19. stey.
Novo mesto, 1. oktobríi 1907.
XXIII. letnik.
DOLENJSKE NOYIC
E
Izhajajo 1. in 15. vsact^a meseca. Cena jim je s poBtnino vred za celo leto naprej Z K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Buano in drnge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narofinino in Dznaoila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meata.
Z današnjo številko prevzamem podpisani uredništvo „Dol. Novic". — Obljubujem, da se bodem potrudil, da ostanejo „Dol. Novice" tudi zartaprej zvest domač prijatelj, dober učitelj in zabaven družabnik. Zato se tem prisrčnejše priporočujem vsem častitim sotrudnikom, naročnikom in prijateljem lista za obilno podporo in nadaljno prUazno naklonjenost. — Skrbimo tedaj skupno za razširjenje lista, posebno po Dolenjskem; vsaj je pisan v prvi vrsti za naše domače razmere. Čim več nas bo, toliko laglje bodo izpolnjevale „Dolei\jske Novice" svoje koristno delo. — V družbi je moč! Naj velja to geslo tudi našim naročnikom in sotrudnikom.
Rudolfovo, 1. oktobra 1907.
Urban Horvat,
tiskar in knjigar.
Novi vinski zakon.
S 1. decembrom t. 1. stopi v veljavo novi vinski zakon. Zato se nam zdi potrebno, da si ga že zdaj pred trgatvijo nekoliko bližje ogledamo. Novi zakon je namenjen v prvi vrsti proti ponarejanju vina. V tem pofçledu bo dobro došel vsem vinogradnikom, pa tudi uživajoČerou občinstvu. Stroga določila ima pa tudi glede zboljšanja vin s pomočjo sladkorja, kakor smo že zadnjič v 13. štev. tega lista naglašali. Dosedaj se je smel sladkor poljubno dodajati naj ai bo za napravo petijota ali pa za zboljšanje slabega vina. Po novem zakonu je pa dodajanje sladkorja močno omejeno in združeno z neprilikami. Ne le, da se tako vino ne sme prodajati kot „naravno" ali „pristno*' vino, ampak dotični vinogradnik si mora tudi potrebno dovoljenje za tako oalajanje izposlovati potom županstva.
Novi vinski zakon šteje vsega skupaj IG paragrafov. Važni in zanimivi so pred vsem oni paragrafi, ki določajo, kako se sme z vinom ravnati in kaj se mu sme dodajati, da ne velja za ponarejeno, in kaj se mu ne sme dodajati. Oglejmo si danes nekoliko bližje najvažnejša določila novega zakona.
Po § 3. se smejo rabiti pri vinu vsa ona sredstva, ki se priporočajo v umnem kletarstvu, ako je treba vino napraviti stanovitno ali pa popraviti vino, ki ima napake, ali je drugače pomanjkljivo. Dovoljena so zaradi tega običajna čistila za čiščenje vina, po tem žveplo, ogljikova kislina, da postane vino bolj rezko, lesno ali kostno olje, če je treba vinu barvo odvzeti, nadalje fini spirit, toda k večjem 1 odstotek ali 1 Hter na 100 litrov vina. Nadalje je dovoljeno cepljenje
vina s kakim drugim vinom ali vinskim moštom. Preobilna kislina se mu lahko odvzame s čistim ogljikovo kislim apnom. Obolelemu vinu se laliko nadomesti potrebna kislina z dodajanjem vinske kisline, toda vzeti je je k večjemu 1 gram za 1 Uter vina. Če manjka vinu barve, se mu lahko doda s pomočjo črnib tropin ali pa žganega sladkorja (karamela).
Po § 4. se sme dodajati sladkor, toda le proti izrecnemu dovoljenju okrajnega glavarstva, ozir. deželne vlade. Dotično prošnjo je predložiti potom županstva ozir. kmetijske podružnice.
Po § 6. so prepovedani pri ravnanju z vinom sledeči pripomočki in sicer: suho grozdje (rozini, civebi), fige, rožiči in druge take sladke tvarine, pa tudi njih kuha ali izvleček, potem umetna sladila kakor n. pr. saharin, dulcin itd. Prepovedan je nadalje glicerin, škrobov sladkor, premalo čist špirit, sol, potem sadni moSt in sadno vino splob, potem vse take snovi, ki pripomorejo, da je vino bolj polnega okusa kakor n. pr. gumi in podobne tvarine, nadalje dišeče snovi, esence, umetne snovi za napravo mošta, razna barvila in kisline.
Po § 7. se ne sme vino, ki je zboljsano s sladkorjem, prodajati kot „naravno" vino.
Po § 8. je pa prepovedano prodajati vsa ponarejena vina, kamor spadajo tropinsko vino (petijot), potem krščeno vino, kateremu se je voda dodala, drožno vino, napravljeno iz vinskih drožij in vode s pomočjo drugih primesi ali ne, in vinske mešanice, ki se dobe s pri-mesanjem sadnega mostA in drugih vinu podobnih tekočin.
Vsa druga določila se tičejo naprave sladkega ali desertnega vina, potem petijota za domačo rabo, dodajanja sladkorja za zboljšanje vina in pa nadzorstva kleti. Ko bodo izišle izvršitvene naredbe k temu zakonu, hočemo o celi stvari kaj več izpregovoriti. —r—
Grubati treba v jeseni.
Na zeleno cepljene ameriške trte gruba se pri nas na Dolenjskem navadno šele na spomlad. To ni pač nikakor prav, kajti, kako lahko se primeri, da cepljeni del trte po zimi pozebe. Ako popolnoma pozebe, je trta za grubanje na spomlad seveda Čisto nič vredna, in treba jo je pri tleh odrezati. Ako pa le deloma pozebe, tako da se dvomi, bo li zagnala ali ne, pa tudi ne kaže jo grubati. lii v tem slučaju se pusti cepljene trte k kolu povezane, kviško stati celo poletje, čes, tiste, katere bodo ozelenele, pogrubal bom na jesen prihodnjega leta. Take, eno celo leto kviško povezane, na zeleno cepljene trte, se pa nikakor dobro ukoreni-
192.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 19.
čiti nočejo. Posledica temu je aeveda dalje pa še ta, da one tudi nič kaj čvrsto rasti ter roditi nočejo. Zato naj bi se po Dolenjskem, paČ vee, v enem letu na zeleno cepljene trte, tudi v tistem letu še zagrubale, in to na jeseu koj po trgatvi. V jeaeni že grubati cepljene trte kaže tudi zato, ker je takrat za to delo veliko več Časa, kakor pa na spomlad, ko pride tudi vse poljedelsko delo na vrsto, Spomladi je tudi veliko večja težava, dobiti potrebnih delavcev, kakor pa v jeseni. No, poglavita korist jesenskega grubanja pa je in ostane pač ta, da v jeseni zagrubane trte nikakor pozebsti ne morejo, ker jih sneg pred tem varuje. Kdina ovira pri jesenskem grubanju je paČ ta, da je pri navadno slabih in strmih vinogradskih potih jako težavno v jeseni že potrebni gnoj ali kompost v vinograd pripraviti. V zimskem času po auegu gre to seveda neprimeroma lažje izpod rok. Sicer bi se pa dalo tudi temu priti v okom, namreč na ta način, da bi se za grubanje umetna gnojila uporabljalo. Celi voz gnoja ali komposta nadomesti ena sama vreča umetnega gnojila, katero je seveda neprimerno lažje v vinograd pripraviti, kakor pa voz gnoja ali komposta. Ako pa že res nikakor mogoče ni, na zeleno cepljene trte v jeseni zagrubati, stori naj se pa z njimi prav gotovo vsaj to-le : Pred nastopom zime položi naj se jili na tla, tam naj se jih s koljem obteži, da se ne morejo od tal dvigniti, cepljeni del zasuje naj se pa par prstov na visoko z zemljo. Tako čez zimo na tla položene trte ue pozebejo nikoli, in delo, katero to pokladanje provzročuje, je pač malenkostno. Kar še našim vinogradnikom glede grubanja na zeleno cepljenih trt nikakor neomenjeno pustiti ne moremo, je to, da jim rečemo: pazite, da ne pride pri grubanju čisto niČ evro-pejskega lesa pod zemljo. Evropejski les se namreč pod zemljo kaj rad in moČno ukoreniči. Na evropej-skih koreninah naseli se pa trtna uš, katera se tam pomnožuje, in korenine vsled tega pognijejo. Glede grubanja na zeleno cepljenih ameriških trt omeniti moramo končno pa se to-le: Kaj pogostokrat se vidi, da puste naši vinogradniki grubanim trtam po 4, da še celo po 5, 6 očes. To ni nikakor pravilno, kajti tako postopanje ima dvojno slabo posledico. Prva je ta, da se trte prezgodaj k kaj obilni rodovitnosti sili, druga pa ta, da ostanejo take trte slabotnih stebel, tako, da se »ame pokoncu vzdržati ne morejo. — Vsaki zagrubani trti pusti naj se k večjemu po 3 očesa, pa samo 2 tudi zadoatujeti.	. —1—

ker sedaj so razmere v tem velikem cesarstvu grozno žalostne: umori, požigi, ropi se godć neprenehoma. — Vnanji ruski minister Izvolski je prišel na Dunaj v zadevi rusko-angleške pogodbe, ki se je ravnokar sklenila. Najbolj pisano to pogodbo gledajo Nemci, ker utegne močno škodovati njihovim nameram. — Govori se, da so se zarotili nekateri mladi ljudje zoper carjevo življenje. Vojaki pa so obkolili vrt, kjer so se zbrali zarotniki ter jih 12 vjeli, ki so bili preoblečeni kot kozaki.
Francozi se še niso naveličali preganjati katoliške redove. Zadnji Čas so izgnali šiloma iz samostana v Bloá uršulinke, v Hubé pa karmeličanke. Te ženske so bile med zidovi pač nevarne „mogočni" Franciji ! — V Maroku pa se kaže, da bodo kmalu dosegli pomirjenje tamošnjih mohamedancev. General Drude je dosegel lepe vspehe in sedaj se poganja s posameznimi rodovi.
