Puštnias gl«*— v gotovinL Dle PostgebBhr bar bczahlt. Slovenski dom PREIS - GEKU L 2,- Leto X. — Štev. 9 | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠAN JA*] f" Sobota, 3. marca 1945 | FOHRERjEVE BESEDE ČLANOM KARODNO-SOCIALISTIČNE STRANKE Ob 25 letnici objave programa narodno-pocialistične stranke, je bilo v Munchenu aborovanje, na katerem je Hermann Bsser prebral Fiihrerjov govor. Najvažnejše njegove misli so bile te-le: »Ista zveza nespravljivih •ovražnikov kakor prod 25 leti etoji tudi dane« v boju proti nemfikomu narodu. Nenaravna zveza mod izkoriščevalnim kapitalizmom in boljševizmom, ki hoče zadušiti svet, je bila Sovražnik, ki smo mu 24. februarja 1920 papovedali boj. Prav kakor v t»h letih je bilo tudi latkrat navidezno nasprotje pri skupnem »nastopu tako skrajnostnih sil le izraz tA jenotno voljo skupnega povzročitelja im ko* tristnika. Mednarodno judovstvo se že dolgo B>oelužuje obeh oblik za uničevanje svobode fei socialne sreče narodov. Toda med Nemčijo 1920. In Nemčijo ©45. je ogromna razlika. Ako bi bila imela jtakratna Nemčija le del sedanje odporne fcaoči, se ne bi bila nikdar zrušila; in če imela današnja Nemčija gamo del takratnih slabosti, je že zdavnaj ne bi več bilo. Zato pojde 24. februar 1920. v zgodo-jvino kot velika preokretniea človeškega (razvoja. Kdor atrmi pred čudežem današ-»jega odpora ali komur je nerazumljiv, naj ■pomisli, da gem ja* takrat kot neznanec l>re* imena pričel boj * a idejo in a tem J»oj proti popolnoma strnjenemu svetu so. ftrražnikov. |/ Koliko dola. bojno voljo in silnega vpisovanja vsebujejo ta leda za oblasti Kakšno jo-vire in udarce smo morali premagati 1 »Samo naša žilavost in naša volja, ki jo ni (bilo moči * ničemer omajati, sta na koncu Szvojovali to zmago. Vedno jo Slo za obstoj tnašega nemškoga naroda! In zato je bil ta (boj za na« prav tako svet, kakor jo danes, Skajti od njegovega uspeha je zaviselo te-lidaj prav toliko kat sedaj, in sedaj prav Jtoliko kot takrat, namreč obstoj ali neob-istoj našega plemena. Kdo moro tajiti, do bi tudi najmočnejša volja mogla kljubovati peklenski zvezi, jt) nas dane« ogroža, če ne bi bilo materialno oborožitve, ki je sledila narodno, socialistični revoluciji! Samo meščanski o še Imela Plastirasova vlada, da bo očistila vso deželo, kjer ELASovcl še zmeraj vladajo po Titovih ali kremeljskih »domokratskih« metodah. TurSka vojna napoved Nomčljl nima prav nobenoga vojaškega pomona, ima pa velik pomen za — Sovjotijo. Zdaj so bodo namreč boljševiki lahko spustili po »zavezniških« Dardanelih v Sredozemlje. Se malo pa bodo pluli po »svojih« Dardanelih ter spodrivali Angleže ln Amerikanee v Sredozemlju, kjer ln kakor bodo le mogli. Po neki novic! Iz Roograda Je Tito dal zapreti Milana Orola, člana londonske jugoslovanske vlade, brž ko se je prikazal v prestolnici, da bi pomagal okrepiti »Stroko demokratsko vlado« ln utrditi Titov sloves ter priljubljenost med Jugoslovanskimi narodi. »Demokratski« Tito Je pravi »demokrat«, ki zna gro-lovske demokrate čisto po »demokratsko« obrniti. Ni dvoma, da bodo za njim šil to pot še mnogi drugi. Docela uničena opatija Monte Casino, kjer so svoje dni divjali hudi boji in ki so jo ainorlški bombniki strahotno porušili, ne bo več obnovljena, pravi neko poročilo »United Pressa«. Roosevelt je sicer obljnbll, da bo dal slavno opatijo znova postaviti, a zdaj pravijo, da jo bodo pustili tako, naj bo »priča kot spomenik sedanje vojno«. — Bolj po-oenl spomenika si Je težko misliti! Čedalje bolj se množe poročila o angleških ln ameriških ujetnikih, ki sami od sebe bože pred »zavezniki«. V Alt-Drcwitzu so sovjetske prodstraž^ postrolllo celo skupino ameriških podčastnikov, čeprav so bili t svojih uniformah ter Imeli seboj vsllko ameriško zastavo. Pri DeutschJSvIau se je večjemu številu anglefldh ujetnikov posrečilo prebežatl če* glavno bojno črto na nemško stran Nino tnarall priti v sovjetsko roko. To jo v pravem pomenu zavezništvo »do grob*«. Naš tedenski vojni pregled: PO ZASTOJU NA VZHODU - ' SPET VELENAPADI NA ZAHODU Ko od tedna do tedna spremljamo potek bojev na vzhodnem evropskem bojišču, ima. mo v rokah čedalje voo neizpodbitnih dokazov, da so sovjetske armade, ki so se bil« 12. januarja zagnale od bregov Visle proti zahodu v velenapad na nemško in s tom tu di na evropsko trdnjavo, zadelo res na mogočen obrambni zid, pred katerim »o se mo rale ustaviti vzlio tolikšni številčni premoči v vojaštvu in bojnih sredstvih. To-don za tednomt pa tudi postaja bolj očitno, da so je sovjetsko vrhovno povoljstvo kruto zmotilo, če je mislilo, da bo z enim samim udarcem, čeprav se je nanj pripravljalo šest mosoeev z vsemi silami in napori, razbilo nomško bojno črto, povzročilo v njej splošno zmtdo, nato pa s svojimi krdeli vdrlo v osrčje Nemčije ter sebi v prid odločilo ves sedanji krvavi boj. 2e v dobrih treh tednih so se kolesa boljševiškega bojnega voza strla, in potekli so spot novi trije tedni, odkar Sovjeti z vsemi silami skušajo ta svoj ustavljeni bojni voz spet spraviti v tek. Pri tem pa zadevajo na čodalje večje težave, zakaj nemško vrhovno poveljstvo je naglo spoznalo novo sovjetsko nakano in taktiko tor zuaj vsiljuje sovražniku hoj na povsom drugih odsekih, kakor pa jo — sodeč po smereh, v katerih jo zabil pri svoji vdeofenzivi klino proti zahodu — pričakoval. Naj eo nekoliko pomudimo pri vpraša nju, ki so povprečnemu opazovalcu venomor vsiljuje in ki bi nanj rad dobil pravi odgovor; in to vprašanje je: kakšen »misel m pomen ima skrajno zagrizeni odpor nemških čot vprav na vsem dolgem sovornein odseku vzhodnega bojišča, na Ponmrjanskem, v oboh Prusljah in v Kurlandijl na Leton. skom? Prvi trenutek bi »o res zdolo nekolike čudno, zakaj Nemci ne umaknejo svojih sil s tega.sovernoga odseka vzhodnega bojišča, zlasti iz obeh 1’rusij in Kurlandije, saj bi z njimi vendar lahko še bolj okrepili svojo obrambno črto ob Odri, kjer so sovjetsko armado najbližjo osrčju Nemčijo. S tem bi vendar bojno črto kar za polovico skrajšali. Toda prav v tem jo bistvo nemško taktiko na vzhodnem bojišču. Spričo ogromnih množic vojaštva, ki si ga Sovjeti pognali pri svoji zadnji velcofemzivi v boj, Je nemško vojaško vodstvo hotelo dobiti čim daljšo bojno črto in s tem, čim bolj ublažiti sovjetsko udarno silo. Pomislek, čoš da je s tem oslabljena tudi nemška obrambna moč, ul tehten, čeprav je na drugi strani res, da morajo Nemoi držati na severni bojni črti, potegnjeni od zahoda na vzhod, tudi precej svojih divizij. Gornji pomislek bi utegnil biti utemoljon, čo bi bila nomški in sovjetski vojak enakovredna. Vse doslej pa se je pokazalo, da temu ni tako, šo zlasti pa zdaj, ko se nemški vojak bije za svojo lastno zemljo. Na raztegnjemi bojni črti, ki so jo Nemoi dosegli s svojo zagrizeno obrambo na severnem odseku vzhodnoga bojišča, pa so ta razlika bojnega duha, s katerim so borita oba nasprotnika, kažo še mnogo očitneje, kakor pa če bi sl obo vojski stali nasproti na polovico krajši bojni črtil, ki bi, recimo, potekala v od severa na Jug, od Baltika ob Pomorjanskl do južnega konca Slezije. No smemo pa pri t>em tudi mimo dejstva, da severno krilo nemškega bojišča ob tako potegnjeni bojni črti, kakor je zdaj, Izdatno podpira močna nemška mornarica, ki je zbrana v Baltiku v neposredni bližini kopenskega bojišča. Ce bi bojna črta potekala v smeri sever — jug, mornarica ne bi mogla posegali! v boje na kopnem, razon m ar d a na kratkem odsoku neposredno ob obali. A neko značilnost, ki smo nanjo sicer že zadnjič opozorili, pa nam ta toden znova podaja zahodno bojišče: Spet so anglo- amerlško sile sprožilo hujče napade šele v trenutku, ko j« postalo povsem očitno, da so je sovjetska veleofenziva povsem usta- vila in izjalovila. Ni dvoma, da bi zahodni zavezniki radi vprizorili kakšno velpofen-zivo likratu s sovjetsko. A to jim vse doslej ni uspolo. Morda jo vzrok temu treba Iskati tudi v premalo sposobnem anglo-ameriškem vrhovnem poveljstvu, a glavne zasluge, da ni prišlo do omenjene »sinhronizacije« večjih bojnih nastopov na zahodu in vzhodu, ima brez dvoma nemško vojaško vodstvo, ki je s svojo čujočnostjo pad premiki sovražnih sil na zahodu znalo doslej šo vedno preprečiti istočasne veleofonzive na obeh glavnih evropskih bojiščih. Na vzhodnem bojišču je bil v preteklom tednu položaj zelo nestanoviten, čeprav n» moremo govoriti o kakšnih bis.vcnih spremembah celotnega položaja. Sovjetske sile niso Izvedle noben dan istočasnih večji! napadov na vseh odsekih, marvoč so so ti napadi vrstili izmenično, zdaj tu zdaj tam. Med Bcskldl ln Ratlborjcin so boljševiki v začetku tedna napadli z novipii močnimi silami, navzlio dvodnevni hudi bitki niso dosegli nobonih uspehov. Narobe: Nemci so severno od Ratiborja in v visokih Tatrah celo nekoliko zboljšali svoj« postojanke. Na odsek pri Nelssl so Sovjeti privedli nova ojačenja, da bi prišli na zahodni breg tor tam ustvarili novo mostišče, a Nemci so jih v protinapadih vrgli nazaj. Po teh neuspehih je boljševiško poveljstvo usmerilo svoje napade v spodnji Slozijl v smeri proti jugu, in sicer pri Lanbanu, Goldbergu in Zobtcnu. Lo pri Zobtenu in ob Katz-hachu jo sovražnik nekaj malega napredoval in so z največjo težavo naslonil na predgorje. Južno od Goldberga jugozahodno od Llegnltza je po zadnjih poročilih neki nomški oddelek nenadno obkolil glavnino neke sovjetske divizijo in jo skoraj povsem uničil. Pri Gubenu in Forstu so je sovjetski naval povsom izjalovil in jo utrpel sovražnik ogromno izgube. Daljo proti severu ob Odrl ves teden ni bilo nobenih posebnih bojev, očitno sp*ičo