnejših viharjih svetovne katastrofe. Njegova oseba in njegovo delo sta nam bila bodrilo v vseh težkih trenutkih notranjih borb po ujedinje-nju, njegova oseba in njegovo delo sta
V mirnem zatilja v Han Pijeskn
Idiličen kraljev lovski gradič, edinstven v slogu in opremi, kjer najde naš kralj oddih gs žasvih in mesecih vladarskih skrbi za blagor 14milijonskega naroda
nam tudi sedaj največje jamstvo velike in srečne bodočnosti. Zato so te dni vsa naša srca in vse naše misli pri njem, strnjena v iskreni želji:
Živel naš kralj Aleksander!
Življenje in delo našega kralja
Življenje našega kralja je izredno bogato, bogato predvsem po delu, naporih in skrbeh. Že v zgodnji mladosti ga je pograbilo življenje z vso svojo resnostjo in ga potegnilo v svoj burni vrtinec. Ni mu bilo usojeno, da bi užival lepa in mirna leta prestolonasledništva, kakor toliki drugi princi vladarskih rodbin.
Rojen je bil kralj Aleksander dne 17. decembra 1888 na Cetinju kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karadjordjeviča in njegove soproge kneginje Ljubice Zorke, hčerke črnogorskega kralja Ni-kole. Kakor vsem svojim otrokom, je bil tudi Aleksandru prvi in najboljši učitelj njegov vzvišeni oče sam, ves prepojen z globokim in resnim pojmovanjem življenjskih problemov in teženj svojega naroda. Kot mlad deček je šel Aleksander skupno s svojim bratom Djordjem v Petrograd, kjer sta bila oba v zboru dvorskih pažev pri poslednjem ruskem carju Nikolaju II. Kasneje je skupno s svojim očetom kraljem Petrom živel v izgnanstvu v Ženevi in se je tam posvetil temeljitemu študiranju. Ustvaril si je tako globoko podlago, da danes vsak, kdor je imel srečo govoriti z njim, občuduje njegovo res svetovno naobrazbo in njegovo globoko poznavanje življenskih razmer po vsem svetu. Umevno je, da se je še prav posebno poglobil v probleme srbskega in drugih jugoslovenskih plemen. Svoje obzorje si je vedno iznova razširjal s potovanji v vse kulturne centre Evrope.
Ko je po smrti zadnjega Obrenoviča srbski narod pozval na prestol Petra Karadjordjeviča in mu izročil kraljevsko žezlo, se je z očetom vrnil v domovino tudi princ Aleksander, takrat petnajstleten mladenič. Tudi v Beogradu kot kraljevič je živel tiho in skromno ter vztrajno nadaljeval svoje študije, v katere je sedaj pritegnil zlasti tudi vojaške vede. Dne 27. marca 1909 pa je postal kraljevič Aleksander prestolonaslednik, ko se je bil njegov starejši brat kraljevič Djordje v aneksijski vihri odrekel pravici do prestola.
S tem je bil konec lepih in mirnih mladostnih dni za bodočega vladarja, ki se je moral zdaj še z večjo vnemo posvetiti pripravam za težki poklic, ki ga je čakal. Mnogo časa za to ni imel, kaj-
ti že dobra tri leta kasneje so kot uvod v svetovni požar izbruhnile balkanske vojne. Mladi prestolonaslednik se je v njih aktivno udejstvoval in razvil vse svoje velike sposobnosti. Kot komandant prve armije je s svojimi hrabrimi polki izvojeval zgodovinsko zmago v ku-manovski bitki in zadal poslednji udarec turški vojski pri Bitolju. Na čelu svoje vojske je 13. oktobra 1, 1912. zmagoslavno vkorakal v Skopi je. Tudi v srb-sko-bolgarski vojni 1. 1913. je I. armija pod poveljstvom princa Aleksandra odlično izvršila svojo težko nalogo, da zavzame center bolgarskih pozicij pri Drenku in Rajčanskem Ridu. Armija je potisnila Bolgare nazaj in s tem zagotovila zmago v tej vojni
Še večje in težje so postale naloge prestolonaslednika Aleksandra, ko je bil dne 12. junija 1914 zaradi bolehno-sti kralja Petra tik pred izbruhom svetovne vojne imenovan za regenta in vršilca kraljevske oblasti. Sedaj je ležala na njem tudi vsa peza politične orgo-vornosti, ki je postala naravnost velikanska, ko so zajeli svet prvi plameni štiriletne vojne katastrofe. Kot regent je bil prestolonaslednik vrhovni zapo-vednik celokupne srbske vojske. Neprestano je bil z njo. Legendarno je postalo njegovo osebno junaštvo na fronti in z ganjenostjo se vsi spominjajo požrtvovalnosti in trpljeuja, ki sta ga s svojim mučeniškim narodom delila kralj Peter in regent Aleksander na albanski Golgoti. Z naravnost občudovanja vredno energijo je regent Aleksander z nezmanjšanim pogumom in z vedno svežo čilostjo prenašal silne napore vladarja in vrhovnega vojskovodje. Bogato je bil poplačan za to, ko so ga po zmago-I slavnem predoru solunske fronte z navdušenjem, ljubeznijo in hvaležnostjo sprejemali zopet osvobojeni srbski kraji in ko je mogel dne 1. decembra 1918 s proklamacijo uedinjene Jugoslavije izpolniti ideal mnogih jugoslovenskih generacij. Z enako ljubeznijo in enakim navdušenjem so ga sprejemale tudi vse druge jugoslovenske pokrajine, ki jih je obiskal še kot regent takoj v prvih letih osvobojenja. Povsod je bil sprejet in pozdravljen ket pravi triumfator, obkrožen z ljubeznijo in vdanostjo vseh narodnih slojev.
Po sklenjenem miru se je regent Aleksander ves posvetil delu na utrditvi in konsolidaciji jugoslovenske države. Z elanom je nadaljeval to delo, ko je po smrti svojega očeta dne 16. avgusta 1. 1921. tudi formalno postal kralj. Časi so bili težki, domovina je bila obkrožena od mnogih voditeljev svojih političnih strank. Da se je Jugoslavija kljub temu krepila na znotraj in zunaj, je v prvi vrsti zasluga vladarskih sposobnosti in državniške modrosti kralja Aleksandra, ki so obvarovale državo in narod še večjih neprijetnosti.
Njegova globoka zavest odgovornosti pred narodom in zgodovino je naložila kralju Aleksandru dolžnost, da preseka gordijski vozel plemenskih in strankarskih strasti in prevzame usodo države v svoje lastne roke. Njegov manifest z dne 6. januarja 1929 pomeni zgodovinsko razdobje ne samo za kraljevo osebno življenje, temveč za življenje vsega našega naroda. Pomeni pričetek nove dobe v jugoslovenski zgodovini in tvori skupno z aktom od 3. oktobra 1929 in 6. septembra 1930 glavne stebre naše nove, lepše bodočnosti.
V enaki meri kakor njegova držav-
niška modrost je navezalo na kralja Aleksandra srca vseh državljanov, njegovo vzorno rodbinsko življenje. Kralj se je oženil 8. junija 1922. z rumunsko princeso Marijo, hčerko pokojnega ru-munskega kralja Ferdinanda I. in kraljice vdove Marije. Dne 6. septembra 1923 se je rodil kralju prvorojenec prestolonaslednik kraljevič Peter, dne 9. januarja 1928 drugi sin, kraljevič To-mislav, in dne 28. junija 1929 tretji sin, kraljevič Andrej. Princa Peter in To-mislav sta bila rojena v Beogradu, princ Andrej pa na Bledu.
Poglavja o življenju in delu kralja Aleksandra, ki se nahaja danes v svojih najlepših moških letih, ne moremo lepše zaključiti, kakor da navedemo besede, ki jih je o našem vladarju izrekel znani češki državnik in narodni delavec Vaclav Klofač: »Jaz se prav nič ne bojim za Jugoslavijo, v mnbgem oziru Ju-goslovene zavidam. Kakor mi Čehoslo-vaki, izkušajo tudi Jugosloveni, da je prehod iz suženjstva v svobodo težak proces. Vendar pa gledam s čvrsto vero v bodočnost Jugoslavije, ker poznam kralja Aleksandra. Njegov značaj in njegovi nazori so mi garancija uspeha in zmage. Njegove namere so čiste kot kristal. Poznam njegov iskreni, globoko vkoreninjeni patriotizem, ki se prav v ničemer ne razlikuje od idealnega nesebičnega rodoljubja naših največjih ljudi. Poznam njegovo dobro voljo in njegove demokratske nazore. Kralj Aleksander je moderen človek skoz in skos prežet čuta dolžnosti in odgovornosti ter ves prežet ljubezni do naroda, ki mu je bolj vodja kakor vladar.«
Družinski praznik v Stav©fcor*s
Kraljica Marija vede princa Pavla in grška kraljico Elizabeto h krstu kraljevičr Andreja
Kralj v Sloveniji
Slovenski del jugoslovenskega naroda je po osvobojenju in uedinjenju nestrpno čakal, da bi mogel v svoji sredi, na svojih tleh pozdraviti narodnega kralja, sivolasega Petra Karadjordjeviča ali njegovega sina in namestnika regenta Aleksandra. Kralj Peter zaradi svoje visoke starosti in rahlega zdravja ni mogel ustreči tej iskreni želji, ustregel pa ji je že v drugem letu uedinjenja takratni prestolonaslednik in regent, sedanji kralj Aleksander. Vidovdan 1. 1920, ko smo ga mogli Slovenci prvič pozdraviti na svojih tleh, bo ostal vsem, ki so bili priča tega zgodovinskega dogodka, v stalnem lepem spominu. Oni dnevi so bili za vso Slovenijo velik praznik in morda smo šele takrat v vsej globini
V bibliotečni dvorani na grada Dedinj«
V urah oddiha biva kralj Aleksander najraje pri knjigah. Slovita je biblioteka v pre-stolnem dvoru v Beogradu, a tudi omare v bibliotečni dvorani na gradu Dedinju so V>gato založene s knjigami iz vse svetovne literature
PoStnfna plačana T petorlnL
Leto XII., štev. 187	Ljubljana, sobota IS. avgusta 1931	Cena J Din
Upravo lštvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inserarai oddelek: Ljubljana. Selen« burgova al. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7« 180 Wien št 105 241
Aleksander L - deset let naš kralj
V nedeljo se izpolni deseto leto, odkar je Nj. Vel. kralj Aleksander L
zasedel kraljevski prestol Jugoslavije
Naročnina maša mesečno 25.— Dia, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 8 Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Ljubljana, 14. avgusta. Pojutrišnjem, v nedeljo, poteče deset let, odkar je naš kralj Aleksander po smrti svojega velikega očeta, kralja Petra Osvoboditelja stopil na jugoslovenski kraljevski prestol. Ta zgodovinski dogodek, kakor je bil tudi važen in viden na zunaj, v stvari njegovega položaja ni izpremenil, saj je Aleksander Karadjordjevič kot regent že od L 1914. nosil vse težko breme vladarskih dolžnosti. Sedanja desetletnica zato ne po-menja zaključka periode v vladarski delavnosti našega kralja, vendar pa je ta jubilej dan, ki daje vsemu našemu narodu priliko, da pomisli in da pogleda v prošlost življenja, ki je tako tesno povezano z usodo našega naroda, naše države in njene bodočnosti, kakor nikdar nobeno drugo. Zato čuti naš narod dan desetletnega jubileja kot enega svojih največjih praznikov in ga hoče obhajati z iskreno slovesnostjo, čeprav ne bo ni-kake službene proslave desetletnice kra-Ijevanja našega kralja.
Mirno lahko trdimo, da ni bolj popularnega vladarja na svetu, kakor je v jugoslovenskem narodu kralj Aleksander. Samo dve osebi na prestolih bi morda mogli v tem pogledu primerjati žnjim: angleškega kralja, ki že po tradiciji svojega naroda in svojega slavnega rodu zavzema vzvišeno mesto v Angliji, in belgijskega kralja, ki je, enako kakor naša kralja Peter in Aleksander, s silno požrtvovalnostjo vodil svoj narod skozi besne viharje svetovne vojne. Ves jugoslovenski narod visi na svojem kralju z iskreno in vdano ljubeznijo, ki je ne morejo omajati nika-ke peripetije v našem javnem življenju. V kralju ne vidi samo formalnega vladarja, reprezentanta države in naroda, v njem vidi svojega voditelja v vseh pravcih udejstvovanja in svojega ščitnika v vseh nadlogah in viharjih. Gotovo brez primere na svetu je zaupanje, ki ga izkazuje svojemu vladarju ves naš narod. To zaupanje je bilo in je tako globoko, da se ni omajalo niti takrat, ko je v viharjih svetovne vojne tedanji regent Aleksander vodil zadnje čete iz opustošene domovine; niti takrat, ko je po triumfalnem po-vratku v domovino kot vladar uedinje-ne države Jugoslavije prevzel nase težko in odgovorno nalogo, da utrdi in dovrši, kar je bilo ustvarjeno z nepopisnimi žrtvami za naše osvobojenje in uedinjenje. In razrahljano ni bilo niti kasneje, od takrat pa vse do današnjega dne.
Od prvega dne naše skupne nacionalne domovine je naš kralj nosilec one velike in globoke jugoslovenske ideje, v kateri edini je bodočnost našega naroda. In ko je po bratomornih borbah v prvih 10. letih našega skupnega življenja splošen obup prišel do vrhunca, so bili pogledi vsega naroda zopet uprti v kralja. V njem so množice naroda gledale in videle oni neporušljivi steber, ki je, ko že vse drugo poka in se ruši, še vedno dovolj močan, da se lahko nanj naslonita narod in država. Tako je v najbolj kritičnih časih našega notranjega državnega življenja dobilo geslo »Kralj in narod!« pomen in vsebino, ki ju ni najti pri nobenem drugem narodu.
Ko je bil 6. januarja 1929 naš kralj prisiljen, da zaustavi razvoj dogodkov, ki je vodil narod in državo naravnost v propast, jugoslovenski narod novega režiraa ni čutil kot izključitev demokra-rije In uvedbo diktature, marveč je videl v njem edino mogočo solucijo, da v neposredni zvezi in v neposrednem sodelovanju z vrhovnim voditeljem reši svojo svobodo in svojo državo.
V tem leži tajnost srčno iskrenh odnošajev med našim kraljem in našim narodom. Aleksander Karadjordjevič ni samo vladar Jugoslavije, marveč je obenem vrhovni voditelj jugoslovenskega naroda, vloga, ki ji je v zgodovini drugih narodih najti le malo primerov. Kralj ni hotel, da se njegov vladarski jubilej, ta zgodovinski dan v življenju našega naroda, proslavi s paradami in z vnanjim sijajem. A vendar niti on ne more zabraniti srcem, da mu te dni ne bi izkazala svoje ljubezni in svoje hvaležnosti za najlepše, kar more človek storiti v svojem življenju in kar je storil kralj Aleksander s tem, da se je ves izročil svojemu narodu in se ves postavil v službo vodilne narodne ideje.
Slovenski del jugoslovenskega naroda je še posebno srečen, da bo preživel naš kralj ta zgodovinski dan v njegovi sredi, na obali našega divnega blejskega jezera, v gradiču Suvobor, ki veže s svojim imenom enega najlepših trenutkov iz vojne za osvobojenje s spomini nase davno nacionalne prošlosti, ko so Črtomirovi dedi v teh krajih branili svoj dom in vero svojih očetov. Kar je slovenski rod doživel v času, ko so padale kocke njegove usode, in kar je snoval in snuje, odkar je v resnici gospodar na svoji jugoslovenski zemlji, vse to je povezano z imenom kralja Aleksandra. On je bil junak naših sanj že takrat, ko je v zori balkanskih zmag naša duša pozivala osvoboditelje z juga v naše kraje. Njegovo ime je bilo naša nada v najstrašnejših viharjih svetovne katastrofe. Njegova oseba in njegovo delo sta nam bila bodrilo v vseh težkih trenutkih notranjih borb po ujedinje-nju, njegova oseba in njegovo delo sta
V mirnem zatišju v Han Pijeskn
idiličen kraljev lovski gradič, edinstven v slogu in opremi, kjer najde naš kralj oddih ge dssvih in mssecih vladarskih skrbi za blagor 14milijonskega naroda
nam tudi sedaj največje jamstvo velike in srečne bodočnosti Zato so te dni vsa naša srca in vse naše misli pri njem, strnjena v iskreni želji:
Živel naš kralj Aleksander!
Življenje in delo našega kralja
Življenje našega kralja je izredno bogato, bogato predvsem po delu, naporih in skrbeh. Že v zgodnji mladosti ga je pograbilo življenje z vso svojo resnostjo in ga potegnilo v svoj burni vrtinec. Ni mu bilo usojeno, da bi užival lepa in mirna leta prestolonasledništva, kakor toliki drugi princi vladarskih rodbin.
Rojen je bil kralj Aleksander dne 17. decembra 1888 na Cetinju kot četrti sin tedanjega' kneza Petra Karadjordjeviča in njegove soproge kneginje Ljubice Zorke, hčerke črnogorskega kralja Ni-kole. Kakor vsem svojim otrokom, je bil tudi Aleksandru prvi in najboljši učitelj njegov vzvišeni oče sam, ves prepojen z globokim in resnim pojmovanjem življenjskih problemov in teženj svojega naroda. Kot mlad deček je šel Aleksander skupno s svojim bratom Djordjem v Petrograd, kjer sta bila oba v zboru dvorskih pažev pri poslednjem ruskem carju Nikolaju II. Kasneje je skupno s svojim očetom kraljem Petrom živel v izgnanstvu v Ženevi in se je tam posvetil temeljitemu študiranju. Ustvaril si je tako globoko podlago, da danes vsak, kdor je imel srečo govoriti z njim, občuduje njegovo res svetovno naobrazbo in njegovo globoko poznavanje življenskih razmer po vsem svetu. Umevno je, da se je še prav posebno poglobil v probleme srbskega in drugih jugoslovenskih plemen. Svoje obzorje si je vedno iznova razširjal s potovanji v vse kulturne centre Evrope.
Ko je po smrti zadnjega Obrenoviča srbski narod pozval na prestol Petra Karadjordjeviča in mu izročil kraljevsko žezlo, se je z očetom vrnil v domovino tudi princ Aleksander, takrat petnajstleten mladenič. Tudi v Beogradu kot kraljevič je živel tiho in skromno ter vztrajno nadaljeval svoje študije, v katere je sedaj pritegnil zlasti tudi vojaške vede. Dne 27. marca 1909 pa je postal kraljevič Aleksander prestolonaslednik, ko se je bil njegov starejši brat kraljevič Djordje v aneksijski vihri odrekel pravici do prestola.
S tem je bil konec lepih in mirnih mladostnih dni za bodočega vladarja, ki se je moral zdaj še z večjo vnemo posvetiti pripravam za težki poklic, ki ga je čakaL Mnogo časa za to ni imel, kaj-
ti že dobra tri leta kasneje so kot uvod v svetovni požar izbruhnile balkanske vojne. Mladi prestolonaslednik se je v njih aktivno udejstvoval in razvil vse svoje velike sposobnosti Kot komandant prve armije je s svojimi hrabrimi polki izvojeval zgodovinsko zmago v ku-manovski bitki in zadal poslednji udarec turški vojski pri Bitolju. Na čelu svoje vojske je 13. oktobra L 1912. zmagoslavno vkorakal v Skoplje. Tudi v srb-sko-bolgarski vojni L 1913. je L armija pod poveljstvom princa Aleksandra odlično izvršila svojo težko nalogo, da zavzame center bolgarskih pozicij pri Drenku in Rajčanskem Ridu. Armija je potisnila Bolgare nazaj in s tem zagotovila zmago v tej vojni
Še večje in težje so postale naloge prestolonaslednika Aleksandra, ko je bil dne 12. junija 1914 zaradi bolehno-sti kralja Petra tik pred izbruhom svetovne vojne imenovan za regenta in vršilca kraljevske oblasti Sedaj je ležala na njem tudi vsa peza politične orgo-vornosti, ki je postala naravnost velikanska, ko so zajeli svet prvi plameni štiriletne vojne katastrofe. Kot regent je bil prestolonaslednik vrhovni zapo-vednik celokupne srbske vojske. Neprestano je bil z njo. Legendarno je postalo njegovo osebno junaštvo na fronti in z ganjenostjo se vsi spominjajo požrtvovalnosti in trpljenja, ki sta ga s svojim mučeniškim narodom delila kralj Peter in regent Aleksander na albanski Golgoti. Z naravnost občudovanja vredno energijo je regent Aleksander z nezmanjšanim pogumom in z vedno svežo čilostjo prenašal silne napore vladarja in vrhovnega vojskovodje. Bogato je bil poplačan za to, ko so ga po zmagoslavnem predoru solunske fronte z navdušenjem,' ljubeznijo in hvaležnostjo sprejemali zopet osvobojeni srbski kraji in ko je mogel dne 1. decembra 1918 s proklamacijo uedinjene Jugoslavije izpolniti ideal mnogih jugoslovenskih generacij. Z enako ljubeznijo in enakim navdušenjem so ga sprejemale tudi vse druge jugoslovenske pokrajine, ki jih je obiskal še kot regent takoj v prvih letih osvobojenja. Povsod je bil sprejet in pozdravljen kot pravi triumfator, obkrožen z ljubeznijo in vdanostjo vseh narodnih slojev.
Po sklenjenem miru se je regent Aleksander ves posvetil delu na utrditvi in konsolidaciji jugoslovenske države. Z elanom je nadaljeval to delo, ko je po smrti svojega očeta dne 16. avgusta L 1921. tudi formalno postal kralj. Časi so bili težki, domovina je bila obkrožena od mnogih voditeljev svojih političnih strank. Da se je Jugoslavija kljub temu krepila na znotraj in zunaj, je v prvi vrsti zasluga vladarskih sposobnosti in državniške modrosti kralja Aleksandra, ki so obvarovale državo in narod še večjih neprijetnosti
Njegova globoka zavest odgovornosti pred narodom in zgodovino je naložila kralju Aleksandru dolžnost, da preseka gordijski vozel plemenskih in strankarskih strasti in prevzame usodo države v svoje lastne roke. Njegov manifest z dne 6. januarja 1929 pomeni zgodovinsko razdobje ne samo za kraljevo osebno življenji, temveč za življenje vsega našega naroda. Pomeni pričetek nove dobe v jugoslovenski zgodovini in tvori skupno z aktom od 3. oktobra 1929 in 6. septembra 1930 glavne stebre naše nove, lepše bodočnosti.
V enaki meri kakor njegova držav-
niška modrost je navezalo na kralja Aleksandra srca vseh državljanov, njegovo vzorno rodbinsko življenje. Kralj se je oženil 8. junija 1922. z rumunsko princeso Marijo, hčerko pokojnega ru-munskega kralja Ferdinanda L in kraljice vdove Marije. Dne 6. septembra 1923 se je rodil kralju prvorojenec prestolonaslednik kraljevič Peter, dne 9. januarja 1928 drugi sin, kraljevič To-mislav, in dne 28. junija 1929 tretji sin, kraljevič Andrej. Princa Peter in To-mislav sta bila rojena v Beogradu, princ Andrej pa na Bledu.
Poglavja o življenju in delu kralja Aleksandra, ki se nahaja danes v svojih najlepših moških letih, ne moremo lepše zaključiti, kakor da navedemo besede, ki jih je o našem vladarju izrekel znani češki državnik in narodni delavec Vaclav Klofač: >Jaz se prav nič ne bojim za Jugoslavijo, v mnbgem oziru Ju-goslovene zavidam. Kakor mi čehoslo-vaki, izkušajo tudi Jugosloveni, da je prehod iz suženjstva v svobodo težak proces. Vendar pa gledam s čvrsto vero v bodočnost Jugoslavije, ker poznam kralja Aleksandra. Njegov značaj in njegovi nazori so mi garancija uspeha in zmage. Njegove namere so čiste kot kristal. Poznam njegov iskreni, globoko vkoreninjeni patriotizem, ki se prav v ničemer ne razlikuje od idealnega nesebičnega rodoljubja naših največjih ljudi. Poznam njegovo dobro voljo in njegove demokratske nazore. Kralj Aleksander je moderen človek skoz in skoz prežet čuta dolžnosti in odgovornosti ter ves prežet ljubezni do naroda, ki rrm je bolj vodja kakor vladar.«
Družinski praznik ▼ Suvoboru
Kraljica Marija vede princa Pavla in grško kraljico Elizabeto. h krstu kraljeviča Andreja
Kralj v Sloveniji
Slovenski del jugoslovenskega naroda je po osvobojenju in uedinjenju nestrpno čakal, da bi mogel v svoji sredi, na svojih tleh pozdraviti narodnega kralja, sivolasega Petra Karadjordjeviča ali njegovega sina in namestnika regenta Aleksandra. Kralj Peter zaradi svoje visoke starosti in rahlega zdravja ni mogel ustreči tej iskreni želji ustregel pa ji je že v drugem letu uedinjenja takratni prestolonaslednik in regent, sedanji kralj Aleksander. Vidovdan L 1920, ko smo ga mogli Slovenci prvič pozdraviti na svojih tleh, bo ostal vsem, ki so bili priča tega zgodovinskega dogodka, v stalnem lepem spominu. Oni dnevi so bili za vso Slovenijo velik praznik in morda smo šele takrat v vsej globini
V bibliotečni dvorani na gradu Dedinju
V urah oddiha biva kralj Aleksander najraje pri knjigah. Slovita je biblioteka v pre-stolnem dvoru v Beogradu, a tudi omare v bibliotečni dvorani na gradu Dedinju so V>gato založene s knjigami iz vse svetovne literature
svoje du3e občutni, da smo zares svobodni na svojih tleh in da imamo svojega, zares narodnega kralja.
Veličastni so bili oni dnevi zlasti ▼ Ljubljani, ko se je tam zgrnila skoro vsa Slovenija, ko so ljubljanske ulice prekipevale navdušenja in ko so orili viharni vzkliki v pozdrav regentu Aleksandru. Od takrat pa do danes ljubljanske ulice še niso videle tolikih in tako navdušenih množic. Od blizu in daleč so prihiteli pripadniki vseh stanov, da vidijo in se poklonijo njemu, ki je kot regent že takrat vodil usodo države.
Iz Ljubljane je krenil regent Aleksander s svojim spremstvom na Gorenjsko, potem pa še na Štajersko, skozi Celje v obmejni Maribor, povsod sprejet z nepopisnim navdušenjem. Ko je po svojem zares triumfalnem posetu zapuščal Slovenijo in se vračal v Beograd, je takratni dopisni urad objavil naslednjo njegovo izjavo:
»Kratko bivanje nepolnih treh dni v Ljubljani mi je dalo izdatno priliko, da se v stalnem neprestanem stiku z vsemi sloji uverim, da se slovenski del našega naroda nič manj ne oklepa narod-
nega uedinjenja, kakor ostala dva dela.
Razen Ljubljane sem imel radostno priliko posetiti nekatera bližnja mesta in Maribor in povsod se je samo še poglabljal oni prvi divni vtis. Prisrčne in tople manifestacije v Sloveniji so prodrle naravnost v moje srce in bodo tudi ostale neizbrisne v mojem srcu. Obžalujem, da moram zapustiti to krasno zemljo in ta krepki rodoljubni rod slovenski. Zapuščam te kraje s čvrsto željo, da mi bo dana prilika, da zopet in često po-setim moje drage Slovence.«
Kako zelo se je naša ožja domovina prikupila takratnemu regentu, priča najbolje dejstvo, da je poslej redno vsako leto prihajal med nas in da si je leta 1923. izbral naš lepi Bled za svojo poletno rezidenco. Dvorna uprava je kupila gradič Suvobor, kamor vsako leto prihaja kraljevska rodbina na poletni odmor in kjer se mudi, v kolikor mu dopuščajo državni posli, tudi kralj sam. Od tam dela izlete na vse strani Slovenije in kjerkoli se prikaže njegov avto, povsod ga narod pozdravlja z ljubeznijo in spoštovanjem, kakršno more izkazovati samo zaveden narod svojemu narodnemu kralju
Mejni
Šestojanuarski manifest NJ. VeL kralja
MOJEMU DRAGEMU NARODU !
Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi zapovedujejo, da se kot vladar in kot sin te države obrnem neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem to, kar mi v sedanjem trenutku nalaga vest in ljubezen do domovine. Nastopil je čas, ko med narodom in kraljem ne sme več biti posredovalcev.
V toku tolikih minulih naporov in tolikega potrpljenja, ki sem ga pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, je mojo dušo razjedal krik naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, pa tu-'di namučenih, ki so v svojem zdravem in prirodnem razsojanju že davno bile naziranja, da se ne sme dalje hoditi po dosedanji poti.
Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanja naroda, da bo evolucija našega notranjega političnega življenja prinesla ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso uresničila. Parlamentarni red in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležje, !od česar imata narod in država dose-daj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem ogroženi. Od takega nezdravega političnega stanja v državi trpi škodo ne samo notranje življenje, nego tudi urejevanje in razvoj zunanjih odnošajev naše države, kakor jačanje našega ugleda in kredita v inozemstv u.
Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah mojega nepozabnega očeta ostal tudi moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v toliki meri, da je postal ovira za vsako plodno delo v državi. Žalostni razdor in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazum, pa tudi najobičajnejši odnošaji med strankami in ljudmi ho postali absolutno nemogoči. Namesto da parlamentarizem razvija in jača duh narodnega in državnega edinstva, pričenja, tak kakršen je, dovajati do duhovnega razsula in narodnega razedinjeva-nja.
Moja sveta dolžnost je, da z vsemi 'sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Odločen sem, da to dolžnost brez omahovanja izpolnim do konca. Čuvati edinstvo naroda in državno celino, to je najvišji cilj moje vladavine in to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To dolžnost mi nalaga moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino, to mi nalaga ljubezen do domovine in pieteta do neštevil-nih dragocenih žrtev, ki so padle za ta ideal.
Iskati Ieka temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi spremembami ali z novimi zakonodajnimi volitvami, bi znaei-1o izgubljati dragocen čas v brezuspeš-
nih poskusih, s kakršnimi smo izgubili že več zadnjih let. Iskati moramo nove metode dela in krčiti nova pota.
Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da mi bodo najbolj zvesti pomočniki pri mojih bodočih naporih, katerim je edini cilj, da se v čim krajšem času doseže ustvarjenje onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.
Radi tega sem sklenil ln odrejam:
ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921 se ukine;
vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom ne ukinejo;
na isti način se bodo sprejemali v bodoče novi zakoni;
Narodna skupščina, izvoljena 11. septembra 1927, se razpušča.
Ko sporočam to svojo odločitev mojemu narodu, naročam vsem oblastem v državi, da se po njej ravnajo, vsem in vsakomur pa, da jo spoštuje in se ji pokorava.
Beograd, 6. januarja 1929.
Aleksander s. r.
Francoska revija o našem kralju
Inozemski listi pišejo o našem vladarju z največjim priznanjem in z iskrenim občudovanjem. Iz dolge vrste člankov v evropskih in tudi izvenevropskih listov navajamo samo članek, ki je nedavno izšel v odlični pariški reviji »Revue des deux Monde«; napisal ga ie ugledni francoski publicist, znan pod pseudomimom »Verax«.
Avtor beleži v početku svoie študije zgodovino dinastije Karagjorgjevičev in prihod kralja Petra na prestol Srbije v letu 1903. in proglasitev kraljeviča Aleksandra za prestolonaslednika 1. 1909. Mladi princ je požrtvovalno sprejel težko dolžnost bodočega vladarja. Takoj se je začel vestno pripravljati za vladarske posle, ki so mu bili namenjeni. Predvsem si je prizadeval spoznati svoj narod in potoval je po svoji državi, kadarkoli so mu dopustile njegove dolžnosti. Obiskoval je seljake in jih izpraševal o njihovih potrebah in tegobah. Poleg vseh študij je bila vojska predmet njegovega največjega zanimanja. Najbolje se je počutil sredi svojih čet v vojaškem taborišču. Ni trajalo dolgo, ko je prejel svoj ognjeni krst
Avtor opisuje nato vojne vrline princa Aleksandra v balkanski in svetovni vojni. V času albanske tragedije je princ Aleksander vzkliknil z gesto klasičnih herojev: >Tako dolgo ostanem tu, dokler ne bo poslednji vojak vkrcan.« Po Albaniji se je boril princ na solunski fronti in naposled povedel svojo vojsko do zmage. Tri mesece pozneje je bala ustvarjena država Srbov, Hrvatov in Slovencev, uedinjen in osvobojen narod.
Princa Aleksandra in bodočega kralja so čakale tedaj največje zgodovinske naloge.
Nova država, setavljena iz devetih pokrajin,
ki so etniško res bile eno, a razdeljene po kulturnih in moralnih formacijah, je takoj v začetku naletela na velike težkoče. Tri plemena, vsak s svojimi partikularističnimi težnjami in različnimi političnimi koncepcijami. Tri plemena, še nedavno razdeljena na štiri različne režime, srbskega, črnogorskega, madžarskega in avstrijskega.
Kralj Aleksander, ki je sledil avgusta 1921 na prestolu svojemu očetu, je napravil najprvo lojalen poskus ustavne monarhije. Trudil se je do skrajnih mej spoštovati vi-dovdansko ustavo in ni interveniral v strankarskih borbah razen na najdiskretnejši način. Tudi nadalje je neumorno delal na izpopolnitvi svoje vojske in na realizaciji svojega gospodarskega programa. Toda pojavljale so se vedno hujše težkoče, ki so izzvale take dogodke, da je postal parlamentarizem nemogoč.
Kralj je videl na eni strani marljiv in delaven narod, ki je želel mirnega dela, ki pa ga je razkrajala strankarska volilna borba. Na drugi strani sta bila dve veliki stranka, ki sta se borili za oblast, zanemarjajoč skro za splošne koristi in narodno edinstvo. Poleg ogorčene strankarske borbe se je vedno
bol] Brila korupcija. KraTJ je vedno bolj uvideval nevarnosti takega režima. Toda za intervencijo se je odločil šele po atentatu v Narodni skupščini 20. junija 1928. Po dolgi dobi kaosa, je nastopil tako usoden in težak trenutek, da kralj ni več okleval
Čin 6. januarja 1929 je narekovala edino vladarjeva želja, da reši svoj narod pred katastrofo. Napravil je veliko delo, b katerim je zadolžil ves svoj narod in sd zares pridobil njegovo hvaležnost Režim, ki je zamenjal parlamentarizem, je prežet z globoko mislijo liberalnosti in demokracije. Napravil je konec tiraniji profesionalnih poii-tkov in terorjn. ki so ga začeli izvajati destruktivni elementi. Iz državnega organizma je odstranila kraljeva rešilna akcija politični strup, kateremu smo skoro vsi podlegli.
Primer rekonstrukcije, politične, socijal-ne in gospodarske, ki ga danes proži Jugo-goslavija Evropi, je bil realiziran z ustvarja-jočo inicijativo jugoslovenskega kralja. Samo njemu se je zahvaliti, da so zedinjena vsa prizadevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni misli. V nobeni drugi priliki se nj afirmiral prestiž kralja Aleksandra s toliko silo. Kralj Aleksander je postal simbol narodnega edinstva.
Kraljeve besede
Kralj Aleksander o svoji politiki, svojih nalogah in
svojih ciljih
Redke so prilike, ko naš kralj javno spregovori ali da kako izjavo za javnost Vse te javne enuncijacije, bodisi nagovori, bodisi izjave odličnim novinarjem, pa so kakor izklesane iz kamna. Zlasti se prijetno odlikujejo od sličnih govorov in izjav drugih velikih oseb po svoji izredni jasnosti. Povsod, kjer govori, govori naš vladar naravnost in odkrito; vedno poseže v jedro problema. Priobčujemo danes nekatere važnejše kraljeve izjave, podane v dobi po 6. januarju 1929.
Naloge vlade
Ob zaprisegi nove vlade dne 6. januarja 1929 je Nj. Vel. kralj imel na zbrane ministre nagovor, ki bo ostal kot izpopolnilo šesto-januarskiga manifesta važen dokument naše zgodovine. Vladar je nagovoril ministre tako-Ie:
Gospodje ministri!
Navzlic vsemu mojemu prizadevanju, da se najde rešitev, ki bi omogočala složno delovanje za okrepitev države in za splošno dobro naroda, se je pri poslednjih posvetih pokazalo, da je taka rešitev v sedanjih političnih razmerah izključena. Zato sem sklenil — kar sem že objavil narodu s svojim manifestom — da izpremenim upravni sistem, odstranim težave in poiščem leka za nevolje v državi in v narodnem življenju.
S to namero sem vas poklical za svoje sotrudnike v pričakovanju, da boste pravilno razumeli tako odgovornost svoje naloge, kakor tudi pomen mojega zaupanja. Kot edino meni odgovorni ministri predstavljate sedaj vsak v svojem resoru najvišjo državno avtoriteto. To avtoriteto oblasti morate tako vi, kakor vaši podrejeni visoko čuvati ter stremeti za tem, da bo pri vsaki priliki spoštovana. To boste dosegli, ako se boste strogo držali državnih zakonov, preprečujoč vsako njihovo izigravanje ali kršenje, četudi malenkostno. Vi in vsi vaši podrejeni organi se morate ravnati pri vseli svojih ukrepih v vsem svojem delovanju le po službenih interesih in po interesih države.
Na ta način bo doseženo popolno zaupanje naroda do organov oblasti in bosta zavladala občutek in prepričanje, da se v naši državi vlada s popolno zakonitostjo, pravičnostjo in absolutno enakostjo. Vsak uradnik, ki postopa pravilno, naj ima občutek sigurnosti in naj ve, da bo užival vašo popolno zaščito, ako vestno, ekspeditivno in pošteno izpolnjuje svoje dolžnosti.
V pričakovanju, da boste čuvali edinstvo naroda in negovali slogo, enakost in ravnopravnost vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev, da boste ne glede na obstoječe težkoče, ki jih prinaša s seboj dosedanji upravni sistem, pričeli z intenzivnim delom in razvili najširšo aktivnost na vseh poljih državne uprave, zlasti pa, da boste s takojšnjimi, brzimi
in primernimi okrepi popravili državno administracijo, v tem pričakovanju vas, gospodje ministri, pozivam, da me z vsemi razpoložljivimi močmi m z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti podpirate pri velikem delu za dobrobit in napredek naše kraljevine in za boljšo bodočnost našega naroda.
Pogubnost diktature strankarskih šefov
Dne 13. januarja 19® je apre
Jel Nj. Vel. kralj znanega francoskega novinarja Julesa Sauer weina, kateremu je dal važne izjave o spremembi režima in o ciljih svojih ukrepov. Kraljeve besede je objavil g. Sauerwein v pa* riškem »Matinu«. Med drugim mu je vladar rekel tudi to-le:
Diktatura je beseda, kii jo je lahko izgovoriti, toda potrebno je, da se pravično razume. Sodim, da ni diktature, ki bi bila manj opravičena, kaikor je bila diktatura strankarskih šefov, ki so, ne da bi sž držali določenih strankarskih programov, suvereno odločali o tem, kdo od njihovih prijateljev bo izvoljen .v tem ali onem okrožju. In ako taisti strankarski šef imenuje na tucate svojih strankarskih partizanov za uradnike, ki se ne morejo izkazati z nobeno drugo sposobnostjo, kakor z ono, da delujejo za politiko, ki jim od svoje strani omogoča življenje na račun države, kaj ni to diktatura?
Kar hočemo izvesti, je docela enostavno. Daleč je od mene misel, da vodim državo z avtoritativnim režimom brez kontrole. Moji načrti gredo za tem, da dam državi kasneje pravi parlamentarizem in resnično demokracijo na podlagi pravičnega volilnega reda. Moja želja je, da postane država svobodnejša nego je bila in da naš narod izraža svojo voljo z večjo neodvisnostjo, kakor v preteklosti. Pripraviti moramo liberalni in decentralistični sistem, ki pa naj obenem predstavlja duhovno in teritorijalno edinstvo Jugoslavije. Naša naloga je, da očistimo in reorganiziramo administracijo, ki razpolaga z velikim številom odličnih uradnikov, ki pa so se izbirali, plačevali in postavljali na osnovah, ki zahtevajo nujne reforme.
Ne morem vam odgovoriti, koliko časa bom potreboval, vendar sodim, da to ne bo dolgo. Brezštevilni izrazi vdanosti. ki jih prejemam od vseh strani, so mi dokaz, da lahko računam na podporo vseh pravili produktivnih sil v naši državi.
S pomočjo vseh onih. ki so voljni v naši državi delati, hočem pripraviti povratek k zdravi politiki in k lepšemu napredku. Da lahko izvršim to delo nujnega spas3, sem moral izpostaviti svojo osebo, ne da b: iskal koga, ki bi me kril ali zmanjševal mojo odgovornost. Osebno nosim odgovornost tako
S kraljem Aleksandrom na lovu
Znano je, da je naš kralj velik ljubitelj lepega lovskega športa. Romantična gorenjska Knna v kraljestvu Zlatoroga mu je eno najbolj priljubljenih lovišč. Na lov rad povabi naš vladar tudi goste. Med drugimi je bil njegov lovski gost ameriški novinar Ho race Ashton, ki je napisal o tem v velikem dnevniku »Newyork Times« naslednje:
Povabilo, da se pridružim gostom jugoslovenskega kralja Aleksandra na lovski in ribarski izlet v Julijske Alpe, me je privedlo avgusta 1929 v naglici iz Pariza na Bled, ki je poletna pre-stolica Jugoslavije. Zame je bila to redka prilika, da si osvojim rekord v fil-manju zelo težkega lova na veliko divjačino, kajti šli smo na lov na divje koze med najvišje planine zapadne Jugoslavije.
Prvi dan lova smo ob zgodnji jutranji uri zapustili Bled in se odpeljali proti sevrozapadu kakih 30 km daleč v Mojstrano. Potem smo se pa obrnili proti jugu v prekrasno dolino Krmo v smeri gore Triglava. Na koncu doline smo se spet obrnili proti severu, šli preko dveh ali treh senožeti in dospeli do majhne kmečke hiše. Tu smo čakali prihoda kraljevega voza.
Kmalu nato je prispel ■ kraljev avto. Na tem izletu so mladega vladarja spremljali: njegov bratranec princ Pavji
le, grški princ Nikolaj in ruski princ Obolenski.
Dali so nam konje in v nekaj minutah smo že jezdili v gorovje navzgor. Dvajset ali trideset gonjačev je odšlo že pred nami daleč naprej v gore in za vsakega lovca naše partije so pripravili stojišče na mestu, kjer se je pričakovalo, da bodo hitele divje koze mimo, ko se bo začela gonja. Potem, ko smo razjahali, smo morali še dve uri pošteno plezati, dokler nismo dospeli do stojišč. Tam sem se utaboril v prvem izmed njih in čakal na strel, ki bo dal znak za početek gonje.
S svojimi daljnogledi smo pregledovali višine in iskali brzonoge plašne živali, ki prebivajo tu visoko gori v oblakih. Dolgo smo čakali. Slednjič je na gorskem slemenu meni nasproti padel kamenček z višine. Napenjal sem svoje oči, a nisem ničesar videl. Moj vodnik mi je pokazal smer, kjer so bile živali, toda jaz še nisem ničesar videl, saj moje oči niso navajene gledati divjih koz.
Tu je znova priletel kamenček navzdol. Tedaj sem zapazil za trenutek med skalami dve divji kozi, ki sta hiteli naravnost navzdol proti meni. V naglici sem pripravil svojo filmsko kamero, pri čemer sem se čim najmanj gibal, in nekaj trenutkov nato sem z telefotoobjektivom že snimal prve slike divjih koz, premikajočih se v svobodni naravi. Vedno bliže sta hitela, meni na-
sproti, — dokler nista začuli delovanja aparata. Tedaj sta se pa obrnili in zbežali proč po strmini.
Takoj nato sem čul kraljev strel in pozneje nižje še en strel nekega drugega člana naše družbe. Še več divjih koz je nato hitelo mimo mene, toda to pot malo bolj dabč. Vendar se mi je posrečilo, da sem napravil več dobrih slik.
Šum, ki so ga delali gonjači, je vedno bolj naraščal in slednjič sem te može zapazil. Najpreje nisem mogel verjeti svojim očem. Kako morejo ljudje plezati navzdol po skoraj navpičnih čereh? Prihajali so čez skale naravnost navzdol brez pomoči vrvi. Njihovi kriki so postajali vedno bolj glasni ter so odmevali od gora. Ko smo se vrnili v nižino, smo se sestali z ostalimi člani partije. Zvedeli smo, da je kralj pogodil gamsa z izvrstnim strelom.
Pri drugem lovu nas je bflo manj, namreč samo kralj Aleksander, dr. Da-niel Hally-Smith in moja malenkost. Z nami so bili, kakor po navadi, gonjači, vodniki in nosači.
To pot smo lovili v nek-i drugi majhni dolini, ki se odcepi na vzhodu od Krme. Odšli smo, ko se je začel delati dan. Dopoldne sta se vršili dve gonji in imeli smo na obeh mnogo lovske sreče. Kralj Aleksander in Hally-Smith sta na vsakem lovu ustrelila po enega velikega gamsa, jaz pa sem imel velik uspsh s fi!maniem. Naoravil sem mnogo lenih in inti-mm i h posnstkov divjih koz kakor tudi izborne slike lova. Ena slika kaže
kralja, ki ustreli na 150 metrov gamsa, neka druga pa kaže, kako zadeta žival pade po pobočju navzdol.
Vsega skupaj je bilo devet lovov v tej prekrasni dolini in sicer se je vsak vršil na drugem kraju. Zadnji se je vršil visoko v gorah, na zapadu Triglava, in .ie bil najzanimivejši izmed vseh. Bilo je ravno na meji gozdnega pasa, kjer le tu in tam stoji kakšno drevo in kljubuje vremenskim neprilikam. Kralj Aleksander je zavzel svoje stališče, zgrajeno iz kamenja in zakrito z visoko travo, med tem ko sem se jaz s svojo kino-kamero postavil nižje v dolino, da mi je bilo mogoče snimati ves potek lova.
Nismo dolgo čakali. Naenkrat se nam je nudil prizor, ki si ga niti v sanjah ne bi mogel zamisliti. Nad trideset divjih koz je skupaj pridirkalo navzdol in ena skupina je šla naravnost proti kralju. Hitele so tik mimo njega, tako da nI streljal. Vsa povorka je odhitela mimo njega in začela dirkati na drugi strani doline spet navzgor. Ves ta čas sem delal v svoje največje zadovoljstvo posnetke. Tu si je kralj izbral mogočnega kozla in ustrelil in malo je manjkalo, da ustreljena žival ni padla visoko s skalovja naravnost nanj.
Samic in mladičev nikoli ne streljajo. Ker so bile tu vse živali tako tesno druga poleg druge, da jih ni bilo mogoče razločiti, lovca nista streljala naprej. Ves nrizor je bil nekai izredneea in nepozabnega. Vzel ssm pa vsega na svoj film.
za primer uspeha, kakor za primer neuspeha. Toda o neuspehu ne more biti govora, ko je za menoj ves narod.
Jugoslovenska zastava
Ob pomembni svečanosti 6. septembra. 1930, ko so naSi polki prejeli nove, jugoslovenske zastave, je
kralj priredil večerjo v Beogradu zbranim oficirjem. Ob tej priliki jih je nagovoril naslednje:
Gospodje oficirji!
Ko sem danes izročil svoji dični vojski nove znake vojaške časti in slave, so bile moje misli posvečene vam, moji dragi sotrudnild na polju časti in obrambe domovine. Prepričan sem, da boste, gospodje oficirji, razumeli vso veličino današnjega vzvišenega in svetega dne, ko stoje vsi moji polki pod okriljem jugoslovenske vojaške zastave. Z nacionalnim ponosom na najvišjo vojaško slavo naših starih zastav, boste vi, vrli voditelji moje dične vojske, razumeli svojo viteško oficirsko dolžnost do kralja in domovine.
Nosite naše nove zastave ▼ slavo in veličino naše mile in lepe domovine. Bodite s sveto jugoslovensko zastavo na polju časti In obrambe domovine prvi med prvimi, vedno navdahnjeni s pozivom pesniške duše našega naroda: Naprej zastave slave!
Vrhovni komandant vaš kralj bo, kakor tudi doslej, prvi praporščak naše jugoslovenske zastave, a vi dragi moji oficirji: z menoj!
NaSa največja Zelja je s mir!
Uredniku pariškega Usta »JotzmJt-la« Je dal NJ. VeL kralj pomembno Izjavo o zunanji politiki Jugari&vV Je. Rekel Je med dragim:
Jugoslavija je enodušna s FiaiutJu t.
vsem, kar se tiče evropske politika. Po
svojem geografskem položaju — mi imamo sedem sosedov — pripada Jugoslavija istočasno balkanskim državam in državam Srednje Evrope. Ali ni ža s tem dovolj povedano, da so njeni živ-ljenski interesi ozko povezani s vsemi evropskimi dogodki, prav tako kakor % notranjo razdvojenostjo Balkana?
Ne obotavljam se izjaviti, da je mir za mojo državo največja od vseh dobrin. Naša najmočnejša želja je^ da živimo v dobrih odnošajih z vsemi sosedL
Predbavicali so nam, da se preveč vežemo na Francijo. To je popolnoma napačno. Jugoslavija ni vezana na nobeno nacijo. Točno je samo to, da mi ljubimo Francijo. Da, Jugosloveni, kakor tudi njihov kralj goje resničen kult do plemenite in bratske Francije. Toda ali nimamo mi enakih nad in enakih želj? Te nade, te želje, ali jih ne moremo konkretizirati z eno samo besedo: mir.
Sporočilo mladini
Ko Je zagrebška mladina priredila kralju ob njegovem bivanju v Zagrebu mogočne manifestacije na Markovem trgu, se Ji je kralj zahvalil s kratkim, toplim nagovorom, v katerem Je rekel med dragim:
Na ta stari ta zgodovinski trg, ki j«
bil priča tako velikih in važnih dogodkov v naši narodni zgodovini, ste prišli vi, omladinti, vera in nada naroda, da tako veličastno izrazite svojemu kralju, a preko njega vsej Jugoslaviji svojo zvestobo in vdanost.
Tudi jaz želim, da vam s tega mesta potrdim svojo nepokoleblfrvo vero v veliko bodočnost naše domovine.
Danes, ko med kraljem in narodom ni posrednikov, ki sem jih jaz odstranil, ker so se sejoč mržnjo in ubijajoč vero, pregrešili zoper narodne interese, danes lahko jaz z vero v Boga in poln zaupanja v imenu vse naše Jugoslavije objavim vsem in vsakomur, prijatelju m neprijatelju, da smo eno in da smo odločeni do kraja braniti edinstvo im svobodo našega naroda. Nihče naj se ne prevari in ne dvomi v te moje besede.
Meni so ti vaši pozdravi tem bolj dragi in mili, ker je mladina, naša nada in naša bodočnost, med prvimi razumela mojo namero: da pozabimo vse, kar nas je v prostosti ločilo, in da se vsi postavimo v službo velike zaobljube, čuvaji in jačiti našo veliko in milo domovino Jugoslavijo.
Zadovoljiva bilanca dveh let
V marcu letošnjega leta Je NJ.
Vel. kralj sprejel g. Harrisona, zastopnika slovite angleške poročevalske agencije Reuter. Poleg drugega
mu je izjavil:
V teh dveh letih so 1 smer i metode napornega dela rodile pozitivna dejstva v narodnem in državnem razvoju. To bo definitivno ostalo. Iz prejšnjega nereda in opasne zmedenosti v javnem življenju je moralo priti do pomirjenja po strankarskih borbah izzvane plemenske razdraženosti, in do ureditve razmer v državi sploh. To so bile prve naloge novega režima. Z občutkom medplemenske enakosti ki zaupanja, je nastopil trenutek, da naš narodni problem pravilno postavimo in rešimo. Zakon z dne 3. oktobra 1929 o novem imenu kraljevine in o upravni razdelitvi države na banovine je prineseJ dokončno rešitev teh vprašanj in zgodovinski vstop v novo dobo narodnega življenja. Naša tri složna plemena so dobila tako vse pogoje za močno, nedeljivo jugoslovensko nacijo. S čvrstim zedinjenjem si bomo zagotovili mir in svobodo.
Jugoslavija je 'danes pozitivna jugoslovenska nacija, ki gre čvrsto naorej. Nepoklicani svetovalci in nežaželjeni nasveti nam niso potrebni.
EPOPEJA KRALJA OSVOBODITELJA
Ob desetletnici smrti prvega jugoslovenskega vladarja
čim bolj se umika v daljne vekove član, ko je legel v grob silni graditelj naše domovine Jugoslavije, tem veli-častnejša postaja pojava prvega kralja naše domovine Petra L Osvoboditelja. Zastonj bi iskal najbolj premeteni duh vseh časov čudovitejših prividov, kakor jih je bilo usojeno dejansko preživeti našemu velikemu kmetskemu kralju Petru I., čigar desetletnice smrti se bo spominjal jutri ves jugoslovenski narod. Mogočnega umetnika bi bilo treba, da td zapel epopejo, ki jo je narekovala usoda kraljevemu sinu, pregnancu, ki se je boril s hajduki proti turškemu jarmu; ki se je vrnil kot kralj v dediščino svojih dedov, toda je moral, ko je komaj položil meč iz rok, star in bolan z narodom preko albanske Kalvarije spet v pregnanstvo, da se vrne z zmago ovenčan in osvobodi nele svoj rod, temveč vse jugoslovenske brate iz tisočletnega robstva. Umrl je svoje zemeljsko življenje, toda živel bo nesmrten v vzgled nele vladarjem, temveč vsemu človeštvu, ki se peha za človečanstvo in svobodo.
Veliki pokojnik se je rodil 29. junija 1844. v Beogradu kot tretji otrok tedanjega srbskega kneza Aleksandra Ka-radjordjeviča. Po ljudski šoli ga je poslal oče v izobrazbo v inozemstvo, kjer je po končanih vojaških študijah vstopil v francosko armado ter se junaško Doril v nemško-francoski vojski 1870-1871, da je bil med prvimi oficirji odlikovan z redom častne legije. Po vojni je princ Peter izstopil iz francoske voj ske in odšel v Švico, kjer se je posvetil nadaljnjim študijam.
V domovini so se v tem času razmere popolnoma spremenile. Njegov oče knez Aleksander se je moral odpovedati srbskemu prestolu v korist Obrenovicev, ki so pregnali Karadjordjeviče iz Srbije. Princ Peter je živel v Švici kot izgnanec, ko je dospel tja obupen glas bosanske in hercegovinske raje, ki se je dvignila proti Turkom. Niti trenutek ni premišljeval knez Peter. Skrivaj je odšel v Bosno, zbral v Orahovcu na svoje stroške veliko četo vstašev in se postavil njim na čelo pod imenom Peter Mr-konjič. Kako plemenite so bile njegove misli, kako vzvišeno nesebični njegovi nameni, dokazuje njegovo pismo, ki ga je pisal v onem času knezu Milanu Obrenoviču. V njem prosi Milana, naj pozabi vse rodbinske prepire in naj mu pomaga v skupni borbi za osvobojenje Bosne in Hercegovine. Namesto odgovora je pa poslal Obrenovic zahrbtnega morilca, ki se mu pa vendar ni posrečilo izvesti zlobne namere.
Po večletnem četovanju je odšel princ Peter najprej na Dunaj, od tam pa spet v Pariz, kjer je nadaljeval svoje študije. Po kratkem bivanju v južni Franciji se je preselil na Cetinje, kjer se je poročil 1783 s kneginjo Zorko, hčerko črnogorskega kralja Nikite, ki mu je rodila 5 otrok: kneginjo Jeleno, vdovo ruskega bivšega velikega kneza Ivana Konstan-tinoviča, kraljeviča Jurija in kralja Aleksandra. Druga dva otroka sta umrla v zgodnji mladosti. Kratek je bil zakon princa Petra, kajti že leta 1890. mu je umrla ljubljena žena. On sam se je preselil v Švico, kjer je živel kot skromen zasebnik.
Razmere v domovini so se vedno bolj. slabšale. Srbski rod je nazadnje le uvi-del, kam ga vodi protinarodna politika Obrenovicev, ki so se v svojih zadnjih predstavnikih kralju Milanu in Aleksandru vdinjali v avstrijsko službo. Po tragični noči 1903 se je začela nova zgodovina srbske države. Ves narod je obrnil oči v pregnanega princa Petra. Narodna skupščina je 2. junija 1903 spet vrnila Karadjordjevicem vladarski prestol in je izbrala princa Petra za kralja Srbije. Novoizvoljeni kralj je takoj zapustil Ženevo in odpotoval preko Dunaja v svojo domovino. Ko je prišel na Dunaj, ga je pozdravilo več sto srbskih, hrvatskih in slovenskih dijakov s preroškim klicem: »Živel naš jugoslovenski kralj!«
Po 45 letih izgnanstva je kralj Peter 21. junija 1903 spet stopil na srbska tla rekoč: »Kar je začel ded, bo končal vnuk!« Ob priliki njegovega kronanja 1904 so bili pozvani v Beograd vsi jugoslovenski umetniki na umetniško razstavo in se je priredil prvi jugoslovenski akademski kongres v Beogradu. Na zunaj se je govorilo in predavalo o kulturnih in gospodarskih stikih, od znotraj se je pa že kovala tajna mladinska organizacija, ki je imela namen priprav-
ljati tla za skupno jugoslovensko državo. Prav brez vseh dvornih formalnosti je sprejel pokojni kralj zastopnike jugoslovenskega dijaštva, akademike Ljubo Nešiča, Ljubo Jovanoviča, ki je padel v vojni z Bolgari, Hinka Krizma-na in Gregorja Žerjava. Zlasti se je zanimal za Slovence in se delj časa v slovenskem jeziku razgovarjal z Gregorjem Žerjavom, pri čemer je pokazal, da so mu tako krajevne, kakor tudi politične razmere v Sloveniji prav dobro znane.
Kralj Peter je začel po zasedbi prestola takoj z vso vnemo z delom. Kratka doba njegovega vladanja znači za Srbijo ogromen razvitek in velik napredek v narodnem, kulturnem in gospodarskem pravcu. Zvest svojemu geslu »Izvršuj svojo dolžnost!« se je oprijel svoje življenske naloge, tako da je njegovo vladanje dalo nove podbude razvoju jugoslovenske misli. Avstro-ogrska je takoj razumela, da pomeni zanjo no-
Kako kratek je bil ta njegov odmor! Ko je padel na Vidov dan 1914 v Sarajevu avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, zakleti sovražnik našega naroda, je zvalila Avstrija vso krivdo umora na Srbijo ter ji napovedala vojno v prepričanju, da bo porazila izmučeno Srbijo v nekaj dneh. Pričela se je neenaka borba srbskega rodu, največja in najslavnejša., v vsej njegovi zgodovini
Po prvih porazih avstrijske armade je vrgla Avstrija novih moči na srbska bojišča, da se je morala umakniti izmučena srbska armada ter pustiti Beograd in so stale avstrijske čete že pred Topolo, rojstnim krajem Karadjordjevi-čev. Mnogih se je že loteval obup. Tedaj je stopil pred svoje vojake stari, junaški kralj in spregovoril zgodovinske besede:
»Otroci moji! V teku zadnjih dveh let ste se junaško borili s Turki, Bolgari in Arnavti. Brezprimerno ste proslavili srbsko orožje in sebe, ko ste
Družinska harmonija v kraljevskem domu
Najnovejši posnetek družine kralja Aleksandra
va prerojena Srbija veliko opasnost. Začela je najprej na gospodarskem polju s carinsko vojno, s katero je hotela ustaviti in uničiti gospodarski razvoj male kraljevine. Toda priznana vztrajnost srbskega rodu je odbila ta napad, čeprav z največjimi žrtvami. Ker ji ni mogla Avstrija v gospodarstvu do živega, je prenesla borbo naravnost na politično polje. Aneksija Bosne in Hercegovine 1908 je bil strašen udarec za Srbe. Toda kralj Peter ni obupal, temveč se je pripravljal na novo veliko in odločilno borbo. Da je Srbija vzdržala to neenako borbo, je nedvomno velika zasluga pokojnega kralja Petra in njegovega sina Aleksandra.
Komaj so se za silo uredSe razmere doma, že je začel kralj Peter izvajati oporoko svojih slavnih pradedov: borbo za osvobojenje bratov izpod sovražnega jarma. Z Bolgarijo in Grčijo je sklenil 1912 balkansko zvezo, ki je imela nalogo, osvoboditi balkanske narode turškega gospodstva. 5. oktobra 1912 je napovedal kralj Peter Turčiji vojno. Kakor nepremagljiv hudournik se je zagnala v boj srbska vojska pod vodstvom junaškega prestolonaslednika Aleksandra. V 8 dneh je bila razbita pri Kuma-novem turška vojska in je vkorakal kralj Peter s svojo zmagovito vojsko v staroslavno Dušanovo prestolnico Skop-lje. Po 25 dneh je zasadila srbska vojska po nebrojnih zmagah v Macedoniji in Albaniji svoj zmagonosni prapor tudi na obalah Jadrana v Draču, Lesu in Ivanu Nedovanskem.
Z bukareškim mirom se je končala prva epoba dela velikega kralja Osvoboditelja. Zaradi zrahljanega zdravja je izroča v juliju 1914 regentstvo sinu in prestolonasledniku Aleksandru, da bi sf izboljšal zdravje v kopališču Vranji.
premagali vse svoje sovražnike. Zdaj se že 4 mesece borite z novim, silnejšim in pripravljenim sovražnikom, ki je mnogo močnejši od nas. Trudni in izmučeni ste od nadčloveških naporov, želite videti svoje žene in otroke, ki vas željno čakajo. Toda domovina potrebuje vaše pomoči, vi ste prisegli domovini in sebi, da se boste borili do zadnje kaplje krvi. Jaz vas razumem. Pravične in upravičene so v mojih očeh vaše želje in želje vaših rodbin. Zato vas odve-žem vaše prisege. Vse vam odpuščam, otroci moji, in prosim, da vam tudi Bog odpusti. Pojdite na svoje domove, jaz vam pa dam častno besedo, da se nikomur nič ne zgodi. Ali jaz, vaš stari kralj s svojima sinovoma, ostanem tu, da umremo na teh položajih, tako da bo sovražnik zavzel Srbijo šele takrat, ko prekorači trnpla vašega kralja in njegovih sinov!«
Med junaki ni bilo niti enega, ki bi zapustil svojega kralja. V nepopisnem navdušenju so se zagnali Srbi kakor vihar na sovražnika, da je bila v nekaj
dneh popolnoma poražena avstrijska vojska, ki je v divjem begu zapustila Srbijo ter je ostal ogromen plen v srbskih rokah. Na čelu svoje vojske je korakal kralj Peter v osvobojeni Beograd. Preko črno-rumene zastave, ki je plapolala nekaj dni na konaku, je stopil kralj Osvoboditelj spet v svojo prestolnico.
Šele s pomočjo zahrbtnega bivšega zaveznika Bolgarije se je posrečilo združenim silam nemške in avstrijske armade zlomiti srbski odpor. Toda tudi sedaj je branila srbska armada vsako ped svoje zemlje s prav levjim junaštvom.
V teh najstrašnejših časih ni zapustil stari in bolni kralj svojega rodu in svoje vojske. Nepopisno je bilo gorje onih strašnih dni umika čez Albanijo v najhujši zimi. Toda narod je videl svojega starega kralja, kako je delil z njim vse gorje izgnanstva in pomanjkanja, in ni obupal. Šel je v izgnanstvo v trdni veri, da ga kralj Osvoboditelj privede zopet nazaj in zemljo reši sovražnikov.
Kralj Peter je tudi izpolnil svojo obljubo. Za časa izgnanstva je živel v začetku v Solunu, potem se je pa preselil v kopališče v Faleron pri Atenah, od koder je s svojim svetom podpiral in zasledoval, telesno hudo bolan in jako slab, toda vedrega duha, gigantsko borijo, sedaj ne več le srbskega, temveč vsega jugoslovenskega naroda. Po treh letih silne borbe je napočil veliki dan, ko je njegov sin, regent Aleksander, po-vedel zmagonosno srbsko vojsko, pomnoženo s tisoči in tisoči hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev, v veliko končno borbo. Zmagala je velika misel, zmagala jugoslovenska ideja in je bil končan velik del oporoke slavnega njegovega kmetskega pradeda Karadjor-dja. Kraj Peter se je vrnil v domovino, ne več kot kralj male Srbije, temveč kralj osvobojene, združene in velike Jugoslavije.
Klanjajoč se njegovemu vzvišenemu spominu, ko še daleč ne moremo preceniti njegovega polstoletnega dela za našo osvoboditev, mu obljubljamo, da bomo vedno čuvali vekoviti sad njegovega življenskega dela, trpljenja in radosti, našo svobodno domovino Jugoslavijo v znamenju oporoke pradedov: Kar so dedje začeli, bomo mi nadaljevali.	i	, "
Kralj Aleksander o svojem velikem očetu
V proglasu na narod, izdanem ob prevzemu kraljevske krone po smrti kralja Petra Osvoboditelja, ee Je Nj. Vel. kralj Aleksander v toplih m prisrčnih besedah spominjal svojega velikega roditelja. Prvi del manifesta se namreč glasi: Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od njega zahtevala poverjena mu služba narodu in domovini, je izdihnil moj
mili roditelj, Nj. VeL kralj Peter I. svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode ni moj oče omahoval v svoji zvestobi do naroda in v svoji veri v njegovo bodočnost. Skupno z narodom je krčil pota, ki so dovedla do vstajenja narodne zmage in slave.
Pod njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobojen ja in uedinjenja, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvo-bojenja in uedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko je dočakal to največjo nagrado svojega vsemogočnega Boga za brez-primerne žrtve, svoje in svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je moj vzvišeni roditelj zaprl svoje oči.
Nj. VeL kraljica Marija
Po posnetku ob letošnjem bivanju v Zagreb«
Slovenci prvič prt svojem kralju
V današnjih slavnostnih dneh, ko v osvobojeni in uedinjeni Jugoslaviji praznujemo 10-letnico vladctaja svojega narodnega kralja, se bo starejša generacija pač spominjala tudi onih dni, ko je bila svobodna Jugoslavija pod Kara-
Nj. Vel. kralj in kraljica pri odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Kranju
Grad Suvoborna, Bledu
poletna rezidenca kralja Aleksandra, kjer se je vsa njegova družina iskreno udomačila ter si tako pridobila Se prav posebno ljubezen Slovencev. Odkar so lani pričeli kraljeviči zahajati na Bled tudi k razvedrilu in krepitvi zdravja v beli zimski prirodi, je grad
Suvobor še bolj pridobil na svojem socBenu, <.
djordjevidi tele san in srčna želja omla-
dine. Jugoslovenska ideja je bila takrat že zelo živa, a vzplamtela je, ko je srbski narod proglasil Petra Karadjordje-vica za svojega kralja. In ko je bilo 21. septembra 1904 leta napovedano svečano kronanje kralja Petra, so tudi slovenski omladinci pohiteli v Beograd, da vidijo kralja, junaka, mučenika, od katerega so upali odrešenja, osvoboditve in uedinjenja. Ze junija 1903, ko je po toval novo izbrani srbski kralj Peter iz Švice preko Dunaja v svojo prestolnico, se je zbrala takrat na Dunaju živeča jugoslovenska omladina, slovenski, hrvatski in srbski visokošolci, ter pozdrav-vila kralja Petra kot simbol jugoslovenske borbe za svobodo ter uedinjenje vseh treh bratskih plemen.
Na inicijativo pokojnega dr. Gregorja Žerjava je nato meseca septembra 1904 krenila iz Ljubljane tiho in neopaženo skupina slovenskih omladincev v Beograd, da se pokloni svojemu kralju.