Severna Amerika zgradi nekaj velikanskih vojnih ladij. Baje bodo presegale največje angleške ladije. Vzroka ima dosti zato, ker se prijaznost med njo in ošabnimi Japonci vedno bolj krha.
-o—»*-
Politični pregled.
Kakor morska kača se vleče vprašanje, bode li pogodba med Avstrijo in Ogrsiio sklenjena ali ne? Naši ljubi Mažarji bi radi imeli ves nas denar, pa vse pravice — mi nobene. Ker smo se pa naveličali dalje sosedom tlako delati — se Čuje zadnji čas določneje, da se vsaj sedaj še ta kaša ne skuha.
V	Istrskem deželnem zboru so Lahi predlagali tako premembo volilnega reda, ki bi Lahom za vselej zagotovila večino. Ker pa dve tretjini Slovencev in Hrvatov ne marata sami sebi djati vrvi okoli vrata — bo pač ta poskus splaval v morje.
V	Rusiji se vrse volitve za tretjo dumo (državni zbor). Bog daj, da bi bila bolj srečna kakor prvi dve,
J a m 1 O 1.
(Angel.)
V mesteca Lupiakorali bile so po pogrebu Kalistove večernice in po večernicah je ostalo nekoliiio žensk v cerkvi, da bi odpéle áe konec pesmi. Bilo je ob štirih popoludae, in ker je v tem času po zimi ie mračno, torej ja bilo tudi v cerkvi temno. Zlasti veliki oiUr je bil že populnoma, v mraku. Dre svtči ste goreli pred tabernakeljnoiu, toda mij^tjajo^ia plamenika sta le nekoliko osvetljevala pozlačena vratca iti noge višje zgoraj obešenega Kristusa, pribite z ogromnim žebljem. Glava tega žeblja je izgledala kakor velika pika, bliščeča se v oltarju. % drugih sveč, stoprav ugašenih, valit se je dim, napolnujoč prostor v presvetisču s čisto vonjavo voska.
Berač in mali fantè sta se motala pred stopnjicami oltarja. Eden je pogrinjal, drugi vlačil raz stopnjic preprogo. Časih, ko so babe prenehale popevati, slišati je bilo jezno šepetanje berača, budovajučega se na fanta, ali čvrčljanje v s snegom zaaatih oknih se stiskajočih vrabcev, katerim je bilo na dvora mrzlo in gladno.
Babe so sedele v klopeh poleg vhodnih vrat. Bilo bi tam še temnejše, ako bi ne bile imele nekoliko lojenih sveć, s pomočjo katerih so si one, ki so imele knjižice, olajševale Čitanje. Ena teh lojenih sveč osvetljevala je dosti borno k drugi klopi pritrjeno zastavo, predstavi i a ječo sliko grešnikov v sredi plamenov in sredi satanov. Na drngth zastayah se »like nis» zamogle razločiti.
Žene niso pele, marveč rajše brundale z zaspanimi in vtrujenimi glasovi pesem, v kateri so se neprestano ponavljale besede:
„Iq kadar bo zndnjti nra odbila Izprosi nara, izprosi od Tvojega sina..."
Ta božji hram pogreznen v mrak; zastave, štrleče navzgor pri klopeh, stare ženske, zarnmenelih lic, — v mraku migo-tajoče luči, — vse to je bilo nad vse turobno in skoro naravnost — strašno. iŽalostne besede pesmi o smrti pridodajale so k temu ee večjo grozo.
Polagoma se je tudi jenjalo popovati; ena teh žensk v klopi je vstala ter jela mohti z drhtečim glasom: „OešČena si Marija, milosti polna," in droge so pridodajale : „Gospodje s Teboj" itd., toda ker je bil to dan po pogrebu Kalistove, skončevata se je vsaka „ueščena Marija" z besedami; „Bog ji daj večtii mir in pokoj in večna luč naj ji sveti."
Hčerka Kalistove, Marica, sedela je v klopi poleg stare ženske. Na sveži grob njene mamice padal je sedaj sneg, mehak in tih. Deklina ni imela več ko deset let, torej se je
zdelo, da še ne razame svoje zgube, niti žalosti, ki bi joltihko prevzemala. Njeno lisice z velikimi, modrimi uCmi kazalo je otročjo mirnoat in izgledalo skoro malomarno za vsakoršoe nezgode. Le nekaj radovednosti je bilo videti na njem, nićesar drnzega. Odprla je usta in gledala važno na zastavo, sa kateri je bilo naslikano peklo z grešniki, potem je gledala v kótě po cerkvi in ae pozneje na okna, na katerih so čvrćljali vrabci.
Oći 80 ji postale brezmiselae. Med tem pa so jele žene brundati zaspano vže desetkrat:
„In kadar bo laduja nra odbila ..
Deklina je motala povesma svojih jasnih vlas, spletene na tilniku v dve kitici, nič večji od mišjih repov; očividno ji )6 bilo dolgčas. Naposled je ubmil berač nase njeno pozornost.
Berač, přišedši na sredo cerkve, jel je vleći za vozlati motvoz, viseô nizdol ud oboka. Zvonil je za dušo Ealistove, toda delal je to popolnoma mehanično, ko je pri tem mislil očividno na nekaj druzega.
To zvoneuje je bilo tudi znak, da so večernice skončane. Babe, ponovivši ostalokrat prošnjo za srečno smrt, šle so iz cerkve. Ena od njih peljala je za roko Uarico.
„Kulikova!" povprašala je druga, — „kaj boste storili z dekletom?"
„Kaj mi je storiti ? Pojdem v Leščince in Vojtek Margula, katerega so poslali na pošto, ta jo odpelje,"
„A kaj bode delala v LešĆincah?'
„Kaj bodete neki ! To, kar tn. Odkoder je, tjekaj naj gre. ijetudi je tamkaj dvor, bodo ipak siroto sprejeli in dovolijo ji v naslonjaču prespali."
Tako razgovarjaje šle so čez trg v krčmo. Čedalje bolj se je temnilo. Bil je tih, zimski čas, nebo prevlečeno z oblaki in ozračje prenapolnjeno z vlago in mokrim snegom. Kaz streh je kapljala voda, na trgu pak je ležalo blato iz snega in slame. Meatice z revnimi bajticami zdelo se je ravno tako turobno kakor cerkev. Skozi nekatera okna bliščala je še luč, šunder se je polegal, samo v krčmi je brenkala kitara kitarista.
Igrala je na vabilo, kajti v njej še ni bito nikogar. Babe so vnišle^ napile se íganjice, pri čemur je Kulikova dala tudi Marici pol kupice, govoreč:
„Napij se, ker si sirota. Ne boš si okušala dobrot,"
Beseda: sirota, spomnila je babe na smrt Kalistove, Kapušćinska je dejala:
„Za vas Kulikova, napijte se! O moje drage! Kakor bi ju bila treslika stresla, tak brzo je preminila, Predno jo je prišel duhovnik izpovedati, bila je že mrzla."
In Kulikova na to:
„Eekla sem že davno, da ona tanko prede. Minulo nedeljo je prišla In jaz sem ji rekla: „Ej Kalistova, Kalistova! dajte rajši Marico na dvor. Ali ona pravi: ,Eno hčer imam in je ne dam'! Toda prevzela jo je omotica, začela je kapljati in potem je šla v pisarno k žnpanu, da bi dobila papirje gledé nasledništva. Plaćala je četiri goldinarje in šest grušov. Toda rekla je: ,kar izdam za otroka, mi ni žal. Moje je!' A oči je imela izbuljene in po smrti so se ji Se bolj izbulile. Ko so ji je hoteli zatisniti, niso zamogli. Govorili so, da je še po smrti na otroka gledala."
„Izpijva ga na to žalost pol četrtinke!"
K i tara je neprestano brcnkala, Babe so se jele nekoliko oitivljati. Knllkova je ponavljala z žalostnim glasom: „revica! revica!" in Kapuščinski je prišla v misel smrt njenega moža.
„Ko je umiral" — je dejala — „je tako vzdihal, tako vzdihal, tako vzdahnil!" in zatezaje čedalje bolj glas spremenila ga je nelioté v napev in po napevu v takt kitare in naposled poprijela se je za bok, ter popolnoma po bren-kanjn igralca jela peti:
„Vedilial, Viililial, vzdiltal, A Uga, oj, tud' dné vzdahuil!
Naglo pak se je žalostno razjokala, dala kitaristu šest grošev in napila se se žganjice. Tudi Kulikovu je prevzelo sočutje, a obrnila jo je k Marici.
„Spominjaj se,- revica" — je rekla — „kaj ti je govoril duhovnik, ko so ti mater z snegom zasipavali, da jamiol (angel) je nad teboj."
Tu je naglo prenehala, pogledala naokrog kakor začudena, in potem dodala z nenavadno eueržijo:
„Ako gororim, da angel, pa je to angel! . .
Nihče ni ugovarjal. Marica pomežikajoč s svojimi bednimi, glnpimi očmi, pogledovala je važno v baburo, Kulikova je govorila dalje:
„Ti si sirota; on te bo varoval zlega! Nad sirotami je angel, Ott je dober. Na, tu imaš deset grošev. Ko bi se tndi peš T Leščtnce podala, prideš tjekaj, ker on te bode spremil."
Kapnščinaka je začela peti:
„V icttd BTojih kril te on olirani većuo, Pod njegoTimi pemti, ai apořijel varno.'
„No, tiho!" zaklicala je Kulikova. In potem je rekla znovič k deklini :
„Ti bednica, ves, kedo je nad teboj?"
„Jamiol," odgovorila je s tankim glasom deklina.
„O ti sirotica, ti jagodica, ti črvićek boiíji! Angel s krili," govorila je s popolnim občutjem Kulikova, in pogra-biyši dekletce, jela jo prit skati na svoja poštena, Će tudi pi-jančljiva prsa.
Sedaj se je dekletce razjokalo. Morebiti se je v njeni temnej glavici in v srcu, katero še ni znalo nič razločevati, zbudilo nekakošno razločevanje v tem trenutku.