sovjetskega spoznanja, da na tem odseku ne velja napadati. Pač pa so bili boji na pomor .lanskem bojišču v tem tednu vsa.k dan srditejši, zlasti med Neu-Stcttinom in Konitzom, kjer so Sovjeti prve dni z močnimi silami potisnili nemško bojno črto proti severu in jo zravnali, nato pa z oklepniškimi silami ob podpori letalstva sunili daleč proti severu do krajev zahodno od Itommelsburga. Sovjeti so nekoliko napredovali zadnje dni tudi na Tucheleki ravnini, spričo odločnega nemškega protinapada pa so se morali spet umakniti. Tudi na skrajnem zahodnem krilu pomorjanskega bojišča eo zadnje dni boji oživeli, prav tako v srednji Fomorjan-skl pri Bublltzu in Ruinmelshnrgu. Kra-jovne vdoro brez bistvenih sprememb so Sovjeti dosegli zahodno Od Vislo ob vstopu v bivžd poljski koridor. Od vseh morda še najliujSi hoji »o so ta teden odigravali v vzhodni Prusiji, kjer so Sovjeti spet začeli z velenapadi, ki ne samo da niso rodili nobonih uspehov, marveč so boljševiki na več krajih doživeli odo hude poraze. Nemoi so pri Mchlsacku in Zlntcnu odbili napad osmih sovjets/kih divizij, v Samandu pa so potisnili sovražnika daleč nazaj proti vzhodu in po šestdnevni bitki skoraj povsem razbili dve sovjetski armadi •Znova so tudi vzpostavili kopensko zvezo s KOnlgsbergom, ki je za nadaljnji odpor vzhodnopruske prestolnice izredne važnosti. V Kurlandijl so jo nemška vojska tudi ta teden branila s popolnim uspehom, čeprav »o Sovjeti jugovzhodno od Llepaje pognali v napad kar 15 divizij, da hi prodrli do tega važnega letonskega prisitanlšča. S protinapadi so Nemci celo osvojili nazaj nekaj Izgubljenega ozemlja. Po tem neuspehu so Sovjeti naslednjo dni napadali spričo hudih izgub le z manjšimi silami. Nadaljevanje s 1. strani. dognati njihovo resničnost. V teni primeru pošlje poolfinjčemeo OZNE stvar vodju obveščevalnega oddelka pri Narodni zaščitd, da mora stvar pregledati še po zaupniški mreži Narodne zaščite. Da pa ta nova organizacija še daleč za. dovoljivo ne posluje in da zanjo med njenimi lastnimi člani ni posebne"« navdušo-nja, priča naslednji dopis: Položaj dno 29. 1. 1015. tek. štev. 52/V. 45. Tovariš Pepil Sporočam Ti, da si od šefa odseka za oblast VII. korpusa OZNE za Slovenijo tovariša J o k 1 a dobil vojaški opomin zaradi svojo nedelavnosti ter premajhnega čuta odgovornosti. Smrt fašizmu — svoboda narodul V. d. pooblaščenca: Bine Tako je torej s to najnovf jšo skrivnostjo Osvobodilne fronte in Komunistične partijo. Pa naj bo že kakor kolt, emo je ros: naj se komunizem pri nas še tako skriva, 6o tako spreminja in lovi, nič mu ne bo pomagalo. Ni ga re&ila prelevitev iz OF v SNOS, ni pomagala sprememba VOS-a v VDV, niso pomagale vso kolobaeijo, ki jih jo ta morilska družba vprizarjala v letu dni nazaj. Zato je tudi OZNA no bo več potegnila lz prepada, v katerega jo vse bolj nezadržno žene neizprosna tor neodjenljiva domobran-spa pest. In prav to, da so tolovaji po tako kratkem času mornll opustiti staro uvedemo vohunsko ln obveščevalno organizacijo ter skušajo postaviti na noge novo. šo bolj skrivno, šo bolj podzemeljsko OZNO, jo dokaz, kako trda jim prede. fi!i že iraaSe Orne ri Boji na madžarsko - ftlovaškem* bojtBSu eo ta teden potekali v znamenju večjih nemških uspehov. Mostišče, ki so ai ga bili ustvarili Sovjeti ob Oranu. «o Nemci v nekaj dneh popolno razbili. Sovjeti so v tem boju izgubili ‘20.000 možl Na slovaškem Ru dofforju pa so boljševiki skušali doseči globljo vdor-o v posamezne doline, a §o jih nem* 6ke četo ustavile južno in jugovzhodno od Zvolena. Tudi vzhodno od Blatnega Jezera bo Sovjeti izvedli manjšo oglodniško sunke, a brez uspehov. ♦ Glede zahodnega bojlfiča no bo odveč, čo podamo najprej sliko o razmestitvi posameznih zaveznifikih armad saj bo iz tega morda še najbolj razvidno, kdo na zavezniški strani nosi tam glavno težo bojov. Od severa proti jugu so zavezniške armade razvrščeno takole: Med spodnjim Kcnom in reko Maas nastopa 1. kanadska armada; nekako od Venloja do Gellenklrchena 2. britanska rmada; odtod do Jiillcha ob Rocru 9. ameriška armada; od JUllclia do Snežncgfl Hifcla 1. ameriška armada; južno od Elfela do Oura 3. ameriška rmada; na odseku ob Saarl in na višinah Splcherna pa 7. ameriška armada. Med spodnjim Renom In Maaoo je 1. kanadska armada ves leden silovito napadala tor zadnjo dni predla južno od KalkarJa in jugozahodno od Gooha v velenapad, « kato-rim je izsilila krajše prodore. Hudi boji še trajajo. Amorikanci so z napadalnimi klini prodrli severovzhodno od Llnlcha, vzhodno od Jiillcha ln severnovzhodno od Diirena komaj kako tri kilometre naprej. Združenje sovražnih prodmostij pri Linnicliu in Jii-lichu so nemške čete preprečile. Iz Jiilicba so sovražni oddelki prodirali v obliki pahljače proti severu, jugu in jugovzhodu. Ze po nekaj kilometrih pa ae jo sunek v vseh treh smereh ustavil. Ta velenapad, ki sta ga izvedli 9. in 1. ameriška armada, sc Nomci pričakovali in so se temu primemo nanj tudi pripravili. Boji na vsom tem odseku ob Koeri so čedalje silovitejši. Manjše krajevne uspeho so zavezniške vojske doseglo tudi Južno od Blfcla ter pustilo za seboj Priim. Južno odtod je sovražnik prekoračil reko Priim proti cesti Ecbternach—Blthurg, vzhodno od Luksemburga. Pri Saarlauternu so se Izjalovili vsi sovražnikovi napadi. Na višinah Splcliererja ni bilo taobenih bistvenih sprememb, Bever-no od Saargemflnda so Nomoi napade od. bili, tir! Saarburgn pa so na obeh straneh zadnje dni nastopili novi oddelki,'kjer divjajo precej hudi boji za posamezne uJtrdbo. Iz tega pregleda se vidi, da zavezniške armado zdaj, ko to pišemo razmeroma najhuje pritiskajo na severnem odseku, in sicer med spodnjim Renom in Maaso na eni, ter med Linnichom in Diirenom na drugi črti. Povsod pa se nemški oddelki brani !o s skrajno zagrizenostjo in niti neznatnih vdorov v svojo postojanke sovražniku ne dovolijo drugače ko za oeno ogromnih žrtev za nasprotnika, kar «o zadnje dni nekajkrat priznali cclo angleški in ameriški vojni dopisniki s teh bojižč. Na Italijanskem bojišču pa tudi ta teden ni bilo nobenih pomembnejših dogod. kov. Krajevni boji so tam odigravajo zdaj večinoma lo na severnih obronkih Etrur-skih Apeninov, zahodno od mesteca Poretta, približno 50 km jugozahodno od Bologne. Da bo slika vojnih dogodkov v preteklem tednu popolna, naj omenimo Se, da Jf zadnje dni znatno oživelo sovražno napadalno delovanje na Hrvaškem, in sicer na širnem področju okoli Sarajeva. Na več krajih so po nemškem vojnem poročilu odigravajo ogorčeni boji e precej močnkai tolovajskimi skupinami. OBVESTILO podpirancem Ljubljanskega podpornega odbora V mc9ecu marcu naj predložijo podpiranci svoje podporne knjižice v naši pisarni v Frančiškanski ulici 6/1 v sledečem redu: dne 1. marca prosilci z imenskima začotnicama A in B; dne 2. marca z začetnicami C, 0, D, E In P: dne 5. marca z začetnicama G in H: dne 6. marca z začetnicama I in J: dne 8. marca z začetnico K; dne 9. marca z začetnicama L ln M; dne 12. marca z začetnicami N, O in P; dne 13. marca z začetnicami R, S in S; dne 15. marca z začetnicami T, D ln V; dne 16. marea z začetnicama Z in 2. Dne 20., 22. in 23. marca vlagajo knjižice zamudniki. — Da se prepreči naval In nepotrebno čakanje, naj se podpiranci držo točno tega reda. Sprejemna pisarna posluje navedene dneve od 8 do 12. — Novi prosilci morejo vlagati prošnje vsak delavnik, razen v sredo in soboto. Ookimsnil o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine o dela komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu? 250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih. Cena 40 lir. Dobi se ▼ vseh knjigarnah in v uredništvu »Slovenskega doma«. 300 MEDVEDOV Ta je pa dobra, bi zabrundal moj raimi oče, če bi slišal, kuj mi je včeraj rekel gospod Dolgin. »Kaj pa pišete po časopisih,c se je obregnil obme, »d« naj hranimo, ko pa skoraj nimamo naj potrebnejšega? Dajte nam več, pa bomo branili.« Zmešami nazori! Ko iimaimo rsega dovolj, lahko zapravljamo im razme tavamo po mili volji, toda kadar nimamo, moramo skrbno in strogo pazi'ti na vsako malenkost. Zato, gospod Dolgin, je baš sedaj skrajna vafčnost nujno potrebna. Zato baš sedaj s poudarkom naglašam: Boj POTRATI 1 Peterka Odon: V vsharše novih dni V sneieni melei — divje tuli (as — polnočni zvon oznanja Novo leto, pojoči veter nosi čisli glas. Zblaznelim valom kljuboval je brod, vpognila so se v naSih rokah vesla in ga s krvjo in znojem v ndči nesla v svetlejši dan. Nad njim je bdel Gospod, 0 bratje, brez strahu v viharje: krvava zvezda pada za obzorjem, ie jutro sije, vriska novi dan, pristani mirni vabijo mornarje. V viharje novih dni pojo zvonovi in kličejo za dom in vero v boj. Blesteča zarja ie pred nami vstaji, zlate vrhovi se v zemlji opoj. Ne kldnimo mornarji z novim dnem: trdnd so v močnih rokah težka vesla, ki bodo v zlato nas svobodo nesla in rdečim ugrabila brod nočem. RAVNAJMO SE PO NJIH! »In vendar se včasih fcujejo glasovi 4 »odpužčanju v imenu Bogat in misli, da m odpusti osvajalcom ln izdajaloom. Ti glasovi prihajajo od vsoh, ki slišijo samo glasov« drugih narodov. Ali ni to novarnost za nov« vojnol Zato pojdimo vsi, mi bratje v Krti s! uru, v neizprofton boj za svobodo, rp^ni('d in dobroto na vsem svetu in %u vočnol Bodkt mo enotni in trdni do konca!