»Slovenski Narod« je takrat zapisal: j Kronanja Petra Karadjordjevica za srbskega kralja se bodo v večjem številu udeležili tudi Slovenci. Nikdar še ni imel narod slovenski mesta pri kraljevskih svečanostih. To pot se Slovenci prvič kot mili in dragi gostje udeleže slovesnega čina, ko venča svoboden narod svojega svobodno si izbranega vladarja e kraljevsko krono. Prvič je to! Naj li bo to pomen lepše bodočnosti, ko bo tudi narod slovenski na svoji zemlji svoj gospod, ko si bo tudi sam lahko prosto volil vero in postave?! Kdo bi si upal o tem ugibati?«
Slovenci so bili v Beogradu sprejeti res kakor bratje od bratov. V navdušenih govorili so slavili Petra Karadjordjevica ter vzklikali jugoslovenske-tnu bratstvu. Kralj Peter se je prijazno
Trnjeva pot kralja Petra I. na umiku skozi Albanijo
Bolehen in slab je blagopokojni kralj Peter Osvoboditelj v zimi 1915 moral zapustiti domovino in s svojim narodom nastopiti bridko pot Cez albansko skalovje. Tužna slika kralja Petra in njegove volovske vprege, ki jo je posnel akademski slikar Becič, takratni vojni poročevalec pariške »L* Hlustration«, je vzbudila po vsem svetu globoko sočustvovanje in spoštovanje do sivolasega kralja in
trpečega srbskega rody.
razgovarjal z vsemi Slovenci ter posebno dolgo govoril z voditeljem slovenske omladine Gregorjem Žerjavom. In tisti septemberski dnevi pred zdaj že 27 leti so postali važen mejnik v razvoju jugoslovenske misli med SlovencL Silno so jo okrepili, tako da ni bilo mogoče več zatreti, niti uspavati volje do osvo-bojenja in uedinjenja.
Naš gospodarski napredek
Raj vse smo storili in dosegli na gospodarskem polju v desetih letih kraljevanja Aleksandra I.
V dobi prvega desetletja vladavine kralja
'Aleksandra beleži gospodarstvo naš« uedi-njene domovine silen razmah, ki mu je gl©^ de na težavne prilike, ▼ katerih smo počeli graditi in organizirati našo nacijonalno produkcijo, težko najti primera. Naša širša javnost se velikega napredka, bi je bil izvršen v teh desetih letih, morda ne zaveda; neizr ©sibne težkoče, ki so nastopile zaradi opustošenja ▼ vojni in zaradi nestalnosti pogojev za gospodarsko ndejstvovanje, zlasti pa zaradi pomanjkanja domačega kapitala, so nam zastirale jasen pogled, da bi pravilno ©cenili dosežene uspehe. Inozemski opazovalci, ki jih toliko ne motijo nevšečnosti vsakdanjega življenja in ki presojajo naš gospodarski razvoj a širše platforme, se pogosto naravnost divijo našemu napredku. Kdor si je pred 10 leti ogledal našo državo in jo danes ponovno prepotuje, ta mora b presenečenjem ugotoviti, da je bilo v tej razmeroma kratki dobi res mnogo storjenega.	«_.	»
Ž ogromnimi finančnimi žrtvami držav® In privatnikov Je bila ▼ kratkem času brez tuje pomoči popravljena ogromna škoda ▼ pokrajinah bivše Srbije, kjer so bili posamezni kraji še nedavno ena sama ruševina. Ce danes potuješ po teh krajih, boš komaj našel kake sledove, ki ti lahko še pričajo, da se je tu odigravala največja vojna tragedija, ki je zahtevala brezprimerne žrtve na življenju in imetju prebivalstva. Obnova Srbije pa ni prinesla koristi samo tamošnje-irtu prebivalstvu, temveč vsemu jugosloven-skemu gospodarstvu in tudi »a državo je bila najboljša investicija, ki prinaša danes bogate obresti v obliki znatno povečanin davčnih dohodkov.
Kmetijstva
Gospodarski napredek Jugorfavfje ▼ zadnjem desetletju se kaže zlasti ▼ povečam produkcijski zmožnosti vseh panog gospodarstva. Z žitaricami posejana površina je znašala L 1921. 4.6 milijona hektarov, lani pa žeu 5.7 milijona hektarov. Zaradi racijo-nelnejše obdelave pa se je normalni letni žitni pridelek še ▼ večji meri dvigniL To povečanje obdelane površine, ki ni ilo morda na škodo drugih kultur, je omogočilo, da lahko danes preživljamo znaten prirastek prebivalstva, ki znaša v teh desetih letih skoro 2 milijona.
Našemu vladarju, kraTfn Aleksandra je Ml napredek kmetijstva, ki je temelj vsega Jugoslovenskega gospodarstva, vedno najbolj pri srcu. Po njegovih intmcijah je bilo zlasti zadnji dve leti izvršeno ogromno delo. Naj omenimo le ustanovitev Privilegirane agrane banke, ki je omogočila oprostitev kmetovalcev ▼ Južnejših pokrajinah od denarnih oderuhov. "V kratkem času smo dobila celo vrsto važnih zakonov, s katerimi se ustvarjajo pogoji za napredek kmetijstva, kakor sta n. pr. zakon o pospeševanju kmetijstva in zakon o pospeševanju živinoreje. Tik pred zaključkom prvega desetletja vladavine kralja Aleksandra pa je bilo a posebnim zakonom končno rešeno tudi vprašanje agrarne reforme, tako da dobijo dames zemljo definitivno ▼ svojo last oni, ki jo obdelujejo. Z ustanovitvijo Privilegirane izvozne družbe in nedavno tudi žitnega izvoznega monopola je bila žitorodnim pokrajinam ustvarjena tudi še dragocena garancija za boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Korist, ki jo prinaša žitna monopol produ-centom ▼ obliki večjega izkupička za pridelano žito, se cena na eno milijardo dinarjev. Novi žitni režim zato občutno dviga kupno moč kmetijskega prebivalstva in tako posredno koristi tudi vsem ostalim »lojem prebivalstva, zlasti industriji.
Industrija ln trgovka
Produkcijska zmožnost naše Industrije se
Je ▼ zadnjih 10 letih ve? kakor podvojila. V vseh panogah industrijske predelave smo dobili številna nova podjetja, ki dajejo sto-tisočem delavcev zaslužek. Ta napredek ▼ industrializaciji je omogočil, da se je Število zavarovanih industrijskih delaveerr (brez rudarjev) ▼ naši državi od L 1923. dvignilo od 300.000 na 600.000.
Za naraščanje naše naeijonalne produkcije pa je prav tako značilno znatno povečanje tovornega prometa; L 1923. je bilo na naših železnicah naloženo 700 000 vagonov, predlanskim pa že 1,700.000 vagonov. Naša trgovinska mornarica se je v teh letih po tona-, li ladij potrojila. Silno se je Tazvila rudar-tka in premogokopna produkcija. Tu bi lahko navedli vrsto številk, fei pričajo o red-kom napredka te produkcijske panoga. _
V	zvezi s povečanjem naše produkcijske kapacitete se je naglo razvijala tudi trgovina. Danes imamo že čvrsto mrežo trgovinskih pogodb s 30 državamii; z desetimi državami, kamor izvažamo skoro tri četrtine vsega našega izvoza, pa imamo danes popolne carinsko - tarifne pogodbe.
Tudi na polju trgovine smo ▼ zadnjem času dobili nove važne zakone, kakor so kon-kurzni in poravnalni zakon, zakon o nelojalni konkurenci, zakon o razprodajah itd., dočim je za vso državo enoten trgovinski zakonik še v delu.
Razmah denarnih zavodov
Yes ta napredek v produkciji je v znatni meri omogočil nagel razvoj kreditnega gospodarstva. Hranillne vloge jugoslovenskih bank so leta 1920. znašale komaj 500 milijonov dinarjev, letos pa so dosegle že 13 milijard! Slovenske regulativne hranilnice so imele 1. 1921. komaj 170^ milijonov vlog, danes pa znašajo te vloge že mnogo nad 1 milijardo; vloge pri slovenskih? kreditnih zadrugah, M so po vojni padle na minimum, p« se že približujejo drugi milijardi.
Ves ta ogromen pritok novih denarnih sredstev v gospodarstvo pa je mogel le za silo zadostiti velikim kreditnim potrebam. Tudi državni denarni zavodi so se zato naglo razvijali. Leta 1922. je bilo delovanje Državne hipotekarne banke (prej Uprava fondov) razširjeno na vso državo. Hipotekar-na posojila tega zavoda, ki so pred 10 leti znašala komaj četrt milijarde, so v tem času narasla na nad dve milijardi dinarjev. Leta 1922. je bila ustanovljena za vso državo enotna Poštna hranilnica, ki razpolaga danes že z 1 milijardo hranilnih iin čekovnih vlog. Leta 1927. smo dobili še poldr-žavno Obrtno banko kraljevine Jugoslavije, predlanskim pa Privilegirano agrarno banko, ki je takoj ▼ početku dobila delniško glavnico od 700 milijonov Din.
Vse te številke smo navedli, da podamo vsaj približno sliko gospodarskega razvoja Jugoslavije v prvem desetletju vladavine kralja Aleksandra. Ta krasni napredek nam je obenem v garancijo, da bomo srečno premagali tudi prehodne težave, v katere smo zašli pod vplavom svetovne gospodarske krizen
Kraljevič Aleksander v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 12. avgusta.
Ko je po prevratu leta 1918 narodni svet za Rogaško Slatino in okolico brzojavno pozdravil regenta Aleksandra, je prejel od njega zahvalo, v kateri je izjavil, da se prav rad spominja svojega prvega bivanja v Rogaški Slatini, tem »biseru naše kraljevine«. Na koncu zahvale je bila dana obljuba: »Na svidenje!«
V	teh dneh, ko praznujemo 10-letnlco -vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra, sesla-tinski domačini pa tudi starejši gostje, ki so že dolgo pred vojno zahajali v Slatino, radi spominjajo tedanjega srbskega princa, ki je prebival ▼ Rogaški Slatini inkognito pod imenom grofa Avalskega. Toda ta inkognito ni bil posebno strog. Vsi so ga po-znali in vsakdo je vedel, da je ta mladi gospod srbski prestolonaslednik. Pripeljal ae je po cesti od Rogatca iz Krapine na malcrm hrvatskem kmečkem vozičku. Bil je v preprosti civilni obleki m z njim je bil edino njegov adjutant Na cesti pred promenado sta »e ustavila m vprašala po srbsko, kje je ravnateljstvo. V Rogaški Slatini pa je bilo takrat tako: uradni in glavni občcvalni jezik je bila nemščina. Hrvaščina je bila tolerirana, slovenščina prepovedana. Zato so seznani gospodi na preprostem kmečkem vozičku odgovorili po nemško: Kar vozite naprej po promenadi, boetd že prišli do ravnateljstva. Na ravnateljstvu so potem stvar uredili kakor je bilo treba. Kraljevič Aleksander je dobil dve sobi, št 38 in 39 v tedanjem hotelu »Erzherzog Jo-hann«, sedanjem Aleksandrovem domu.
S princem Aleksandrom je prišel mtjot Dragoljub Geremid, ki je bil naravnost orjaške postave. Ž njim je hodil princ redno na izprehode ▼ okolico, po Janiti, Završju in po gričih okoli Slatine ter je živel strogo po zdravniških navodilih. Posebno všeč mu je bil sprehod na sedanji Bellevue, od koder je iep razgled na okolico. Neki fotograf je večkrat oprezal, da bi ujel redkega gosta na ploščo, toda to se mu ni posrečilo, ker je hodil princ vedno nenavadno hitro ki ae je le malokdaj pokazal na promenadi.
Princ Aleksander je ostal ▼ Rogaški Slatini tri tedne. V takratnem zdraviliškem liotu je vpisan na dan 18. julija 1909 pod imenom: »Monsieur le Conte d'Avala mit Kammerdiener aus Belgrad«, takoj za njim pa Herr Geremitch, Drago Lioub, Komman-dant aus Belgrad«. Simpatičnega in skrom-
nega kraljeviča ae slattnskf domačini ie danes, po 22. letih, dobro spominjajo in vedo o njem mnogo povedati. Rogaška Slatina pa je ponosna na to, da je bil naš današnji vladarski jubilant že v tistih časih njen gost, ko še nismo vedeli, da bo nekoč naš kralj.
Udeležba društev pri odkritiu spomenik? kralju Petru v Ljubljani
Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je kon-čnoveljavno določeno na 6. september. Nedvomna potreba je, da bo na tej važni in veliki slovesnosti udeležba iz Slovenije kaj najčastnejša. To bo pa mogoče le z organiziranim in discipliniranim nastopom vseh slojev naroda.
Zato vabimo vsa društva, organizacije, udruženja in njih zveze, vse korporacije in druge, da pozove jo svoje članstvo na čim številnejšo udeležbo pri teh slavno-stih, kakor tudi, da sami sodelujejo pri iz-vedbi slavnostnega sporeda.
Da se bo moglo to izvesti, je potrebno predvsem ugotoviti, da je zamišljen po slovesnem odkritju mimohod vseh organizacij, društev itd. pred spomenikom po določenem načrtu. Slovesnsoti odkritja sami pa morejo iz tehničnih razlogov prisostvovati le predstavitelji posameznih društev, organizacij itd. in sicer največ po 3 osebe. Vse ostalo članstvo se pa zbira med tem časom na določenem prostoru in se uvrsti v sprevod za mimohod. Podružnična in podrejena društva naj bi si sporazumno s svojim matičnim — osrednjim društvom uredila skupen nastop in skupno zastopstvo.
Da bi pa mogel odbor čimprej pričeti z izdelavo podrobnega sporeda in organizacijo sprevoda, mu je potrebno izvedeti katera društva, organizacije, udruženja. njih zveze, korporacije, klubi itd. so pripravljena sodelovati s podpisanim odborom in prevzeti organizacijo svojega članstva o omenjene svrhe. Pripomnimo pa it ob tej priliki, da bo imel dostop na slavnostni prostor in v sprevod le oni udeleženec, ki bo ali osebno vabljen ali pa, ki
Oeorg Bemhard s
Pruski plebiscit Je hvala bogu dokončno spremenil .mnenje inozemstva, da je Hitler gospodar Nemčije. Niti Hitler, niti Hu-genberg ne pomenita resne nevarnosti. Pruski plebiscit, ki so se ga tako bali, se je zdaj obnesel kot nekakšen pregled armade nasprotnikov današnje državne oblike, kar je zlasti dobrodošlo za demokracijo. S pripomočjo komunistov so nastopili vsi: nasprotniki z levice in nasprotniki z desnice. Da, bili so celo ojačeni z onimi strankami centra, ki kot mlačni Lao-dici zdaj še formalno drže z republiko, a so za bodočnost vedno pripravljeni, da se okrenejo na ono plat, kjer bi se obetala moč. Vsi ti mlačneži in radikali niso mogli zbrati med šestindvajsetimi milijoni moških in ženskih volilcev na Pruskem niti pičlih deset milijonov glasov. In če ne bi bilo žensk, ki so že pri zadnjih predsedniških volitvah odločile zmago Hindenbur-ga, bi navzlic terorju in gospodarskemu pritisku, ki je bil posebno močan v podeželskih okrajih, izpadlo razmerje med volilnimi upravičenci in onimi, ki so volili pritrdilno, še mnogo slabše.
Z nedeljskim rezultatom ljudskega glasovanja se iznova odpira prosta pot za mednarodne razgovore o Nemčiji v atmosferi čiste stvarnosti, šovinisti vseh držav so seveda potrti. Gotovo jim Je pri srcu, kakor četi tihotapcev, ko izvedo, da je bila velika pošiljka, ki so jo po spretnih pripravah smatrali že za sigurno, na meji zaplenjena. Na žalost moramo pričakovati, da bodo v kratkem spet odkrili to ali ono možnost, kako bi ščuvali narode drugega na drugega, toda sedanji odmor naj bi izkoristili trezni ljudje za stvaren poduk ln pomirjenje. Na ta način se bomo morda bolj približali dnevu, ko bodo postale ljudske mase imune zoper strup Šovinistične prevare.
Za Nemčijo Je neobhodno potrebno, da goji korektne in, če le mogoče, prijateljske odnošaje do sosednih držav. Zaradi tega Je dolžnost vseh onih Nemcev, ki so v notranji politiki nasprotniki fašizma in ki morajo videti v Rimu prav tako kakor v Moskvi nevarna legla, katerih učinki utegnejo v danih prilikah otežkočiti notranje razčiščenje v Nemčiji, da posvečajo največjo pažnjo prizadevanju, da se preko vseh nasprotstev političnega sistema razpredejo niti zbliževanja proti vzhodu
bo v sestavu društva, organizacije Itd., kateri po svojem članstvu pripada.
Prednji poziv velj a vsem društvom in organizacijam itd. brez izjeme.
V prijavi naj izvoli vsako drultvo navesti, ali bo nastopilo v krojih, ali s pra porom odnosno z zastavo, če namerava počastiti spomin kralja Petra s pokloni t vi j o venca, katere predstavitelje nominira na slavnostni prostor in na kateri naslov naj se dostavi izkaznica za te predstaviteije
Fevska in glasbena društva, ki bodo srdelcvala na slavnostnem prostoru raj pošljejo imenik sodelujočih, da se jim bodo :zstavile in potom društva dostavile posebne izkaznice.
Prijave morajo dospeti odbora najkasneje do 2 avgusta, sicer jih ne bo mogoče upoštevati pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom in iih bo mogoče upoštevati le pri sestavu sprevoda.
G'eae olajšav za udeležence prf vožnji z Železnico sporočamo, da bo rzšla tozadevna objava v časopisih kakor hitri bo olajšava dovoljena in bodo legitimacije na razpolago pri vseh občinah, če se bodo udeleženci pravočasno v roku, ki bo določen v omenjeni objavi, prijavili svoji občini.
Odbor ponovno poziva vse, ki se zanimajo, da se ravnajo v smislu teh pojasnil in da s svojo udeležbo in discipliniranim nastopom pripomorejo do čim svečanejše-ga poteka slovesnosti in do čim lepše manifestacije.
Poslovne ure odborove pisani« ao vsak delavnik ob 18. do pol 20. ura.
Odbor ra postavitev spomenika kralju Petra I. Velikema Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1/11.
kakor proti Jugu. Za vsakega, ki mu Je na
srcu razmah in okrepitev Evrope, Je zaradi tega kritika rimskega potovanja dr-žavnega kancelarja nedopustna. Skoda le, da se tudi med Varšavo in Berlinom že ne menjavajo poseti ministrov.
Toda pri vsem tem ne smemo spregledati, da je ključ do evropskega položaja slej ko prej — danes morda celo bolj kot nekoč — v razvoju nemško-francoskih odnošajev. Tu ni le ključ političnega položaja, marveč čedalje bolj jasno se vidi, da je od tega razvoja odvisno tudi ozdravljenje vsega evropskega gospodarstva, ki je nemogoče brez sodelovanja Nemčije in Francije.
Sedanja situacija sili Nemčijo, da se sporazume z upniki svojih kratkoročnih kreditov le tako, da upniki ne bodo iz-terjevali. To stanje pa ni nič drugega kot nekakšna prikrita oblika moratorija. Na ta način doseženi odmor pomeni za Nemčijo zelo mnogo, ker bo spet lahko prišla do sape. Med tem lahko nekoliko preuredi svoje gospodarstvo. Lahko si toliko opomore, da bo v gotovem času mogla Izplačati del kreditov. Toda le del, zakaj, čeprav devizno vprašanje ne bi delalo težav, bi bilo vendar treba vpoštevati dejstvo, da je dobršen del vseh kratkoročnih inozemskih kreditov naložen v Nemčiji v takih obratih iz katerih se ne da tako lahko zopet umakniti. Problem, ki ga mora rešiti Nemčija, je v tem, da se spremeni znaten del denarja, ki se zdaj uporablja v obliki kratkoročnih kreditov, v dolgoročnim posojilom. Dolgoročna poso-dologoročnim posojilom. Dolgoročna posojila v milijardnih vrednostih se trenutno lahko najamejo samo v Franciji. Naj se pripisuje Nemčiji še tolika moč, za trajno je mogoče ozdraviti nemško gospodarstvo vendarle samo na podlagi sodelovanja med Nemčijo in Francijo.
Nemški državni kancelar Je v svojem zadnjem govoru, ki se Je po radiu slišal gotovo po vsem svetu, po pravici svaril nemški narod, naj ne podcenjuje težkoče, ki jo pomeni priprava tako velike kreditne transakcije. Te težkoče so v tesni zvezi z bistvom demokratične politike. Stara kabinetna politika je bila navadno odvisna od dobre ali slabe volje monarha sli nje- j govlh kabinetnih ministrov. Toda politika 1
demokracije, ki temelji aa apotaiHnnn narodov, potrebuje skrbne psihološke priprave. Posebno počasi privede ta politika v uspehu tamkaj, kjer se je nabralo toliko nezaupanja, kakor zadnja leta med Nemčijo in Francijo.
Nič ni bolj dem OKratičnega od moderne transakcije b posojilom. Značilno je, da v tem pogledu še dandanašnji vladajo prav naivna naziranja. Ljudje mislijo, če se je državni kancelar poldrugo uro razgovarjal s francoskim ministrskim predsednikom in je potlej zapustil Pariz brez posojila v žepu, da so morali biti pač gospod Laval ali pa njegova ministra financ in budžeta slabe volje. Kakor pa se vidi iz izjav državnega kancelarja po vrnitvi v Berlin, je bilo v Parizu ravno obratno. Dr. Briining in gospod Laval sta se v Parizu osebno prav prijateljski porazgovorila. In na srečo tega razmerja niso skalile niti brezuspešne konference v Londonu.
Toda, čeprav bi se ne samo francoski ministrski predsednik, marveč tudi njegova resorna ministra, minister za zunanje zadeve in celo celokupni francoski kabinet z guvernerjem Francoske banke vred izjavili, da so pripravljeni dati Nemčiji posojilo, je vprašanje, če bi to pomenilo praktičen uspeh. V modernih finančnih transakcijah tako velikega "obsega je prav neznatnega pomena oni, ki prvi da denar. Bolj je treba vpoštevati tiste, katerim se mora denar, ki ga je odobrila banka ali zakladni urad, vrniti. Resnično važni akterji so kapitalisti, ki podpisujejo deleže. Francoski štediteljl, ki morajo jemati franke in centime za nemško posojilo iz svojih skrinj ln nogavic, so tisti, od katerih Je odvisna možnost tesnih finančnih odnošajev med Francijo in Nemčijo.
Potovanje ministrov v Pariz in Berlin, iskanje bank tu in tam, je nedvomno važno za uvod, za pripravo tako ogromnih transakcij. Toda uspeh Je odvisen od tega, ali je moči dobiti zaupanje francoskih šte-diteljev ali ne. Dejstvo, da hranijo francoski žteditelji, zlasti oni po dežeH, za nemške pojme uprav ogromne vsote francoskih bankovcev, priča le o nezaupanja malega francoskega kapitala. Te male kapitaliste še vedno straši spomin na nekdanje izgube v Rusiji. Takrat ao slepo po-sojevali svoj denar na prijazne obiske monarhov in prezidentov. Namesto na zanesljive informacije in temeljite borzne prospekte so se ozirali zgolj na banketne govore. Ne smemo misliti, da bodo ti ljudje zdaj posodili Nemčiji denar na slične argumente. Zlasti ne tisti Nemčiji, katere moč jih Je za trajno navdala z bojazni Jot Ne, po tej poti Nemčija ne more priti do francoskega posojila. V tem primeru bo potrebna daljša pot temeljite pripravo. Pot, ki se zdaj vidi še polna ovir, ki pa vodi koncem koncev do sijajnega cilja.
V prvi vrsti je potrebno, da se med obema narodoma, francoskim in nemškim, dola za okrepitev medsebojnega zaupanja. K temu delu ao poklicani demokratski elementi obeh narodov. Skušati morajo doso-či tako tesno gospodarsko sodelovanje, da bo politični strah minil spričo spoznanja, kako tesno ao zvezani ekonomski interesi obeh držav. Tako tesno, da tudi politično ne bo več mogoča razdružitev. V tem pogledu bi ministri lahko storili morda Sa nekaj več kakor doslej. Toda poglavitna naloga Je na ramah demokratičnih strank, tedaj koncem koncev na ljudskih masah samih.
NemSki pisatelj Gustav Fr*ytag. M Ja
bil tudi demokrat, Je postavil na čelo svojih romanov moto: >Kdor hoče spoznati narod, ga mora opazovati pri delu.« Ta moto bi hotel nekoliko spremeniti: Kdor hoče nemškemu narodu posoditi denar, naj si ogleda, kje, kaj in kako dela ta narod. Niti politični širokoustneži, niti parade v starih in novih uniformah ter dvori nekdanjih nemških knezov, marveč nemške tovarne in kontori ter naselja nemškega delavstva in nemškega kmečkega ljudstva so resnični znaki nemškega bistva in nemške moči. Prepričan sem: če bi ae posrečilo aranžirati potovanja francoskih kapitalistov med nemške meščane, kmete ln delavce le za pol leta, bi al Nemčija osvojila srca in žepe francoskega ljudstva.
Za avtomobilsko zvezo Celja z Ljubljano
Vransko, 14. rrgoat«.
2o pred vojno oo otvorili podjetni S*-▼injčani prvo avtobusno zvezo v Sloveniji 6ploh, zvezo Celje—Ljubljana. Vojna je pobrala avtobus in zvezo. Po vojni se je spet oživotvonla ta proga ia je nekaj let prav dobro uspevala, potem pa je naenkrat postala tako rekoč nepotrebna ia ao jo morali ukiniti. Vzrok za propad te zre-ze je bila delitev države na oblasti. Savinjska dolina je bila navezana na Maribor in ni imela posla v Ljubljani Po ustanovitvi banovin se je pa položaj naenkrat izpremenil, ker se je tok ljudi, ki imajo opravka z oblastvi, zopet okrenil proti Ljubljani.
Železniške »rente Savinjske dolino z Ljubljano ao neugodne. Savinjski vlak pri* pelje v Celje ob sedmih zjutraj, tako da do6pe potnik lede ob* pol 11. r Ljubljano m ne more opraviti svojih poslov do popoldanskega vlaka, zato je prisiljen čakati do zadnjega večernega vlaka ali mora celo prenočiti ▼ Ljubljani. Tako izgube ljudje po nepotrebnem mnogo dragega ča» sa prav po nepotrebnem Kaj bi 6e ne na« šel podjetnik, ki bi spet vpeljal predvojno progo Celje—Ljubljana. Kako pripravno bi bilo za vse Savinjčane, ki imajo opravka t Ljubljani, če bi jih pripeljal avtobus že ob 8. v Ljubljano, da bi lahko uredili svoje posle. Nazaj bi pa lahko vozil pozno popoldne, da bi dospeli potniki že kmalu zvečer domov. Ta zveza bi bila velikega pomena za ves zgornji del spodnje Savinjske doline, ker od večernega vlaka ne vozi avtobus proti Vranskem in morajo iz Ljubljane došli potniki kre» sati po cele ure peš sredi noči. Na drugi strani bi bil pa proti Celju večerni avto« bus zadnja zveza a Celjem, dočim 6edaj odpelje zadnji vlak že ob šestih proti Celju, kjer bi imel zvezo z mariborskim vla# kom ob pol 21.
Z novo zvezo bi bo le Savin^čani priHi do dobre zveze z LjubBjano, temveč bi se nudila tudi v Maribor potujočemu občin« etvu krasna razvedrilna vožnja skozi Črni graben preko slovenskega Semeringa Trojan v najlepšo dolino Slovenije ob bistri Savinji, ki je še vse premalo poznana celo doma. Kakor so danes cene pri avtobusih, bi si lahko vsak potnik, ki je namenjen v Maribor, privoščil kratek izlet v Celje. Koristno bi združil s prijetnim, kdor bi •pet vpostavi! tako važno avtobusno zve-to med Celjan in Ljubljano,

SANACIJSKI NAČRT ANGLEŠKE VLADE
Vlada bo že prihodnji teden sprejela primerne sklepe ter jih nato predložila voditeljem strank — Poleg znižanja socialnih dajatev na
merava uvesti tudi nove davke
London, 14. avgusta i. V vseh političnih krogih računajo s tem, da se bo poslanska zbornica, ki je bila odgodena do 20. oktobra, sestala že mnogo prej, verjet00 že 1. septembra, da odobri sklepe in predloge vlade za sanacijo državnih financ. Odbor ministrov, ki proučuje predloge komisije za štednjo, bo imel v ponedeljek zadnjo sejo, na kateri bo sestavil definitivni načrt za prihranke v državnem proračunu v svrho kritja ogromnega primanjkljaja. V sredo se bo sestala plenarna seja ministrskega sveta, da te predloge odobri. Sprejeti predlogi bodo nato predloženi voditeljem vseh treh parlamentarnih strank, da si vlada na ta način že v naprej zasigura njihov pristanek in tako prisili stranke, da nosijo soodgovornost za uspeh ali neuspeh te sanacijske akcije. Čim bodo stranke dale svoj pristanek na ta program, bo sklicana poslanska zbornica, da sprejete sklepe tudi še formalno odobri.
Vlada želi, da bi se to zgodilo 5hn prej, da bi se mogli odobreni sklepi tako j'izvršiti. O vladnem sanacijskem programu se izve zaenkrat le toliko, da je predvidena konverzija vseh angleških dolgov. Ta konverzija naj bi se izvedla Is s L septembrom in na ta način bi se
na obrestih za ta posojila prihranilo 30
milijonov. Druga glavna točka vladnega programa je povišanje davkov na rente in imetje, tretja pa znižanje brezposelnih podpor. Na ta način upa vlada, da se ji bo posrečilo pridobiti za ta program tudi delavske kroge, ki se ne bodo mogli upirati temu, da tudi delavstvo doprinese svoje žrtve, če se istočasno in sorazmerno obremeni tudi kapital. Skupni prihranek, ki naj bi se dosegel na ta način, je proračunan na 90 milijonov, tako da bi se skupno s prihranki na obrestih za dolgove krili ves proračunski primanjkljaj.
Macdonaid bi se na ta način obenem tudi izognil krizi vlade ter rešil delavsko vlado pred nečastnim umikom zaradi težkega finančnega položaja, v katerega je zabredla Anglija. Seveda pa je še veliko vprašanje, ali bodo stranke na predloge vlade pristale. Konzerva-tivci in liberalci uvidevajo potrebo takih izrednih ukrepov, toda največja nevarnost grozi Macdonaldu in njegovi vladi od delavske stranke same. Po razpoloženju v stranki je zelo malo verjetno, da bi sindikalno krilo stranke, ki je v premoči, pristalo na znižanje so-
Jisgoslavifa In moratorij
Zakaj se Jngoslavija ral psridmžila sklepom londonske komisije finančnih strokovnjakov
Loodoa, 14. avgusta, r. »Reuter« ©b-
Ja^dja aradno poročilo komisije fftiaač-nili strokovnjakov, ki je zasedala v Londonu in razpravljala o tehnični izvedbi Hovrovega predloga o enoletnem moratoriju za vojne dolgove in re-pracije. Poročilo komisije so podpisale vse prizadete države razen Jugoslavije. Glede stališča Jugoslavije pravi to uradno poročilo:
»Jugoslovenska viada smatra, da jI nalaga ustavitev reparacijskih plačil žrtve, ki so nesorazmerno večje od žrtev, ki jih bodo za moratorij doprinesle ostale države. Komisija je trdno proučila deklaracijo zastopnikov Jugoslavije ter popolnoma upoštevala vsak
njihov argument Kljub vsema temu, pa
je komisija prepričana, da bi v primeru, če bi se finančna situacija jugoslovenske Narodne banke resno poslabšala, glavne centralne banke pri banki za mednarodna plačila proučile položaj v cilju, da se da jugoslovenski Narodni banki vsa možna podpora. Komisija je uverjena, da banka za mednarodna piačila proučuje pogoje za gotove kredite jugoslovenski Narodni banki. Pri vsem tem pa je mnenja, da morajo biti vprašanja te vrste predmet odločanja zainteresiranih centralnih bank ter da spada to v okvir njihove uvidevnosti in odgovornosti«
M oličine morajo šfecfftl
Savsfcf ban je naroča vsem podrejenim občinam, da morafo reducirati uslužbence, mižat! plače hi sorazmerno s prihranki znižati tmfl
davke.
ložajo. Zato nalaga ob&aaM, maj
rajo občinsko nradništvo v skladu s »trajno potrebo, v«em onim pa, ki ostanejo
še nadalje v službi, naj »e znižajo njihovi prejemki, tako da ne bodo presegali prejemkov odgovarjajočih kategorij državnih uradnikov.
Poleg osebnih fodatkor morajo občine
znižati tudi materi jaki« izdatke, zlasti pa izdatke za razne nabave m razna dela. Nove investicije naj se ne trvajajo, marveč naj se taka dela odgode tako dolgo, dokler ne bodo nastopile ugodnejše gospodarske prilike.
Vzporedno z zbližan jem izdatkov m morajo občine znižati tndl avoje dohodke, to pa na ta način, da a tem razbremene gospodarsko najšibkejše sloje. Zaradi tega »e morajo v prvi vrsti nkiniti razne občinske doklade, užitnin«, tržnine itd., skratka vse, kar podražnje živila in ostale življen-ske potrebščine.
JSagrefc, M. rrgmcte, & Ban «rvsk® ba-
sovžne dr. Perorič je izdal aa vse podre« jene občine okrožnico, v kateri naroča, naj zaradi splošno gospodarske krize uvedejo v občinskem gospodarstvu kar najstrožjo Stednjo, Na nedavni konferenci pri banski upravi v Zagrebu se je naglašala potreba najrigororznejše štednje v vseh pa# nogah javne uprave. Izvzete tudi niso ob» čine in ban je izdal obenem točna navo* dila, tako naj se ta štednaa v Občinah iz* vede.
cagl&Sa ofcraZutea. da se
morajo mižati osebni izdatki, predvsem stroški za uslužbence. Opaža se, pravi okrožnica, da v čas«, ko državna uprava reducira svoje raslužbenstvo, občine temu zgledu ne Slede, marveč preko potrebe nastavljajo 5e nove uslužbence. Vrhu tega imajo občinski uslužbenci skoro brez izjeme nesorazmerno visoke plače, mnogo višje kakor državni uradniki na enakem po«
Borba za premoč v Španiji
Poostritev položaja med podeželskim prebivalstvom hi detavstrom
Spopadi z radikalnimi sindikalisti
»pooede k ki ne prikrivalo, da stole pod
vplivom anarhistov ln komunistov. Zaradi poostritve razmerja med obema delavskima organizacijama pobirajo oblasti sedai orožje, ki ie v lasti delavcev še lz časa boja proti prejšnjemo režimo. V mnoeih krajih preiskujejo delavce na cestah ta v stanovanjih, ali nimajo orožja. Samo v treh asturskfh mestih so zaiplenili okoli 5000 revolverjev. ProtireptibUkanski močno izrabljajo težkoče, s katerimi se ima boriti republika, in zapečenja3 o sistematično izredno ozorčeno kamoanlo nroii
Madrid, 14 avgusta d. Poiožad v Španiji ie nekaj dni zopet zelo poostren. Posebno vre med podeželskim prebivalstvom in delavstvom v Andaluziji Poljedelski delavci so zasedli več veleposestev ter iih proglasili za svojo lastnino. V Astepi pri Se-villi o bili orožniki napadeni s kamenjem ko so hoteli odvesti nekaj aretiranih stavkajočih delavcev. Orožniki so se morali braniti z orožjem, pri čemer so oddali kakih 80 strelov. V Saraeossi stavka delavstvo več strok. Razen tega obstoja tamkaj velika brezposelnost Na mnogih stavbiščih so skupine brezposelnih zahtevale zaposlitev ali pa vsaj plačo. Prostore socialistih-ne splošne delavske trnije so morali zastra žSti zaradi groženj radikalnih delavcev.
Socialni spori se čimdalje bolj razvijajo v ogorčeno borbo med zmerno splošno delavsko nnijo in ektsremnimi radikainimi sindikati, ki povzročajo stavke, nemire in
njej.
C-ordoha, M. avgusta <L Ha irtomobU, s
katerim so tranportiraH v Cordobi aretirane sindikaliste, so streljali v bližini krala Posadas neznaci. Civilna garda ie na napad odgovorila s streli. Ubita sta bila neki oficir in eden izmed napadalcev.
Gandiii ne pride v Evropo
IVsefndsU kongres je nenadoma odklonil udeležbo pri drog! htdsfcJ
ferenci v Londonu
i
H. avgusta A. Po vesteh ti Bombaya Je izvršilni odbor vseindskega kongresa sklenil, da ae ne udeleži angle-Sko-indske konference v Londonu. Ker bi bil edini delegat kongresa na tej konferenci Gandi, zaradi omenjenega sklepa na njej ne bo nastala kaka pomembna večja številčna izprememba. Na odličnih angleških mestih tudi že izjavljajo, da bo delo konference kljub odsotnosti zastopstva indskega kongresa na vsak način Izvedeno. Kljub temu Je sklep indsklh. nacionalistov velike važnosti, kajti Gandi bi bil zastopnik najbolj vplivne indske organizacije, ne glede na vplivnost njegove lastne osebnosti. Ako se ne bo posrečilo doseči sistiiranja sklepa vseindskega kongresa v Bombayu, bo uspeh londonske konference že v naprej Izgubil velik, če ne največji del svojega praktičnega pomena. Povod
sklepa indbricOt ntf.1wwttitw Ji tej*
tev dogovora, sklenjenega letos meseca
marca v Delhlju med Gandi jem tn bivšim podkraljem lordom Irtvinom. Gandi se je v posebni brzojavki novemu podkralju lordu Willingdonu predvsem pritožil nad postopanjem začasnega guvernerja v Bomba-yu Hotsona, vendar pa se odgovor lorda VVfllingdona nanjo ni zdel zadovoljiv odboru kongresa.
Bombaj, 14. rfgosta. AA. fr> sestanku t
Gandijem so posredovalci med vlado in kongresom poslali podkralju brzojavko, katere vsebina pa je popolnoma tajna. Veliko važnost pripisujejo resoluciji eksekutivnega odbora kongresa, na podlagi katere je predsednik Vallabhai pooblaščen nastopati v imenu eksekutivnesra odbora v primeru krize, ki ne hi dopuščala sklicanja odbora.
cialnih dajatev. Ce Macdonald oe bo
mogel prepričati svoje lastne stranke o potrebi predlaganih ukrepov, potem je usoda njegove vlade zapečatena in v ospredje bo stopilo zopet vprašanje koncentracijske vlade, o katerem se je zadnje dni že mnogo razpravljalo.
London, 14. avgusta. AA. Reuter poroča, da so bili vsi ministri, ki se nahajajo na dopustu izven Londona, pozvani, da pridejo na posebno sejo vlade, ki bo prihodnjo sredo in na kateri bodo razpravljali o predlogih za sana cijo državnih financ.
London, 14. avgusta. AA. Macdonald,
Snowden, Henderson in Smuts so imeli konferenco z Baldwinom, Chamberlainom in Herbertom Samuelom, ki zastopa Lloy-da Georjjea. Na sestanku so razpravljali o finančni krizi. Chamberlain ie izjavil zastopnikom tiska, da je finančna kriza resna, da se pa da popraviti. Glavno je, da vlada, ki je najavila uravnovešenje proračuna, ta svoj načrt tudi izpelje ter sprejme za to potrebne sklepe. Treba je pristopiti brez obotavljanja k delu. Chamberlain je obljubil podporo konservativcev.
Kraljev prihod na Bled
Ljubljana, 14. avgusta. AA. NJ. VeL kralj Aleksander je danes ob pol 10. z Nj. Vls. kraljevičem Tomislavom ln Andrejem prispe! na Bled.
Poljski tisk pozdravlja Marinkovičev poset
Varšava, 14. avgusta, M. Poljski Bati po»
zdravi jajo z velikim zadovoljstvom napo* vedand poset zunanjega ministra dc. Ms> rinkoviča v Varšava ter poudarjajo važno vlogo, Id jo je igral pri zbližan )a Poljske in Male antante, kakor tudi v odnoSajih Poljske in Jugoslavije.
Taksne oprostitve zadrug in zvez
Beograd, 14 avgusta, p. Hi podlagi Sena
L zakona o spremembah in dopolnitvah zakona • taksah je finančni minister izdal odlok, s katerim se taksativno določa obseg taksnih oprostitev zadrug ia zve«. Na koncu se v odloku imenoma navajajo tudi vse one zadružne zveze, ki so ■ svojimi zadrugami deležne teh ugodnosti. Od slovenskih zadružnih zvez so navedene: Zadružna zveza v Celju, Zadružna zveza v Ljubljani in Zveza slovenskih zadrug.
Madžarsko posojilo podpisano
Pariz, 14. avgusta, s. Na madžarskem poslaništvu v Parizu je bila danes opoldne
podpisana pogodba o madžarskem posojilu petih milijonov funtov sterlingov. Kakoi javlja agence »Economique Financielle«, j« Francija pri tem posojilu udeležena z dva in pol milijona funtov, Italija s poldrugim milijonom, Švica, Nizozemska in madžarske banke pa »o prevzele ostanek. Na drugi strani se je pridržala možnost kasnejšega razpisa ameriške tranše v znesku dveh milijonov funtov Sterlingov.
Zopet atentat na nemški • brzovlak
Berlin, M. avgusta, g. KomarJ ao bile zaključene poizvedbe o zločinskem atentatu na brzovlak pri Juterbogu, se javlja nov atentat na isti progi. Na brzovlak Basel— Frankfurt—Berlin, ki je danes popoldne prispel v Berlin ,je bil ob 11. uri v bližini Erfurta izvršen atentat Pri postaji Bisch-leben, približno 20 kan pred Erfurtom, je bilo od neznanih storilcev, ki so bfili skrita v grmovju, odanih na brzovlak ve? strelov. Dve krogli sta razbili okno ter sta obtičali v vagonu. Ranjen nI bal nfhče, čeprav je bS koridor vagona poln potnikov. Na prijavo vlakovodje so takoj pre» iskali okolico kraja. Iz vlaka storilcev ni« so videli. Po dolgem iskanju so našli sled, kateri pa niso mogli slediti, ker se je kegu« bila v močvirnati livadi. Popolnoma nejas« no je, kaj so storilci nameravali z napadom ® sli je r zvezi z atentatom pri Ju* terbogu.
Katastrofa angleškega parnika
KopenfngOo, 14. avgusta, i AngfeSki
pamik »Ril >orn« se je sov enioszahodno od angleške obale ponesrečil. Norveški par-nik, ki je prejel klice potapljajoče se angleške ladje za pomoč, je prihitel naglo v bližino ter je mogel reSfci še vso posadko 25 oseb. Pri katastrofi parnika »Rib orna« so se odigravali grozni prizori med mornarji, ki so se za rešilne čolne divje borili na življenje in smrt. Več mornarjev je pri tem popolnoma podivjalo m so se napadala z noži med seboj. Nelkaj mornarjev je bilo tako hudo ranjenih, da bržkone ne bodo okrevali.
Katastrofalna eksplozija t lyom
14 avgusta AA. Zaradi eksplozijo ▼ neki delavski hlSi t lyonskem predmestju so razvaline zasule 30 oseb, med njimi 12 otrok. Do 4. zjutraj so odkopali 4 mrtve tn 12 z lažjimi poškodbami Mislijo, da Je pod ruševinami Se 12 žrtev.
Prevoz ponesrečenega dunajskega mzenjerja
Bohinj, 14. avgusta. Truplo smrtno ponesrečenega inž. Rudolfa Detrisa, o čigar katastrofi pri 6lapu Savice je »Jutro« včeraj obširno poročalo, 6o danes prepeljali iz Bohinjske Srednje vasi na kolodvor zaradi prevoza na Dunaj. Pokojnik ee je rodil 1867. v šleziji, bival pa je 6talno na Dunaju, kamor je bil tudi pristojen,
Zaradi dvojnega praznika »Jutro* v nedeljo ne bo izšlo. Današnja številka ima 24 strani.
Sli ije rodovi
■S
ga imajo
v čislifi
Že naše prababico so poznale milo ^Jelen*. VeS ko 80 let perejo vso Izkušeno gospodinjo najrajši s tem čistim, Izdatnim milom. Mflo nJelea" je najldeafnejše miTo za pranje!
SČHICHTovo
MILO JELEN"
ved ko SOfet vedno enaka dobro
Francija in reparacije
»Brisan)« vojnih dolgov )e mogoče, brisanje racij nikdar" — Brez Francije ni rešitve tega
blema

Pai li, 14 avgusta S. TtfflM pozornost ▼
vseh politična krogih Je vzbudil eianek v današnjem »Mattan« Izpod perem davnega urednika tega lista g. Filma Lausanna Članek ima naslov »Reparacije niso vojni dolgovi« ter poudarja, da 90 merodajni za francosko politiko v tem problema trije kategorični imperativi.
1.	Francija ne bo nikdar rdm«Mfll«, <fa M skriva) fn za ni enim hrbtom razpravlja Hi sklepa o reparacijah in vojnih dolgovih. Kadar bo prišel na mizo kak načrt »kovan v tajnosti bo Francija odločno pobijala vsak tak predlog brez ozira, kakšne politične ali finančne posledice bi to imelo 7m to aH ono državo.
2.	Francija ne bo in ne sme nikdar pristati na to, da se reparacije brišejo z ena samo potezo peresa, ker bi to bilo prod pravičnosti ln poštenju.
3.	Francija ne bo nikdar dopustila, da se vojni dolgovi in reparacije mečejo v en koš. Vojni dolgovi se lahko znižajo al popolnoma brišejo, reparacije pa nikdar.
Ctaofcar fe dodaja: Lofefe* m «i
francoski velikodušnosti od Fraac&« vse, s sik) in prevaro pa nikdar iJČ.
Članek Je izzval na eni strani veliko sen eč en je, na drugi strani pa soloSno odobravanje. Odobravajo ga zlasti oni. M vodo. da se že nekaj časa govori • novel načrtu sedai tega sedaj onega državnik a* da se z enim mahom, z nekako amnestijo, brišejo vsi voini dolgovi, zavezniška plačila, torej tndl reparacije* ne da bi se pri tem vprašalo, kaj poreč* t temu Francija. Ce Francija na tak oredlog noče pristati, tako se govori, potem Jo Ja treba postaviti pred gotovo dejstvo. Preseneti! }e članek one, ki niso vedefi, da M taka pogajanja zares It vrše, marveč s4 mislili, da so vesti o tem le poskusni balončki. da bi se izvedlo za stališče Francije. Vsa francoska Javnost pa odobrava jasnost in odločnost s katero se zaenkrat še neslnžbeno objavlja, da ima Francij* voljo ki moč braniti svoj« pravice
Tudi berlinski poset bo Ie mala etapa
Značilen članek oficioznega »Tempsacc - Datum za berlinsko potovanje Lavala in Brianda se vedno ni definitivno določen
Pariz, 14. avgusta d. V sredo zvečer je bil nemški pariški poslanik Hosch pozvan od vlade iz Berlina, naj stopi takoj v stik z ministrskim predsednikom Lavalom zaradi obiska obeh vodilnih francoskih državnikov v Berlinu. Poslanik Hosch je imel včeraj dopoldne v notranjem ministrstvu daljši razgovor z Lavalom ter je francoskemu ministrskemu predsedniku sporočil še enkrat oficielno povabilo nemške vlade k posetu. Pri včerajšnjih razgovorih še ni bil določen končni rok, ker se je moral ministrski predsednik Laval prej še sporazumeti z ostalimi člani vlade. Sno-či pa je že objavila agencija »Havase, da bosta Laval in Briand posetila Berlin najbrž 26. in 27. t. m. Vendar so ae danes iznova pojavile vesti, da bo z ozirom na rahlo zdravje Brianda, ki ae nahaja še v stadiju rekonvalescence, berlinska pot preložena na september.
Pariz, 14, avgusta d. »Temps« se ba-vi z napovedanim posetom Lavala in Brianda v Berlinu in piše, da je plebiscit v Prusiji prinesel sicer malo razčiščen je in olajšanje, vendar pa se nazori nemške javnosti še niso toliko spremenili, kakor bi bilo želeti za uspešen sotek nemško-francoskih razgovorov. Vprašanje je, ali naj se v Berlinu obravnavajo samo vprašanja mednarodnega sodelovanja v splošnem ali pa podrobno tudi vprašanje razčiščenja nem-ško-francoskega razmerja. V tem pogledu se pojavlja vprašanje, s kako večino hoče državni kancelar dr. Briining izvesti eventualni sporazum s francoskimi državniki. Spričo teh rezervacij oficioznega »Tempsa« sodijo v političnih krogih, da konkretni program za ber-
linske razgovora m
še ne obstoja. Berlin, 14. avgusta b. Ie zanesljivega
vira v Parizu se doznava, da je zunanji
minister Briand dopoldne sporočil ministrskemu predsedniku Lavalu, da kljub zboljšanju svojega zdravstvenega stanja ne more nastopiti že ob konca avgusta naporne poti v Berlin, ker so nm zdravniki prepovedali vsak večji napor. Glede na to se je ministrski predsednik Laval odločil predlagati nemški vladi določitev francoskega poseta v Berlina v mesecu septembru po zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi.
Požar ▼ bofgarstd tvornfd
Sofija, 14. mrgusta AA. V džiku Je zgorela tamoSnja tovarna sa predelavo riža. Skoda znaša preko 2 milijon« levov.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa dag
Poslabšanje vremena, možnost padavin. Situacija včerajšnjega dne: Rarometereka depresija gre preko srednje Evropo in prekriva tudi naše kraje ter povzroča porast temperature in poslabšanje vremena. Pritisk je povsod padel za 2 do 7 mm, največ na severu in na severovzhodu, najmanj v Primorju. Temperature ao povsod porasle za 1 do 8 stopinj, le v srednjem m spodnjem Primorju so ostale nespremenjene.
Dunajska vremenska napoved za soboto; Toplo, večinoma oblačno vreme bo trajalo najbrž preko praznikov. Nekoliko dežja ia
itit
v Londonu
nismo podpisali
Ljubljana, 14. avgusta.
Na drugem mestu objavljamo poročilo o sklepih londonske konference strokovnjakov, ki je razpravljala o podrobnostih uveljavljenja Hoovrovega načrta, iz poročila je razvidno, da so sprejele sklepe konierence vse zainteresirane države, da pa je bila Jugoslavija prisiljena odkloniti svoj podpis.
Stališče, ki ga je zavzela naša vlada je popolnoma pravilno in gotovo ni nikogar, ki bi mu mogel oporekati. NaSa viada je takoj, ko je bil objavljen Hoovrov predlog glede enoletnega moratorija za vojne dolgove in nemška reparacijska plačila, dala svoj načelni pristanek. Pokazala je pripavilenost, da zaradi sanacije evropskega gospodarstva in iz mednarodne solidarnosti doprinese žrtve, v kolikor ne bi bik) ogroženo njeno lastno gospodarstvo. 2e od vs.:ga početka se je Jugoslavija postavila na stališče, da podpora eni državi ne sme iti na škodo druge.
S popolno upravičenostjo je smela 'Jugoslavija pričakovati, da bo Hoovrova inicijativa izvedena v onem duhu, v katerem je bila podana, ta da se bo pri ten. upošteval ne samo položaj nemškega gospodarstva, marveč tudi položaj onih držav, ki so v svetovni vojni gospodarsko izkrvavele in ki doprina-šajo najtežje žrtve za svojo gospodarsko obnovo. To smo smeli pričakovati tem bolj upravičeno, ker se je že ob pri!'ki francosko-ameriških pogajanj v Parizu poudarjalo, da je treba onim državam, ki bi bile zaradi moratorija prizadete, pomagati na drug način, in se je govorilo celo o osnovanju posebnega fonda v to svrho.
Londonska konferenca strokovnjakov tega našega upravičenega pričakovanja ni izpolnila. Na konferenci so sicer soglasno priznali, da so argumenti, ki so jih navedli naši zastopniki, docela upravičeni, priznali so tudi to, da so žrtve naše države nesorazmerno večje, kakor so žrtve, ki so jih doprinesle druge države. Toda pri finančnih transakcijah, ki zadirajo v življenjske interese države, taka platonična priznanja nič ne pomenijo. Naša vlada je bila. zaradi tega prisiljena odkloniti svoj pristanek. Pokazala je pripravljenost, da radi sanacije evropskega gospodar-
V primeru, da bi bili naši zastopniki na konferenci pristali na te sklepe, bi izgubila naša država v enem samem letu nad 888 milijard dinarjev. Naša anuiteta po Youngovem načrt« znaša za leto 1931-32 70.3 milijona mark. Če bi bil sprejet Hoovrov predlog v redakciji, kakor je bil predložen, potem b; značil sklep londonske konference izgubo vsega tega zneska po odbitku anuitet za naše vojne dolgove, ta sicer Ameriki 12.776.000 Din, Angliji 82 milijonov 919.000 Din, za reliefni dolg Angliji 43,816.000 Din, Franciji 31 mi-
lijonov 479.000 in Franciji za presežek
naših prejemkov po Davvesovem načrtu 2,790.000 dinarjev. Ce odbijemo te vsote v skupnem znesku 173,780.000 dinarjev, kolikor v dobi moratorija ne bi plačali na anuitetah vojnih dolgov, bi mela naša država na reparacijskih plačilih v gotovini in v blagu efektivne izgube 888,220.000 Din.
Kot ekvivalent za to izgubo, ki znaša skoro cek) milijardo, bi dobili samo zagotovilo odbora strokovnjakov, da bodo v primeru potrebe glavne centralne banke ta Banka za mednarodno plačilo razpravljale o položaju- naše države in o potrebni podpori, v kolikor bi to bik) mogoče. Katera vlada na svetu bi pač mogla za tako negotovo obljubo sprejeti tolike žrtve?
Koliko veljajo mednarodne obljube, smo videli baš sedaj. Ko je bil sprejet z velikimi žrtvami Youngov načrt, se je govorilo, da je to definitivna rešitev reparacijskega problema, da je to oaj-svečanejša mednarodna pogodba po votai. ki ostane nedotakljiva. A kaj se je zgodilo? Po komaj poldrugoletni veljavi je bila ta definitivna in najsveča-nejša mednarodna pogodba kratkomalo pogažena, kakor je bila pogažena leta 1914 pogodba o nevtralnosti Belgije. S tem je ustvarjen nevaren precedens ta kdo ve, če ne bodo usodi Yottngovega načrta sledile tudi 2e druge pogodbe enakega mednarodnega značaja.
Naša država, ki je v svetovni vojni največ trpela, ki je bila gospodarsko popolnoma uničena, od katere ni ostalo drugega kakor razkopana polja in kupi razvalin, ki je že toliko žrtev doprinesla na oltar miru in evropske solidarnosti, ta naša država naj bi sedaj zopet žrtvovala vse, spravila svoj finančni obstoj v največjo nevarnost ter se zadovoljila s problematičnimi obljubami, ki se dajo tolmačiti, kakor se koma zdi? Za obnovo države smo morali napraviti dolgove v inozemstvu ta te dolgove smo in jih moramo plačevati tudi v bodoče brez ozira na Hoovrov moratorij, jih moramo plačevati tudi tedaj, ako od Nemčije ne dobimo nobenih reparacij. Država mora podpirati invalide, da ne umro od gladu. Odkod naj vzame vse te ogromne vsote, če se nam z odvzemom reparacij vzamejo za v> v;* sredstva?
O. Hoover je dal hricijativo za pomoč Nemčiji v trenutku, ko je Nemčiji grozila finančna katastrofa. Nihče ne more misliti, da je g. Hoover hotel pomagati Nemčiji na ta način, da spravi druge države zaradi tega do finančne katastrofe. Zato še vedno pričakujemo, da bo vlada Zedinjenih držav storila to, česar ni storila londonska konferenca strokovnjakov, namreč da bo dosegla, da se pomaga Nemčiji, ne da bi se zaradi tega upropastile druge držav«, marveč da se tudi njihov položaj olajša.
Pni uspeli pogajanj me d papežem in fašizmom
Sporazum o modusn vivendi - Pogajanja se bodo nadaljevala septembra
Eim, 14. avgusta, d. Kakor se govori
r poučenih krogih, je bil v zadnjih dneh neti Vatikanom in italijansko vlado skle-ijen začasen dogovor, da Vatikan ne bo reč odvračal inozemskih romarjev od pose ta italijanskih mest- Na drugi strani je italijanska vlada prevzela obveznost, da bo vse opustila, kar bi bilo žaljivo ali neprijetno za cerkev kot tako ali pa za Katoliško akcijo. Momentano se ne vrše nobena nadaljnja pogajanja, ker se mude tako cerkveni dostojanstveniki, kakor tudi zastopniki italijanske vlade ki pri-
hajajo pri pogajanjih ▼ poštev, izven
Rima. Računa se, da se bodo pogajanja, ki imajo povsem neoficijelen značaj in ki so se vršila v obliki razgovorov, nadaljevala zopet meseca septembra in takrat tudi dovršila.
Vatikansko mesto, 14. avgusta, d. Na podlagi dogovora med vatikansko poštno upravo in francoskim poštnim ministrstvom bo v kratkem uveden direkten radio-brzojavni promet med vatikansko državo in Francija
Nemška kriza se ni dosegla viška
Referat kancelar i a Briininga zastopnikom deželnih vlad Ogromni deficiti vseh javnih korporacij - Drakonsko
stedenje povsod
Berlin, 14. avgusta. AA Plenarni seji
nemškega senior&kega sveta »o prisostvovali vsi predsedniki nemških dežel. Na seji je državni kancelar Bruning obrazložil finančne reforme, ki jih bo izvedla vlada v svrho uravnoteženja občinskih, deželnih in državnih financ. Ob tej priliki je naglašal potrebo čim večjega štedenja. Na seji so razpravljali tudi o vprašanjih, ki so v zvezi z brezposelnostjo.
Berlin, 14. avgusta d. Na včerajšnji seji združenih odborov državnega sveta je državni kancelar dr. Bruning izjavil, da nemška vlada ni mogla dobiti posojila m da za enkrat tudi ni nobenega upanja zanj. Zato si mora Nemčija pomagati z lastnimi močmi, pa tudi posamezne dežele in občine morajo glede na to uvesti ukrepe za skrajno varčevanje. Državni kancelar je govoril nadalje o tem, da so banke popolnoma odpovedale ter je poudarjal potrebo nadzorstva nad njimi po inozemskem vzgledu. Poseben urad v to svrho ne bo osnovan, vendar pa se namerava izvesti ureditev, kakršna na primer že obstoja na Švedskem. Že obstoječim ustanovam bo poverjeno nadzorstvo bank. Tudi za hranilnice je po. trebna izpreroemba pravil, ker so se spuščale v velike investicije, zaradi česar jih je treba dovesti k njihovi prvotni nalog* nazaj.
Posebno odločno se je državni kancelar
Izjavil oroti inflacijskim načrtom. Odklonil je predlog zopetne uvedbe rentne marke, kakor tudi tiskanje novih bankovcev, češ da mora in da bo tudi mogoče shajati z obstoječimi plačilnimi sredstvi. Razen te-
sredstvi, kakor na primer c osnovanjem skladiščnih nakaznic zaradi financiranja žetve, premagati težikoče brez velikih trenj.
Ob konca seje je BrGning izrazil mnenje, da višek krize še ni dosežen m da državna vlada ne bo ničesar pustila, kar je potrebno za zbofcjišanje položaja. Prav tako mora proti morebitnim nemirom bw®* obzirno nastopiti z uporabo skrajnih sred« štev oblasti.
Berlin, 14. avgusta. AA. Upravni odbor zveze nemških mest ugotavlja, da znaša proračunski primanjkljaj nemških mestnih oblčin 800 milijonov mark, kar je treba pri« pisovati večinoma podeljevanju podpor brezposelnim delavoem. Zato bo upra/vnd odbor zveze nemških mest zahteval od de» žel in države, naj vzamejo nase del stroškov za vzdrževanje brezposelnih delavcev.
Park, 14. •rgosts. AA. Harcas poroBa fes
Berlina, da je tamkajšnja centrala poljedelskih bank objavila bilanco za leto 1929-1930. Skupna Iziguba nemškega poljedelstva znaša 12 milijard mark.
Napad na italijanskega podkonzula v Bruslju
Rtm, 14. avgusta. AA. Agencija Štefan! poroča: Ko se je snoči vračal italijanski vicekonzul Zuretti v Bruslju domov, sta ga napadla dva neznanca ter ga ranila. Neznanca sta pobegnila, preden so dospeli policijski agenti. Bruseljska policija je uve-_	. .	dia strogo preiskavo, da dožene identiteto
ga je tudi mogoče z razumu pomožnimi napadalcev. Rane niso nevarna
j Kongres našega delavstva v Trbovljah
I Prihod prvih delegatov — Seja »slovanske brternacionaie« Trbovlje se pripravljajo na presrčen sprejem
CIKORI7A
Električna rfruja ga je ubila
Manabcrg^ 14. avgusta Zopet je smrt zamahnila ter al izbrala za žrtev mladega 17-letnega posestniškega sina Franca Draučbaherja iz Vuhre-da, ki Je pomagal pri delu na veleposestvu Inž. Franja Pahernika.
Inž. Pahernik trna tndi vvfflos elektiaj no, M oddaja tok Vuhredu tal VuzenicL Zadnje dni sta popravljala daljnovod, ki vodi v Vuzenico, monter Franc Slevec in Draučbaher. V petek zjutraj okoli pol 6. pa se je Draučbaher sam podal na električni vod, dasl je videl, da je elektrarna v polnem obrata ter da dovaja tok 8« tudi VnzenlcL Po naključja se je dotaknil z desno roko žic. Učinek stika je bil strašen. Struja Je nesrečnega fanta vrgla z lestve, ga osmodila po desni strani telesa tn mu razmesarlla desno nadleht KI je takoj mrtev. NI čudo, saj je ta napetost nad 8000 voltov.
Možje, ki so pribltdl na kraj nesreče, so poizkusili vse mogoče, da bi fanta ao-pet zbudili ▼ življenja, toda vsaka pomoč je btla Izključena.
Prenesli so ga na dom njegovih staiflev ta ga položili na mrtvaški oder. Nesrečno rodbino posnfluje vsa okolica.
Nevarna gosta v gozdu pri Hrušici
Novo mesto, 14. avgusta Ljudje ts podgorjanskih vasi, zlasti lz Gaberja, so dobili zadnje dm velik strah pred dvema neznancema, ki sta se pojavila ▼ hrušlSkih gozdovih, kjer imata svoje skrivališče. Oba nadlegujeta zlasti ženske, ki ▼ tem času nabirajo po gozdovih malina. Na bežečo posestnico Jožefo Starčevo lz Gaberja sta hajduka tndi streljala, a je nista zadela.
Včeraj zjutraj pa so naletele ▼ gozdu k oba hajduka tri kmetice lz Gaberja tn to Marija IvaneS, Franca Modlc ln njena hči Poldka, ki so vse prestrašene v divjem begu prihitele lz gozda do prvih hiš, od tam pa domov. Kakor ženske zatrjujejo, sta oba neznanca oborožena z vojaško puško, zelo slabo oblečena, za pokrivalo m imata oba zamazane rdeče čepice. Eden izmed obeh Je po rasti večji od drugega, stara pa sta oba okrog 30 let.
Ko Je bilo včeraj o njih obveščeno orož-nlStvo, Je bilo v te kraje poslanih več mož, ki Imajo nalogo, da gozdove natančno preiščejo in oba neznanca Izsledijo. Ljudje lz teh krajev, zlasti pa ženske, ki donašajo v mesto sadje, Imajo pred obema velik strah ter zelo hite s prodajanjem, da se še pri belem dnevu vrnejo na domove. Po mnenja ljudi gre za vojaška ubežnika ali kaznenca.
Nesreča mladega drvarja
Novo mesto, 14. avgusta Včeraj po kosilu se Je odpravila družina posestnika LuStka iz ždinje vasi 11 v hmeljniški gozd podirat bukve. Pri podiranju so bili zaposleni brata Franc ln Lojze Luštek ter njun oče Janez. Ko so neko nasekano bukev še podžagali, da jo po-dro, se je drevo pričelo nepričakovano naglo podirati.
Pri tem pa Je nesrečno naključje hotelo, da je 38-letnl Franc prišel pod bukev, Id ga je z enim delom pritisnila na obraz ter mu zdrobila nos kakor tudi vso gornjo tn spodjo čeljust. Nesrečni drvar je že takoj pri udarcu padel v nezavest. Ob pol 15. so ga pripeljali v kandijsko bolnico, kjer so takoj Izvršili prepotrebno operacijo. Stanje poškodovanca pa je venomer dovolj opasno.
Trbovlje, 14. avgusta
Jutri bo pozdravil delavec iz doline črnega diamanta svoje brate — hlapce Jerneje, ki bodo prihiteli v delavsko osrčje Zasavja iz dravske banovine, vse kraljevine in ostalih slovanskih držav. Ze danes so prihajale v Ljubljano prve delavske delegacije; med prvimi je dospel g. Vučkovič Štefan, predsednik organizacije jugoslovenskih nacionalnih sindikatov, podsaveza Zagreb, v spremstvu več predstavnikov delavstva iz savske banovine. V Ljubljani je stopila zagrebška delegacija takoj v presrčen stik z ljubljanskimi tovariši. Jutri pripotujejo še zastopniki iz Beograda m Sarajeva, prav tako tudi delavski zastopniki iz bratske ČSR pod vodstvom poslanca g. Alojzija Tučnega, bivšega čsL ministra za socialno politiko. Poslanec Tuč-ny pride na delavski kongres kot vrhov-
ni predstavnik Slovanske strokovne eno« te, ustanovljene v letošnjih binkoštih v Pragi
Tekom jutrišnjega dopoldneva se bo vršila v Trbovljah seja Federacije nacionalnih strokovnih organizacij, kateri bodo prisostvovali delegati vseh nacionalnih organizacij iz naše kraljevine, popoldne pa bo seja uprave Jednote slovanskih narodnih strokovnih organizacij. Glavni kongresni dan bo v nedeljo 16. t m. Po prihodu dopoldanskih vlakov ob 9. bo na kolodvoru slovesen sprejem, nato pa se razvije povorka do Sokolskega doma, kjer se bo vršil kongres.
Trbovlje bodo * vso iskrenostjo sprejele zastopnike delavstva. Jugoslovenski m slovanski delavci! Pozdravljeni sredi svojih tovarišev, M vam prožijo žuljave roke v presrčen pozdrav!
Štiri milijarde za investicije v ČSR
IVaga, M. avgusta, d. Pri ministrstva sa Javna dela letos osnovana Investicijska komisija Je imela spričo gospodarske krize nalogo, da nujno odda državna Investicijska dela ia dobave, v kolikor so bila določena v rednih in Izrednih proračunih, kakor tndi v proračunskih fondih posameznih resorov. Za ta dela in dobave so bili določeni krediti v znesku 4.321,370.050 Kč, V prvem poletja J« bilo izdanih za razna javna dela ln dobave 4.125 milijonov Kč, torej skoro rsa preliminLrana vsota, razen razmeroma majhnega zneska 200 milijonov kron čeških, ki služI za rezervo za mor«-bdtna prekoračenja proračunskih zneskov sa Investicije. S tem Je Investicijska komisija IsvrSila svojo nalogo v največji meri In nadaljnja javna dela ter dobave se morajo Izvesti le % novimi krediti, ki se morajo dobiti samo * Investicijskim posojilom, ker so dosedanja zakonita sredstva že vezana oa oddana dela. Za primer nadaljnje dovolitve kreditov Je investicijska komisija že ukrenila potrebne ukrepe ter so bllll v posameznih resorih že pripravljeni razni načrti ln proračuni.