Krčmar je spal že izborno za točilno omaro; na konopcih lojenih sveč narastli so grebeni: kitarista je prenehal igrati, ker ga je bavilo to, kar je videl.
Nastala je tišina, katero je naglo pretrgalo topotanje konjskih nog v blatu pred rratmi in nekaki glas, ki je za-klical na konje:
„Prrrr!"	(Koneo aiedi.)
Tine 80 nam:
iz Novega mesta. Zadnji dopis v „Dol. Novicah" je zdramil več tukajšnjih zavednih obrtnikov gledé mlačnosti v društvu „Rokodelskih pomočnikov" kateri so svoj čas marsikaj zanj žrtvovali in bili potem tudi deležni koristnega delovanja istega. Razven teh, dokaj mlajših obrtnikov, ki žive v naši sredi, zapopadajoč velevažni pomen tega društva za bodoči obrtni naraščaj in z ozirom na prepotrebno organizacijo obrtnega stanu želé sodelovati, da društvo doseže zopet svoj ljudomili obče koristni namen, posvečen ljudski izobrazbi, pred vsem pa rokodelskemu stanu v obče.
Rnzni obrtniki «o se sešli párkrát k posvetovanju in se konečno zedinili v tem, da se priredi v kratkem prosto-zabavni večer za tukajšnje obrtnike, njih družine in člane obrtne družbe, t. j. pomočnike, kateri dusedaj še niso člani društva. Pri tem sestanku se sklene iz proste volje, kaj je ukreniti, da se povzdigne prevažno društvo za povzdigo obrtnega stanu. Upati pa je, da se tega večera, kateri se naznani s posebnim povabilom, vdeleži slednji obrtnik, da s tem pokaže, da ljubi in spoštuje svoj stan.
Na veselo svidenje polnoštevilno k zabavnemu društvenemu večeru v Rokodelskem domu vseh zavednih članov obrtno-ro-kodelskega stanu in njih prijateljev!	Obrtnik.
Iz Kostanjevice. — Dolgo, dolgo Že ni bilo dopisa od nas. Naj vam danes nekaj besedi načečkam. Letino imamo sploh dobro, le otave, kakor letos sploh, je malo, jabolk in češpelj tu pa Lam precej, po nekaterih krajih pa ni vspelo. Grozdje pa nam je obrodilo tako obilo, da že veČ let ni bilo tolikega in tacega pridelka. Vreme smo imeli res krasno, zato bo pa tudi letošnji mošt imel sladkobo in moč, da bo veselje. Dolgo vrsto let niso hiteli posestniki na frgatev s takim veseljem, kakor letus. Trgatev se večinoma pričenja — po mojih mislih — malo prezgodaj, ker bi v teh kra.snih dneh grozd labku še nekaj pridobil, Dolenjci, kjer ni bilo toče, bodo letos dobili za kapljico lepe novce, ker smo prepričani, da tudi cena pri dobri kvaliteti ne bo majhna. Nfka posestnica je že prodala mošt kar iz kadi po *20 kr. liter. Vse bi bilo dobro, pravijo ljudje, ko bi nam le Amerika ne jemala delavnih moči. Pred nekaterimi leti, tako mi je dejal posestnik, sem plačal delavca po 35 kr. na dan brez pijače, sedaj mu moram dati 2 kroni, pa še sod mora stati za njim. — Pred mesecem smo imeli Kostanjevjčani občinske volitve, pri katerih so zmagali liberalci tako, da je dejal c. kr, komisar, da tacih volitev še ni videl. Liberalcem nasprotna stranka je prepričana, da bodo volitve ovržene. Pri priliki vam še kaj sporočim.
DomaČe vesti.
(Osebne Testi.) Pravni praktikant gospod Ignacij Malnerić je vstopil kot odvetaiški kandidat in koncipijent v odvetniško pisarno g.dr. Vladimira Žiteka, odvetnika v Novem mestu; odvetniška zbornica ga je vpisala v imenik odvetniikih kandidatov, — Za gozdnega komisarja I. razreda je imenovan gozdni komisar II. razreda g. Kan»! Tavčar v Novem Mestu. — Guspod Rudolf liotter, davčni pristav v Rudolfovem, je postal davčni oflcijal.
(Ljudsko-solska imenovanja.) ZaĆasni utitelj v
Loškem Pntoku teljicA na Rski (Novome ki je bil imenovan na c vstopil v profesorski zbor
e postal g. Franôiêek Riegler. Začasna ući-e postala gospica Emilija Vovk. ka gimnazija.) Namesto g. prof. Jeraja, kr. II. drž. gimn. v Ljubljano, je s novim šolskim letom g. prof. Bo-
gumil Remec. — V prvi gimn. razred je bilo sprejetih 49 novih dijakov, ponavlja pa ta razred petero, torej skupaj 64 dijakov; v drugi razred 35, v tretji razred 35, v četrti razred 25, v peti razred 18, v šesti razred 12, v sedmi razred 26, v osmi razred 24, Skupaj 228,
(Desk a lola v Novem mestu ) V šolskem letu 1907/08 obiskuje deško ljudsko šolo 241 učencev, in sicer 123 domaćih, 64 iz Šmihela in 6i iz drugih krajev, V prvem razredu 41, v drugem 40, v tretjem 80, v četrtem 80, Ker je v tretjem in Četrtem razredu preveliko učencev, razdeliti sta se morala ista v dva oddelka. Podučevali se bodo III. in IV. razred z vzporednicama v starih šolskih prostorih, I. in II. razred pa v najetih prostorih v hiši g, c. kr, ravnatelja ř^ajdige.
(Iz Soteske) smo prejeli daljši spis v slovo pred. g. Župniku Janezu Plevaneč, povodom njegovega umirovljenja, Eer bi pa znuli s tem rahločutnost preć. gospoda žaliti, naj zadostuje eamo izjava, da je dopis poln najlepše hvale, zahvale, ljubezni, hvalfžnosti in srčne udanosti faranov do svojega preljub-Ijeuega dušnega pastirja. — Pri tej priliki izrekamo tudi mi odkritosrčno željo, naj bi preblagi gospod župnik vžival prav mnogo časa v vsestranski zadovoljnosti svoj zasluženi vpokoj !
(Prememba posesti.) H šo pokojne gospe Hedcige Schulz pri Božjem grobu kupil je preč. g. Vincenc Polaj, župnik v pokoju, ter se namerava tam nastaniti.
(Dražba hiše) pokojne Hedvige Schulz na Glavnem trgu v Novem mesta se bo ponovno vršila v sredo dne 2 oktobra ; podrobneje se nahaja mej naznanili v danaanjfjm listu.
(Muhvičev vinograd) na Trški gori pri Novem mestu sta kupila 2&. m. m. posestnika Eos iz Ločne ia Selak iz Sevna za 14 070 K.
(Narodna Čitalnica novomeška) priredi v soboto, dne s. t. m. ob 8. uri zveier v svojih druStveaib prostorih izvanredni občni zbor a sledečim vsporedom: 1.) Popolnitev novih društvenih pravil v smislu zahteve c kr. deželne vlade, a ) Spremeaitev sedanje čitalnične knjiinjice v javno.
(Tridesetletnico tiskarstva) bode obhajal 3. oktobra tega leta tiskarju stavec g. Maks Petrič pri tvrdki J, Krajec nasi, v Rudolfovem. — Leta 1877. vstopil je pri tvrdki J, Krajec ter «jstal tu do oktobra I88I. leta. Od istega časa Bluiboval v Livibliani ^ ililičeii tiskarni in v Celivi. to je oblekel vojaško suknjo ter slnžil cesarju dobra tri leta in to večjidel po trdnjavicah okolu Trebinja v Hercegovini,. Ni imel lepih dni pri vojakih, toda v panemo današnjim vojakom bodi povedano, da g, Fetriču niso pošiljali atarisi denarja in vendar si je prihranil tam nekaj novcev. Iz Herc^ovine se je irttil šele decembra 1885. leta ter vstopil takoj zopet pri tvrdki J. Krajec ter ostal tudi pri nasi tvrdki do današnjega dne. Pri eni in iati hiši deluje tedaj 26 let. — Ob priliki svoje 25 letnice podarilo je društvo tiskarjev na Kranjskem g, PetriČH krasno uro v znak priznanja delovanja njegovega kot upravitelj in zaupni mož društvene podružnice v Novem mestu. Podpredsednikom tukajane okr. boln. blagajne je bil voljen že tretjič. — V hvalo mu naj rečemo le toliko, da je g, Petrič vseskozi vesten mož in neumorno delaven ter je pri vsem svojem trudu Čil in zdrav kakor 25 letni mladenič. — Dal mu Bog dočakati 50letnico!
(Blagoslovljenje in otvoritev šolskega poslopja v Prečni.) V nedeljo, 22. m. m, popoldne blagoslovil je v navzočnosti nuvomrâkega okrajnega glavarja in drugih
funkcijonarjev prost g. dr, S. Elbert iz Novega mesta novo áolako poslopje v Prečni; v ponedeljek, dne 16, m, m, zjutraj pa se je pričelo šolsko leto 1907/08 z rednim poukom.
(V nedeljo 23. sept,) so se zbrali v hiši „kat, družbe rokodelskih pomočnikov" nekateri mojstri in pomočniki z namenom posvetovati se, kako bi se bulj poživilo imenovano druStvo. Med diugim se je sklenilo tudi, da se v nedeljo 6. oktobra zopet snidejo podporni člani in mojstri, prijatelji društva s svojimi druimami na zabavni večer. Upamo, da se povabljeni brezizjemno udeleíé ter tako zopet omogočijo nekdanje prijetne nedeljske večere.