« Tako pravi razglas sovjetske prairosJ*«« no corkve, izdan v začetku februarja. Zakaj bi se po njegovih načelih v svojeni boju proti komunizmu in bolj&eviEmu n« ravnali tndl mil Edino po takih načelib Jo moči rdeče zlo do konca la za vselej I»re-i magatl. , nam in vam Gospod uredniki Ljubljanski dijaki >o *« zadnjič * krampi iti lopatami, pod nadzorstvom svojih pro/esorjev s hvalevredno vnemo vrgli na delo in kaj naglo očistili marsikatero ulico ali trg umazanih kupov snega in ledu. Ti srednjeSolci po pravici zaslužijo vso pohvalo, saj so s tem svojim pridnim delom zelo ustregli ljubljanskemu občinstvu, ko mu ni treba po ulicah in trgih meiati brozge s tt«w ji mi dragocenimi čevlji. Kakor sem bral te dni v časopisih, j« Ljubljana za to vneto delo srednjesolskemui dijaUvu tudi res iz srca hvaležna. Za nagram, do so bili dijaki torej deležni celo javne po4 hvale in zahvale, kakor so jo tudi zaslužili4 čeprav tega javnega priznanja najbrž niso pričakovali, saj so svoje delo po ljubljanskih ulicah opravljali radi in z veseljem ter so našli v njem ker nekakšno zabavo in razv»h drilo, ali recimo >spremembo, ki krajša čast, Nenadni nastop srednješolskega dijait** z lopatami in krampi po ljubljanskih ulicah med drugim pač tudi dokazuje, da v mestu danes primanjkuje delovnih moči. A zatrdno, še bolj ko v mestu jih manjka na deieji, Dela, ki jih je treba opraviti tam, so po tega tudi dosti važnejša, kakor pa je na prU mer kidanje snega z mestnih ulic. Gleda slednjega bi se navsezadnje lahko držali načela: ,liog ga je dal, Bog ga bo vzel’, o * delom zunaj po poljih ni tako, saj so ta delm v takšnih časih, kakršne preživljamo ilanes, naravnost življenjskega pomena za oba, M deželo in za mesto. Spričo tega *i dovoljujem predlagati slednje: Ker zaradi žalostnih dogodkov, M so M1 zadnja leta odigrali na Slovenskem, delov+\ nih moči na deželi zelo primanjkuje — p*J najhuje prizadetih krajih pa jih sploh ni —* naj bi že zdaj. ko se bliža pomlad in z nja~ prva dela na poljih, poslali tja za delo tpo^ sobno srednješolsko mladino, ki se je kot d«* lovna moč tako dobro izkazala te dni na ljubljanskih ulicah. Takšnemu vabilu na poljsko delo se bodo dijaki brez dvoma radi odzvali, saj bodo tako po dolgem času spet enkrat prišli ven na svez podeželski zrak, ki ga je marsikdo tudi že zelo zelo potreben, drugič pa vsekakoi — vsaj revnejši — tudi do boljše, tečnejše hrane, kakor pa jo imajo v mostu. S svojim delom na deželi n« bi storili velike usluge le kmetom, marveč tudi ščanom, ki bodo spričo skrbneje in temeljiteje obdelanih polj lahko dobili z dežele več živeža ter bodo takrat dijakom gotovo še bolj hvaležni kakor zdaj, ko so jim srednje šolci očistili ulice snežne brozge, A to delo srednješolske mladine zunaj na deželi je priporočljivo in koristno tudi e vzgojnega vidika. Zlasti tisti dijaki, ki so doma iz mesta, se bodo prvič telesno okrepili, če bodo nekaj mesecev delali zunaj na zdravem zraku, drugič pa se bodo seznanili • kmečkim delom in ga bodo šele potem, ko ga bodo sami okusili, znali pravilno ceniti, kmečkega človeka pa spoštovali tako, kal:or po svojem trdem, pošti nem delu zasluii. A tudi kmet bo drugače gledal na mestnega človeka, ko bo videl, da mu je z razumevanjem *n * r°hami prišel pomagat takrat, ko je bil v veliki stiski, kdo bo obdelal brez njegove krivde zanemarjena polja. Tudi v trdem telesnem, ne samo duševnem delu vzgojena mladina bo našemu narodu, ki je v vseh ozirih toliko potreben obnove in prerojenja, lahko znatno pomagala iz sedanjih težav. Opazovalec. Sclirlftlelfer - urednik: Mirko Javornik -* Horausgeber — Izdajatelj: Jožo KroAelj —» FUr dlo Ljudska tiskarna - za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič - Uredništvo, oprava In tiskarna: Ljubljana, Kopitarjem «. Telefon 23 *1 do 23-M — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina 8 lir. „Danes je doba proletarske revolucije .. (PO KRVAVIH SLEDEH OF OD KOČEVSKIH GOZDOV DO ČRNE GORE - V.) TAKO SE ONI BORIJO! Mučenje in pokolj ranjencev v Suhi Krajini Pri zadnjih domobranskih pohodih v Suho Krajino jo komunistom slučajno uspelo, da so v bližini Prevalj obkolili manjšo domobransko skupino, ki je oskrbo, vala ostalo borco s strelivom. V kratkem silno hudem boju se je skoraj vsom borcem posrečilo izviti se iz komunističnega obroča, le nekaj ranjencev je ostalo na bojišču. Čeprav komunisti tudljo, da so »redna« vojska, priznana ob bogve koliko zaveznikov, ki spoštuje vse določbe mednarodnega prava o bojevanju/so v tem primeru jasno pokazali, da so tisto, kar smo vedno trdili: navadna roparska in morilska tolpa. Vso ranjence so komunisti zvlekli na kup in vpričo Številnih ljudi se je začelo mučen jo, Niso jih hoteli takoj streljati, pač pa so nekatero rezali z bajonetom, drugim so polomili roke in noge, enemu so s sekiro razdrobila glavo, živim pulili zlate zobe itd. Ljudje so od daleč slišali vpitje ranjenih domobrancev, bežali so v kleti in si madili ušesa, da ga ne bi slišali. Od nekje je pritekel rdoči komisar, ki se je penil od krvoločnosti in je na ves glas vpil: »Ne streljaj, tovariš, ampak rež4 hudiča belogardističnega, dokler ne bo crknili« Poslušali so ga in rezali ranjeno boroo. Ko so domobranci zvedeli, da eo komunisti zajeli nekaj ranjencev, so se takoj zagnali v tisto smer, toda bilo je že prepozno. Sredi okrvavi j enega snega so našli samo zmaličena trupla svojih tovarišev. Prepeljali so vsakega na njegov dom, ob pogledu na razmesarjena trupla pa pri. Mffll, da se bodo v bodoče s še večjo vnemo borili proti komunizmu do njegovega končne«« i»ta*ebljenja. MučeniSko smrt so pri tem pretrpeli BMl«dnJl domobranci: Žitnik Anton iz Tiha-boja, Grabljevee Jože iz Št Vida pri Stični in Glavič Alojzij iz TruAčin. —* »> ■■■-" Naša poglavitna dolžnost v 1.1945 Pod naslovom »NaS glavni letošnji cilj: preskrba s prehranot je A. Per-iec v »Kmetijskih novicaht napisal tehten sestavek, ki pa zaradi njegove splošne važnosti v naslednjem pona-tiskujemo: »Pomlad se bliža! Se malo, pa se bo ogrela zemlja ter čakala pridnih rok, da poloie •vanjo semen za novo rast. Kaj Je sedaj, dragi kmetje, naša prva dolžnosti Najprej razdelimo delo in sadeže! Kako bomo zmogli delo, ko ni delavčevi Najboljš« delovne mOti so pri domobrancih, ms železnici ali drugje ifven doma! To vprašanje moramo rešiti tako, kakor Pj običajno rešuje posestnik s kopico nedoraslih otrok. Lepo zaposli vsa otroke, ki se it zavedajo nujnosti dela, in sicer vsakega po njegovi zmožnosti. Od otroškega varuha in pastirja pa do hlapca in dekle mu otroci 'kljub mladosti nadomestijo tuje delavce. Zato v današnjih razmerah zaposlimo vse $Ue, tudi mlajše, vsakega po njegovi zmožnosti! le danes se dogovorite s tistimi, ki imajo >otroke, a nimajo svoje zemlje, pod kakšnimi \pogoji bi ti otroci pomagali na vaših kmetijah. Prav tako prosite vse tiste, ki so zaposleni, a ne ves dan ali morda le nekaj dni tv tednu, da pridejo v prostem času na pomoč pri delu. Seveda morate trm delavcem dati primemo plačilo. Vsak delavec Je namreč vreden svojega plačila. N« gre, da bi vam de-Javec delal vse leto, vi pa bi ga potem z ne-ikaj sto lirami odpravili. Ce se je trudil, da 'je pomnožil vaš pridelek, tudi njemu pritiče idel teh pridelkov, da bo preživel sebe in svoji«. Naj bi ne bilo nobenega kmečkega delavca, ki bi se upravičeno pritoževal nad fvojem delodajalcem! Kaj pa vprežna livinat To vprašanje bo v letošnjem letu eno hajteijih. Ker je potreba po vozni živini drugod velika, živine pa je. malo, bodo nastale glede tega velike težave. Zato je naša 1dolžnost že danes opraviti še pred pomladanskimi deli na polju; s tem se oprosti ob času teh poljskih del živina, ki bi bila drugače zaposlena pri nekmečkih delih. Tako je potrebno že sedaj vsaj za silo popraviti vaška in poljska pota, prav tako pripraviti drva za čez poletje. Marsikdo bo dejal, da ga o tem ni treba šele poučevati, ker vse to sam ve in že zdavnaj dela. Rad verjamem. Toda tu ni govora o posameznikih, temveč o splošni preskrbi. Ni dovolj, di si vse to pripravi eden ali dva v vasi, storiti mora to vsa vas, vsaka občina in vsa pokrajina. To morajo storiti tudi tisti, ki nimajo lastne živi ne, da ne bodo ob času največjega poljskega dela moledovati. Kmetje, zavedajte se težkega položaja glede prehrane! Sedaj Je prišla naša ura! Sedaj je od nas odvisno, kako se bomo prehranili v tem letu. Z ato je potrebno, da posadite čim več krompirja, fižola, oljnih semen in koruze. Niti pedi zemlje ne pustite neobdelane. V vsaki občini in v vsaki vasi najbolj izkušeni kmetje dajejo sosedom navodila, kako naj obdelujejo, da bodo imeli več pridelka. Kdor nima možnosti, da bi sam obdeloval svojega posestva, naj ga da v najem. Vsakdo naj bi obdržal le toliko, kolikor bo zmogel. Po novem načrtu glede oddaje živil Prevodu ho moral namreč vsak posestnik oddati določeno količino krompirja, fižola, oljnih semen in žita, kakršno ima pač posestvo. Zato nikakor ne bo zmogel dajatve, ako ne bo oddal vse tiste zemlje, ki je sam ne more obdelovati, v najem komu drugemu, da bo potem ta oddal namesto gospodarja odgovarja-joči del Prevodu. Zato svetujem tem kmetom, naj že seda], dokler je šc čas, uredijo take stvari. Ker se močno pozna pomanjkanje hlevskega in umetnega gnoja, bomo morali tudi s tem štediti in ga kar najbolj gospodarsko izkoristiti. Prav je, da tudi o tem že sedaj razmišlja vsak posameznik. Upamo, da bomo dobili po prizadevanju nemškega svetovalca dr. Kultercrja tudi nekaj »Kaj pa imata vldval« je spregovoril ko. misar priliznjeno. V očeh se mu je nekaj zabliskalo. Ta blesk, ki je bil enak kakor pri živali, kadar se poganja na plen, sem pri njem videl večkrat. »Glodava domači kraj, po katerem se iz-prehaja badoljeveo. Poglej, tovariš komisar, ravno pelje vlak. Bog ve,« — komisar me je ostro pogledal, vedel sem, zakaj — »koliko