Nov katastrofalen potres v daljavi
WeIlington, 14. avgusta. Tukajšnja potresna opazovalnica je zabeležila včeraj potres, ki je trajal pribKžno 8 ara. Ognjišče potresa je bilo oddaljeno okoli 4.200 km in je ležalo najbrž nekje pri Salomonskih otokih.
Elektrifikacija šaleške doline
Z znižanjem cen toka je omogočen vsej pokrajini nov napredek
Šoštanj, 14.
Po dolgotrajnem obetan j n smo vendar prišli do eenejšeg« električnega toka n razsvetljavo in pogon. S 1. Julijem so prevzele Kranjske deželne elektrarne (banovinski oddelek za elektrifikacijo) v zaktrp ves tok, ki ga proizvaja velenjska kalorična centrala, v kolikor ga premogovnik sam ne porabi za lastno podjetje, ter ga oddajajo koo-zumentom po precej nižjih cenah, kakor to bile do sedaj v veljavi. Razen toplic Dobrne in zdravilišča Topolščice so sedaj odjemalci toka KDE prebivalci občine Šoštanj, Druž-mirje, Velenje, Stara vas, Salek, Šmartno, Konovo, Pesje, Preloge, Podgorje in Skale, skupaj preko 500 konsumentov. Omrežja bodo prenovljfena in tudi razširjena Tako dobita morda še letos napeljavo vas TopoIšH-ea in vas Gaberke. Res hvale vredno, da se spravi tok v vsako vasico, do vsake koče, v prospeh kmetijstva ln v možnost razcvlta malih obrtov in industrije.
Znižanje cen toku se bo posebne poznalo Soštanjčanom in Družmirčanom, ki so do sedaj plačevali tok za razsvetljave po 5 Dia in za pogon po 3.15 Din za kilovatno aro. KDE so nastavile naslednjo tarifo: tok » razsvetljavo po 3.25 Din, za pogon obrtni-
Sklh strojev ln gretje Itkalnlkov do mesečnih 30 kw ar po 2 Din, 81 do 100 k<w ar po 1.75 Din, 101 do 200 ksr ar po 1 Din. T« ccd6 veljajo tudi za tok pri vb trnkom za motorje, kuhala, peči, gospodinjske aparate. Za gretje vode v nočnih arah se pa dobi tok celo po 80 par. Se bolje odreže jo kmetje. Ti dobe lahko tok za motorje, v pogon kmetijskih strojev (slamoreoaiie, mSatilnie, mlinov, stiskalnic, krožnih žag za rezan i e drv itd.) na letni pavšaL Plačajo namreč 31 Din od hektara obdelane zemlje (njiv, travnikov ki vrtov) v štirih enakih obrokih. Cena toka za javno razsvetljavo je pa polovica normalne, torej 1.C3 Din za kw nro. KDE same posodBjo vsakemu konsumentc števec, proti neznatni mesečni odškodnini 4 Din.
Obratne vudstw» n navedene kraje t veliko zalogo Instalacijskega EiateriJ&la, farme, MkalMkov in stičnega je nastanjeno r, Šoštanja.
Pravijo, da Je tarifa, ki se Jo sedaj nastavile KDE, le začasna ln ss bo v dogledneut {asa še mižala. Z razširjenjem omrežja ln pocenitvijo toka se nudijo naši lepi dolinici vsekakor nove možnosti napredka. Postala: bo še privlačnejša za letoviščarja.
Vprašanje elektrifikacije Kočevske
Iz Kočevja nam pBejg: Kočevska mestna občina Je aa svoji seji dne 9. julija v načelu »prejela ponudbo bari -«vine. da se priključi Kočevje k že obstoječemu načrtu elektrifikacije dravsko banovine. Občinski odbor je • tem sklepom ob enem odklonil ponudbo, ki je bila stav. ljena mestni občini od Trboveljske premo-gokopn« družbe. Proti sklepom mestnega občinskega odbora sta Mi vloženi dve pritožbi, ena od skupine petnajstih interesen, tov, druga pa od Trboveljske družbe same.
Pri ponudbah, ki so bile vložene mestni občini, se je bilo treba ozirati na ugodnejše pogoje, kakor tudi na splošne koristi, ki bi jih imela hkrati z mestom tudi okolica oz. ves okraj. Ponudba TPD je z ozirom na finančni učinek veliko neugodnejša za mestno občino, kakor ponudba banovine. Nekatere točke v pogodbi jasno kažejo, da bi bil tok, ki bi ga dobavljal« mestni občini trboveljska elektrarna iz našega rudnika, dražji kakor tok, ki bi ga dobavljate Kranjske deželne elektrarne.
Ena točka v potrodbi trtwvd}rice druSbe pravi, da se mora dobavi j ena energija meriti v glavni stikalni in transformatorski hišici Vsakemu strokovnjaka pa je znano, koliko gre v izgubo toka ravno v omrežju m transformatorju. Vso to izgubo bi morala mestna občina, če bi sprejela ponudbo T. P. D., sama utrpeti. Druga točka pravi, da more TPD proti šest mesečni odpovedi ustaviti dobavo toka v slučaja, da ukine kočevski rudnik. Ker kočevski rudnik nI orav posebno rentabilen, je možnost precejšnja, da bi TPD svoj rudnik enkrat ustavila, nakar bi mestna občina morala so-pet gledati, kam naj se priključi
Po ponudbi TPD bi števce niorak instalirati mestna občina poedinim strankam sama, kakor bi tudi morala skrbeti za ta, da se sporazume s privatniki zaradi zamenjave motorjev, ker »o dosedanji ne. mogoči za uvedbo trofaznega toka. Poleg tega določa neka točka tudi, da bi morala občina sama plačati v slučaju, da bi država ali kako samoupravno telo uvedlo davek na dobavo ali proizvajanje toka, pristojbino za porabljeni tok	_
V podkrepitev svoje ponudbe se TPD opira na to, da je ona najmočnejši občinski davkoplačevalec m da bi morala zato priti Drva v poštev. Nadalje pravi da bi v skrčaju, da ee občina priključi njeni elektrarni, ona zaposlila tudi več tukajšnjega delavstva.
Ponudba banovine pravi da M sama prevzela sedanje omrežje, števce kakor tudi sedanjo električno centralo s stroji Banovina bi preuredila vse omrežje na svoje stroške in dala privatnikom tudi nove elek-tromere. Vse stroške za vzdrževanje omrežja bi nosile KDE. Važno je, da se bo po ponudbi banovine merila dobavljena energija po števcih in to pri posameznih strankah. tako da ne bi imela občina nobenih stroškov. Vse izgube na transformatorju, omrežju in pri elektromerih gre v breme KDE. Uffodnost za mestno občino je po ponudbi banovine tudi ta, da bi banovina prev:ela sedani 'ga obratovodjo elektrarne, dočim bi tega TPD ne storila. Ponudba banovine navaja, da bi mestna občina no ceni, ki ko navaja, bila na bolišem za 2*5.000 dinarje" letno, 'e bi se priključila banovinski elektrifikaciji Jasno je, da je za našo občina elektrika močan vir dohodkov. Mestna občina hoče dobiti letnih 300.000 dinarjev dolodkov pri elektriki. Če bi isto vsoto hotela doseči ob priključitvi na TPD, b? morala oddaiati strankam za luč m motorno oorabo tok po* 6.80 Din za kilovatno nro. Ta cena je seveda previsoka in bi bila "lavna ovira za rarvoi obrti in industrije Pri priključitvi na KDE bi pa že z imenovano vsoto dohodkov prišla kilovatna ura le na 5 Dm.
Banovina je zaigfrtovfla ob svotfi ponudbi, da izpelje dalinovod od Grosuplja do Kočevja ter da izvrši vse napeljave omrežia in sam en ia ve elektromerov do konca oktobra 1932. KDE bi nrevzele tudi vse dosedanje motOTie od lastnikov v zamenjavo proti doplačilu. S tem so prihranjeni občini tudi izdatni stroški	>
Car ss tK» trditve TPD, da bi ▼ rfočajc
priključitve mestne občine oa rudniško elektrarno namestila BOT8 dekrvne moči imamo pri tem svoj poraislek, kar vemo, da se za delovanje elektrarno oe zahteva tolika količina premoga, da bi prišlo to v poštev.
Pri obeh ponudbah pa se ne sme rasa—
men človek ozirati samo na koristi ln ugodnosti, ki bi jih bila deležna le mestna občina. Mi moramo ostati na stališču, da je vprašanje elektrifikacije eno najvažnejših gospodarskih vprašanj naše banovine. Dejstvo je, d« bi s priključitvijo mestne občine na TPD bilo ustreženo le mestu sa« mernu, dočim bi vsa okolica ter cela dolina, od Grostrpelj do Kočevja pa doli do Kolpe ostala odrezana od elektrike. Nobena občina bi namreč n« zmogla sama aa svoje stroške postaviti daljnovoda do kočevske elektrarne, kakor to zahteva TPD. Samo do občine Livold bi napeljava elektrike od rudniške elektrarne »tak livoidsko občino 500.000 Din. Gotovo pa jc tudi, da ne bt baenovina postavljala v slučaja, da se Kočevje priključi rudniški elektrarni daijno-vodov od Grosuplja do Kolpe, ker ne bi imela na tej črti nobenega večjega k on so. men ta.
Mestno prebivalstvo, kakor tudi prebivalstvo vseh zainteresiranih občin od Grosuplja skozi dobrepoljsko, velikolaAko, ribniško kotlino do Kočevja in še poreko Kolpe, ki vidi v izvedbi banovinskega načrta elektrifikacije veliko gospodarsko korist je bilo lz vseh teh razlogov zelo začudeno, ko je izvedelo, da so se pritožili TPD in 15 občanov proti sklepom mestnega občinske, ga odbora. Kakor čujemo, pripravljajo vse zainteresirane občine skupno akcijo, da s& kljub tema pritožbama čimprej izvede elektrifikacija ozemlja ob kočevski železnici s Kočevjem vred.
Kolesa sta kradla
Ljubijema, 14. avgusta.
Zaradi prepogostih tatvin koles je policije razposlala po mestu več detektivov, kt so pazili na kretanje sumljivcev. Ker so vsi znani tatovi koles deloma v zaporu, deloma pa »o odšli drugam, so iskali novih obrazov. Včeraj popoldne okrog 15.15 j« opazil neki policijski agent neznanega mladeniča, ki je hodil po Gradišču in stopal v različne veže. Pozneje je zavil proti Napo* leonovem trgu, kjer se je ponovno izgubil v vežo hiše št. 6. Minilo je samo par mi-mrt in že sc je mladenič pripeljal iz veže na lepem dirkalnem kolesu. Agent mu je sledil sam na kolesu in ga pozval, naj s6 ustavi Zaman. Ker ga agent ki je imel slabo kolo, ni mogel trajno zasledovati, je preprečil njegov beg na ta način, da se ja hitro z vso silo zaletel s svojim kolesom v njegovo kolo m sta bila tako na enkrat oba na tleh. Prvi pa se je pobral tat ki je, pustivši ukradeno kolo na mestu, zbežal proti Mirju, kjer pa so ga jeli zasledovati na poziv agenta neki civilisti Po nekaj časa trajajočem beganju se je posrečilo agen* tu tatu prijeti, nakar so ga uklenjenega spravili na policijo.
Kakor se je ugotovilo, je bilo ukradeno kolo last ključavničarja Mirka Ulčarja. stanu jočega na Poljanski cesti 15. Tat je Emil Omerza, star 25 let, doma iz Trsta Pravi, da je izvršil tatvino samo iz potrebe, ker je brez vsakih sredstev. Kmalu pa so ugotovili na noliciji, da ima Omerza na vesti več tatvin koles, ki jih je prodajal na dežela
Drugi tat ki je tudi že v zaporu, je bivši krojaški pomočnik Simon Karan, doma iz Vojničev v karlovškem srezu. Kradel je kolesa na Vodnikovem trgu in je priznal več tatvin. Pri njem so našli tudi tablico s številko 788, kakrsn- imajo lastniki koles na Hrvatskem in je Karan priznal, da si is pomagal v tatvinami tudi v okolici Varaž-dina.
Truplo letalca Cramerja naideno
Oslo, 14. avgusta, g. Norveški pamifc »Sleeglino« je v bližani Setlandskih otokov našel truplo pogrešanega armeriSk^g® gcckoocoaoskgga letaka Cramerja.
Naši kraji in ljudje
Spomenik dr. Gregorju žerjavu
Oktobra bomo na grobu dr. Žerjavu odkrili spomenik, ki bo gotvo eden najlepših nagrobnikov pri Sv. Križu. Osnutek za spomenik sta napravila arhitekt g. Glanz in absolvent zagrebške akademije, mladi kipai g. Kalin, ki spomenik tudi izdeluje. Na sliki je kipar v ateljeju kamnoseškega podjetja Kunovar, ki je izdelalo že več umetni-
ških nagrobnih spomenikov na naših pokopališčih, namesto dosedanjih konvencijo-nalnih golih kamnov. Na desni je pokojnikova glava, izklesana iz kararskega marmorja, v sredi oa detajl spomenika iz ilovice, ki je še v modelaciji, nakar bo spomenik izklesan iz podoeškega kamna.
Narodna šola kralja Aleksandra L
Ob slovesni blagoslovitvi novega prosvetnega hrama ob mefi
Slatina Radenci, 14. avgusta Zmagonosen je trenutek, ki združuje v spbi žrtve in napore prošlih dni, obenem pa obeta blagostanje za bodočnost. Brez hrušča in velikih besed smo dogradila naš prosvetni hram, posvečen kralju, domovini in mladini. Radenska šola ni samo v ponos vsem Muropoljeem, marveč tudi zgled vsemu narodu. Novi prosvetni dom se v svoji učinkoviti arhitektonski obliki mogočno dviguje iznad naših vasi kot vidna znak po napredku stremečega naroda- Ker leže Slatina Radenci v obmejnem pasu, je nova šola tem eminenEnejšega pomena. Znano je, da je v predvojnih letih tudi v Radence prodiral nemški duh. Mnogi so bili že docela f spojeni z nemškim značajem. Našim narodnim borcem vse priznanje in pohvala, raka j v predvojnih letih je bilo njih narodno delo plodonosno kljub večnim poniževanjem.
Največ zaslug ima vsekakor župan in predsednik krajevnega šolskega odbora g.
pečarska Koren od Sv. Lenarta, steklarska Wirth iz Ljutomera. Vso šolsko opremo je v splošno zadovoljstvo izdelala Klančnikova tovarna strojnega mizarstva iz Maribora. Linolej je polagala tvrdka Zelenka iz Maribora.
Doslej je deca zahajala v šolo iz tega šolskega okoliša deloma v Gornjo Radgono in h Kapeli. Že v letih 1904./05. je število šoloobveznih otrok naraslo v taki meri, da je takratni krajevni šolski odbor pri Kapeli nameraval prizidati in razširiti tamkajšnjo narodno šolo. Leta 1906. so otvorili šolo v Vučji vasi in s tem je bila razbremenjena šola pri Kapeli in Sv. Križu. V teh letih so nameravali zgraditi šolo v Očeslavcih, pozneje pa je pokojni Bračko hotel zgraditi šulferajnsko šolo v Orehovrah in v Radencih. Sedanji župan g. Zemljič, takratni kraj-ni šolski predsednik pri Kapeli in šolski upravitelj g. Pertl sta se nemški akciji odločno uprla Po uedinjenju je postala ideja za zidanje šole v Radincih zopet aktualna.
da, kabinet za rokotvorni pouk, obširen hodnik, ki bo služil za telovadbo, upraviteljeva pisarna in stanovanja učiteljev s pri-tiklinami in kopalnico. Vsi učni prostori in stanovanja so enakomerno razsvetljeni. Povsod se kaže« izrazit vpliv mojstra - stavbenika V nadstropju: dva razreda, kabinet za učila, konferenčna soba in upraviteljevo stanovanje. Elektriko so instalirali na najmodernejši način. Tok daje za šolo zdraviliška uprava brezplačno. Mogočna ie zlasti zunanjost z napisom: Narodna šola kralja Aleksandra I.
V novi šolski okoliš so všolane naslednje občine: Radinci, Boračevo, Rihtarovci, Šra-tovci in deloma Hrastje Mota. Za všolanje sta zaprosili tudi občini Mele in Petanjci. Gg. Zemljiču, Janžeku, m. ph. Poljaku, Vut-koviču in vsem odbornikom naj bodo ob priliki blagoslovitve izrečene iskrene čestitke in pohvala za nesebično, požrtvovalno in plemenito delo.	Fr. K—r.
Jubilej dokkih gasilcev
Dol pri Hrastniku, 14. avgusta.
Naši gasilci otvarjajo v nedeljo svoj dom in blagoslavljajo novo motorno briz-galno. V naših krajih je mnogo starih gasilskih društev. Dolsko gasilno društvo obstoja že 30 let in torej ni med najstarejšimi. V zgodovinj slovenskega gasilstva pa zavzema vendarle važno mesto, ker je takoj ob svoji ustanovitvi leta 1901 uvedlo tudi samo slovenska povelja, dočim se je pri raznih drugih gasilskih društvih prej in tudi tedaj poveljevalo samo nemško in so se šele pozneje uvedla slovenska povelja. V laškem srezu so bili dolski gasilci prvi, ki so sledili od svojega začetka samo slovenskemu povelju.
To je zasluga v prvi vrsti narodno-zaved-nih ustanoviteljev društva. Društvu je tedaj načeloval znani prosvetni in narodni delavec, tedanji dolski nadučitelj g. Anton Gnus.
Nedeljska proslava društvene tridesetletnice, otvoritve novega gasilskega doma in blagoslovljeni a motorne brizffalne bo trajala po pestrem sporedu ves dan. Jubilejnemu društvu čast in priznanje!
Prof. dr. Karel Chodounsky
TOHN BOLES
Marzelieza
pevec nepozabnega filma »Rio Rita« nastopi to pot v čudovito krasnem filmu
Kot partnerica lepa
Laura la Plante
KOT DOPOLNILO NAJNOVEJŠI PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK!
Predstave danes in jutri ob $., 7« in 9. uri
ELITNI KINO MATICA
NOVO!
Telefon 2124.
Odbor in članstvo strelske družine v Hotinji vasi
Agilna strelska družina v Hotinji vasi pri Mariboru, ki ji -predseduje g. Ivan Magdalene, je nedavno razvila svoj prapor. Na sliki vidimo poleg odbornikov in članov
slavnostne goste: sreskega načelnika dr. Hacina, ministra v pokoju dr. Kukovca, ku-mico, go Anico Marinčkovo in polkovnika Putnikoviča.
Tako morate jemati kopelji na zraku in solncu!
Pred solnlJenjem, toda ne oa mokrem telesa, rdrgnite svoje telo Svrsto z
NIVEA-CBEME NIVEA- ULJE
olje za kožo in masažo	211
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-creme vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da zamorete tudi za dobo
neprijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi. Nivea-creme: Din 5.— do Din 22.—. Nivea-olje Din 25.— do Din 35.--Izdeluje
JugosL P. Beiersdorf & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24. ^ __>
Jubilej pevskega društva »Lipa« v Litiji
ki mu bodo danes odkrili spominsko ploščo na Jezerskem. (Glej podlistek na str. S.)
Kakor smo že poročali, proslavi litijsko pevsko društvo »Lipa« danes 15. t. m. pet-inštkidesetletnico svojega obstoja. V proslavo svojega jubileja bo to pevsko dru-
$lovo od vrlega narodnjaka
Jesenice, 14. avgusta.
Te dni odhaja z Javornika dolgoletni šel železniške postaje g. Mijo Prosen, ki se po svoji upokojitvi za stalno preseli v Ljubljano. G. Prosen ima za seboj prav pestro in težko železniško službo. Službovati je pričel v St Michelu pri Leobnu, bil je tudi v Ljubljani, v Dovjem, Medvodah, v Mirni peči, v Trstu, odkoder se je z zadnjim vlakom odpeljal v Lesce, kjer ima svojo družino. Postajo Javomik je vodil 13 let ter se prebivalstvu silno priljubil ne samo po svoji uradniški vestnosti, temveč tudi po svoji čisti nacionalnosti in po svojem blagem značaju. Vse svoje moči je posvetil narodnemu in prosvetnemu delu. Najbolj ga bo pogrešal Sokol na Jesenicah in na Javorniku. Vsaki sokolski prireditvi je prisostvoval, njegova hčerka Ela je bila več let sokolska vaditeljica in načelnica, sin Boris pa večkratni župni tekmovalec.
Sokolsko društvo Koroška Bela - Javor-
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Pristopajte k Vodnikovi družbi
rog;led na zdravilišče Radensko Slatino, y ozadju (X) šola, oddaljena 500 m od meje
Smrt vzornega gsopodarja
Velika Nedelja, 13. avgusta.
V Vičancih je 10. L m. po dolgi in mučni bolezni umrl 62-letni posestnik in ekonom g. Franjo Škerlec, ki je bil daleč naokrog znan kot vzoren gospodar. Drugim gospodarjem ni bila vzor samo njegova posest, katero je iz skromnih začetkov tako lepo uredil, pouk in pomoč so jim bili vedno tudi njegovi strokovnjaški nasveti v govoru in tisku. Pokojnik je bil v vsakem oziru najboljši svetovalec našim gospodarjem. Tekom dolgih let je priredil nebroj poučnih predavanj, z veliko vnemo m spretnostjo pa je sodeloval tudi pri raznih gospodarskih listih
Vzornega moža je mučila težka bolezen in prestati je moral štiri nevarne operacije. Na zagrebški kiiniki so vsi občudovali njegovo neustrašenost in potrpežljivost. Pokojnik je bil odlično naobražen kmetovalec, ki si je s svojim razumom, marljivostjo in priljudnostjo pridobil splošen ugled. Smrt je napravila konec njegovemu visokemu stremljenju rn velikemu trpljenju. Kmetovalcem in drugim mnogoštevilnim znancem bo ostal v najboljšem spominu. Naj mu bo lahka domača zemlja pri Veliki Nedelji!
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-i spanju, utrujenosti, pobitosti tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
štvo, ki ima mnoge kulturne zasluge, priredilo s sodelovanjem raznih pevskih zborov koncert. Na sliki vidimo vse sedanje člane jubilejnega društva.
nik priredi jutri zvečer na praznik v So-kolskem domu g. Prosenu kot svojemu soustanovitelju in bivšemu podstarosti poslovilni večer. Z udeleženci tega večera že-
Župan Jakob Zemljič
lijo mnogi prijatelji in znanci vrlemu narodnjaku in njegovi obitelji v novem prebivališču mnogo sreče.
Uspešno zdravljenje glavobola.
Vročinski val širi povsod glavobol. Presenetljivi učinki v zdravljenju gla-! vobola so bili doseženi baš s Togal La-bletami. Togal tablete delujejo hitro, so prijetnega okusa ter povsem neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Po vsakodnevnem poslu, v veliki vročini se pogosto pojavlja glavobol. Vsak dan prejemamo številna priznanja hitrega in "izvrstnega učinkovanja Togal tablet. Togal tablete so tudi izvrstno sredstvo proti prehladu. Kakor hitro ugotovite prve znake prehlada, vzemite nekaj Togal tablet ter boste tako lahko sigurui, da ste odstranili nevarnost obolenja. Dobivajo se v vseh lekarnah.	8758
Upravitelj Kvirin Pertl, ki že dolgo vrsto let načeluje šoli pri Kapeli
Karel Janžek, ravnatelj zdraviliške uprave
Zemljič Jakob, ki kot javni delavec že dolga leta nesebično deluje za blagor našega ljudstva. Vso težo dela krajevnega šolskega odbora ie nosil ravnatelj naše zdraviliške uprave g. Janžek Karol, vsi ostali odborniki pa so z veliko vnemo sodelovali Bil je čas vztrajnega in požrtvovalnega dela, da se je načrt tako hitro uresničil.
Marca 1930 so pri komisijskem pregledu določili primeren prostor, ki ga je odstopil g. Vogler Josip za 25.000 Din. Za izkazano naklonjenost mu je naše ljudstvo hvaležno. Osnutek za novo šolo je izdelal arhitekt Plečnik. Banska uprava ga je nekoliko pre-drugaeila po skicah stavbenika Mocenika iz Ljubljane in g. Štuhca iz Ormoža. Po odobritvi načrtov, se je takoj pričelo z gradnjo. Lopate so monotono zapele svojo pesem in zasekale široko brazdo novemu temelju. Vsa gradbena dela je vodil stavbenik g. Štuhec Marko iz Ormoža v splošno zadovoljstvo, nesebično in požrtvovalno. Ostala dela so izvršili: tesarska Streicher Hinko iz Hrastja Mote, mizarska Potočnik iz Ormoža, kleparska Dibelčar iz Slatine Radnicev, slikarska Kožar iz Okoslavcev,
Po inicijativi vladnega zastopnika dr. Mli-uarja in župana Zemliiča se je ustanovil šolski fond za novo šolo. Število otrok pri Kapeli je naglo raslo. Misel za novo šolo je dobila realnejšo obliko -in leta 1929. se je sestal odbor za postavitev šole, kateremu je predsedovala velika dobrotnica za postavitev šole gospa WieItschnigova. Po raznih intervencijah gg. Žemljica, Janžeka in Vutkoviča pri sreskem načelstvu v Ljutomeru in bivšem velikem županstvu so postala oblastva pozorna in so se začela intenzivneje baviti s to plemenito idejo. Sestavil se je krajevni šolski odbor, ki ga tvorijo: gg. župan Zemljič Jakob kot predsednik, ravnatelj Janžek kot zapisnikar in odborniki: Rožman Janez iz Šratovcev, Rozman Jakob iz Radincev, Bračič Franc iz Boračeva in Strakl Franc iz Rihtarovcev.
Stavba se dviguje ob banovinski cesti Ormož - Gornja Radgona, oddaljena 500 m od državne meje. Vsa dela so končana in šolski prostori opremljeni. Skozi arlitekton-sko učinkovit vhod prideš v notranje prostore, ki so urejeni lično in po najmodernejših načelih. V prizemliu so: dva razre-
K praznika narodnega delavstva
Dne 15. ln 16. avgusta bo r Trbovljah
kongres našega narodno zavednega delavstva. V okrilju letošnjega kongresa so razna zborovanja in prireditve, ki bodo za razvoj in napredek narodno strokovnega gibanja velikega pomena. Vrši se seja Federar cije jugoslovanskih narodnih strokovnih organizacij, pri kateri bodo zastopani vsi večji delavski centri naše države. Prav posebne važnosti bo seja vodstva slovanske narodne strokovne Jednote, na kateri se bodo nadaljevale razprave o sklepih na kongresu ČOD o binkoštnih praznikih v Pragi. Isti daa se vrši tudi delegatsko zborovanje NSZ kot občni zbor naše narodno strokovne matice. Naslednji dan se vrši glavno manifestacijsko zborovanje, na katerem bodo podani referati o smernicah strokovnega pokreta našega delavstva. Popoldne bo finalna nogometna tekma za pokal NSZ ln nato ljudska veselica
•Letošnji kongres se vrši v glavnem središču naše največje industrije. V onih Trbovljah, kjer je v zadnjih letih delavstvo doprinašalo največje žrtve in občutilo največje pomanjkanje. Zato bo letošnji kongres NSZ še prav s posebnim poudarkom prikazal vse neštete krivice, kil so se in ki se še godijo našim rudarjem. Delavci iz vse države se bodo lahko na lastne oči prepričali o trpljenju svojih najbolj zapostavljenih sotrpinov, o njih pomanjkanju — po tudi o njih brezprimerni delavski strokovni ln narodni zavednosti. Bili so časi, ko se je narodno delavstvo v Trbovljah skrivaj shajalo, ko Je zaradi silnega pritiska ta terorja skrajnih levičarjev skoraj neopa-ženo pripravljalo pot zmagovitemu pohodu narodnih delavskih množic. Letos se bo javno dokumentiralo, da je večina trboveljskega delavstva v narodnem taboru, kar je zasluga smotrenega Ln pozitivnega dela NSZ. Konec Je hujskanja, konec je vseh riemagoških fraz, ker delavstvo je vendar 1« prišlo do spoznanja, da nima pričakovati rešitve od zunaj, temveč da Je njegova rešd,ter v lastni državi ln x lastno moč-
I*
Z letošnjim kongresom bo pokazala NSZ velik napredek v njenih vrstah. Na stotine Je novih borcev in pristašev in zdramili »o ee celo oni, ki »o doslej stali ob strani ali pa so verovali raznim tujim ideologijam. še nobeno -leto ni bii prirastek v organizaciji tako ogromen kakor letos. Drugod nazadovanje, pri nas napredek! Zelo Številne so nove podružnice ln skupine, zelo se je pa tudi pomnožilo članstvo v že obstoječih, preizkušenih podružnicah. V borbi preizkušeni stopajo na plan borci za delavska prava, neizprosni za svoje narodne ln socialne ideale. V dobi, ko se množi število izkoriščevalcev, ko materijalizem
in osebno častihlepje ogražata Ckrvegko
družbo, ostajajo jugoslovenskii narodni pro-letard verni svojemu narodu in državi kx prežeti idealne ljubezni do vsega, ki vodi k pravici in poštenju.
Živimo v dobi težke gospodarske svetovne krize, katere posledice občutimo tudi pri nas. Velika brezposelnost je znak, da je ravno delovno ljudstvo žrtev težkih gospodarskih razmer. Težko je zaradi tega življenje našega delavca, 1* rok r usta se trudi dan za dnem, pa še ne more zadostiti vsem težkočam za življenski obstoj. Racionalizacija dela je zmanjšala zahteve po delav ski moči, zato je nadomestila težko dobiti Velekapital hoče prav dostikrat n« račun že itak ubogega delavca množiti svoje bogastvo. Delavstvo hoče delati Ln hoče za pošteno delo tudi pošteno plačilo, človek ima pravico do dela ta Je to osnovna in temeljna pravica, katero sme in more uveljaviti vsak človek, ker to pravico mu daje njegovo pravo do življenja Človek mora delati ln družba je dolžna, da delo ustvarja ln da vsakemu delovno priliko. Vsak naš praznik je praznik dela, zato tudi pri tej prliikd poudarjamo svoje pravice do dela
Trditve, da mora biti delavec Internacionalno organiziran ne držijo, zato ml r ta-ternacionallzem ne verujemo. Is nas so ho-teld napraviti vazale, ker so nas smatrali glede na manjštevllnl narod za manjvredne. O enakopravnosti niti govora biti ne more. Zato pa hočemo, da se r okviru svoje narodnosti izobražujemo, spopotajuje-mo la kadar bomo enakovredni ta v resnici enakopravni, bomo govorili o taterna-c ion ali, toda nikdar ne o taki, ki bi bila na škodo nam ln našemu narodu. Ml »e držimo načela, da brez narodnosti ta socializma ln socialnega čustvovanja nI brez narodnosti. »Enakopravnost narodov, enakopravnost v narodu« pravi Klofač ta dokler tega ni, smo Ln bomo najodločneje zagovarjali naš nacionalni program
Prihodnje leto bo 25 let, ko smo polagaM temelje našemu narodnemu strokovnemu pofcretu. že takrat je bil naš program jugoslovenski. Vseh petindvajset let smo bili verni svojemu programu ta tudi v bodoče bomo s ponosom poudarjali, da stojimo odločno na braniku za svojo Jugoslovensko edinstveno državno skupnost. Poudarili smo to takrat, ko je bilo nevarno to odkrito povedati, poudarjali pa bomo tudi v bodoče.
V tem znamenju »s bo vrSU tudi letošnji! kongres NSZ. Zato pozdravljamo vse naše zavedne delavce v željo, da bi tudi letošnji kongres rodil dobre uspehe ta pri ve del naše delavstvo čim prej do popolne zmage vsega jugoslovenskega delovnega ljudstva. R. J.
Povsod isto mišljenje:
Zanimiv efelžaf iz pradavmste
Beograd, 12. avgusta Če pogledate v pravoslavni cerkveni koledar, boste videli, da je sobota, 26. julija (8. avgusta), ozmačana s praznikom Trnove Petke, ki je prav posebne važnosti za srbsko kmetsko ljudstvo. Ta dan se obavlja neki star običaj, ki v 6vojem bistvu 6ega gotovo daleč v one čase, ko je naTod še slaivil in čaetil svoje domače slovanske dobre bogove in se z vsemi mogočimi pomočki skušal obraniti srda in škodoželjnosti hudobnih^ besov. Na dan Trnove Petke žigosata »Stojan in Stojanka« vso domačo živino in perutnino s čistim ognjem in 6ves , 7o krvjo proti vsem boleznim in nesrečam, ki bi jo mogle zadeti. In čudno: ta pradavni običaj je znan tudi na Benečanskem, samo da 6e tamkaj ne imenujeta ona dva naj-zdravejša človeka mladenič in dekle, ki opravljata 6koraj enako delo. Stojan in Stojanka, temveč Fermin in Fermina. To natančno odgovarja našemu Stojanu in Sto-janki, ki seveda samo za ta dan dobivata ti imeni in ki naj pomenita, da bodi po njnju žigosana živina vedno ravno tako zdrava in krepka, »postojana«, kakor sta ona dva Ker je benečanski Treviso, kjer nastopata Fermin in Fermina tako daleč od Mokrega Luga pri Beogradu, kjer ee je, kakor tudi drugje včeraj zopet obavil ta stari običaj, b gotovo ni bilo nikdar takih vezi med obema krajema, da bi se moglo reči, da je ta običaj prenesen z Benečan« skega v Srbijo, se more ta skupnost narodnih običajev tolmačiti edino le tako, da so beneški Slovenci, ki tudi po svojih priimkih precej .spominjajo Srbov, nekdaj segali vse preko Trevisa do beneških lagun in je po njih ostal tamkaj ta pač nekdaj ob-česlovanski običaj. Samo da sta se z latini-racijo naroda polatinila tudi — Stojan in Stojanka.
V soboto je bilo že na vse zgodaj v Mokrem Lugu, do kodeT vozi beograjski tramvaj do konca Aleksandrove ceste, vse pri3 pravijeno. Izkopan je bil do^ rov, po ka« terem privajajo živino do Stojana m Sto. janke, ki 6toiita na drugem koncu rova, kjer so zanetili ogenj s lipovino od drevo« fa, ki je udarila vanj strela in se je zato
posušilo. Samo Kpovina sme goreti za ta »čisti ogenj«. In tudi podnetiti se ne sme z užigalico ali drugim ognjem. Kakor v starodavnih časih so drgnili les ob le6, dokler se ni vnel. V eaid roki držita Stojan in Stojanka palioo bodljilke, v drugi pa posodico e svežo živalsko krvjo. Pa 6o jima priganjali potem skoraj ves dan živino in perutnino, ona dva pa s paličico švrkmeta skozi čisti plamen, pomočita jO*v kri in prekrižata njo vsako žival. Oni, ki so prignah živali, pa jima poklanjajo v dar dvodinar« ski, enodinarski denar, ali pa tudi razne stare kovane denarje kakršnegakoli kova in dote, avstrijske, turšSče, celo tudi še kak stari rimski. In ljudstvo je prepričano, da si tako bretz živinozdravnilka ohrani svojo živino zdravo in močno vtse do prihodnje Trnove Petke. »Trnove« seveda zato, ker Stojam in Stojanka uporabljata pri svojem žigosanju bodljiko, trn.
Stari Mokrolužani pripovedujejo, da so si 6 tem običajem mnogokrat rešili tudi že obolelo živino, da, celo ljudje so ozdraveli, če so 6e dali prekrižati z bodljiko, očiščeno v čislem plamenu
Izvajanju tega prastarega običaja je prisostvoval tudi pravoslavni župnik VelimJt Živkovič, ki je tudi opravil neke molitve in tako zvezal ta gotovo predkrščam6kega izvora običaj s cerkvenim obredom, kaikor se je pač v starih časih poikrietijanilo toliko takih običajev.
Zvečer sta si Stojan in Stojanka razdelila darove in potem je bilo seveda v Mokrem Lugu veselja in radosti, kakor »na slavi«, ker je v resnici ves Mokri Lug praznoval.
Fermin in Fermina v Trevieu nastopata ovita v celo govejo kožo z glavo in rogovi; Stojam in Stojanka pa v svečani domači noši. Tam je pač ostal Se prvotni način,' toda, samo v vnanjosti, ki je še ostala ▼ spominu potomcem nekdanjih beneških Slovenov, dočim se jim je vsebina popolnoma izgubila; tu pa je 06tala vsefoina in vnanjost se je nekoliko izpremenila, pople-menitila tdkom dolgih stoletij. A značilno je, da ta običaj ni izginil niti pred vrati samega modernega Beograda!
zares !
Prhljaj Izgine! Izpadanje las prenehal Lasje zopet po raste j o!
Sredstvo sa nego lu, todehno nt
stveni podlagi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mah steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ul. 5.
Rekordna tnra 80-letaika
LJubljana, začetkom avgusta.
Triglavsko pogorje obiskuje mnogo prav zanimivih turistov, nedavno pa je vzbujal posebno pozornost možak manjše, čvrsta postave, vedrega m veselega obraza, ki ga človek nikakor ni mogel uvrstiti v pravo starostno dobo. Sam jo je spretno in čvrsto ubiral proti turistovskim kočam.
Mnogi so ga spoznali ter hidi dragim hs-odeli, da je to upokojeni uradnik g. Ivan Vidmar, ki nosi na svojih ramah že čea 8 križev, a je še vedno vnet turist. Po hoji in po njegovih čilostih bi mu človek prisodil komaj dobrih 50 največ pa 60 let Mož hodi po hribit tako prožno, da bi se marsikateri 30-letnik ne mogel kosati z njim. Tedaj, ko so ga videli na Triglavu, je imel za seboj že 7-dnevno turo brez vsakega spremstva. Podal se je iz Ljubljane, prehodil j« skoro vso poihovgrajsko ravnino in gričevje čez Horjul, St. Jošt in Lučne v Poljansko dolino. Od tu je nadaljeval pot skozi Ko-pačnico, kjer so edine toplice v dolini in kjer so bili pred leti plavži bakrene rude, potem je krenil tik meje skozi vu Leskov-ce na BlegoS, kjer se je odpočil in končno mahnil po daljših ovinkih v Selško dolino na Zali log. Naslednji dan jo je mahnil čez Sovrco, Jelovco in Ratitovec v Bohinjsko dolino do Srednje vasi, čez Velopolje pa
Eroti Triglavu do Aleksandrovega doma.
er je pričelo deževati in todi snežiti, vrhunca ni obiskal, temveč se je vrnil do Krma sedla in od tam na Kredarico, potem zopet nazaj čez Velopolje, okrog TroSca preko Uskovnice v Srednjo vas, Koprivnik in Mrzli studenec v Nomenj. Turo je končal preko Bleda in Lesc v Radovljico na Brezje in Podbrezje, čez Naklo v Kranj, is Kranja z vlakom do Št. Vida, od tam pa zopet peš v Ljubljano.
To je vsekakor izredna tura za tako »ta-rega moža, ki je že od nekdaj vse svoje proste čase posvečal lepi prirodi, kateri je zvest še sedaj v svoji visoki starosti. Zvest je tudi lepi pesmi, katero prepeva Se danes prav rad z mladeniškim glasom.
'^m^mmmm-mrnmm^^
Raj na) pije Vaša družina
poleti! Radenska mineralna voda sama ali pomešana s sadnim sokom je najboljše in najbolj zdravo okrepčilo v vročih poletnih dneh!	8750
KMETIJSKI VESTNIK
Ali si že San Vodnikove družbe?
K rešitvi vinske krize
Sicer obstoji kriza v vinarstvu, odkar je menda vinogradništvo na svetu. Vsaj tako pričajo o tem stari strokovnjaki in kmetska ustna izročila. Da bi se ta važna panoga kmetijstva, s katero se preživljajo sto tisoči kmetovalcev v naši državi nahajala ▼ tako težki stiski pa menda de ni bilo.
Nastane vprašanje, kako temu. hitro od-pomoči, da ne bo vse zamujeno. To pe je silno in nad vse težavno. Do važnih in upoštevanja vrednih zaključkov Je prišel glavni odbor Vinarskega društva ▼ Mariboru na zadnji seji, da je priporočil obla-stvom, da zasebnikom dopustijo prosto prodajo določenih količin vina od 1. oktobra do 1. decembra zlasti ▼ nevtnorodne kraje In tudi drugim zasebnikom. Slično naredbo je finančna direkcija v Ljubljani lansko leto sicer izdala, toda, žal, le za mošt in za čas do 21. novembra vsakega leta. Kako je to zamišljeno in se lahko praktično izvaja, je opisal fin. svet. g. Ditz v »Našem glasu«. Potrebno bi bilo, da oblastva to naredbo primerno podaljšajo in razmeram prilagodijo. To bi vseka-ko mnogo odpomoglo težkemu stanju našega vinogradništva.
Kljub temu bi se ne smelo zametavatt t teh težkih časih dobrih in preizkušenih sredstev uporabe grozdja v druge namene, kakor so n. pr.: prodaja namiznega grozdja, grozdja za Izdelovanje brezalkoholnih pijač, za napravo dobrega, finega vinskega kisa itd.
To ni nič novega, saj so e tem pisali tn priporočali n&3i najboljši vinarski strokovnjaki (Skalicky, Belle) že desetletja pred vojno, da niti ne govorimo o drugih.
Kar se tiče prodaje grozdja, smo na tem mestu potrebno že omenili Izvedba prodaje grozdja, posebno doma, ni nikakor teoretičnega značaja, temveč važen, upoštevanja vreden ukrep, Id se da prav lahko izvesti Kdor zna prodajati sadje, bo znal prodajati tudi grozdje. Naj le povemo, da so nam naši južni bratje v tem pogledu lahko za vzgled. Izgovor, da nimamo primernih namiznih sort grozdja, ne drži še manj pa, da ne znamo prodajati Pa tudi časi, ko se Je reklo, da se mora vse naše grozdje predelati v vino, so že daleč za nami
O važnosti uporab« grozdja t brezalkoholne svrhe pa nočemo razkladati, ker Je ta zadeva, žal pri nas šele v povojnem stadiju. Ima pa nedvomno veliko bodočnost.
Dalje naj omenimo, da se bomo prt tej razpravi Se bolj kislo držali da Je treba misliti pri tem tudi na predelovanje vsaj slabšega vina in vinskih tropin v kis ali ocet Pri nas, po trgih ln mestih, Je prav težko dobiti pravi vinski kis. Ce se ga pa 6e dobi, se ga mora prav drago plačati celo dražje kakor vsako vino. Meščani bla-grujejo kmete v tem pogledu, ker si sami pridelajo sadni kis. Navezani so reveži na žgoče esence, ki Jim kvarijo vsak dan ape-tit, če si že privoščijo solate.
Glede žganjekuhe Je pač reč sledeča: Izvozničarji pravijo, da se dajo destllati vina lažje prodati, ne le doma, temveč tudi v tujini. Tudi to vprašanje ima mnogo zase in bi se dalo o tem razpravljati.
Da je stara šola slaba In da tu ni nekaj v redu, o tem pričajo polne kleti vina ln silno osiromašenje naših vinogradnikov. Tu ne zaleže prav nič, nobeno omalovaževanje le na videz novih ln teoretičnih predelovalnih možnosti grozdja ln hvalisanje starih, dobrih običajev.
Tudi podpore nam ne bodo rešile tega vprašanja, temveč le skupno, nepristransko in raznovrstno predelovanje grozdja, ki se bo trgovsko pravilno organiziralo in prodalo ter s tem skrbelo predvsem za povečanje domačega konzuma, seveda pa tudi za izvoz v tujino. Kdor zna razne vinske pridelke ne le pridelovati temveč tudi predelati in vnovčitl ta gre z duhom časa naprej.	Fr. K&foL
Kmetovalci in divjačina
Kmetje celjskega, laškega in brežiškega okraja so poslali po svojih podružnicah na Kmetijsko družbo naslednjo vlogo:
Člani podpisanih kmetijskih podružnic se ne moremo zadovoljiti s tem, kar čita-mo v »Kmetovalcu« St 12 t L o anketi glede lovskega zakona, da naj se v lovskem zakonu določi, da bo moral lovski najemnik vso škodo plačati. To je samo le na videz dobro, v resnici pa nikakor ne zadostuje. Vsi vemo, kako se je škoda dosedaj plačevala Ce smo ml zadovoljni, da se nam škoda plača, potem smo prlmo-rani divjačino z našimi pridelki gojiti. Da bi se divjačina z. našimi pridelki še gojila s tem pač kmetje nikdar ne bomo zadovoljni. 2e nedolžna jerebica požre pozimi več litrov debelega brstja na sadnem drevju. Vsaka šoja, vrana, veverica lahko en kilogram sadja na dan raznosi. Lisica je
znana tatica perutnine. Jazbeci uničijo mnogo koruze, divja svinja tudi vse ponije, kamor pride Srne in zajci pa mandra-jo, se pasejo po pšenici rži, ječmenu, ovsu, ajdi, detelji, travi fižolu, zelju, vinski trti itd. še odraslemu, 18-letnemu sadnemu drevju ne prizanesejo in je uničenih na sto tisoče dreves. Ker divjačina ne požre vse od kraja Ln tudi ne vse en dan, zato bi moral kmet vsako škodo takoj naznaniti in zahtevati cenitev. Vsako jutro bi moral križem prehoditi vse njive in ogle&atl vsako rastlino, najdeno škodo pa hoditi naznanjat po več ur daleč, tam prositi, se za svoje potegovati in se prepirati, pa izgubljati dragoceni poletni čas. Kje pa ima skrben kmet časa za tako pohajanje? Uničeno odraslo drevje se pa komaj da pravično ceniti, Se manj pa plačati Mnogi imajo na tisoče dinarjev škode. Stari kmetje že več ne učakamo, da bi zopet rodilo, kar bi sedaj nasadili Kdo pa bo z veseljem kupoval, sadil in gojil drevje, če ga vražji zajec ali srna lahko čez noč uniči Se čez 20 let.
»Kmetovalec« št 10 t. L poroča o anketi glede zajca, da naj bi se napravili žični koški okoli sadnega drevja. K temu naj bi prispevala država, banovina, sreski kmetijski odbori, občine In tudi lovski najemniki Da Je tukaj tudi naS kmečki denar, je jasno. To nas ne zadovoljuje. Kako pa naj ovijemo ln ogradimo vse druge pridelke proti vsem tem požeruhom? Divjačina nam desetkrat, pa tudi stokrat več Škode povzroči kakor je sama vredna. Zakaj se jo tako čuva ln z našimi pridelki goji ko je skoro vsa za nič? Kdor hoče divjačino, naj Jo goji ▼ ograjenem prostora, ne pa tako, da se lahko sprehaja povsod po obdelanem svetu tn nam. s trudom negovan« pridelke uničuje ln povzroči ▼ deželi za več milijonov Škode. Ah se s tem podpira najštevilnejši ln najpotrebnejši stan kmet-stvo? Ker Je kmetijstvo najvažnejša panoga narodnega gospodarstva držav«, divjačina pa Je kmečkemu ljudstva 1« v škodo in nam bo Se ali nI potem potrebno ta upravičeno, da s« pri sestavi lovskega zakona tudi v potni meri upošteva naS glas: »Lov na obdelanem sveto n*] se ite daj« v zsknp! Vsakemu kmetu mora biti dovoljeno, da sme vsak čas ustreliti in obdržati vsako divjačino, ki mu Škodo delal DrugI zakoni naj se prilagodijo tozadevnim kmečkim potrebam! V interesa kmetijstva tn tudi države je, da oblastva opo-števajo našo upravičeno Javno proSnjet Proč z divjačino in škodljivo lovsko zabavo na obdelanem svetal
Pension KALAMOTA
NA OTOKU KOLOČEP OBČINA DUBROVNIK	10-190
Najlepše peščeno morsko kopališče Dubrovnika. Veliko gozda, divna priroda brez vročine in komarjev. Elektr. razsvetljava, tekoča voda, velike solnčne terase, plng-pong, rusko kegllšče, radio, motorni čolni, jadrnice. Slovensko podjetje. Zahtevajte prospekte. Celokupen pension 65—75 Din.
Garkon
Kdor Je kdaj imel posla s Škropljenjem trsja z modro galieo, ta ve, kako naporno in sitno je to delo. Zato eo ljudje iskali i»-datnega sredstva, ki bi nadomeščalo galieo, o kateri sedaj nekateri celo trde, da nima več pravega n^i-nka. Galieo uporabljajo tudi na sadnem drevju, kjer učinkuje na krypto-game in to posebno pri breskvah, na nešteti mrčes pa je skoraj bres vsakega učinka.
Vse to je dalo misBti našemu rojaka, Id
je sestavil »garkon«, t j. sredstvo proti mrčeeofa, peronospori in tndi trtni plesno-bi, ki jo preganjamo z žveplom. Preden j« iel garkon med svet, je bil temeljito preizkušen in potem mednarodno patentiran. Preizkusili so ga domači strokovnjaki is razni kmetijski zavod L Poslan je bil tndi na Dunaj, kjer so delali z njim najrazličnejše poskuse na znanstveni podlagi Sam« proti sadnim škodljivcem imajo na Nemškem nad 50 različnih sredstev, aK tako izdatnega, obenem pa rastlinam neškodljivega ter cenenega sredstva, kakor je garkon, celo na Nemškem nimajo. 0 uspešni uporabi garkona je vse polno laskavih priznanj in to je dalo pobudo, da je nastala v Celju izdelovalnica garkona, na katero dohajajo dnevno naročila in to tudi iz inozemstva.
Kdor potrebuje tega izbornega sredstva, naj piše po navodilo ter naj naroči primerno količino in gotovo se bo prepričal e stvarnem in resničnem poročilu, ka ga drage volje pišem o tej novosti — Garkon ima vsa svojstva, da se uvede pri vseh vinogradnikih in sadjarjih m zato se je nadejati, da se to podjetje razvije v zarod, M bo prinašal blagoslov na naše ogroženo kmetijstvo.
Letovišče Jezersko
Kranj, v avgustu.
Letošnji Veliki Šmaren bo za Jezersko, prelepi tihi kot naše alpske zemlje, velik praznik. JČ-liga in SPD odkrijeta zaslužnemu zaščitniku slovenskega dijaštva, ljubitelju naših planin in prijatelju našega ljudstva prof. dr Karlu Chodnunskemn spominsko ploščo na pročelju hotela »Kazine« na Jezerskem.
Jezerska dolina
Ob vznožju mogočnih snežnih velikanov Grintovca in Kočne leži tiho Jezersko. Geološko je dokazano, da je bilo tu po ledeni dobi nastalo veliko jezero, ki je polnilo vso kotlino. Kar dva ledenika sta se spuščala f pobočij strme Kočne v dolino. Združila pta se na mestu, kjer stoji danes, starozna-na »Kazina«. Ko so nastali toplejši časi, se jo ledenik začel taliti; toda visoke ledem-£ke groblje na dnu doline niso pustile vodi proste poti v Kokriško dolino in nastalo je Jezero. Se danes pričajo o tem raztresene domačije, ki so bile postavljene visoko nad kotlino. Mnogo hiš že danes razpada, ker nimajo gori na višini več ugodnih pogojev za razvoj gospodarstva. Še Valvazor piše v svoji kroniki o jezeru na Jezerskem. Za Kazino so še močvirnata tla — >luža«.
Sicer je pa še danes na Jezerskem tako lep mir, kakor bi res kraj ležal na dnu velikega jezera. Letovišče je od vseh strani zavarovano pred ostrimi vetrovi in ima prav milo podnebie. Pravo visokoalpsko letovišče. Romantična dolina Kokre je prepolna iglastih gozdov, z ozonom nasičeni zrak blagodejno vpliva na letoviščarja. Božanski
mir in veličastje planinske prirode delujeta osvežujoče in krepilno. Vsa jezerska dolina je kakor mal paradiž.
Jezerjani nekdaj in dane«.
Jezerjani so večinoma bogati posestniki. Zemljepisna lega kraja jim je vtisnila Čisto poseben značaj, po katerem se ločijo od Korošcev in Kranjcev. Čeprav je bilo Jezersko svoj čas kos Koroške, so se Jezerjani vedno čutili samostojne; saj so bili gospodarsko neodvisni od sosedov. Zgodaj se je razvila tu močna lesna trgovina. Vozniki so vozili z lesom naložene vozove do Jadranskega morja. Velik vir dohodkov je bila tudi trgovina z mlečnimi izdelki. Živinoreja je bila zelo močno razvita. Jezerjani so v svoji prešemosti začeli naziva ti evoj kot »jezerska republika«.
Jezersko se odlikuje na zunaj po izredni snažnosti in redu. To je velikega pomena za vsak kraj, ki hoče postati letovišče. Lepo zidane hišice na obeh straneh ceste se odlikujejo tudi po lepi notranji opremi. Sicer se pa Jezerjani še ne zavedajo, kako bogati so, ker bivajo v tako naravno lepi dolini. Samo nečesa jim manjka: podjetnosti. Letos je obisk v vseh letoviščih mnogo manjši kakor prejšnja leta. na Jezerskem pa se gospodarska kriza čisto nič ne pozna. Še mnogo bolj povprašujejo gostje za stanovanja kakor prej, sob bi se oddalo gotovo še dvakrat toliko.
Dr. Kari Chodonnski tn Jezerske.
Nekako pred 35 leti je prišel priljubljeni zdravnik dr. Chodounski iz Prage prvič na Jezersko. Prispel je z ženo, hčerko in sinom (katere mu je pa kmalu iztrgala nemila smrt). Ostal je sam, vzljubil pa je oče-
tovsko naše ljudi ki ae ga vsi hvaležno spominjajo. Njegova zasluga je. da je opozoril na lepoto Jezerskega svoje rojake, brate Čehoslovake, ki so vsako leto obiskovali v velikem številu lepo dolino in visoke Kamniške planine. Če si prišel poleti na Jezersko, 90 se domačini kar izgubljali med češkimi gosti.
Po zamisli dr. Chodounskega in s pomočjo SPD je bila zgrajena L 1900 na severni strani mogočnega Grfntovca slavna >Češka koča«, katere SOletnico smo obhajali laoi. Čehi so jo opremili na češki narodni način. Ob otvoritvi je stregel gostom sin dr. Chodounskega, mladi doktor. Do leta 1925. je bil sivolasi zdravnik vsako leto na Jezerskem. Zadnjič je prišel v to ljubljeno dolinico »Čez Babe«. Če si turist, boš vedel, da je bila ta tura za 801etnega starčka več ko naporna. Nameraval se je vzpeti tudi na Grintovee, kamor pa ni več mogeL Dobri mož je letos umri.
Kadar teče danes beseda o rajnem zdravniku, se govori o njem vedno z globoko hvaležnostjo. Njegovo delo ni bilo samo reklama za Jezersko med brati Čehi, globlje v srce je segla ljudem tiha požrtvovalnost dobrega doktorja. Ljudi je zdravil vedno zastonj. Če je bil bolnik revež, ga je še obdaroval. Ljubil je našega človeka kakor oče, pa tudi ljudje so ga tako spoštovali.
2npan Frane Mnri hi dr. Chodonnski.
Čehi so se največ ustavljali pri Makeku in v »Kazini«. Kazina je bila svoj čas lepa gostilna »pri Anku«, kjer so se ustavljali vozniki, ki so vozili svojo robo v Trst. Znana je bila tudi Štularjeva gostilna. Naravno središče vsega Jezerskega pa je brez na-
daljnjega Kazina. Enonadstropoo gostilno je povišal dvonadstropni hotel pokojni Franc Muri. ki je bil dober osebni prijatelj in desna roka dr. Chodounskega, ki je vedno stanoval v Kazini. Pod vplivom podjetnega zdravnika je zgradil Muri zelo lepo verando in opremil hotel popolnoma moderno. V istem duhu in z isto požrtvovalnostjo skrbita za napredek letovišča tudi «a. Offnerjeva, hčerka pokojnega Franca Mu-rija in njen sin g. Ivan Offner, ki ima že napravljene lepe načrte za bodočnost
Pol stoletja je gospodaril in županil Fran Muri na Jezerskem. Pred koncem svojega življenja je začel pisati tudi kroniko Jezerskega, ki je važen zgodovinski dokument, a žal še m izšla. Umrl je za dni ega julija 1926. Imeni dr. Chodounskega. Častnega občana jezerskega, in Franca Murija, župana jezerskega, sta nerazdružljivt
Letovišče Jezersko danes.
Kakor »o bili stalni gostje Jezerskega pred vojno severni, so danes stalni gostje južni bratje — Hrvatje in Srbi. Zlasti je veliko Zagrebčanov. Precej je tudi Čeho-slovakov, omenim naj zlasti univerzitetna profesorja dr. Prochasko in Kuzmana iz Brna. Dober planinski zrak prija posebno slabokrvnim odraslim in otrokom, živčno-bolnim in rekonvalescentom. Sezona traja od junija do septembra, najbolj ugodna meseca pa sta julij in avgust.
Nad 100 gostov biva vedno samo v hotelu »Kazino«, ki ima lastno električno centralo, ki jo je zgradil sedanji gospodar gosp. Franc Offner. Kazino nameravajo še povečati in zgraditi depandanse. Čisto na kon-eu vasi stoji prijazna Štulariev* aostilna, ld
ima tudi lepo verando. Mladi gospodar Peter Virnik m hotelir Franc Paar sta zgradila na državni meji na Jezerskem vrhu lepo leseno restavracijo, ki je zelo vestno oskrbovana. Ta podjetnika vzdržujeta tudi redni avtobusni promet Kranj - Jezersko. Po želji gostov so avtobusi na razpolago tudi za izlete v Belo in Celovec. Število vseh gostov znaša redno nad 200. Nekaj jih biva tudi v gostilni »pri Grabnerju«, mnogo pa pri zasebnikih. Škoro vsak posestnik Ima par lepo opremljenih sob vedno oddanih.
Jezersko bo postalo sčasoma tndi središče zimskega športa. Zelo lep« smučarska proga bi bila stara cesta z Jezerskega vrha proti Stularju, ostali teren pa naj bi pregledali strokovnjaki
Gotovo je, da bo Jezersko neko? veliko letovišče. Zelo lerpo bi bilo, da bi se gradilo in popravljalo po enotnem načrtu, ki bi odgovarjal legi kraja. Ne bi bilo primerno, da bi se zidali hoteli v modernem slogu, ampak naj bi se uporabljal domače predelan alpski stiL Tudi bi ne bilo na mestu, če bi postalo letovišče prehrupno, 5e bi se n. pr. vse noči preplesalo in zabavalo. Jezerska dolina, naša Švica, naj ostane tiho zavetišče za onega, ki si želi oddiha, ki skuša pozabiti na vrvež v mestu.
Na VelBki Šmaren bodo torej počastili Jezerjani spomin zaslužnega dr. Chodounskega s svečanim odkritjem spominske plošče. Njegov blagi in podjetni duh je prežel vse prebivalce Jezerskega. Z napredno delavnostjo se bodo najlepše oddolžili za vse zasluge pokojnega zdravnika, vzornega človekoljuba.
Naši skavti na Koroškem
V zasavski planinski svet
Dobili smo novo kočo na Sv. Gori. V onem predelu naše lepe domovine, M smo ga jeli gojiti in upoštevati menda šele v zadnjem času zaradi tega, ker smo po prevratu potisnjeni v ozke meje. Naravna posledica je, da se v tesnem današnjem teritoriju slovenskega ozemlja v novi državi poglabljamo tem bolj v detajle svoje zemlje. Ko so poprej slovenske meje v ista državi potekale gori na severu okoli Celovca in Vrbskega jezera, na zapadu pa ob robu beneških planjav, je bila Ljubljana res nekako gorišče in središče slovenske zemlje v objemu slovenskih planin alpske in dinarske smeri. Danes pa je Ljubljana skoro obmejno mesto. Triglav in Karavanke pa so samo še obmejne gore. Središče in gorišče slovenske zemlje se je pomaknilo na vzhod v bližino kraljestva starega našega Kuma, našega dolenjskega Triglava...
Litijsko sredogorje s svojimi Poljšenski-mi dolomiti tvori danes nekako osrčje slovenske zemlje v novi državi in nekaj pri-roanesta se mi zdi, da se je jela obračati pozornost naša na to stran. Prelep in značilno pristno slovenski gorski svet je to. FoMšenski dolomiti so kakor prenešen kos najlepšega jugoslovenskega sredogoria, ki ga poznam. Je, rekel bi, podaljšek naših sinjih Polhovgrajski dolomitov, ki se pa s svojimi zandjimi odrastki že skoro dotikajo naše zapadue državne meje... Britek občutek je to in na vseh naših obmejnih vrhovih ter v njihovi bližini ti kakor grenka kaplja kane v veselo razpoloženje zavest da si že skoro ob državnih mejnikih in da je toliko in toliko slovenske zemlje še daleč za njimi pod tujo oblastjo... fe grenke zavesti v tem predelu naše zemlje nimaS.
Na levi prvi starosta f dr. Schiffrer, ki je starostoval društvu 20 let, zgoraj gradba
novega Sokolskega doma
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos
Tu si sredi slovenskega sveta, v njegovem osrčju in prav je, da se naša pozornost obrača zdaj tudi na to stran.
Sv. Gora leži v področju tega predela, toda le ob robu, ne v njega središču. Ako se ozreš raz Sv. Goro na ono stran savske soteske, pogledaš kakor pri napol priprtih vratih v oni skrivnostno lepi svet med Savo in dolenjsko Mirno ter njenimi pritoki...
Vsem tistim, bi ljubijo bolj ali manj veliko in veselo druščino po gorah in planinah, bo z novo postojanko na Sv. Gori ustreženo. Jaz pa sem najbolj srečen, ako morem samotariti po tihih gorskih krajih in planinah, — in takih je najbrž še vec. Za popotnike te vrste pa je gorski svet tam okoli prelepe naše planinske vasi Poljšnl-ka, — takozvani Poljšenski dolomiti — kakor ustvarjen, prav tako kakor oni čarobni gorski četverokot med Savinjo, Savo fn Sotlo, ki ima svoje središče v krasni, tiho-tihi Planfni nad Sevnico*)...
S prijateljem Miletom sva vlomila v to gorsko svetišče ter brezbožno preiskala in uživala vse skrivnostne lepote tega predela slovenskega gorskega sveta. Nepozabni mi ostanejo vse življenje in v meni se poraja za hip skrita sebična misel, da bi naj ta svet ostal za vse druge zaprt in nepoznan ... In mrtev, zaprt in nepoznan za širšo turistiiko ostane v resnici vse dotlej, dokler se ne otvori v Renkah pod Poljšnikom postajališče. In prav zdaj ob otvoritvi planinske postojanke na Sv. Gori se mi vsiljuje vprašanje, ali ni postajališče v Renkah, v tem predelu naše gorske domovine, najmanj toliko potrebno kakor vse take in enake stavbe. Visoko spoštujem prijatelja To-
♦) Glej spis >Iz neznanega slovenskega Štajerja«. Planinski Vestnik ~1927!
mazina, ki ima največ zaslug za oživotvor-jenje nove koče, zlasti še kot človeka ter pristno in iskreno navdušenje za njegovo »mater naravo«... Pri svoji veliki energiji in ljubezni do litijskih gora. naj se ozre oče Tomazin s svoje postojanke na Sv. Gori skozi napol priprta vrata v ta skrivnostni svet in naj nam odprre vrata do njega na ste-žaj! To pa se more zgoditi predvsem le, ako zainteresira vse faktorje za to postajališče, ki ni tolikega pomena za prebivalstvo kakor za splošno slovensko turistiko. Saj bo z njo odprt širšim turističnim krogom predvsem izlet na Oistrež, ki je v Polj-šenskih dolomitih to, kar je v Polhograjskah Grmadi. Otvorijo se nam na vse strani izleti in zveze preko Poljšenskih dolomitov proti Kumu in Dolenjski. Pa tudi njegova Sv. Gora in njegovo zavetišče ne bo pri "tem trpelo. Saj iz Renk se otvori nova varijanta preko Št. Lamberta na Sv. Goro, pa tudi na Jablano in po oni lepi izprehodni poti na njo do Sv. Gore, ali pa tudi proti zagorski strani. Naravnost krasno število novih vidikov v lokalni turistiki bi se odprlo z otvoritvijo postaje Renke, ki bi morala biti predvsem zadeva okoliških podružnic pa tudi osrednjega odbora SPD. Saj mora biti tudi naša posredna naloga, da se — sit ve-nia verbo — razbremenijo razne naše gorske postojanke in da se razdelijo in usmerijo naši turisti na vse strani našega itak tako tesnega gorskega sveta, da ne bo vrelo vse le na Šmarno goro, Katarino, Sv. Goro itd.
Predvsem pa: spoznavajmo prelepo našo slovensko zemljo, poiščimo vso njeno skrito lepoto, ki je je toliko, da bi se ne poglobli . vanjo, tudi če bi vse življenje blodil po_lqr j birintu njenih skrivnosti.
Tabor Hodiše, v avgustu.
Dravski župi skavtov se je letos posrečilo, da omogoči svojim članom prireditev treh taborov med našimi brati na Koroškem.
In tako je v začetku julija odrinilo 80 skavtov in planink iz Ljubljane in Maribora na Koroško.
Mariborskim skavtom je bil namenjen prostor ob Klopinjskem, ljubljanskim ob Hodiškem, ljubljanskim planinkam pa ob Baškem jezeru. Tako smo lepo razdeljeni po vsem Korotanu in kadar delamo izlete, nam sedaj ta, sedaj oni tabor služi kot oporišče. Povsod nas je dosti po Ziljski dolini, po Rožu, na Obirju in na Gosposvetskem polju. In na Osojah srno bili tudi že vsi. Cestokrat se zgodi, da se srečamo daleč kje, ob Osojskem jezeru ali pri vojvodskem prestolu pri Gospej Sveti, ali kje ob Dravi. Seveda ne zmagamo vsakega izleta v enem dnevu, temveč moramo prenočiti mnogokrat izven tabora. A še vedno se je našel kakšen kmet, ki nas je spravil vsaj na senik, če ni imel drugje prostora. »Bog daj dober večer!« to je ključ, ki je doslje odprl že vsak slovenski dom. Močno je Koroška še slovenska. Na prstih ene roke bi preštel vse hiše, kjer se nismo mogli sporazumeti po slovensko. Včasih pa se najde kdo. ki misli, da smo nekakšni vohuni in da zato govorimo slovenščino; s takim je malo težje. Posebno otroci so zelo nezaupljivi. Še sedaj, ko smo že tri tedne med njimi, nas mnogi pozdravljajo: »Grtiss Gott!« Baje jih v šoli kaznujejo, če pozdravljajo drugače, an tudi, če med seboj govorijo slovenski K nam v hodiški tabor nosita tudi dva šolarja mleko. Ker se je poduk pričel šele ob 9., tukaj traja namreč šolsko leto do konca julija, sta včasih ostala delj pri nas in sta nam med tem zapela svoje pesmice. Včasih sta pripeljala tudi svoje sošolce, potem so zapeli vsi, na koncu pa so se parkrat skregali. Tri, štiri pesmice so zapeli slovenske, potem po so hoteli: Ich hatt' einem Kameraden« ali kakšno slično. Vsi napori, da bi se spomnili še na katero našo, so bili zaman. Nemških seveda znaio cel kup! Pri su bSoi 'tffipujq tp? afdoif af firji -aniofinau ouibs nba3?nisod qojds as os bd njidajd vedo. prav dobro pa se spoznajo na »Speer> in »Barren«. Tudi učiteljice nimajo, ampak »lerarco«...
Ko pa smo zvečer pri tabornem ognju zapeli to in ono narodno, 90 jo kar hitro spoznali; Nekaj pa jim je bilo v čisto posebno veselje: S seboj 9mo imeli slučajno par izvodov »Prigod gospoda Popkinsa«, »Princeske Zvezdane« in sličnega, v pisanih kji-žicah »Jutrove« izdaje. To je bilo nekaj za-Potili so se sicer nekateri, ko so zlo-
govali in s prstom lovili črke, a šlo je k in Popkins je postal kaj popularen gospod. Enako Sambo in Joko.