(Vesel i ca novomeških akademik o v) se je obnesla dne 21. m. m. v novomeški Čitalnici izvenredno dobro, Najpo-hvalnejse je omeniti ravno tako dobr>j izvežbani salonski orkester, kakor tudi izvrstno izpeljano veseloigro v treh dejanjih „Težke ribe". Občinstvo je bilo povsem jako zadovoljno. Tudi prosta zabava je dospela na vrhunec vživanja in veselja. Čistega dobička je okrog 120 kron,
(Proti postavi nedeljskega počitka,) da se imajo namreč trgovine v Novem mestu ob nedeljah odpirati šele ob 8. uri zjutraj ter zapirati ob 1. uri popoldne, vložili so vsi novomeški trgovci na slavno mestno županstvo v Novepi mestu sledečo protestno prošnjo; „Slavno mestno županstvo v Novem mtstu! Podpisani trgovci prosimo za pretisnovo nedeljskega počitka ia sicer od 7. do 12. ure dopoldan, kakor je isto odrejeno v mestu Kočevji, in to iz sledečih razlogov : Novo mesto, malo mestece s približno 2000 duš, ter brez vsake industrije in imenovanja vrednega prometa, je navezano na trgovino v obliki navadne vasi. Glavna cerkvena opravila ob nedeljah vrše se ob 6, oziroma pol 6. uri ter končajo ob 7, uri. Ljudstvo iz okolice, katero pride k navedenim glavnim cerkvenim opravilom, nabavi in nakupi po maši, to je po 7, uri v trgovinah potrebščine ter hit po opravilih domov. Z ozirom na to, da ima sosednja vas Kandija, ono-stran Krke, katera je s trgovinami in obrti dobro preskrbljena, po obstoječem nedeljskem počitku pravio, trgovine ob 7. uri zjutraj odpirati, hiti ljudstvo iz mesta po glavni maši ob 7. uri v vas Kandijo ter si tam nabavi in naltupi potrebščin, dočim morajo trgovci to stran Krke v mestu z mestnimi davki in stroški, z odpiranjem do 8, ure čakati. Razvidno je torej, da se nam trgovcem v Novem mestu z obstoječim neugodnim nedeljskim počitkom godi jako občutna krivica, ter prosimo nujno za preosnovo v smislu prošnje."
(„Novomeški Sokol") napravil je v nedeljo 29. sept, izlet v Brusnice.
(Semenj na Veseli gori) pri Št. Rupertu bode letos 26. oktobra — ker 27. oktobra j« nedelja. Naj vzamejo to kupci in prodajalci na znanje in naj pridejo v soboto jja Veselo Roto, ker v nedeli» nft bode semnja.
(Kandija pri Rudolfovem.) Kakor smo ravnokar obveščeni, dobi Kandija lastoi poštni in brzojavni urad; tako )6 vsa) v pïmapu àoseà&j àovo\)eno, — "Hrani^niGa in po»o-jilnica v Kandiji pa je kupila dosedanji konjski bhe, last gospoda Windiacherja, ob stari cesti v Metliko in tik novega hranilničnega doma, za znesek 10 000 kron, na katerem pro-attjrvi baje namerava v iogledntm čaan post&viU lev« poslopi«.
(Poštne agenture.) Glasom obvestila c. kr. mini-Btratva za trgovino se bodo ustanovile v manjših krajih oii-roma mestih brez poštnih nradov poštne agenture, kojih bodo naloga posredovati tam poštni promet, s čim se dotičnim občanom prihrani (rud oddajati in prejemati poštne pošiljatve na oddaljenih postnih uradih. Take poštne agenture bodo uradovale sarao dve uri na dan. Manipulančna dela, računi in pÍBarniŘli& opravila teh agentur bo popolnoma enostavna in tako omejena, da jih zamorejo opravljati tudi osebe brez posebne predizobrazbe. Ker dela pri teh agenturah ne bodo zahtevala mnogo časa in se lahko opravijo poleg drugih poslov, bode tem plača le primerna. Ta bo znašala po višku prometa 180, 240, 300 in 360 K provizije na leto. V slučajih, da bodo oskrbovale agenture tudi' transportni promet, bodo dotični agenti iz transportnega pavšala primerno odško-dovani. Razpisi takih služb bodo prihodnjič objavljeni v uradnih listih. To naj se v občini na običajni način razglasi ia posebno naj so na to institucijo opozore penzionisti in invalidi.
(Razglas.) Nft podlagi zadevnih sklepo? občinskih odborov in po zasliaanju c. kr. vinarskega nadzorniitva v Ru-dolfovem, se daje a tem vsem posestnikom vinogiadnv v vednost, da se v^vinogradih v spodaj označenih občinah političnega okraja Črnomelj s trgatvijo pred duločeniin dnevona, izfzerosi navedene izjeme pričeti ne sme, ter da se bode zoper vse one, kateri se te prepovedi ne bodo dritali, strogo kazensko postopalo po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1954. 1. drž. zak. štev. 96 z globo od 2 do 200 kron ali z zaporom ■od 6 ar do 14 dni in tem ostreje bodo kaznovani oni, kateri loodo naj prvi ob prepovedanem času začeli trgati in dajali s tem drugim slab zgled. Pred določenim dnevom bi se smelo s trgatvijo pričeti v slučaju zelo slabega vremena in pri hudi gnilobi ali izvanredno zgodnji zrelosti grozdja. V takih slučajih ima dotično iïupanstvo za izjemoma prej se vršečo trgatev dan določiti in duločeni dan pravočasno običajno v občini razglas ti, oziroma za posamezne posebne slučaje si mora vsak posestnik vinograda tozadevno dovoljenje za zgodnejša trgatev pri županstvu pridtibiti. S trgatvijo se pri ugodnem vremenu pričeti ne sme: 1.) v občini Staritrg pred 1. oktobrom 1907 1, 2.) v obřjni Dulenja Podgnra pred e. oktobrom 1907 1. 3.) v občini Čeplje pred 10, oktobrom 1907 1. 4.) v občini Dol pred 1. oktobrom 1907 1. 6.) v občini Radence pred 1. oktobrom 1907 1. 6.) v občini Talčji-vrb pred 1. (»ktobrom 1907 1. 7.) v občini Planina pred 30, «epterabrom 1907 1. 8 ) v občini Petrovavas pred 30, septembrom 1907 1. 9,) v občini Kot, in s'cer ped vasjo in v vasi Kot pred 2T. septembrom 1907 I, nad vaajo Kot pa pred 30. septembrom 1907 L 10.) v občini Vinivrh pred 27. septembrom 1907 1, 11 ) v občini Tančjagora pred 25 septembrom 1907 1. 12.) v občini Semič za okraje Štrekljevec, Omota in pod okrajno cesto pred 27. septembrom 1907. 1,, za ostale c kraje pred 30. septembroin 1907 I. 13 ) v občini Íríisnjevec v nižje ležečih krajih pred 30. septembrom 1907 ],, v višje leiečih krajih pa pred 1, oktobrom 1907 1. 14.) v ijbčini Metliki pred 1. oktobrom 1907 1. 15.) v občini Bož-jakovo pred zičetkom oktobra 1907 1. 16.) v občini Rado-vica pred 2. oktobrom 1907 1, 17.) v občini Drašiče pred 2. oktobrom 1907 1. 18 ) v občini L^kvica pred začetkom oktobra 1907 1, 19.) v občini Suhor pred 1. oktobrom 1907 1.
C. kr. okrajno glavarstvo Ďinomelj.
(Dražba av, Mohorja) šteje letos 79 146 udov, tj. 2833 manj od prejšnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se je skupno število Moliorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Številka v družbenih „zlatih bukvah", v katere se vpisujejo na novo vstopivsi udje, je narastla od 267.194 na 273 536, torej je vpisanih 6341 novih udov. 474 876 Mohorjevih knjj^ bode tore; letos romalo med Slovence.' Ďe dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do s'tevila 11,276.810 knjig, reci enajst milijonov, dvestopetiDsedemdesel tisoč, osem sto in deset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim
irai4ft\\\i w4 avoiegi otaUnVa sem. Vri Vftm p& mso ^èUiU ainoga poznejňa DHročils, ponatisi itđ. Dae 25. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se budemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodmo zaboje a knjigami po tej-le vrsti: 1, A.mevika in Afrika, 2. Krška àk( fl)a, 3. Ilazni kraji, 4, Tržaška škofija, &. La-vantinska škofija, 6, Ljubljanska škofija, 7, Goriška nadskoflja. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odpcislatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje pogrniti. Odbor.
>«t	m
*
(„Leposlovna knjižnica",) Dozdaj so izšli sledeči zvezki; „Ritzporoka", Francoski spisal P. Bourget. Preložil A. Kalan. Cena 2 K, vez. 3 K. — II. zvezek: „Stepni kralj Lear". Ivan S. Tnrgenjev. „Hiša ob Volgi". S. Stepnjak. Cena 1 K 20 vin., vez, 2 K 20 vin, — III. zvezek: „Straža". Boleslav Prus (A, Glovaeki). Cena 2 K 40 vin., vez. 3 K 40 vin. Zlasti o tem romanu, kjer sloviti poljski pisatelj opisuje boj poljskega kmeta za svojo zemljo in domačijo proti Nemcem, se je kritika zelo pohvalno izrekla, — IV. zvezek: „Ponižani in razžaljeni". Roman v dveh delih, F. M. Dostojevski). Cena
3 K, vez. 4 K 20 vin. Ta roman diči tudi lepo izveden portret nepozabnega ruakega pisatelja. Jako pnporočamo.
(Novele in Črtice.) Dr. Ivo Horli, Kleinmayer & Bamberg 1907, Krasen jezik, globoko- čustvovanje, fino znanje človeške duše, a vendar ne zadovolji bravca, ker pisatelj ne odgovori na stavljeno si vprašanje: „Cemu sem na svetu", temveč te pusti v dvomih. Kdo bi r&d segel potem, kar mu vzbuja dvome? Človek si rajši išče miru in jasnih, točnih odgovorov na tako važna vprašanja življenja.