ljudi vleče s seboj v internacijo,« som naredil mil obraz, ker sem mislil, da se tudi njemu smilijo množioo ljudi, ki so jih trgali od svojih domov in vozili v — smrt. »Kaj nas to briga,« je zamahnil z roko in dostavil, da se ne smemo vdajati otožnosti. »Iz te zemlje bo nekoč lep kolhozi« je dejal in s sklonjeno glavo nadaljeval svojo pot. Ko jo bil dovolj oddaljen, sem vpraAal tovariša, če je slišal, kaj so so »beli« med seboj pogovarjali. Odgovoril ml je, da so prod njim samo iz nas norce brili. »Jaz sam no vem, kje so me glava drži,« mi je zaupno povedal tolovaj, ko je videl, da se tudi jaz mnogo zanimam za že pobiio »reakcijo«. Povedal sem mu, kdo je »reakcija«, zakaj je nastala in zakaj ne bi mogla narediti s tolovaji sporazuma ter skupaj udariti po »okupatorju«. »Po tem, kar si mi ti povedal, so naredili partizani sami »belo gardo«. »Tako je. Kor so komunisti mislili, da so dovolj močni, so začeli z množičnim pobijanjem slovenskega naroda. Kar jih pa pobiti niso mogli, so jih po izdajalskih zvezah s Savojei pošiljali v internacijo. Gonars je poln samih protikomunistov. In takim capinom sva nasedla midva. Doma imaš očeta, mater, brate in sestre, ki za teboj jokajo. Po končani vojni ti bo oče zapustil grunt, ki bo prišel, kakor te uči politkomisnr na političnih urah, v državno last. Ti ne boš imel več ničesar, delal ne boš nič, živel pa ko ptiček na veji. Ali se ti ne zdi to čudnol Ce sedaj kaj pogodrnjaš. ko toliko stvari ni prav, si saboter, ki se kaznuje s smrtjo! Ce od njih pobegneš, tl doma pobijejo starše, pokradejo vse. Ti borci so nastali zato, da si s puSko v roki ohranijo golo življenje in zemljo. D& ohranijo vero očetov, ki jo komisarji na mi--tingih tako pobijajo in za katero jo žo nai praded prelival svojo kri. Vem, da sl velik narodnjak In da boJ rekel: »Delajo z »okupatorjem!« Jaz pa le vprašam, ali ni to delo z okupatorjem, ko pošilja njegov vojak v naš logor cigarete, za drugo, kar šo gotovo med seboj pletejo, pa nam ni znano. Vprašaj Jova, ki jo »pobog. nll« v ofenzivi na Kog, kako je ta tokla. Poglej, »tovariš« Daro je bil doma in z badoljevci hodil okrog ter pobiral ljudi za v internacijo. Ali so pobrali, kadar je bil on * njimi, kakšnega komunista ali zaščitnika? Delal jo z okupatorjem, danes je polit, delegati Drugi so zaradi takih del ubiti, on pa danes iz logorja pobija tiste, katerih ni mogel spraviti v internacijo. Naša kurirka Ivec Martina iz Metlike, k prihaja vsak dan v logor tor gre zopet nazaj v okupatorjevo postojanko, alli ne dela z okupatorjem H Drugi, ki danes sprejemajo od »okupatorja« samo krušno karte, so narodni izdajalci! Ta boj jo danes.mnogo več. To ni boj za Iztrebljenje okupatorja, temveč boj duhov, in midva, dragi France, nisva za tabor, v katerega so naju pripeljali računi KPS. Jaz sem se že tretji dan po bivanju v logorju odločil, da uidem. Mislim, da sva enakih misli.* Coz nelkaj dni je uSel In danes je borec v domobranskem udarnem bataljonu ... Jaz pa, ko se spomnim na ta dogodek, se čudim, kje sem mogel takrat jornatl te besede in razum. Po njegovem begu je politkomisar zaprro 7.11, da bodo vsakemu, ki bi dezertiral, pobili vso družino. Žumberk in žumberški tolovaji Zumherak je kraj, ki eo vzpenja po južnem pobočju Gorjancev proti Hrvatski, do tirga Jaistrebarsko in do Kolpe. Naseljeni so tam Vlahi ali Uskoki, ki so se tja preselili iz okolice Senja. Po narodnosti so Srbi in grško-katoliftke vere. Na skrajnih mejah Gorenjske in Štajerske so poznani kot krošnjar ji. Prekupčevalci — ln veliki goljufi. Ti ljudje so živeli v skrajno zanemarjenih razmerah. Hrane so si na loto pridelali le za 6 mesecev, za šest so kupovali ali menjali za drva. Jasno jih označi rek Belokranjca, ki pravi: »Kradeš ko Vlah.« Poštenega življenj« nekateri niso poznali. To vedo najbolje zavarovalnice, kajti če je kje gorelo, je gotovo v Zumberku. Sami so si požgali cele vasi, da so si potem naredili nove. Niso pa vsi živeli bodno. Nekateri, ki «o bili večji mešetaril, so si postavili vile po mestih, kakor v Ljubljani, Zagrebu In oelo umetnega gnoja. Vendar s lem ne bodo vse potrebe krite. Zato bomo morali porabiti za povečanje našega krompirjevega pridelka vso gnojnico in kompost. Semenski krompir smo dobili iz Nemčije. Tega bo dovolj za vse, ki imajo slab krompir. Ako bomo razumeli in spoznali resnost položaja, upajmo, da bomo rejeni najhujšega pomanjkanja. S sodelovanjem vseh razpoložljivih delovnih sil na deželi do skrajnih mej možnosti bomo dosegli naš glavni letošnji cilj: preskrbo naše pokrajine z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Tako nam bo morala pekoč priznati zgodovina, da smo storili svojo dolžnost ob najhujši preizkušnji. Ker se bo število teh, ki so potrebni naše pomoči, stalno večalo, bomo tudi laže lajšali njihovo bedo, ako si bomo s pridnim delom svoje pridelke pomnožili. Zato brezpogojno !e danes začnimo z delom za povečanje pridelkov, in sicer vsi, brez izjeme. Naj torej padejo vsi predsodki do kmečkega dela in z združenimi močmi po-primimo vsi pri naporih za dosego življenjsko važnega cilja, to Je preskrbe z živili. v Beogradu. V Jugoslaviji so hodili vedno tja, kjer se jim je obetal dobiček. Mod takimi ljudmi in v takem kraju so bila kaj ugodna tla za komunistično agitaci. jo. Tega so se komunisti dobro zavodali, zato kažejo prvi začetki tolovajstva v Zumberak, Komunistična agitacija jih je najprej kot »nacionalne« Srbe pitala s »četnlštvom«, nato jim je obljubila, da jim bo razdelila veliki državni in banovinski gozd na Gorjanci! ali jih celo preselila v Slavonijo na madžarska veleposestva. Da pa vse to dobijo, morajo prijeti za orožje. Nekateri so ga prijeli takoj, ostale so postopoma mobilizirali. Tolovaji so bili v Zunaborku neomejeni gospodarji do oktobra 1942, ko je prišla ofenziva. Pred tem je bila v Radaltovlčlh, glavnem kraju Zumberka, badoljevska posadka, ki pa ni poslala izven postojanke niti ene patrole. Tolovaji so mirno organizirali svoje odbore. Sekretar odbora za Zumberak je bil Jovo Balič, ki je bil že v prejšnjih časih zaradi tatvin, ropov, požiga in uboja šestkrat zaprt. 350 žrtev Zumber&ki tolovaji «o bili nftjvečji strah mirnega prebivalstva. Ropali so saino po slovenskih va^oh. V troh mesooih je tako imo novam »2umbera6ki odrod« pomoril okrog 350 ljudi, od katerih ni niti edon nosil puško. Ta odrod je vodil neki trgovski pomočnik iz Karlovca, ki jo bil član K PII. Niti enega 2umborčana ni bilo, ki bi bil tedaj proti NOV in POII. Dane« pa ima samo ona domo-hranska postojanka na Dolonjakem 73 domo-brancev-žumborčamov. Spoznali so komunistično laž, zato so prišli v slovensko domobranstvo. Dance so tolovnj fcumborčana boji, ker ga ta bije na njegovih lastnih tleh. Tolovaji, ki so si hoiteli iz Žumberka na-rediti kader, so si s svojimi deli naredili uporniko. Malo Zumberčanov jo danes v komunističnih vrstah. Celo voditelji komunističnega pokrota so zbežali. Kor so 2užemberčani — ne po svoji krivdi — kulturno precej zaostali, ni čudno, da so imeli komunisti takoj v začetku pri njih zadovoljive uspehe. Tov. Krški govori Po' množičnem čiščenju v odredih so komunisti sodili, da so si naredili »čist« kader in da ga labko komunistično vzgajajo. Toda bridko so se zmotili, kajti izmed tistih, ki smo ta zaupna predavanja poslu šali, nas je sedaj 8 pri domobrancih. V na-slednjom bom zapisal nekaj stavkov, ki poleg vsega drugega ja«no kažejo cilje OF. Predavanja, ki som jih poslušal iz ust člana KPJ, pa nam povedo marsikaj drugače, kakor sl slikajo ljubljanski meščani. »Danos je doba proletarske revolucije, da ha direktne priprave za strmoglavljenje kapitalizma, za zavzetje oblasti po proletariatu. To nas postavlja pred pove naloge: Vzgoja revolucionarnega duha — usflvarltov zvoze s proletarci sosodnih dežel (Badoljevci!!). Taka je komunistična lenlnsko-stallnska partija. Partija mora hiti danes avantgairda OF ln iapodrlniti vse druge stranke v OF.« To je Partija tudi dosegla fobr. 1913, ko so se izjavile vse osnovne skupine v OF — Krščanski socialisti in Sokoli —, da priznajo Partijo kot avanrtgardo delavskega razreda in OF, ter so tl skupini odrečeta va»ke_ mu organiziranju svojih strank ln priznata Nove domobranske postojanke na Dolenjskem so komunističnemu vodstvu, ki je v zadnjem času prav tu doživelo s svojo »vojsko« hude poraze, trn v peti. Komunisti so se nekaj časa zaganjali vanjo, vedno pa so odnesli iz bojev krvavo betice. Posebno gre komunistom na žlvee, da so domobranci prišli v Žužemberk. Dobro so se zavodali, da s svojimi »brigadami« ne dosožejo nič. Zato so sklenili, da ga bodo bombardirali. »Bombardirali, toda za to je treba imeti letala in bombe, česar naša vojska le Se ne premore,« tako so sl komunistični voditelji belili glave. Pa so so spomnili na svoje dobre zaveznike Anglo-američane in jih zaprosili za pomoč. Ti so na pritisk Moskve in na zahtevo Tita res pristali ter naročili bombardiranje savojskim letalcem. Tako so se naši komunisti kakor že 8. septembra spet znašli s Savojei v objemu. Na povelje svojih gospodarjev so so bili savojski tovariši takoj pripravljeni priskočiti na pomoč, kakor vedno, kadar je bilo treba uničevati slovenski narod. Znova so sl slovenski in savojski »osvoboditelji« krepko udarili v roke ln napravili kupčijo — slično oni 8. septembra. Trikratno bombardiranje Žužemberka so slovenski komunisti plačali badoljevcem s J35 voli, bombardiranje Občin pa s 300 glavami živine. To živino so komunisti seveda pokradli kmetom. • Kakor komunlsto v zadnjem času spremlja čudovita smola na vseh koncih in področjih, tako so se vračunali tudi tokrat. Namesto domobrancev so bile žrtve bombardiranja večinoma sami komunistični te-renči, zaščitniki in somišljeniki. Prve zavezniške bombe so ubile učite-ljloo Olgo Možotovo in njono mater. Mo-žetova je bila že prod vojno članica KPS in je na Ajdovcu vodila komunistično stranko. Po ustanovitvi 0F jo bila ena prvih in najbolj goročih aktivistk. Njono delo so savojski tovariši nagradili z bombami — na njono glavo* Ennko nagrado so bombe naklonile Ko-Sičku Vinku, nokdaj zelo navdušenemu ofarju. Zadnje čase so je mož žo precej ohladil, ker je moral večkrat »prostovoljno* dajati tolpam živino ln hrano. Ranjeni so bili: Picek Rajko, vnet za govornik OF, sestra Možetove učiteljico Može Pavla ln Košlčkov brat Frano. »Svoji k syojim«, tega pravila so se tudi bombo držale, ko so v glavnem porušile poslopja na desni »trani Krke. Tu so veči- pravioe do politične stranke v OF samo komunistom. »Z vso doslednostjo iztrebljeni...