Kmalu smo tudi iztaknil;, da obstoja v Hodišah nekak Prosvetni dom z odrom. Takoj je bil sklep storjen. In že naslednje nedelje popoldne se je vršila nekakšna skavt-ska akademija, na kateri smo recitirali in deklamirali Župančičeve, Cankarjeve in Prešernove stvari, uprizorili Zupančičevo enodejanko »Noč pred vernimi dušami«, peli, godli, na koncu pa še poskrbeli za smeh. Pravijo, da se nam je dobro posrečila vsa stvar, lmvcipiv ."»i j. pujaU.
»"Ma^Il »v, }ii'ui' t .1 , ). 'j \ , t -1 „1 X'iii 1 :	S',.
V?\' Vf r mu dfu^l n*.y
Vsi trije tabori kažejo na zunaj isto lice, kakor vsak drug tabor slovenskih skavtov; le da so taboru pri Bačah zabranili, da dvigne zastavo-trobojnico. Program pa ie nekoliko svojevrsten: večinoma negujemo našo narodno pesem, oziroma nabiramo koroške narodne.
Mariborski skavti hodijo tudi kmetom pomagat, kajti li imaio Sedaj polne roke dela. Naše planinke pa pridno odgovarjajo šlagerjem svojih sosedov Dunajčanov z našimi narodnimi. Vedno imajo polno gostov iz vasi in okolice na svojih tabornih zabavah.
Tako prihajamo dnevno v prav tesne stike z našimi Korošci. Prav radi nas vidijo, saj govorimo njihov jezik, kar doslej ni storil še nobeden, ki ima ruto krog vratu.
ali i »?:{« * A jr' t :<J i J v ii i.. . » t ) V \ u : , V i \ j. a i
Tukaj se posamezne politične stranke koljejo med seboj, da je joj, doma se smejimo temu; brezposelnih pri nas doma skorajda ni v primeri z njihovim tukajšnjim številom. Pri nas sme vsakdo svobodno govoriti katerikoli jezik, tukaj se pridejo pretepat, če zvedo, da si na cesti zinil slovensko besedo. Kdo so ti junaki? Tega ne vemo. Pripetilo se nam je pa že.
Nekaj pa le imajo Avstrijci boljše kakor mi: to 9o njihove ceste. Vse so v zelo dobrem stanju, skozi naselja so večinoma gu-dronirane, glavna cesta iz Celovca proti Dunaju pa je tako impregnirana z oljem, da se niti najmanj ne praši, čeprav je promet vsaj tako gost kakor na Mestnem irgu v Ljubljani. Kar smilijo se nam naša kolesa, ki so morala ostati doma, kajti lftO šilingov kavcije ne more vsak založiti avstnj. carinikom! To bi šele bili izleti! No, pa saj se kaj brž potolažimo: ko pridemo zopet domov, za jaham o vsak svojega in hajd na Bohinj!	Delfin.
Na Pobrežju nad Kolpo
Iz zgodovine starinskega belokrajinskega gradu — Borbe davnih dedov — 70-letnica šole v Adlešičih
Adlešiči, 14. avgusta
Vas Adlešiči je 12 km oddaljena od Črnomlja in ravno toliko od železniške postaje Gradae v Beli Krajini. Leži ob cesti, ki pelje v Preloko ali Marindol, odnosno žunice in čez Kolpo v Prilišče na Lujzino cesto. Vas je občina in fara. K občini spadajo vasi Vrhovci, Gorenjci, Mala in Velika Sela, Pnoga, Pobrežje, Dolenjci, Fuč-kovci in Dragoše ter šteje 904 prebivalce z vasjo Bojanci, kjer bivajo potomci Uskokov.
Prva naselbina za Pobrežjem je bila vas Adlešiči po prvem naseljencu Adlešič. Takih imen je še danes mnogo, živeli so v zadrugah kakor še dandanes čez Kolpo na Hrvatskem. Ker ni bilo več prostora, so se izselili »gori« in so nastali Gorenjci,
je bilo turško, tako puške, meči, noži, železni oklepi, čelade, zastave in druga ropotija.
Kdo je grad sezidal in kdaj, o tem ni poročil. Najbrž je bil sezidan ob prihodu Turkov v Evropo ali pa se je takrat vsaj razširil in utrdil. Ko so začeli Turki napadati tudi Karlovac in našo deželo, so ga posebno utrdili. Na enem stolpu je sicer dvakrat udolbena pod rodbinskim grbom letnica MDLVI, a tega leta je bil ta stolp šele prizidan. V zgodovini se omenja Po-breški grad prvič 1539. Tega leta je dobil namreč Anton baron Turnski za 2360 goldinarjev, ki jih je bil posodil Antonu An-gerju, v Pobrežju pravico pobiranja desetine v Poljanah nad Škofjo Loko.
Grad je bil prvotno, kolikor se da do-
trtna. Imela je več posestev in graSSBf. Si I
Burgstallovci so bili lastniki gradu Benaz-ziji, ki so ga prodali Auerspergom okoli L 1773. Po grofinji Frančiški Auerspergovi je podedoval v začetku 19. stoletja grad Alojzij Apfaltern in njegovi potomci so bili posestniki do pred 30 leti, ko je kupil grad in del posestva pokojni Peter Rauch, katerega sin Pavel sedaj gospodari. V gradu je bila tudi majhna cerkvica, posvečena sv. Florijanu, kjer je opravljalo v starih časih okoliško in grajsko ljudstvo svoje pobožnosti.
Narod adlešičke občine se peča z živinorejo, poljedelstvom m vinogradništvom. Zemlja je bolj slaba, prevladuje ilovica, ki pa je precej plitva. Za tukajšnji kraj je dobro leto samo mokro, zato je letošnja suša prava šiba božja za naše itak bolj revno ljudstvo, živinoreja, rogata živina, ovce, prašiči in perutninarstvo, ni plemenska, zato nima prave cene. Dobro razvito je tkalstvo. Pri izdelavi domačega platna, nogavic in kapic rabijo vclno, lan in konoplje ter prejico. Delajo tudi pisane ote-rače — brisače. S tkalstvom se pečajo ženske samo pozimi. V pozni jeseni gredo v hiše na prejo, kjer pojejo še stare, deloma narodne, odnosno pobožne pesmi, ženska natke na dan od jutra do poznega večera komaj 6 do 7 m platna. Plahte (rjuhe) so vse iz domačega platna, starejši ljudje in otroci nosijo tudi take srajce in spodnje hlače, a ljudstvo je sploh še zelo belo opravljeno.
Prvo izobrazbo je dobilo tukajšnje ljudstvo v farovžu, kjer jih je učil župnik krščanski nauk. Leta 1860. je zahajal iz Črnomlja neki Selinger, ki pa ni bil učitelj. Ko je bilo šolsko poslopje 1861 dograjeno, je bil nameščen kot prvi učitelj I. Gantar, ki je 11. julija letos zapustil solzno dolino. Tukajšnji stari ljudje ga imajo v lepem spominu. Za njim je prišel 1866 na šolo Matevž Grm, ki je umrl tukaj 19. decembra 1888 po desetdnevni pljučnici. Njegov nagrobni spomenik še stoji na pokopališču. Od 1. aprila 1889 je služboval na šoli Anton Kadunc, ki je menjal svojo službo z učiteljem Stankom Novakom na Preloki v letu 1893—94. Umrl je na Pre-loki, kamor se je preselil med boleznijo. Tam je tudi pokopan. Učiteljske dolžnosti je vršil od 2. oktobra 1894 do 28. decembra 1897 Franjo Koller. Umrl je za mrtvo-udom. Nato je nastopil službo 2. septembra 1898 Ivan Strehovec in deloval do začetka šolskega leta 1911. ko je nastopil Josip Gorišek. Ta je učiteljeva! samo do 2. avgusta 1912. Za njim je bil nameščen Janko Rauhekar, ki je služboval na šoli do odhoda v svetovno vojno. Med njegovim službovanjem je bilo dograjena novo šolsko poslopje. Dalje je službovala učiteljica gdč. Milka Paulinova do 1. maja 1919. Prvega septembra pa je nastopil službo Božo Račič. Pod njim je bila šola razširjena v dvorazrednico. Premeščen je bil avgusta 1924 v Ljubljano kot ravnatelj državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Prevzel je za njim vodstvo učitelj Andrej Zvan, ki je bil premeščen oktobra 1925 na Gorenjsko, odtlej pa učiteljuje sedanji upravitelj Ivan Smu-perer. Kot druge učne moči so delovale na šoli gdč. Paulin, štrucelj, Demšar, Spazier, Benedičič in Rubinič.
šola praznuje letos 70-letnico obstoja ter nameravamo to proslaviti na svečan način. Zares, pripravili bomo prav mično proslavo, povabili bomo v goste. Igral bo tamburaški sekstet v narodnih nošah, pripravili bomo na ražnju pečena jagnjeta, prašičke, dobro domačo kapljica
Nova šola, stara šola in na desni župnišče v Adlešičih
drugi še više gori »na vrh« — Vrhovci. Zopet drugi so se naselili nižje doli in nastali so Dolenjci. Ker so znali dobro »fuč-kati«, je nastala vas Fučkovci. Pobrežje s starodavnim gradom, ki pa zaradi slabe oskrbe polagoma razpada, je bilo močna obramba v turških vojnah. Vse okoliško ljudstvo se je skidlo za močnim obzidjem, medtem ko je Turek divjal med naselbinami, ropal in zažigal ter odvajal ljudstvo v suženjstvo. Grad leži na levem bregu Kolpe na precejšnji strmini, pod katero teče smaragdno zelena Kolpa.
Nemško se grad imenuje Freiturm ali Freiencurm. Valvazor trdi, da zato, ker se ga sovražnik ni mogel nikdar polastiti; bil je torej »prost« vsakega podjarmlje-nja Valvazor ga imenuje »trg ali grad« ter piše o njem: »Ta trg, zval bi se bolje trdnjava, ker je trg in grad z okroglimi in štiriogelnimi stolpi dobro utrjen ter je ljudem ter v okolici bivajočim v zavetje, kadar se prikaže nevarnost pred Turki, kakor je bila tudi poprej že tu mejna hiša. Kajti, ko je Turek že skoraj vsa mesta in trge v okol'ci oropal in opustošil, se je viteško ubranila pred njim ter ohranila svojo prostost.«
V gradu med ozidjem na sedanjem sadovnjaku je bilo svoje dni tudi več hiš, v katere so se zatekali v nevarnostih pred Turkom bližnji kmeti. Grad sam je imel štiri stolpe; svoje dni pa je bilo tudi na visokem obzidju naokoli še več stolpov, iz katerih so napadali sovražnika, ki je oblegal grad. V enem teh stolpov je bila orožarna z veliko zalogo ; večinoma je orož-
gnati, last slavnih Lenkovičev, ki so si pridobili v zgodovini Kranjske in sosednje Hrvatske nevenljivih zaslug. Rod Lenkovičev je hrvatskega pokolenja iz župa-nije Ličke v gornji Hrvatski. Odtod se je nekaj članov preselilo na Kranjsko v času turških napadov. Nakupili in prisvojili so si več gradov in posestev, da so bili najmočnejši graščaki, baroni med Kolpo in Krko. Najbolj znamenita v rodbini sta bila Ivan in Jurij Lenkovič. Prvi se je odlikoval pri obleganju Dunaja. Pozneje je bil uskoški stotnik v žumbreku, potem poveljnik Senja in Primorja. Slednjič je bil celo za vrhovnega poveljnika vojske na bivših avstrijskih mejah. S posebno hrabrostjo se je odlikoval tudi njegov sin Jurij zlasti proti Turkom. Od 1578 do 1593 je bil poveljnik Krajine. Po smrti Ivana Kobenclja je postal deželni glavar Kranjske. Posebno se je odlikoval 1595, ko je s stenjskimi in vinodolskimi uskoki napadel Turke pri Lipnici, ko so se vračali z obilnim plenom s Kranjskega in Hrvatskega domov. Dan pred Telovim jih je popolnoma' potolkel in jim vzel ves plen. Enako hrabro se je vojskoval tudi 1596 pri obleganju Klisa. Jurij Lenkovič pa je kot deželni glavar tudi pomagal ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu tako naglo zatreti protestantizem po vsem Kranjskem. Umrl je v Ljubljani 8. junija 1601 zaradi ran, ki jih je dobil pri Klisu. Pokopali so ga v sedanji šentjakobski cerkvi, kjer ima tudi nagrobni spomenik.
Za Lenkoviči je prišel grad Pobrežje v last Burgstallovcev, ki so zelo stara rod-
——EMMHMBBMWBB8>' 4» «fr*S'Hi IlililMfl
Ob sokolskem jubileju v Ribnici
Dva važna učiteljska tečaja za ročna dela
Šolska vzgoj a se z ročnim delom reformira ter se vedno bolj kaže velik pomen rokotvornega pouka v šoli in tudi med ljudstvom. Od 12. julija do 9. L m. sta se zpoet vršila dva učiteljska tečaja za
nični šoli v Ljubljani. Tečaj je priredila banska uprava, vodil pa ga je g. ravnatelj Novak, ki ima že mnogo zaslug za reformo enaših šol potom ročnega dela. Tečaj je bil razdeljen na tri skupine m sicer za lepen-
ročna dela. Prvi je bil v Mariboru pod vodstvom znanega strokovnjaka meščansko -šolskega ravnatelja g. Draga Humeka. Na prvi sliki vidimo udeležence tega tečaja. Rokotvorni tečajj je bil tudi na srednji teh-
karstvo, pletarstvo ter mizarstvo in kovi-narstvoa. Na drugi sliki vidimo udeležence tečaja v Ljubljani, na tretji pa lepenkarski oddelek tega tečaja.
Lahko in ml vaniloC
vozite na elastičnem Continental obroču za bicikle, ki se je izkazal s svojo trdoživostjo v uporabi kot najcenejši. Zanesljiv kakovostni obroč dviga vrednost vsakega voznega kolesa. Zato vozite tudi Vi s
I3U1S0« K. X8T
tO
: Sobota, BL VUL 1933.;
Domače vesli
* Vojaške vesti. Kakor javlja službeni »Vojni list«, so prideljeni na službovanje: pehotni kapetan I. Vilko Hren kot komandir dravskemu avto-oddelku; zrakoplovni poročnik Vladimir Kren kot vršilec dolžnosti komandirja avto-oddelku 4. zrako-plovnega polka; pehotni poročnik Martin Rebolj komandi varaždinskega vojnega okrožja; pehotni kapetan 1. Fran Pleša avto-komandi II. armijske oblasti; pehotni poročnik Fran Šunko kot komandir šu-inadijskemu avto-oddelku; nižji vojaški uradnik 1. Ivan Kutnar kot manipulant inženjersko-tehničnemu zavodu; nižji vojaški uradnik 3. Franjo JeaJ kot vršilec dolžnosti blagajnika 43. pehotnemu polku, zrakoplovni poročnik Heribert Streha pa kot vršilec dolžnosti komandirja aerodrom-skemu oddelku zrakoplovno-tehničnega zavoda. Strojnemu poročniku Antonu Brum-nu je dovoljena poroka z gdč. Slavko Ra-deljičevo, hčerko železniškega uradnika v Imotskem.
Ljubljanski
* Izpremembe ▼ službi. Z odlokom kr.
uprave dravske banovine »o imenovani* dr. Stane Strnad za zdravnika pripravnika pri javni bolnici v Celju; uradniški ori-pravnik Fridolin Fistravec za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvn v Maribo-ur; uradniški pripravnik Borivoje Lazič za arhivskega uradnika pri komisarijatu železniške in obmejne policije na Jesenicah; šofer - dnevničar Avguštin Buh za šoferja - zvaničnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju: dnevničar Janko Jus za zvaničnika pri drž. pro-tezni delavnici v Ljubljani; geometer Alojzi;" Fakiit za uradniškega pripravnika ori
Velesejem
komisiji za agrarne operacije ▼ Ljirbijani: Ivan Grčar in Franc Rolih za uradniškega pripravnika pri kr. banski upravi v Ljubljani; Josip Strašek za ekonomskega pripravnika pri upravi javne bolnice v Celju; Vladimir Zalokar za uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani; elektrotehnik Raiko Wernig za uradniškeea pripravnika pri drž. srednji tehniški srednji šoli v Ljubljani, dnevničarka Kristina Ftankova pa za zvaničnico ori banski
otvoritev
upravi v Ljubljani Premeščeni pa so: arhivski uradnik Josip Strmšek k predstoj-niStvu mestne policije v Mariboru; arhivski uradnik Vinko Toplak k sreskemu na-čelstvu v Celju; arhivski uradnik Grga Zuccon k sreskemu načelstvn v Maribora desni breg: policijski stražniki 1. razreda Just Udovič. Ivan Udovič in Alojzij Verč-kovnik k upravi policije v Ljubljani, s!u-žitelj Anton Klavora pa k sreskemu na-čelstvu v Celju.
29. avgusta
*	Akcijski odbor za kongres političnih preganjancev izjavlja, da so povaolieni na ta sestanek vsi, ki so bili pod Avstrijo zaradi svojega jugoslovanskega mišljenja in delovanja internirani ali obsojeni ne glede na to, ali so bili v zaporu > Ljubljani, Mariboru, Trstu ali Gorici. Tako se je tudi glasil poziv, ki pa ga je nekdo pač nehote krivo razumel.
*	Za kongres Narodno strokovne zveze Jp dovoljena polovična vožnja. Izkaznice se dobijo v Ljubljani danes ves dan v taj-
Aabavite Legitimacijo za polovično vožnjo
ništvu NSZ, palača Delavske zbornice, ▼ nedeljo zjutraj od pol 7. ure dalje na kolodvoru in v Trbovljah na kongresu. Kdor nirna izkaznice naj potuje brez nje. Kupiti ie cel vozni listek, ki velja z izkaznico, za brezplačni povratek. Vodstvo NSZ.
* Poroke. Poročil se je univ. prof. inž. Feliks L o b e z gdč. Hildo Folgerjevo, hčerko primarija dr. Folgerja v Celovcu. — Danes se bosta poročila v trnovski cerkvi v Ljubljani dr. Ivan K a č a r in dr, Marija K o 1 a r j e v a, oba zdravnika v splošni bolnici. Poročil ju bo nevestin bratranec g. Jože Kremžar, stolni kaplan v Senju. — Dne 12. t. m. sta se poročila v Rušah g. Franjo F e r 1 u g a, šolski upravitelj pri Mariji Snežni, in gdč. Vera B e-č e 1 o v a, učiteljica istotam. — Jutri se poroči v šentviški cerkvi dolgoletni agilnl član moščanskega Sokola ln neumorni na-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ LlubHanl
Številke za označbo kraia pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temoeratura: prve številke pomenivo nai-višio. druee nainižio.
14. avgusta Ljubljana 7. 758.0, 15.6, 92, tiho, megla, dež 5.5;Maribor 7, 757.1, 152, 89, NEl, 10, dež. 0.2; Zagreb 7, 757.5, 17.2. 80, ESEl, 4, —. —: Beograd 7, 757.0, 17.7, 58. SWl. 0, —. —; Sarajevo 7, 758.9, 16.3, 56. El, 1. —, —: Skoplje 7, 759.0, 17.0. 76. tiho, 0, —, —: Split 7, 757.8, 22.8. 58, ESE4, 4, —, —; M> star 7, 758.4, 19.0. 52. tiho. 0, —, —.
Solnce vzhaja ob 4.58. zahaja ob 19.11.
Luna vzhaja ob 5.11, zahaja ob 19.56.
čelnik prireditvenega odseka g. Andrej Zaje, zastopnik veletrgovine Knez, tvrdke Klemene in zav. družbe Royal Excnan-ge, z gdč. Boženo Dvofakovo iz ugled« ne češke rodbine v Vižmarjih. — V Ljuo-ljani se bosta danes poročila g. Lipe K a-1 a n, strojni stavec Narodne tiskarne, in gdč. Zofija Jeketova. Vrlemu ženinu, ki je že celih 10 let zvest sodelavec pri stavljenju »Jutra«, želimo v zakonski zvezi z izbrano življenjsko družico kar največ sreče! Vsem novim parom naše čestitke!
*	Zaroka. Včeraj sta se zaročila i. Dušan Smodej, jurist iz Ljubljane in gdč. Anka Črtane, učiteljica iz Vač. Iskreno čestitamo!
*	Velik uspeh prvega zadružnega tečaja za učitelje. Včeraj dopoldne je bil zaključen na državnem učiteljišču v Ljubljani polmesečni zadružno - gospodarski tečaj, ki so se ga udeležili učitelji iz Dravske banovine. Tečaj je bil izveden s podporo banske uprave po inicijativi poveri eništva UJU, obiskovalo pa ga jc okrog 40 učiteljev in učiteljic, ki so položili izpite večinoma » prav dobrim in odličnim uspehom. Na' tečaju so predavali od Zveze slovenskih zadrug ravnatelj g. Trček in tajnik g. Smodič. nadalje agronom dr. Rožet in šol-nadzornik g. Grucj. Bansko opravo je zastopal g. Škulj. Ker imajo ljudskošolski učitelji v svojem področju mnogo stikov z zadružništvom, so taki tečaji vdikega pomena ta se bodo gotovo še večkrat vršili.
*	Ablhrrfjent! mariborskega učiteljišča, letnik 1909, imajo svoj redni letni sestanek 19. t. m. v Rogaški Sflatini. Da se zamorejo pravočasno oskrbeti prenočišča, je udeležbo prijaviti na znani naslov.
*	Dar slovenskega znanstvenika sarajevskemu društvo. Upokojeni ravnatelj celjske gimnazije, znani naš zgodovina«1 g. Emilidan Lflek, ki Je svoičas služboval kot profesor v Sarajevu, je poklonil ta mošnji »•Pr os veti« 20.000 Din od svojih prihrankov kot priznanje za njeno nacijonalno delovanje.
*	Banovtasko zdravilišče Rogaška Slatina bo na svečan način proslavilo desetletnico vladanja Nj. Vel. kratja Aleksandra. Drevi bo razsvetljava vseh poslopij v zdravilišču, ob 20. povorka narodnih društev iz Rogaške Slatine in okolice z bakljado po zdravilišču, nato velik ognjemet v parku; jutri v nedeljo, ob šestih budnica. ob 9. zahvalna maša v kapeli sv. Ane, ob pol 10. bogoslužje v pravoslavni kapeli, ob pol 21. pa slavnostna akademija celjskega Sokolskega društva v letnem gledališču.
*	Zgodovinska razstava mesta Škofje Loke bo otvorjena danes ob 11. v Uršulin-skem samostanu. V treh dvoranah so natlačene najrazličnejše starine, zlasti pa dela umetnikov iz loškega gospostva od najstarejših dob do današnjih dni. Posebno bodo zanimale sinke Ajntona Tuška in Remba, občudovanje bodo pa vafeujala tudi dela loških domačinov: starega kiparja Marka Zajca, slikarske dinastije Subicev, Ivana Franketa iz Dobja, Antona Ažibeta iz Javorjev, Ivana Groharja iz Sorice ter Jakopiča in S temen a, ki so v Skofji Loki delovali, prav tako kakor deJa Gvidooa Bi-rolle, Gojitnira A. Kosa in Anice Zupan ec-Sodnikove, ki so tudi loške krvi. Nadvse mteresantna je zbirka cerkvenih obSačal, vsakega bodo pa zanimale tudi dela kla>-ris in uršulink. Na brižirasfce škofe sporni« njajo portreti škofov, razstavljeni pa bodo tudi mestni sodniild in lastniki gT&dov. Po« sebno razstavo ima pa škofjeloška šola, ki jo sledimo do l 1270. Razen spominov na cehe bo razstavljen tudi rokopis loških pa» si jonskih iger, ki eo početek slovenske dra» me. Vstop je prost Razstava traja samo danes, v nedeljo ki ponedeljek.
*	Higijenska razstava v Črni pri Preva-IJah. Na pobudo krajevne organizaoje Rdečega križa priredi Zdravstveni dom v Mariboru s pomočjo imenovanega društva enotedensko higijensko razstavo od 16. do 23. t. m. Otvoritev bo jutri ob 9. Olb tej priliki se bo vršilo predavanje o nalezljivih boleznih. Tudi v drugih dneh bodo zanimiva zdravstvena predavanja s f2ml Vstop na razstavo in k predavanjem brezplačen. Vabljeni vsi.
*	Življenjepis Davorina Jenka Je sestavi? dr. Mantuani na željo cerkljanskega učiteljstva. ki ga je objavilo v svoji spomenici: »Od Ilirije do Jugoslavije«, kar nai blagovolijo gg. predavatelji ^oštevati. — Josip Lapajne.
*	Naročnikom na glasbeni Ust »Zbori«, ki dosedaj še niso poravnali naročnine za leto 1931, je uprava s 3. zvezkom pošiljanje lista ustavila. Naj vendar izpolnijo svojo obvezo, da bodo list v redu prejemali naprej. Z nerednostjo napravijajo !e upravi nepotrebno delo. listu pa škodo ra poštnih stroških. Za poravnavo naročnine je bila priložena položnica zadnjemu zvezku lanskega letnika. Če so jo izgubili, lahko nakažejo 50 Din po vsakem poštnem uradu na poštnohranilnični račun št. 12.134.
*	Bojevnik, glasilo Zveze bojevnikov, je izšel v povodu današnjega velikega tabora na Brezjah. Tiskala ln zelo lepo opremila ga je Delniška tiskarna v Ljubljani. Prva, slavnostna številka počaščuje vladarja in prinaša zanimive članke o generalu Maistru, Martinu Colariču, Junaku Turu di ji, spomine s Krasa, solunske fronte, iz Lebringa in pester drobiž, številko krasi tudi več slik.
*	Pri pošti Dobrova pri Ljubljani Je bila 13. t. m. otvorjena brzojavna 5n telefonska postaja.
*	AviJatlčna tekma v Zagreba. Dhe 6.
septembra se bodo v Zagrebu vršile velike avijatične tekme, pri katerih bodo zastopane vse avijatične edinice v naši državi. Tekme se vrše že več let na rojstni dan prestolonaslednika Petra, tako tudi letos. Na aerodromu v Brongaju se že pripravljajo za ta dan. Za zmagovalce so določene nagrade vojnega ministra, komandanta avijacije, aerokluba, a med «rvlml največja nagrada kralja Aleksandra: velik zlat nokal
*	Hrvatski tnrfstf v Sloveniji. Zagrebška podružnica turističnega društva »Priiateli prirode* priredi v praznikih skunen izlet v Slovenijo in sicer štiridnevno turo v
popoldne odpeljali iz Zagreba do Celja, na
daliujejo pot z avtobusom skozi Savinjsko dolino, potem pa peš skozi Logarjevo dolino na Frischaufov dom.
*	Naši v Ameriki Po slovenskih kolonijah Amerike iščejo nekega Filipa Velta, rojenega leta 1857. v Mariboru, ki je pred petdesetimi leti odšel v Ameriko. Od tedaj ni bilo več slišati o njem. Imel je baje v Ameriki tovarno in je umrl leta 1927, ter baje zapustil nad tri milijone dolarjev. Kakor doznava »Ameriška Domovina«, ponujajo njegovi »dediči« dva odstotka provizije onemu, ki bi kaj bolj natančnega o njem poročal, seveda le v primeru, če se najdejo oni trije milijoni. — V Chicagu so našli truplo 18 letnega slovenskega mladeniča Franca Kutina. Truplo je ležalo z obrazom navzdol, glava pa je bila od zadaj šestkrat prestreljena. Policija je ugotovila, da je fant ponoči delal v neki garaži. Zločin so najbrze izvršili roparji, ki so avtomobil odpeljali. — V Clevelandu je za srčno hibo umrl rojak Anton Jane v starosti 59 let, rodom iz Begunj na Gorenjskem. V Clevelandu je bival 29 let. — V Sah Frančišku je preminil 19 letni mladenič Anton Stariha. Povozil ga je drveči avto. Anton je bij edina opora svojih staršev, ki so doma iz semiške okolice. — V Denveru so nedavno pokopali Siivestra Lundra, ki je umrl za jetiko. Doma je bO iz škocijanske župnije. V "Ameriki je bival približno 30 let — V Sheboygann pa je umri Franc Lončar. Zapustil je ženo in tri otroke. Po rodu le bil iz župnije Dob je na Štajerskem. — V Cicern v državi Illinois je preminila Marija Križmanova. Podlegla je raka, kateremu se Je pridružila še pljučnica. Stara je bila 48 let in doma lz Čateža pri Krškem. Zapušča moža ln več otrok. V Ottavi v državi Elinols Je umrl Janez Gaber, doma lz vasi Lepa njiva pri Mozirju, v jezeru De Nbon pa ie ntonil osemnajstletni Kari Demšar Iz West Allisa v državi Wisoonsin.
*	Požar na Ježict Včeraj t* pd li > izbruhnil požar na Ježid it. 81 pil Kon-čancu nasproti Alešove gostilne. Hiša Je od vdove Marije Knezove. Ker je bila hiša a slamo krita, je bilo hipoma celo poslopje v ognju. Ljudje so planili na klice domačih do hiše in rešili le malo iz gorečega poslopja. Gasilci z Ježice ao bili hitro na licu mesta in so pričeli z gašenjem; tudi nova motorka je stopila v akcijo, toda dolgo ni bilo potrebno, ker bo že hidranti v glavnem pogasili. Kako Je nastal požar, se ne ve. Začelo je goreti pri dimniku in so se gotovo vnele saje. Posestni-ca je bila zavarovana za majhno vsoto in zavarovalnina še od daleč ne krije škode.
*	Kava uničuje bakterije. V nekem nemškem medicinskem časopisa poročata Dresi in Lotze o zelo koristnem svojstvn kave. Raztopina 1:20 cepljena je z Koii -tifus - Flexner in Shiga - bakterijami in različno dolgo tresena z kavo, ogljem hi Adsorganom. Plri tem se je pokazalo, da kava najbolj uniči bacile. Tudi neštete IclI— ce otečenja vranice so na ta način uničene. Isto dejstvo je imel tudi naliv kave Hag brez kofeina. Učinek je takoj nastopil, popolnoma neodvisno od proizvodov praženja. Kava se je torej izkazala kot uspešno sredstvo za p rep reč en je io pobijanje infekcioznih obolenj črev (poleg tega je s kavo Hag to mogoče brez vsake škode za srce in živce). Tako se je zooet pokazala resničnost pesnikovih besed« »Dober človek se v svojem temnem nagonu popolnoma zaveda prave poti«. Namreč s tem, da služijo toliko zasmehovane k a vime bitke našega damskega sveta pobijanju in odstranjevanja nevarnih bacilov.
*	»Zeppefln« hi »Waaderer« v Arktika.
Z veliko napetostjo Je zasledoval ves svet
vožnjo »Zeppelina« v polarne kraje, čeprav je Zeppelin« pri opetovanih vožnjah dokazal svojo zanesljivost, stavi vožnja v regione večnega snega ia ledu vse druge zahteve. Posebna pozornost se je tedaj
Danes otvoritev zvočnega kinematografa IDEAL
■ premiero vesele operete
ouit&mjat)
V glavnih vloga!«
LIEN DETERS MARS HANSEN SZoKE SZAKALL
Predstave danes ln jutri ob pol (L, pol 8. in 9. uri zvečer!
Velezabavno!	Humor — smeh!
Zvočni kino IDEAL
asmerlla nVIB prod Hma Vdelale so
se velike električne kurilne naprave, da bi se varovalo izvedence pri znanstvenih delih pred vplivom mraza. Večina instrumentov za orijentacijo in kurilna naprava posebno oa »Kreisel - Kompas*«, ki porabi sam 30 PS toka vezani pa so na enakomerno oskrbo z električnim tokom. V tem spoznanju je »Zeppelin« že pri prvi svoji vožnji v arktične kraje polagal posebno važnost na električno centralo. Ker so se dosedanje naprave izkazale not nedostatne, se je izbralo dva serijska motorja VVanderer 1.5 lt, kakor se jih uporablja pri 6/30 Wanderer avtomobilih. Kakor pri različnih vožnjah pod vsemi mogočimi klimatičnimi pogoji pokazali so tudi sedaj VVanderer motorji svojo pogonsko sigurnost in zanesljivost, ter oprav-dajo zaupanje uspeli konstrukciji
*	Opozarjamo na današnjo prilogo Umetniške propagande in njen subskripcijakl oglas velikih romanov »Lenin« in »Blodnje«. O obeh teh delih smo svoječa3no ie poročali in zaslužijo res, da se jih bere. Zanimivo je dejstvo, da bodo te knjige pri nas oenejše kot v njih domovinah, .neglede na to, da bodo napram tem sijaj-neje opremljene. Ker velja navarnost ogromen popust na njih cene le za sub-skribente, ki se priglasijo do 15. septembra t L, priporočamo takojšnjo odposia-nje naročilnice, ki je prospektu pridružena.
*	Chrtetofov aferi zavod. Ljubljana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski oestl št 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din. Revni gojenci bnajo popust
*	Ant. Rud. Legat-o t fniifcSi liiviili
tečaj t Maribora. Vpisovanja astmeno ali pismeno v SSovenski ulici 7, zraven trgovine W<5gerer, od 8. do 12. Jn od 14. do pol 19. ure. šolski programi brezplačno! Glefj današnji inserat!
*	Nagrobne spomenik« v naiiuodemeiSIh oblikah vam nudi najoenele kamoose$ko-iaoarsko ooddetie Franjo Konovar. pokopališče Sv. Križ. UubHana. tel. 2787.
*	Prave Lnbasove harmonike se dobU* ▼ LJubljani, Dunajska cesta 12.
*	Darujte podpornemu društva iMi LJubljana. Pod Trančo 2—m.
(TO zobna pasta nafbolfSa!
*	UradnlSka posojila daje »Beogradska »druga«. Ljubljana, poštni predal 307.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pflslra In Qka tovarna Jos. Relch.
Iz Ljubljane
a— Profesorski zbor tehnične taknftete
univerze kralja Aleksandra L je poklonil ob priliki smrti njenega častnega doktorja dr. Danila Majarona namesto venca na krsto Din 500 univerzitetnemu zakladu.
■— V evangelskl cerkvi ▼ L j ubijati se bo ob priliki desetletnice vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra vršila svečana služba božja jotri ob 10. Ih ne v ponedeljek, kakor je bilo pomotoma javljeno.
o— Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Rogina se je vrnž! z odmora ter zopet prevzel vodstvo sodišča.
o— Konzulat ČSR sporoča, da nastopi predstojnik konzulata, g. konzul L razr. inž. Josef Ševčik, dne 17. t m. svoj redni dopust V njegovi odsotnosti ga bo zastopal g. vicekonzul Alois Cihelka.
n— Uprava električne cestne železnice sooroča. da bo od danes dalje vozil tramvaj že redno do nove remize v Zg. Šiški (v Dravlje). Danes in jutri bo vozil tramvaj vsakih 6 minut i Zg. Šiško, od pondelj-ka dalje pa od mitnice v Šiški do nove remize vsakih 12 minut in sicer tako, da bodo vozili od Viča do mitnice v Šiški redno vsi vozovi, vsak drug voz pa dalje do nove rimize v Zg. Šiški. Za orijentacijo občinstva bodo imeli vsi vozovi, ki vozijo do mitnice na čelni strani napisne table »Šiška«. oni pa, ki vozijo do nove remize, »Zg. Šiška«.
n— Pravoslavna coiiveua obOna ljubljanska bo imela jutrišnjo nedeljo ob 11. v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča blagodarenje ob 10 ietnici vladanja kralja Aleksandra.
o— Otvoritev zvočnega Una »Ideal«. Sinoči ob 20. se je vršila v kina Ideal otvoritvena predstava z zvočno filmsko opereto »Ljubavni avtomat«. Kino »Ideal« je končal z nemim filmom in stopil ▼ vrsto modernih zvočnih bioskopov ter z včeral-šnim programom pričel svojo sezono. »Ljubavni avtomat« je prav vesda filmska igra, prepletena z mnogimi dovtioi !n lepo muziko znanega skladatelja Roberta Stol-za. V glavnih vlogah nastopajo Max Han-sen. lri ga poznamo iz filma »Dunaj rrfsto pesmi«, nežna Lien Deyersova ter priljubljeni komik Szčke Szakal. Smeha in zabave je bilo dovolj in če bo zvočni kino »Ideal« krepko napredoval bomo -'meli poleg Elitnega kina Matice dva prvovrstna kinematografa na razpolago.
u— Za razstavo Novodobne gospodinjstvo. Zveza gospodinj bo na svoji velesejm-ski razstavi Novodobno gospodinjstvo sestavila poseben oddelek domačih proizvodov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. V ta namen poziva domače industrijce ln obrtnike, da pošljejo tozadevne vzorce svojih Izdelkov v Splošno žensko društvo, Rimska cesta 9, pritličje, v torek 18. ter v sredo 19. t m. od 16. do 18. ure.
o— Za Sokolski dom v Šiški. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški Je dela za stavbo že razpisalo in se bo grad'lo pričela že prihodnje dni, da bo do rime stavba pod streho. Ker pa društvo potrebuje vsestranske podpore, priredi 30. t m. veliko »Komarjevo veselico« v vseh prostorih bi vrtu Stepičeve gostilne v Šiški. — Ing. Janko Mačkovšek, mestni stavbni nadsvetnik je daroval društvu 500 Din. Znesek vplača g. Joško Zemljič namesto honorarja g. inž. Mačkovšku za neko zasebno delo. Srčna hvala!
n— Sokol Vič — dramski odsek namerava otvoriti svojo sezono letos sredi oktobra. Da pa zamore svoj repertoar izvršiti, orosrmo brate in sestre, ki so že sodelovali in tudi one, ki še niso, imajo oa veselje, da se udeleže sestanka v ponedeljek 17. t m. ob 20. v društvenih prostorih.
a— Prof* kršiteljem cestnega prometa.
Včeraj Je bilo policiji prijavljenih 15 avto-mobilistom. ki so vozili po mestu v prehitrem temou. Med njimi so bili tudi taki. ki so rezali ovinke in vozili po levi. namesto
00	desni strast Dafle h Mto srDavtesa
še 30 prestopkov cestnega policijskega reda in so med temi močno zastopani brezobzirni kolesarji, ki vozijo po hodnikih aii ne dajejo svarilnih znamenj. Vsi ov deni bodo plačali znatne glo-be.
o— Ljubljanski mizarji prirede danes ob 16. oa vrtu gostilne »Reininghaus« veliko vrtno veselico s srečolovom, ki bo vseboval same krasne mizarske izdelke. Vabljeni vsi! V primeru slabega vremena bo veselica jutri
o— Sokol Moste pri Ljubljani bo imel svoj vsakoletni javni nastop lt danes :n ne jutri, k?Hr k bilo zadnjič pomotoma objavljeno.
u— Celovška cesta bo radi izkopa ceste za tramvajsko progo v Št Vid za tovorni promet zaprta od Kmetove gostilne v Šiški do Dravelj v času od 17. do 27. t m. Tovorni promet se bo v tem časa vrš=! po zgornji poti preko Dravelj in Zgornje Saške.
h— S tlakovanjem Masarykove ceste
bodo v kratkem končali v vsej dolžinL Urediti bo treba in izravnati tlak za oba hodnika. Te dni so pričeli s kopanjem cestišča in pripadajočim delom na šmartin-ski cesti in deloma na Ahacljevi cesti. Tlakovali bodo tudi Jegličevo cesto in prično
1	deli že prihodnji teden. Nato oride na vrsto tlakovanje in ureditev Vilharjeve ceste.
s— Karambol dveh avtomobDor. Med
Hmeljniki sta se včeraj popoldne zaletela drog v drugega tovorni avto nekega trgovca z Vidovdanske ceste in avtobus, ki vrši osebni promet med Ljubljano hi vzhodnimi predmestji. Ptri karambolu se Je utrla šipa v avtomobilu ta je oadd rolet: avtomobila na tla 26-letni delavec Josip Štajer, doma z Viča 148, ki se je obrezai na glavi in brbte. Poškodovanca «o prepeljali z rešilnim avtom v bolnico.
n— Izgnan Je iz ljubljanskega pcfldjsfc*-ga območja za nedoločen čas. bre^poseferi krojač 22-Jetnl Pavei Prerok, pristojen ▼ občino Dob, »rez Kranj, ki Je bil že več-"krat kaznovan zaradi tatvin-
n— Danes vsi v Rožno doOm m ves»-Hco Olepševalnega društva.
0—	Pozor! Kam gremo daoaa, n prše* nfk? V Spodnjo Šiško, kjer priredi Prostovoljno gasilno društvo veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom, plesom ta prosto zabavo na lepem senčnatem vrta g. Stepiča.
1—	Dr. Albert TrtaSk Hdm^rtns c. C, vbod Iz Beethovnove ac ertfnira o>d 15. do 30 t m.
s— »Dancing« v hotelu »ThreS« Ima danes v soboto poslovilni večer. Nov program, ples, mednarodni artisti. Odprte do 2. popolnočl Pridite vsi, ker bo tzredso vesete. Cene običajne!
Iz Celja
Mmda g. pofkovtdka Kosrifia Celjanom. O priliki svojega odhoda na nov« službeno mesto v Sarajevo nas le naprosil g. polkovnik Vojisiav Kostič, da v njegovem imenu izrečemo vsem Celjanons. prijateljem in znancem, njegovo rajtoplef-šo zahvalo za giirijive izraze Iskrenem prijateljstva ob siovesn od belega Celja. Srčna hvala in bratski: Zdravo!
e— Vse celjsko prebivalstvo vabimo, da razobesi na svojih poslopjih državne zastave v ponedeljek in naj okna okrasi z zelenjem, cvetjem ta malimi zastavicami, zvečer i» naj jih primemo Iluminira. — Seja okoliškega občinskega sveta bo jutri zjutraj ob 8.
e —Med kme&imt fssrtt ta detdetf v okolici Celja se Je pričelo izredno živahno gibanje v prosvetnem pogledu. Savinjski pododbor Društva kmečkih fantov in deklet v Celju bo priredil na praznik 8. septembra v Spodnji Hudinji pri Celju veliko tekmo koscev, kakor so se že vršile v rasnih krajih naše banovine. Obenem ae bo vršila tudi tekma kmečkih kolesarjev. Zbirališče vseh sodelujočih bo na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v Celju, od koder bo nato skupen odhod na tekmova-lišče.
e— Sijaje* uspeli Maxta»-«veCSJk. Prt
proslavi 60-letnice Prostovoljnega gasilnega društva Celje, župnem zletu Sokola krat-
To je pravo razvedrilo za mladino
zabavno, Veselo, poučno ta koristne Vm obenem — to Je fotografiranje. Vsem zahtevam odgovarja Lnmi&rov film.
DBOGEEHA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova 5	265
OTROŠKI ZDRAVNIK
DR. DRAGAS
m Ja preselil v Beethovnov« bBm It *
(pri Kranjski hmnilnicL Telefon 5338)
Dr. Ljftdevit Meram
spedJaBst ta notranje bolezni se Je preseSI
na
Aleksandrovo cesto St 4X
»Palača Viktorija«
mnBuIis od IL—12. in od —S. ure
10271
DR. IVAN PINTAR
strokovni zdravnik za porodništvo in ženske bolezni	10409-a
LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 2
ne ordinira do 6. sept. I93I
Otvoritev prakse
Zdravnica-specijalistka za bolezni v grlu, nosu in ušesih
DR. OLGA GANGL
dolgoletna asistentka univ. klinike (prof. Zange) ordinira od 3.—1 ure, GRAZ, Beethovenstrasse 25.	10400
Primarij DR. KUNST
ne ordinira do 6. sept.
10401
*JUCKO< |t 1S7
11
Sobota, 2S. VHL 1931
DUŠEVNO POTRTI,
kil utrdi mrca, ledvicah afl preoonovi bolni t
l^otem v Bs&m	novodobno
opremljeno zdravilišče. V čistem zraka ln Vedrem	solnca m Vam bodo
»mile mod tn veselje. Jesenska icnma od L Mptcndn dalje. 1 Tri Led enaka popolna oskrba za osebo: stanovanj«, prehrana, kopel ji, zdravniški preg-led in nadzor Din 1400.—.	10437
B3BI5EE3E5SE2SKEB0
Ijevlne Jugoslavije, v raznih planinskih postojankah ter pri večini prireditev in proslav raznih društev na prostem v bližnji in daljni okolici Celja imamo zadnje čase priliko opazovati krasno razsvetljavo društvenih veseličnih prostorov, ld jih razsvetljujejo z najnovejšimi plinskimi svetiljkami »Maxim<, katere stavi tvrdka Kostanjšek v Celju raznim društvom na razpolago. Razsvetljava s temi izbornimi svetiljkami zasluži v resnici vse priznanje in pohvalo tar so svetiljke velike vrednosti posebno za podeželska društva za razsvetljavo njihovih gledaliških odrov in prireditev na prostem. Razsvetljava s temi svetiljkami nadomešča najlepšo električno in jo celo v veliki meri nadkriljuje. Svetiljke so povsem sigurna proti vetru In dežju ter bodo sigurno tam, kjer ni električne razsvetljave, vsem društvom dobrodošle. Svetiljke so izdelek svetovno znane dunajske tvrdke Ditmar, katero zastopa tvrdka Kostanjšek X Celju.
' Droga po&aBha krfooHa delavsko
mladine se W včeraj zjutraj vrnfla $ tritedenskega. letovanja, v zdravem planinskem krajo Svetla za Tostom. V koloniji le bila boiehna deca cinkarniškega delavstva 'n jo je organizirala krajevna bratovska skladnica Cinkarne d. d. v Gaberjn. Vseh 18 dečkov se je aa svežem zraku zelo popravilo. Iskrena zahvala rre svetinskemu nad-ačitelju g. Mleknžu hi njegovi ge. so-proid za veliki trnd hi požrtvovalnost kakor tcdi tamkajšnjemu šolskemu odboru, ki ie dal deci na razpolago brezplačno sobo. Bratovska skladbica bo skušala prihodnje leto s pomočjo merodajnih faktorjev prirediti še več ko Ion g za bolehno deco.
V 24 nrnh ™*
jr fiKti barvah, kakor tudi obleke te najO-aejg« kvalitete izdeluje
MDiESII ATELJ25 F. MIŠKO, GE3L3S
1040«
e— Težka »sreča pri padca s drevesa.
V sredo zjutraj je splezal m. hruško 2-1 letni Jože TrefaJt, Mapec ori posestnike Iv srn« Klesovšk« aa Mrzft planini pri Za-bukovja, boteč nabrati sekaj sadja. Nenadoma ma je spodrsnilo a* mokri veff in je padel s velike višine aa tla ia gž zkwn3 obe roki. Zdravi se v celjski bolnici.
®— Brivnlce v CeQa ia ofcofid bodo da-pes ia iatri odprt« obakrat od pol 8. de 11. doookhse.
KJIEMA
ym fa Im«
«»SwreS« km.
Poguato j® pctnAcs v ftotograflji pdeg YdgtHnd«r kamere tudi duhaprisotnost. Zahtevajte pravkar izišli brezplačni foto-cenOc.
DROGERIJA GREGOKIC, LJUBLJA2VA Prešernova S	285
ZA INTIMNO TOALETO DAMA SAMO
■■■■■nam
XVI. Zagrebački zbor
319. Vm. — 7. DL 1931
Bptottni mednarodni veliki vzorčni sejem
s specijalnimi sejmi: Gradbarstvo — Hotel, hiša, kuhinja — Prehrambena industrija — Poljedelstvo — Mali domači obrt -Izložba in sejem volne in predi va — Tek-gtilije — Krzno ln usnje — Papir — Hl-gijenstoa razstava,	20416
5. In 6. DL 1931
razstava domače in sejem tuje plemenske živine
Ob naprej nabavljeni legitimaciji Zbora pa jugosL železnicah in jadranskih parobro-dih 50%, T sosednjih državah 25—30%, popusta.
I—!■■—■■■■ mi B■■»■■■■■■—————»M
Iz Maribora
a— Proslava 10 letnic« vladanja NJ. VeL kralja se bo pričela 17. t m. s slavnostno sejo mariborskega občinskega sveta ob poi t0. v prostorih m?«!« posvetovalnice. Po seji se udeleže občinski svetniki z županom na čelu slovesne službe božje v stolnic: ob 10. nri. Po maši bo svečana seja Počitniškega doma, na kateri bo objavljen sklep e jubilarnem danila mestne občine za ta zavod. Zvečer pa prisede mariborska društva na pobudo Narodne obrane obhod po mariborskih ulicah za baklado. Zbor za povo-rko bo med 19.30 in 19.45 in sicer za vojaško godbo in pešadijo v Vrazovi ulici za predstavnike oblasti, načelnike uradov občinske svetnike, častniški zbor pred realno gimnazijo, Sokolstvo v Gregorčičevi ulici, za gasilce v Grajski nlici, o-mladinske organizacije v traktu za Mariborskim gradom, pevska, kulturna in druga društva v Krekovi nlici, skaute in planinke na dvorišču v sedežu Narodne odbrane, kolesarje v traktu Razlagove ulice, ki meji na Jugoslovenski trg, avtomobMiste in motoci-klisie oa na Trgu Svobode. Povorka bo šla po Vrazovi, Maistrovi nlici čez Zrinjskega trg in Kolodvorsko nlico na Aleksandrovo cesto, preko Grajskega trga in po Vetrinj-ski, Jurčičevi in Gosposki ulici ter Glavnega trga na Slomškov trg. ki bo svečano razsvetljen. Na Slomškovem trgu bodo po-zdravni govori in promenadni koncert, pri katerem sodelujejo poleg vojaške tudi druge godbe ter združeni pevski zbori. Vse podrobne informacije daje akcijski odbor v Grajski ulici 5.-H telefon št 2970. — Olepševalno hi tujsko-prometno družtvo bo ob 20.30 zažgalo kres na Piramidi, Slovensko žensko društvo pa bo s pomočjo skavtov prodajalo po 1 Din znake za Počitniški dom kraljice Marije. Dopoldne bo v parku koncert vojaške godb« proti običajni vstopnini
Meščani! ▼ ponedeljek »ruMfeun
10-letnioo vladanja NJ. VeL kralja. Mestna občina bo okrasila ta dan svoja poslopja z državnimi zastavami. Pozivam meščane, da isto store tudi na svojih hišah. Obenem vabim meščane, da se v obilnem $tevi!n udeleže majnifestacijskega obhoda v ponedeljek zvečer. Mestni načelnik: dr. Jtrvan.
a— U dru žen je jugoslovenskih naeijonal-nlh železničarjev ln brodarjev, podružnica v Mariboru, poziva svoje članstvo^ aaj se udeleži manifesfcacljske ponorke v ponedeljek 17. t. m. ob pol 8. »večer. Zbirališč« v Narodnem domu Ob 7.
a— Notarska vest. Notarska zbonriea ▼ Ljubljani je imenovala za vršilca dolžnosti javnega notarja na četrto notarsko mesto v Mariboru g. Vladimftrja Jesovška, ki že posluje v svoji pisarni t Marijini ulici St 10, prvo nadstropje.
s— Himen. Danes oo povedi V eeifc.fl Matere milosti g. Bojtao o edfi. Serho Koži?. Čestitamo!
a— Prijavo za imiliilid **mftl toča]
Slov. trt. društva, Maribor, se sprejemajo dnevno od 10.—11. aa Zrioskega trn L (Dri. trgovska akademija). Sprejemalo so tudi pismene prijave.
a— Podaljšanje martboroldfc aRa OMte-ski ovet je na včerajšnji seji odobril podaljšanje žfttn« nHo« ia načrt sa sveao Smetanov« ia Oražnov« uHce. Obenem j« bHo sklenjene pričeti ■ dekan sa asfaltiranj« hodnikov. Asfaltiranj« J« bilo oddano tvrdki Piefci, ki je bila najnižji ponudnik. Za asfaltiranj« bo porabljenih 200.000 Dia, predvidenih T ta namen v proračuna. Ista tvrdka bo izvedla tudi kanalizacijo Nekre-pov« dlce, ki bo stala 60.000 Dia. Stroški bodo večinoma kriti s pristojbino sa prt-kfopittev na mestno kanalizacijo.
•— Po dolgotrajnih pogajanja Med mostne cbčln« In knezofteofijstehn erdlno-rtjatom jo bila končno podpisana pogodba o postavitvi veliko motom« črpalk« v Bet-navskem gosdu. S tem bo znatno povečana kapaciteta mestnega vodovoda, ki j« bfl t časOi suš« v veHkflh stiskah aa vodo. Najemninska pogodba j« sklenjena po dokaj ugodnih pogojih za 99 let Stroški za zgraditev nove črpsJk« bodo snašaH okoM TO tisod ditMtrjerr.
a— Nezgode, Hi sesfi )o patfiz & letna
hčerk* brzojavnega mojstra Vida Bizjaso va ki si zlomila levo nogo pod kolenom. — Po stopnicah Je padel ko Je šel v svoje stanovanje v Smetanovi trika. 58 letni zasebnik Štefan Cafcs. Poba se Je po glavi Prvo pomoč so ma mdiU reševafd, ld so ga pustffl v domači oskrbi — V neki tekstilni votaroi sta se sprla 25 letni Ah>jzii F. hi njegov tovariš Ludvft R. Slednji Je prvega udaril tako po desnem očesa, da Je moral iskati pomoči v bolnici.
a— Aretacijo. Avstrijska poBcfJi te izročila obmejnemu komisarfjata 36 letnega Mariborčana Pavk Tamže, ki ga Je Iskala mariborska policija že od maja meseca. Takrat ie Tamše ukradel nekemu spečemu železničarju listnico s 500 Din.
a— Kinematografske predstava. Orajskl kino do vključno nedelje Kalroaoova opereta v filmu »Pustna vila«, nemški govoreči in zvočni film. — Union kino še danes velik zvočni fihn »Bvangelina«. Od nedelje dalj© na splošno zahtevo »Gtrodk«.
a— Dr. Vilko Marfe zopet redno nfra.	^
a "	aviitlc atod. Mihu dr.
žgur ordteira od 17. do SI. avgusta od 8. do 13. doipoldn« v Maribora, Meijska št 2.-IL
s— Dr. and. Klara Ufamo
IJsfka za ženske in «tro§ko bolezni se Jo vraSa s študijskega potovanja te ordinira zopet v Krekovi ul. 1&
Iz Škofje Loke
Dr. Iv. Hubad
lOBOZDBAVNm T fiKOFJI LOKI
ne ordinira od 17.-M. avg.
10881
Z Jesenic
*— Načrti novega gasilskega doma ma JW-
*serdeah bodo razstavljeni aa današnji pri. reditvi gasilskega društva na igrišču SK Bratstvo. Poleg načrtov bo razstavljen tudi model ter bo iz vsega razvidno, kako dobro bo gasilski dom služil svjoemu nai menu in kako bo z njim pridobilo tudi lic« našega mesta. Občinstvo opozarjamo na to razstav«^
Asneriksnaks tople Is ledene bar pija&e,
aperitive, coetaile v vseh oblikah in okusih, mešane po špecijelno zato v inozemstvu izučenem »mixerju< dobite dnevno od 5. ure popoldan naprej v Elitnem avtomatičnem buffetu RIO, Ljubljana, Še-lenburgova ulica. — Danes in jutii odprto
do 2. ure zjutraj.	10434
s— Skrčenje obrata v tovarni elektrod
K1D na Blejski Dobravi. Zaradi pomanjkanja naročil se je zadnje čase zelo omejil obrat v tej tovarni in je vodstvo tovarno zopet premestilo večje število delavcev v železarne K1D na Jesenicah in na Javorni-ku. Med premeščenimi delvaci so tudi t&-ki, ki so bili na Dobravi zaposleni kot pred delavci, ključavničarji, strojniki in kurja-či, sedaj pa se bodo morali zadovoljiti z vsakim delom in nižjo plačo. Na Dobravi ostali delavci pa delajo namesto 8 samo 6 ur na dan ter s strahom zto v bodočnost. Tovarna elektrod je pred leti zelo dobro uspevala in je bilo zaposlenih okrog 400 delavcev. Sedaj jih je samo še okrog 120.
Iz Kranja
r— Davčni razpored!. Od 17, A> 25. toga meseca so na ogled razporedi o odmer« jeni pridobnimd in pavšalnem davku na poslovni promet.
r— Delavska kuhinja na Podrtind Je popolnoma na novo opremljena. Vseh abo-nsntov je nad 80 in so « hrano papolno-noma zadovoljni. Navedba »Slovenčevega« dopisnika, da je kuhinja zatočišče in družabno zbirališče samih Primorcev, ni točna, ker je polovica domačih delavcev. A oe bi tudi res bili sami Priimorci — kaj ima »Slovenec* proti njtm?
Iz Zagorja
a— Podružnica SPD Zagorje pctroA r
soboto 15. t m. ob 15. v Sokolskean doma veliko plankt&ko tombolo z bogatima do* bitki. 1. dobitek je fino moško kolo ali 2000 Din, 2. prašič ali 1000 Dia, daljo za« boj sladkorja v kockah, blago as moško obleko, vreča moke, umiva bi a garnitura, kuhinjska garnitura, 10 hg slanine ter še nad 3000 raznih vrednostnih dobitkov. Ker je število tablic omejeno, segajte hi« tro po njib.
a— Za 45-taMco pevskega druitvm »Lipa* r Litiji jo tudi pri nas veliko zanki njo. Udeleženci se opozarjajo, da ima lo. gitimacije za polovično vožnjo na razpo-lago predsednik Glasbenega društva učitelj g. Kopriva. Odhod v Litijo bo s opoldanskim vlakom.
pripeljala fa gg. dr.
Obisk dveh Jfrofc*. V
v Loke x avtomobilom knezoško. a gg. dr. Jeglič in dr. Rožman. Visoka go. sta sta si ogledala rov v Kisovcu, povod obiska pa je bil najbrž naslednji: Na Lo. kah pol ure od farne cerkvo opravlja ž« nekaj časa samostojno dušno pastiistvo kaplan g. Vodušek, ki je bil prej v Zagorju. Farani oo kupili svet kjer bodo gradili župniščo, bavi jo pa se tudi s idejo gradbo nove cerkve ali ps povečanja sedanj«. Ko je to pol aro do zagonsko farno cerkvo, poi ura pa do izlaška, je seveda veliko vpr*. šanje, če so to nameravano gzadbo primerno v sedanji dobi hode krizo.
Karamboi ao ccOfl V sredo popoldne Jo, kakor običajno, ■ avtomobilom pripeljala ljubljanska tvrdka Jsvomak trgovcem slanino ia maso. Ko se je avtomobil proti večera vračal, mo je prfvozil nasproti koSesar, 28 letni rodar Jakob Grošelj. Grošelj je vozil navado! in najbrž n( opazil avtomobila, šoler pa njega aa ovinku. Kolo so jo zaletelo
na«
ravnost v avtomobil ia jo ddbt Grošelj precejšnje poSkodbe po glavi m po telesa. Zlomljeno ima roko in tucU razbffit« Sipe
od avtomobila oo ga obrezale. Na kraj nesreče je prišel orožnik g. Meserič, ki je zaslišal ponesrečenca. G. dr. Gram jo nudil Grošlj-u prvo pomoč ia odredil p revo« v ljubljansko bolmišnioa
a— Toča na Sv, Planini. V dno oo se zbirali črni obiski t zagorski dolini in ko je bils v Zagorja huda nevihta, jo čez Javorje proti Sv. Planini hrumela tudi toča. Hribovski posestniki so bili močno prizadeti zaradi suše, sedaj pa jim je še toča vzela ostale pridelka.
Iz Trbovelj
0— Rbi o vsesokotskem zleta v
da se bo predvajal v Sokolskem doma hi sicer: 17. t m. ob 16. za deco trboveljske šole io 18. t m. ob 16. ra deco vodenske £o4e, oba dni ob 20. pa za odrasle. Da se omogoči vsakomur ogled tega veličastnega filma, ne plačajo otroci nfkak© vstopnine, odrasli pa le po 1 Din.
t— Kino Sokol predvaja danes hi Jutri ob 16. in 20. 100% zvočni ffhn »Tiger«, Foxov zvočni žurnal te »Venero«.
Iz Ptuja
J—* Kidlaraa društva v Ptuja se ob sodelovanja mestne občine sklenila svečano proslaviti 10 letnico vladanja kralja Aleksandra v nedeljo 16. t m. po tem-le redu: Ob 5. bodnica, ob 8.30 v proštijski cerkvi služba božja z zahvalno pesmijo, ob 9.30 slavnostna seja občinskega sveta. Od 11. do 12. bo v parku koncert ter se bodo tudi prodajale cvetlice v dobrodelne name-
Proti tedenski odSkodnini
Din 10*— Vam posodimo
»VOIGTLANDER«-jevo Jnbflarko.
Sedaj smo oddelili: 50 Voigianderjevih Ju-bilark (glej cenik stran 7), ki so priznano otroško lahke v manipulaciji.
Te kamere posodimo vsakomur, če nam položi jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450.—. So ljudje, ki ne znajo zabiti žeblja — pa je to vendar tako lahko. In so ljudje, ki ne znajo fotografirati — pa je vendar tudi to tako lahko! Aparat Vam posodimo in naučimo Vas fotografirati! Prav vsak lahko fotografira!
DROGEKIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica 5,
la 4n»
štva, da se adeležflo poiaoStevflno teh
svečanosti!
Iz Gornje Radgono
gr— Prod pričetkom gradnjo aove carinarnice. V torek dopoldne se je mudila v Gornji Radgoni komisija, da ponovno pregleda prostor ob parku pri Muri, ki je določen za stavbišče nove carinarnice. Člani komisije, m sioer od banske uprave višji tehn. svetnik Josip Otahal, gradbena podjetnika inž. Jelene in Zivic, za trško občino župan dr. Boezio ter načelnik gradbenega odseka Lančič so si ogledali in defi-nitivno določili stavbišče, nakar je zastopnik banske uprave poveril gradbena dela tvrdki Šlajmer & Jelene. Z delom bodo pričeli takoj po 15. t m. tako, da bo stavba še to jesen pod streho, prihodnjo pomlad pa popolnoma dogotovliena.
gr— Zatiran« tihotapstva. Čeravno smo
ž« večkrat poročali, da se v sedanjih časih tihotapstvo nikakor ne izplača, ter opozarjali na posledice, ki zadenejo ujete ptičke, se še najdejo tu in tam nekateri, ki poskušajo srečo. V ponedeljek je zasledila obmejna finančna straža carinskega oddelka v Gederovcih tihotapca Franca S. iz Lipe v Prekmurju, ki je imel s seboj precej tihotapcu temeljito izprašala vest roba za-rina, 2000 komadov kamenčkov za vžigalnike in 6 vžigalnikov. Obmejna straža je tihotapca temeljito izprašal vest robo zaplenila, moža pa odvedla v glavni carinarnici v Gornji Radgoni, kjer ga čaka občutna kazen.__^^^
Iz življenja na dežel?
CERKNICA. T aedeOo dne S. t a. ob
ML se bo vršil ustanovni občni zbor »TtrJ-sko-ppametnega društva za Notranjske« v hoteta g. Zumra v Cerknici. Zavedajte sO Notranjci, da Je tujski promet skrit zlat zaklad, katerega lahko izkopljemo lo s skupnim delom. Pridite vsi, ki imate seHe te voljo do dela ta ki vaia Je dek Notranjske pri srca.
DOBOVA. Dtae 9. t m. Je
kolsko društvo svod prvi javai nastop ob
sodelovanju bratskih društev iz Vrabč, Samobora, Bregane, Globovskega, Brežic te KapeL Domačinov skupno % gosti je bido gotovo do 1500, kar najboHe označuje veliko zanimanje za sokolski pofcret Z velikim zanimanjem je vse sledilo do konca, ker nt malenkost pri 18 točkah, ki 90 se vse izvajale prav natančno. Ljubko se jo dojmfl vseh nastop mladine iz Bregane, ki je izvajala gibe spremljajoč J!h z ubranim petjem. Vodil Je br. Dolinat. Vos nastop brez veličastne povorke z marljivo loško godbo aa čelu je trajal dve ari. nakar Je nastalo na vesdičnem prostora živahno gibanje ter medsebojno sporanvanje te pozdravljanje, Moralni aspeh lo za aaš kraj zelo vcHL Vsem, k| so k tema prioomocH. prisrčna zahvala.
RADEČE. JutiflLiJe valo našo sokoMco društvo nastop. Ob 15 JO bo dbbod ookoleke povorfcs pa sta, ob 16. pa se bo pričel v Mestnem x kn tdovadPI nastop, pri katerem bodo sodelovali vsi asA ookoteki oddelki, po« množeni z oddelki sosednjih bratskih cmw štev. Sledila bo prosta zabava. Sodelovala bo godba »SavsfcS val«. Za udeležene« iz drugih krajev je dovoljena polovična v*A nja. — Te dni praznoje nai priljubljeni br. Trepe&ik 3 uuiiiiHi.e Jidrileje ia akoer d. SSvljenskl križ, 40 letnico službovanja la 30 let, odkar oodelojo v sokofekfli dro-štrib, kjer je že opravljal najrazMčnejšo funkcije: bfl je tajnik, blagajnik, podstarosta in starosta. Br. Trepefinfk Jo v vzornem naprednem ta sokolskem doba vzgojil tudi vso svojo družino. Njegova gospa je pred 5 leti karnevala uošemu sokolskenm prapora. Jubilantu Ur. Trepečniiku ta viz^leidni ookokki družini krepak sckofafcfe Zdravo!
LMEteKlttiKMJlMS« TitU v kopaHščnf dvorani Rla<fio-Theraa koncert vokalnega kvinteta gg. Stfbemft, Jog. brata Petrovčlč te Sclc, katerega bo prenesla tudi ljubljanska radijska postaja. Sodeluje godb eni odsek laškega Sokolskega društva. Pred koncertom bo kratko predavanje o zgodovini te pomenu zdravilišča Radio-Therma, opis zdraviliških naprav ter mesta Laškega kot zdravilišča. — Dne 11. t m. so vlomili neznan! zlfkovd v kuhinjo hotela Henke, nameravajoč vdreti od tod v gostilniške prostore, kjer so se nadejali pri živahnem sezilskem prometu bogatega pJena. Rooot Je zbudil lastnika g. Henkeja, ki ie odprl okno spalnice, kar so začuli vfomilci ter-Jo popihal brez plena.
SV. BENEDIKT V SLOV. GORICAH. Sokolska četa priredij 16. t. m. ob 15. ovoj nastop s sodelovanjem matičnega društva Sv. Lenart in bratskih okoliških društev. Nato ljudska zabava. Vabimo k obilni udeležbi!
LJUTOMER. Pri nas se trmrfe krajevna
protituberkulozna li^a. Pripravljalni odbor, ki mu načeluje odvetnik g. Zrnavec, je sklical ustanovni občni zbor na dan 22. tega meseca ob pol 18. v kavarni Zavrbiik. — Mestna obfcina je pričela s polaganjem obrodinikov ob ban ©vinski cesti od Sčav-nice do Suhače. S tem bo cesta dobila lep« se lice in hoja po pešpoti bo bolj varna, ker ne bodo pasantov ogražali številni ko« lesarji, ki so imeiH dosedaj — z lučjo ali brez nje— pot tako rekoč »v štunti«.
SOKOL
Sokol JeSca fcna v nedeljo 13. i m.
prireditev in veselico. Začetek ob pol 16. Celotna prireditev Je v Mali vasi na prostoru, ki sta ga dala na razpolago br. Na-oe Dovč m gospa Vilfanova, lastnica gostilne pri Alešu. Vhod z državne ceste v Mali vasi poleg trgovine Snoj in Šoorn, nasproti pekarne Jakil. Veselica s plesom se bo vršila v prijaznem gozdiču, kjer ni vročine, ne prahu. Sokol ima celotno prireditev v lastni režiji in bo dobiti najboljšo pijačo, mrzla in gorka jedila. Sodeluje celotna godba Sokola I. in kot posebnost bodo ježički akrobati nastopili s svojimi umetnostmi na vrvi. Ker ie Ježica nriljub-ljeno zletišče Ljubljančanov, bo kakor vsako leto, tudi letos lep obisk.