(Ples) Ts po obliki in vsebini moderna knjižica sa naroča: „Drnžinski Prijatelj," Trst Vincenzo Bellini 2. IV. Pisatelj je sestavil knjižicj iz velike ljubezni posebno do mladine. Oiiral se je na vse, samo da reši mlade ljudi pred pogubo in da dvigne one, ki so zgrešili pravo pot. To berilo je za vsakega, za mlade in stare, za prijatelje in neprijatelje plesa. Korist bode imela od knjižice priprosta nedolžna šolsk» deklica, kakor tuli najbolj razposajena pokvarjenka. Starišem, Ženinom, nevestam, učiteljstvn, duhovščini, vzgojiteljicam, Ma-rijnim družbam, izobraževalnim druitvotn, knjižnicam, vsem je dobrodošla. Fantje in dekleta berite to knjižico, ki ne govori le o plesu, temveč o čednostih mladine sploh in o nevarnostih, ki ji prete. Oblika žepna. Iz moialnega, zdravstvenega jn socijalnega stališča mi knjižico prav toplo priporočamo. — Cena 70 vinarjev (brez pošte).
(Današnji list) obsega deset strani.
Prošnja.
Novomeška dijaška kuhinja — je začela 14. leto svojega blagodejnega delovanja. Po stari navadi se obračam zoj^t do blagih src, ki imajo premoženje in pa ljubezen do učeče se mladine s prošnjo, naj me blagovolijo tudi v začetem šolskem letu podpirati. Sprejel sem skupno 67 mladeničev na lirano opoldne, večerjo pa dobiva 54 dijakov. Gimnazijcev e 66, drugi so iz ljudske šole, večinoma iz 4. razreda. Da spre emam tudi učence ljudskih šol, je vzrok v tem, ker na kmetih v mnozih krajih ni prilike, da bi se mogli dečki pripraviti'za gimnazije. Ako bi se takim že v ljudski šoli ne dala podpora, bi sploh ne mogli študirati.
Vsakdo lahko razvidi, koliko bo troškov za toliko število, zlasti še ker je cena Živilom tako velika, podpirani dijaki, oziroma njihovi stanši pa malo plačujejo, marveč hodijo v kuhinjo po veliki veČini brezplačna. Prav lepo prosim torej meščane, bližnje sosede in sploh vse, ki imajo dobro srce in radodarne roke. Po Novem mestu in Kandiji bom začetkom vsacega meseca poslal vabilno knjigo prejšnjim dobrotnikom, pa tuđi Titkalerim, ki doslej bb bíbo stopili v ujiliuT krog. Naj Bihëe ae odreče data, a&i bo še Uko mAjhen, ali mi vsaj ûft zamevi nadleitaoBli, saj nÍBem naiVelen ra4\ sete, marv«& zavoljo mladih ubožcev. Iísfod denarja mi jako prav priiJa tttil bQ4\B\ k&lerottiVi i.w\lo. Bog, Ti va ^aern obUen plačnik
Dr, Josip Marinko.
*
Gospodarske stvari.
—	(Vinska trgatev) se je pričela. Vse hvale vredno je postopanje n&siU vrlih Belokraujcev, ki so se zedinili, da prično s splošno trgatvijo ta mesec. Opozarjamo na to naše vinogradnike tudi po drugih krajih in sicer zato, ker mnogi ne morejo pričakati pravega trenotka in ligajo, jiredno je grozdje popolnoma zrelo. To pa ni prav, kajti prav v zadnjem času, v zadnjih dneh se razvija v grozdju največ sladkorja. Vsak dan je merodajen za zboljšanje pridelka! In v tako lepem vremenu in pri tako zdravem grozdju kakor je letošnje, se lahko nekoliko počaka, 'Želeti je, da se zanaprej tudi po drugih krajih kaj ukrene glede trgatve.
—	(Letošnji vinski pridelek) bo izredno dober. Zdravo grozdje, lepa solnčna jesen, popolna zrelost, vse to bo dalo izvrstno kapljico, kakor je že dolgo nismo imeli. Treba je le še snažne posode in pravilnega ravnanja od strani vinogradnikov, pa bo tako vince, da nas bodo lahko zavidali drugi vinorodni kra i.
—	(Do enjskim gostilničarjem v preudarek.) Letos imamo doma izborno kapljico in dosti vina. Neopraví-
Aeno je zaradi teg:a, da hodijo doleajski gostilaičsrji v druge kraje po vino, t Istro, na goriško itd. ûe delajo to Gorenjci, jim tega ne tnoreino zimeriti, Dolenjci na) bi pa točili domačo kapljico, ker je imamo dovolj ! Naj bi goatje tudi na to gledali in zahtevali povsod le dolenjsko vino. Sfoji k svojim ! Držimo se tega gesla tadi v tem slnčajn! Vnanja vina naj bodo le za izjemo. Opozarjamo na to zlasti tiste gostilniiarje, ki redno zahajajo v druge kraje po vino, našo Dolenjsko stran ia Belokranjsko pa zanemarjajo. Ravnajmo se v tem oziru po drugih vinskih deželah in bodimo ponosni na svoj domaČi pridelek !
—	(Vinski semenj v Novem mestu) se priredi tudi letoánjo jesen in sicer po sv, Martinu. Upati je, da bo letošnji semenj posebno živahen z 02irom na izredno dober vinski pridelek.
—	(Čiste vinske droži.) Kdor hoče kipenje mošta zboljsatt in uplivati na ta način na zboljšanje vina, naj naroči ciste vinske droži, ki se dobe pri kemičnem preskuáevftlisču v Ljnbljani. Z drožmi vred se dobi tudi potrebno navodilo, kako jih je rabiti. Kdor želi pojasnila v tem oziru, naj se obrne naravnost na kemično preskušališče v Ljubljani.
—	(Oddaja plemenskih bikov.) Kmetijska družba bo oddajala mesca oktobra z državno podporo nakupljene bike za polovico cene. Dotične prošnje je vložiti zadnji čas do 6. oktobra. Prosilci se morajo zavezati, da prevzamejo tistega bika, ki ga določi odbor. Živinorejec, ki bo imel prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobi 40 K in za vsak nadaljnji mesec po 10 K nagrade.
—	(Lanene tropine,) ki so najboljša močna krma, bo kmetijska podružnica v Novem mestu skupiro naročila, ako se oglasi do lli. oktobra t. 1. toliko naročnikov, da jih bo za en vagon. Lanene tropine so dvakrat tako tečne kakor otrobi in se posebno priporočajo za molzne krave in za teleta. 100 kg lanenih tropin stane v Ljubljani 18 K z vrečami vred. Napram današnji visoki ceni otrobov kaže živinorejcem veliko bolj pokladati lanene tropine.
—	(Pomanjkanje mleka.) Letošnjo zimo bo v Novem mesta manjkalo mleka. Krivo temu bo pomanjkanje krme, potem pa tudi to, da mlékaři vsak na svojo pest. Ko bi se živinorejci novomeške okolice združili in vse mleko skupaj oddajali, bi sn lahko redilo več krav in lahko bi se dobilo več mleka. Tako se pa moči drobe in cepijo in naravna posledica je, da trpe v tem slučaju oboji, mlekarji m občinstvo, ki ne dobi, takega mleka in toliko mleka, kolikor bi ga želelo.
—	(Letošnja strniščna detelja) je skoraj povsod slaba in pomanjkljiva. G^otovo se bo še zboljšala, toda ia,ke košnje nam vendar ne bo dala, kakor druga leta. Kdor želi košnjo izboljšati, naj poseje vmes v zgodnji spomladi laško ljuliko. Priporoča se to v tem slučaju, če želimo đete|jo pustiti še eno leto za košnjo. Na dobrih tleh nam da laška Ijulika že v prvem letu nekaj košnje, popolno košnjo pa v drugem letu.
Razne stvari.
* (Novice iz raznih krajev.) Umrla je v Elly Minn, gospa Ana Rant, doma iz Goleka pri Črnomlju. — Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. V Nižjem Novgorodn je dosedaj 146 slučajev, od teh je umrlo Bfi oseb, — V Slatini pri Rogatcu zgorel je nov še nedogotovljen hotel çosp, kavarnarja Bauer-ja iz Zagreba. — Premeščena je iz Ptuja 5. pionirska stotnija, ktera je tudi uže zapustila Ptuj. — Cerkveni tat Pichler, doma iz mariborske okolice, kateri je vlomil v dunajsko mariahilfsko in pa v gratweinsko cerkev, bil je obsojen v Gradcu na 8 letno težko ječo, — 25 m. m. pripeljal ee je na Dunaj rumunski kralj. — V mestu Malagi in v okolici je napravila velikanska povoden,j strašno opustošenju. Število žrtev je veliko. Izvlekli so iz vode veliko število utopljencev. Bati se je lakote. — Vsied skrajno slabe letine vlada na Portoriki silna beda. Mnogo ljudi umira lakote.
SmeŠnice.
(Pijancev povratek,) A.; „Ko sedaj domu pridem, mi moja soproga nemudoma Čevlje sezDje." B : „To še vse ni nič, jaz stavim, da mi prileti hlapec za čevlje že pri vratih nasproti."
(Vendar nekaj.) Gospa: „Te ni li sram, da prinese» enoga samega vrabiča z lova?" Nedeljski lovec: „\rabič v roki je vendar bolji, kot deset jerebic v zraku."
(V šoli.) Učitelj: „Kje je sever, Joiko?" — Jožko: „Ne vem." — Učitelj: „Kaj! Te ni li sram, da si tako neveden?" — Jožko: „Oprostite gospod učitelj, Franklin, Nan-sen in vsi drugi učenjaki ga tudi niso mogli najti."
(Zadnje sredsvo.) Posebno jezična gospa, prašaje svojega zdravnika za svèt, imela je toliko povedati, da zdravnik nikakor ni mogel odgovoriti. V tej zadregi ji hilr.) vel» jezik pokazati. Gospa takoj uboga in zdravnik reče : „Prosim,, ne potegnite jezika toliko časa nazaj, dokler nisem jaz zgo-voril."
(Na letovišču.) — A,: „Krasno je bilo na letovišču; moja žena je bila kar ves čas zamaknjena v lepoto narave.*^
B.: „Zamaknjena? ves čas? — O potem tudi jaz svoj» tje popeljem."
Naznanila mestnega magistrata.