« Ta Izjava je važon mejnik v razvoju revolucije na slovenski zemlji. Danes naj kdo še govori o domokraciji in soodločanju! Sokoli, ki so so »vrinili v OF ln delali frak-clonaštva, da bi izpodrinili KP, eo bili z vso doslednostjo iztrebljeni«. »Vsak član Partije mora biti aktivem v neki organizaciji, vsak član je določen za neko delo— delati mora v svoji celici. Partija razmešča vse člane, ki vodijo OF.« »Reakcija vodi proti Partiji agitacijo z ničvrednimi elementi.« »Stahanovstvo je važen faktor v razvoju SZ.« (Slovenec reče temu Izkoriščanje delovnih množic.) »Proletarec nima domovino ln ne narodnosti, zato mora biti nam vseeno, kje smo in kdo je z nami.« (Borijo so pa za slovenski narod I) »Služiti Partiji zlasti zato, da vzgajamo nove člane za KP, da dobimo vedno novo kadre.« (Torej ne Služiti za osvoboditev slovenskega naroda po OFI) »Izrabljati je treba nacionalna čustva narodov. Povzdigniti moramo slovenske pesnike in pisatelje.« (Cankar, Prešeren, Gregorčič.) Razvoj in delo Partije »Zo leta 1935, ko se je Partija očistila frakcionaštva in je namesto frakoionaša Gorkiča prevzel vodstvo Partijo TITO, je ta postavila nove zahtove, mod drugimi tudi, da so mora Jugoslavija vključiti v sistem kolektivne varnosti s Sovjetsko zvezo na čelu.« »V Ljubljani se ustanovi KPS 1937 (Kardelj, Kidrič.) Ljudske množice so razburjene, Partija širi nezadovoljstvo ln delavske upore.« »Lota 1941 Cvetkovič podpiše trojni pakt. Partija širi nezadovoljstvo. Vlada pade. Na prestol pride kr. Potor. Partija jo zadovoljna, ker se bliža vojna in razpad. V vojsko je poslala svojo ljudi, ki si naberejo orožje. Po vstopu SZ v vojno so stvar, ki je tekla 20 let, nadaljuje in ml smo tisti, ki jo bomo pripeljali na vrh.« »Partija je ilogalna organizacija, pa če je tudi legalna, ne smemo zanemariti načola konspiracije, ker so bori Partija proti SVETOVNI REAKCIJI, ki se poslužuje in se bo posluževala vseh sredstev, da bi jo uničila.« »Naša glavna naloga pa je po Statutu Vsezvezno Komunistične Partije Boljšcvl-kov: sovjetizacija sveta.« (Slovenski narod naj torej crkne!) Tolovaji s Hrvaškega in »liski heroji« Slovenski tolovaji niso mogli na nekaterih krajih (Črnomelj) savojcem dokazati, da eo »vojska«, s katero se lahko pogajajo -r in sodelujejo, zato so poklicali na pomo* tolovaje s Hrvaškega, katerim je to prišlo prav, ker so morali tedaj bežati pred usta-Sko ofenzivo v Liki. In v začetku septembra smo Imeli čast videti »llšiko horojo«. Vso slovensko tolovajstvo se je zbralo dne 20. septembra 1942 v vasi Ovčjak nad noma sami ofarjl. Tako so na primer Fahja-novim, ki imajo dva sina v hosti, a mlajši je v neki šoli v »Belgradu«, — razrušili hišo. Ker komunistom ni uspelo, da bi domobrance vsaj pregnali iz Žužemberka z letalstvom, so se poslužlll zopet svoje pohoto. V noči od 5. na 6. februar so zbrali vse razpoložljive »brigado« in napadli Žužemberk, ln sicer najprej s težkim orožjem. Višje glave so potem ukazale juriš. Pehota je kmalu ugotovila na svojih beticah, da so domobranci dobri strelci. Pri tem nesmiselnem jurišu eo Imeli komunisti nad 50 mrtvih in mnogo ranjenih. Po pripovedovanju ljudstva so komunisti po neuspelem boju peljali proti Hinjam še’ 40 voz ranjencev. Iz neke druge postojanke so domobranski topovi pozdravili »brigade« in jim pošiljali granate prav na gosto. Končno je bilo domobrancem dovolj igračkanju. Mahnili so jo za njimi. Zal da jih komunisti niso hoteli počakati. Tolovajska skupina, ki je prisopihala na Ajdovec, so je v neki hiši takole pritoževala: »Proklctl ta belil Vse bi šo bilo, če ne bi šli za nami, kadar zbežimo, a kaj, ko nas ti hudiči neprestano zasledujejo. Od Zužom-berka do tukaj smo morali bežati!« Tega bombardiranja so sokrivi tisti zavezniki, ki so pognali bivšo Jugoslavijo in s tem tudi našo deželo v vojno — zaradi svojih koristi. Gotovo je, da se komunizem pri nas ne bi bil tako razvil, čo bi ga oni ne bi bili podpirali in mu dajali moralne in propagandne podpore, To podpiranje komunizma se jim je že maščevalo v Grčiji in eo jim bo še drugod. Z orožjem, ki so jim ga dajali, so komunisti streljali nanje ln jim tako pokazali, koliko velja pri njih zavezništvo ln kako mislijo o njem. f To zavezništvo Angležev ln Amerikan-cev s komunizmom gre tako daleč, da so morali na zahtevo Sovjetov po posredovanju Tita dati nekje v Italiji na razpolago letališče, pilote ln bombnike, s katerimi komunisti vseh narodnosti uničujejo še tisto, kar nam je po uničonju, ki so ga prizadejali našim krajem slovenski komunisti v »tovarištvu« z izdajalskimi Savojol in drugimi, še ostalo. Ta lotala razbijajo na račun Tita kraje, o katerih ne more nihče trditi, da so vojaško pomembni, kar je najbolj jasno rnzvidno iz bombardiranja Zužomberka in drugih naših vasi. Črnomljem, kjer so dopolnili razbite brigade. Tu je bilo okrog 600 tolovajev. Pred strojem so, kakor po navadi, najprej brali smrtno obsodbo nekega tolovaja, kar je vzel »tovarišu« komisarju uro, katero j« ta ukradel ob neki rekviziclji. Nato sta navdušeno govorila tov. Na. deljko, komandant BO, in Lojze Brodar. Nai povedala sta veliko akcijo, v kateri bcnlo pomagali tudi hrvatski »tovariši«. S to akcijo »mora OF zadivltl ves svet«! Brigade so odšle na položaje, mi, odred, smo ostali v zaledju. Drugo jutro se je slišalo brnenje motor, jev in nato streljanje. Cez pol ure smo bili mi, zalodna vojska, klicani nujno na pomoč. Komisar jo moral »službeno« zaostati, komandant pa nas je poljal — zadnji v koloni, Prišli smo na kraj boja, kjer ni bilo več niti enega »heroja«, le savojski tanki so brneli svojo pesem. Odšli smo nazaj, kjer »mo v varnem zai lodju dobili vso »hrabro« vojsko. Kradli so rjuho, da so obvezovali ranjence, ki jih ni bilo malo. Tedaj sem ei te tako opevane »junake iz Like« dobro ogledal. »Poklali bomo vse, kar je proti nam!« Več kot polovica je bila bosih, tretjina jo bila brez orožja. »Došli josmo u Sloveniju, da bi ovde dobili oružje, alaj, Boga ml, ovde je još slar bije. Idemo ml opet natrag u HrVaitsku.« Ko som jih vprašal, kateri brigadi pri. padajo, so mi odgovorili, da »I. hrvatski pro. letorski«. Bill so sami SKOJevd in partijci. »Poklačemo ave, što je protiv na«.« Neka tolovajka je zapela in »drugovi« »o pristavili: »Naša kapa na tri roga borimo se protiv Boga...« V zaporu so imeli tri badoijevce, katere so ujeli. Kor ni znal nobeden izmed njih italijanščine, som jih zaslišoval jaz. Bili so Sicilijanci. »Comunista buono,« so kričali val enoglasno in zatrjevali, da je njihov oče tudi komunist. Hrvatski krvniki so jih odpeljali s seboj, da jih bodo po besedah komisarja zamenjali s savojei na Sušaku — za munieljo. Pri tem napadu so dobili hrvatski tolo. vaji nekaj pušk in streliva. Ker so jim pomagali tudi slovenski, so zato tl hoteli imeti nekaj zase, in nastal jo prepir. Slovenci »o Hrvatom očitali frakcioriaštvo ln trockizem, Hrvatje so se norčevali, da ne morejo brez njih nič narediti. »Se staro babo brez zob jim bodo šil pomagat zaklat.* Nadaljnjega spora so jih rešili badoljov. el, ker so pritiskali z ofenzivo. Brigade »o se razšle, odred v zasedo, da bi Imel zvezo • Hrvati. Zveze pa ni bilo, ker so »ltški juna-kir kar pobegnili v svestl sl, da jo ofenziva v Liki že gotovo minila. Brigado so se tudi vdrle v zemljo ln ositall smo sami. To je bil« najbrž »tovarištvo v borbi«. Odred se je zato umaknil ▼ Poljansko d*i lino, kjer je v vasi Podgrad poikradel nek«m» kmetu vso živino, da se je preživljal. Ko j« Pa tega zmanjkalo, smo Izkopali edinemu kmetu v Poljanski dolini ves krompir, kat ga jo Imel na polju. Hiše so bile prazne, ker so se Kočevarji, ki so tukaj živeli, Izselili, hrane ni bilo -vet, zato je komandant I. bataljona določil pa-trolo, ki naj bi prebila badoljevsko zasedo nad semiškim predorom ln naredila bataljonu pot nazaj v okolico Metlike. V to patrolo sem bil določen tudi jaz kot vodja patrol«. Badoljevsko zasedo smo prebili zlahka in bataljon je prišel ropat ln krast v metliški okraj, kjer smo sl razdelili »delo* po četah. 