PLlHIlIKA-CJIJ-BABOfEC
ujuiimi
271
■ ta
znamka
ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI,
ŽELODCA, ČREVESJA. Izdeluje: Lekarna Bahovec, Ljubljana ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Med mariborskimi gozdovnild ob Krki
Kronovo ob Krki, 13. avgusta.
Romantične pokrajine ob Krki so posebnost zašel Priklenejo te in postaneš jim do« ber prijatelj. Se naše severnjake izpod Pohorja je pritegnila okolica Kromovega pri Šmarje ti k letovanju.
Te dni sem kolovratu s kolesom po do lcnjskih cestah, pa sem zvedel, da kampira naš znani mladi pedagog mariborski dr. Zgeč z družino gozdovnikov v okolici Kro novega. Naglo sem zasukal balanco z glav. ne ceste proti sredini posušene reke, od tam dalje pa sem kar prebredel nizko Krko. Kakor začarana pokrajina! Na desni sentimentalna Krka, na levici v žgočem solnca sanjajoč gozd, pred menoj z belimi rožami prebarvan travnik...
Iskal sem z očmi po Op} »preriji« sleda aa aamotneži Napeta mreža srn odbojko mo je usmerila v gozdno taborišče. Sredi trate je pol ežavala gruča očmelih mladeni. čev, med kotli, kar na prostem pa se je sr>-kal dr. Žgeč, ki je hčen otepa val sk odelo čokolade in goro žgancev. Nemalo se jo začudil aad obiskom »belokotžoa«... Ko jja izpraznil gozdni glavar svojo veieporcijo, je z opravičbo na »hišni« red spkhnil sko delo v studencu, ki sfli pred pragom »kuhinje«: n« dan, nato pa je obesil posod je in žlioo na zanj določeni prostor v »omaro« —s na drevo, kamor m zabito deske ia
žebm.
Note na ra stopfia v goad, ud koder Js
udarjalo brenkanje tamburic fa kitaro. Na lepo označenem prostora so zgradili 13 ma* lih Šotorov, v ozadju pa ee je dvigal kakor katedrala nad pritlikavimi platnenimi do* mori visok šotor, »topi« imenovan, in skril za posvetovanja ob mokrih dnevih.
Do pičice sem st ogledal vse zauluiiveodl mariborske naselbine, občudoval sera strašne toteme, prečita! podrobni delovni umik itd Stoj je dr. Žgeč ljubezniv mož fa nje« gova družinios vzorna in polna tamh, ka. kar bi jo natrpaK s bon-tonom. Mariborski gozdovnUd 00 od5R z doma 7. ja&ja. Vm druščino tvori 24 MmMxJučauov, I Ljubljan« Čan ia 3 Ilrvautjo; faneR pa 00 že itevdko obiske zlasti Ptujčanov ta Cel jamov, ki 00 oo as več dni nasefiH pod eostoijtAarfmi platnenimi domovi Sej Je pri kolonistih rea prijetno: Krka Jih hladi, imajo primitivno, a zadovo^tvo zgrajeno kopaOSče, njfc mor« norico obstoja iz platnenega čolna, okoEčax ni po fim prav radi posojajo svoje koena »truge«. Taborniki gojo telov«<5xx, petja, šport, pabejajo izlete; bflii so že m Hme^-niku, na Gorjandb ta Trški gori — kaj hočete io več! Softnee fa knajo pa itak po mili izberi. Ni čada, če je ntkdfao navdušeno za skriti biser ob Krki fa veo vneta oa ivo^ogi vodjo, ld jfan Ja •krben glavar ta dober tovariš. Pri
vsem ovojem zapoaieoja po nrfadfaa
no poasfc^a na praktično delo. Radi so oglašajo r okoffiftrfh vaoeb, kmetom mimfU jo, sekajo drva.
grafcSjo listje, tolčejo gro-de po poljih fa opravljajo draga manjša deJa. Prav zato so 2g«čevi fcliitje nad vao pri^A%'eu| v vsej okohcL Tako oe navoja mladina za oodStje fateiigence fa kmeta. Cesto prihajajo ob večerih v tabor kmet« ski fantje, takret poje harmonika.
Res lepo, zavidanja vredno živ^eaje faia atladl mariborski rod gozdovnikov ta doli v Krono vem ob Kiki Za konec pa aaj po« vem prigodo, ki sem jo opazil takoj, ko sem Krko. Stara Sključena stari ca jo
viekla aa stezi pod hribom visoko noiožen voziček. Že sam klanec je bil prehod za si« volaeo ženico, voziček pa ji je povsem ia črpal moči; s! Slo pa ni Slo!... Mamica jo obupana obstaja... kaj bo? Pla se jie že javila nenadna pomoč. Dva »črnubo* is mariborskega sdišča, ki sta koračiia ob bregu, sta opazila oklevajočo mamico. Ko* eden, dva, tri... z nekaj skoki sta pribr« zela do apomega vozička. Neki študent-gozdovnik je izpregel staro kmetico in oe jo saim vstopil v oje, drugi je potisnil zadaj in voz je Švignil kakor iskra po klancu, da jih stara ženica niti dohajati ni mogla. Šele no dvorišču sta oe fanta ustavila.
Recite, če ni to najboljši dokaz, kako s« mladi jagoetovenekj rod jedri telesno fa moralno, kakor nekdaj pod vročimi žarki Akropol«. Taka goasdovniki zaslužijo vso Čast kakor tudi njihov vrli voditelj dr.
Žgoč._-ač-
Sanatorij Scarpatetti
Wetzelsdorf pri Gradcu
Telefon 50—67
t ftvCno bolezni, za notranja bolezni u rekonvaleocento, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermlja ln lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietetične ln za shujša-nje. Dnevna cena od 7.0 S dalje ob izborni prehrani ln stanovanju. Prospekti na razpolago.	10251
Zobozdravnik
DR. SREČKO PUHER
Gregorčičeva alica S2
ne ordinira do lt sept«
10392
TVRDKA	10432
Fotomatfrijal
JANKO POOACNIK se je preselila iz Tavčarjeve ulice i
na Dkinaj^ko cesto 20
(nasproti kavarne Evropa)
OTVORITEV
V nedeljo, dne 16.im.i vrtnim koncertom kopališča
ln restavracije
»SAVSKI TIVOLI«
(tez CrnuSM most, levo)	Ornnče 91, poŠta lefica pri Ljubljani,
Krasna solnčna lega, dlvni tzprehodt idealno savsko kopališče. Primerno tudi za otroke ln neplavalce. Po rimi drsališče ln sankaliSče. Iz borna domača hrana. Vsako nedeljo ribe (forele). Najboljša dolenjska ln štajerska vina. — Solidne cene. — Točna
postrežba.
Primerno sa diuštveue suitimkn ta domače Bitnem, Vteake pol vre avfcasveaa.
Na željo avto-taksi po ugodni ceni.	10401	Telefon Ježlca Stev. S.
GOSPODARSTVO
„?regled naše znnanfe trgovine"
V	vrati publikacij gospodarskih AortOc
kraljevine Jugoslavije je pravkar fašk) a-
nrimivo delo našega odličnega gospodarskega strokovnjaka generalnega tajna ka Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivam Mohoriča, ki sicer pod naslovom »Pregled naš« spolj-ne trgovine — laključti, koji nam se na-miefu i buduH pravci naše trgovinske politike.« (Zagreb 1931, 92 strani veL formata.)
V	gornji študiji so obdelani vsi glavni problemi naše runanje trgovine. Na podlagi bogatega statističnega gradiva Je podana pregledna analiza našega izvora in uvoza, zlasti pa je obdelana naša trgovinska bilanca a skupino industrijskih držav (Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska, Poljska, Anglija) in s skupino balkanskih držav (Bolgarija, Albanija, Grčija, Romunija). Posebna poglavja tvorijo vprašanja prodajnih cen agTarrrih proizvodov, vprašanje investicijske aktivnosti v našem gospodarstvu in prometni problem naše zunanje trgovine.
Del te študije predstavlja referat arrtorja na lanskem izvozniškesn kongresu v Beogradu, ki pa je sedaj izpopolnjen in oprenv-IjiCT z novimi statističnimi podatki. Študiji je dodan statistična pregled našega uvoza in izvoza z vsemi državami in avtonomnimi carinskimi teritoriji od prevrata do konca L 1930. Tu je upoštevanjih vsega 107 držav in carinskih teritorijev. Da bi publikacija imela trajno vrednost, }e ta tabelarni del prirejen tako, da se bo lahko do L 1935. dopolnjeval	t . ^
V	načelnem pogledu Je zanimiv zn«l uvod, kjer se autor peča 9 splošno karakte-rizacijo gospodarskega stanja, z racijonah-zacijo uvoza, z brezpogojno in neomejeno klavzulo o največjih ugodnostih, s splošno strukturo zunanje trgovine, % dviganjem konsuma in s krepitvijo našega domačega tržišča, kot edinega izhoda. _
Ker so ie na izvozniškem kongrean neseni odlomki te študije vzbudili splošno zaninianie, je ta kongres akleniL da se Studi ia objavi v celoti. Z materijajlno pomočjo trgovinskega monistretva Je publikacijo v imenu vseh gospodarskih zborni« sedaj fc-d&la zagrebška Zbornica za TOL
Izkoriščanje kontingentov za isroz živine v Avstrijo
Kakor poročajo ia Beograda, je finančni minister tc dni izdal razpis, ki se nanaša na kontingente za izvoz goveje živine, rvinj, svinjskega in govejega mesa 1» Jugoslavije v Avstrijo po novi začasni trgovinski pogodbi. V tej pogodbi »o določeni naslednji letni ugodnostni kontingenti: za 10.000 glav goveje živine po ugodnostni carini od 9 zlatih kron, za 21.000 komadov lahkih svinj (140 do 150 kg) po ugodnostni carini 18 zlatih kron, za 15.000 meterskih stotov zaklanih svinj mangaiiske pasme po ugodnostni carini 36 ziatih kron in za 2800 stotov govejega mesa po ugodnostni carini 23 zlatih kron. V omenjeni začasni trgovinski pogodbi med Avstrijo m Jugoslavijo je nadalje določeno, da ima naša država zaradi številčne kontrole kontingentov opremiti vse transporte živine in mesa, ki pridejo v kontingent, % dobavnimi izkaznicami. Da bi se mogla voditi evidenca o izkoriščanju navedenih kontingentov in da se to izkoriščanje sploh omogoči, bodo carinarnico po omenjenem razpisu do nadaljnje nared-be izdajale potrdila, da je za izvoz prijavljeno blago dejansko všteto v kontingent in da je to blago lahko deležno avstrijske ugodnostne carine, ki je pogdobeno določena za dotični kontingent. Potrdila (uve. renja) bodo s podpisom in s pečatom izdajale carinarnice izvoznikom. V potrdilu je treba naznačiti teden, v katerem je bilo blsgo prijavljeno za izvoz. Carinarnice bodo morale po tem razpisu vsakih 10 diri poročati carinskemu oddelku finančnega ministrstva, za kakšne količine blaga po kontingentih so bila izdana potrdila
Kakor poročajo iz Gradca, se je xmn jugoslovenske živine zaradi nizkih cen t Jugoslaviji v zadnjem času dvignil, navzlie znatnem povišanju avstrijskih autonomnih carin, po katerih se vrši ta uvoz, ker uvoz po ugodnostnih kontingentih 5e ni organiziran. Zlasti avstrijski kmetovalci uvažajo ceneno jugoslovensko živino^
= Avstrija nag nafne rarnejS konkurent
pri izvozu lesa v Italijo. Podatki lz italijanski statistike o uvozu lesa so zelo zanimivi, ker nam kažejo, da se naš izvoz lesa v Italijo od 1. 1927. stalno zmanjšuje, dočim je avstrijski izvoz ostal skoro na nespremenjeni višini. Italijanski trvoz lesa se Je zadnja leta gibal tako-Ie (v vaeonih):
1927. 1928. 1929. 1980. ves uvoz 168.420 1 54.510 163.550 154.190 iz Jn gos I a rije 82.130 75.810 71.450 63.780 iz Avstrije 60.280 52.370 62.750 58.400
Lani je uvoz iz Avstrije v primeru z letom 1928. nazadoval le za 1880 vagonov, uvoz iz Jugoslavije pa se je istočasno zmanjšal za 18 350 vagonov. Ruska konkurenca je bila občutna le zaradi cen, ne pa zaradi količine uvoza (lani komaj 3600 vagonov).
= Naša lesna trgovina ln Izvoz v Madžarsko. Ker je zlasti za lesne trgovce na severa naše banovine madžarsko tržišče zelo važno, sklicuje Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremJjev za četrtek 20. t m. ob 10. dopoldne v prostorih hotela >Pri zamorcu« v Mariboru sestanek lesnih trgovcev ia celjskega, ma-riborskesa, slovenjegraškega ln slovensko-bistriškega gremijalnega okoliša Na tem sestanku se bo razpravljalo o situaciji nage lesne trgovine v pogledu Izvoza lesa na Madžarsko ln o položaju naše male in STednje lesne trgovine in industrije.
= Izvoznike sadja opozarja Sreski gremij trgovcev v Celju, da si pravočasno preskrbijo orerenje za izvoz svežega sadja*
ki ga dobijo pri centralni komisiji sa kontrolo svežega sadja pri izvozu. Ta komisija ima sadež v trgovinskem ministrstvu v Beograda. Prošnje je treba kolkovatl s 26 Din; priloženo mora biti potrdilo o sodni proto kolači ji in navedeni podatki o sedežu podjetja, o prometu in o vrsti sadja, U ga trgovec izvaža Ker stopi pravilnik o kontroli sadja pri izvozu v veljavo 12. septembra, Je priporočljivo, da sadni trgovci odpošljejo prošnje s prilogami Društvu sad nih trgovcev dravske banovine v Mariboru, ki bo v kratkem poslalo ▼ Beograd posebno deptrtadjo, da pri centralni komisiji izposluje Interesentom potrebna cnrerenja.
™ Tojskoprometna rswtava v sveii s
stavo kmetijskih proizvodov bo gotovo največja prireditev v okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma (od 29. avgusta do 9. septembra). Razstava bo zavzemala več;no razstavnih prostorov ljubljanskega velesejma ln ima namen, vršiti propagando za pridobitev tujcev in zbrati materija!, ki bo služil za podobne bodoče razstave v inozemstvu. Razstava bo nazorno pokazala hotelski, zlasti pa gostilniČarskl obrat ln bo podala sliko tujskega prometa in hotelske industrije. Obsegala bo več oddelkov, tako propagandni oddelek, higijeno gostilničarjih obratov, domačo umetnostno obrt, folkloristično razstavo, tiskarski hi H-tografski oddelek, reklamne tiskovine in lepake, razstavo narodnih noš, historično razstavo in literaturo. V posebnem paviljonu pa bo razstava slovenskih mest in umetniška razstava pokrajinskih slik.
*= RodovniSke organirarije v Prekmnrjn.
Po podatkih sreskega načelstva v Murski Soboti deluje na teritoriju tega sreza 6 r dovniških organizacij, in sicer kot samostojni odseki Kmetijske podružnice v Murski Soboti: 1. Rodovniški odsek v Puooncih (ust 1929, Ima 48 članov s 70 kravami in 1 bikom); 2. Rodovniški odsek v Moraveih (ust 1929, hna 27 članov s 37 kravami ln 1 bikom); 8. Rodovniški odsek v Tešanov-rih (ust 1929, ima 41 članov s 63 kravami in 1 bikom); 4. Rodovniški odsek v Stru-kovcih (ust 1930, ima 45 članov s 103 kravami in 1 bikom); 5. Rodovniški odsek v Predanovcih (ust 1930, ima 28 članov s 58 kravami in 1 bikom) ln 6. Rodovniški odsek v Vučjl gomili (ust. 1930, ima 29 članov z 41 kravami in 1 bikom). Nova rodovniška organizacija se pripravlja za Krško dolino (Hodoš — Markovci). Skupno število organiziranih živinorejcev znaša 218, število v rodovnike vpisanih krav pa 380; pri vseli kravah se kontrolira mlečnost
—	Razstava poljedelskih strojev in eredja.
Letošnje razstava strojev ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Zlasti bo velika izbera poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. VeSna strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m* razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domae tvrdke in one iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške. Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francrije, Amerike, Švedske hi Danske. Poljedelske stroje razstavi 25 tvrdk, poljedelsko orodje 18 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje ra mlekarstvo 4 tvrdke. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu tudi najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bieikle, obleke, čevlje, sdrarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce in »lično.
= fflrarstv® na jesenskem velesejma.
rarska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu obeta biti prav posebno pestra. V zadnjih letih se je namreč razvilo poleg ementalskega tudi več drugih panog sirar-stva; proizvajajo se že tilsitski, edamski, stičemski, gouda in dr. siri. Vsak obiskovalec jesenskega velesejma bo imel priliko, prepričati se, da se tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih primerih prav nič ne zaostaja za inozemskim. Ne zamudite prilike.
= Oddaja elektroinstaiadjskfh del se ho vršila potom ofertne licitacije 24. t m. pri Komandi mesta v Ptuju. (Oglas Je m vpogled v Zobrmci za TOI, pogoji pa pri omenj.
komandi.)
= Prodaja. Dne 25. t m. se bo w9Qa pri
komandi dravskega žandarmerijskegia polka v Ljubljani javna ustmena licitacija glede prodaje 3698.50 kg raznih krp od sukna,, volnenega perila in od vojaških odej ter glede prodaje 1417 parov iznošenih čevljev. (Oglas Je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani)
—	Dobave. Dlreketfa "diEawie železarne
Vareš sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja, direkcija državnega rudnika SenjsM rudnik pa do 24. t m. ponudbe glede dobave ca 1100 kg vijakov, 56 kg matic, vakuummetrov, manometrov, ventilov za komprinriani zrak ter ročnih škarij za rezanje pločevine. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave raznih delov Jamskih svetfljk. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 150 komadov raznih delov za izolatorje, do 3. septembra pa glede dobave 1170 komadov hrastovih pragov in 2000 kg pocinkane pločevine. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave teo-lirnih vodov. — Vršile se bosta naslednji ofertni licitaciji: 4. septembra pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave ca 1400 kg raanlh barv, 5. septembra pa pri direkciji državnih železnic glede dobave 18.000 komadov granitnih kock. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 5. septembra se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 1500 m gumiranega platna in 100 kg gutaperča-papirja, 8. seotembra pa glede dobave 600 parov platnenih čevljev *. gn-
I mfjastfmf podplati. (Oglas Je na vpogled v
Zbornici za TOL pogoji pa pri omenjenem skladišču.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 14. avgusta.
PretekH teden Je bil devizni promet na ljubljanski boni zopet nekoliko večji, zlasti v ponedeljek, ko je dosegel skoro 10 mi E Jonov Din. Skupni tedenski promet je znašal 19.7 milijona Din nasproti 16.5, 20.5, 18.2 m 20.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Zadnje dni smo opažali nadaljnje naraščanje devize Curih, ki je intervalutar-no izredno čvrsta. Prav tako so se nadalje okrepile devize Dunaj, London, Trst in New York.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je v preteklem tednu prišlo do popolnega preokre-ta v tržišča sa Vojno škodo, ki je še zadnji teden padla i« na 329, se je v prvih treh dneh minulega tedna naglo okrepila sa 30 točk in se je na tej višini tudi obdržala. Promet Je bil precej iivahen Danes Je bil zabeležen promet sa aranžma po 361 do 363, sa kaso 360 ia sa december po 365 do 367. Tndi dolarski papirji notirajo zopet sa ene do dve točki višje. Blairovo posojilo se je trgovalo po 80 do 82, danes pa so bili zabeleženi zaključki po 80.75 do 81. 7% Blairovo posojilo se je ves teden kakor tudi danes trgovalo po 71 do 72. Nekaj prometa Je bilo zabeležiti v investicijskem posojila po 76.50 do 77.
Na tržišču zasebnih vrednot Je vladalo precejšnje mrtvilo in Je bil sabeležen promet po neizpremenjenem tečaju v Prašte-dioni po 967.50 do 960, v Union banki po 160 in v Jugobanki po 67; edino Zemaljska banka, ki se Je v početku tedna trgovala po 120, je zadnje dni nekoliko popustila in je imela danes promet po 117 do 119. Industrijske delnice so ostale skoro brez vsakega prometa in so bili zabeleženi zaključki le v Dravi po 220 in v Sečerani prav tako po 220. Trboveljska, ki Je v početku tedna notirala 225 do 235, se je okrepila na 235 do 245, vendar ni bilo zaključkov.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2278.17 — 2285.31, Bruselj 786.86—789.22, Curih 1102.06 do 1106.41, Dunaj 794.01—796.41, London 274.60 do 274.42, Newyork 5643.58 — 5650.58, Pariz 221.51 — 222.17.
Zagreb. Amsterdam 2278.49—2285.31, Dunaj 794.01—796.41, Bruselj 786.86—789.22, London 274.60—275.42, Milan 295.67—296.57, Newyork kabel 5632.58 — 5649.58, Newvork ček 5643.58-5660.58, Pariz 221.51-222.17, Praga 167.34—167.84, Ourih 1102.05—1105.35.
Curih. Beograd 9.07, Pari* 20.1060, London 24.9150, Newyork 513.—, Bruselj 71.40, Madrid 44.—, Amsterdam 206.75, Dunaj 72.05, Sofija 3.7150, Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0475.
Efekti.
Ljubljana. 8* Blair 80 bL, 7% Blair 71 bL, Celjska 150 deru, Ljubljanska kreditna 120 den, Praštediona 950 den. Kreditni zavod 195 den, Ruše 125 deo, Vevče 120 den.
Zagreb. Državne -vrednote; Tedna Skoda aranžma 359—361. kasa 869—«61. sa december »67—970, Investicijsko posojilo 78 bL, agrarne obveznice 48 bL. 8-odsL Blair 80—81, 7-odst Blair T0.60—71 .ŽS, 7-odsL Drž. hip. banka 73-76. fr-odst begluške «1 txL; bančne vrednote: Praštedtona 967X0 do 966. Union 160—166, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120 den, Srpska 190 do 191X0, Zemaljska 117-^LlS, Potfo 68.50 do 66; industrijske vrednote: Nar. šumska 26 den, Našička T80 bi, Gutmann 116 den, Slavonija 200 den, Drava 220—222, fieče-rana 216—224, Brod vagon 50 hL, Vevče 120 den, Dubrovačka 200—830, Trbovlje 236—246.
Beograd. Vojna Bcods 868, 857, 855, zaklj., za avgust 359 »tki}., sa okt 366 zaklj., za nov. 968 zaklj, za december 366—368, investicijsko 77—79, 6% begluške 59—60, 7% Blair 74.75, 72, 71.50, 71 zaklj, 7% Dri hip. banka 76 zaklj. Narodna banka 5950 bL
Blagovna trilšča
LES
Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca
nespremenjeno mlačna. Zaključen! so bih 3 vagoni, in sicer 2 vag. remeljnov in 1 vag. oglja. Povpraševanje je za 1 vagon bukovih tavolomov (suhih, samo L, obrobljenih, V« vag. 70 mm deb, 4.50 m dolž. V« vag. 80 mm, 4J30 m in V* vag. 40—80 mm, od 2 m navzgor) in za rezano jelovino (na živ rob, za čimprejšnjo dobavo, 197 komadov 10X12 cm, dolž. 5.15 m; 195 komadov 10X12 cm, doK. 4 m; 135 kemadov 6X10 cm, dolž. 5.15; 123 komadov 6X10 cm, doli 4 m; 2470 komadov 4X5 cm, dolž. L10 m; 1700 komadov 4X5 cm, dolž. 0.60 m; nadalje paralelno blago, 33 cm širine, 35 mm debeline, in sicer 590 kom. 4 m, 192 kom. 3.40 m, 50 kom. 3.70 m, 1874 kom. 3.20 m, 290 kom. 1.60).
BITO
r-jr Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bito. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznimi po 152.50—155
+ Novosadska blagovna bona (14. t m.) Teidenca nespremenjena. Piomet: 3 vagoni pšenice, 2 vagona ovsa, 1 vagon ječmena, 8 vagonov koruze, 5 vagonov rnoke, 7 vag. fižola in 1 vagon otrobov. Pšenica: sremska, nova, Dunav Slep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, nori, 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 97—98; banat-ska 92.5—95; sremska, okolica Indjija 98 do 100; okolica Sid 99 do 101. — Fižol: baški, 2% 180 — 190. — Otrobi: baški, stani 105 — 110. — Moka; baška. banaška >0« in >00« 290 — 300; >2« 270 — 280; >5« 250 — 200; >6< 225 — 235: >7< 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska, slavonska >0« ln »00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5« 240 — 250; >6« 220 — 230: >7« + Budimpeštanska terminska borza (14. t m.) Tendenca mlačna, promet miren. Pšenica: za december 11.45 — 11.46, za mare 12.58 — 12.60; ri: za december 10.70, za mare 11.75 — 11.80; koruza: za maj 13.45 13.48.
-f Somborska blagovna borza (14. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 266 vag. Pšenica: sremska, slavonska, 79 kg 162 do 164. — Oves: baški, banaški, sremski in slavonski 125 — 130. — Ječmen: baški, sremski, novi 117.50 — 122.50. Koru za: baška 96—98. Rž: baška 142.50—145. Otrobi: baški 105 — 110. Moka: baška, banaška >0« in >00« 290 — 300; >2« 270 do 280; >5« 250 — 260; >6« 225 — 235- >7< 180 — 190; >8« 125 — 130; sremska, slavonska >0« in >00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5« 240 — 250; >6« 220 — 230; >7« 170 — 180; >8« 120 — 130,
Šport
Victoria (Sušak) : Ilirija
V ospredju vseh športnih prireditev, k bodo v nedeljo v Ljubljani, bo brezdvomno izredno zanimivi dvomateh med plavači in plavačicami državnega prvaka v plavanju juniorjev Victorije s Sušaka in tako v so-niorskem, kot juniorskem plavanju drugo-plasirane Ilirije.
Kako resnim smatrajo Sušačani to srečanje, najbolj jasno kaže dejstvo, da je že v četrtek prišel v Ljubljano trenirat odlični hrbtni plavač Duško Marčeta v spremstvu funkcionarja kluba g. Sušanja, ki je priše pripravit stanovanje in uredit vse, da bo bivanje plavačev v Ljubljani čhn udobnejše, vsi ostali plavači in nlavačice pa so z avtobusom prispeli včeraj zvečer.
Prav na vseh progah so moči popolnoma izenačene in bo borba silno ogorčena m napeta vse do kraja, odločevale bodo desetnike sekunde, padali bodo rekordi
Zasedba poedinih disciplin bo v moških disciplinah naslednja:
100 m prosto: S m ok vina Davor, Golob, Vatkovič Vinko (Victoria), Fritsch, Turnšek, Lavrenčič (Ilirija).
100 m hrbtno: Marčeta, Mfeii (VVjtoria), žirovnik, Lavrenčič (Ilirija).
3X100 m mešana: za Victorio Prrešte, Marčeta, Golob; za Ilirijo Sever, Žirovnik, Fritsch.
5X5C m prosto bo Victoria sestavila lz
plavačev Golob, Smokvina, Marčeta, Ar-čanin, Matkovič, Negovetič in Mini, Ilirija pa bo predvidoma startala v postavi Lavrenčič, Žirovnik. Turnšek, Fritsch in Bula t (Beograd) kot gost, ali pa Seibec oz. Svetek.
Zasedba v domskih dlacipBnah pa J« naslednja:
100 m prosto: Zupan. Medanič (Victoria), Bradač, Lampret (Ilirija).
100 m prano: Bier, Letooja (Victoria); Sever Mara in Zlata (Ilirija).
3X100 m mešano: Bier, Schvrarz, župan
Sictoria); Sever Mara, Lampret, Bradač
irija).	^^
4X50 m pasta Letanja, Fran. Medanid,
Zupan (Victoria); Wohlfart ali Groachd, Fettich Majda, Bradač, Lampret (Ilirija).
Izven programa bo Gajo Bulat (Veslaški klub Beograd) plaval 800 m prosto sa državni rekord.
Tekmovanje m priča« r oedeljo popoldne ob ld.
Dvodnevne športne piiiedltve
▼ šfcofji LoH
Danes stopijo na plan škofjeMkl športniki, zbrani v Sokolskem društvu. V razmeroma kratkem časa se je vendar šport v Loki prav čvrsto razmahnil, saj šteje zgolj nogometni odsek Sokola nad 40 navdušenih pripadnikov, ki so odigrali doslej nad 70 nogometnih tekem. SK Sokol v Skof ji Loki je upoštevan kljub po vsej Gorenjski Najmočnejši gorenjski klubi so vselej našli v fikofjeločanih sila trdo, šesto tudi nepremagljivo enajstorica NI čuda, da je zato v najširših vrstah meščanstva za dvodnevno športno prireditev Sokolov največje zanimanje. Športna dneva o tvori stafetni tek članstva v soboto ob 11. url s startom izpred Sokolskega doma v Karlovško ulico do kapelice, nato v Fužinsko predmestje. Spodnji trg, Kapucinsko predmestje, Nunsko ulico, Mestni trg in na cilj pred domom. Štafete se bo udeležilo 30 članov, razdeljenih na 5 štafet po 6 članov. Ena bo vojaška. Popoldne ob 16.30 nastopi bazenska družina »Zarje« la Kranja proti Sokollcam is Škofje Loke. Istočasno priredi godba na pihala prome-nadnl koncert v ZvezdL Ob 17.30 se prične glavna nogometna tekma, škofjo Loko prvič obiščejo Ilirijani lz Ljubljane. Kombinirano moštvo SK Ilirije igra proti SK Sokola lz Selc nad škofjo Loko, ki so loški nogometaši za uspešen nastop proti Iliriji nad vse pridno pripravljajo ln postavi Loka najmočnejše moštvo, ki ga premore: golman Skublc, branilca Popovič in Nikolič, krilci Jakše, Žigon, Primožič J, napadalci Vraničar, Berčič, Ankele, Rotar tn Josič. Ob 20. jo sestanek vseh športnikov ln njih prijateljev ▼ restavracijskih prostorih pri Kavčiču.
V nedeljo prispejo v goste nogometaš SK Sokol iz Selc nad Škofjo Loko, ki so tudi z vnemo pričeli z gojitvijo nogometa. Za ta dan postavi Sokol v Skofji Loki kombinirano moštvo s predsednikom odseka br. Deistngerjem v golu. Brata Žigon Marjan ln Berčič Ivo praznujeta ob tej priliki svoj športni jubilej — nastopita pet-desetič na zelenem polju. Čestitamo!
Tako rekoč vsi Sokoli pomagajo, da bo prireditev najlepše uspela. Red bodo oskrbovali pri štafeti kolesarji, postavljeni so novi drogovi pri golu ln je Igrišče na letnem telovadišču Sokola do podrobnosti urejeno.
Našim vrlim športnikom želimo najlepše uspehe, vse prijatelje športa pa vabimo, da s svojo navzočnostjo podpro lepa in plemenita stremljenja sokolskih športnikov!
Vffsl z Jmrforsiega in seotorstega državnega prvenstva r plavanju
Državna prveniafeva v plavanju ki w«ter» polu za Juoiorje na Sulaku, v juniorskih in senionskrh skokih v Karlove« in r pia» vanju ter waterp«hi za seoiorje v Ljubljani »o za nami. Bilanca teh temovam/j je nad« vse zadovoljiva; najpram laiskemu letu za» znaimijemo zopet velik napredek, zlasti v vrstah juniorjev, kjer se je kvaliteta in kvantiteta znatno zboljSala,
Akoravno so nam prireditelji junforske« ga državnega prvenstva na Sušaku v pogle« du organizacije tekmovanja in ureditve tekmovailnih naprav oetaJi mnogo dolžni, so naivdušenl mlad* plaivači Sli gladko preko tega in v vseh disciplinah, v predtek* movanjih ali finallu, nudili tako lepo, ostro in izenačeno borbo, da so morali biti do« eeženi prvovrstni resjulitafi. Borisa se je letos prenesla bolj na zmago v poedinih discipRiah in t to borbo, ki ni šla več toliko za toSke, »o posegli skoraj z ena« Krm elanom vsi sodelujoči.
Morska voda je sicer tekmovodce z ori* rom na tekmovanju v bazenih a s&adko vodo nekoliko favorizirala, vendar »o juni« orji postavljali in doeeglj take rezultate." da z mirno vestjo danes uvrščamo našo juniorsko gardo v vrsto najboljših evrop« skih držav v plavailrem športu.
V disciplinah prostega plavanja moramo predvsem omeniti Primorjaša Wilfane, ki je od lani pokazati v stilu in tudi časovno velik napredek. Njegovi rezultati na Sa« &aku so internacionalno sdLo dobri Jn n&a
J navdajajo s prepričanjem, da je to prvi naš
plavač mednarodnega razreda.
Naši z Dani juniosrki izborn} gardi (Bi» rimiša, Jadran, Brainovič. Jadran, Marčeta, Victoria), so se pridružili novi talenti Fritsch (Ilirija), Donatič (Bob), Grkmid (Vlktoria), Šuljič (Concordm). Kuzmanič in Prvan (Jadran), Duvnjak in Cigauovič (Jug) in Durman (V. K. Beograd) m še mnogi drugi. Juniorsk} državn- prvak v prostem slilu Wilian, si je lani priboril pr« venstvo na 50 m prosto s časom 28:8; le» t os ®o 6e v finalu piasirali z boljšim Ča« som kar štirje plavaži, dočim se v pr&dtekmovanjih niso plasirali za finale plavači s časi 29.6, 29.8, 29.91	(Dalje v torek.).
Drobiž z dežele
V Trbovljah
se je vršila v nedeljo z velikim zanimanjem pričakovana pokalna tekma med starimi kanonj SK Trbovlja in našo popularno dramo Sokola. Tekma je pokazala, da ima šport v naš dolini tudi med starima dečki mnogo talentov, ka bi morda v stiski lahko priskočili na pomoč mlajšim. V predtekim je L moštvo SK Trbovlja z 2:0 zmagalo nad SK Retjem. Tekma se je odigrala v precej ležernem tempu. V prvem polčasu se ie igra prekinila za 1 minuto v počast spomine pokojnemu očeta častnesra predsednika e. inž. Widra. Glavno zanimanje je bilo pač osredotočeno na težko oriča-kovano borbo »starih mojstrov«. Ker se ie So za pokal, sta si obe moštvi skrbno obvarovali svetišči Tako Je imel »old boy< v rolu slavnega g. Ročafca. mimo katerega je Mo pač težko poslati žogo. drama pa znanega pedagoga z Pleskoviča. ki le kar s palioo užugel nasprotnikov naoad. Toda kljub ogorčenim naporom ni mogto nebesno moštvo izsiliti zmage. Rezultat ie ostal s 5:5 neodločen. Sodnik z. PSntarič je budno pazil, da Je ostala tekma na odlični višini števSlaia puMfka pa ie z burnim odobravanjem bodrila svoje ljubljence.
Slafbene abfm* LNP. (Iz seje k. a t m.). Navzoči gg. Ribari. ML Debelak. Novak. Bucik. Grzetič. Do nadaljnjega H suspendirajo po paragrafu 55. k. p. JNS igr. Gobec Franc, Gobec Ivan in Lavrnic Josip. Poziva se SK Celje, da podpre svojo trditev glede dovoljenja zgoraj imenovanih igralcev s strani kluba Kaznujejo se po paragrafu 22, z uporabo paragrafa 6 k. p JNS igrači tlojnik Štefan, Goršek Rudolf in Kranjc Martin (vsi SK Atlerlr) s tritedensko rab rano igre do 5. septembra. — Tajnik IL
Službeno fz odbora ra delegiran je mxtnt~ kov. Za glavno tekmo pri nogometnih turnirju v Trbovljah 16. t. TTU SC določa &. a a. Jordan.
Lep uspeh »*aJe rot&tnfe na Poljskem. Naša rojakinja go. dr. Boiena Kokalj-Kowa-lewska je dosegla na plavalnih tekmah za prvenstvo poljske republike v skokih s tramboRne drugo mesto s 30.5 točkami, v, skokih s stolpa drugo mesto s 30,5 točkami Dne 15. t m. tekmuje naša rojakinja na mednardonih plavalnih tekmah na Češkoslovaškem v Pragi. Ce bo dosegla v Pragi dobro mesto, jo bo poslala poljska država v Pariz, na mednarodne tekme za prvenstvo Evrope.
Juniortke tekme re pokal SK tltrife. (Službeno). — Ker Je SK Svoboda umaknila prijavo svojega juniorskega moštva, odpade za danes ob 17JO določena tekma Svoboda : Jadran tn gre Jadran p. f. v IL kolo. Ponovno se objavlja razpored današnjih in Jutrišnjih pokalnih tekem: danes ob 8,30 Ilirija I : Hermes, ob 10. Snarta : Mladika; Jutri ob 8.30 Ilirija n : Korotan L I 10. Reka : zmagovalec tekme Ilirija L r Hermes, ob 17.30 Jadran : zmagovalec tekme Sparta :Mladika. Vse tekme se odigrajo na prostoru Ilirije, moštva naj bodo pol ure pred pričetkom njihove tekme v garderobi; igralci se morajo izkazati z verodostojno izkaznico. Prehodni pokal SK Ilirije je razstavljen v trgovini Goreč na Dunajski cesti.
SK Elan v Novem mestu bo priredil za prvenstvo mesta 15. in 16. t m. v mestnem kopališču ping-pong turnir, za katerega vlada med mLišimi športniki veliko zanimanje. — Na Loki pa sc bo odigrala v nedeljo cb pol 18. prijateljska nogometna tekma med SK Reko in domačim klubom Elanom. Ob 16. bo predtekma obeh rezerv.
Jeseniški spori. V nedeljo 16. t m. ob
17.	se bo vršila na igrišču Bratstva na Jesenicah nogmetna tekma med L moštvom SK Bratstva in L moštvom SK Svobode iz Ljubljane. Ob 15. bo predtekma rezerve Bratstva in moštva iz Beljaka.
Masarykove igre v Pardubicah. Naš članek o Masarvkovih igrah, ki ga je napisal K. D, je treba izpopolniti v toliko, da se je atlet Primorja g. Danilo Korče v skoku v daljavo plasiral med 17 mednarodnimi tekmovalci v finalu na peto mesto. V pred-tekmovanju je prišel na šesto mesto in s tem v finale. Končni placement Korčeta je bilo peto mesto z rezultatom 6.42. v pla-cementu držav pa je dosegel tretje mesto. Pri troskoku pa je Korče dosegel še lepši placement. V finalu je zasedel četrto mesto z 12,86, v placementu držav pa zopet tretje mesto. V tej disciplini je nastopilo 12 atletov.
SK Svoboda, Ljubljana. Po sklepu seje z dne 13. t m. se izključita iz kluba igr. Smlonikar Drago in Košmerl Jože. Igralcu Drnovšku Andreju se izreka strog ukor. Obenem se mu zabranjuje nastop v juniorskih tekmah pri SK Reki. V nedeljo 16. t m. naj bodo ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru Naumovič, Krivačič, Jeršek. Marjetic, Bogme, Zemljak, Boncelj I, Boncelj IL Janežič, Kalaš, jakše, Starman, Drnov. ške I. Potni maršal Czernv Oprema čr-no-rdeča, hlačke bele, se dvigne danes med
18.	in 20. v garderobi v Šiški. V ponedeljek 17. t m. naj oddajo vsi igralci' 1. moštva, rezerve in juniorjev opremo, ki jo imajo doma, med 18. in 20. v garderobi v Šiški.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija) Opozarjajo se igralci, ki so določeni za tekmo v Hrastniku, da bodo točno ob 13. v nedeljo na glavnem kolodvoru.
SK Reka. Klemene, Bojan. Andrej, Ftrr-lani, Jože, Teran, Hladnik, Pike, Broni Drnovšek, Štrukelj, Kokalj naj bodo jutri ob 9.30 na igrišču Ilirije. Gospodar se naproša, da preskrbi za to moštvo manjkajočo opremo. Točno ob 12.15 naj bodo pred So-' >lskim domom na Viču: Klemene, Debevc, Košir, Teran, Prijatelj, Nanv. Eržen Pike, Brani, Ane. Štrukelj. H Kernc IL Malava-šič. Zdešar, Tesar, Mane, Mrzlikar. Furlani, Ksrnc it, Seme J., Mikllč. Končan. Ako je kdo izmed navedenih zadržan, naj javi še tekom sobote Fačiju. Odhod v Novo mesto z avtobusom točno 12.30 izpred Sokolskega doma na Viču, povratek okoli 11. ure. Vabljeni člani in prijatelji kluba
»JUTRO« WL BT
fO
K1ALJESTV0 MODE
Prvi pojavi jesenske mode
IW> nmogoštevibtl krzneni okraji, Id jih {e
vdaj opažamo na novih kreacijah. Vodilni jsaloni sicer varujejo svoje modne namere kot veliko skrivnost in le neradi dovolijo 'Širokemu občinstvu, da bi jim »gledalo t 'karte«. a vendar se zdaj pa zdaj razve ka-ika podrobnost o najnovejših načrtih, in 'mnoga elegantna žena, ki se — mimo mod-jnih umetnikov — prišteva k »štabu< odločilnih atelierjev, govori o najnovejših kreacijah že s tako nezmotno gotovostjo, ki do-Ikazuje, da ni več dvoma o novostih bližnje -"bodočnosti.
Kakor vse kaže. Je leto« krznenim okraskom spet določena jako pomembna vloga t jesenski modi; vzrok je najbrže v tem, !da so ti efekti zmerom zelo dekorativni in vselej elegantno učinkujejo.
Jesenska promenadna moda priča, kolikor
'Je moči soditi po prvih kreacijah, vzlic vsej preprostosti o velikem bogastvu fantazije; ne glede na to, ali gre za obleko, za kostum sli za plašč, bo v vsem do najmanjše podrobnosti spet in spet moči spoznati tisto plemenito svojsvenost linije, ki je vsaki modi poroštvo uspeha.
Blaga »o mehka, prflegijiva te vseskozi
nevsiljiva; s tem je podam slog, ki je res »času primeren« in se ne nagiblje — kakor p<>gosto vidimo ravno pri prehodnih mo-dAh — k bolj aH manj uspešnim eksperimentom (teb si današnja žena s svojim
pičlo odmerjenim garderobnim butBetom
nikakor ne more privoščiti!).
Prelestne eo male trotteureke obleke«, ki imajo vse svojo posebno, živahno noto, podprto ravno s zgoraj omnejenimi krznenimi okraski. Naša druga slika prikazuje odličen kroj iz vzorčastega modnega tvoriva. Zgornji del je ves zapet in na spodnjo stran zaključen s pasom iz irhastega usnja. Stranske zvončaste pole, ki se navzdol razširjajo, dajejo izvrstno linijo. Vrat in zapestja oklep-ljeja ozk; krzneni raljki, ki naj »e ujemajo z barvo bla**a.
Čisto novo linijo predstavljajo tričetrtin-ske kostumne jopice, ki jih prinaša jesenska moda v lahno zvončasti silueti in jih obroblja s krznom. (Slika 1). Seveda je krilna partija v tem primeru popolnoma ravna, ker se more apartma oblika jopice le tako uveljaviti.
Nove promenada« plašče krojijo v sprednjem delu zelo pogosto na zvonec; ▼ pentljo zavezani pas je neprisiljen in prav zato originalen; zelo elegantno učinkujejo krzneni zaleki in ob zapestju mehurčasto zadrgnjeni krzneni rokavi (predzadnja slika).
»Mala obleka« se očividno drži gubastega kroja, ki ima veliko prednost, da je primeren za vsako postavo. Tn vidimo kot edini okras ozke irhaste pasove in zavozlane »krznene rutice« (iz tenkega krzna) — tedaj efekte, ki se sffltjo zaradi svoje novosti gotovo nadejati občega odobravanja.
Pasovi
ln se v zadnjih mesecih skoraj povsod uveljavili. Nosimo jih k športnim in promenad-nim oblekam.
K priprosti oblek! nosimo Široke lakaste
'pasove. K športnim oblekam pristojajo Usnjeni pasovi ali pa pasovi iz irhovine.
Za popoldanske in promenadne obleke se je uveljavil baržunast pas z zaponka
Nova večerna moda je vpeljala pletene ln sestavljene pasove iz gladkega tvoriva. Pariti moramo, da se barva pasu ujema z bar-■fo obleke. Na črno obleko nosimo teonno-
rdei aH pa selen paa. K rjavi obleki se prilega žvaplenorumen ali pa svetlozelen pas itd.
Žrtev poklica
je gotovo stvaritelj mode, ki mora v največji vročdnd ustvarjati jesenske in zimske modele ...
Pristopajte k Vodnikov! družbi!

fflU+SQAINN
LJ UI LJ f
K9J)VttSK.QUUCn2
Nfi
211>
Vprašanja in odgovor!
Ga A. J. v Lj. Ad 1. Zaradi punčke morate takoj k zdravniku, bi se to verjetno kmalu pozdravilo. Ad 2. Krčne žile odpravimo radikalno le z opcracijo, ozir. injekcijo, ki jo izvršijo, oz. dajejo tudi zdravniki v našem mestu. Elastične nogavice le lajšajo bolečine, žil samih ne bodo odpravile. — Otrok in vzgoja. Ad 1. Tista sitna mrena pred očesom, ki se izgubi šele čez nekaj časa, prihaja verjetno od vnetja očesne sluznice (veznice) in je vnetje seveda že kronično. Ali se ravnate tudi po zdravnikovih navodilih? Ad 2. To pa je zelo čudno da ne uspeva otrok normalno. Kakor opisujete, je v rasti zaostal in se pritožuje zaradi pomanjkanja teka in zaradi kaši j a. Da bi bil imel angleško bolezen, tega ne navajate, morda pa jo je le prestal. Ce pa ima sem in tja vročino in kašelj, je vendar vse skupaj sumljivo na proces v pljučih. Vam kot državnemu uslužbencu je na razpolago zdravstveni dom v Mariboru, kamor popeljite čimprej e svojo punčko, sami pa si dajte pregledati oči v tamošnji bolnici pri specialistu. V teh prilikah je to najboljše, kar morete napraviti in tudi najcenejše, ker je takšen pregled brezplačen. Za vsak slučaj pa vprašajte preje, kedaj na teh dveh krajih ordinirajo, da ne pridete zaman v mesto. — M. D. v Č. Vsak je takšen, kakršen se je rodil Iz flegmatika ne morete napraviti sangvinika ali pa celo kolerika in obratno. Vsak človek odgovarja na vse mogoče dražljaje, ki mu prihajajo i* raznih krajev in v različni jakosti, svojemu organizmu primerno. Poznamo sicer sredstva, ki človeka začasno razgibljejo, ampak karakter se zaradi tega ne spremeni, uspeh je torej kratkotrajen. Mogoče pa je tako tudi najboljše. Ako ravno hočete, se obrnite za nasvet na specialista za živčne bolezni — G.M. J. v K. V vseh kožnih gubah, kjei se nahajajo že normalno večje znojne in lojne žleze in odkoder znoj prav počasi iz-hlapeva, je dana najlepša prilika, da se normalni izločki kože razkrajajo. To prenese koža sicer dolgo časa, ampak naposled pride vendar do vnetja, katerega poglavitni znak je srbečica. Koža sama pa je bolj rdeča, pojavijo 6e mozolji, koža se rosi itcL Ako je koža še videti normalna, bomo skrbeli za snago iu bomo odpravili srbenje • poštupanjem. Voda in milo vneti koži naravnost škodujeta, ker pospešujeta izpuščaj (ekcem). Priporočali pa bi še pregled blata na parazite, ki pogosto povzročajo tako srbečico. — G. K. V. v R Stalno močenje las ni Vam koristilo, to »te že sami izprevide-li. Imajo v Vaši rodbini vsi bolj redke lase? Principielno je treba pogledati vsega človeka, predno se odločimo za druge nasvete. Vemo, da se kaže učinek črevesnih motenj na lasišču, prav tako tudi puščajo sledove tam krvne bolezni, končno pa je treba vedeti, kakšno je to lasišče ali presu-ho al! pa pretolsto. Po tem se ravna nadaljnje psotopanje. Špiritu za mazanje dodaj emo nekaj rezorcina aH salicila, odn. žvepla. Ko pridete kmalu v Ljubljano, Vam je kot akademiku itak na razpolago akademska bolniška blagajna. — J. M. — K. Poglejte današnjo tretjo notico. Zaradi drugih znakov pa je verjetno, da je ona sluz od katarja. Zglasite se o priliki prt zdravniku. — To je pač usoda frigidne narave. — G. L. H. v S. Tudi iz zdravega dlesna (zobnega mesa) izsesate končno krt kakor pri koži in tem lažje. Bolezenski znak je, če je dlesno prav ranljivo in že pri rahlem dotiku krvavi, tedaj so zobi pogosto majavi itd. Spada v vsakem slučaju v ordinacijo. Vendar ne boste riskirali, da Vam zobje izpadejo. — G. R. S. v C. To ni redko, da bi napihnjeno široko črevo ali želodec po obilni jedi pritiskal na srce, čeprav je med obema prepona. Tembolj ako je dotlč-nik naklonjen k nervoznemu utripanju srca. Vse jedi, ki napihujejo, so že zaradi tega prepovedane. — Ga D. R. v Lj. Zlatenica je dokaz, da preidejo v kri neke barvane snovi, ki se sicer odvajajo po črevesju. Pogosto, ai: nek n vselej je žolču normalna pot zamašena (vnetje žolčnih potov, kamenček L dr.), zlatenico pa opazujemo tudi pri naglem razpadanju krvnih elementov. Poslednji slučaji so mnogo bolj redki. Vsake zlatenice tud; ne bomo zdravili s karlovarsko soljo. — Golšavost. To je ne-pobitno dejstvo, da »o z dodajanjem zelo majhenih količini joda v navadni soli preventivno mnogo dosegli. Ugovori, češ da je jod tudi v takšni homeopatični količini škodljiv, ao sicer principijelno upoštevanja
Qwf)« rabijo
prostovoljno in jih nihče ne PRISTOPAJTE k jugoakrr. društvu za proučevanj« in zatiranje čaka, pododbor Ljubljana, ženska bolnica.
Radio
Izvleček iz programov
Sobota, 15. avgusta.
LJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje. 9.30: Prenos prosvetnega dne iz Grobelne-ga. —- 12: Napoved časa, poročila, plošče. 15.30: Kvartet mandolin in kitar. — 16.30: Salonski kvintet. — 20: Pester večer. — 21.30: Godba na harmoniko. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
Nedelja, 18. avgust*.
LJUBUANA 9: Predavanje • sadjarstvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Operetna ura. (Gdč. Zupanova in g. Burger.) — 12: Napoved časa, plošče, poročila. — 15.30: Godba na harmoniko. — 16.30: Zabavno čtivo. — 17: Salonski kvintet. — 20: Prenos lz zdravilišča v Laškem. — 23: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Slavnostna seja občinskega sveta. — 12: Vojaška godba. — 16: Zabaven program. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Poročila. — 21.50: Igra. — 22.20: Plošče. — 23: Sprehod po Beogradu. ZAGREB 9: Prenos pontifikalne maše iz katedrale. — 17: Plošče. — 20.30: Jugoslovenski večer. — 22.10: Orkestralen koncert. — PRAGA 16.30: Koncert la Mor. Os trave. — 18: Arije. — 19: Prenos iz Brna. — 20: Prenos operete lz Bratislave. 22.15: Godba za ples. — BRNO 16-30: Koncert lz Mor. Ostrave. — 18: CItre. — 19: Godba na pihala. — 20: Prenos operete lz Bratislave. — VARŠAVA 17.40: Lahka glasba. — 19.20: Plošče. — 20.15: Orkestralen koncert — 22.30: Pesmi. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.00: Skladbe Joh. Strauasa. 13.05: Plošče. — 15: Koncert orkestra. — 15.20: Zabaven program. — 17.20: Klavir-ski koncert. — 19.30: Narodna glasba. — 20: Pevska tekma. — 22.15: Koncert orka-tra. — BERLIN 18.40: Operetna glasba. — 20: Operetni večer. — 22.30: Godba sa plea. KČNIGSBERG 16.30: Orkestralen koncert 20: Ves program iz Berlina* — MUH-LACKER 16: Orkestralen ln pevski koncert — 19.30: Trfthka glasba. — 21.15: Koncert vojaške godbe. — 22.35: Orkestralen koncert — BUDIMPEŠTA 16.15: Vojaška godba. — 18: Madžarske pesnit — 19.30: Koncert na čelo. — 20: Vojaška godba. — 23: Koncert ciganske kapel«. — RIM 17: Vokalen ln instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program.
Ponedeljek, 17.
LJUBLJANA 12.15: Plošč«. — Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč«, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Časnik ln časnikarstvo. — 20: Pevski koncert g. Štefanije Vukov«. — Vmes klavir: g. Grbec. — 21: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.35: Plošč«. — 12.45: Koncert orkestra- — 19.30: Večerni koncert 20.30: Narodne pesmi. — 21: Komorna glasba. — 21.30: Veseloigra. — 22: Poročila. — 22.20: Orkester ln petja. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Komorna glasba. — 20.30: Operetni večer. — PRAGA •17: Plošče. — 19.05: Rumunske pesmi. — 19.30: Koncert lz Brna. — 19.55: Meša* program. — 21: Orkestralen koncert — 22.15: Koncert lz Mor. Ostrave. —■ BRNO 17: Plošče. — 19.55: Ves program 1« Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbo. — 19.20: Plošč«. — 20.30: Koncert orkestra ta solistov. — 22.30: Lahka ta plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — J«" Koncert orkestra. — 20: Koncert španske glasbe. — 21.45: Lahka godba orkestra. BERLIN 19.05: Lahka glasba. — 20: Literaren program. — 21: Komorna glasba. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERO 16.30: Prenos orkestralenega koncerta. — 19.20: Koncert opernega orkestra. — 21.10: Koncert na orgle. — MVHLACKER 17: Koncert orkestra ta solistov. — 19.45: Stare nemške koračnice. — 21.15: Schuber-tove pesmi. — 22: Plošče. — 22.40: Lahka glasba. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert orkestra. — 19: Ciganska godba. — 20: Koncert vojaške kapele. — 22.30: Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert 20.10: Plošče — 21: Koncertni večer.
Torek 18. avgusta.
LJUBLJANA 1215: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 16: Prenos opere Tristan ta Isol-da iz Beyreutha. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Spomin na zadnje vstoličenje koroškega vojvode. — 20: Pevski koncert ge Staller-Stotterjeve. — 20.45: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet
BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Koncert radlo-orkestra. — 16: Prenos opere
»Tristan In
ZAGREB 12.30: Plošč«. — 16: Prenoe opere »Tristan ta Isolda«. — PRAGA 16: Prenos opere »Tristan in Isolda«. — 18.30: Nadaljevanje prenosa, — 20.45: Nadaljevanje prenosa. — 22.15: Plošče. — BRNO 16: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 16: Prenos opere »Tristan ta Isolda«. —■ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra, — 13.15: Operetna glasba na ploščah. — 16: Prenos opere »Tristan in Isolda« iz Bevreutha. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 16: Prenos opere »Tristan ta Isolda«. — KONTGS-BERG 16: Prenos opere »Tristan ta Isolda« — MtTHLACKER 16: Prenos opere »Tristan ta Isolda«. — BUDIMPEŠTA 16: Prenos opere »Tristan ta Isolda«. — 22.15: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen ta Instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program ta igra.
Zlogovnica
Sestavi ig naslednjih 102 zlogov 9
besed:
a-ba-be -be-bo - bra - brm - ea -
ca - ea - ce - cve - če - Se - čer - dav - de * dH - dno - dva -e-e-e-e-e-en-er« ev - ge - ham -i-i-i-hr-ja-jon-je-je • je - je - jon - ka - ka - ka - klep - lam -lair-Ii-H-lu- ma - mar - mi - na - na -nač - ce - ni - ni - nij - nik - njak - nje • nos - o - on - pan - par - per - pi - pa - pid -po-po-re-rja- ros - ae - sen - ao - sta - stav - šes - šte - ta - tra - telj - ti - tKč -troj - tu - u - n - van - ve - ve - ve - vres * vri - zanj - za - žšg;
L............
^ •.,••,«*•..«
11 •<•»••>•(••«
11
13-
14. ..,...,.«... li .#••*••••••«
16.............
17. ••«»«• t »t**« ••••«••»•»••
19. >iiiiiiii«II
20-21.
22. •••■•■(•••••
23.	••■«••••«•*•
24.
25.
51.
32. »t***tt»ti«« -83- ••••••••#••«
54. i«||!«|||,tl
35.	•||«||,|(|,|
36.............
37. ........, . . .
38.	.„((t>t(((l »............
Besede pomenijo-L Varuje sad. Z Izraz v matematiki. 3L Žlahtni plin. 4. Verdijeva opera. 5. Kača. 6. Metulj. 7. Domislek, 8. Zločin. 9. Turška pristanišče v Egejskem morju. 10. Zvezda. 11. Za hojo določen prostor. 12. Starogrški dramatik. 13. Planinsko cvetje. 14. Slovenski skladatelj t. 15. Moško krstno ime. 16. Ruska
vprega.
17. Zimska čar. 18. Travniška cvetlica. 19. Svetopisemska oseba, 20. Mesto v Rusiji 21. Ločilo, 22. Začimba. 23. Veleum. 24. Zabaviščno svetilo. 25. Del nog«. 26. Dd viteške opreme. 27. Ognjišč«. 28. Vrt 29. Zver. 30. Vulkan. 31. Dan v tednu. 32. Rimski cesar. 33. Moško krstna ime. 34. Dojenčkov glas. 35. Bog ljubezni 36. Veznik. 37. Pristanišče v Kaspššk
em
morju. 38. Ptica roparica 39. Vrtna cvetlica.
Prve in četrte črke, čitane od zgoraj navzdol, dajo Župančičeve verze.
Rešitev križaljke —
Izpo-
polnjevalke »Skrinja"
z	A	n | A | R	0	d | o | v | b	l	A	g|o	r
a	■	■ |s|a	m	o|t|a!r	e	c	■!■	a
t	o	k|b|n	E	o t o | d | e	n	■	s|r	p
i	k	AlRfB	l	a |b| a j s	■	p	l|e	-
r	A	m|o|n	a	■ o ar	o	l	e|d	o
a	r	e|n|a	■	EivloiB	l	e	ph	d
v	i	l!a|b	p	r e|k|o	■	n	1 it	i
B	N	AlBlo	R	i|nIo|k	0	■	l|e	J
c	a	r! i In	!	k !■! p |o	D	k	o Iv	A
An ste že naročnik edino slovenske ilustrovane te« denske revije »življenje in svet"?
Hjalmar Meidell:
Revščina
Na vrata je potrkalo. Zakfcai sem:
»Noter!«
Oprezno in boječe je rofca pritiskala na kljuko in vrata so se polagoma odprla. Neka ženska je skromno in plaho stopila čez prag in se prifesmila k steni, proseč oproščenja, ker ss je drznila nadlegovati.
Bila je napol sirota. Premeril som jo od nog do glave, videl sem upadel obraz ■z veliikimi, žalostnimi očmi in dvoje rdečih suhih rok. Na telesu ji je visela po-noš^na obleka.
Počakal sem trenutek, ker je trdovratno molčala. Potem sem jo vprašal:
»Kaj hoče?«
Ena njenih suTiffh rdeSfh rok se je počasi iztegnila proti meni in mi pomolila zložen umazan paipiT. Blede ustnice se niso zganilOstale so zaprte.
Razvil sem papir in čital, kar je bik) napisano na njem, med tem ko so njene trudne oči ves čas počivale na meni.
»Podpisani potrjuje s tem, da je sam-ska Ida EHassen zaradi izčrpanosti popolnoma nezmožna za delo. Priporočam jo usmiljenim srcem v podjKjro N N., župnik, itd.«
Popadla me je jeza.
Vedeli sem namreč čisto natamko, da imam v denarnici zadnji stotak, ne pare več ne manj. Da bi dal tej prosjaki-nji bankovec, mi ni Slo v glavo. Menjati pa tudi nisem hotsl, ker ji nisem zaupal, da bi mi kaj prinesla nazaj. Bil sem preverjen, da se z drobižem ne bo vrnila, če jo pošljem, naj zirnenaa denar.
Zato sem i vraiJ listek in hladno dejal:
»Na žalost ne morem pomagati.«
Slišal sem, kako so ss zopet odprla vrata, in ko je prosiilka že odšla, sem pogledal za njo. Videl se le še njeno po-bešeno glavo, njen sključen hrbet. Preden je izginila iz hiše, sa je še enkrat ozrla nazaj. Njen vdani pogled je veljal stropu; od ondot je padel na steno, potem pa se je umaJcndl sam vase.
Bilo mi je, kakor da bi bila Sinila po zidu senca človeka, ki se ne mors pomagati. Imel sem občutek, da je nekdo zakričal — brez glasu.
Komaj je dekle izginilo, je spet potrkalo na vrata. To pot močno m samozavestno. Na moj klic »naprej« je srtopil v sobo velik, rejen mož z dolgfimi umetniškimi lasmi in smehljajem na ustnicah.
Poznal sem ga z ulice. Bil je odpuščen pevec, o katerem so se raznašaie vsa-kojake vesti.
Začsl je govoriti. Tožil je o svoji rev-
ščini — trenutni zadregi — in mbil za opis svojega siromaštva vse polno besed, katere je spremljal s kretnjami, kakršnih so vačeni ljudje pri gledališču. Rekel je, da je na obhodu, in sicer da ob-iskujs »honoracijorje«, odličnike (pri tej besedi se je priklonil) i<n da nabira denar za dostojno vožnjo v Ameriko. Onkraj Oceana da ga čaka velika prihodnost.
Ne da bi se mu utrgala beseda, je govoril dolgo in obino; besadoval je o svoji »umetnosti«, o dolžnosti rojakov nasproti nJemu. Govoril je tako prepričevalno, zabeljeno, s takšnim ironizujo-čim humorjem o vsem, da je popolnoma uspaval moje razumevanje umetnosti. Pohvalil je tudi moie dobro gospodarsko stanje.
Konec pesmi Je ta, da je stotak pribzel iz mojega žepa. Njegova velfka gobasta roka ga je spreoela. kakor bi vsrkala kapljico. Izginil je nekje za njenimi črno obrobljenim nohti.
Ta topla, vlažna roka je objela mojo, kakor da bi ji imela povedati nekaj zaupnega. Iz njegovih ust, ki so smrdela po alkoholu, pa sem slišal:
»Meroi —«
Pokiimal mi je prijazno kakor starsmu znancu, pomežlknil čez pleča m — že ie biil zunaj.
Tedajci se je stftsnik moja duša v krč. kakor bi jo bila zbodla igla. Spregledal sem.
Pred menoj je stala prosojna postava
z mojimi črtami obraza. Videl sera svoj lastni boljši Jaz.
Držal je v rokah bič In roka je Mila pripravljena, da zamahne. Črte obraza so bile stroge, roka je pretila. In moia duša se je stisnila, ker bi se bila rada skrila. Jaz pa sem jo pognal iz kota in dejal onemu drugemu sebi:
»'Bij! Le bij! Ti udarci so popolnoma zasluženi!« —
Vladfanlr Pavlov:
Požar v sovjetski vari
Uslužbenec sladkorne tovarne v Vo-ronežu je pogledal skozi okno svoje sobice po sosednji vasi. Opazil je kočo v plamenih.
Ker ni bil samofjuben, je tn<fl drugim privoščil nenavaden pogled.
»Sonječka, pridite, poglejte! V vasi gori!«
Sonječka je skočila k oknu, za njo še
drugi.
»Podoba je, da gori pri Ipatjevn.« »Kaj še! Ogenj je vendar na drugem koncu. Ali ni to v bližini konsumne zadruge?«
»Kako pa gledate? Predstavite si
vendar, kje stoji hiša konsumne zadruge in kje švigajo plameni! To je pri Suprenenku. Gotovo je zažgal pijanec po neprevidnosti, ko je skrivaj kuhal žganje.«
»Čisto verjetno. Tam nekje stanuj®
on. Moram reči, prav lep požar.«
V urad je planil delavec:
»Pošljite neutegoma ognjegascel Vas gori.«
Pojavil se Je namestnik požarnega
ravnatelja.
»Tovariš, le počasi! Ne motite me pri delu. Kje pa gori? Pri kom? To je treba najprej dognati. In brez dovoljenja tovariša Riškova ne smejo brizgal-ne iz lope. Mislim, da pride vsak trenutek.«
»Oprostite, preden pride požara! ravnatelj lahko zgori vsa vas do tal.«
»To ni več moja skrb.«
Ravnateljev namestnik je skomigni z rameni in stopil k oknu.
»Saj ne tajim, prav mogočen požar je to! Tovariš Riškov pa je rekel, da se kmalu vrne. Medtem bomo pripravi« vse, da lahko takoj odrinemo. Sofija Borisovna! Prosim vas, nastavite papir. S tremi prepisi, prosim.«
Sonjička je nejevoljno zapustila pro»
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Našo šahovsko javnost, ki je morala čuri vehementno kritiko zagrebškega č-jopi?^. bo zanimalo mnenje uglednem dunajskega strokovnega časopisa »VViener Schach-Zei-tung« o rezultatu praške olimoijade. Zabavno pisano je to mnenje iako točno.in pojasnjuje marsikaj. Tako-le Dravi dunajski list:
»Ko je na zaključni slavnosti Drešel Ha-milton-Russellov pokal iz ooljskih v ameriške roke. je nekdo pripomnil, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Mislil je oči-vidno, da ostaja posoda takorekoč v družini. Toda. čeprav ti eosooaie Horowiu. Dakowsky (tudi Dake imenovan), Steiner in Kashdan nimajo neposredne zveze z ladjo Meyflower — amerikanizirani so odlično, možje uspeha so skozinskoz in njihov kapetan Marshall je vrhu tega pristen Yankee. Borci so, ki ne tuhtajo dolgo, temveč hitro zagrabijo. In mladi so. zavidati iim moramo mladost Opravili so grozno naporni boj sveže kakor so ea pričeli in v tem jih ni moglo posneti nobe.no drugo moštvo. Njihov uspeh ie zelo zaslužen. Pravilno so spoznali, da tu ni šlo za umetniško temveč za čisto sportsko prireditev in svoje SDortske dolžnosti so siiajno izpolnili. Ogromen ie bil Kashdan na prvi deski. dobro povprečni ostali. Vsj pa so bili od prveg3 do zadn'eea dne polni samozavesti in rršttr.eea bojnega navdušeni.! m to je že bila polovica ockala. Hamiltonov Cup Quasi. Kdor tvega že remizira.
Prav za prav je vse viselo na dlaki. Ni;sn namreč odločile vse partije turnirja — 648 jih ie bilo — temveč tisti ubogi, edini črni kmet, ki ga je Američan Horowitz nhiti Poljaku Przepiorki vendarle spravil do damskega dostojanstva. Partija je že b:!a remis. ker v damsfeih končnicah dva kmen proti enemu nimata šans. Toda veliki ameriške bos ie drugače odločil Przeoiorka ie pregledal zamenjavo dam in končano ie bilo. Boi je bil s tem neodločen med Američani in Poljaki, Američani oa so obdržal' svojo točko pred Poljaki. Za poljsko moštvo je bilo usodno, da Rubin s te* n ni mo^ei doseči forme, ki io je pokazal v Hamburgu leta 1930. čeprav se mu je posrečila mar-sikaka krasna partija. Poljaki so se zato morali zadovoljiti z drugim mestom.