(Sej a) úbúineke^ odbora t Ruitolfovsni i diie .SI. nvf^iuta 1907. 1. Vitanje cadDjega sapisnikn a dne 14. Avgastn 1W7, St, 13bT. Zapisnik se preťíita ter odobri. — 2. Volitev dveli Tilaiiov v knmiaijo za cenitev t uajein neoddanili stanovanj radi plačila Todarine. Icrolita se «uKlanno kot Slana t to komisija gg. Urban Horvat in Matko MaloviE. — 3. Poručilo ěq-panntva o dopisih c. kr. tikrajnpga Šolskega	glede nSnlaiija deiikov
is vasi Kaiiiija in Žabjavas v KudalfoTO. U. Rr)smaii kakor piiroČETalec dft. sledeče pojasnilo: TiikajŇní me^tiil občinski odbor je r s oji zadnji odboroví saji line 14. argueta, l'JOT na dopis c. kr. okrainega Šolskega sveU £ dne 32. jnnija 1907, St ISSi), in 10. avgusta 1907, 'it. 1770 sklenil, da se bodo »prejeli v SoUkem letu 1907/08 v tokajSno deèko 6olo sainr> sera vSo-tani defki in isti, kateri radi violaiija v mesta stanujejo in so na hrani, nadalje uúenui tistih atnriâev, kateri so v kaki mestni slnibi, ali pa od starilev, kateri kako občinsko duklado v mestni občini plačujejo. Vuled tega sklepa povabil je na profiiijo županstva Šuiibel-Stapiče g, predsednik c. kr. okrajnega Solťkega sveta zastopnike obeli prizadetih občin, kakiir tudi krajaib âolskih sretov k seji dne 26. avgUfitA 1907 na razgovor s ićeljo, da bi, se dusegel kaki „modiis vivendi", kateri bi omogočil tndi de<';kuiD iz občine ^tsihel-Stopi če obiskovati tiikajúno deúko Solo v letu 1^07/0S. Po dsljSem posvîtovanju He je sprejel — bre« vsake obveznosti — poire-davalni predlog predsednika g, barona B.eubbacha, ki se glasi :
„Pit sedanjem Številu oglaienih nčeni;ev Še ni jasno, ako ba treba na deški £oli v Novem mesUi ene ali pa dveh vzporednic. Z oziram na to se sklene sledeče: Ako je treba le ene vzporednice, potem naj plača ubčiua. Smibel-StopiČe kakor letos 800 E Ako bo pa treba dveh vzporednic, pote;u naj plača občina Šmibel-Stopiče Se 400 K več, tako da bi za drngo vzporednico prevzeli po eno polovica mestna občina in občina ^inibel-Stopiče. Y smisln tega sklepa stavili se bodo predlogi v krnjnih iolskiii svetili in občinskih odborih. Polovica prispevka plafa se takoj pri otvoritvi Sole, polovica pa v začetku druiega seraeetra,- Due 29. avgusta 19D7 sklical je tnkajsni mestni krajni Šolski svet odborovo sejo, ^v kateri se je po daljSi debati 8i»glasno sklenilo, daje pris;evek od občine Smihel-Stopiče za obiskovanje tnkajSna deiike sole, ker bodo potrebne dve vzporednice, veliko prenizko določen, zahtevati se mora najmanj 1400 K in to iz sledečih razlogov: 1, Prostori kateri se bodo rabili za vzporednici, so edŇio pripravni v oiSi g, Fajdige in ti se morajo snatno prenaredlti (adaptirati), kar bode provzročilo mnoi^o atroSkov. 2. Najemnina bode tudi mnogo drsija, kakor v Šolskem letu 1907/08 in to radi tega, ker se bode več prostora rabilo. 3. Kurjava bode tudi mnogo dražja, ker se hode in'iralo več prostorov razgreti. Tudi Šolski sluga bo moral dobiti za te vzporednice mnogo večji> plačo, ker bode imel već posla, kakor dit sedaj. 4. Dii ee pn bodo pri vseh teh razmerah tudi drnge lolnke potrebščine povečale, je pa samo ob sebi nmevno. V to svrbo sestavljeni proračun kaže za prihodnje Šolsko leto 1907/0fi več)! izdatek od 1167 K 40 b, jtakor v pretečeneui Stdnkem letu. V to svoto pa se ni všteta potrebna Šolska nprava, ki se bode rabila za novo vzporednico, kakor tudi ne svoječesno vziiUiije inedzidov, kateri se b-ido morali pri izselitvi Sole zopet v prejSni sUn pDStavitl ter vse prostore na novo preslikati. Predlagam torej, da se sprejme predlog krajnega lïalskega 6vi>t.a ter da stnvni mestni občinski odbor zahteva za obiskovatija tukajSne deške Sole za Šolsko leto 1907/08 svoto 1400 K, katero bi moralo plaťíati županstvo občine Smihel-Stopiče. G. župan otvori debato.
G Eohrman prosi, naj se slavni mestni občinfijii odbor ne prenag'Î v svojem sklepanju glede prifpevka od strani občine Šmiliel-Stopiče, ker ni niti najmanjšega upanja, da bi privolilo v to svoto in nai ostane pri ]iroj določeni svoti 1200 K, za katero tndi sptidi Seni upania, da jo bode občinski odbor občine Šmibel-Stupiče sprejel. Zantupiiiki v odboru občine Smibel-Stopič» so po večini taki, kateri ne poznajo teženj starišev, ki hočejo podati svojim otrokom (dečkom) večjo in boljSn izobrazbo. Radi tega trpeli bjdo stariši in njih otroci, kateri so prisiljeni v Kaudiji in Zabjivasi stanovati, ne da bi mogli nplivati kaj na ondotni občinski odbor in ga za to prepereče vptRsanje pridobiti. Občinski odbor bude moguíe kaki mali prispevek dovolil, a glavni
del priapevlta bodu pa moTAii itariiii kakor interetenU k določeni sToti sani dati. Zelo Eudno se ran vitli, da aa sedaj zaliteva kar dve vzporednice, ku bi se mugoůe lalika fie Bnino x eno iKhnjftlu in to na ta naiin, da bi se ■oiroiii T Soli maio bolj stisnili iu tu vsaj Ňe * tem Solakřin leta, ker je v tem èatii vendar nputi, dn bode c, kr. deželni íolíkí evet to preputrebnu vpreSauje reâil. Zelo kuiljivo vprašanje se mu vidi — aa iiiettno deSko éolo — Ea duber ubetoj nieitne deňke Sole same, kakor tudi radi iiiaterijala sa takajáiiu giniiiasijo, ako oe bodo odklaiijnli deiki it vasi Kaudija in Žabjavas. Kolikor ima ^ula večje število niencev, tem oglednejSa je in tem veiji je nje materijal sa vatup v	I^ar se pa tiče prostorov, ka-
teri so se iihrali za vzporednice, se nm zd6 miioKo pTe^lragi in bi bilo dobro, ako niog[>i;e,še uenejne poiskati, ako bi tndi ue bili taka pripravo!, bi vendar xa. eno leto gotovo zadostovali. Ako bi se taki prostori v mestu ne dobili, naj bi se poiskali v Kandiji in taio ne bodo dobili in gotovo ttidi mnogo «enejSi kakor v ine^tn. KooeEna je nmnuja, da danee ni slavni mestni ub^nski «dbiir kompetenten o tem sklepati in de&nitivno reAiti, ali bodo potrebne <)ve vzporednice ali samo ena, Katoraj priporoma, naj se ostane pri sklepa, katerega se je do|;rovorilo dne 2G avi^ima 1907 pri c. kr. okrajnem sol-■kem sretn in sicer; „Ako je treba le ene vzporednice, potem naj plača «biina Smibel StopiČe kakor letos 800 K. Ako bo pa treba dveb vzporednic, (jotem nt^ plaía obíina ámílieUStopiče ^e 4C0 K ve£, tako da bi ea drni^o vzporednico iirevzeli po eno polovico mestna obóina in občina Smiliel-Stopiče."
Na to se oglasi k besedi poročevalec g. Bosinan ter utemeljuje svoj predlog Bledeče: Mestni krajni Šolski svet sestavil je pMračnn za dve vispo-Teduici kolikor mogofe natančen in ne previsok — prej še prenizek. Iz tega proračuna je razvidno, da bode morala mestna blaj^jna poleg vie v langkeiri šolskem letu določenih stronkov,za tukaj^no delko ^oto v letu 1907/08, ako se aiirejiiiejo učenci iz občine Šmibel-Stopiče, in ako bode njili iiupanstvo tndi zabtevauib 1400 K plačalo, najmanj r.a 900 K doplačati. Kako pridejo torej mestui davkoplačevalci do tega, da bi plačevali za Šolske potrebščine tudi za otroke tistib starišev, kateri ne dajejo inestui občini prav nobenili občinskih doklad. Saj vendar ni meetiia obilna kriva, ako noče njih občina skrbeti za izobrasbo otrok svojili občanov, veliko manj pa more kateri zahtevati, da bi roiirala mestna občina za nje skrbeti, Ako so do sedaj mehčani plačevali deset- in deoetletja za Sole, katere so obiskovali tudi zunaj šolskega okoli.na stannjoči otroci brez vsaeih prispevkov, menim, da je temu lahko enkrat konec, Žalostno je, da se je to tako dolgo prenašalo na raiiun mestnib davkoplačevalcev, sedaj ne more iti tako dalje. Ubčina §mibel-8topiče vzdriĚuje sedaj Štiri Sole ter prispeva k Šolskim potrebščinam občini St.-Peter, kamor so nekatere njene vasi vSolane, ali bi ne mogla tudi nasi občini prispevati za Solo? gotciro, in to posebno Se za va«i Kanilija in Žabjavas, katere plačujete na leto 4442 K direktnih davkov, Ako ima občina mibel-Stopiče za drage svoje tibfane denar, da jim zida Sole, zakaj bi ue Imela za vasi Kaudiju in Žabjovas, katere plačnjete na leto 2259 K več direktnega davka, kakor vasi, v katerih stojé njene Štiri Sole. G. Rohrnjan fle čndi, zakaj ne sedaj kar naenkrat zahtevajo vzporednice in celo dve. No, to gotovo ni nič čndnega, Zg^nsi se za Solo, to je za 3. in 4. razred kar po 70 do 80 učencev, a prostora je pa v vsakem komaj za 40 do 60 učencev. Torej kam ž njimi? Vzporednice je trebal — ('luditi se moram HûhrmaGU, kateri zahteva, da bi se mestni otroci morali v Šolske prostore bolj stisniti, in to radi te^a, da bi za d osti val a lam o enn vzporednica iu da bi se BtroSki zniitali ter stem so se d ni občini Šmihel-Stopiče Šolski pTisjtevek kolikor mogoče »ni^al. Hes čudno ie, da ae zamoie kdo oglaSati s tako že\io in to edino te radi tega, da bodo lahko pohajali v mestno deSko lolo otroci iz občine Šmibel-StopiČe, katera vedtm nasjirotnje vsakemu vSolanjn v mesto. Mestni utroši bi morali sedeti v klojieh, katere zadostujejo komaj za 4 nčence, po G, in to le za to, da bi la nam dal od sosedne občine milostno kaki prispevek in Se tega samo za eno leto, a drugu leto ivaj bi pa mestna občina zopet pričela s sitnimi pogajanji. ,Taz mislim, da je mestna občina vže dovolj žrtvovala za sosedno občino za eolske namene in da uima sedaj nič več toliko odveč denarja, da bi drugim, ne v mesto vSolanini, šole vzdržavala. Vzporednit^e stanejo denar in tisti, kdor jih pro-vzroča, da se morajo otvoriti, naj tadi za nje prispeva in naj ne „jfliha'", O. kr. okrajni Šolski svet je vie leta 1009 z odlokom z dne 14. febr., ït. 35S sporočil tukajšnemu krajnenm solskemn svetu, da so rasredi deške Sola prenapolnjeni ter je naroČil, da se preskrbe primernejši Šolski prostori ali ]ia ustanove vzporednice ali pa omeji vzprejem zunaj Šolskega ukoliSa stA-nujočim otrokom. Iz tega se razvidi, da so bili na tnkajšni deSki Soli prostori vže pred 5, leti premajhni, toraj tudi sedaj ne morejo zadostovati, ko vendar Število Solo obisknjočih otrok vedno tiaraAča.