0 izdajalcih in saboterjih Tri dnevi so bili za kmeta re« hudi. Dati je moral vso, če ni imel, je bil izdajalec, sa- ■ boter, in likvidiran. Ce so je njegov sorodnik pritožil, da je padel nedolžen, je padel še ta. Nasilje je postajalo vedno večje, fantje so bežali ln ustanavljali vaške straže. Tolo* vaji so besneli ln obljubljali pokolj. V tem so je pričelo prepeljavati po glavni cesti Iz Novega mesta voja-štvo in obljubljala ee je na Gorjance ofenziva. Cez nekaj dni eo bili Gorjanci povsem zaprti, tam je bilo okrog 700 tolovajev, po večini Hrvatov, in naša četa. Bil sem trdno prepričan, da bo ofenziva docela uspela. Naš komandant je pobegnil In tolovaji so soglasno postavili mone za njogo-vega naslednika. Naredil sem načrt, po katerem bi se bili mi prebili v okolico Metlike. Tam bi bil drobil z novo ustanovljeno legionarsko postojanko v Metliki zvezo in neko noči bi se bili val tolovaji prebudili obkoljeni. Jaz bi jih bil pregovoril k vdaji ln jim zajamčil življenje, Imel sem nekoliko strahu pred badoljevci, toda zanesel gem so na legionarje ln doma. čino. Tedaj pa je prišlo vmes nekaj. Vrnil s« je komisar, me debolo pogledal, naito stisnlj roko: »Vem, da boš kmulu drugoga prepričanja.« To Je pomenilo, da se bom omehčal In postal član Partije. Res, komisar so ni motil, spreobrnil sem se in danes že marsikaterega člana Partij« obrnil. (Dalje.) ZLATO PO CESTAH Naša gospodinjstva so dobila v tej zimi tudi nekaj šlezijskega premoga. Sodba gospodinj o njem je bila: daje mnogo gorkote, hitro zgori in pušča ostanke. Z njimi so ob po!eŠlezijec pušča o pepelu približno 10% gorljivih snopi — še oedno uporabi jinega koksu. Če je omiko gospodinjstvo o Ljubljani porabilo dneono’ le po dna kg tega premoga, smo zaorgli n sak dan 5000 kg gorljivih snovi. S tem bi lahko imelo 1000 rodbin en dan toplo sobo. Toda s tem premogom smo kurili cel mesec..., doa... Celotnega mo jega dobička ne bom zračunal, da ne vzbudim neooščljioosti.f Lačna vrana pita sito. Zato: Boj POTRATI! 135 pokradenih volov za nagrado ker so prišli trikrat bombardirat Žužemberk DOMOBRANSKE NOVICE DOMOBRANCI IZ RUPNIKOVE BOJNE SKUPINE »o 23. februarja t. 1. pri 8veti Trojici mad Cerknico zajeli štiri Primorce Iz skupine, ki »o jo tolovaji januarja meseca prignali iz Barija preko Splita, Šibenika in Like v Belo Krajino. Ko so fantje, ki jih je zavedla tolovajska agitacija, da je doma že vse svobodno, videli razmere v Beli Krajini, so takoj sklenili pobegniti in jo pobrati domov. Njihove zanimivo izpovodi o poti od Sardinije do Bele Krajine bomo priobčili v prihodnji Številki. Cela iste skupine je v nedeljo, 25 t. m., naredila iz Martinjaka pri Cerknici pohod v Žirovnico, znano terensko in obveščevalno središče v Cerkniški dolini, kjer so domobranci prav zadnje tedne od. krili zanimive reči. Prejšnji večer so v Žirovnici imeli prijeten obisk: v vas je prišlo »Notranjsko vojno področje« ter oddelek VDV, ki se klati okoli Križne gore. Komunisti so iz te, najbolj svojo vasi, odgnali kakih deset glav živine in odvlekli tri vozo živeža, največ terencem, ker drugi tako ničesar več nimajo. Ropali so tudi v razdejanem Grahovem. Domobranci so izkoristili to priliko, priredili v Žirovnici Blužbo božjo, ki je v tej zapuščeni vasi pač redka stvar, po maši pa »miting«, ki se ga je udeležila vsa vas, kar je je doma. Odločne in stvarno besede o krivdi OF za gorje, ki je zadelo Žirovnico in vso cerkniško dolino, je spregovoril gl. urednik »Slov. doma« cerkniški domačin M. Javornik, ki je tudi povedal, kakšne cilje si je zastavilo domobranstvo, ki vedno bolj nezadržno prodira tudi v tem kraju. Na koncu so domobranci zapeli nekaj svojih udarnih pesmi in z njimi zaključili uspelo in tako potrebno prireditev. NAROBNI STRAŽARJI NA PRIMORSKEM so te dni končali z oddelki nemške vojske del večjih nastopov in dosogli nadvse lepe uspehe. Iz Ajdovščine so prodirali preko Tomaževega, Sinjega vrha, Otlice, Trnovskega gozda in Čekovnika do Idrijo. Že pri Tomaževem so naleteli na savojsko komunistično-garibaldinsko brigado »Man-zini«. 8 spretnim manevrom so jo obkojili in začeli udrihati po njej. Savojska rdeča sodrga je hotela uiti s staro, preizkušeno, od roda do roda podedovano vojaško sposobnostjo: hotela je bežati. Toda od vseh strani so jo sprejemale strojnice, ki so imele obilno žetev. Po beganju in klicanju mamice je obležalo na bojišču 136 savojskih »osvoboditeljev«. Ostanek se je raztepel na vse strani. Do večjih bojev s slovenskimi komnnl-stičnimi tolpami je prišlo na Sinjem vrhu, kjer so se rdečkarji vkopali in jih je topništvo iz Ajdovščine pregnalo, kolikor jih ni ostalo kar v jarkih, ki so jih bili izkopali. Tudi v Otlici in Trnovskem gozdu je prišlo do spopadov, vondar je udarna ■četa kmalu zlomila vsak odpor. Po teh velikih uspehih stražarji vse do Idrije (niso naleteli na kak večji odpor. 8 tem nastopom so naše ljudstvo rešili ene eele ■svojske komunistične tatinske kurje bri. Kade. Slovenskim komunističnim tolpam so »prizadejali občutne izgube. !' OB KOMUNISTIČNEM NAPADU NA VIPAVO Je padel narednik Klemenčič Dušan. Mladi junak je bil vzgled slovenskega domobranca. Njegova smrt je huda izguba za našo stvar. Naj v miru počiva v zemlji, ki jo je ljubil od vsega srca in dal življenje zanjo. Prt tem napadu je obležalo samo v Vipavi 8 komunistov, mnogo pa jih je bilo ranjenih. H. PEBRUARJA 80 RDEČI RAZBOJNIKI začeli na debelo ropati v Petkoveu pri Rovtah. Iz hlevov so odganjali živino, iz kašč odnašali žito in vse, kar spada v seznam popolne »osvoboditve«. Pri tem so jih presenetili rovtarski domobranci in jim pomagali, da so laže tekli. Kljub urnim nogam je nekaj tolovajev obležalo, »osvoboditev« pa se je končala tako, da sta živina in žlvož ostala lastnikom. Komunisti so se spet enkrat prepričali, da jo stari red od vraga. DOMOBRANCI IZ KOVORJA IN BREZIJ so pod Stolom uničili dve »Titovi vasi«, in sicer vas št. 1 in St. 2. To sta bili dve skupini komunističnih barak, kamor so komunisti spravljali naropano blago. Domobranci so obe »vasi« zažgali in tolovaje naprej preganjali. »Vas« je štela kakih deset barak. V boju je padlo pet tolovajev. K VEČNEMU POČITKU NA ORLOVEM VRHU je v soboto, 17. t. m., legel domobranec Vladimir Dimnik, star šele 17 let. Prestal je Turjak in Zapotok, sodaj pa ga je za-dola komunistična krogla in je umrl za posledicami hude rane. Junaku, ki je tako mlad dal življenje za svoje ideale, bodi Remija lahka! i ŽRTVI KOMUNISTIČNEGA ZAHRBTNEGA NAPADA (ta postala poročnika Kos Bogdan in Zupan Frane v Saloni pri Gorici. Kos je bil poveljnik voda posadke Narodnih stražarjev v Kobaridu. V Saloni je bil od srede novembra lani. Službeno mesto pokojnega Zupana pa je bila Ajdovščina in je prišel k Bvojomu prijatelju in staremu protikomunističnemu sohorcu na obisk. Zločinski napad se je zgodil 12. februarja. Ko sta sedela pri večerji, so vdrli napadalci v sobo ter s streli iz brzostrolke oba ubili. Bila sta štajerska rojaka in protikomunistična boroa od vsoga začetka v jožonskl posadki vaških stražarjev. Pokopali so ju v Gorici yi. februarja. Slovenska zemlja, za katero sta izdihnila, naj jima ho spokojen zadnji domt POD VARSTVOM DOMOBRANCEV skušajo sedaj nadomestiti naši Primorci, kar so zamudili, in pridno segajo po slovenskih knjigah in listih. Zlasti Ilirska Bistrica jo delavna. Tam vedno primanjkuje slovenskega branja, tako pridno segajo po njem. POHOD ZA POHODOM, UDAREC ZA UDARCEM NEKAJ USPEHOV VELIKOLAŠKIH DOMOBRANCEV Zdaj ko je londonska agitaolja že stokrat »osvobodila« vso našo domovino, zdaj ko komunistična agitacija, ki izvira iz današ. njega Beograda, »ruši« prometne zveze na Slovenskem in pobija zadnjo »izdajalce« slo venskega naroda, pa domobranske skupino prav zares dajejo zadnj« udarce komunističnim tolpam, ki se zbegane kla/tijo po slovenski zemlji. Kakor vse druge domobranske skupine, ima tudi veJiikolaška vsak dan lepe uspehe. Sredi februarja jo odšlo samo pot do mobrancov iz Vel. Lašč proti Malemu Logn, kjer so naleteli na »Komando mesta Rib. nica«. Dobili so jo pri »reševanju socialnega vprašanja«, ko so ravno vlekli zadnje kravo iz hlevov iu praznili žitnioe obupanim kmetom. Komunisti so vse pustili na mostu in v divjem begu zbežali na vsp strani. Zasluženo kazein pa jo prejel Srše Karol iz Vrhnike, ki je bil komisar »Notranjskega vojnega področja«. ■ Ko so vrnili fantje kmetom ukradeno blago, so jo takoj mahnili naprej v vas Travnik, kjer so naleteli na »Komando mesta Vel. Lašče«, ki je tudi »osvobajala« kmete zadnjega grižljaja kruha. Vse so imeli že naloženo no vozovih, samo pognati j« bilo še treba, toda naključje je hotelo, da So tokrat pognali — domobranci. Po kratkem boju so štirje komunisti padli, enega pa so ujeli. Med padlimi je tudi namestnik poveljnika »Komando mesta Vel. Lašče« komunistični poročnik Mahovne Vinko iz 2i-rov, obveščevalca Goršlč Jože in Purkat Anton iz Stop. Ljudstvo jo navdušeno pozdravilo domobrance, zlasti ko so vrnili vse pokradeno blago. Komunisti so v zadnjem času prišli že tako na psa, da več ne ločijo med prijatelji in sovražniki. Kjer kaj dobe, jim prav pride. Začeli so ropati tudi terencem. Ko je prišel ropar v hišo znane komunistične družino in vse pobral, je mati-teirenka zavpila: »Kaj ste znoreli ali kaj, da pobirate tudi pri nasl Ali ne veste, da so moji fantje v gozdu!« Komunist pa je čisto mimo odgovoril: »Da, da, prav zato, ker so V gozdu, bomo vzoll tudi pri vas, kajti drugače bodo morali od lakote poginiti.« Človek se čudi. ko od drugi strani sliši, da zavezniška letala vsak dan prinašajo tolovajem toliko brane, da se jim po skladiščih kar kvairi... ■ Pred kratkim je padla v boju znana komunistka Avželj Marija, predsednica 8K0J-a na Blokah, ju njen brat. Kako se je oddahnila vsa mladina na Blokah in na Notranjskem, ko je zvedela za njeno smrt! Saj je bila tista, ki je zapeljala nešteto mladih deklet, da so aevede delale za komuniste kot obveščevalka in kurirke. Komunisti se zavedajo, kaj so izgubili s to žensko, zato so grozili po vasi Topol in Hudi vrh, da bodo v vsaki vasi likvidirali šest ljudi za kazen, * M. februarja Je odšlo iz Vol. Lašč 20 dombrancev v Suho Krajino, V vasi Kal nad Ambrusom so naleteli na roparsko tolpo, ki je šla na »gospodarsko akcijo«, kakor oni pravijo ropanju. Sredi vasi so stali že naloženi vozovi, okrog voz pa so jokali otroci in matere ter prosili roparje, naj jim vsaj malenkost pustijo, da ne bodo pomrli od gladu. Neki komunist je ravno stal na pragu iu zmerjal staro kmečko žensko: »Hudičeva baba, kje imaš krompir! Takoj nam daj vsega, če ne to bora na mestu ustrolil. Ali ne veš, da se ml borimo za tvojo svobodo!