Tretje mesto je zasedlo v splošno presenečenje češkoslovaško moštvo. Slično kakor ori Američanih sta želi tudi tu mladost in ognjevitost triumfe. Moštvo ie na ta način prehitelo druze konkurente, ki jih objektivno Drav gotovo ne nadkriliuic. Na važnost telesnega in duševneea razpoloženja smo itak že opozorili ored turnirjem v tem časopisu in naša prorJKovan.ia so se izpolnila. Nečemo s tem trditi, da Čehi svojega uspeha ne bi bili zaslužili. Na sprotno! Prinesli so v boi nekai kar >e dragocenejše od vseh varijant, ponosno ambicijo in žareč patriotizem. Bravo!!
Sedaj pa Jugosloveni! Med 19 moštvi '3 b':!o pač nekaj njihovemu enakovrednih, prav gotovo Da ni bilo močnejšega.
Jugosloveni bi bili orav zares lahko zasedli prvo mesto, imeli oa so smolo. Or. Vidmar, njihov ponos, sp spočetka ni mogel znatjti Bil je brez vaje in nepripravljen! Sest kiol je potreboval, da se je zapodil. Sicer je potem ogromne stvari ao-gel in drl ie naprej z velikanskimi koraki, toda zamujenega ni mogel več popraviti. V količkaj dobri formi bi bil nedvomna lahko knjižil dve do tri nadaljnie točke in pokal bi bil ostal v Evropi. Sicer oa — mogoče tudi tedaj ne! Moeoče bi se b:; potem — kar Bo? obvaruj — Pire prehladi! ali pa bi Konie dobil ošpice. Kdo ve? Usoda ie neizčrpna v svoji hudobnosti :n življenje bi bilo lahko, če ne bi bilo tako težko.«....
Strašno veliko vedo povedati ljudje o moji izgubljeni partiji proti mlademu Mi-kenasu! Evo je. Bil je ponesrečen eksperiment. nič drugega.
Beli: Dr. Vidmar
1.	d?—d4
2.	c2—c4
3.	Sgl—f3
4.	Sbl—c3 •5. a 2—a4
6.	Sf3—e5
7.	i2—1*3
Črni: Mikenas d 7—do c7—c6 Sg8—f6 doXc4 Lc8—f5 e7—e6 Lf8—b4
_ Prav tako sem v Karlovih Varih kot črni igral proti Samischu.
Tisti eospod, ki v zagrebškem »Morgen-blattu« govori o partiji, seveda stvari ne pozna. Takrat sem nameraval žrtvovati v naslednji potezi figuro, kakor jo je tu žrtvoval Mikenas. Toda žrtev je zelo nepregledna. Imel sem premalo časa za fera-čunanje. Mikenas ie dolge mesece doma stvar pripravljal. Analiza ie med tem tudi že izšla v ruskem šahovskem časeraisu.
8. e2—e4	___
stor pri oknu in sedla k pisalnemu stroju.
»Torej? Pišite: Kdaj je izbruhnil ogenj? V oklepajih: Natančen čas. Dalje: Kje so ga najprej opazili? V oklepajih: Priimek in krstno ime očeta in ime gospodarja, starost, vojaško razmerje, socialni položaj, morda občinski revež, veliki ali mali kmet. Le žu-rite se, Sofija Borisovna! Zdaj gre zares, ne za šalo. Ogenj ni igrača. Saj vem, da bi rajši giedali kakor pisali, a ne morem vam pomagati. Za take reči bo pozneje dovolj časa. Ali ste napisali, kar sem vam narekoval? Vse? Natanko po mojih besedah? Nu, prav. Nadaljujmo: Ali je v prizadetem poslopju že kdaj prej gorelo? Ce ni, naj se navede vzrok. Ali ste napisali?«
Trop delavcev je udri v pisarno:
»Za Boga, pošljite vendar gasilce na gorišče! Požar se širi z velikansko naglico in je čedalje večji. Saj vidite, da mu vaščani niso kos!«
»Tovariši, opozarjam vas, da je prepovedano motiti me pri važnem delu, ki ga imam pravkar v rokah. Bolj nego vi razmišljam o tem, kako bi ukrotili besneči element, zato potrebujem miru. Saj veste, da ne smejo brizgalne brez dovoljenja požarnega ravnatelja nikamor iz lope. Njega pa še ni doma.«
Naslednja žrtev figure le do te partije veljala za nekorektno. Da je Przeoiorka izgubil partijo te vrste ie merodajno samo za diletante Aljehin sam ie bil mnenja, da je 8. e2—e4 najboljša poteza. Poznal sem njene globine, toda hotel sem poskusiti vse. To ie ozadje te poteze. Vse kar sledi, je analiza in ne igra.
8.------Lf5Xe4
9.	f3Xe4	Sf6Xe4
10.	Ddl—f3	Dd8Xd4
11.	Df3Xf7+	Ke8—d8
12.	Lcl— g5Xj	---
Najboljša poteza, ki pa tudi ne zadostuje.
12.------Kd8—c8!
črni lovca ne sme vzeti. Na 12.---
Se4Xg5 sledi 13. Df7Xg7 Ln črni zaide v težave, ker mu vedno grozi Se5—f7+ z izgubo dame na dijagonali h8—al, eventualno celo na al.
13.	LflXC4?	---
Tudi 13. Df7Xe6+ ni dobro, čeprav to
potezo hvali zagrebški kritik. Sledilo bi namreč: 13.---Sb8—d7, 14. De6X
d7+ Dd4Xd7, 15. Se5Xd7 Se4Xc3, 16.
Lg5—d2 ThS—e8! in dobi. Najboljše šanse daje še varijanta: 13. Di7Xe6+ Sb8—d7, 14. De6Xd7+ Dd4Xd7,. 15. Se5Xd7, 5e4 Xc3, 16. b2Xc3, Lb4Xc3+, 17. Kel—dl. Le3Xdl. 18. Sd7—c5.
13.------Se4Xg5
14.	Df7Xg7	Dd4—e3+
15.	Kel—dl	Th8—d8+
16.	Kdl—c2	Td8—d2+
17.	Kc2—b3	Td2Xb2+ Nepotrebna žrtev. Črni bi bil lahko takoj odločil z De3—b6+.
18.	Kb3X.b2
19.	Kb2—bi
20.	Dg7—f8 +
21.	Tal—a3
22.	Ta3—a 2
23.	Thl—dl
24.	TdlXd7 +
25.	Ta2—d2
26.	Dr8Xa8
in črni je dobil s močjo.
LbXc34-Lc3Xe5 Kc8—c7 De 3—d4 Dd4XC4 Sb8—d7 Kc7Xd7 Kd7XC7 Sg5—f7 svojo materijalno pre-
Kako žive trapisti
Ob soletnici njihove naselitve v Bajhenburgu
Rajhenburg, 14. avgusta.
Popotniku, na progi od Zidanega mosta proti Zagrebu nudi prioda zares lepe prizore. Na desno je vijugasti tok bistre Save, ki hiti v isti smeri z vlakom, kakor da hoče v hitrosti tekmovati s paro. Na vsaki strani pa se dviga, kakor mogočen nasip, čuvajoč reko pri njenem begu, dolgo položno pogorje. Preden se vlak približa raj-henburški postaji, uzreš popotnik na le« vi, dejal bi, tik nad glavo strmo skalo, go« spodujočo nad Savo, na kateri kaže star grad svoje od let očrnelo čelo V zaseki med hribi je trg Rajhenburg, ki 6e postav* lja posebno s svojo novo Turško baziliko. Ko prideš preko kamenitega mostu čez po« tok Brestanco, zavij na levo po senčni cesti, ki se lahno dviga prot' gradu, današnjemu samostanu trapistov. Žare« izplača se ta poset že zaradi prekrasnega razgleda in sploh zaradi vsega okolja gradu, pri* viačna pa je tudi tista stro-gost in tajinstve-nost, s katero so v ljudskem pripovedovanju še danes obdani molčeči menihi. Vsekakor pa je vsak tuiec v gradu dobrodošel, a grad sam tudi nudi precej zanimivosti tako po svoji starinsko«ti, kakor tudi po današnji notranji ureditvi in novih na* pravah, ki so si jih na prostrani planoti uredili današnji gospodarji gradu.
Mofflo je. da so prvi temelj gradu položili že Kelti. Bolj gotovo pa je, da je bil ta kraj naseljen v rimski dobi. Blizu gradu se namreč nahaja velik vodn ak. ki ga okoličani imenujejo »rimska štirna«. Tu je tudi nagrobni kamen iz rimskih časov, ki je stal prej poleg grajskega ribnika. Grad sam je imel prav različne lastnike, a utr* jen je bil, kakor pravi rajhenburšika kro* nika, leta 1127 po naročilu solnograškega nadškofa Konrada proti navalom Madža* rov. Leta 1434 — pravi legenda — sta ne* srečno končala dva viteza, v katerih je bila takrat poosebljena slava njunih dedov. Starejši je imel trdnjavo na hribu, mlajši pa je bival v gTadu, ki s> ga je dal sezidati ob vznožju te gore in ki tudi danes še stoji. Nekega dne je Nikolaj z gore iz mržnje ustrelil brata, ki je bil v spodnjem gradu pri oknu. Pravijo pa tudi, da sta istočasno streljala oba in se smrtno pogodila...
Stavba je zidana jako trdno, a v prepro* »tem slogu. Zidovje, ki mu je v ospredju sikala sama za temelj, je mestoma silno debelo, višina stavbe pa dosega 20 metrov. Tako je umevno, da so kmečke vstaje kakor tudi pogosti turški napadi ali siloviti potresi zaman butali ob to čvrsto postojanko. Pač pa so popolnoma izginile utrdbe. ki 60 se raztezale proti severozahodu
Ko je bila vprašalna pola napisana, je odšel sluga z njo po svetu in se vrnil čez dolgo časa.
V pisarni je bilo vse na nogah. Uradniki so se kar kosali z ognjem, da bi ga prehiteli. Vendar je bil ogenj urnejši od njih.
Četrt ure pozneje je prišel požarni ravnatelj.
»Pozor!« je dejal, ko je vstopil. »Ta ogenj ni kar tako. Plameni sukljajo tako zanimivo, da sem še jaz gledal njih uničevalno delo dobršno poldrugo uro.«
Namestnik mu je javil, da prosijo vaščani gasilske pomoči.
Riškov je sedel in napisal povelje, naj se brizgalne odpeljejo na gorišče.
»Zdaj se pa zdi, da ogenj že pojema.« je pripomnil nekdo, ko je bilo dano po-velie za odhod v vas.
»Nu, podvizajte se, ogenj seveda ne bo čakal na vas. da pridete tja!«
Ko so prišli gasilci na gorišče, je bilo vse pokončano. Stavba je bila zgorela do tal, ostali so samo okajeni zidovi.
Ali si že obnovili članarino Vodnikove dražbe za leto 1931?
po grebenu gore ter branile dostop. Poslednji lajiški posestnik rajhenburškega gradu je bil Kristijan Filip baron E-sebeck in od njega 60 ga kupili reformirani cistercijani, ki so na pobegu iz Francije iskali varnega zatočišča v tedanji Avstriji.
21. aprila 1881 so prispeli prvi njihovi odposlanci, da uredijo vse potrebno za naselitev. Preureditev gradu se je izvršila v prav kratkem času. Izginili 6o naslonjači, blazine in drugo dragoceno pohištvo. Grajsko gledališče se je preobrazijo v začasno kapelo. Neka druga soba, katere strop še danes lepšajo čedni okraski, je postala ka-piteij patrov. Tam, kjer se je pred krat* kim razlegal trušč veselih grajskih gostov, je postala mirna dvorana za trapistovske pobožnosti. Gornje nadstropje ene cele strani pa je bilo predelano v 30 metrov dolgo spalnico s celicami. 2e do jumja v letu 1881 je bilo vse tako urejeno, <^a 60 iz dumbskega samostana na Francoskem lahko prišli v novi samostan v Rajhenbur* gu trapisti v dveh transportih.
Gospodarstvo trapistov se je začelo po* sebno lepo razvijati, ko so si rajhenburSki redovniki v letu 1885 izvo'ili za svojega priorja očeta Janeza Krstnika Epallea. V notranjščini poslopja so se dovršile vse potrebne poprave, zunaj pa so trapisti po vaanih nakupih kmalu postali edini posest* niki rodovitne planote in gozdovja, ki se razteza proti severu. Približno 500 korakov od samostana, kjer so lepi travnilki, se je dvignila obsežna pristava 6 hlevi, kozolci, parnami, žitnicami, svinjakom, mlinom, žago in raznimi rokodelnicami. Poslopje pristave zavzema 5870 kvadratnih metrov. Nasadili so se sadovnjaki, ki so postali polagoma jako plodoviti. Tudi vinograd v Sremiču, ki so ga prej že graščaki uspešno obdelovali, 6e je popolnoma prenovil in meri danes 10 hektarjev. Trapisti pa so si sredi planote, ki nalikuje lepo oskrbovanemu parku, uredili tudi lastno pokopa* lišče, na katerem so 6ami enaki črni nizki križi z napisi pokojnikov. Opat Epalle pa je tudi postavil posebno poslopje za vzga-jališče mašnišikega naraščaja. Najlepši pridobitni- vir pa so trapisti v Rajheoburgu našli v tem, da so se odločili za fabrikaci-jo čokolade. 27. marca 1895 so vložili prvi kamen za čokoladnico, ki stoji bliziu pristave na krasnem griču. Skoro istočasno se je dvignila nasproti čokoladnici destilarna na paro. Gibalno moč in razsvetljavo daje tovarni kakor samostanu lastna električ-n centrala spodaj v trgu ob Brestanci.
Ora et labora — moli in delaj — je geslo,ki se blešči na pročelju rajhenburške čo-koladnice. Kdor pobliže pozna življenje rajhenburških trapistov, potrdi, da zares mnogo molijo in tudi pridno delajo. Njihov red je zelo strog, če ne najstrožji.So predvsem poljedelci in se morajo preživ* ljati z ročnim delom, poljedelstvom in ži* vinorejo. Obrt sme priti poljedelstvu na pomoč samo tam, kjer zemlja ni dovolj ro* dovitna.
Za trapista se začne dan ob 2. zjutraj (ob glavnih ■ praznikih pa že ob 1.) Kakor tajnostne sence se pomikajo pod hladnimi, temnimi oboki hodnikov v kapelo, kjer se razpostavijo v koru. Prepevajo zornice m hvalnice, kar traja približno pol ure. Nato je pol ure posvečene premišljevanju, nakar da predstojnik znamenje in vsi vstanejo. Začnejo se kanonične zornice. Ko je vse končano, se moli angeljsko češčenje. Nato lahko vsak porabi čas za svoje pobožno* sti, mašniki pa mašujejo do pol 6., nakar zvon zopet pokliče menihe v kor, k jutranji molitvi. Patri gredo nato v dvorano, ki se zove kapitelj. Tu se poje vsak dan za martirologijem po eno poglavje cisterci-janskega pravila, ki ga potem predstojnik razlaga. Po tej razlagi se menihi enkrat ali dvakrat na teden očitno obtožujejo svojih vnanjih pregreškov ali se^ karajo za* voljo njih ter se jim zato naloži primerna pokora. Ko je kapitelj končan, gredo menihi v spalnico, da poravnajo 6vojo postelj, kar je kmalu storjeno. Nato je približno eno uro odmora, ki ga lahko vsak porabi po svoje, za učenje ali čitanje. Slednjič se prične delo, ki ga pravilo predpisuje v vseh oblikah, tako v samostanu, kakor zunaj na polju. Zvečer ob 6. jim zo* pet zvonec naznanja konec dela in menihi se vrnejo v 6am06 tatn.
Opoldne kakor zvečer se zbero v obed-nioi. kjer ni nikakega razločka. So vegetari* janci in obed sestoji iz juhe, zeliščne ali moonate prikuhe in sadja, za pijačo pa je vsak dan opoldne pol litra vina. Mizna opraVa je jako skromna. Posoda je dna-sta, čaša iz gline, žlica in vilice lesene. Po« leti imajo kosilo in večerjo, pozimi pa sa* mo kosilo in zvečer malico. Ob nedeljah in praznikih od velike noči do 14. septembra imajo tudi zajtrk, namreč kos kruha in čašo vina. Na prvi pogled — pravijo trapi* sti — se zdi takšna hrana preskromna, vendar se je precej lahko privaditi takemu režimu, zlasti zaradi tiste začimbe, ki daje tudi preprosti jedi najboljši okus: in to je dober tek...
Opoldne po kosilu gredo vsi trapisti v procesiji v cerkev, kjer se v molitvi spominjajo pokojnih članov. Poleti je po kosilu eno uro počitka v spalnici, pozimi pa ta čas čitajoč Tudi zvečer so še razne molitve. Nekaj minut pred 19. uro pozimi, poleti pa pred 20. uro vsi zapustijo kor na predstoj* nikovo znamenje. Pred akropilnikom pri cerkvenih vratih poškropi predstojnik vsakega trapista, ko gredo mimo njega v spalnico. Tu ima vsak svojo majhno celico. Njena oprema je razpelo- Marijina podo-
ba, kropilnik z blagoslovljeno vodo in pa
dva klina v steni. Postelj tvorijo tri deske, sloneče na zidanem pomolu. Nanje je položena prešita slamnjača, zglavnik in nekaj odej jo popolnjuje. Na to postelj se vleže menih ves oblečen, kakor da je že sedaj pokopan v tej raskavi obleki, ki mu bo nekoč nadomeščala rakev.
V rajhenburškem samostanu živi danes 69 trapistov. Odi. 1881 pa jih je umrlo tudi ravno 59, kar 6matrajo za čudno na* ključje. S prvim transportom jih je prišlo v Rajhenburg 12, in od teh živi samo še brat Ciril, ki je 6pIošno znan daleč na* okrog. 27. oktobra 1910 je umrl priljubljeni opat Epalle, današnji opat pa je njegov bližnji sorodnik istega imena. Svojca« so bili vsi menihi Francozi. Danes sta samo še dva in je največ Slovencev, domačinov. Vsem je naložena stroga pokorščina in po* niano6t.
Gostu trapisti radi razkažejo grad, kjer tujca posebno zanima kapelica, precej dra* gocenih stvari pa ima tudi knjižnica, ki premore nad 10.000 različnih knjig. Imajo tudi lastno tiskarno. Iz obednice te povede-jo morda v celice za novince in brate, dalje pa so tudi sobe za bolnike, ker zdaj leži brat Ciril, star 82 let Nadalje imajo lastno lekarno. Res zanimiva je prostrana spalnica, iz katere je tudi mogočen pogled
na ovinek Save in na prostrano okolje
gradu.
Nad vhodom v grad, v katerega imajo pristop samo moški posetniki, se glasi napis, da je Marija kraljica te hiše. Pred gradom pa je na novo postavljena hiša, kjer je spodaj tudi kapela in se tu vršijo maše, kamor smejo tudi ženske. Poleg kapelice je v tej novi hiši jedilnica za siro* make, ki jih vsak dan nahranijo 20 do 30. Zgoraj je sprejemnica, kjer vsakega gosta primerno pogostijo. Dandanes redijo trapisti pri svojem umnem gospodarstvu 50 do 100 glav živine, i6to toliko svinj, po pet parov konjev in pa slovitega oslička, ki vozi mleko s pristave v grad. Njihova tovarna čokolade in likerjev uživa dober sloves, v sirarni pa producirajo največ zase. Tudi njihova kapljica iz Sremiča je prvovrstna.
V splošnem so rajhenburški reformirani cistercijanci prav priljubljeni med prebivalstvom. Grad 6am pa vedno privablja posetnike, posebno tudi s hrvatske strani. Če vas bo pot vodila tam mimo, le stopite na poset k trapistom. Izvedeli boste še to in ono zanimivost iz njihovega tihotnega življenia, nagradilo vas pa bo tudi razvedrilo ob šetnjah po grajski planoti in razgled z nje po daljnem rajhenburškem okolišu.	D. Z.
Slap Nemiljščice
in Turkova jama
Ljubek izlet na Gorenjsko, v okolico Podnarta
Lep je naš svet, kdo ga ne ljubi? Vsi, ln ne samo mi, tudi tujci ga ljubijo. Lepa je naša zemlja, veliko njenih krasot poznamo, nekatere pa so nam le še zastrte.
Ena pristnih svetinj in lepo ohranjena točka na obrazu naših krasot je gotovo Siap Nemiljščice pri Podnartu ali »Šusu«, kakor pravimo v Podnartu. lo je bdser, da bi ga moral poznati vsak Slovenec. Gotovo daleč naokoli ni tako pripravne, lahke in hvaležne izletne točke, kot je Slap Nemlijščice.
Od Podnarta je oddaljen J/* ure, po zložni poti skozi Dole ob železnici je pristopen od dveh strani Ena pot drži ves čas ob železnici, druga se pa približno na pol pota vzpne čez prijazen Tatmec, da pride nad slap, dočim nas druga, oziroma prva privede pod slap. Še dve smeri sta, ena iz Kranja skozi Besnioo, ki je pa malo daljša, druga je pa bolj priporočljiva za izhod. Ta gre po dolini Nemiljščice na Rovte, je tudi zelo primerna, vendar pa bo v kratkem treba boljših markacij.
A slap sam? V ozki soteski se peni in
Pojdimo od Slapa ob Nemiljščici navzgor! Par sto korakov, pa smo pri »Rimskih toplicah«. Vteh >plankah« rez izvira gorka voda in semkaj si hodijo zdravit rev-matizem reveži. Voda je pa v resnici za kakih 10° gorkejša kakor Nemiljščica.
Pa pustimo že »rimske toplice« in pojdimo v Turkov jamo. Kar čez Tatinec v Rovte, mimo starega znamenja na Sredndci naravnost proti turkovi gostilni. Ampak, za pomnite si, pri Turku se ustavimo samo toliko, da pobaramo za bližnjico, to pa zdaj samo na uho: šele potem, ko bomo iz jama prišli, sicer... Torej Turk nam pravi, 10 minut naravnost v Mali vrh in že smo pri vhodu.
Tukaj najprej nažgemo svetiljke - kart>i-dovke, za dva groša korajže v žep in hajdl strmo navzdol, v živo skalo, v sredino Malega vrha! Na drugem svetu smo. Nič no pomaga, ven se ne vidi, torej pogumno naprej ob svitu svetiljk! Naravnost? Lahko, pa se ne splača, ni nič posebnega. Tukaj smo v globini 40 m, zavijemo raje v desni
Vhod v Turkovo jamo
šumi čez skale v globino 32 m in poje svojo večno lepo pesem o tisočletnih sanjah, za prijaznim Tatincem, ki je vedno zamaknjen v sveti molk, da more poslušati skrivnostno šepetanje Nemiljščice in grmečo pesem slapu. Če stopiš pod slap, te orosi mehka prha meglice in kapljice, ki ti prše v obraz, potem se pa po novoizpeljani ser-pentinasti stezi podaš na prečni most, ki se guga na vrveh in pod teboj pada slap. Čez ta most, ki je bil napravljen šele lansko leto, pridemo prav nad slap. S tem mostom in novo serpentinasto stezo je zelo olajšana pot izpod slapa nad slap, sicer bi bilo treba hoditi daleč na okrog. Ta most in še oni, ki je tudi v načrtu, namreč prav nad slapom, ki bo vezal oba bregova in vsa pota, bosta čisto zadostovala. Kaj več olepševalnih naprav pri slapu bi bilo čisto odveč.
Vsa čast Podnartovčanom, bi so bili toliko podjetni, da so po lastni inicijativi že toliko naredili in žrtvovali za slap. Zdaj bo, kakor se sliši, vsa dela prevzelo SPD iz Kranja, ld bo načrte izpeljalo in baje napravilo celo kočo nekje v bližini Čisto prav, če jo naredijo, obiskovalcev bo vsekakor več, slap sam pa ne bo trpel nobene škode.
Sicer pa je treba slap Nemiljščice videti na lastne oči.
Če ste že pri Slapu NemiljšSce, vas vprašam: Ali veste, kaj je Turkova jama?" Ne veste? Žalostno.
rov, tukaj bo nekaj za nas! Skoz! ozko
špranjo se splazimo, potem se nam odpre zopet nov podzemeljski svet Vlažna tla, — previdno, prosim! Glas votlo doni. Kapniki, krasni kapniki! In cele stene so prevlečene s kristali, ki ob svitu luči menjavajo svojo barvo na vse mogoče načine, — ali si morete misliti kaj lepšega? In še naprej! Kapniki vedno večji, lepši, vedno večje stene so prevlečene z apnenčevo sigo. lake čudovit je ta svet, tako svojstven, ila človek samo strmi in se zamisli v tisoč m tisočletno delo m snovanje narave, ki jo ustvarila tak umotvor, ki ga ne zmore noben umetnik. Največji umetnik je pač narava sama. Planika je simbol naših planin, kapnik pa je simbolj taiinstvenega in pravljično lepega podzemeljskega kraljestva.
Zdaj smo v največji dvorani, globoka in široka je, kot cerkev se zdi globina 100 m. Naprej danes ne moremo. Škoda, lepe stvari bi še videli, a za pot naprej nujno rabimo vrv ali lestev. Še enkrat poglejmo to bajno kraljestvo podzemlja, zdaj pa zopet pohitimo v kraljestvo solnca, na zemljo! Trudni smo, na dolgi podzemski poti se je naše oko navadilo medle svetiljke in zdaj, ko smo zopet na solncu, nas kar oči skele. Pa bo že bolje, stopimo zdaj — zdaj šele — tja doli do Turka, da se za njegovo mizo malo pokrepčamo in osvežimo po dolgi poti in Turku povemo, kdaj bomo spet prišli na tako poti
Reke usihajo zaradi suše
Pogled na plitko strugo Labe pri Magdeburgu, ld jo v sedanji vročini lahko pre*
brodifi pei
KULTURNI PREGLED
Pravda zoper
Jezusa Kristusa
V	zasedanju Pruske akademije znanosti je profesor Lietzmann, ki je kot cerkveni zgodovinar v Berlinu naslednik lani umrlega največjega sodobnega teologa Adolfa Karnacka, nedavno predaval o Jezusovi pravdi. Preko religiozne pesnitve o Jezusovem trpljenju, ki se razodeva v štirih evangelijih, je skušal priti do zgodovinskega'jedra v obliki preprostega poročila.
Markov evangelij je edini prvotni vir za pasjonsko zgodbo. Bil je osnova ostalim evangelistom. V zgodbi od poti na Oljsko goro do vstajenja predstavljajo prvi del štiri postaje, ki so v zvezi s Petrom: Jezus napove Petrovo zatajitev po Getzemaniju in posvari Petra, Jezusa ujamejo, Jezusa zasliši judovski veliki zbo- fsinedrij), Petrova nezvestoba se uresr,. Povest prepletajo posameznosti, ki oživljajo celoto, čeprav imajo malo stika z Jezusom. Razločno v osprediu stoji Peter in je mestoma glavna oseba:* poročilo potemtakem neizpodbitno izvira od Petra iD zasluži zgodovinsko zaupanje, ker si domišlija srenje gotovo ne bi izmislila srametnega nočnega prizora o svoiem voditelju. Seveda je prikaz vseskozi stiliziran — to se kaže zlasti v poudarjenem trojnem ritmu, ki razgiba zatajitev in molitveni prizor v Getsemaniju — in prelit v obliko, prikladno čuvstvovanje občine.
V	zgodbo o zatajitvi je pa že Marko kot neki tuj člen vrinil Jezusovo zasliševanje pred velikim duhovnikom (Mark. 14, 55 — fio). (Iz besedila se še da spoznati, da je zgodba o zatajitvi prvotno tekla brez pre-stanka.) Po Markovem besedilu je veliki zbor že v nočni seji izrekel sodbo: Jezus se zaradi bogokletstva obsodi na smrt. Za lo sejo pa nimamo zanesljive priče._ Peter ni porok, zakaj evangelist dvakrat izrecno poudari, da je Peter prišel na dvorišče palače velikega duhovnika in da je ostal spo-
' daj. 0 razpravi torej ni mogel slišati ničesar, druge priče sploh ni. Zgodba zgodovinska visi v zraku.
Odločilen pa je naslednji preudarek. Ako bi vendarle tdili, da je Jezusa obsodil veliki zbor zaradi bogokletstva na smrt, tedaj bi ga morali po levitskem zakonu usmrtiti s kamenjem. Toda popolnoma nedvomno je bil Jezus križan; to pa je tipično rimska kazen, iz česar sledi, da je odločilno sodbo izrekel Pilat, da torej Jezusa ni obsodil judovski veliki zbor. Ugovor,_ da ie Pilat samo izvršil judovsko sodbo, češ, da je veliki zbor smel pač formalno obso-pti, da pa ni imel pravice, sodbe dejansko izvršiti — ta ugovor zavrača Lietzmann z opozoritvijo na ^knjigo francoskega jurista .Teana Jnsterja v knjigi o Judih v rimskem cesarstvu: šest pozitivnih pričevanj govori za to, da je imel veliki zbor za Pilata vso pravico, da kaznuje verske zločince in bo-gokletnike s smrtio. Če Jezusa niso po judovskem pravu kamenjali, tedaj ga tudi ni judovsko sodišče obsodilo zaradi bogokletstva. Markovo poročilo 14, 55—65 torei ni zgodovinsko.
Naslednji drugi del pasijonske zgodbe se ne sklicuje na Petra, ampak ie poročilo, ki ga je teologija občine preoblikovala in lihi rgično stilizirala in ki se v vsem bistvenem pač strinja z dejanskim potekom. Naslov »Kralj judovski« in zasmeb s škrlatnim plaščem in trnjevo krono sta nedvor umna. Naslov je v naziranju uradnika rimske uprave pomenil, da spada krivec med nacionalistične podpihovalce, ki so Judom razvnemali strasti in verski fanatizem. Zato je prišel tudi v eno vrsto z Barabo. Kot -Kralja Jugcvskega« ga je Pilat obsodil na smrt in ga" dal križati kot vsakega preku-cuha.
Zakaj so pa Kristusa prijeli? Mislili bi lahko, da pri kakem uporu, kjer je nastopil kot »mesija«, n. pr. tedaj, ko je pregnal prodajavce iz templja: hrup je privabil Rimljane in ti so ga prijeli. Ta domneva bi pa izločila vso povest o Petru, ki jo Lietzmann ceni kot poročilo očividca. Ta povest priča neovržno, da so Jezusa ponoči na skrivaj prijeli, odvedli v palačo velikega duhovna in naslednje jutro izročili Pilatu. Judovska oblast je hotela Jezusa odstraniti, njej se je zazdel prizor v tempelinu nevaren in ne Rimljanom zaradi politične var-nosi. Judom se je zameril Jezus tudi z marsikaterim protifarizejiskim izrekom.
Celotna slika je torej naslednja: Jezusa po v Jeruzalemu slavili kot Mesijo m dejansko je on tudi nastopal kot pooblaščenec Božji in našel pripadnike v ljudstvu. Ker se je razen tega ostro obračal proti farizej-stvu, je umljivo, da se ga je skušala judovska gospoda iznebiti. Ni se pa hotela spustiti v versko pravdo — njen konec bi bil
Najstarejši lik človeške gmotne in duhovne kulture
Človeško znanje, ona panoga kulture, v kateri je napredek posebno očiten in po-polnoma nedvomen, si podreja vedno nova polja in odkriva vedno nova dejstva. Od kcnca srednjega veka dalje, zlasti pa v zadnjih desetletjih se spoznavanje novih dejstev tako hitro množi, da postaja ta pregled preko njih in njihova razlaga vedno- težavnejša, in to je edina točka, ki morda vsaj nekoliko opravičuje govoriti o krizi znanosti. Med znanosti, ki so v novejšem času zelo napredovale, soada tudi iprazgodovma. Ta preiskuje one dobe človeške preteklosti, iz katerih niso ohranjeni pisani viri ( v takem obsegu, da bi ne bili samo konvencionalni znaki za medsebojno obveščanje, temveč izraz sklenjenih ^miselnih vrst), pač pa »starine«, ostanki in (sledovi človeškega delovanja, torej več fkakor poedini deli človeškega okostja. Jas-!no je. da so za človeka sploh in za njegovo kulturo, ki ie njegov največji ponos, posebno važni oni časi, ko je postal res človek in položil temelje svoje kulture. In vprav te čase odkriva ter razlaga prazgodovina.
Medtem, ko spadajo najstarejši nam ohranjeni (doslei najdeni) ostanki človeškega okostja morda v terciarno dobo, najdemo — brez pravega prehoda — orve sledove, ki nosijo iasen znak človeškega delovanja, šele v diluvrju (ledeni dobi), in sicer najstarejše na Francoskem. Te starine kažejo izrazito in čisto lovsko kulturo, »zbiralni študij«, brez domačih živali. Ce se ne oziramo na dvomljive eolite. je najstarejše orodje in orožje kamen mandljeve oblike, tkzv. »pestna zagozda«. ki ie z debelejšim delom v roki služila za vsa rokodelska opravila. V mlajši ledeni dobi ga je izpodrinilo manjše, že specializirano
pri količkaj mirni preiskavi in spričo notranje razcepitve judovstva v teoloških rečeh dovolj negotov. Ubrali so torej enostavnejšo pot, prijeli Jezusa in ga izročili rimski oblasti z obtožbo, da je kot mesijanski kronski pretendent javni mir turoultuarično kalil. Rimski prokurator se je dal prepričati glede obtožbe: vprašanje zase je, ali se je še mnogo trudil za pojasnitev dejanskega stanu — vsekakor so bili tožitelji mogočni judovski starešine, obtoženec pa le navaden Galilejec. Jezusa so obsodili kot upornika in ga pribili na križ.
Toda občina je vedela, da Judje ubijajo
po Bogu poslane preroke in ohranila je besedo Jezusovo, da bo moral kot vsi preroki umreti v Jeruzalemu. Tako so si kristjani z nezavedno samoumljivostjo preoblikovali pasi jonsko zgodbo. Lietzmann zaključuje: tudi izročilo zgodbe o Jezusovem trpljenju sloni na zanesljivi zgodovinski osnovi in čim prodirneje uporablja kritika literarna in stvarna pomagala v razgonetenju izročila, tem uspešneje pobija strašila fantastičnega dvoma.	P. Pajk.
Še o vprašanju naše kulturne propagande
K članku v »Jutru« z dne 1. avgusta smo
prejeli naslednje vrstice:
Kako potrebna je smotrena kulturna propaganda, sem se spomnil, ko sem listal po »Jahrbiicher fiir Kultur und Geschichte der Slaven,« glasilo Vzhodnoevropskega instituta v Breslavi. V IV. letniku na 120 stranj sem našel značilno beležlko o pokojnem Otonu Župančiču, ki jo je »Jutro« že pred leti glosiralo, ki pa je vredna, da jo malo osvežimo.
V omenjeni publikaciji je znami literar* ni kritik Otto Forst Battaglia objavil po* ročilo o jubilejnem članku Vojeslava Mo* leta za petdesetletnico O. Zupančiča, ki je izšel v februarski številki poljskega literar* nega mesečnika Przeglad Wepolczesny, zv. 24. (1928), str. 291—299. Poročevalec pM,vi. da je Mole podal »jedrnat oris slovenskega pesnika, ki je po kratkem življenju umrl 1918 v starosti 41 let. Razen lirike za otroke, nedokončanega odlomka satiričnega epa in po smrti izišie tragedije, je napisal tele pesniške zbirke: Čašo opojnosti, Čez plan, Samogovore, V zarje vidove. Bil je romantik najčistejšega kova. Lepi, melodič* ni jezik svojega naroda je mojstrsko podal v melodioznih verzih.« To je tisto kratko poročilo, ki obsega razen navedbe zbirk in zadnjega stavka toliko neresničnosti, kolikor ima besed, in jasno razodeva ne« skonono poročevalčevo nevednost in ne« poznanje naše književnosti ter skrajno nemarno in površno čitanje Moletovega spisa. Samo na ta način si moremo pojas* niti, kako je Battaglia utegnil mirne duše zmešati podatke o Cankarjevem življenju in Župančičevem delu ter iz obojega na« praviti novega slovenskega pesnika — nekega Otona Župančiča, najčistejšega ro* mantika, ki je 1918 umrl v 41. letu živ« Ijenja.
V. Mole slika nastop naše moderne, po* udari pomen izgube Ketteja in Murna, ori* še na kratko Cankarja" tis nato poda sedem strani obsežno analizo Župančiča*poeta. Battaglia pa je od Cankarja vzel starostno dobo in letnico smrti in na podlagi te po* mote zapisal, da je zapustil Župančič ods lomek satiričnega epa in da je Veronika Deseniška po smrti izišla tragedija.
Tudj karakteristiko Župančiča si je sam po svoje izdelal: Iz Moletovega stavka, da je bil Cankar zvest »ekspresionizmu v najboljšem pomenu besede,« je napravil »Župančiča romantika najčistejšega kova,« ker je obenem brai, da so moderni prinesli v slovensko knjigo »tedaj mogočno vladu* joči romantični realizem«.
Ta vest o Župančiču v tujini nam je zo* pet v spodbuden zgled, da ne delamo samo doma in čakamo, da pridejo tujci k nam in nas vprašajo, kdo smo, kaj imamo in kaj hočemo. Vsakdanja je naša zaroečkar* skoiOČanska navada, da se skoro nad vsakim poročilom, kj izide o nas izven naših narodnih mej izpod neslovenskega peresa, jezimo in valimo krivdo na tuje »znan* stveniike« itd., sami pa se zopet pomirimo ob poliču ali črni kavi in vse je dobro. Sami moramo s svojimi 6pisj iti v tujino in jo informirati ter ji dati pripomočke, iz katerih bo mogla črpati znanje o nas. Prej ne bo nič bolje. Zadnjič omenjeni članek O. Berkopca o slovenski literaturi zasluži prav zaTadi povedanega naše pri* znanje.
Stanko Bunc (Praga).
kamener.o orodje: eno za rezanje, drugo za struganje, tretje zopet za vrtanje. Poleg kamna nastopa tudi kost, predelana v šilo in iglo, harpuno in bodalo. Lesenega orodja se do danes ni moglo ohraniti nič. Žgane posode iz gline diluvialni človek še ni poznal, tekočine je pač shranjeval v lesenih ali iz protja spletenih posodah, ki jih ie znotraj zamazal z ilovico. V mlajši ledeni dobi nastopi že tudi orodje z držaiem ali ročajem, ki predstavlja važen preobrat v tehniki in boju. Na koncu te dobe najdemo že lok in puščico.
Kakor nam kažejo ohranjene slike, ie bil človek mlajše ledene dobe tudi že oblečen, in sicer ženska v večjem obsegu kakor moški. Kulturnozgodovinsko je zanimivo, da je bila ženska obleka že tedaj krilo in torej je bila že tedaj razlika v obleki obeh spolov, dasi to v njuni postavi sami nikakor ni utemeljeno. Tudi nekaj sličnega kakor moda se da spoznati iz slik, vsaj glede frizure, zlasti ženske. Lasje so speteni v številne dolge kite, ki so med seboj zvezane, kakor pri starih Egipčanih. Pozneje vidimo razpuščene lase, v njih pa pri obeh spolih peresa ali cele krone iz perja kakor pri Indijancih.
Kot lovec, človek ledene dobe ni imel popolnoma stalnih bivališč. Prebival je na prostem, pod prirodnimi strehami (pre-vesnimi skalami) in zlasti v zemeljskih jamah. Kjer je mnogo takih jam (severna in zapadna Španija, južna Francija), tam se je prebivalstvo precei zgostilo. Jame je diluvialni človek puščal, kakršne so bile, in jih n? preurejal. So pa še tudi slike, ki po vsej priliki predstavljajo šotore, ki so torej prve umetne stavbe. Ze tedai ie člo-vefc uporabljal ogenj, za razsvetljavo so mu služile-ne samo treske, temveč tudi že kamenene svetiljke, v katerih je gorela živalska mast. Sam pa si je znal pripravljati ogenj šele v mlajši ledeni dobi.
Dreiser — šestdesetletnik
27. t m. stopi ameriški pisatelj Theodo-re Dreiser v 60. leto. Pisateljev oče je bil Nemec, po poklicu tkalec. Mati je bila ho-landskega rodu. V zakonu je bilo dosti otrok in Theodore ie bil deveti no vrstnem redu. Zato je najti v vseh njegovih delih namigavanja na bedo v ranih letih. Iz njih se dalje zrcalijo konflikti vesti in' boj proti prestrogi vzgoji.
Dreiser je bojeval težke boie čreden le kaj postal. Očeta je imel skoro vedno oip-ti sebi, mater pa na svoji strani. S šestnajstim letom se je otresel domačega jerob-stva. Napotil se je iz Indiane v Gbicaga in se je začel poskušati v najrazličnejših poklicih.
Eno leto je poslušal predavanja na univerzi v Inddani. Potem je šel za reporterja k nekemu listu v Ghicagu. Šele novinarski poklic mu je omogočil pot v Newyorik, kjer si je toliko opomogel, da je začel sam izdajati časopis.
Romanopisec Je postal šele v drugi polovici življenja. Do 30. leta ni napisal nobenega romana. S tem pa se ie začela nova bojna doba njegovega življenja. Kajti Dreiser je bil tudi kot pisatelj novotarec pre-kucuh. S Sinclairom Lewisom O' Neillom in Hergesheimerjem je začel burkati valove na morju mladega ameriškega slovstva. Nastopil je proti romantiki, odmerjal vedno več prostora sooijalnemu elementu v svojih delih. Odličen soborec mu je bil v tem pogledu Jacik London.
Javnost ga ni sprejela brez usrovora. V začetku je močno protestirala proti njemu in ga odklanjala. Skušali so ga tudi spraviti v sramoto s kompromisi. Tu ni podlegel. Z veliko žilavostjo je ostal zvest samemu sebi. opisoval ameriško življenje kakor ga je videl na lastne oči in razgaljal boleča mesta z jedko psihologijo.
Njegova moč je slednjič premagala okus občinstva. Umetnik si ga ie podvrgel. Iz-prva so se ljudje bližali njegovim delom s spoštovanjem, iz tega je vznikla ljubezen. Danes je pisatelj svetovnega slovesa in če je Ian.i deja!l Sinclair Lewis. da je Nobelove nagrade vreden Dreiser prav tako kakor on. ni dal s tem priznanja samo pisatelju, ampak tudi novejši ameriški književnosti. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da ie Dreiser eden izmed najstarejših ameriških književnikov, ki so panogi lenega slovstva pridobili spoštovanje doma in v svetu. Najznačilnejše Dreislerjevo delo je »Ameriška tragedija«, ki ie tudi filmana za ceno močnih ^avtorjevih protestov, kajti Dreiser ni molčal, ko so napravili iz njegovega romana malovreden zmazek za platno.
Glasbena kramljanja: Šlager
Zanj nimamo prave domače besede. In vendar živimo v dobi »šlagerjev«. Posebno ulogo imajo v sodobnem glasbenem življenju. Tu obstoji prava »mistika šlagerjev«. Skladatelj, ki jih komponira, nikdar ne ve v naprej, ali bo njegova popevka postala »šlager«. Prave skrivnosti »šlagerja« ni še nihče odkril. Takšen uspeh zavisi kajkrat samo od enega trenutka, ene same srečne razpoloženosta ali srečne interpretacije. »Šlagerjem« ne odpira poti v svet samo lepota, marveč prav ono, česar ne more nihče definirati. Včasih je samo en takt, ki daje kompoziciji uspeh, drugekrati je kakšna stara narodna popevka srečno predelana in ogreje srca poslušalcev. Toda ko kakšen »šlager« užge, tedaj mu popularnost raste neverjetno naglo. Človek mora uprav iskati meslo, kjer bo varen, da mu ne udari na uho kakšen »šlager«. Iz vseh odprtih oken, kavarn, gramofonov, iz ust vseh, ki
aiajo peti ali žvižgati — prihaja vedno ena
in ista melodija. Preganja nas celo v sanjah, upija se v obleko, v krožnik, v kozarec, v hodnik, v plinsko svetiljko, v izložbe, skratka: v vse, kar nas obdaja. Vidi se nam, da nam na vsakem koraku vsii ti predmeti z režečim obličjem pojo na uho melodijo, da nas spravlja v obup.
Kajpak, taksni »šlager j i« se neverjetno dobro prodajajo. Občinstvo, ki morda nikdar ne izda niti dinarja za boljše kompozicije, kupuje takšne note kar na veliko. Pri tem nič ne vprašuje, kako drage so. Lahko sem se preveril na lastne oči, da so v neki zagrebški trgovini muzikalij prodali v teku pol ure štiri zvezke nekega novega »šlager-ja« in sicer po 28 Din dve bori strani! Naj bi se bil kdo drznil, zahtevati od istega kupca 20 Din za pesem ali klavirsko kompozicijo kakšnega domačega skladatelja!
Da pa dobimo vsaj približen pojem o nakladi modernih »šlagerjev« in možnosti bajnega zaslužka, oglejmo si naslednje podatke:
Šlager »Ausgerecbnet Bananen« je dosegel naklado čez tri milijone zvezkov. Računajmo za vsak zvezek »samo« 20 Din, pa bomo dobili prikupno vsoto 60 milijonov Don.
Za »Bananami« prihaja na prvo mesto »Va-lencija«, ki je razprodana v več kot milijon izvodih. Enako naklado ima popevka i Izgubil sem svoje srce v Heidelbergu«. Skladatelj Hugo Hirsch je takisto dosegel milijon izvodov s svojlim >\Ver wird denn wei-nen,wen man auseinander geht«. Jean Gilbert je često dosegel s svojimi »šlagerji« milijon. Sem gredo: »Liebliche kleine Diu-gerchen«, »In der Nacht, wann die Liebe erwacht«, »Ach, wenn das der Petrus wiiss-te« itd.
Walter Kollo je dosegel blizu milijon izvodov s popevko »Das ist der Friihling«. Njegove -Rdeče rože« so razširjene v 100 tisoč izvodih. Franc Lehar se je moral zadovoljiti z naklado 250.000 izvod, za »Gern hab' ich die Frauen gekiisst«. Emerich Kalni an je imel svoj največji uspeh z opereto »Grofica Marica«. Pesem iz te operete »Pojdimo v Segedin« je razprodana v 750 tisoč izvodih.
Velike naklade beležijo »šlagerji« »Heim-weh« (od istega skladatelja kot »Banane«), »Nižnij Novgorod«, »Ko bi videl mojo tet-ko". Zanimivo je, da popularni »šlager« iz operete »Madame Pompadur«, »Josef, ah, Josef«, ki ga pozna vsak otrok, ni prekoračil 100.000 izvodov. Razlog utegne biti v tem, da ga človek tako lahko zapomni, da ne potrebuje not. Robert Stolz je imel velik uspeh z dvema »šlagerjema«: »Salome« in »Du sOsse Klingelfee«, vendar sta oba vzlic veliki popularnosti dosegla naklado »samo« 50.000 izvodov. Tudi tu utegne biti isti vzrok, kot smo ga označili pri prejšnjem »šlagerju«. Richard Fall si je pridobil neza-slišno popularnost s šlagerji »Kje so tvoji lasje, Avguštin« in »Katarina«. Vsaka teh skladb je šla v 750.000 izvodov med ljudstvo.
Tu moramo poudariti, da višina naklade nikakor ne označuje vrednosti in lepote komada. Kakor smo rekli že v začetku, Je uspeh skrivnost, ki je ne more nihče doumeti. Sreča je v naključju ali pa naključje dela srečo. Vsekakor so »šlagerji« svojevrstno vprašanje sodobnega glasbenega življenja in značilni za današnjo dobo.
—žh— Zagreb.
Nova drama Mak s trna Corkega
Maksim Gorki je po več letih odmora zopet napisal dramo. Naslov ji je »Jegor Bu-iičev in drugi«. Drama je prvi kos tetralo-gije, katero ima pisatelj že zasnovano v c* loti.
V tetralogijd obdeluje Gorkij rusko zgodovino od zadnjega leta vojne do naših dni. Prvi del se začenja z dnevi pred februarsko revolucijo 1917 in označuje usodo vlade Ke-renskega.
Napačno pa bi bilo misliti, da piše Gorkij politično revijo v slogu časa. Sam se je zavaroval proti temu, da bi pripeljal na oder zgodovinske osebnosti. Kaže nam samo učinke zgodovinskih dogodkov. Kraj dogajanja je večje mesto v provinci, glavne osebe v drami pa so neki meščan, neki trgovec in njegova družina.
Tudi v nizanju prizorov ne kaže pisatelj običajnega okusa. V zrcalu, ki ga postavlja pred nas, prikazuje v napredujoči revoluciji propad trgovčeve družine z vsem, kar visi na njem. Prikazuje predvsem njene tragične napake in notranjo desorganizacijo inteligentne, psevdoliberalne plasti ruske predvojne družbe in njenih voditeljev.
Prvi del tetralogije se bo že letos v jeseni predstavljal v Vahtangovem gledališču. Vaje za dramo so že v teku, premiera bo
torej v kratkem.
Pesniki in lokomotive
Iz Moskve poročajo: Kako zelo skušajo v Rusiji pritegniti duševne delavce k praktičnemu delu, izhaja iz oklica, ki so ga v najnovejšem času priobčili ruski listi. V tem odprtem pismu pozivajo železničarji pisatelje, pesnike in dramaturge, naj jih podpirajo v boju proti nedostatkom v prometu. Pismo ima obliko poziva in se glasi: Pisatelji, pesniki in dramaturgi!
Osrednji železničarski odbor se obrača na vas s predlogom, da postavite vaše talente in zmožnosti v službo boja za vzorne lokomotive, za vzorno sprovedbo socialistične odprave blaga, za vestno računovodstvo v železniškem prometu.
Bičajte v zbadljivih stihih, v ostri prozi, v satiričnih komedijah vse, kar ovira prometno delo. In v verzih, povestih in dr.*-mah proslavljajte najboljše v socialistični tekmi.
Ne prizanašajte z vašimi ostrimi izrazi delu zadružnih ustanov, če odpovedo v kulturnih in socialističnih vprašanjih, ki se tičejo blaginje železniškega delavstva".
To odprto pismo je naslovljeno v prvi vrsti na odličnike sovjetske književnosti. Se-rafimovič, Damjan Bjedni, Gorkij in Bez-iinenski so z njim izrecno pozvani, naj po-elanejo trubadurji ruskega prometništva. Menda se je prime' ilo prvič v zgodovini književnosti, da sta se srečali dve tako daljni stroki kakor sta leposlovje in promet v delavskem oklicu za korist prometa in U-&tih, ki živijo od njega.
r '
Aleksander Blok '
K desetletnici pesnikove smrti
Minilo je deset let od Blokove smrti. V tem času ie postal pesnik iz simboiista klasik. Danes ga prištevajo k zaključeni dobi ruskega pesništva, k dobi. ki sega od Zu-kovskega in Puškina do Blioka. Mlajši B!o-kovi sopotniki Hlebnikov in Maiakovskij kažeta že v prihodnost, on spada v preteklost. Navzlic temu je in ostane zvezda, ki bo živo svetila na ruskem pesniškem nebu in ne bo nikoli učinkovala kakor ar-haizem.
Bloku gre mesto ne le med največjimi liriki ruske književnosti, poleg Tiutčeva in Feta, amipak med svetovnimi liriki vobče. Kajti kakor oni je nepremagljiv po . času prav zato, ker ie tako čist pesniški studenec, ki vedno žubori iz njega. Ce pogledamo Brjusova, Bjelega, Oumiileva ali pa Hlebnikova aH Maiakovskega vidimo, da imajo na sebi nekaj otipljivega, konkretnega. Majakovskij je n. pr. našel besedo, ki je bila med množicami, vzel jo je in ii odredil mesto v pesništvu in verzu. Bjelv ie prispeval neologizme. šel je v etimologijo in s tem oplodil poezijo. Gumilev je ustvaril čudovito plastiko ostrih ritmov, dal 'e vsaki besedi poseben zvok. Blok vsega tega nima. On stoji izven tega. njegovo pesništvo je vse prej nego plastično. Niti njegovo besedišče ni posebno bogato, še njegove slike niso posebno jasne. Njegove podobe se ponavljajo in so vedno eno in isto: Simboli. Megla, veter, sneg, barve: Zlata, modra, rdečkasta, siva. bela, srebrna to so njegovi elementi. Toda Bilok ne riše nikjer, on določa z besedo samo duševno vzdušje. nastrojenje. ki učinkuje močnejše kakor n. pr. konkrefizem poetov novejše dobe. Vsebina Blokovih pesnitev so prividi, ki opajaio in pretreseio človeka. Njegovih »Dvanajst« in »Skiti« ostaneta za večne čase dokumenta velikega pesnika, priči bridkega časa. ki je v njem živel in njegove neizčrpne tragike.
V to dobo segajo tudi začetki duhovne kulture. Pisave v spredaj omenjenem smislu tedaj še ni bilo, pač pa so ohranjeni neki konvencionalni znaki. O verskih predstavah te dobe se ne bo dalo nikoli nič gotovega dognati, ker jih ni nikdo fiksiral, pač pa nam dokazujejo grobovi, v katere so dajali mrtvecu okraske, orodje, orožje in hrano, da so verovali že tedaj v posmrtno življenje. Vsi znaki kažejo, da so bile nekatere jame namenjene izključno kultu.
Kultična je bila tudi diiluvialna umetnost. Starejši aJuvij je popolnoma brez umetnosti. Za najstarejšo likovno umetnost je treba smatrati plastiko, ki uporablja vse tri prostorne dimenzije in tojej zahteva najmanj abstrakcije. Ohranjene umetnine so naturalistične in v svojem stilu absolutno popolne: iz kamna, kosti in drugih snovi oblikovane statuete golih žensk. Lepotni ideal je še popolnoma animalično — mesen, obraz gladka ploskev, pač pa je zelo skrbno izdelana frizura; znaki ženskega spola so posebno močno poudarjeni. F^rofci koncu ledene dobe izpodrinejo te statute izdelki umetne obrti, pretežno držaji bodal v živalski obliki. Sijajni naturalizem človeških figur se umika kompromisu med prirodno vernostjo in smotrenostjo. V jamah se najdejo tudi poedinski in skupinski monumentalni reliefi. Posebne omembe vredna ie mnogo občudovana mojstrovina: manjši kip konjske glave iz Mas d' Azila.
Svoj vrhunec je dosegla diluvialna umetnost v slikarstvu. Najštevilnejše so risbe, večinoma manjše, nekaj iih je pa t"dl mo-numentalnih. Naiboli bogata na risbah ie jama pri Combarellesu, kier najdemo številne risbe divjega konia. leva, mamuta ir človeka (ali opice?). Posebni mojstrovini sta dve grafiki: mamut O.a Madeleine) 'n severni jelen (Thaingen). Črte so tu potegnjene z odlično tehniko in geoijalno sigur-
nostjo, bistveno je ločeno od nebistvenega, zadeta je celo perspektiva. Grafične slike človeka, med katerimi so tudi že groteskne karikature, v splošnem ne do-sezajo naturalističnih živalskih slik.
Razvoj diluvialnega slikarstva v ožjem smislu je šel od starejših silhuet z rdečim ali črnim obrisom k še vedno enobarvnim slikam v že bolj izrazitem naturalizmu vrhunec pa predstavljajo dvobarvne slike, v katerih prehaja rdeča barva v črno. V službi slikarstva sta večkrat tudi grafika in reliefna plastika. Tako nastane skupna umetnina najsilnejšega naturalističnega učinka. Najpomembnejša najdišča diluvialnega slikarstva so v južni Franciji (jame pri Fort de Gaume in pri Marsulasu) in zlasti v severni Španiji (Altamira), kjer prevladujejo slike tura v vseh pozicijah in nastrojenih. Prvič v zgodovini umetnosti ie tu izraženo v očeh tudi že čuvstvo (beo, bol). Izčrpane so vse možnosti, ki se dajo misliti za dve temeljni barvi
Naturalistični stil je končno dosegel točko. preko katere v isti smeri ni mogel več dalje, zato prehaja vedno bolj v stilizirane oblike, ki poudarjajo samo bistvene momente. To je proces, ki se pozneje ponavlja v zgodovini še večkrat. Bogato najdišče ekspresionističnih umetnin ledene dobe je pri Valtorti v Španiji. Pri lokostrel-cu je gornji del telesa neprirodno podaljšan, rame same so močno dvignjene: mirno korakajoči dobi predolge noge, pri ležečem so mišice na stegnu in mečih močno pretirane itd. Povsod se nam vsiliuiejo presenetljive sličnosti z modernim ekspresionizmom, vendar pa je med obema temeljna razlika: diluvialni ekspresionizem je priroden primitivizem, moderni oa hote-na primitivnost. Ze v diluvialni dobi ie šel ta razvoj do znakov, ki so povsem konvencionalni in mnogokrat sploh ne spominjajo več na nobene prirodne predmete.
Letošnje menarodne glasbene svečanosti so bile na Angleškem, deloma v Oxfor-du, deloma v Londonu. Produkcija komorne glasbe so bile v prvem, koncerti orkestra v dirugem. Poleg dveh zgodovinskih koncertov sta se vršila dva koncerta z modernim sporedom, dva orkestralna koncerta in za nameček še zasebni koncert angleške glasbe. Anglija se v teh produkcijah ni posebno izkazala, če odštejemo mladega Constancea Lamberta. No-votarci so zelo odobravali simfonično skladbo Poljaka Romana Palestra. komorno skladbo Rusa Leona Knipperja, duhovito baletno kompozicijo Pražana Ervi-na Schulhoffa, pri kateri je sodelovala skupina plesalke Mayerjeve. klavirsko sonato Josefa Jockla. zbore Egona Wellesza, kompozicije Angela Silesiusa. simfonijo Antona Weberna v dveh stavkih in godalni trio Josefa Kofflerja. Prihodnje leto bodo svečanosti (po številu 10) na Chmaiu.
Kakor vsaka umetnost, je tudi umetnost ledene dobe funkcija kulture, njeno vseb -no in stil določa prostorno in časovno okolje. Dokler je bila ta kultura čisto lovska, ni dovoljevala nobenega drugega stila razen naturalističnega, ki pa ne prepisuje vseh tudi najmanjših potez, temvež ima od vsega početka oster pogled za bistveno. Ce jo pojmujemo tako. tedai iz-gublia diluvialna umetnost svoio zagonst-nost in fenomemalnost, ki io ima v prvem trenutku za opazovalca, in se uvršča v veliko zakonitost življenja. Zakonit ie tuci nien razvoj do napredujoče stilizaciie. ne zaradi tujih vplivov, temveč po noti notranjega stopnjevanja duhovne vsebine, ki je bila v njih od vsega početka. Razvoj k baroku doživi vsaka stilska perioda.
Lovska je tudi vsebina diluvialne umetnosti in zato vseskozi moška. Ni en a predmeta sta pretežno divjačina in ženska. Glavni njen namen ie magičen: privabiti in začarati hoče predmete, ki si iih umetnik želi. Z razvojem od naturalizma preko simbolizma k ekspresionizmu se sklada todi vsebina slik. Od začetka imamo skoro izključno slike stani, pozneje pa slike dejanj. Prave skupinske slike najdemo šele na koncu.
Zaradi svoie prostorne in časovne razsežnosti ta umetnost ni povsem enotna, temveč kaže krajevne in časovne razlike, sot izrazito lovska, na ie močno individualistična, zato se ne smemo čuditi, če najdemo že v ledeni dobi poleg mnogih dobrih umetnikov tudi nekatere posebno nadane-ne, ki se borijo z izbranimi problemi, tako na pr. pri Fort de Garmeu slikaria. ki razstavlja telesi dveh severnih jelenov* kakor pravi pointillist v "barvne nege. »1: . risal, ki podaia ielena od soredai ali b'\o-vo glavo od zgoraj.	p.
Iz
Vsakih 7
Kemizem
našega organizma - Naravne naravne sile telesa ln duše
in nad'
Kaiko je mogoče, da se vršijo v našem telesu desetletja v najlepšem redu najbolj komplicirani kemični procesi in sicer v obratnem redu, nego bi se izvršili v mrtvem telesu?
Te kemične reakcije se odigravajo v obliki sinteze, t. j. nastajanju zamotanejših spojin iz preprostejših. Če bi pa bile živ* ljenjske snovi v našem telesu, beljakovine, prepuščene 6amim sebi, bi se razkrojile v gnilobo, iz zamotanih spojin bi postale »pet preproste spojine.
Z beljakovinami so v zvezi najtežji problemi organične kemije. Le redki ljudje jih nekoliko bližje pozmajo, dasi se te reakcije dogajajo enako v vseb ljudeh, v vseh živalih, v vsem živem stvarstvu in le po raznih vrstah bitij se ločijo s specifičnimi razlikami v predelavi telesnih snovi.
Te komaj razrešljive kemične procese imenujemo z drugo besedo izmenjavo snovi, ki je eden najbolj značilnih pojavov življenja, kajti s to neprestano menjavo se tudi neprestano obnavlja molekularna sestava organizmov.
Izračunali so, da se ta obnova dovrši pri človeku v celoti vsakih 6edern let, mole-V-^arna sestava človeškega organizma je t. ..aj po sedmih letih popolnoma drugačna, nego je bila sedem let prej, človek do-
bi vsakih sedem let novo telo. Toda navzlic temu ostane isti, kakršen je bil ob svoj »m rojstvu, istovetnost njegove osebnosti se ne predrugači in spomin ga veže tudi v najpoznejših letih z leti njegovega detinstva.
A vse to preneha v hipu, ko nastopi smrt. Kemizem v našem telesu ostavi m a« horna smer, ki mu je bila določena od rojstva, sinteza, gradnja, je končana, za* čenia se proces podiranja in razkroja. Beljakovine razpadejo v preprostejše spojine, dokler ne ostanejo končno samo an« organične snovi. In vendar so v trenutku smrti snovi iste, kakršne so bile trenutek prej!
Kaj je vzrok te bliskovite spremembe je skrivnost, o kateri se zaman^ prepirata med seboj že stoletja materialistična in ide« alistiona 6mer. Prva ne -vidi v tem nič nadnaravnega, nekaj takšnega, kar ne bi mog« lo obstojati 6amo po 6ebi: druga vidi v živ* 1 j en ju in njegovih pojavih urejajočo roko nekih nadnaravnih, nadčloveških sil, božanstev in »duše«. Ne prva ne druga smer nam ni še dala zadovoljivega in dokončnega pojasnila, kajti če hi to pojasnilo obstajalo, ne bi obstajali več dve 6meri v naziranju, ne bi bilo več spora.
Modrozelene alge, o katerih vemo prav malo
Ko je 1. 191L prof. Schiller našel v vodi i? najglobljih globin Jadranskega morja mikroskopično majhne, zeleno rumene stanice, ni mogel verjeti, da ima pred-:seboj žive stanice, ker so smatrali do tedaj, da je vsako življenje nemogče v večno temnih globinah morja do 400 m. Menil je, da ima pred seboj kakšne oljnate kapljice ali kaj podobnega. Vojna je prekinila končno veljavne preiskave, ki naj bi se izvršile I. 1915.
Toda 1. 1923. in 1929., med ekspedicijo nemške ladje »Meteor«, je zasledil prof. Hentschel takšne stanice celo v globini do
4000 m, ugotovil je, da spadajo nedvomno med žive tvorbe in sicer v skupino modro zelenih alg. Podrobnosti o življenju teh organizmov nam niso znane, vendar je skoraj gotovo, da se množijo z delitvijo in da se hranijo z anorganskimi snovmi v globokem vodovju kakor mnoge bakterije. Vsekakor so zanimive že zato, ker dokazujejo, da je življenje mogoče v dosti večjih globinah in v veliko neprimernejših okoliščinah, nego so mislili nekoč, svetloba pa ni vsakemu življenju neobhodno potrebna.
v
Častna
Ameriški filatelisti m Evropa — Zbirka znamk angleškega kralja
stoji kralj Jurij, ki je s svojimi zbirkami, 300 velikih, dobro opremljenih in urejenih knjig, napolnil celo posebno sobano v Bucklmghamski palači. Vsak teden prebije nekoliko ur v tej dvorani in sam gospodari v njej. Je specialist, zlasti za stare angleške znamke.
Zbira že trideset let in se je navdušil za ta šport 1. 1901., ko je bil na posetu v Avstraliji in so mu tam darovali nekoliko redkih kolonialnih znamk. Vsi diplomatski zastopniki Anglije po vsem svetu so obve. zani zbirati za kralja nove izdaje znamk, zlasti pa pogrešne tiske v serijah. Pred šestimi leti so cenili kraljevo zbirko na 3,300.000 Din, danes je zrasla njena vrednost na 5,600.000 Din.
Milijonu ameriških filatelistov že dolgo ni bilo prav, da niso v »Častno listo filatelistov«, nekakšno častno legijo za ta častitljivi šport, doslej sprejeli še nobenega Američana. Zato so predlagali, da bi sprejeli vanjo vsaj Arthura Hinda, znanega nabirateija iz Utike v Zedinjenih državah. H.ind ima eno najdragocenejših zbirk na zemlji in kakor angleški kralj Jurij tudi 2 pennvjsko znamko z Mavricija, ki je sama vredna skoraj 3 milijone dinarjev, poleg tega pa eksemplar znamke iz Britske Guavane iz 1. 1825., ki je nima niti kralj Jurij in ki je sploh edina na svetu.
»Častna lista filatelistov« je zelo konservativna ustanova. Danes šteje 45 živečih nabirateljev, a od svojega početka do danes jih je imela v celoti 66. Na čelu ji
Za dihanje lažp od navadne atmosfere
Kapitan na Wilkinsovi podmornici Slo-an Danenhover je med preizkušanjem podmornice »Nautilus« na reki Delavere v Ameriki najel potrdilo neke teorije, ki utegne imeti prav dalekosežne posledice.
Na podlagi preudarka, da dušik, ki ga je v zraku približno SO odstotkov, človeškemu organizmu prav ni5 ne koristi, marveč utegne biti v gotovih prilikah, kakor n. pr. pri potapljanju s podmornicami, celo škodljiv, se je začel Danenho-ver baviti z mislijo, da bi v takih prilikah uporabljal namestu navadne atmosfere rajši umetno zračno zmes.
Množina kisika mora ostati nespremenjena. a namestu dušika se vzame helij. Izkušnje so pokazale, da se v takem sintetičnem zraku celo lažje diha kakor v navadnem. Potapljači, ki so doslej mnogo trpeli zaradi prodiranja dušika v kri, ki je prav znatno pod razmeroma velikim pritiskom v potapljaških odelih, so zdaj rešeni te nadloge, ki je marsikomu za ved-
no izpodkopala zdravje. Pričakovati pa je tudi, da se bodo dale raznovrstne umetne atmosfere prav uspešno uporabljati za zdravljenje. Nekateri znameniti znanstveniki, ki se zdaj bavijo s tem vprašanjem, si obetajo od umetne atmosfere uprav prevratnih uspehov v moderni medicini.
Potujoče gnezdo
Vlakospremno osobje blagovnega vagona, ki redno vozi med Švico in Holandijo, je opazilo te dni na postaji v Baslu v vozu gnezdo rdečercpcev. Samica je bila v njem izvalila mladiče, samec pa jim je prinašal nrano. Ko so blagovni voz priklopih vlaku, ki odhaja v Amsterdam, sta se roditelja odstranila in mladiči so, kakor že večkrat prej, odrinili na zastonjkarsko pot čez Luzern v Amsterdam. Osobje je iz lastne pobude prevzelo nalogo, da bo ptičje mladiče krmilo med vožnjo, da jih najdejo pozneje roditelji v Baslu zopet žive
Demonstracije nezadovoljnih v Mehiki
Mehika preživlja težko gospodarsko in finančno krizo. Vlada je zaradi tega imenovala diktatorja za finance v osebi bivšega predsednika Callesa, s katerim pa velik del prebivalstva ne soglaša. Ljudstvo si daje proti njegovi osebi duška na ulicah. Slika
je posnetek s tak šnaii demonstracij
Ljudje stradajo, pridelke pa uničujejo
Zadnje dni smo čitali, da uničujejo zaradi obilne bombažne letine na tisoče ton obsegajoče zaloge bombaža v skladiščih. Tako je! Ljudje naj zmrzujejo in drago plačujejo bombaž rajši kakor da bi mu znižali ceno.