Kar se pa tiče kočljivega vpraSauja radi obstoja in dobrega obiskovanja tukajSne deSke Sole, naj bode pa	predgovomik kar potolaieu. Mestna deška sola bode imela vedno dovolj učencev, ako jo tudi ne bodo pohajali otnici iz vasi Kandija in Žabjavas. Ni nam treba driizega storiti, kakor v „Dolenjskih Novicah" razglasiti, da ima m«Ktna deška Sola Se dovolj prostora za vsprejein učencev v 8. iu 4. razred, in takoj bodo prihiteli dečki iz vseh krajev Dolenjske v tukajSno Solo. Stanovali in na brani bodo v mestn, kar hode naSitn davkoplačevalcem gotovo v korist. Ako tudi ne bo véliko dobička, vendar pa več kakor od nčencev, kateri ne stanujejo in uiso na hrani v mestu. Tudi materijal za tukajšno gimnazijo bode od teh Eunanjit) nčencev vsaj tako dober, kakor iz prej omenjenih vasi. Kar se pa tiče predragih prostorov, pa omenim samo to, da bode mestna občina gotovo rajSi svojim davkoplačevalcem plačevala neko večjo najemnino, kakor pa da bi Sla s svojimi vzporednicami v Kandija. Ako je v mesta najemnina tndi dražja, ima od tega vsaj kaj tnkajšni davkoplačevalec, občina pašama tudi, in to pri davkih kakor tudi jiri vodarini in gostaSčini. Prostori, določeni za vzporednica, so zelo pripravni, kar je viie svoječasno c. kr. okrajni Šolski svet priznal, celo ta viSjo dekliško šolo.
Konečno pa moram tudi ja« g. predgovorniku pritrditi in to je, da danes slavni mestni občinski odbor res nima o tem pretresovati, ali bo potrebna ena ali dve vzporednice, ker ta zadeva ipada v delokrog krajnega Šolskega sveta, dogovorna s Šolskim vodstvom in c. kr. okrajnim Šolskim Bvetom. Danes naj se samo sklene ia določi, koliko ima občina ^mibel-Htnpiče prispevati za obiskovanje tukajšne deška âola za leto 1907/OS, ako
boSe, da bodo qjeni dečki sprejeti. Predlagam taraj, da se sklene sledeče: .V Šolskem letn líK)7/08 se bodo v takajino deSko Solo tudi dečki iz občine .Sinihel-Stopiče sjtrejeli, ako se eaveže občinski odbor občine ámibel-Stupiče k vzdržavanjn tukajlne deSke Sole prispevati za to SoUko leto 1400 K (tisoč Stili sto kron). Polovico piispevka plačati bode koj pri jiričetku šolskega leta, polovico pa o začetku druzega semestra. Da bode mogoče v tukajSno dejiho Solo iz občine Smibel-8topiče nčence (dečka) sprejeti, zadostne prostore in šolsko opravo preskrbeti ter ioUki poduk pravočaino pričeti in nemoteno nadaljevati, se poživlja županstvo občine ámibhel-Stopiiíe, da se glede plačila zahtevanih 1400 K Itiaoč Štiristo kron) do B. sept, i^avi. - Ker sa nihče več ne oglasi k besedi, da g. župan predlog poročevalca g. B'Hmana na glasovanje, kateri se sprejme z vsemi proti enema gla^u. Na to se seja zaključi.
P. n. naročnikom „Ljudske ki^ižnice" v pojasnilo,
z zadnje dni razposlanim 17. in 18. seSitkom „Ljudske knjižnice" sta V. zvezek „Ljudska knjižnice" in z njim povest „Zadnja kmečka vojska" zaključena. Med izdajanjem tega zvezka so se mnogi naročniki pritožili, da jim ,|jjnd, knj." ne dobaja redno in, da se ue drži predpisanega I4 dnevnega roka. P, n. naročniki sicer zbog tega netočnega poíiiljanja ne bodo nič materijelno oSkodovani in so le slučajne razmer« v trgovini vzrok, da nismo mogli biti dosledni z razpoSiljevanjenu Pri našem podjetju so se namreč to leto iivrSile mnogotere izprenaembe; prodajalniSki prostori so se pokazali viled vedno rantodega prometa tako skrajno omejeni, da smo bili primorani tekom zadnjih mesecev povečati iste, kar je zaljtevalo dvakratno selitev in nam ni bilo mogoče vzdrževati reda.
P. n. naročniki naj nam blagovolijo toraj oprostiti ta nedostatek.
Ker so se pa pri izdajanja „Ljudske knjižnice" v posameznih malih seSitkih po 20 vinarjev pojavile še mnogotera druge nepričakovane težkoče, naznanjamo, da moramo s prihodnjim zvezkom oziroma s prihodnjo povestjo program K^jjudske knjižnice" v toliko izpremeniti, da ne bomo v prihodnje knjižnice izdajali nič več v malih sešitkih, temveč samo Se v celotnih zvezkih oziroma v celotnih povestih. Ta način izdajanja ne bo samo nam mnogo olajSal poslovanja, temveč bo tudi nstregel naročnikom, ker bodo dobivali v roke celotne povesti in jim ne bode treba nestrpno pričakovati nadaljevanja.
V prihodnje bomo toraj vedno razpoSiljah celotne povesti „Ljndske knjižikice z računom in bomo pridejali vsakemu posameznemu zvezku poStno-branilnično položnico. Naročniki torej ne bodo odslej nič več naprej plačevali „Ljudske knjižnice", temveč bodo šele po prejetju poiameznih zvezkov pošiljali denar po položnici. Doposlati pa morijo denar takoj po prejemiL Kdor ne misli biti već naročnik „Ljudske knjižnice', nam mora zvezek vrniti takoj, ne da zavitek odpre (treba je samo, da se vrne zvezek poStnemu uradu z opazko „Nazajl ne sprejraeni!").
Ker pa obseg poiameztiih zvezkov ne bovedtiu enak, nam ni mogoče natančno določiti roka razpošiljanja .Ljudske knjižnice", pač pa izidejo najmanj Štirje zvezki na leto.
Naročnikom, ki so plačali pu starih pravilih „Ljadske knjižnice" do 20. seSitka, bodemo znesek za dva telitka (t. j. s poStnino vred 44 vin.) odbili pri računu za prihodnji zvezek „Ljudtke knjižnice". Ta zvezek bode obsegal iz domačega življenja zajeto, zanimivo in lepo povest „Malu življenje", ki jo je spisal gimnazijski ravnatelj dr. Fran Detela.
Katoliška Bukvama v Ljubljani. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Veleč. g. duhovni svétnik A. Kokalj 10 K, Veleč. g. župnik Fr. Me-kinec iO K, Gospa Terezija Roj* 10 K. Veleč, g, kanonik Dobrjvee 10 K. Q. nadučitelj Lokar S K. Veleč. g. župnik K. Tekster 10 K. Veleč. g. ínpnlk A. Lavrič 10 K. Veleč, g žnpnik M. Nemanič 10 K. Veleblag. g. dr. Karol Slane za prvo polletje 100 K.	Dr. Jos. Marinko.
Umrli so:
S4. septembra: Ana Jaklič, zasebnica, samska, 78 let stara, ostarelost.
29. septembra : Vladimir Lapajne, c.. kr. finančnega nadpaznika sin, star 4 mesece, pljučni in črevesni katar.
	Loterijske številke.		
TRST,	14. septembra 9 18 55	8	BI
GRADEC.	21. septembra íiB 60 23	9	24
TRST,	28. septembra 88 27 40	75	41
(23c)
PREKLIC.
Podpisani prekliřem yae neosnovane besede, kntere sem izrekel gledé gosp. ANTONA MEDVEDA iz Radoliovega, ter obžalujem, da sem jih izrekel.
Andrej Cesar, TrSka gora.
Hiša št,
ležeča v ulici za tukajšnjo gimnazijo, je takoj naprodaj. Natančneje podatke daje	(235-3-1)
Ana Mišič v Trstu, Via del Farneto št, 18. II. nadstropje.