« Prav v tem hipu je počil strel iz domobransko puško iu tolovaj je obležal na pragu kleti. Prav kratek je bil boj in več tolovajev je obležalo mrtvih. Med drugimi je padel tudi »intendant« (glavni ropar) XII. brigade Ravnikar Jože iz Dolenje vasi pri Mirni poči. Domobranska patrola je hitela takoj na prej, kajti zvedeli so, da v Ambrusu krade druga komunistična skupina. Komunisti so res že imeli zbran trop živine in drugega blaga, da bi vse odpeljali v Bolo Krajino. Tam so hoteli s slovensko živino plačevati bombe, ki jih angloameriški teroristi mečejo na slovenske vasi. Naropano živino so morali komunisti pustiti, poleg tega pa je obležalo mrtvih še več tolovajev. Mod padlimi je tudi »intendant« III. bataljona XII. brigado Vodopivec Jože iz Trbovelj. Domobranci so več tolovajev ujeli, mod drugimi znanega komunističnega organizatorja in načolnika »Narodno zaščito« za Cerknico Kovača Alojzija iz Grahovega. Ljudje so od veselja jokali, ko so jim domobranci tako rešili še tisto ubogo premoženje, ki jim je ostalo od brezštevilnih komunističnih ropov, V zadnjih bojih okrog Žužemberka je XVIII. komunistična divizija imela hudo izgube. Bataljoni te divizije so se zmanjšali skoraj na polovico, zato so odšli v Belo Krajino, da jih tam izpopolnijo in jim vlijejo novega duha. Iz Bele Krajine pa je prišla XV. divizija, ki je dobila nalog, da mora »osvoboditi« Suho Krajino. Domobranci iz Vel. Lašč so v dneh od 22. do 24. februarja delali manjše ogledniške pohode proti Suhi Krajini. Tokrat se je nateplo v Suho Krajin- menda prav vse slovonsko tolovajstvo in so Suho Krajino zares »osvobodili«. Zadnja glava živino je morala iz hleva, vso kašče so pomedli, tako da danes suhokrajin-sko ljudstvo živi samo od solza. Domobransko oglednice so imele v teh manjših nastopih lepe uspehe. Pobili so okrog 50 tolovajev, mod njimi visoke komunistično glave. Padel je komandant II. bataljona Cankarjeve brigade kapetan šteh-laj Franc, njegov namestnik SemeJ Frano iz Kamnika, zasluženo plačilo je projel komandant II. bataljona »Dolenjskega odreda« Blažič Marjan, namestnik komandanta »Dolenjskega odreda« Kralj Anton, štabni kurir »Dolenjskega odreda« Krampušček Ivan, in voč drugih. Nič Jim niso pomagalo Titovo kolajne, ki so jih nosili na prsihl * Komisar XV. divizije je zbral v Hinjah tolovajske brigade in je imel nagovor, da bi povzdignil moralo, ki je na psu. Govoril jo o »zmagovitem ruskem pohodu« in tolažil žalostne capine, naj samo še trenutek potrpe, pa bo prišla njim na pomoč slavna rdeča armada. Vsoga bodo Sovjeti prinesli s seboj, je dojal, tudi kruha in tobnka, polog toga pa bodo ojnčilj tolovajske vrste, da bodo rdeči z njihovo pomočjo uničili slovenske »izdajalec«. A vse kaže, da tudi ta govor ni prav nič vžgal, kajti nekdo se je sredi množioe oglasil: »Ce bomo čakali Rusov, bomo vsi poor-kali od gladu!« Zaradi teh besedi je nastalo silno razburjenje. Komisarji so začeli iskati tega »zločinca« in »saboterja«. Res so ga našli in na mestu ustrelili 1 Kljub temu pa je bilo komisarju divizijo izredno nerodno, saj je videl, da je več ko tri četrtine moštva pritrjevalo besedam korajžnega tolovaja. Komisar je govor nadaljeval, pa čisto drugače. Dejal je: »Res jo položaj za nas izredno slab in neugoden, colo na to moramo biti pripravljeni, da nam ne bodo Rusi prišli pomagat. Zato pa jo potreba še toliko več borbenosti in odločno voljo, da ostanemo pri življenju in da vzdržimo na položajih.« Te besede pričajo, da so celo voditelji sami obupali in da malo vorujejo v svojo zmago NE CESAR NE KRALJ BRUNO BREHM 19 DOSEDANJA VSEBINA: Po smrti cesarja Franca Jožefa izsili madžarski ministrski predsednik Tisza od cesarja Karla obljubo, da so bo dal kronati za ogrskega kralju. k .ariov svak princ Sikst bourbon-skl skuša uveljaviti svoje dvomljivo pravice do francoskega prestola. Za te nakane pridobi tudi svojega svaka, avstrijskega oesarja Karla, od katerega izsili pismeno zagotovilo, dj. se bo kot nasprotnik Nemčije glede Alzacijo in Lotaringije na vso moč zavzel za Francijo. Clemenceau čez leto dni razkrinka Slkstove nakane ter Karlovo dvolično igro (na eni strani pismena Karlova obljuba, da se bo gipde Alzacije in Lotaringije na vso moč zavzel za Francijo na drugt pa ponoven Karlov odhod v nemški glavni stan na posvetovanja za sklenitev vojaške in gospodarske zveze z Nemčijo). Karl hitro zapravi' prt svojih narodih vse zaupanje: najprej zaigra češko krono, a tudi na Ogrskem se začne naglo vse podirati: notranjim nemirom in nezadovoljstvu sledi še upor madžarskih čet kt nočejo več v boj za Avstrijo Da bi preprečili splošen polom na bojišču, sklenejo te uporne madžarske čote zamonjali z vojaštvom iz avstrijskih dednih dožo-la. a zdaj se tudi to upre in se noče več boriti za Madžarsko. Spričo nevarnega položaja avstrijsko poveljstvo prosi Italijane za premirje. Italijanske pogojo za premirje (zahteva po južni Tirolski. Pustriški dolini, Trbižu z okolico, Goriški, Trstu, Istri in Dalmaciji) sporoči vrhovno povoljstvo v Badenu tudi na Dunaj cesarju, ki brž skliče kronski svet. A v Schonhrunu so no morejo odločiti, čeprav položaj na bojišču ne dovoljuje več nobenega izgubljanja časa. Dvorna upravitelja in cesarjev brat Mak« se že posvetujejo, kam naj hi v dneh bližajoče se revolucije poslali cesarja in njegovo rodbino na varno. »Tudi ne gre — so preblizu industrijski delavci iz Hirschvvanga.« »Pa Schwarzau?« »Industrijski delavci iz Dunajskega Novega mesta!« »Eckartsau? Ta leži vendar tako v stran, da ne bo našel poti tja noben Dunajčan, čeprav je ta kraj Dunaju tik pred nosom. Tja na te obdonavske loke vendar ne zahaja nihče!« »Vprav tod zdaj kar mrgoli divjih lovcev!« Imenovali so grad za gradom, a za nobenega se niso mogli odločitL Princ Konrad Hohenlohe je potem predlagal, naj bi pokazali cesarju zasnutek oklica, s katerim bi se cesar začasno odpovedal vladanju. Nadvojvoda Maksimiljan, princ Hoenlohe in groi Hunyadi so s tem zasnutkom odšli okoli polnoči k cesarju. Ta je kolebal in je potem vprašal še nekaj drugih gospodov iz svoje okolice, kakšno stališče naj zavzame do tega predloga. Vsekako po njegovem mnenju ne bi smel izdati tistega oklica prej, preden ne bi bilo razglašeno premirje. Hoteli so na vsak način tndi počakati, kako bodo sovražnikovi pogoji za premirje učinkovali med ljudstvom. Posvetovanja dvorjanov je prekinila vrnitev barona Arza. Do smrti utrujeni general je poročal, da je v poslanski zbornici govoril z obema socialdemokratoma Scitzem in Bauerjem, a ta dva da nista hotela prevzeti odgovornosti za sklenitev premirja. Cesar jc znova sklical kronski svet ter povedal gospodom, kaj je sporočil general. Ura je bila ena in gospodje so prekinili posvetovanja. Na stopnicah jih je dohitel vojak cesarske telesne straže v zavihanih škornjih in ves v rdeče-bclo-zlatih trakovih. »Njegovo Veličanstvo prosi, da bi gospodje še enkrat šli v njegovo sobo in tam malo počakali.« Ministri so se počasi obrnilL »Tuji vplivi delujejo zdaj na cesarjevo odločitev.« je dejal groi Andrassy baronu Spitz-miillerju. »Pazite, cesar bo znova poskušal vse preklicati, boste videli. Bil je pri cesarici. Jaz sicer razumem, da mu je težko podpisati to nesrečno listino, a tudi meni ni bilo lahko staviti svojega podpisa pod prošnjo za sklenitev ločenega miru, naslovljeno na Wilsona.« »Če nas je kdaj .kdo spravil v škripce,« je odyrnil Spitzmiiller, »potem nas je tale hinavski proiesor,« »Pred tremi dnevi so ustrelili Tisza,« je dejal Andrassy, »češ da je kriv vojne! Lahko tudi mene ustrele, ker sem se na vse načine prizadeval, kako bi nam preskrbel boljši mir. In prizadevati se je bilo trebal« »Toda prepozno, mnogo prepozno, kakor se dogaja pri nas vedno!« je dejal Spitzmiiller. »Mi delamo vedno le tisto, kar je že brezupno, povsem brezupno!« _ »S to ponudbo za sklenitev ločenega miru sem razdrl zavezništvo,« je dejal Andrassy tiho, »zvezo, ki je bila z imenom mojega očeta neločljivo povezana. Fiirstenberg mi je pisal iz Madrida, da noben narodnjak, noben res pošteno misleči Avstrijec, ki ima še količkaj časti v Sebi, ne more prenesti, da bi ga zdaj ob koncu vojne še ožigosali za izdajalca Nemčije) In Hohenlohe v Berlinu je tudi povedal vse brez kakšnih ovinkov,« »Nemci, dragi grof,« je odgovoril Spitzmiiller, »Nemci iz dednih dežela ter iz Češke, Moravske in Šlezije, ki so bili vse doslej zvesti dinastiji, vam tega tudi ne bodo nikoli odpustili!« »Toda v monarhiji vendar niso sami Nemci,« je odvrnil Andrassy. »A drugi narodi,« je pripomnil Spitz-miillcr, »so hodili svoja pota. Nemci so le še ostanek.« »In vsa Madžarska!« »Kako velika bo Madžarska,« je dejal Spitzmiiller, »bomo še videli! Mislim, da Madžarski ne bo uspelo, da bi v zadnjem trenutku zdrknila na drugo strani« Cesar je odšel v majhno sobico, ki sl jo je bila cesarica izbrala za odpočitek. »So se otroci že vrnili iz Godoloja?« »Hvala Bogu, vrnili so se zdravL« Cesarica je zaskrbljeno pogledala cesarja v njegov zbegani obraz. »Je potovanje poteklo gladko?