»Sundav Express« poroča, da se letos obeta silna nadprodukcija žita. Tudi to se ne sme poceniti. Rajši ga bodo zavrgli.
Na Kubi imajo revolucijo zaradi preobilice sladkorja. Dozdaj je pridelka 6 milijonov ton nad mero. Tudi kava je predobro obrodila, zato jo sežigajo v vrečah. Po dosedanjih cenitvah jo je za 13 milijonov vreč več nego navadno. Takisto je letos preveč čaja in kavčuka. Tega in onega bodo »skrčili«, da ne padejo cene. Če poročajo listi, da je ob tem času, ko se na eni strani preveč pridela, v nekaterih delih sveta lakota in da ljudje umirajo od gladu, ne ve, kaj bi rekel. Ali je ponorela zemlja, ki preveč rodi nehvaležnim sinovom, ali so zblazneli ljudje, ki nasilno uničujejo to, kar jim daje narava, da ne poginejo.
Filmska dava ln zaročenec
Jeanette Mac Donald. filmska igralka, se je pripeljala s svojim zaročencem (na desni) in svojo materjo (na levi) v Pariz, da raz-dere znancem platna zadnje iluzije o svojem samstvu . . «
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.-— Din.
Živa!! v k&Mitji
Sesalci, plazivci in
S čisto svojevrstne plati se je lotil angleški raziskovalec Brightvvell proučevanja živalskega sveta, namreč z gastronomske, *n treba mu je priznati, da 6e ni ustrašil niti najbolj čudnih »slaščic«. Meso mladih amtilop smatra za najbolj nežno in slastno. kar jih je kdaj jedel; bizonova teletina postavlja po njegovem mnenju navadno teletino v senco, zebrovina mu je slastnejša od konjskega mesa, kenguruvina pa je že itak davno naprodaj v obliki konserv in suhega mesa. Bobrovina ima podoben okus kakor kunčje meso, meso jazbecev in medvedov pa je tudi zelo slastno.
Orjaške želve so bile nekoč zelo priljub« ljena jed in z njimi so si ladje ob Ga'a-paških otokih ;n ob otoku Mavriciju na daljnih oceanskih potovanjih obnavljale nekoč svoje zaloge živil. Nu, danes je ta vrsta želv že skoraj izginila. Kačje meso 6e nam zdi nekaj nemogočega v naših ku« hinjah, toda najdeš ga mmogokje v ta namen in s:cer ne samo v eksotičnih deželah, temveč celo v civiliziran5 Evropi, na Bur« gundskem in v dolini Rodana. V New Torku pa ni meso velikih kuščaric n<e nena« vadnega. Polži in žabe. vsaj žabji kraki, spadajo mnogokje med običajna živila in manjka nam samo še to, da bi jih začeli rtoiiti za kuhinjo prav tako kakor domače živali za to svrho. Meso plazilcev in dvo«
ptiči za sladokusce
živk, bodisi kač, kuščaric želv in žab, ima po Brightwellevi izjavi precej enak okus, ki sliči okusu piščet in diši kakor sveže meso.
Med ptiči veljajo jastrebi in orli za neužitne kakor stari levi in tigri, kakaduji pa so po okusu zelo podobni fazanom. Me« so ptic, ki se živijo z ribami, ima zoprn okus po ribjem olju, a ta okus se da odpraviti, če zakoplješ ptic« kakor divjačino za 24 ur v zemljo.
Sicer pa je zadeva z okusom zelo relativna. Ravnatelj nekega zooiogičnega vrta je trdil, da so vse živali užitr.e in je dokazal svojo trditev na ta način da je pokušal meso vseh živali v svojem zoologič-nem vrtu, od jaguarjev do nosorogov, cd nojev do orlov.
Vendar pa ne bi niti njegov pogum prenesel mesa nekih živali, ki imajo zastrupljeno meso. Med te živali spada n. pr. riba roženka iz tropskega pasu, ki je tako strupena, da te majhen košček njenega mesa usmrti v nekoliko dneh.
Vendar bi mogla v splošnem veljati tr« ditev, da so vse živali užitne, seveda pri« merno pripravljene. Užitne so celo žužel« ke,. n. pr. neke ličinke, ki živijo v Zapsd« ni Indiji na sagoških palmah, da o suhih, zmletih in drugače pripravljenih kobilicah niti ne govorimo.
Pračlovek v Južni Afriki
Iz časov, ko sta še brli Evropa in Afrika zvezani po kopnem
Profesorja vseučilišča v Capetownu Goo-dwin in dr. Jollv sta odkrila zanimive prazgodovinske najdbe 80 milj severno od te-«a mesta pri Villiersdorpu, kjer je že leta 1912. raziskovalec dr. Peringuev izkopal podobne ostanke. Vse izkopine, ki tehtajo skupaj okrog 150 kg, so spravili v muzej v Capetownu, deloma pa so jih prepustili Fieldovemu muzeju v Chicagu. ki ima mnogo zaslug, da se nam je odprlo danes novo, poglavje v najstarejšo zgodovino člo-vcstvfl t
Izkopano orodje in drugi predmeti so namreč za čudo podobni prazgodovinskim izkopinam v južni Španiji, in sicer iz dobe
GrSnlandske odprave
S kakšno marljivostjo se dela na proučevanju Gronlanda, dokazuje v zadnjem času vse polno novih ekspedicij, ki raziskujejo to liso zemeljske oble. Nedavno se je izkrcala na Vzhodnem Gronlandu odprava danskega raziskovalca dr. Lau-geja Kocha, zdaj pa je odrinil tja še znani raziskovalec dr. Knud Rasmussen. Združil se bo s Kochovo eskpedicljo v veliko enotno odpravo, ki bo v glavnem raziskovala ozemlje in oledje med rtom Farwel-lom in Angmagsalikom. Ekspedicija razpolaga z izkušenimi enotgrafi, zoologi, starinoslovci in botaniki.
Zvočni film iz športnega življenja
V Pragi se je pred nekaj dnevi prvič predvajal humoristični športni trak z naslovom »Ljudje v offsideu«. Napravili^ so ga po humoreski pisatelja Karla Polačka. Besedilo je zelo duhovito, dobro, scenarij zelo okusen. Kritika popolnoma soglaša v sodbi, da je ta film najboljše humoristič-no delo svoje vrste. Del traka so posneli na nogometni tekmi A. C. »Sparta« in S. K. »Slavi ja«.
Ribolov s sulicami v Ameriki
AaneriSri Indijanci še dandanes lovijo losose s sulicami. Seveda opravljajo to delo lahko le izurjeni ribiči, kajti nerodam bi vse ribe ušle
Strašna usoda Tripolitancev pod jarmom
Na verigo privezane ljudi mečejo v morje, materam režejo otroke iz živega telesa, nedolžne treskajo iz aeroplanov na zemljo
Švicarski listi objavljajo nujen poziv na Društvo narodov v Ženevi. Poziv so poslali listom ugledni Egipčani in drugi afriški veljaki, ki obtožujejo zasedbene čete v Tripolisu groznih činov nad ondotnim revnim prebivalstvom.
Tripolis je, kakor znamo, italijanska kolonija Kaj delajo v njej zavojevalci, se nam pojasni, če prečitamo tri vprašanja omenjene spomenice. Prvo je namenjeno šefu rimske vlade in se glasi: Ali ste opremili vašo vojsko, letalstvo in mornarico z najmodernejšimi pridobitvami zato, da boste premagali šibka ljudstva, ki se vam ne morejo upreti? Drugo vprašanje govori papežu: Kako morete biti božji namestnik na zemlji, če smejo vršiti takšna barbarstva vlade, v čijih deželah ste vi zaščitnik morale in religije? Tretje vprašanje velja evropskim narodom: Ali je to civilizacija, katero prinašate v dežele Orienta?
Povod za tri vprašanja so dala naslednja dejstva:
Več tisoč ljudi v Afriki je pod pritiskom novih vladajočih razmer ostavilo svoje domove in se napotilo v puščavo. Mnogo se jih je izgubilo in jih zapadlo smrti. Štirinajst takšnih nesrečnih beguncev pa ie voda naplavila na egiptovsko nabrežje. Bili so skupaj privezani na verigo. Kdo je to storil?
Še strajnešje je poročilo iz naselbine Al Kafre, kjer živd nadvse mirno prebivalstva
Letala so obmetavala vas z bombami, ki so uničile mnogo ljudi. Na preostale so navalili vojaki z golim orožjem. Kaj so počenjali, ni mogoče popisati. Naj zadostuje ugotovitev, da so napadali žene in dekleta. jim delali silo in rezali nosečim plodove iz živega telesa! Spomenica navaja imena na ta način usmrčenih žensk, med katerimi so tudi žene mnogih odličnikov.
Nič manj strašna usoda ni zadela prebivalstva v Barki. Tam so okupatorji prijeli 15 ljudi, jih naložili v aeroplan. ki se je dvignil v zrak. Ko je letalo prišlo dovolj visoko, so piloti pometali Arabce brez usmiljenja na tla, kamor so seveda prileteli mrtvi.
Kronika zasedbenih grozot s tem še nI izčrpana. V Al Gabal Al Akhzarju so okupatorji pregnali z domov nad 80.000 Arabcev in jih napodili v puščavo Elkahilo, v njih domačiji pa so na=e'ili svoje ljudi. Na ta način so anektirali 200.000 ha rodovitne zemlje, katero že zdaj naseljujejo z Italijani. Da se poleg opisanih grozot dogajajo še manjše, bolj vsakdanje, ki se manj opa-žijo, je umevno. Tako n. pr. okupatorji silijo domačine, da vstopajo v vojsko in jih notem ženejo v boj proti lastnim bratom. Pri tem se časih primeri, da sirota Arabe« omaga. Kadar nride do tega, napravijo z njim kratko sodbo. Puška poči, krogla mu upihne življenje, okupatorji pa triuimfirajo.
starejšega paleolitika, mnogo tisočletij pred srednjo kameneno dobo, ki ji je spet mnogo tisočletij pozneje sledila doba jamarjev. Ker je v tisti pradavni dobi od Gibraltara do Tunisa obstajala kopna zveza med Evropo in Afriko, menita oba raziskovalca, da je pračlovek v Južno Afriko prišel iz, Španije. Sicer niso našli nobenih drugih ostankov tega pračloveka. razen njegovega orodja in podobnih predmetov, a to ni čudno, ker je afriško podnebje zelo neugodno za konserviran.ie okostnih in drugih telesnih ostankov. Proučevanje teh zanimivih najdb se še nadaljuje.
Ne slinite znamk z jezikom
V Parizu se je osnovalo društvo, ki mu Je edini namen, izkoreniniti grdo razvado slinjenja znamk z jezikom. Pariški listi so ob tej priliki objavili članke odličnih zdravniških 'kapacitet, ki pravijo, da je ta postopek zelo grd in nevaren zdravju. Nekateri opozarjajo v sestavkih na dogodek v Angliji, kjer so ljudje kupovali znamke po 3 pennyje in jih oslinili ter lepili na pisma. Kmalu potem so začeli tožiti o strašnih, bolečinami v želodcu. Izkazalo se je, da so bile znamke prelepljene z ru-menkastorjavo barvo kromove svinčene kisline, ki je zelo nevaren strup. Zato so znamko za 3 pennyje odtegnili iz prometa. Francosko društvo hoče skrbeti, da se takšni žalostni primeri obolelosti ne bedo ponavljali zaradi nepoučenosti občinstva.
Splošna tehniška izobrazba v Rusiji
Rudarski svet v Moskvi je sklenil, da se ima, vsa mladina v Ljeningradu in ruskih mestih od 8. do 17. leta izobraževati v politehničnih tečajih. Na kmetih bodo otroci pohajali v podobne šole od 8. do 15. leta starosti. Vlada je tudi sprejela predlog, da se ustanovijo za nadarjene otroke, ki bi pokazali izumiteljske zmožnosti, posebne nagrade.
Monogram na podplatih
Marjorie King, filmska zvzednica družbe Metro Goldwin, ie uvedla novo modo mo-nogramov — na podplatih čevljev. Monogram ima podobo reliefa, tako da se vtisne v pesek in lahko sledijo častilci v kalifornijskih kopališčih stopinjam oboževanih damic.
Krasno perilo
za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Zoro oo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radiceva (Duga) nI. 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
Vsak dan ena
Hribolazca
»Ah, kako lepo je tam doli v dolini!« On: Zakaj vraga, me vlečeš potem na hribe?«
JOSIP KVED
Trgovina šival, strolev, koles in otroških vozičkov
\e ore
s Krekovega trsa št 10
v FLOKJANSKO UL. 22
in se cenj. občinstvu za nadaljno naklonjenost toplo priporoča.
Sreča v nesreči I
<3r kroMk m/M Jmht st gmusnt M tla, kar mah pobrišem, M mt£ M pOMMO. —
Zaloga Hnolejskih preprog ta Jedilnice, sa prefl nmlvalnlke Ltd.
A. & E SKABERNČ
LJUBLJANA
Irezobrestna posojila
za zidavo MS, a nakup hS in posestev, na prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
»JUGRAD«
Jugoslovanska gradbena In kreditna zadruga r. s. ■
o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 85/L
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 48
Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Ea odgovor prosimo znamko. — Uradne ure od &. dc 12. in 14. do 18. 6910
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki ono Jih
prejeli povodom prerane izgube našega nadvse ljubljenega sinka in brata, gospoda
¥iljema Lobode
izrekamo tem potom vsem našo toplo zahvalo.
Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se kr. Banski upravi, upravniku deškega vzgojevališča na Ponoviču, starosti Sokola IV., darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki ao pokojnika V tako častnem številu spremili do pre ranega groba. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1931.	10427
Žalujoče rodbine: LOBODA, SIRK, JUNGL

Oglasi v „Jutrtt" imajo
siguren uspeh9
Zalivala.
Ob prebridki izgubi nadega nepozabnega, nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta tn tasta,
gospoda
Martina Jenko
državnega upokojenca
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze sožalja in za
poklonjene vence in cvetje.
Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovičtni, predvsem g. župniku preč. očetu Teodorju Tavčar-ju in preč. očetu Albertu Pirc-u za zadnjo tolažbo in pripravo pokojnika na pot v večnost, dalje godbi Vič pod vodstvom g. kapelnika Gorjupa na pretresljiv® žalostinke, Prosvetnemu društvu Vič, čč. sestram Vlncencijeve konference na Viču in njih ded. Društvu gospodinj na Viču ter gg. uradnikom in uslužbencem okrajnega, deželnega in višjega deželnega sodišča v LJubljani in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so predragega pokojnika v tako častnem Številu spremffi na njegovi zadnji poti.
ob glavni cesti proti St. "Vidu, kakor tudi v St. "Vidu poceni naprodaj. Poizve se pri Franji CSrman, St. Vid St 17. 10333
T LJubljani, da* 14 10425
1931.
fcAl.UJOČI OSTALI
i-**.**i

» ll I lil.
BpMW KnuJC
Rekordi
v športu in lepoti
Primeri dokazujejo, da Je možno oboje zediniti. Sportski uspeh in zrna* govita ljubkost se lažje dosežejo, ako osveži živce vsebinska moč prave »4711*, a divni vonj napravi priročno lepoto še bolj dražestno, bleščečo. Sve* tovno poznano delovanje te plemenite in prave kolonjske vode se izpopolnju* je z izbranimi sredstvi za olepšavanje, ki vsebujejo vonj in jakost prave »4711*. Ta so pripravljena v duhu one tradicijonalne kvalitete, o kateri svedo* čijo vsi žlahtni proizvodi svetovne tvrdke »4711«.
»4711*t se ne prodaja odprto, temveč samo v
originalnih zaprtih steklenicah z modro-zlato etiketo. — Da ne dobite potvorb, zavrnite odločno odprto steklenico.
postd> k tapetoSk« fenoli« udi aaj«ta*j«
Rodoff Rado van
tapetfffk
Me®W trg štev. 13
Najbolj« liker j za želodec )e
•^Ljp. Zdravnik i ielodca.
6au de oCogne
630
krepf ln zdravi
ŽELODEC
LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL
Ženske
ne togujte
&k>O	tMtUM M.
riodal K« imefte ttra bal Pttite nam »mo«
in ni rta pojljcm« od tiaoi dam »talno t roseijeu in »iguraostio I uporabljani	178
PeriodoSn
ta tekom me mn
•te reieod rseh akrbi In »tratrnl Hikak« ru oS»rwij« — kot mnogi t too« draga 1«, bo rta tndi rt »dorotjat. Orerarljeoa k »jam iono neSkodJjiro nikdar odpoTftdajoia ved&trc m 90 Dia, m motne natoare te t cMtarelili ttoajik BOtaej« pe-Jiodotta m ICO ta 180 Dia. taUtatea n^ Sijater m laboratorija W. B. OUCVTDT,
Pnp-Vihita zm. B«fca IZ, T. Mt pwd«
LUTZ-oae PEČI
po izdatno znižanih eenah stalno na zalogi
samo
Ing. Ouzelj
Ljubljana-šiška Bel jaška alica št. 4.
LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in aradne na-pise itd.
ŠSSTi Sprejmeio se zastopniki!
Tel. 3252 Lutzove peči 243
B

Kemična tovarna išče
rajonskega zastopnika
za Slovenijo proti proviziji. Prednost imajo oni, M so se že pečali s kolomazom, mazili in stičnimi izdelki Ponudbe na PUBLIC3TAS, Zagreb, Hica 9 pod »Br. 27729«.	10378
Zahvala«
Vten, ki so ob prfBki nagega nepozabnega očeta, starega očeta ki tasta .gospoda
f ranča JKatjasiča
stan ob strani fn vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti najiskre-neJSa zahvala,
MdUjaoa, dne BL avgusta 19SL 1004	1ALUJOČI OSTALI.
Joto-
amaterji i
Najvažnejše pri negativ-materi-jalu je velika občutljivost za barve, a ortokromatičnost je pri
Brannsiegel ploSS
189 nedosegljiva.

Tovarna aeroplanov LOUIS BREGUET
v Kraljeva išče domačo tovarno, M izdeluje
s platnom obložena. Naprošajo se tvrdke, ki izdelujejo ta predmet v deželi, da se obrnejo na ravnateljstvo tovarne v Kraljevu. 10386
«
2 I
OBLACILNIC
Vaši otroci so Vaše tesalle
Starši, k! Imate otroke — Šolarje, imate ob pričetim šolskega leta čez glavo skrbi. Treba jih je nanovo obleči in obuti, vse to pa stane! Velik del skrbi Vam odvzame »Ilirija«, ko Vam nudi obleko, perilo in čevlje na dolgoročno odplačevanje, vrh tega pa še brez predplačila! Vaši otroci so Vaše veselje, zato pa pridite z
otroki k nam. Zahtevajte potnika!	10430
_-B BLB RB
NA OBROKE I L3UBL3AMA MESTNI TR&TW
LjaMjaoa.
Ifartat pogrebni »nd
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in stara mama, gospa
111 arija ScftuMcr
vdova fr^oeco
▼ petek, dne 14. avgusta t. L ▼ Ptuju, previdena s tolažili svete vere, po dolgem trpljenju, mirno in boguvdano za vedno za-tisnila svoje blage očL
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje ▼ Ljubljano in se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
t • .*"-•' <, z .
.i
Ljubi jana-Ptuj, dne 14. avgusta 1931.
10436
MICI PTKICH roj. SCHUSTER, h«; ANTON SCHUSTER, sin
ter ostalo sorodstvo.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza In vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
158	Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno,
Najdelikatnejši okusi
Za vse in vsakega
^ene malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11 £42. — Telefon številka 2492. 3492
SSCastove malih o glasov
dobite takoj po izida lista v podružnicah mJzztraM v •Mariboru, v Ce/;u, v tVonem ntestu, v TŽrbovljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo
tudi naročila na male oglase in inserate.
Mesarskega vajenca
sprejme takoj Kari Zdodšek, mesar, Celje-Gaberje.
36336-1
Postrežnico
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35103-1
Šiviljo - začetnico
sprejmem takoj za damsko konfekcij«. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36311-1
Modist. pomočnico in vajenko
•prejmem s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1000«.
36310-1
Postrežnico
pridno, iščem. Zelena jama, Tovarniška ulica štev. 21.
36320-1
Šiviljo
prvovrstna moč z daljšo prakso, vajeno samostojno delati, sprejmem takoj. — Na,slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36216-1
Prodajalka
Biešane stroke in dobra ma-nnfakturistmja dobi mesto v večjem trgu Slovenije. — Sokolice imajo prednost. Nastop 1. septembra t. 1. (Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«.	36174-1
2 kroj. pomočnika
dobro izvežbana, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36105-1
Državna bolnica za duševne bolezni v Kovinu (Banat)
»prejme takoj: 4 službeni-ke in sicer: izučenega vrtnarja, izučenega kro-jav-a z dovršenim tečajem za krojenje, izučenega čevljarja, izučenega brivca z mesečno plačo 500 Dia. prostim stanovanjem in hrano, pranjem perila in dve uniformi na leto (za poletjo ia zimo). — Prednost imajo oni, ki so že delali v bolnicah za duševne bolezni ali druge bo"ezni in so odslužili svoj kaderski rok. Pogoji *a sprejem: da je primernega vedenja, telesno in duševno zdrav in neože-njen. Prošnje je taksirati g 5.— Din taksno znamko, priložiti običajne prepise spričeval (original za vsak slučaj prinesti seboj) in sliko iz tekočega leta.
35915-1
Perfektno kuharico
ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, iščem. Predpogoj skrajna poštenost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Perfektna kuharica«.
33603-1
Učenko
• primerno šolsko naobraz-bo iščem za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom r. popolno lastno oskrbo. Pismene ponudbe pod »Psštenje poglavitno« na ogasni oddelek »Jutra«.
35933-1
Kroj. vajenca
»prejme F. Dvoršak, Maribor, Koroška c. 49.
35949-1
Pošten vrtnar
dobi brezplačno v svojo strokovno uporabo 500 m* najboljše zemlje ob Dunajski cesti za 3 cela leta in zaftavno pravico na isto, »ko posodi takoj 17.000 Din za tri leta, mesečno odplačevanje in bančno ©trestovanje. Dopise pod »Poštena izmenjava« na oglasni oddelek »Jutra«. °__35427-1
Učenko
■ločno, zdravo, iščem za mešano trgovino v večjem kraju na deželi. Prednost imajo le dekleta, ki so dovršila 4 meščanske šole in ne pod 15 let stara. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35695-1
Učenko
poštenih staršev, z dvo-razredno meščansko šolo, sprejme s hrano in stanovanjem Viktor Suša, trgovina z meš. blagom. Zagorje ob Savi. 35813-1
Učenko
eprejmem v trg. z meš. Mag. v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hišii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35907-1
Učenko
za pletenje s stanovanjem ugodno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36114-1
Učenca ali učenko
sprejmem na hra.no in stanovanje v pošteno hišo — par minut od meščanske šole v Vojniku pri Celju. Marija Hriberšek. 35561-1
Pek. pomočnika
mladega, ki bi raznašal tudi pecivo, ter
pekovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme takoj Pavlin, pek — Dobra va-Vin tgar. 35808-1
Kovaškega vajenca ali pomočnika
z oskrbo v hiši sprejme takoj J. Zalokar, kovaški mojster, Mojstrana. 35805-1
Učenko
v trgovino mešanega blaga sprejme M. Ilovar, Dunajska cesta 82.	35869-1
Kuharico
ki opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem na Rimski cesti 18/11. 35887-1
Pletiljo
s pletilnim strojem št. 10 sprejmem v delavnico, ali ji dam delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35954-1
Učenca
z dobro šolsko naobrazbo, ki bi lahko stanoval pri starših ali sorodnikih, takoj sprejme Trgovski dom Stermecki v Celju. 35799-1
Za deklo
sprejmem 15—16 let staro deklico, poštenih staršev, proti plači po dogovoru. Priuči se lahko gospodinjstvu, kuhanju in poljskim delom. Ponudbe na naslov Ana Traun, trg., Ptujska gora.	35973-1
Vajenko
za šiviljsko obrt sprejme takoj Rotar Ffanja. Šva'bi-čeva 1-1. - 36132-1
Mesar, vajenca
pridnega in poštenega siprej-me takoj Stanič -Alojzij, mesar, Gradišče štev. 7.
36133-1
Vajenca
za a/vboličaTSko in tapet-ničarsko obrt sprejme Leopold Sušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta. 41. 36121-1
Avtoličarskega
pomočnika
takoj sprejme Leopold Sušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41.	36122-1
Trgov, učenca
v manufakturno trgovino sprejme takoj Anton Božič ■v Kranju.	36125-1
Pek. pomočnika
treznega in vestnega, za skupno delo sprejme Noč Alojzij, Slov. Javornik.
35913-1
Mlinar
fenčen in pošten. dobi službo. Mesesnel Edvard, Vi« 55.	36151-1
Učenko
takoj sprejmem za izdelovanje belega perila. Mi-h-elak, Ljubljana, Rimska 5.	36152-1
M!adega kemika
BtMvžnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče tovarniško podjetje v dravski banovini. V obeh jezikih pisane ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubimi pod značko »Kemik
J931«.	35798-1
Mizarja
dobro izurjenega v stavbnem delu, sprejme Jožef \Vamberger, Jarše št. 36, Sv. Križ pri Ljubljani.
36199-1
Pletiljo
dobro izurjeno v izdelavi telovnikov, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem v Predovičevi ulici št. 15, Selo-Moste rri Ljubljani.
36234-1
Stalni oskrbnik planinske koče na Lisci
se sprejme z nastopom oktobra t. 1. Le pismene ponudbe se sprejema do 5. septembra tega leta. Navesti je roj. leto, pristojnost, družinsko stanje, vse dosedanje zaposlitve in zmožnost kavcije. Posavska podružnica SPD Zidani most. 36225-1
Vajenca in vajenko
sprejme takoj Alojzij Lom-bar, krojaški salon za gospode in dame, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 53.
362:18-1
Inženjere i crtače
se traži za gradevinske radove tvornice, poznava-juči po mogučnosti fran-cuski jezik. Molbu uputiti s svjedočbom i zahtjevima na adresu Tvornica Nitrate de Chaux, Dugirat, Primorska Banovina. 35914-1
Vzgojiteljico
starejšo, bolj preprosto, ki se dobro razume na negovanje in vzgojo otrok in ima mnogoletno prakso — iščem k dvema fantkoma v starosti 4 i.n 6 let. Zraven tega dela bi imela tudi pospravljanje sob. — Ponudbe s prepisi spričeval na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«.
35904-1
Fanta
šole prostega, sprejmem z vso oskrbo, za pomoč v trgovini. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »(Pošten«.
35796-1
Trg. vajenca
v trgovino z mešanim blagom in železnino, z vso >skrbo sprejme takoj Aleksander Obal, Laško.
35S06-1
Pošteno dekle
za mlekarno in prodajo slaščič iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 5000«. 35779-1
Učenca
za grajsko vrtnarijo, katero bi potem sam vodil, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnarija«.	35754-1
Žensko
pridno in pošteno, nad 40 let staro, vajeno vseh gospodinjskih del. išče graščina na Dolenjskem. Po možnosti z znanjem nemškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd šifro »Graščina«. 35753-1
Varčna gospodinja
vešča kuhe, šivanja in vseh domačih del, stara 30—40 let. dobi mesto v trgovski hiši v Ljubljani (4 osebe). Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mora biti poštena«.
35724-1
Plačilno natakarico
sprejmem takoj v stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«.	35700-1
Trg. učenca
ki ima veselje do trgovine, poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo, z vso oskrbo v hiši sprejme takoj Stanko R iz man, trg. mešanega blaga. Sv. Miklavž pri Ormožu. 35702-1
Prodajalko
s trg. izobrazbo, za samostojno vodstvo speeerijske trgovine, sprejmem takoj. Potrebno 5000 Din kavcije. Mlekarna S o 1 t a. Zagreb, Zajčeva ulica št. 8.
35701-1
Vzgojiteljico
s prakso in perfektnim znanjem nemšKega — po možnosti tudi francoskega ali italijan. jezika, iščem. Ponndbe s točno navedbo izobrazbe. <prakse in zahtev pod »Lahko nastopim takoj« na oglas, oddelek »Jutra«.	35696-1
Mlajšega hlapca
h konjem, ki je vajen voziti les, sprejmem v stalno službo. — Istotam spreimem tudi 2 moža za snaženje gozda. Pojasnila daje g. Ocepek, Trbovlje, pri savskem mostu 35693-1
Deklico
pridno in pošteno, k trimesečnemu fantku sprejme trgovska družina v Ljubljani. Znati mora šivati in opravljati druga lahka hišna dela. Ponudbe, s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in snažna« 35608-1
Prodajalko
ki bo morala pomagati tudi pri gospodinjstvu, sprejme takoj tvrdka A. F. Iršič, Mislinje. Z znanjem šivanja in gospodinjsko šolo ima prednost. 35572-1
Za slaščičarno
v Ljubljani iščem izurjeno in pošteno prodajalko s kavcijo 8.000—10.000 Din, učenko za slaščičarno, prvovrstnega pomočnika in vajenca. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko prodajalke in pomočnika na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 35514-1
Učenko
za špecerijsko trgovin« v Ljubljani iščem, event. 9 hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna učenka«. 35425-1
Učenko
staro 14—15 let. pridno in pošteno sprejme v trgovino mešanega blaga Marija Lo-patec, Blanca pri Sevnici.
' »4827-1
Šoferja
s 13.000 Din kavcije sprejmem v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36180-1
Vajenca
za ključavničarsko obrt takoj sprejme V. Lavrenčič, Ljubljana VH, Celovška 41 36183-1
Preleikta
išče Dijaški dom v Mariboru.	35793-1
Kovaškega vajenca
spTejme takoj Franc Bari?, Trnovo, švabiceva ulica 13 36154-1
Vajenke
za damsko krojašfrvo sprejmem ▼ prvovrsten salon. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36278-1
Hlapca
nekadilca., zanesljivega, m lahka dela sprejmem za Linbliano. Ponndbe rta ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hlapec«.	36252-1
Služkinjo
zanesljivo, ki bi poleg domačega dela imela veselje do reje kuretnine in je v tem poslu že izvežbana — sprejmem za posestvo v predmestju Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod značko »Mala družina«, ali vprašati v Knafljevi ulici štev. 13/n.
36167-1
Navijalka
(špularica) dobi takoj dobro službo na Opekarski cesti št. 37.	S6212-1
Krajevne prodajalce
za prodajo vsakovrstnega olaga na obroke, iščemo. Potrebno je 10.000 Din ga--ancije. — Vsak posestnik lahko postane trgovec. — Ponudbe na naslov: Maribor, poštni predal št. 4.
35789-1
Stolarja
dobro izurjenega v izdelavi navadnih stolov, sprejme takoj Anton Gutnik, Vrhnika 284.	36184-1
Vajenko
za damsko krojaštvo sprejmem v Ilirski ulici št. 19/1 36209-1
Krepkega fanta
za raznašanje kruha sprejme parna pekarna Pretnar A. v Zg. Šiški. 36269-1
Vajenca
z vso oskrbo sprejme parna pekarna A. Pretnar v Zg. Šiški.	36270-1
Pletiljo in učenko
sprejme Lazar, Rimska 21.
36165-1
Prodajalko
sprejmem v mešano trgovino na deželi, v tej stroki izvežbano, predvsem pa v manuf akt url, z vso oskrbo v hiši. Plača po dogovoru. — Ponudbe Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodajalka«. 362S8-1
3 sodar. pomočnike
sprejme Prič Vezjak, _sodar v Ormožu.	35982-1
Osebo
žensko ali moško, energično, zgovorno in vljudno, ki ima veselje in je v stanu začeti branjarijo ali kaj sličnega, iščem. Nekaj tisoč dinarjev dam na razpolago. Ponudbe z natančnimi navedbami na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 70«.
36261-1
Trg. vajenca
s primemo šolsko Izobrazbo sprejmem takoj v specerijsko trgovino. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
36313-1
Gostilniško kuharico
samostojno, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na poštni predal št. 20, Jese-ice na Gorenjskem.
36321-1
3 vajence
za mehanično obrt sprejmem samo lz Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35289-1
Trg. pomočnico
trgovina z mešanim blagom, začetnica, ki želi nemškega jezika se naučiti, se sprejme takoj v službo v Avstriji. — Naslov in informacije v ogl. odd. »Jutra«.
35931-1
Brivskega
pomočnika
urnega ln čistega sprejmem v vso oskrbo v hiši, od začetka proti primernemu plačilu, kasneje brezplačno. Ponudbe na naslov Ferdo Buk, Novo mesto.
36304-1
Oskrbnika
oženjenega. za malo posestvo v bližini zdravilišča, iščem. Prednost imajo resni in trezni upokojenci brez otrok. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zdravilišče«.	36327-1
Za damsko kapelo
Iščem za takoj počet-nice, lepe, mlade, solidne z dobrim glasom proti dobrimi pogoji. Stefica Schuster, kapel-nica, Fabrisova ulica 5, Beograd.	36303-1
Strojnik
izprašan, vešč deia in obrata pri motorjih rn vseh vrst parnih naprav, išče primerno službo. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 5000.— kavcije«. 35566-2
Kot trg. učenka
bi šla 16 letna deklica poštene rodbine z 2 razr. mešč. šole, kjer bi imela po dogovoru vso oskrbo. Naslov poslati na Ogrič, Kolodvorska ulica 35.
35836-2
Gospodična
s carinsko prakso želi mesto v isti stroki ali kot praktikantinja v pisarni; gre tudi za instrumentar-ko ali blagajničarko začetnico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35961-2
Službo k otrokom
iščem. Zmožna sem slovenskega in nemškega jezika ter šivanja perila. Ponudbe na podruž. »Jutra« Maribor pod »100«. 35964-2
Mizar, pomočnik
strojni (fresser), izkušen, dobro izvežban v stroki, želi stalno mesto v dobro vpeljani delavnici ev. tudi v tovarni kot samostojen mojster. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Preddelavec«.
35965-2
Strojnik
izučen ključavničar, bi rad premeni! službo. Je vešč samostojnega vodstva in vseh popravil, montaž pri različnih strojih in motorjih, kakor tudi elektrike in avtomobilov. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen/82«.	35998-2
15 letna deklica
z dežele, revnega stanu, se želi učiti damskega krojaštva z oskrbo v hiši v Ljubljani ali v bližini. Naslov: Šolsko upravi-teljstvo Kresnice. 35897-2
Plačilna natakarica
inteligentna, čedne zunanjosti, koncesij« 7juožna, išče službe v večjem hotelu, najraje v letovišču. Zna tudi nemško. Ponudbe pod »Zmožna natakarica« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	35682-2
Dve natakarici
iščeta mesto z 1. oktobrom. Zmožni kavcije. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urne«.	359»9-2
Strojnik
strojni ključavničar, z 12 letno prakso na parnih žagah, samostojen elektri-čar in strugar, išče službe. Dopise na: Taškar, Loka pri Zusmu.	35820-2
Trgov, pomočnik
prosi za nujno zaposlitev. Vešč posebno železnine, špecerije, galanterije. 1 mesec brezplačno, dalje po dogovoru. Naslov v oglas, odd. »Jutra« pod »1 mesec brezplačno«. 35475-2
Spretna frizerka
išče s	1. septembrom
službo.	Naslov v oglas,
oddelku	»Jutra« pod
»Spretna	12«. 36139-2
Mesto sluge
ali kaj sličnega za takoj ali poznejši nastop iščem. Cenj. ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Sluga/23«.	36150-2
Slaščičar, pomočnik
star 20 let, z dobrim spričevalom, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35983-2
Kuharica
srednjih let, išče mesto za čerz dan. Naslov se lave pri hišnici v Vo&nja-kovi iil. 7, Ljubljana.
36113-2
Žagar
zmožen vseh popravil, iSče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35521-2
Prodajalka
začetnica, vešča, špecerije, manufakture in železnine, išče službo — najraje v mestu. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »4526«. 35847-2
Šofer
dober vozač, vojaščine prost, želi mesto pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Treizen 24«.	35777-2
Trg. sotrudnik
iz veletrgovine, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Manušpecerist staj 31 let« 35833-2
Mlad fant
prost vojaščine, želi premeniti službo — najraje bi šel za bančnega ali hotelskega slugo, event. v gostilno, za vsa dela. Nastopi lahko takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden in pošten 204«.
36131-2
Šofer
zanesljiv, išče slufbo — najraje v Mariboru ali Celju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36133-2
Kot skladiščnik
ali sluga iščem službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35814-2
Kuharica
samostojna, želi službo Tta deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica 73«. 36264-2
Prodajalka
mešane stroke, dobra ma-nufakturistinja, z dobrimi spričevali, ki bi ob prostem času pomagala pri gospodinjstvu, želi nameščenje v Ložki dolini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35988-2 ---*
Trg. pomočnica
manufaktur. in modne stroke, želi premeniti sedanje mesto. Gre tudi kot bla-gajničarka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana moč«.
35992-2
Tujec
veSS francoskega, angleškega, italijanskega, grškega in deloma slov. jezika, izučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pisarni ali kjerkoli. Gre tudi za potnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35581-2
Trgovski pomočnik
speeerijske in delikatesne stroke, 22 let star, govori slovensko, hrvatsko ln nemško, z večletno prakso v Ljubljani, eno leto vodil podružnico in eno leto kot potnik, Išče službo pomočnika, skladiščnika ali potnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »oDbra moč 85«
36283-2
Računovodja
z 9 letno prakso, išče službo event. vodja skladišča
paznik in vodja vseh administrativnih del za vsako plačo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
36338-2
Gospodinja
išče nameščenje pri starejšem gospodu, ali dveh osebah. Ponudbe na naslov M. Zupan, Križe št. 25 — Gorenjsko.	35984-2
17 letni mladenič
ki se je že eno leto učil ključavničarske obrti, želi nadaljevati učenje, kjer bi imel vso oskrbo. Ponudbe na naslov: Jos. Fon, SI. Javornik 152.	35985-2
Trgovski uradnik
27 let star, išče primerno službo, tudi kot skladiščnik, v Ljubljani ali izven. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35939-3
Vzgojiteljica
z večletnimi spričevali — perfektna v nemščini ter zmožna tudi francoščine, želi mesta. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva«.	35900-2
Trgovski pomočnik
začetnik, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Zanesljiva moč«. 35809-2
Tekstilni barvarski mojster
z večletno prakso, verzi-ran ▼ barvanju in apretu-ri vseh predmetov tekstilne stroke, domačin z dobrimi spričevali, želi nastopiti takoj službo pri tekstilnem podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35782-2
Pozor!
Apreter za moške hi ženske klobuke, z mnogoletno prakso, špecijalno izučen v ženskih modelih, išče mesto za takoj. Naslov: Peter Krušič, Mengeš štev. 49, Slovenija.
35843-2
Boljša kuharica
oziroma gospodinja, išče službo k samskemu gospodu. ReflektiTa le na boljša mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja 27«. 36159-2
Prodajalka
mežane stroke, zmožna kavcije, išče službo kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36206-2
Šofer
z večletno prakso hi odličnimi spričevali, išče mesto. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 35S53-2
Šivilja
prvovrstna, ki zelo poceni Izdeluje plašče, obleke ln perilo za dame in otroke ter popravi tudi staro, se priporoča za delo na stanovanje. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
36238-2
Postrežnica
priporočena ln zanesljiva, išče nekaj ur dnevne zaposlitve. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36201-2
1000 DJn
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, na mitnici ali kaj sličneea Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	36208-2
Boljše dekle
B?e primerno službo. Gre tudi k otrokom ali f?M pomoč gospodinji, kirn- bi se privadila kuhati. Naslov pove oglasni oddelek Jutra S6292-2
Šiviljska pomočnica
dobro izurjena, išče stalno službo — najraje v Celju ali Mariboru. Ponudbe pod »Pomočnica 203« na oglas, oddelek »Jutra«. 36210-2
Katera poštarska družina
bi sprejela inteligentno gospodično. katera je pred par leti naredila iznit za vodstvo pogodbenih pošt, a zaradi nepričakovanih ovir ni nastopila službe, za dobo treh mesecev, kjer bi pomagala v uradu, da zadobi zopet prakso kakor tudi pri vseh gospodinjskih opravilih. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Brezplačno«.	36224-2
Vrtnar
z večletno prakso, dober samostojen delavec, izučen, večletna spričevala, želi namestitve. A. Lazar, Kolodvorska ul. 31.	36190-2
1000 Din nagrade
dam tistemu, kdor mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalna služba 68« 36258-2
Prodajalka
za mlekarno in delikateso, ■išče mesto. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36207-2
500 Din nudi gdč.
tistemu, ki mi preskrbi službo mesto prodajalke, blagajničarke ali v kako pisarno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bald«.	36244-2
Trgovski pomočnik
železničar, z 9 letno prakso, išče nameščenja v mestu ali na deželi za takoj ali kasneje. — Cenj. dopise se prosijo na ogl. odd. »Jutra« pod »Verziran in vljuden«.	36258-2
1000 Din dam
onemu, ki mi preskrbi stalno mesto sluge ali podobnega. Sprejmem tudi delo v tovarni. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	36293-2
Rudarski upravnik
išče mesto upravnika, v.iš. nadzornika ali jamomerca na rudi. Absolviral je rudarsko šolo in ima štiriletno prakso kot nadzornik in upravnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen upravnik« 36175-2
Visokošolec
tehnik-kemik v in. semestru. išče mesto za večerno ali popoldansko delo v pisarni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Emploi«. 36312-2
Sopotnika
za Srbijo za september išče vpeljan potnik. Zeli avtovoznika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36141-5
NJ. Vel. kralj
slavi desetletnico vladanja.
Za prodajanje kraljevega kipa iz umetnega marmorja sprejmemo inteligentne potnike, drž. in dež. upokojence. Velik zaslužek. — Alabastrit, Ljubljana, Ko-menskega 17.	34103-5
Fiksum !n provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum, in provizija«.	34982-5
Trgovski potnik
specijalist usnjarske in čevljarske stroke, želi premeniti službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak 31«. 36166-5
IKifi 4 >
Krojaški pomočnik
mlad, ca boljše delo, išče službo. Nastopi takoj. E. Brvar, Vače pri Libiji.
35910-3
Zastopnike (ce)
agilne, za vse okraje v Sloveniji iščem s 1. septembrom za dobro idoč predmet, ki se rabi v vsaki hiši. Dopise pod šifro »Trajen zaslužek« na podružnico »Jutra« v Celju.
35802-3
Vešče zastopnice
za prvovrstno prikroj ovalno učno knjigo, sprejmem proti visoki proviziji. Znanje prikrojevanja zaželjeno. vendar ni pogoj. Ponudbe na: »Universal«, Celje, Glavni trg 15. 35801-3
Zastopnike (ce)
ki bi obiskovali privatne stranke, i S 6 e m o in jim nudimo možnost 5—6000 D.in mesečnega zaslužka. Zastopnikom, ki so že delali s slikami, izročamo prvovrstne povečave slik od 70 Din naprej. Leda. Zagreb, Ilica 52. 34598-3
Zastopnike
reprezentativne, za obisk privatnih strank in razpe-čavanje oljnatih slik, priznanih dunajskih umetnikov, sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na naslov: Leda, Zagreb, Ilica 52. 34597-3
Zastopnike
za prodajo manufakturne-ga blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseh pro-metnejšib krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnico imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	35748-3
500 Din tedensko
plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor!	257
Trgovec
kavcije zmožen, vzame rentabilno zastopstvo za Ljubljano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 2—300.000«.
35539-3
Zaloga vrhniške opeke vseh vrst
kakor tudi najboljši trboveljski premog in bukova drva nudi po znatno znižanih cenah Jakob Goli, Trnovska ulica št. 1, Trnovski pristan št. 22, Postrežba točna!	35390-3
Zastopstvo
tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonaslednika Petra 19 35127-3
Za brezplačno
stanovanje
prevzamem brezplačen pouk v vseh predmetih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sestošolec«.
35958-4
Konceslonirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
Zahtevajte informacije.
34780-4
Pouk v vijolinj
daje od 15. septembra dalje diplomirana učiteljica. Event. poučuje tudi klavir v pripravljalnih razredih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	359.19-4
Inštruktorja
iščem za aritmetiko in geometrijo, za I. in II. razred gimnazije. Zahteva se poznavanje nemškega jezika. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gymnasium«.	36129-4
Francoščino
poučuje gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konverzacija 71«.	• 35930-4
Nemščino
poučuje dama. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemščina 48«. 35873-4
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponjl	25V
Zagrebški učitelj
vpokojen, bi poučeval otroke v Sloveniji, posebno v srbohrvaščini, nemščini in italijanščini, brezplačno, če dobi sobo in hrano. — Ponudbe do 25. avgusta na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »35. avgust«. 36164-4
UčJteli
pripravlja otroko za sprejemni izpit za srednje šole Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učitelj-instruktor«.	36197-4
Mlad akademik
Dunajčan, daje pouk v nemščini ln francoščini v Kranju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra» pod »Sijajna metoda«.
36274-4
Trgovino
dobro upeljano z mamv-fakturo po sejmih, prodam. Imam les za stojnice na vseh trgih in najlepše prostore. Odkupiti j« treba skoraj nov avto za prevažanje blaga za Din 35.000.—, in manufakture po znižani ceni okoli Din 30.000.—. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pričetek sezije«. 35866-6
iS A-Ž panjev
z mladimi maticami prodam. Cena po dogovoru. Karol Corar, Vače pri Litiji št. 32.	35908-6
Blagajno
s pokončnim pisalnikom fStehnult) ceno prodam. Knafljeva e. 18. 86110-6
Krasni jedilni
pribori
krom - alpacca, 24 komadov v kasetah Din 300.— do 350.—. Gramofoni »Mi-kado« Din 350.—. Damast namizni prti 140/150 6 ser-vijeti Din 100.—. 3—4 mesečni obroki. Kupi lahko vsak. Ne zamudite časa. Trgovska hiša Sapira. Dunajska 36.	35768-6
Vreče
velika izbira, najnižje ee-ne, pri A. Grebene, Dunajska e. 36.	36116-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Knaflova c. 18. 36109-6
Nove sode
vsake vrste, od 301 do 14
hI ima naprodaj Soretz Fran«, sodarstvo, Breg pri Ptuju.	35531-6
Pisalni stroj
»Stoewer«, še nov, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35975-6
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36138-6
Premog in drva
prodaja Jezeržek, Vodmat 200
Postelja
rz mehkega lesa. železna peč in mal štedilnik (ga-šperl) naprodaj na Erjavčevi cesti št. 21/HI, levo.
36120-6
Prahočistilni aparat
(Staubsauger) skoro nov »Protos - Siemens« — ter
čistilec za tlak
(Parkettbohner) iste znamke, s popolnoma novim priborom — za 150 voltov vsled izpremembe toka pod ceno prodam. Na ogled v Gorupovi ulici št. 4, vrata 4-5, v ponedeljek med 12. in 15. uro.	35884-6
Več potnih kočekov
(Reisekofer) in okovanih zabojev za sejmarje ugodno prodam. Na ogled v trgovini Dfago Schivab, Ljubljana, Dvorni trg. 35238-6
Mravljinčna jajčka
več kilogramov prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36173-6
Puhasto perje
čisto, čobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din to čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Hica 82.	22-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška eesta 16. Tel. 33-13
Otroško posteljo
iz trdega lesa z vložkom (Federmadratze) prodam. Ogleda se od 3. do 4. ure popoldne. Gledališka 12-11. 36247-6
Fotoaparat
Rodenstock, dvojni ana-stigmat 5.4. Compour, dvojni lzteg, 6 kaset, naprodaj (650) Rožna ulica 19.	36257-6
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
36272-6
Železen štedilnik
za 100 Din proda Omejc, Medvedova cesta štev. 8.
36237-6
Premog ln drva
sedaj še po zelo nizki ceni nudi nova trgovina Pečenko, Celovška cesta št. 37.
36242-6
Mizarji, pozor!
Uporabljajte v Vaši delavnici samo mrzel lim, ki ga ni trefoa kuhati. Boste zelo zadovoljni. Vzorec in pojasnila Vam pošlje Turin I., Celje, Prešernova ulica 10. ™	36337-6
Prilika se Vam nudi
Madrace, ovčja volna Din 600, afrik madrace 250, posteljne vloge, bakrena žica 120, sušte od 350, otomane, močne, lepe 500. Pohištvo, spalnice. kuhinje. Predelava madrac od 50 Din. Za vzorce pošljite 20 dinarjev na B. Jagodič in dr., sedaj Vojašniškl trg 1, Maribor.
36340-6
Kupirn,
Krojaško peč
z likalnikom kupim. Poizve se v oglasnem oddel. »Jutra«.	36118-7
Tračnice
za poljsko i eleznieo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Meter 5 kg«. 35747-7
Poljskih tračnic
5—6 cm visoke, ca 100 m kupi Kane, tvornica parket — Mengeš.	36330-7
Veliko uro
v stensko omaro vložen®, na nihalo, z globoko-
zvonkim bilom, točno idočo (Stockuhr-Wandstanduhr) kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ura 31«.	35772-7
Gramofonske plošče
rabljene, a dobro ohranjene kupim. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plošče«.	35862-7
Čreva
suha goveja in slana «v<SJ»
v vsaki količini kupuj« Brača Perišin, K. Kambe-lovac pri Splitu, Dalmacija 35470-7
Krojači!
Kupujem vsako koiicfoft krojaških odrezkov. — Ponudbe z najnižjo oen« in v&orcem na Industrijo volnenih izdelkov P. Majdič, Celje.	35568-7
Železno banjo
Tito, dobro ohranjeno fca-pim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Banja«.	36185-7
Tračno žago
gater in stružnico, rabljena, dobro ohranjeno kupim. —■ Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ga ter«.
36302-7
Osebni avto
»Spa« šestsedežein (primaren tudi za predelavo r poltovorni) v dobrem stanja, z novo prevmatiko ugodno na prodaj. Vprašati v garaži Franc Kristan, Ljubljana, Dunajska cesta, 36101-1)0
Avto
Fiat 509, a, limuzina, 4-
sedežna, voien 20.000 km, še kakor nov, 4 nove gume, zamenjam za tovornega kakršnekoli inamke s doplačilom, ali xa osebnega 8 sedežnega, ali ga tudi prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35857-M|
Tovorni avto
rabljen, do 2 tonski, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35837-10
3 tov. avtomobile
1—2—2% tonske v brezhibnem stanju, X zračnimi pnevmatikami, prodajn za vsako sprejemno ceno ali zamenjam i oeebnim avtom, motornim kolesom ali radio aparatom. Ernest Cizeri, avtooromet, Studenci - Maribor. 35942-10
Športni avto
dobro ohranjen, radi selitve poceni naprodaj. —i Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35890-10
Tovorni avto
zaprt, znamke »Benz«, nosilnost šasije 1200 kg, dela zmožnost 18/45 HP, ze4o ugodno prodam. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«.
35974-10
Avto
dvosedežen, stare tvpe, ¥ voznem stanju, takse prost zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35864-10
Auto »Minerva«
s 4 cilindri ia 6 sedeži, ¥ najboljšem stanju, registriran, radi odhoda poceni naprodaj. Porabi 16 1 bencina. Pojasnila daje soba-Tica hotela »Zamore« v Mariboru.	35792-10
Motocikl Super
750 ccm, s prikolico, zadnji model, 500 ccm AJS s prikolico. skoro nov, oba radi nabave avtomobila, 600 ccm Indian Scout za 6000 Din in 175 ccm Peugeot za 3600 Din ugodno proda O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica U. 35670-10
Opel limuzino
komaj uvožen, majhni, 4-sedežai, po ^elo ugoditi ceni prodam ali zamenjam za novo vino ali za poltovorni avto. Ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Res ugod-n<)<	34155-10
Potniški avto
dvosedežen, prodam ali sa-menjam za motorno kolo s prikolico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36200-10
Avto Chrys!er
najnovejši model 66, zacarinjen, s tablico ln pečatom v Jugoslaviji prodam po zares priložnostni ceni. Tvrdka Motorimport, Via Com-merciale 7, Trst (Trie-ste).	35978-10
Ford limuzina
noveJSa tipa, prvovrstno konzervirana, z nizko kilometražo, pod ugodnimi pogoji proti plačilu v gotovini takoj naprodaj. Samo refiektanti na1 se obrnejo na go. Zofilo Pogralc, Breg pri Celju 33, ali na pisarno Vzajemne zavarovalnice v palači Ljudske posojilnice v Celju.	36334-10
OR1&1ML
LUDV. BARAGA L]ubl]ana
selenburgova ul. 6
TELEFON 29—80
RAZMNOŽE VALEČ - PRESERVAT - FIKSAT - DOBITE PRI TVRDKI pazite na varstveno znamko t
Avto
man-1« Fiat 503, odprt, t dobrem stanju ugodno prodam. Naslov pri podružnici »Jutra, v Celju. 35935-10
Osemsedežen avto
odprt al! sposoben pol tovornega z gara cljo, prodam po niz ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	36286-10
Petsedež. limuzino
»Es«ex«, vožena 13.000 km
proti gotovini poceni pro da Jeraj v Celju. 35446-10
7
Starinsko pohištvo
razno, porcelan, slike itd. prodam. Rožna dolina c. VITI št. 13.	36111-12
' * <k ' Radio-aparat
* zvočnikom znamke »Fi lips«, 5 žarnic, po jako narodni ceni prodam. Ogleda od 12.—2. Flori j an »ka ul. 7/1.	36106-9
Tricevnl radio
»ov, za 800 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. "	36277-9
Močno kolo
»W3ffenrad« za štrapac, poceni proda Tabor, Rožna dolina, cesta VIH/13.
36157-11
v--—__
Kolesa
prodajam na odplačila. — Tovarna koles, Ljubljana, poštni predal 307. 229-11
2 moški kolesi
poceni naprodaj v pirdero-hi pri Figoceu. 36271-11
Moško kolo
dobro ohranjeno po ugodni ee-ni prodam. Naslov v od. oddelku »Jutra«. 36221-11
Novo damsko kolo
»Anker« zelo ugodno nr-prodaj na Mir ju, Riharjeva It. 2.	36317-11
Moško kolo
»kora.i novo po ugodni ceni naprodaj pri hišniku v Gregorčičevi ulici štev. 7.
36214-11
Lepo posteljo
nočno omarico poceni ■m. Naslov v oglasnem iku »Jutrac. 35880-12
Pohištvo
omaro, posteljo, nočno omarico, mizo, 2 stola, h belega javorja, radi selitve poceni prodam. Vprašati v gostilni »Zvezda« v Šiški.
36161-12
2 veliki omari
z ogledali in 3 male omare proda Gerkman, Cankarjevo nabrežje 1. 36254-12
Pohištvo
Lepe spalnice	2600
Omare	500
Postelje	250
Kuh, oprave	1100
Kuh. kredence	580
Vsakovrstno pohištvo ter vsakovrstna naročila ln popravila sprejme najceneje mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
36294-12
Din 30.000
kavcije založim podjetju, ki me zaposli. Sem samostojna trgovska moč (ko-lonialist), vešč perfektno knjigovodstva in trg. pisarniških del, verziran v prevzemu in eksportu sadja in drugih deželnih pridelkov. Prevzamem tudi mesto skladiščnika, zastopstvo itd. in pristopim tudi kot sodelavec. Cenj. dopise pod »Dobre reference« na podružnico »Jutrac v Mariboru.	&5967-16
2 stavbi
prva t obsegu	150 m» Id druga manjša z	lepim stanovanjem, ob	drž. cesti med Št. Vidom	in Zgornjo Šiško oddam v	najem. — Naslov v »glasnem oddelkn »Jutra*.	35855-17
Veliko restavracijo
kavarno ln bufet, v več zem prometnem mestu na Dolenjskem, popol noma opremljeno ln dobro idočo oddam v najem. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Nizka kavcija«. 35455-17
Pekarno
dam v najem takoj »11 s 1. 10. t. 1. Pekarna je v novozidani hiši na deželi v industrijskem kraju z zelo lepo okolico. Potreben kapital 10—15.000 Din. Cenj. po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča«.	35100-17
Otroka
2 leti starega vzamem v dobro oskrbo. Naslov pri hišnici v Vošnjakovi ulici it. 7, Ljubljana. 361-34-14
Na dobro hrano
ckusno, domačo, sprejmem 2 gospoda ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35S75-14
Več gospodičen
Fpreimem na dobro domačo hrano. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 36289-14
Trgovski pomočnik šofer
24 leten, samostojen, Primorec, s primernim kapitalom, išče nameše-enj-a. Prevzame tndi kako trgovino ali točilnico, event. pristopi kot družabnik. Vloži denar tudi v kako podjetje, ki mu nudi namestitev. ponudbe pod »Promet/21* na oglasni oddelek »Jutra«. 86148-16
250.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvo mesto, na večjo hišo v Ljubljani in zaznambi na plačo iščem od privatnika. Po nudbe z navedbo obrestne mere na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Privatno posojilo«.	35659-16
Kapitaliste
družabnike za razširjenje mani šega rudnika v Sloveniji. Iščemo. Ponudbe na naslov: č. K. Ljubliana, poštni preda! št. 146	35212-16
Pozor, trgovci!
V najlepšem — letoviškem kraju Gorenjske oddam v najem trgovski lokal, na najprometnejšem mestu, z inventarjem, po potrebi tudi s stanovanjem. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski lokal 700«. 3-1706-17
Trg. lokal s pekarijo
event. tudi s stanovanjem se odda v sreskem mestu na Dolenjskem, na prometni točki ob državni cesti takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra« .
35980-17
Pekarijo in trgovino
pri glavni cesti in farni cerkvi, z vso oprav-o zelo ugodno odda v najem Jože Jav-ornik, Ig št. 34.
86263-17
Borovih desk
m.3, 2 vagona, 50 mm popolnoma suhih za stavbeno pohištvo ter 1 vagon d^sk, polovica črešnja, polovica oreh, prodam. Emil Koprivnikar, Litija.
35879-15
Bukovih drv
vagonov, klanih, re-»anih v poljubni dolgosti, prodam. A.nt. Sterga-r, Kamni"*.	35811
Železniške prage
hrastove, 2.60 m dolge, ?6/16/n; te 23/15/16, proti t*ko;šnjemn plačilu pri prevzemu k n p i Rudolf De.rgan, trgovec. Laško.
35916-15
Ladijska t!a
trame in mecesnove deske
po najnižji ceni dobavlja »Ilirija« d. z o. t., Ljubljana, Dunajska cesta 46. telefon 28-20. 35692 15
Brzojavne droge
borove, smrokove in jelkove. več tisoč komadov, od 6—10 in dolžine, za sukse-zivno dobavo, proti takoj-Injptno plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Sr»bot-ajak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4.
250
Spalnice
h trdega in mehkega l^a ter kuhinjske oprave nudi po globoko znižanih cenah
VT	~ ----
'idmar v Zg. Šiški.
36196-15
2 kompletni postelji
1 visoko in 1 nizko omaro prodam. Naslov v oglas, oddelke »Jutra«. 35996-12
Novo spalnico
Tia hrastu pieskaoo, so-J:dio izdelano, prodam za f?00 Din. Cigole M.. Zg. Gamel.tee št. 22. p. Št. Vid nad Ljubljano.
36143-12
Otroško posteljico
v najbolišpm stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36149-12
Odvisno Dohištvo
med tem kuhttrsko kredenco. več omar in drusro radi gpytve proda Petek. 6jška, Medvedova štev. 21.
36121-12
Kam pa kam?
Na stari Vič, 5 minut od električne železnice v gostilno Marije Jalen, kjer je velik senčnat vrt in kjer dobite izvrstno kapljico ter dobra jedila. Za obilen obisk se priporoča Marija Jalen.	35901-18
Na ražnjru pečeni prašički
se dobe v	soboto te nedeljo pri	»Konjičku* v
Hradeckega	vasi 76 (Pod
G-ol-ovcem).	36140-18
»Savski Tivoli«
kopališče in restavracija na Ježici, čez Savski most na levo, ima kabine na razpolago. V nedeljo godba »Zarja* g. Franc Dolinarja Na svidenje! Skriti posavski čar.	36135-18
Gostilna Novak v Št epa nji vasi
ima znižane cene pri vinu te j-estvinah.	36227-18
Na Jesenicah
tfk glavne ceste in tovarne oddam v najem trgovske lokale s stanovanjem. Ponndbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Trgovski lokali«. 35062-17
1-družinsko hišico
oddam v najem s 1. septembrom. Zupan, Žirnvmira št. 12,	35968-17
Lokal za trgovino
z trisobnim stanovanjem ter vrtom itd. dajem v najem s 1. novembrom. — Al. Sotlar, trg.. Gornja Radgona.	35567-17
Lokal
za Špecerijsko trrovino ali za vinotoč oddam v naiem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 36112-17
Trgovski lokal
pisarno in skladiščem oddam v najem. Prostori so pripravni tudi za pisar-Pismene ponndbe n« oetIss. oddelek »Jutra* pnd »Trgovski lokal«. 35888-17
^ta no vati »e
obstoiečp iz 5 velikih. par-ketiranih sob. na Glavnem trgu v Kamniku oddam v naiem. Ponudbe na na»Tov: Jargi, Kamnik. 35859-17
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije io vi-aotoče prodaja tn daje v najem poslovnica za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič. Zagreb, Ilica 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
25859-19
Trgovski lokal
na prometnem prostora, prazen, se išče za 1. november. Ponudbe z opisom prostornine, lege in zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prometen lokal«. 35237-19
Brivski in damski salon
prodam radi opustitve obrti. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brivnica«.	34857-19
Pisarno
obstoječo iz ene večje in ene manjše sobe, v centru mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«.	34073-19
Lep trgovski lokal
na Kralja Petra eesti v Celja odda Vajt.	223-19
Gostilno
z vsem inventarjem prodam blizu Ljubljane. Dopis« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna, 32«.
36188-10
Brivski in damski salon
poceni naprodaj v industrijskem kraju, kjer j« zasi gurana dobra bodočnost. — Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Bodočnost- 30«.	86166-19
Halo 12%
Prodam hišo, novo, 8 rta novanja, velika klet, pri pravna za delavnico ev za stanovanje, gosp. poslopje, zagrajen in zasajen vrt, prosta davka. Potre ben kapital 75.000 Din. Ivan Uršič, Viktor Parmo-va ul. 21, Maribor.
35791-20
Kupim hišo
dv«. ali večstatiovanjsko v centru Ljubljane aH bližnji periferiji za ceno do 500.000 Din. Ponudb na: Mihelčič, Ljubliana Poštni predal 91. 35889-20
Prodam hišo
enonadstropno, radi dru žinsk.ih razmer za testno ceno.. Hiša se nahaja pet minut od elektr. cest. železnice na periferiji mesta Ljubljane. — Naslov pod »Ugodna prilika, solnčna lesa« v oglasnem oddelku Jutra«.	S5S54-20
Hišo z vrtom
in gozdovi v Sori pri Med vodah prodam za ceno do 26.000 Di.n. Ugodni plačil ni pogoji. Hiša je pripravna za kakega obrtnika ali vpokojenca. Posredovalci dobe primerno proviziio. Informacije pri lastniku Hinku Ločniškar, Kranj.
35917-20
Hotel v provinclji
prodam ali pa dam v najem zakonskemu paru zaradi bolezni. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Hotel 16« 36295-19
Velik lokal
pripraven za trgovino ali podobno obrtjo ln stanovanje na jako prometnem kraju oddam, Jerica Pokorn, Kapucinsko predmestje 23. Škof j a Loka. 36287-19
Gostilna -
restavracija
zelo dobro vpeljana, na prometnem kraju pri postaji, vse novo zidano in moderno, tri sobe za tujce, velike moderno urejene kleti in veliki' prostori za zabave, lep vrt sado-nosnik in travnik, naprodaj radi družinskih • razmer z vsem inventarjem pod ugodnimi pogoji. — Resni reflekt3ntje naj pošljejo svoje naslove pod: Leg. broj 2542-83 na podružnico »Jutra« Maribor.
85947-19
Brivnico
na dobri točki vzamem v najem, event. kupim na obroke. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 35844-19
2 trgovska lokala
z večjo izložbo, s 1. oktobrom odda A. Mulej, Jesenice, Krekov trg št. 2 S5807-19
Gostilno z mesarijo
dobro idočo, s posestvom vred prodam ali oddam v najem. Posestva je 16 oralov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35943-19
Lokal
na prometni t očki LJubljani, primeren za vsak posel, oddam. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Za vse«.
36260-19
Brivnico
brej konkurence, v lepem trgu dravske banovine takoj prodam. Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju 86332-19
Gostilna
dobro i-doča, v industrijskem kraju Slovenije zelo ugodno na-prodaj radi družinskih razmer. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Lepa lega«.
36333-19
Brivnico
na prometni točiki takoj prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifr-o »Bodočnost 302«. 36314-19
Souporabo lokala
za mehanik, obrt nudim na prometnem kTaju ob Du najski cesti. Event. tudi odstopim cestni lokal. Naslov pove ogla-sni oddelek -»Jutra«.	36168-19
Gostilno ali vinotoč
v Mariboru ali v okolic' vzamem v najem ali n» račun. Ponndbe na podružnico »Jutra* v Mariboru t>od »A. K. 6*. 35940-19
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se istotam.	35905-19
Brivski salon
ob avstrijski meji, dobro idoč, brez konkurence, zaradi družinskih razmer takoj naprodai. Lahko prevzame tudi začetnlk-mojster, ker Je cena nizka ln posebno, če se govori nemški, bi Imel vedno boljšo eksistenco. Naslov v ogl. odd. »Jutra« v Mariboru.	36249-19
Za brivnico
2 kompletna brivska stola, umivalnik in še druge stvari, v dobrem stanju po nizki eeni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35918-19
Pekarijo
v Liubliani ali predmestni prevzamem s kavcijo, ali pa kupim. Ponudbe rod »Št. 333« na oglasni oddelek »Jutra«.	35895-19
Lokal
skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraiu oddam. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra« B5780-19
Pisarniške prostore
krasne, v netvosredm bližini poŠte takoj oddamo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	35615-19
Primeren lokal
za kroteštvo. v sredini mesta Iščem. Eventuelno vzamem tudi stanova-nle dveh sob na ulico Plamene ponudbe p"d »Krojaštvo« na o«*!asrii oddel. »Jutra«. 35313-10
Strosro v centra
i5č°m lokal. Adaptiram ali dam .odstopnima. Ponndbe na ofr!a«ni nfliMsV »Jutra* •pod šifro »Center 77».
36177-19
Posestvo
prodam ali dam v najem za dobo 5 d« 10 let, pol ure oddaljeno od postaje, cerkve in šole St. Janž na Dolenjskem. Posestvo obstoji iz travnikov, njiv, vrtov in gozdov, na katerem se redi do 8 glav govedi in do pet odraslih svinj, ter vinograda, kjer se pridela letno do 60 hI vina. Poslopje je v prav dobrem stanju, Proda se tudi z premičnino. Več se izve pri Majcen Ivan. Št. Janž na Dol. 35816-20
Zanesljive nasvete
v gospodarskih, osebnih zadevah, vprašanjih posojila, izbire poklica, vnov-čenja sadja, grozdja, nakupa, prodaje posestev, zidanja itd., daje Posvetovalnica »Marsta-n*, Maribor. (Priložiti 2.— znamke) 35966-20
Penzijonfeti
pozor!