Btev. 19.
Zsvei. : A. Gnutin-i kooknnni «klad.
Dražbcni oklic.
E U5/6j 26
Po x&htevftnjn „Prve dol. posojilnice v Metliki', zastopaoe pa dr. Staucn, odretniku 7 Rudolfovem, bo dne 29. oktobra 1907 dopoldne ob 10. url pri spodaj oznamenjeni Bodnyl, t iibi it 6 draiba semljišč: 1.) VI. št. 1Ď7 k. o. Rudolfovo, enonastropna bisa na GlavDem triefu v RadolfoTem hii. it. 63.. pripraTiia «a trgovino, «a gosd v Ramo, ki meri 33 a 64 m», 2.) VI, it. 7i9 k. o. Dobindol gosd, ki meri 1 ba 97 a s pritiklino vred, ki eeitoji ia 3 Ifste» (ftd 1.)
Nepremičnini, koje je prodati na dražbi, ata določani vrednosti ail 1) na 33.668 K, ad 2) pa na 400 K, pritiUlim on 6 K.
Najmanjái ijonntlek snaja ad 1) 11486 K 60 h, ad 2) pa 266 K 68 b, pod tem ane^kLim se ne prodaje.
Dražlieue pogoje, ki se ob enem odobre in listine, ki ae tičejo nepremičnin, (Eemljiiko - knjižni ijspisek, hipotekami iïpisek, izpisek iz katastra, eenitvene iapismke i, t, d.) smejo dati, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ouiamepieni sodniji, v iibi St, 6 med opravilnimi nrami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, latere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jiti zadobe v teku dražbfnega postopanja, tedaj sanio z nabitkom pri eodniji, kadar niti ne etannjejo v okoliSu «podaj oznameojene sodnije, niti ne imenujejo tej v Mduem kraju stanujoiega pooblaščenca za vročbe.
Določitev družbenega obroka je xaznamovati v bremenakem listn vložka ta nepremičnino pod vi. Ět. 719, k. o. Dobindol, ki jo je prodati na dražbi.
C. kr. okrajna sodttija Rudollovo, oddelek !!., dne 17. septembra 1907.
(237)
Pošten	iz dobre hisc,
dečeh
n^'mary 14- let star, se takoj sprejme v manufakturno trgovino fssg-o-i)
Kari MMl y Hudolfauem.

Milostiva gospa,
all veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno po* udarjati ime »Kaihreiner?«
Ker sc Vam sicer utegne primeriti, da dohiie manj vreden posnemek brez vseh wříM, S katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva, Kneippova, sîëLdna kSLva
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite ai torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pnstno Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova slatina kava« in a sliko župnika I^eippa kot varstveno znamko.
Dr. E. Holili
in sodni prsviiniii
Ciuilnoppavdni red
dobi se se le v nekol ko izvodih v knjigarni J, Krajec naal, v RudolfDVcm.
Dobro ohranjena
{l%-0-5>
hPQstovo hisHQ urato
so ceno na prodaj. — Kje pove upravniiito „Dol. Novic".
Podpisano županstvo proda iz svoje hrate v Cegonci pri Rndollovem, nedaleč od novomeškega kulodvora, kikiii
300 hoj ali smrek "»I
in sicer po kosih, katera drevesa so z* prodajo vže zaznamovana. Razpisuje ae v to svrho
javna ustniena dražba
ns dan 16. oktobra 1907 od 11. do 12. ure dopoldan v mestni pIsarnL Tudi pismene ponudbe se sprejmejo do 16, oktobra 1907 do 11. ure dopoldne.
Tem ponudbam priložiti je 10% varSfiine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papTjih. Vsakdo, ki hoče dražiti, si lahko zaznamovana drevesa po[rei ogleda z mestnim gozdnim čuvajem PavliĆem, ki stanuje v Cegonci.
Oziralo se bode v prvi ^rsti na tiste ponudnike, ki ho-Ćejo kupiti vseh okolo 300 dreves.
Mestna občina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pa6 pa je vezai^ vsak ponudnik na svojo ponudbo do 1. novembra 1907, kar se ima v ponudbi omeniti.
Pogoji gledé plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi drugi pogoji, izvejo se v mestni pi' aarni v Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže.
RUDOLFOVO, 16. septembra 1907.
{233)	Mestno županstvo.
Prodaja hiše.
Usled sklepa c.)ip. okrajnega Mlin v Rudolfauem. bode dne I oktobra 1.1. od 11. do IZ. ure dopoludne
prostovoljna dražba
hiše St. 99. na Glavnem trgu v Novem mestu
in tje pripadajolSe kostne parcele v Rasnem u pisarni podpisanega c. kr. notarja, kjer so tudi dražbeni pogoji na pogled. Izklicna cena je IZ.DOO kron. Najvišji ponudnik nastopi takoj last.
C. hr. notarski urad v Rudolfovem,
dne 28. septembra 1907,
(238)	Dr. illbin Poznik, zaseben sod. pov.

Steckenpferd - lilijsko-mlecno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. l.
,)e in OBtnne glaitrim Tiink dan dunijta triisualiilu najuspešnejše VBeb laedecinalnili mil proti pCij^Ain knkur ttidi v	iii
»hrunltev nezns, inelike kože iii rožnite pulti. — Dobira se po 80 T kuinad v vseh leknraah, drusierijah, parfiinierljfth, trj^o-viiiali uila in Lriviiic&h.	(99'25-12)
HAÏ8A Ï mWïOIlK
samo 6 dni
vozijo brzoparniki „francoske prekomorske dniíbe."
Edina najhrajša črto.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo oblastveno potrjena potovalna pisarna
V Jijubljani, Duniijska ccsla št. 18.
(26-24-18J flaspritst-i znane gustilne pri „Figovcu".
Kdor si tiuće nspraviti dobro
domačo pijočo
ali podf l š;iti sviijo zxlogo, nu) 86 olrne ziu,n> na Ividko:
(Ï0K3-3) C. F. Schubert, Gradec, Murplatz 10.
Najvišje	odlikovanje!
Ustanovljeno 1882.
ilnton Neiss, hrojašhi mojster.
= Rudolfovo. =
Priporotfl, se za napravo civilnih in vojaških, kakor tudi iluliovakili, veteranskih in gozdarskih uniform, Specijaliteta v Hportnili in lovskih kostumih po primerno n zkth cenah. — — — — — — (8-itno)
Proda se iz proste ruke
(230-8-2)
S v sobami in hovačnico u Kandiji št. 30, zraven je tudi E oralov zemlje, hozolc, šupa zidano z opeho hrito. =
Več pove lastnik Peter Gorupič, Kandlja.
Proda se iz proste roke
(l!34-!i-lj
na glavnem trgu v Novem mestu št, 88 je na
prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiêa je v najboljšem alann ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven spadHjoĆimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinariii. V prvem nadstropju so i sobe in ise druge potrebščine z razgledom na irg ju eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tndi za stavbiéee, ker Itži na licu ulice.	(uao-io)
Natančneje pri gosp. S. pl. Slađoviču v Novem meatu.
ŽEN8KE LASE.
zmešane in rezane kupujem in plaĚsm po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi Imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti Izpadanju las in očlščuje prhut.
Spošiovaiijtiu se prijiuročaiii Ivail SveteC, (7.20.19) brivsc In vlasuljar, Rudoltovo, Glavni trg. {Nasproti mestne hiie.)
vec
liBlitarov posBStUfl
v Kandiji pri Novbih mestu.
Leži v bližini kmetijske šole na Grmu inje pripravno za stavbišča. Cena po dogovoru.
Več se izve pii
» gg. L. Kopaču in 3. Paučížu p hm mestu. •
v Bršljinu pri Rudoifovem se da
s stanovanjem ceno V najem. Natančneje pri g. Langer-ju ravnotam.
Nd prodaj je iiiša i = št. Gl. za šolami.
= = = = = = = Berto Uojsho. =
(182-0 6 J

(152-24
'^Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, brar, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitiev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-birainikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesaik, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, samotnih In tovarn za mavec, er Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji.
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, IS O XXI SI t i č^ Dunajska cesta íIbv. 31.

Učenec
se takoj sprejme ki ima veselje do sedlarske obrti pri ANTONU VALENTINČIČ, sedlarski mojster v Novem mestu, Glavni trg. ^aiT-s-S)
M Učenca in enega pomočniha
HiolKarxxa
Jos. Bergmann
v Rudolfovem
kupuje po naj višji'"ceni
Stupo (âexxie)
sprejme Rudoifovfcm.
takoj
mizarski mojster Ivan Kastelic v
(2:3 3-3)
SUvnemu občinstvu vljudno naznanjam, da setn otvoril dne I. julija 1.1. popolnoma na novo urojeno ilii.O-3-^J
manufahturno trgovino
na Glavnem trgu st. 94, •<>-
ter imam veliko zalogo sveiega, raznovrstnega In najboljšega oblačilnega blaga po zelo nizkih cenali.
hladalja Imam v zalogi vsake vrste perila — lino in za delavce. — predpasnike, moderce. kravate ter vse potrebščine la krojaie in šivilje, kakor tudi nagrobne vence in trakove.
Za. oliileu	De yriiiutoúim
Noto mesto, 15. «e|.t. 1907. JOS. RAVNIKER,
(glej [Kulobo)
gorčicno sciiie
(žcnot), kamilico
in druga zdravilna zelišča in cvetje
(185-0.5)
•• Tovarnar Franc Nechvíle
mmmmm
•i na Duxxaju, V. 1., Margarethexistrasse ITr, 98
priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:
patentoviino trtno škropilnico „Avstrija", roČnc in iialirhtne /vcp-Ijalnike „Vindobona", škrojninice za drevje, sušilnico za sadje, kakor tudi vse potrebno orodje za vino in pivotoč ter za kletarstvo, kakor: ## grozdne in sadne mline in stiskalnico, punipc in cevi za vino i. t. d.
lÎMimxMMtssâ«::«:::::«^^^
Od^Torni n'edaik, iidajatelj in zaloioik Urban Horvat,
Túk I. Krajec nasi.