V trg« Vojnik je na prodaj radi odpotovanja lepa hiša s pritiklinami, prahu prosta; poleg je tudi lep vrt sa zelenjavo. Cena 34.000 Din. Informacije daje iz prijaznosti Ivan Florjančič. trgovec, Vojnik pri Celju. 35934-20
Posestvo naprodaj
Velika hiša s kovačijo ca. 3000 m» svet«, dalje dve nHvi v izmeri preko I0.n00 m', gozd te travnik. Prodaja cena 170.000 Din. — Poizve se pri g. Ivan Trt. kamnosek. štepanjn vas pri Ljubljani. 35893-20
Novo hišo
dvo«tanovanjsko, prodam. Rožna dolina, c. VIII št. 29.	36145-20
Trgovska hiša
v bližini Domžal. 5 sob, trgovski lokal, hlev, drvarnica, pod, šupa, kegljišče. vrt, vse zidano in v dobrem stanju, na. prometnem kraju, od žel. postaje 5 minut, na prodaj za 125.000 Din. Poizve se pri Mavsar Franc, Kamnik, Zaprice 45. 35981-20
Hiša
dobro ohranjena, z več stanovanji v centru aH bližnii okolici, se kupi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gotovina,'119«.	36119-20
V Domžalah
prodam aH oddam s 1. septembrom v na;em malo Tv>sfstvo. Pojasnila daie Andrei Flerin, Rojsko 16, Domžale.	35860-20
2 vogelni parceli
400 in 800 m', v solnčni legi, pri tramvaju, z elektriko in vodovodom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35728-20
Visokopritlično hišo
na prometnem kraju pri Domžalah dam v najem ali prodam. Mesečno d-o-naša 1000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35738-20
Novo^idano hišo
enodružinsko, prodam. — Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 16.	35945-^0
Obrtniško hišo
enonadstropno, novo, prodam na Kodeljevem. — Istr-tam oddam tudi
trisobno stanovanje
Poizve se v trafiki na Sv. Petra cesti 8. 35928-20
Hišo z vrtom
kupim v Ljubi;ani ali na periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 10«. 36137-20
Nova hiša
tristanovanjska, z lokalom in vrtom ugodno naprodaj Poizve se v gostilni Trti ha — Kodeljevo. 35760-20
Tristanovanj. hiša
novozgrajena, poceni naprodaj. Pojasnila daje županstvo v Mostah pri Ljubljani.	35698-20
Moderna vila
štiristanovanjska — novozgrajena, s kopalnicami, elektriko in parketi poceni naprodaj. Vsa stanovanja takoj na razpolago. Pojasnila daje župan J. Oražem, Moste pri Ljubljani.	35697-20
Hišo v Ljubljani
v centru, večnadstropno, po možnosti s trg. prostori kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«.
35629-20
Novo hišo
z nekaj polja, pripravno za vsakega obrtnika, tik ob cesti med Radovljico in Lipnico, 10 let davka prosto. po dogovora prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35986-20
Tr^vska hiša
enonadšlropna, poleg tudi gospodarsko poslopje, naprodaj na Polenšaku tik šole, pošta Moškanjci. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	35976-20
..POSEK"
Realitetna pisarna
družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva c. 4
proda:
VILO. enonadstropno, podkleteno, dva štlrl-sobna, eno dvosobno stanovanje, moderne pritikline, 1000 m« vrta, Bežigrad, 480.000 Din.
VILO, enonadstropno, 6 sob, kopalnica, gospodarska poslopja, dvorišče, ca 6000 m! zemljišča, 20 minut od centra, Din 320.000 HIŠO, enonadstropno, gospodarska poslopja, 12 strank, veliko dvorišče, pri Sv. Petru, Din 400.000.—. Letni donos Din 60.000. HIŠO, vili slično, dva trisobna, dva enosob-na stanovanja, 800 m' vrta, Kodeljevo, 10 odstotno čisto obre stovanjs, Din 320.000 BARAKE, lesene, ome-tane, 1 soba, kuhinja, nedaleč tramvaja, Din 30.000. HIŠE, visokopritItčne: podkletene, dvostano-vanjske. 500 kv. m vrta, Moste, Din 140 tisoč.
HIŠO, pritlično, 3 sobe 2 kuhinji, 560 kv. m vrta, Zg. šiška. Din 115.000. HIŠO, novozldano, enonadstropno, dvostano-vanjsko, 500 k v. m vrta, Zg. šiška, Din 150.000. HIŠO, visikopritlično, sobi, kuhinja, pritik lle, 500 kv. m vrta, Moste. Din 110.000. HIŠO, novozldano, trt dvosobna stanovanja, 600 kv. m vrta, Kožna dolina, Din 190 tisoč.
HIŠO, lokal, dva stanovanja, sadni vrt, nji va, vsega 2000 kv. m, Vič, Din 165.000. GSTILNIŠKO POSE stvo, hiša, gospodarska poslopja, 12 oralov zemljišča., gostil, inventar, 2 url od Ljubljane, Din 125 tisoč.
POSESTVO, 40 oralov pri Mariboru, Din 450 tisoč. Potreben kapital Din 150.000. VEČ PARCEL 600 do 650 kv. m, Podrožnl kom, a Din 40. PARCELA, 714 kv. m,
Trnovo, a Din 35. PARCELA, 1110 kv. m, Dunajska cesta, a Din 35. VEČ PARCEL od 500 do 700 kv. m. Bežigrad, Din 65 do 75. Poleg tega več drugih stanovaniskih. trgovskih, gostilniških hiš, kmečka posestva, parcele Itd. v največji izberi, po najugodnejši ceni.	36163-20
Domačijo IŠtirisob. stanovanje
biSo, hlevom, deležem I komfortno, v vili v bližini gozda, te travnikom, 12 I Tivolija, z verando, kopai-mernikov posetve, proda I nico in vsemi pritiklinami, Jakob Mestek, pošta Cerk- I oddam za november. Elek-nica štev. 43 pri Rakeku, trika in plin v hiši. Re-35987-20 I flekt-ira se le na snažno in mirno stranko. Ponudbe na
Stavbne parcele I x°?dSlek pod
_ , . . , \ , . . šifro	»Ugoden slučaj«,
v lepi in solnčni legi ob I	° 35605-*l Dunajski cesti naprodaj. —
Naslov v oglasnem oddelku .	. _ ..
»jutra«.	281-20 Stanovanje v Celju
Stavbna parcela
zraven sokolskega telova-dišča pri Dunajski cesti naprodaj. Na/slov v ogla* oddelku »Jutra«. 36205-20
| z domačo hrano cd dam 2 dijakoma ali dijakinjama. Možnost nemške konverza-cije. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 35678-21
Parcele
naprodaj v začetku St-ožic, 200 m od Dunajske ceste. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra.«,	86217-20
Na Primskovem
Ugodna prilika
Tri hiše z dobro idočo gostilno in trgovino mešane-srn. blaga in čevUarsko obrtjo, v centru industri'-skega kraja prodam radi ■prezaposlenosti. Josip Er-■nejc, trgovec, Zagorie ob Savi.	35977-20
Lepo posestvo
življenja zmožno, pripravno r.a vsakogar, z zidano dvodnižinskn hišo, kletjo, hlevom, velikim zelen ja finim vrtom. 4 orali zemlje n gozdom, v trgu pod zelo usodnimi pogoM poceni prodam vsled drnžinskih ra-zm er. Lenart Rnnntti. nosestnik. Sv. Lenard — Slov. gorice. Ptujska eesta št. 46.	35834-20
Enot*adstrotwia h!5a
novo*zidana, z 2 stanovanji naprodaj — Vodovodna c. št. '73.	36253-20
Stavbne nasvete
dale tehnični biro »Tehna« Liubljana. Mestni trg W1 814-50
Lena vila
večstannvaniRka. bliru cen tra naprodai. Ponndbe na Tiri*. <vddelpk »Jutra« pnd šifro »Dom 1928*. 35621-20
Travnik
v izmeri 5000 m^, v Tacnu tik pod šmarno goro prodam po 12 Din. Pripravno za 4 lepe stavbne parcele. Pojasnila daje R o b a r v Tacnu.	35654-20
Hiša
z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju — blizu cerkve, z lepim, novozasa-jenim vinogradom in sado-nosnikom ugodno naprodaj Pojasnila daje M. Golob. Polenšak-Moškanjci.
35569-20
Dvostanovanj. hiša
lepa, nova, v Rožni dolini pod Rožnikom po zelo nizki eeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 35865-20
Novo hišo
enonadstropno, s 600 m* vrta, na lepem krajo v Ljubljani prodam. Reflek-
tanti naj pošljejo svo;e naslove na oglasni odde-lok »Jutra* pod šifro --33« 34714 20
Parcelo aH hišo
v najstrožiem centru Ljubljane kupim. Ponndbe pnd »2,000.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 36176-20
Hiša z vrtom
1120 m>. s 8 sobami, kletjo, knhin;o in elektriko. 10 minut od doleniske.ja kolodvora naprodai. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra«.
36156-20
„posesT„
Realitetna pisarna
družba to.*. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča ,	.	stanovanja:
pri Kranju prodam no- DVOSOBNO, kopalnica, vo visokopritlično dvo- komfort, pri klavnici, stanovanjsko hišo z vr- j Din 800.—, Podrožnl-tom, 10 let davka pro- kom Din 1000.—, Sp. sta, vodovod ln elektri- I šiška Din 600.—, Be-ka v hiši. Poizve se pri žlgrad Din 950.—, 800.—, Stanku čuku na Priin-1 Stožlce Din 500 skovem št. 109. 36182-201 center Din 1000.—,
Moste Din 600.—. TRISOBNE: center Din 1500.—, 1300.—, 1600.—, Bežigrad Din 1300.—, 1250.—, Sp. Šiška Din 1300.—, 1200.—, Trnovo Din 1000.—, Stožlce Din 700.—. PETSOBNA: center Din
2000.—, 2500.—. ENOSOBNA: Sp. Slška Din 400.—, Zg. Šiška Din 400.—, Moste Din 300.—, 325.—, 400.—, Vič Din 300.—, Stožlce Din 300.—, Bežigrad Din 400.—, Tr-n___.	■ novo Din 200.— (samo
farceio	I za I ali 2 ženski).
v Trnovem ugodno prodam. I Poleg tega več drugih Naslov v oglasnem oddelku I stanovanj, trg. lokalov, »Jutra*.	36192-20 | opremljenih ln praznih
sob, v največji Izberi,
Dvonadstropno hišo1	36162-21
Novo hišo
3 družinsko v trnovskem predmestju prodam. Mesečni dohodki 2000 Din. Potreben kapital 75.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
36265-20
Novo hišo
šeststanovajnsko, z vodovodom v hiši ugodno prodam Vič-Glinoe, cesta IX/14a.
86306-20
Stanovanja I Dijakinjo
S—S sob — kakor	tadi I nižjih razredov sprejmea
nisarne	I Da dobro domaoo hrano iti
a ■ , . i", ■ ,	_ I stanovanje v bližini toh-
2 sob, v Ljubljani	Kra- riijne ,.rednje ^ v _eno -
nja hj Kamniku iščemo .8	družinski vili. - Pismen«
t. septembrom ah kasneje	dbe na Iaf_ od<ielek
Ponudbe na oglas, oddelek	£ntrac d lX(iraro 3<_ _
»Jutra* pod šifro »Brez	ETpDt_ ^ ^^
3o<9(-21/a	nasIov-
otrok 97*.
izve
35933-23
družina 4 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* z navedbo eene pod značko »Udobnost*.
S5085-21a
4 sobno stanovanje Učiteljeva vdova
z vsemi pntikhnami (k<K UTemk3) v bIižil!; vseh fo( palnico, sobo za služkinjo I g,prejme boljše večje di;. itd.) za november žeh | ^ na bJr;,no iDJ ?tan(v.
vanje. Schčnherr, Maribor, Krekova ulica štev. 14'M 34937-22
V boljši družini
_	. že!:m za šol. 1-to 1931
DrŽ. VpOkOjeneC I stanovanje z vso oskrbo treh odraslih oseb, Išče 'a trinajstletno deklico. — 2 male sobe, kuhinjo ^a razpolago klavir. Ra-all 1 sobo ln kabinet di priučenja nemškega jo-za november ali decem-	občevanje nemško. —
ber. Ponudbe na oglas-1 Sostanovalka starejše doni odd. »Jutra« pod ši-1 bro dekle. Prednost sta-fro »Točen plačnik-59« j novanja v bližini uršulte-36233-21a | skega samostana. — Ponudbe na oglasni oddelek
Stanovanje I »Jutra« pod »Dijakinja«.
35757-21
eno dvo- ali trisobno, čisto in suho, se da za ■	T , ... t
več let ali dosmrtno I	ln OljaKe
proti takojšnjemu pla-1 sprejmem e>vent. s brwrx» čilu. Plača se lahko tu- I na stanovanje v Kolodvor-di s kako parcelo, tudi I ski ulici št. 23, pritličje — na deželi, alt z lesom J desno.	362-43-28
ln vsakim drugim pred- f metom nad 10.000 Din
Ljubljane. Mesečni do-1	So S
bo. — Udobnosti ln nadzorstvo. Cenj. po-
Dijakinje
nos Je do 900 Din. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro JT^,™ »Po dogovoru« 22«. nudbe na ogl. oddelek i«« ti I »Jutra« pod »Primerna 5-21 I----------36191-23
cena«.
z lokalom, dvoriščem in i	e, ,
vrtom sredi mesta tik	otanOVanje
farne cerkve prodam. I sobe,	kuhinje in pritiklin
Ponudbe pod značko I takoj	oddam. Naslov pove »Tik cerkve« na oglas- i oglasni oddelek »Jutra*.
nI odd. »Jutra«. |	36187-31 36319-20
fUHHMmja
| Dvosob. stanovanje
takoj oddam v Rožni dolini | cesta Vl/4.	36193-21
Sobo in kuhinjo i	t
oddam s 1. septembrom. — I otanOVanje
Naslov v oglasnem oddel- I podpritlično, sobe te kuhi-ku »Jutra«.	35099-21 | njo takoj oddam stranki
brez otrofc. Na«lov v
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje oddam. Malavas št. 49 pri Ježici.
36104-21
oddelku »Jutra«. 36219-31
Stanovanje
z veliko kuhinjo, veliko sobo ui pritiklinami oddam v najem s 1. septembrom ali oktobrom. Savlje št. 50 36328-21
Stanovanje
v najbolj zdravi legi mesta, treh sob, kuhinje in
pritiklin oddam. Stano- i -r •	a	<
vanje je lepo solnčno. — I • H SOD. Stanovanje Naslov v oglasnem oddel. I oddamo takoj ali 1 »Jutra«.	36108-2il | septembra v zadružni
hiši »Stan ln dom«. Tr-I žaška c. 28 ob postaja-Sianovanje	llSču cestne železnice.
2 parketiranih sob te ku- Pojasnila se dobe \ binje takoj oddam pošteni mlekarni Tržaška cesta stranki brez otrok. Naslov | št. 26.	36204-21
v oglasnem oddelkn Jutra
35803-21, stanovanje
12 sob, kopalnice, kuhl-»tanovanje nje ln vseh pritiklin,
1 ali 2 sob, v Ljubljani takoj odam v Rožni do-išče mati z odraslim sinom lini c. V. Naslov v ogl. Plača 500 Din. Ponudbe | odd. »Jutra«. 36240-21 na oglasni oddelek »Jutra* pod »Točna in čista stran- I i „-„
ka*.	35829-21/a I Lepo stanovanje
samo zase, 2 parketira-I ne sobe- predsoba, ku-Stanovante hinja ln pritiklinami, v novi stavbi v Zg. Šiški električna luč, oddam, zelo ugodno oddam od 1. I Ponudbe pod šifro »Vi-septembra dalje. Cenjene | la «na ogl. odd. »Ju-ponudbe na ogla«, oddelek | tra«.	36279-21
»Jutra« pod značko »Mirni
dom 67«.
35926 21
Stannvanle
4 »ob, z vsem komfortom,
v novi vili pri Tivoliju oddam s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Solnčno in mirno«.	36153-21
Stanovanje
v pritličju, 2 sob te kuhinje, v centru mesta oddam s septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36160-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. — Pojasnila daje krojač Koder v Rudniku.	36288-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam z oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36341-21
Stanovanje
Vuhteie in sobe oddam na Curnučah 83. 35898-21
Stanovanie
obstoječe iz 5 velikih sob, kuhinje, poeelske sobe. kopalnice te vseh drugih prifiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november*.	35861-21
Udobno stanovanje
vrtno, trisobno, z oktobrom oddam v fcitnikovi ulici. Pojasnila daje De-kleva dnevno do 9. trre v
Jegličevi ulici 10. 35857-21
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v novi hiši oddaim mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	35781-21
Stano vanle
2 večjih in 2 manjših sob. »obe za sln?kinjo. kuhinje in pritiklin. tik sodnije "d-dam s 1. novembrom. Na »ančne TVMiudbe. z opisom rnrtViin<kih članov na oari.as. n<Melek. »Jutra* pod Šifro Mesečno 1800«. 35671-21
Stanovanje
sobe, kubinie in pritiklin od^-am. Nacl^v v o«r!a«.
oddelku »Jutra*. 35711-31
Stanovanje
enosobno, -oddam s 15. septembrom v Stožicah, ob Dunajski cesti št. 130.
36326-21
Sobo In kuhinjo
oddam stranki brez otrok Vič-Glinoe, cesta IX/14a.
36307-31
Stanovanje
sobe ln kuhinje oddam čisti ln njlrnl stranki za september. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
36262-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, «>vet?o, išče v Ljubljani šivilja z odraslim sinom 8 1. septembrom. Zavodnik. Svabi-čeva 35, vrata 38. 35069-2la
Stanovanje
obstoječe iz 3 ali 2 sofc s pritiklinami, iščem za 1. september v Liubljani ali neposredni okolici. — Natančne ponndbe na naslov: Josip Smid. podpolkovnik v penziii. Petri-nja. Savska banovina.
35972-21«
Stanovanfe
1	velike sobe in kabineta.
2	ali 8 manjših sob. kuhinje in vseh pritiklin. išče * 1. septembrom druKna 5 odraslih Manov. v mesta aii na bližnji periferiji — Ponndbe na nslas. oddelek »Jntra«'pod šifro »Mirna in točno plačljiva stranka«.
34863-31/a
.Lepo stanovanje i Srednješolko
dvo- ah enoeobno, i š č -e |	_
? z nar U° k moji petnajstletni Sit t ?	*°?L hčerki šestošolki U.
oddolek »Jutrac pod šifro drž. gimnazije. Naslov »November — snažno*. 1 - -36211-21/a
Dvosob. stanovanje
na Brinju oddamo v najem I Dve dijakinji
s 1. septembrom 1931 Na- »prejmem v vso oskrbo v slov pov« oglasna oddelek Gospodi ulici št. 3/1, desn« »Jutra«.	36322-21 |	gg^j 33
pri blagajnlčarki fa. J. j C. Mayer, Ljubljana.
36194-22
Enosob. stanovanje Mlajša dijaka
s pritiklinami, v mestu - sprejmem v zračno sobo t
omroma neposredni bližini dob„,	hrao<>. Naslov pov*
išče za september, oktober	^ejek »Jutra*,
ah november samostojna I	36290-29 dama. Ponndbe na oglasni f
oddelek »Jutra* pod šifro L	— . ... .
»Zračnost*. 36178-21/a I	1H dijake
sprejme boljša družina.
Trtaivb cfaflftvflflie	d°!b"> oskrbo, v prijaz-
lnsoo. Stanovanje „<> in solnčno »bo. Naslov
s parketom, elektriko m T	ogia4me!m oddelku Jutra.
vodovodom oddam s 1. »ep- I	36235-2J
termbrom. Naslov v ogla«, f
oddelkn »Jutra*. 36130-31
Dva dijaka
Dvn«nh cfattnvnnfo srednješolca, po zmerni e®.
uvosoo. stanovanje ^	v ^
predsobo išče v bližini k di,-akn hnmaa.-stn. P)>. pošte. uradnik za fe- Dndbe na večna pot TXIU bruar ali maj pod Šifro j	36'<il-23
»Tri odrasle osebe 304« na ogl. odd. »Jutra«. |	_.,. f
363i6-2-a |	Dijaka
sprejmem dsl stanovanje te hrano. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 36339-22
fHjaifui
..........Sobo v Celju
Za 2 dijakinji I lepo in solnčno, z v s • iščem sobo g hrano pri I ® 8 k T b 0 oddam 2 dijako-boljši rodbini. Ce možno | m a. Naslov pri podružnici klavir. Ponndbe pod »Se- I »Jutra« v Celju. 36735-23 stri« oa oglasni oddelek I--
»Jutra«.	3610^22 Dijake ali dijakinje
j.	#	I nižjih šol sprejmem na hra-
Dve dijakinji I no io stanovanje na Žab-sprejme učiteljica v v»o jatu št. 7.	36908-38
oskrbo. Nemščina, klavir. |---
Naslov v oglasnem oddel. | Dijaki (nje)
»Jutra*.
36144-22
Udobna privatna stanovanj* _	i brezplačno posreduje Fink,
Mlajšega dijaka Poljanska cesta 15 — m.
aii dijakinjo sprejmem v I stopnišče, vrata 9. dobro oskrbo. Naslov v |	36281-28
oglasnem oddelkn »Jutra*. Na željo nemška | Dva diiaka
konverzacija.
36107-22
sprejmem v vso oskrbo
_	. Gregorčičevi uli-ci 7. Poizve
Profesorska družina | se pri hišniku. 362is-28
nudi 2 mladima deklicama prijeten dom. Strogo nadzorstvo te nemška konver- I za-rija. Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra*. 34814-22 i g^ ^ ^^
nfiolro	I	oddam na Miklo*i-
LnjdKa	I čevi cesti v pritličju (te
stanovanje in braco I veže direkten vhod) z upo-vzame učiteljska rodbina rabo telefona. Ponudbe '«» >oleg poljanske gimnazije. <,gi. oddel. »Jutra* pod Na razpolago tndi klavir, j »Pisarna*.	35995-23
Na-slov v oglasnem >ddelku
»jutra«.	3588^22'Opremljeno sobico
oddam takoj v Komenske-ga ulici. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 36000-29
Dijake v Celju
iz boljših hi® sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. Solnčno stanovanje z lepim senčnim vrtom. Strogo nadzorstvo. Naslov pri Dodružnici »Jutra.* v Celju 35936 22
Dijakinjo
v vso oskrbo »prejme s«o-
stoljnbna tričlanska družina. Ponndbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Gostoljubnost*. 35881-22
Dva dijaka
•m katera se resno zahteva strogo nadzorstvo, sprejmem" v vso skrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3.9932-32
Dve difakinji
iz boljše rodbine vzamem popolno oskrbo. Skrbno nadzorstvo, nemška kon-erzaciia. klavir na razpolago. Ponudbe n« podraž-irf« »Jntra* v Cel ti pod šifro »Celje*. 35937-22
Dva dijaka
•prejmem na hrano te ita-ovanje, ali samo na stanovanje v svetlo te pri-'azno sobo. Nemška kon-"rzacite. uporaba terase. Valjevačeva ulica 19. vi-
soko pritličje.
35686-22
Dostojno gospo
sprejmem kot sostanovalko. Florijanska ul. 27. — Grimpner.	<J5931-?9
Zračno sobo
veliko, oddam. Blemeiso-va c. št. 3, ITT. ndstr.
35953-28
Sostanovalko
sprejmem v veliko solnčno sobo v centru, mesta. Radio na razpolago. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	36147-23
Gospodično
»prejmem kot sostanovalko takoj ali pozneje. Poljanska c-e?ta 17. 36115-23
Sobico s klavirjem
event s hrano iščem s 15. sentembrom. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kons-ervato-ristka«.	35560-23
Sostanovalca
za 160 Din mesečno sprejmem v veliko ssbo s po-«bnim vhodom. — Ranica Pečnik, Vi-dovdan«kn c. s.
36195-33
Dve soM
■ elektriko in	posebnim
■vbodom o<iaam	goepodiS-
Jam. Naslov v	oglasnem
oddelku »Jutra«.	35874-23
Dve zvezani sobi
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36127-23
Sobo
lepo in mimo, v centru mesta takoj oddam boljšemu gospodn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36128-23
Opremljeno sobo
oddam na Veini poti št. 17 36136-23
Sobo
8 parketom in elektr. razsvetljavo oddam gospodični v Florijanski ulici št. 22.
36181-23
Lepo, solnčno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam gospodu ali dijaku blizu tehn. srednje šole. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. Istotam se lahko tudi izve naslov.	35024-23
Sobo
iraJno in solnčno, na lepem prostoru, s strogo se-pariranim vhodom takoj oddam v vili »Kanaria«. Kolezija, Zelena pot št. 4.
35S63-23
Sobo
s posebnim vhodom, elek triko in parketom oddam Ulica na grad 11. 35848-23
Opremljeno sobo
Bolnčno in snažno, z n porabo kopalnice išče gospa Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plača«.	35835-23
Dve prazni sobi
brez kuhinje, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini zmajskega mostu. za 450 Din mesečno oddam mirni stranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Mirna stranka 28«.
35828-23
Krasno prazno sobo
oddam le boI:ši osebi. Naslov pove oglasni odd»lek »Jutra«.	,3d!70-23
Diiaka-nižješolca
»li samostojno gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36171-23
Čisto sobo
•veliko in svetlo, s posebnim vhodom oddam 2 osa-bama na Rimski cesti ?TT.
36158-23
Opremljeno sobo
B separatnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu v Tlorijanski ulici štev. 31.
36198-23
2 lepi sobi
»olnčni, opremljeni ali prazni oddam v Linhartovi ul. gt. 28.	36189-23
Opremljeno sobo
i elektriko, v centru tne-sta poceni oddam. Naslov •? oglasnem oddelku Jutra.
36202-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu v Hrenovi ■ulici št. 19.	36232-23
Opremljeno sobo
takoj oddam v Rožni ulici St. 19.	36256-23
2 prazni sobi
e posebnim vhodom, v centru mesta oddam s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum 76«. 36267-23
Prazno sobo
p poseb. vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov T oglasnem oddelku Jutra.
36236-23
Prazno sobo
parketirano, lepo ln tračno. z električno -azsvetljavo ln souporabo kopalnice, v novi vili za Bežigradom, oddam po zmerni ceni s 1. septembrom dijakinji, uradnici ali šivilji z lastno opremo. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
36297-23
Opremljeno sobo
majhno, čisto, oddam gospodični. Naslov v oglas, oddedku »Jutra«. 36318-33
Gospodična
ves dan odsotna, išče sobico, najraje v bližini Marijinega trga. Ponudbe pod šifro »Mirna gdč./19«.
36146-23a
Trgovec
ki s« mudi vsaki mesec v Ljubljani samo 15 dni — išče za stalno čisto, mesečno sobo. Ponudbe pod šifro »Centralno ležišče« na oglasni oddelek »Jutra«.
3-5903-23/a
Snažna vdova
it 9 let starim fantom išče preprosto sobico. Bi tudi pomagala gospodinji. Plača pol leta naprej. Kosova ul. 6. baraka za šolo, Ljubljana 7, Šorli.
35971-28a
Sobo
t dobrem stanovanjskem okolišu išče mlad gospod (Nemec). Tekoča voda v sobi ali sonporaho kopalnice. Ponudbe na ogla=oi oddelek »Jutra« pod š;fro »Mlad gospod«. 35858-23/a
Soliden, mlad gosp.
išče s 1. septembrom v bli-fini tehnike ali banovine sobo s separatnim vhodom in o«krbo. — Ponudbe na o?las oddelek »Jntra« pod šifro »56«.	35767-23/a
Prazno sobo
t posebnim vhodom išče miren samski gospod s 1. septembrom. Plača tudi za reč mesecev naprei. vendar ne čez 200 D'"n me-FP*no. Nas'ov v oelasnem oddelku »Jutra«. 35550-23/a
Gdč. oddam sobo
g posebnim vhodom, takoj ali t 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Sobo
z vso oskrbo in souporabo
kopalnice, v bližini bolnice iščem s 1. Bepteinbrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bolnica« 36291-23/a
2 mesečni sobici
s poseb. vbodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36284-23
Sostanovalca
s hra.no ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/II.	36285-23
Sobo
lepo, zračno, oddam gospodu. Vidovdanska št. 1-1.	36245-23
Jktjnti
boljši obrtnik
trg. in posestnik, vesele narave, star 29 let, velik, lepe postave, z lastnimi prihranki 170.000 Din, želi spoznati dobrosrčno gdino. dobro gospodinjo, čiste preteklosti, do 27 let staro, katera ima ali bi lah ko dobila koncesijo za trgovino in gostilno, s primernim kapitalom, da se poveča obrt. Slika zaželje-na in se takoj vrne. Zadeva častno zajamčena. — Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Časi minevajo 29«.	35831-24
Mladenič
želi znanja z gospodično, ki bi mu omogočila na-daljne študije. Prednost imajo one z dežele. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Pomorski akademik«.	35927-24
Sladko znamenje
pozor
Obcet — Večna pot
358S3—24
Pariz
Sopotnika ali sopotnico iščem za kol. razstavo. Se spoznam v Parizu in želim 20. 8. potovati za 10 dni. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Verziran, Pa-z«.	35.956-24
2 koroški punci
se želita resno seznaniti z držav, uslužbencema v starosti 28—35 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33821-24
Starejša vdova
brez otrok, z opremljenim stanovanjem. želi znanja z boljšim starejšim gospodom. Le re^ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena gospodinja«.
35970-24
Vdova
z la-stnim stanovanjem — želi znanja s 40—50 let starim gospodom. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vdova«. 35826-24
Železniški uradnik
tehnični, želi znanja z gospodično. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« . pod šifro ^Prijateljstvo«. 35785-24
Katera gospodična ali vdova
ali vdova, ki Ima lastno gostilno, trgovino ali posestvo, ozir. za skupni prevzem navedene obrti, bi poročila 48 let starega, poštenega, solidnega, trgovsko naobraženega gospoda. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bodoča Jesen«.	36179-25
Amerikanec
vdovec, srednjih let,, bi poročil gospodično ali vdovo, ki je dobra gospodinja. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sporazum«.
36331-25
<< 4 l^utJk^^
Klavir
dobro ohranjen za 3000 Din proda P. G., Pogačarjev trg 3/III.	35628-26
Mlad gospod
želi znanja z inteligentno, toda simpatično in popolnoma neodvisno damo — radi večernih in nedeljskih auto izletov. Ponudbe _ po možnosti s sliko pod šifro »Dama elegantne poiave« na oglasni oddelek »Jutra« 35989-24
12. 8. 1928.
V oglasnem oddelku Jutra v Ljubliani leži pismo.
35993-24
»Sreča nad vse«
Pristanem.	36223-24
Vpokojen uradnik
želi znanja z upokojenko zaradi skupnesa gospodinjstva. Ponudbe na * osti. odd. »Jutra« pod »Zima 5«. 36296-24
Gospod v Franciji
želi dopisovanja z boljšo gospodično. ki Ima veselje za v tujino. — Dopisi s sliko in polnim naslovom na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Francija«.
56248-24
Čarobno 1 + 2 = 3
3 Gorenjci, zakaj se niste odzvali? 3 Gorenjke: Lenč-ka, Barbka, Metka. 36172-24
Še mlad mož
razdvojen ln razočaran, išče nesebično in zvesto prijateljico v Ljubljani ali bližini. Katera čuti in trpi enako, naj piše na ogl. odd. »Jutra« pod »Astra«.	36259-24
Bled
vila Radoslava. Pensl-on. Din 65, tudi samo sobe.	35991-24
Gospodična
čedne zunanjosti, temperamentna, želi dopisovati z boljšim, dobro situiranim gospodom od 30 do 4 Olet. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »40 let«.
36329-24
Trgovec
in obrtnik, 40 leten, izobražen, simpatičen, želi že-nitev ali družabnico (skupno gospodinjstvo). Dober značaj, veselje do trgovine in nekaj premoženja pogoj. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« Maribor pod »Bodočnost 1931«.
35963-25
Radi pomanjkanja znanja
se želi seznaniti z boljšim gospodom, najraj.e drž. uradnikom od 28—38 let v 3vTho ženitve šivilja čiste preteklosti ter mirnega značaja. Ponudbe do 25. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna 200^.
S5997-25
Lubas. harmoniko
popolnoma novo poceni Drodam — Mivka štev. 23.
36266-26
Penzijonat in institut
za dijake na Dunaju (Wien, II., Untere Au-garten strasse 38). Ravnatelj J. Benger, telefon \ 45-5-11. Pripravlja za gimnazijsko maturo (traja 12 do 16 mesecev), komercijelna izobrazba, tuji jeziki, glasba, pouk v nemščini za inozemceč Najboljši in največji penzijonat na Dunaju. Penzija in šolnina mesečno S 190 — 250.	10399

Mladega
foksteriera
kupi trgovec Prime, Cesta na Brezje 83, Maribor.
S594S-27
Kozo
dobro mlekarico kupi Franc Klešnik, Zalog 72— pošta Dev. Mar. v Polju. 36169-27
Psico volčje pasme
3 leta staro, jako dobro čuvajko, m 3 mladiče 2 H meseca stare prodam. Pojasnila daje natakar v kavami »Prešeren«. 36229-27
Dva volčjaka
mladiča od diplomirane psice takoj proda Vesel. Miklošičeva 19. 36275-27
Angora maček
čistokrven, radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36309-27
Siv volnen suknjič
z modrimi progami, za desetletnega fantka, je bil izgubljen v nedeijo od Po-savja po Dunajski do Sv. Petra ceste št. 43. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda pri Mencingerju aa Sv. Petra cesti štev. 4-3 36126-28
Čevljarski šivalni stroj
Smger (Ringschiff) dobro ohranjen, poceni naprodaj. Maribor, Magdalenska št. 19.	35944-6
Kroj. šivalni stroj
v dobrem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Poiz ve se v oglasnom oddelku »Jutra«. 36117-29
Pletilni stroj
št. 60/8 po ugodni ceni proda Vollmeier Marija, Sv. Ožbald, pošta Brezno ob Dravi.	35795-;9
Bencin-motor
6 P. S., malo rabljen, tudi na petrolejski pogon in di-namo 65 volt 40 amper prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju«.
35000-29
Pletilni stroj
št. 8/30 prodam in kupca naučim brezplačno plesti nogavice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35725-29
Stroj za entlanje
Standard J. N., znamke Ba-cb & Winter, po zelo ugodni ceni prodam, ali zamenjam za pletilni stroj št. 10. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35955-29
Šivalne stroje
za entlanje, ažuriranje in vezenje po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ugodno«.
35870-29
Elektromotor
380/220 voltov, trofazen. vrtilni tok, 25—30 HP. kompleten z zaganja čem kupimo. Ponudbe na o?l. oddelek »Jutra« pod Šifro »Elektromotor«. 35810-29
Stružnice
za železo in kovino, rabljene. v raznih velikostih, kakor tudi razni drugi stroji za strojne tovarne itd. so radi likvidacije velikega podjetja, v zelo do brem stanju poceni naprodaj. Pojasnila daje Feliks Toman ml.. Liubljana. Res-Ijeva cesta 30. 34219-29
Zaslužijo se
pletilni »troji v sezijl t nekaj tednih sami. prodajr r.aradi orenro>ihp ohra*: popolnoma ohranjeni, telo poceni. 8'40 po 850. 915t' po 1000 8'60 po 1300. 8 ključni 8'90. ročni januar') ni 8'80 motorni jaqnardn 10/120. raschel-stroji. oav' ialni. čnpalni in razni «pf "iialni šivaln'	Vo!
neno predivo »Kamsrsrn« *
barvah na zaloer? cena konkurenčna. — Ciril Vajt. Celje.	224-29
Intarsiia
pletilni stroj Stoli 12-90. zelo malo rabllen, se nroda za 12.000 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	36215-29
Pletilne stroje
10/80 in 10/100 proda Pen-sons, Ljubljana, poštni predal 307.	230-29
Čevljarski stroj
Adler - cilinder, skoraj nov poceni naprodaj v Medvodah št. 25.	36203-29
Šivalni stroj
popolnoma nov in nerabljen, najmodernejši izdelek z 30 letno garancijo, vsled smrti žene odstopim dotlčnemu, ki bi plačeval mesečne obroke po 150 Din naprej. Vplačan znesek 500 Din trpim sam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Priložnost 82«. 36273-29
Čevljarski stroj
skoraj nov naprodaj v Ko-roščevi ulici štev. 2 — pri kemični tovarni. 36315-29
»Couch« zofa
je najmodernejša »eaanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih jblikab je tu di zelo praktična in dvo stransko uporabljiva. Iz ieluje jih po lastnih m la nih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, rapetnik in iekorater. Ljubljana — Dunajska cesta 25 >hod Dvofakova ul. 3. dvorišče) 32387-30
Sesalke
za gnojnico, iz pocinkane pločevine, v vsaki dolgosti od 550 Din naprej — tudi na obroke dobavlja »Veka« Ljutomer.	35062-30
Steklen papir
v polah in pasovih, za najrazličnejše industrije ima vedno v zalogi in oddaja najceneje Feliks Toman ml. Ljubljana. Resljeva c. 30.
34218-30
Terazo
brusi se najbolje s silieium-arbid brusi, ki se jih dobi v vseh različnih velikostih najceneje pri Feliks Toman mL. Ljubljana. Resljeva cesta 30. 34216-30
Prst
(humus) za vrtove v vsaki množini dobavi radbeno podjetje Anton Mavrič. Dunafska cesta št. 38 v Ljubljani.	250-39
čevljarji, novinci!
Prodam poceni celo opremo čevlja-ske delavnice, deloma novo oziroma dobro ohranjeno. Kottar, Ljubljana, Dunajska c. 9-II, opoldan od 12. do 1. ure.
36222-30
Stavbno podjetje
Rudolf Terčelj, pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII., se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiše, re-stavrlranje in popravila stavb. Načrti in proračuni za to brezplačno.
36250-30 -v-
Znižane cene
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke najnovejših modelov in šivalne stroje. Tribuna, F. Batjel, tovarna dvoko-les, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Kar-lovska cesta št. 4.
32501-30
Brusnice
(Prei-se^beer) pristne koro ške dobavi od 5 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, trgovec, Libeliče, Koroško.	35941 32
Lipov cvet
po .najvišji	ceni kupuje Salus, d. d.	v Ljubljani, veledrogerija,	Aleksandrova cesta 10.	35705-33
Namiznih jabolk
prvovrstnih, razpošilja po najnižji ceni tvrdka Peter Setina, Radeče - Zid, most.	231 -33
za mošt dobavim večje — tudi vagonske množine po ugodni ceni. Cas dobave po dosTOvoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35979-34
Zlato
v listih, 22- in 23karatno, za podobarje, črkoslikarje, zlatarje, knjigoveze, kamnoseke itd. ima vedno v različnih velikostih na zalegi ter ga najceneje oddaja Feliks Toman m!.. Ljubljana, Resljeva c. 30.
34217-35
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih eens h
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfov» ulica 3 77
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna.
70
pif*rnuu*}e
Zahvala!
Za izborno in ceneno prehrano v gostilni Pereškuti v Goreuji vasi nad Škofjo loko se iskreno zahvaljuje obitelj Ivančič, Ljubljana.
36102-31
Vsem interesentom na Štajerskem in v Ljubljani
naznanjam, da sem zaradi prezaposlenosti drugod iz stopil h uredništva in iz-dajataljstva zbornika »Štajerska« in torej nima moj podpis na raznih listinah nobene veljave. Jos. Van-dot, Liubljana VIT, Goriška 25.	35994-31
Salon Vera Miklič
Miklošičeva cesta 34/11 je radi počitnic zaprt do 31. avgusta.	3C142-31
Naznanjam
slavnem a občinstvu, da sem otvorlla na Vodovodni cesti vlnotoč ln delikateso. Točila bom pristna domača vina po nizkih cenah. Se priporočam za obilen obisk Jožefa Vrhovnik.
36282-31
Vabilo na občni zbor
prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, r. z. z o z. ki bo dne 23. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne v zadružni pisarni, Cankarjeva ulica 11, s sledečim dnevnim redom:: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo načelstva ln nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 4. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Pristop k revizijski zvezi. 6. Sprememba pravil.
7.	Predlogi zadružnikov.
8.	Slučajnosti. Ako bi pa občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu zadružnih pravil, § 29. drugi stavek, eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogoino sklepčen. Celje, dne 12. avgusta 1931. Načelstvo.
36341-31
Pension
v lepem kraju na Gorenjskem prodam z vsem inventarjem. V pensionu je gostilna, 15 sob. gospodarsko, pos'opje, garaže ter krasen park. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pension«.
35457-38
Pension Sturm Poliče
pension od Din 60 dalje V septembru zelo znižane cene. Državni uradniki popust. Zahtevajte prospekt.
36239-38
»Renault« avto
zastopsT,vo naznanja, da je preselilo svoie skladišče z velesejma na Cesto na Rosnik št. 19. Priporoča lastno po-pravijalnico — Renault Service, ter veliko zalogo avtomobilov in rezervnih delov. Sikor, d. d.. Ljublfana, Cesta na Rožnik 19.	36245-37
Bukova drva
Krajevni šolski odbor Šin-kov Turn, srez Kamnik p. Vodice razpisuje dobavo 14 met. klafter bukovih drva. Pismene ponudbe je vložiti na gornji .naslov do 21. avgusta 1931. Zamen, preds.
36299-37
SPALNICE
smrekove poljubno pleskane a Din 2900.-in hrastove spalnice polirane k Din 5700.--nuai v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton Bizo-vičar, Glince cesta II/l, postaja cestne železnice.	10175
Pristni naravni
malinovec
dobite pri
L0VR0 SEBENIK
kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 2S.	249
v^EČ^
nove to rabljene vseb vrst ter
Juto za embalažoi
Ima vedno » ealogi !
Mirko Mlakar j
Ljubljana Slomškova ulica IL
TeJef. 29-47
HALO!	HALO!
Samo pri paro breolikalnici J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in obrne Vaša obleka! Na likanje se lahko počaka. Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko oa dom. _
Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko n.ibavi pri nas po najnižjih cenah.	9249
Ant Rud. LEGAT-
Enoletni v
TRGOVSKI TEČAJ
MARIBOk,VRAZOVA IIL4
7a<efek dne 9.sept 1931
Hiša v Kranju
sestoječa iz dveh poslopij, prvo stanovanjska hiša, v drugem se nahaja velik magazin, pripraven za vsako obrt, posebno za dalmatinsko klet, se proda. Pojasnila daje dr. Beno Sabothy, advokat. Kranj.	10415
5000000000G
Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah.
Postrežba točna!	Delo solidno!
FRANJO REPIČ 10419
sodarsko podjetje LJUBLJANA-TRNOVO, Kolezijska nI. 18
jooooooooooooooooooooooooooooocjoooooooc
Bolje zaslužiti
potom ugodnega nakupa ^ehoslovaških izdelkov na
15.—21. avgusta 1931
Splošni vzorčni sejem 18 blagov. skupin (Tekstilni sejem) Tehniški sejem. — Dopotovanje brez vizuma. — Vozne olajšave v Jugoslaviji za povratek 50%, Avstrija 25%, Cehoslovaška 33%. — Prodaja legitimacij: Ljubljana: Čehoslovaški konzulat, Bleiweisova c. 18/1.: Aloma Company, Aleksandrova cesta 2/1.	9475
V IE IL H !& A 1IZIB]IEA\
KOLES, GRAMOFONOV, po najnižji ceni le pri
TEHNIK* JOS1IIP BANJA«
10453 Ljubljana, Miklošičeva c. 20 Športni Predmeti. — Velika Izbira Plošč !
CM
Turisti
Lovci
Smučarji
vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi
»KARO« gojzerji
Zahtevajte cenik od »KARO« industr. Maribor, Koroška cesta 19 Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo.
i


* ZAHVALA
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, deda, pradeda, gospoda
Jurija (pe$dhni&
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze tolažečega sožalja kakor tudi za poklonje-no cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini domačemu gospodu župniku za obilno tolažbo za časa bolezni, enako g. župniku iz Kranjske gore, dalje Dovški in Mojstranški požarni brambi, Lovskemu društvu Mojstrana, gosp. trgovcu Selanu in končno vsem, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku.
Srčna hvala vsem, dragega pokojnika pa ohranimo v trajnem spominu!
Dovje-Mojstrana, dne 11. avgusta 193L
Žalujoče rodbine: PEZDIRNIK, RABIC, AB-RUC, DOVŽAN, DERNIČ, LEGAT.
10411
ii
Mi
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Trgovskega zastopnika
vinske stroke
išče veletrgovina z vinom na štajerskem za Ljubljano in Kranjsko. Prednost imajo gospodje, ki so že delali v tej stroki in se lahko izkažejo s prvovrstnimi referencami ter znajo šofirati. Obširne ponudbe se naj vpošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinogradništvo 100«.	10422
Zelo dobro vpeljana' in dobro idoča
PEKARNA
v centrumu mesta Varaždin se radi bolezni pod ugodnimi pogoji da v najem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10389
Penzijonat in institut
za dijake na Dunaju
WIEN IL, Untere Augartenstrasse
Ravnatelj J. Benger, telefon A 45-5-11 Pripravlja za gimnazijsko maturo. (Traja 12—16 mesecev) komercijelna izobrazba, glasba, tuji jeziki, pouk v nemščini za inozemce. Najboljši in največji penzijonat na Dunaju. Penzija in šolnina mesečno S 190—250. 10399
Sprefmetu takoj slogo
Prednost imajo oni iz dežele, ki se razumejo vsaj malo na avto. Stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod P. R.
specijalist usnjarske in čevljarske stroke želi premeniti službo. Ponudbe pod »Strokovnjak 31« na ogl. odd. »Jutra«. 10421
10438
OtiLAS.
Direkcija državnega rudnika Velenje
proda na dan 14. septembra 1931 ob 11. uri dopoldne
975 kom. presnih vreč
Pogoji se dobe pri podpisani.
IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAV. RUDNIKA VELENJE 8081/IL
Naprodaj
Tenor Vega Banjo
malo rabljena, s plišastim etuijem. Nova 3000 Din, dobi se lahko za 1500 Din. Kari Alberts, pianist, Bled, Park Hotel
10435
Grozdie
prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! _267
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah.
Š^^nbureova ulica *	1®®
ANTON BOC, Ljubljana
Pravi gojzerji
Zajamčeno ročno delo, vedno v zalogi in izdeluje po meri
Zalokar, Mestni trg 19
Popravila se sprejemajo! 10332
Mestni pogrebni »vod	Občina Ljubljana
t
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni sinko, edinec
Franci Hribar
dne 13. t m. po kratki mučni bolezni odšel med nebeške krilatce.
Pokopali ga bomo v soboto 15. t. m. ob 4. uri popoldne od mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališču pri Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 14 avgusta 1931.
10426	ŽALUJOČI STARŠI.
Harry
NeTiijski pevec
Z drhtečo roko je pomoffia prednici obleko »ovinka, ki Je Je bfla ■aiila, in rekla:
»To — to sem ua&a prt Jnasn^
Prednica ie posedala obleko M mirno vpisidv
»Kdo je ta Juan?«
Ennco, ki je stal dotlej t ozadju, Je pristopfl k LoS, jo prijel za
roko in vpraša L, dušeč se od boli: *Kdo js ta Juain? In kdo ste vi?«
»Plesalka sem k sosednje kavarne, k Joan de Dtos je pereč ▼ tei kavarn L«
Enrico je trafll v Lolo, kakor da Je ne rezano. Le počasi se je spomnil predračšmh besed in spoznal sramoto, ki ga je bila zadela.
»Tedaj cestni pevec!« je zakričal »Jnaa de Dtos, pia/lle, da mo je me?«
Lola je vfdeta, kako je Enrico zgrafcfl za ročnik svoje saibDe. To Je v oje j kznova razpaiilo željo po maščevanju.
»Oa!« je histerično za vreščala. »Da, tako mo Je kne, a naSM ga ■e boste. Izginil je — ta z njim vred njegova golobica! Moj je bil — samo moj! In ona mi ga je vz:la!«
Zvfla je roke ta s Skrtajočkn glasom brtdmfia kleten »AVadona de Diosl Ubdj jn pri tej priči, njega ta njo 1« »Miri« je ttkazaia prednica. »AH ne znaš spoštoval rvetega kraja? Sram te bodi in pokesaj se svoje kletve. Kdor msd temi zidovi prekolne člerveka, prekotae Boga?«	1 A niti Enrico ta poslušati predničrmh besed. »Naše! ga bom ta nbtl ga bom kakor psa!« Je krfCal t blazni togotl Nato je zgrabil Lok) za ramena ta jo stresal, kakor da bi hotel totresti te nje vso resnico.
•Ali veste, kam je odšel? Kje naj ra Iščem?«	«
■Ne vem,« je vzdifririhi Lola. »Oh, če bi vedela!« »Vaš2 oči mi pravijo, da nekaj sumite. Zakaj ne govorite po pravici? Zakaj ste tako otrpnili?«
•Morda bi bfto bolje, da obvestimo poAcQo?« ji
niča. »Moja dolžnost je, da to storim.«
»Ne, ne! Nočem na policijo!« je vzkHknia Lola. »Saj vam bom vse povedala. Prav imate — vem, kam sta pobegnila. V Madrid sta šlal Tam ga bomo našH!«
»Zakaj ravno v Madrid? Odkod veste to?« le vprašal Gorico, boječ ss, da mu dekle ne bi nasulo peska v oči.
»Da, v Madrid! Onadva in tisti stari bedak, ki se Je tedajal za Juanovega učitelja. Vsi trije! Ha, ha, ha! On r sredi, na Joi strani stari norec, na drugi pa nbegla nuna!« Zakrohotala se je tako brezumno, da je še Enrica zona izpreletela.
»O Dios! Ali me je pustil >na cedilu — ali me je posti na cedilu I«
Enrico je videl, da bo dekle omedlelo, m priskočil, da bi jo prestregel. A bHo ie prepozno. Lola je omahnila in se kakor klada zrušila na tla. Prednica je pokleknila k njej in polož&a odeno glavo v svoje krilo.
»Pokličite vrajtarico,« Je velela Ehrfoo.
Enrico se oi več vrnil. Planil je iz samostana ki kakor bbtran
»dirjal proti železniški postaji. Niti malo ni pomisli na to, kako nespameten je, da hoče sam v Madrid, ko ne ve ničesar podrobnega ne o Juanu, ne o starcu, ki ga je spremljal.
Kupil si je vozni listak za Madrid in že hotel stopiti v brat vlak, ko se je spomnil, da je njegova nagHca kad brezmiselna. Potreboval je Lole. Potreboval je Juanovega opisa in pomoči seviljslke policije.
Z urnimi koraki se Je vrni v samostan, a tn so ma rckfl, da so
Lolo odvadili na policijo. Cez pol nre je bi ie tam. Redarji so mu povedali, da so izvršili na Juanovem stanovanja preiskavo, a niso našld nikakih novih sledov, po katerih bi bik) moči sodit!, kam se je obrnil Juan z dekletom. Rekli so tndi, da nit! Lola ni vedela več, nego je bila povedala v samostanu.
Enrico je spoznal, da bo ves njegov trud zaman, 6s mo Lola oe pomore. Moral je tedaj najti Lolo. V bližnji gostilni je poizkusil nekaj jesti, a že prvi grižljaj se mu je uprl. Ko se je vrnil v kavarno de la Mariposa, je vprašal za Lolta naslov in krenil naravnost v njeno stanovanji. Enrico je vedel, da bo temperamentno dekle na vse načine izlkušalo najti mladeniča, ki ga je tako offlvidno ljubila. Zato je ponudil objokani LoH, nai se pelje z njim v Madrid.
kakor
j_i .ji
JUTI KU8m
Lola je takimi pristaja.
»Kdaj odhaja vlak?« je vprašala, ne n^sfeč na n®
na to, kako bi čim prej našla nezvestega ljubčka.
»Danes js že pozno,« Je odvrnH Enrico. »A s brakn vlakom se popeljeva v Madrid!«
UV. POGLAVJE. Pot do slave.
V Madridu je Enrico fcnprevklel, da se tanftndSnje redaiaivo oe
zanima bogvekaj za teginjenje njegove sestre. Beg samostanske novinke v Madridu oči vidno ni bil redek dogodek. Policija je samo površno preiskala ves slučai, in ker niso prišli Juanu takoj na sled, je stvar kaj kmalu zaspala.
Enrico je moral po tem takem s LoSoo pomočjo sam nadaljevati iskanje.
Vse dni sta hodila po madridskih ulicah ta obiskovala kraje, kjer se jima js zdelo verjetno, da bi utegnila srečati Marijo ta Juana, a zaman. Bilo je, kakor da ju je zemlja požrla!
Juan je imel tist? dni preko glave opravka. Stricu Estebana se
Je bilo posrečilo, da je našel nekaj prijateljev, ki so se zavzela za mladega pevca ta seznanili Estebana z ravnateljem opere. Po dolgih pogajanjih js ravnatelj pristal na to, da zasliši Juana, kako poje. Impresario opere je določil dan poizkušnje, in Esteban se je vrnil domov s polno glavo načrtov, kako bo pripravil Juana za usodni korak.
Več tednov Je bilo ie uiluBo, odkar so bfl! zapustil Scvfijo, la
ker Juan ves ta čas ni ničesar več slišal o Loii, je bil skoraj čisto pozabil nanjo. Spet js postajjal stari, neskrbiti Juan, kakor nekdaj, ko je še pel v kavarni de la Mariposa. Njemu ta Mariji je minevala vrsta srečnih dni, ki jih ni kalilo nič hujšega kakor pridiga strica Estebana. Stric Esteban ta La Rmnbarera sta toliko časa nagovarjala mladeniča, da je naposled moral zagrabiti svoje študije z rasne strani. Po cele dni se je vadil z Estebamom pri klavirju, ki sta ga nabavila za prihranjene denarje. Ta klavir Je postal magnet, središče, okoli katersga se je gibata vse življenje naše trojice.
Marija je po cele ure sedela pri odprtem oknu in gledala golobe na sosednjih strehah, obenem pa vsa navdušena Dashtšaia Juanovo petje.
Samo kdor ▼ mira izbira, dobro kupi?
Ako morate hiteti M prodajate« do prodajalne ic si ogledujete blago, tedaj s« vam lahko primeri, da se rv naglici in stiski za nekaj odločite, za kar I vam bo pozneje žaL
ZATO IZBIK AJTJE BLAGO DOMA!
TU imate dovolj ča-laa, da si ogledate vzorce komad za komadom in vas ne more Jaihcie nagovarjati za nakup česa, kar ni po vašem okusu. Zahtevajte torej naSo kolekcijo
MATERIALA ZA MO&KE SRAJČK
tn dobffi bost« kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno.
Potem ■Mita, ttb©-rtte ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu.
Ker nabavljamo blago naravnost is tovarne is j« prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja.
fcs sad pot stoletja postresnuo Jemalce v največje zadovoljstvo.
Ifajvečja trgovska ta
■vujt Bd-
Zagreb*
Akti ie nimate našega glavnega kataloga,
•ahtevajte ga. V nekoliko dneh ga imat« 7 rokah brezplačno in neobvezno,
Poceni in vendar najboljša Je
Severjeva ©temaita
> 82 peresi v sedežu ln i v Eglavju.
Velikost 185X78. Najboljši materijal. Cena | 550 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg Stev. 2.
Dva m
za aačlmfoe
velikosti 2, vsak mlin 220 kg težak, kom-
letna in dobro ohranjena NAPRODAJ, iaslov pove ogl. odd. »Jutra«. 10388
Ona napravi, da postanejo zobje naglo beli.
KOL7\OS napravi, da postanejo aobje
naglo beli, ker odstrani 2 njih zoprne rumene madeže, zaostanke hrane in zobni kamen. Njena antiseptičnarpena, ki čisti, prodre do vsake brazdice In razpokline ln uničuje nevarne klice na ustnah, ki povzročajo gnitje zob.
Ako želite imeti dobre zobe, biest*Ce bde, začnite uporabljati KOLTNOS! V treh dneb boste ugotovili razliko. Zadostuje en centi meter te kreme razmazatl po suhi ičetkl
Mladostna
lepota!
3»
NOVA K02A OBRAZA. Z aporake
»pahiločga medicin biološkega preparat« (C. Dorr&ioe & Cie., Parit, ►Ajstrigant Spečih Vemus« poeUne >bru r 10—14 dneb pomlajen. Ugubijc »e ca redno ree ga be, nadeti, peg«, bofeoijdoe, maš&aba in groba ko*a. — Obrat postane leten, rvei i« »efcek, fcakot pri ojajbnea otroka. — Garnitera
LETA OKBOOLA M POLMA PSSA M okra« rsake dam«. 0« pav eo pfM ie take lake aa krti Jana io ▼ieeia, dobila bodo t o pora bo »Lalt de Jano. taridno bnjooet, okrog loet ia trdnost ▼ najkrajšem Sami — Stane 85 Dta.
KAVNO DSZANJE T5LB8A M to-*eft« i nomtrijo >S>ii Geradehai-terja«. Poepežnje aonaaJoo libanje ia nrarUne deloranje pljn& V 14 dneh te prtpognjen ln grbaet brbet pooolooeia porama. Stane 52 Din.
"SNTTFOL1A, kwnemkj šaro«, Zagret, JmrMMeva t.
Zabterajte brexpt«dne ttwtrb«M eentkei IV
g
Lepite na pisma znamke
protitsjbsrknlozne lige!
AwJjestoi tlak
M^llolitul ilalc
I?fiili' % pfci m\u\
Eno in dvoplasten Polaga najceneje

dražba z o. k.
L. Battelino in €o.
Ljnbljana Hikloii6«v» Mite IS
CENIK
KIFFMANN
Mar8>or 136
■pedjalist aame boljših
Nafaertii
tetaa Cciczaa tel« praktična alollfiva eottelia • tapceiranim madracom —
CaEtitoa ta vaaka bii«, >tel«, M pntajnia OM-be ia aotee tlaib«. Sla* se Dia' 3H.—. RatpoiU liam poitoa la telesa!-com po poTset^
Leaeaa Mah pateat-a« (clo praktKaa alol-MHra poatela e tap«cir>-aim aiitrma, — Stao*
n« m_
u.
lelaai* la e^«e}e. St*. •• tta nu
M,p. m«
bel« fo>(«
t r f« Dia oa- la «,U pok U pm Dia. 2
l. aaoconč. 7aoeeb «2. ra.
Vaš srčkani otročiček
...ram utegne prinesti pravcato bogastvo-
Se ■spravite o njem res zantmhro
sliko in se udeležite Kodakovega mednarodnega natečaja. Pomnite, da se razdeli na vsem sveta za nagrade 5,700.000 Dfn. V Jugoslovanskem razsodišča
MIRKA GRUJIČ, dvorna dana NI Vel. Kraljice, MILAN MARJANO VIČ, šef Centralnega pres-biroja, BRANISLAV NU-§IČ, slavni srpskf pisatelj,
oton Zupančič, siovia
slovenski pesnik la ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani.
it lepih nagrad Je določenih za Jugoslovanske tekmovalce — dobitniki 6 prvih nagrad pa se »deleže mednarodnega tekmovanja v Ženevi. Recite trgovca, pri katerem knpojete fotografske potrebščine, naj vam da našo brošuro z vsemi podrobnostmi o tem natečaja —* aH pa pišite naravnost jugoslovanskemu oddelka za natečaj.
KOD AKO V mednarodni fotografski natečaj
ZA AMATERJE od 1. maja do 31. avgusta 1931.
PSfte po pogoje na Jugoslovanski oddelek za natečaj: KODAK d. s o. i, Zagreb, Zvonlmlrova nt 2.
Rabite največfl filmski Izom: novi Kodakov Htm »Verlchrome«
afl pa film v skladih.
BARVANJE LAS
Lasje, barvani s KOMOL-barvo za lase, so lepši in pri-rodnejši od originalnih. Eno-stavna nagla in udobna ne-ga ^ zanesljiv uspeh Pro-Va4^/ ipekt pofilje brezplačno glav-V/	ro zastopstvo »Kemos« Su-
botica, Gavrflovlčeva. Zastopnike sprejmemo za vsa večja mesta.	10293
KHIO
katera EDINA Izdeluje to blago
Iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
a viM)a najceneje
zartrope PA
mtročajte le pri domači tvornlcl,	*	„E _ 251
mai
Pri boleznih
želodca, črevesa,
štabe prebave in hemoroidov vzemite tudi vi FIGOL. FIGOL po-svežuje in čisti krL FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja prolz-ajalec: Lekarna dr. SemeJič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 106 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekleni- S ca 40 Din.
izno vrstne knjigovedke potrebščine: platno, nsnje, f««mwr papir, zlato, so-
-nec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
American Kola
NA DEBELO!
NA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
Čitaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET*
|3UWOi st nt
24
Sobota, 13. VUL 1881:
(Prvovrstna prava	MvibelfS«	<« t KtmBm •«*>•/	(Prvovrstna (eolesa
/7% H	$$ š* U	izdelek sloveče tovarne avtomobilov in	Jt® © —
tt*ni€Jli%&Tr §€Qi€£S€i ^ « m ^ OgffCf*
dobite Mamo nri tvrdGi &OS. Petelin C, Ljubljana, Qer ena edini vastopniG navedenih tovaren .o Slovenijo
Bde In barvast«
PLOŠČICE ŠTEDILNIKE
ia oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic Itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL«
trg. dr. s o. s.
LJUBLJANA, Dunajska c. 5^2
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERUAX.
Izdelujejo se najnovejši modeli o~ troških vozičkov, razna najnovejša rivokolesa, šivalni »troji ln motorjL Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki _
franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvofcoles to otro-'	škili vozičkov, Ljubljana, Karlovška eesta štev. 4.
Zobje
bisemobeli —
dlesna čvrsta in zdrava
Z vsudfifemjo uporabo Erasrrric Savon Dentifricc bodo (k>biS VaS zobje sijajno beloto biserov. Njegova čistilna in osvežujoča svojstva ohranjujejo dlesno Čvrsto in zdravo, a dih svež in vonjajoč.
ERASMIC
SAVON DENT1FRICE
nsoBHni
NOVO!
»OROŽARNA«
NOVO!
J. PASTUOVIČ, Zagreb, Zrinjevac 1§
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvornice: F. N.
NA MALO!	2TA VELIKO!
Orožje, nranldja, smodnik, lovske potrebščine
IZDELKI: F. N., Forgeron, Sauer & Solin, Bayard, Armaf, Dame, Mauser, R. W. SM Walther, > Remcu Stanley, Remington, Steyr, Ferlach, Neumann
in drugi
PRODAJA PUŠK NA ODPLAČILA
Za velfM ilustrirani cenik je poslati 10.— Din, kar m pri prvem naročilu
iznad Din 100.— odbije.	10402
NAJCENEJŠI VIR ZA PREPRODAJALCE IN LOVSKA DRUŠTVA.


DRŽI SVC "Z RAKU NA VODI I NA ZEMCJI.
indianvaatchless"m0t0cikll. mtcheuh ;um£.varta aku*u»tom.
TEBIN"	TflrpgB^Sma
"*	-— ^millllUlNI SAV AUX0 PRIBOR
Prepravka mostova I propssta n starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove 1 progaste sa plodom od armiranog betona.
Direkcija Državnih železnica u Subotid na temelju rešenja Gospodfna Gene-rahiog Direktora Državnih železnica od 2-og juna 193L godine u aktu G. D. Br. 20.087/31 i u smislu članova 86—98 Zakona o Državnom Računovodstvu raspi-suie na dan 10-og septembra 1931. godine prvu ofertalnu javnu licitaciju za iz-vrlenje Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove propuste sa pločom od armiranog betona.
Kaucija od 5% ponudene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane pofcože se' na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotid ili na blagajnama ostalih Oblasnih direkcija Državnih železnica u moneti predvidenoj po ČL 88. Zakona o Državnom računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije, a licitanti su dužni pokazati revers o položenoj kauciji na dan licitacije odredenoj komisiji za držanje licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapeča6enom zavoju aa oznakom spotja: »Ponuda za izvršen je Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko prepravke mostova i propusta u starom koloseku pruge Vinkovci-Brod na mostove i propuste sa pločom od armiranog betona od ponudača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat vrata br. 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehrfSka poduseča, koja podnesa komisiji uverenja o svojim preduzimačkim sposobnostima i uverenje o tome, da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripada-jucim prirezima za sve istekle zakonske rokove, kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima.
Zastupnici ponudača pripustile se Rcftacijl, ako lmaju pismeno pnno-mo6 da ih mogu na ovoj licitaciji zastupatL
Planovi, obrazac ponude, predračuna troSkova opžti i tehničM uslovi mogu se videti i po ceni od 1300.— dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude nede se primitL
Iz Direkcije Državnih železnica n Subotšci
Broj 27.359/1981.	30289
OBB
Vata
275
za odeje ta ▼ tablah najboljSa ta najcenejša. Zahtevajte vzorce ta cenik.
TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15
^Poceni in dobro '
kupite ure, zlatnino to srebrnino pri svetovno znani tvrdki
H.&uiiner
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Raapoflnja se na vse kraje- Bvrope, Amerike, Afrike, Avstralije "in Azije. Velika zaloga ur Kn»TnVi Glas-htttU, J. W. C. Schaffhausen Sol vil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, tko. Axo, itd. Lastna protokollrana tovarna ar v Švici. Zahtevajte veliki iluatrovanl cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj ta poštnine prosta
Vzajemna zavarovaL v Ljubljani
tem potom javlja, da je poverila vodstvo svoje podružnice v Celju gospodu
ALOJZIJU
županu celjske okolice in posestniku,
Vzajemna zavarovaL v Ljubljani

Podpisani sem prevzel vodstvo podružnice Vzajemne zavarovalnice t Celja ter se priporočam cenjenemu občinstvu.	10394
MHielčlč AlejzSj
celjske okolice la posestsnft.
Trajno kritje strehe
drojuo tojnepte— vsajata lepenka.
uporabe
Tal*. ARESIT
LEPENKA ZA IZOLACIJO IZOLAČNE PLOŠČE BITUMENOZNA BITUMEN JUTA
Vsi ti produkti ao Izdelani ts Čistega, naravnega kanskega BITUMEN A.
BIT UMEN ▼ originalnih vodih
LESNI CEMENT
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
GRADASKA ULICA 22.	TELEFON 2513.
* Bosch-Service *
Speci jalna delavnica za Instalacijo ta popravila, ter aaloga magnetov, dinamo, električnih svetilk za bi cikle to avtomobile, maznike, smernike, brisače za steklo, trobil, vseh vrst svečio ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena s najmodernejšimi Bosch-stroji ta aparati, ter je pod vodstvom v tvornici izvežbanih strokovnjakov. Največja solidnost dela
in zmerne cene.	10336
Bosch-Service Elektroindustrija d. (L, Ljubljana, Gosposvetska c« 13, dvorišče«
PRODAJA KONJ DIRKAČEV
Uprava kobilarne Turniš pri Ptuja proda 4
kom. 3—4 leta starih konj dirkačev za vsako delo in dirke uporabljivih. Natančna pojasnila daje	10295
Oskrbništvo kobilarniee Turniš pri Ptuju
Francoska linija Cie. Gle. Transatlantique;
(FBENCH LINE)
Ha vre - New-York;
Najkrajša pot v
SEVERNO AMERIKO a francoskimi brzoparnfkl velikani ty
»ELI DE FRANCE«, »PARIŠ« Itd..
Potnikom fes Ljubljane do Pariza, nd treba nič presedatL Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači družbi
Najkrajša pot
v ARGENTINO, v JUŽNO AMERIKO gre pa čez MARSE3LLE
s francoskimi brzoparnikL Vsa pojasnila daje zastopnik:
IVAN KRAKER v LJUBLJANI
KOLODVORSKA ULICA 35.
Baififlfia Ravljea, Maja za konzorcij >Jutra< Adolf Bibnikar, Za Narodno tiskarn«! d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, £a inseratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi j Ljubljani,