« »Gladko. Tako dolgo zato niso telefonirali, ker niso hoteli koga opozoriti na svoj beg. Drugače bi jih pridržali na Madžarskem. Renč mi je pravil, da je bilo slovo od Godoloja pretresljivo. Oton je — kakor vedno — prijazno pozdravljal častnike, ko je sedal v avtomobil. In za-nikrneži, ki jih je bil tja poslal Karoly, ubogemu otroku niti odzdravili niso!« »Hvala Bogu, da smo spet vsi skupaj,« je vzdihnil cesar in sčdel zraven kraljice. »Zdaj moraš paziti,« je dejala cesarica. »Predlogi, ki sta ti jih stavila Maksimiljan in Hohenlohe, so pomenljivo znamenje. Ne smeš se odpovedati prestolu, tudi za kratko dobo nel« »Saj sem jih vendar že odklonil.« »Ali odgovor sv. očeta še vedno ni prispel? Ali ni prejel iz Godoloja tvoje prošnje, naj bi posredoval in preprečil italijanski napad?« »Italijani niso poslušali niti njegove besede,« je odgovoril cesar. »Je Ar z že nazaj?« »Pravkar je prišel. Socialisti odklanjajo vsako odgovornost. Nočejo podpisati.« »Potem tudi ti ne smeši« je dejala cesarica. »Če se podpišeš, ne boš nikoli več mogel izbrisati svojega imena z listine.« < »V tem primeru ne bomo dosegli premirja, Krobatin sporoča, da ne more več čakati. Madžari puščajo prevelike vrzeli v bojni črti.« »Samo pretiravajo!« je vzkliknila cesarica. »Hočejo te prisiliti, da bi popustil! Vsi se bodo lepo potegnili nazaj, ti pa boš pri vseh tvojih narodih^ veljal za človeka, ki je vsega kriv! Jaz že ne verjamem, da bi se vsa bojna črta povsem zrušila! Včeraj smo o cesarskih lovcih slišali Še same dobre stvari! Naši vojaki so bili vedno boljši kakor pa Italijani! Zdaj pa naj bi jim nenadno ne bili več kos? Morda bi pa vendar le lahko po Vatikanu dosegli kakšne ugodnosti? če bomo nudili odpor, si bodo Italijani pač premislili, da bi še vztrajali pri teh po-gojihl« Cesarici so se oči kar zasvetile: »Če pa zdaj popustiš, izgubiš vse! Za vselej! Najbolje bi bilo, če odpotuješ z Dunaja! Tu te bodo prav tako skušali ujeti kakor na Madžarskem) Kamor koli greva, bova varnejša ko tu. Saj. vendar vidiš, kaj hočejo socialisti! Pravijo, da so bili vedno za mir! Kar pa si ti storil za mir, o tem pa zdaj nihče ne govoril Na tebe hočejo pokazati, češ on je izgubil vojno, on je podpisal to premirje! Zato ne smeš podpisati) Mi vendar spomladi leta 1917 vprav zato nismo napadli Italije, da bi dosegli miri Italija nam mora biti vendar za to hvaležna!« »Kaj, ko je pa bilo že izdano povelje, naj se boji ustavijo?« »Povelje lahko prekličemol« je odvrnila cesarica, »Jaz hočem, da to povelje prekličemo. Pomisli vendar na Otona!« Cesarica je pobožala cesarja po laseh. »Torej grem,« se je odločil cesar, »in po Arzu prekličem povelje,« »Morda bo potem tudi državni svet srečala pamet, da bo podpisal,« je dejala cesarica. »Ti pa zdaj, vsaj tokrat, ne smeš popustiti!« Cesar je spet odšel v Modro dvorano. Ne da bi bil pogledal ministre, je dejal: »Treba je takoj preklicati povelje za ustavitev sovražnosti! Mi se vojskujemo naprej, dokler nam Italija ne bo stavila ugodnejših pogojev!« »Veličanstvo, za to je zdaj že prepozno,« je odgovoril Arz. »Ta preklic tudi ne bo nič več koristil,« je odvrnil An-drassy, »vsaj kar zadeva madžarske čete, ki jim je Karolyjeva vlada že dala povelje, naj takoj polože orožje!« Toda jaz vzlic temu vztrajam na tem, da jc treba povelje preklicati!« Načelnik generalskega štaba je poklical Baden in zahteval zvezo z Waldstat-tenom. Čez nekaj časa se je Arz vrnil in sporočil, da je povelje odda] naprej, da pa bo prepozno, ker da so prvo povelje čete že prejelel »Potem moramo četam pač dopovedati, da je bilo to povelje prezgodaj^ izdano in da velja za dosego boljših mirovnih pogojev znova zgrabiti za orožje! Poveljevati je lahko,« je odvrnil Arz, »a čete se povelj ne bodo držale. V zadnjem času smo se le že prevečkrat obrnili z raznimi vprašanji na čete. Njim smo prepustili odločitev glede državne oblike. Čete se za preklic ne bodo zmenile.« Cesar se je prijel za svoje vroče čelo: »Če ne prekličemo povelja, odlagam vrhovno poveljstvo! Podpisati ne moreml Še zmeraj smo premagali Italijane! Zdaj, ko se pri nas vse maje, zdaj so nas na-padlil To so pač poceni lavorike, ki si jih zdaj hočejo pridobiti! Ne morem podpisati! Ravno na obletnico našega velikega predora pri Tolminu so napadli!« »yeličanstvo,« je predlagal Arz, »kaj ce bi jutri zgodaj zjutraj znova poskusili dobiti privoljenje državnega sveta?« »Ali hočete, prevzeti vrhovno poveljstvo, Arz?« »Veličanstvo, jaz kot armijski gene-ral vendar ne morem poveljevati starejšim maršalom!« »Potem mora prevzeti vrhovno poveljstvo Kovess. Vi, dragi Arz, pa boste do njegovega prihoda izvrševali vrhovno vojaško oblast.« »Če je Veličanstvo tako odločilo,« je odvrnil Arz, »potem le lahko izdamo tudi povelje, da je treba na vseh bojiščih prenehati z bojeml« »Da, lahko!« Cesar je spet odšel k cesarici. Tam je naletel na grofa Erdodyja, ki je bil c vznemirljivimi vestmi prišel iz mesta: Veličanstvo, cesarska rodbina mora brezpogojno zapustiti Schonbrunnl Tudi vrhovni načelnik policije Schober noče več j prevzeti odgovornosti, če se kaj zgodil« Vrhovni dvorni upravitelj groi Ifcs-nyadi je ugovarjal: »Saj sem vendar iele pred kratkim telefonično govoril a Scho-brom. Osebno mi je jamčil za varnost! Njegovega Veličanstva in vzvišene rodbine!« »Toda socialdemokrati! Delavci!« fb vzkliknil Erdody. »Kar je bilo še pred eno uro res, nikakor ni treba, da bi bBo Se vedno res. Vse ae odigrava z neznansko naglico!« »Schober mi je dejal,« je odvrnil Ho-nyadi, »da imajo socialdemokratski voditelji svoje ljudi krepko v rokah! Dejal je, da bo šel sam v Schonbrunn, če bi grozila nevarnosti Varnostna straža je brezpogojno vdana in se je nanjo moči povsem zanesti! Toda če se je položaj res tako zelo poslabšal, kakor misli Tomas, potem vendar lahko še danes dopoldne odpotujemo v Ec.kartsaul V ta grad _ izmed vseh lahko najhitreje pridemo,_ in tudi daleč naokoli ni nikjer nobenih tovarn in delavstva!« Vstopil je baron Arz, da bi dobil od cesarja še nekaj navodil. »Ali res nimate tu nobenega polka, da bi varovali cesarja?« je vzkliknila cesarica. Zakaj ni tu Konrada, poveljnika vseh oddelkov cesarjeve telesne straže?« Arz ni vedel odgovoriti. Cesar, ki sf ni znal pomagati, je vprašal, kam naj bi šel. »Veličanstvo, najbolje je, da greste zdaj spat,« je svetoval nekdo iz spremstva. »Spat?« se je začudila cesarica. »Mar ne veste, da je postal naš položaj nevzdržen?« , .»p^cril J50™ znova s Schobrom,« je de,al Hunyadi ter že odhitel k telefonu. Cesar, cesarica in nekaj gospodov iz spremstva so odšli za vrhovnim dvornim upraviteljem. »Ali je za varnost Njegovega Veličanstva poskrbljeno?« je vprašal Hunyadi. Po kratkem molku je ponovil odgovor policijskega načelnika: »V mestu vlada popoln miri Prav nobenega razloga ni za takšno zaskrbljenosti Doslej^ n] bilo nikjer opaziti, da bi se ljudje zbirali v l gruče! Nihče nima namena zasesti Schonbrunna!« Cesar je vzel Hunyadiju slušalko t* rok: »Halo, tu cesarl Zahvaljujem se vam, dragi Schober! Zahvaljujem »e vam iz vsega srca! Za vašo previdnost in zvestobo, ki ste mi jo v teh težkih dneh izkazali, vam podeljujem red železne krone prve stopnje! že dobro, je že dobro! Ne vi, ampak jaz se vam moram zahvaliti, dragi Schober!« Zdaj, ko tudi te skrbi ni bilo več, je vse prevzela silna utrujenost. »Jutri — oziroma že danes je nedelja!« je dejal cesar. »Treba bo zbuditi Seydlal Lahko bi šli že takoj zdaj k ma-ši, potem pa spat!« Vojaki telesne straže so planili .kvišku, vratarji so odprli z zlatimi latami okrašena Tjava vrata, zagoreli so lestenci, kristalna stekla na njih so tiho za-zvončkljala, slike velike cesarice s0 se ošabno ozirale za utrujenim sprevodom, ki se je za vrhovnim dvornim upravni kom ob tej zgodnji uri, še pred jutranjim svitom, pomikal skozi prostrane sobane proti dvorni kapeli (Dalje.) 'l\ - Poštnina plafiu ; v gotovini. Dle PostgebUlir bar bezablt, Uto X. — Stev. 9 IZDflJB n KJHODHE PIONIRJE dom PREIS - CENA L 2.— TEDNIK ZA POUTIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA | \~ Sobota, 3. marca 1945 FUHRERJEVE BESEDE ČLANOM NARODNO-SOCIALISTIČNE STRANKE Ob 25 letnici objave programa narodno. Socialistične stranke, ,1e bilo v Miinchenu zborovanje, na katerem je Hermann Essor prebral Fiihrerjev govor. NajvažnejSo nje. pove misli so bile te-le: »Ista zveza nespravljivih sovražnikov kakor pred 25 leti stoji tudi danes v boju proti nemškemu narodu. Nenaravna zveza med izkoriščevalnim kapitalizmom in bolj. gevizmom, ki hoče zadušiti svet, je bila »ovražnik, ki smo mu 24. februarja 1920 napovedali boj. Prav kakor v t»h letih jo bilo tudi že ftaikrat navidezno nasprotje pri skupnem tnastopu tako skrajnostnih sil le izraz za lenotno voljo skupnega povzročitelja im koristnika. Mednarodno judovstvo se že dolgo poslužuje obeh oblik za uničevanje svobode fm socialne sreče narodov. Toda mod Nemčijo 192«. In Nemčijo 9(945. je ogromna razlika. Ako bi bila imela Jakratna Nemčija le del sedanje odporne moči, se ne bi bila nikdar zrušila; in če J»1 imela današnja Nemčija samo del takratnih slabosti, je že zdavnaj ne bi več !)ilo. Zato pojde 24. februar 1920. v zgodo, "vino kot velika preokrctnica človeškega »razvoja. Kdor strmi pred čudežem današnjega odpora ali komur jo nerazumljiv;, naj pomisli, da sem jaz takrat kot neznanec irez imena pričel boj za idejo in s tem #>oj proti popolnoma strnjenemu svetu sovražnikov. |f Koliko dela, bojno volje In silnega vo-(rovanja vsebujejo ta lelta za oblasti Kakšna ptoviro In udarce smo morali premagati! fiamo naša žilavost in naša volja, ki je ni llbilo moči z ničemer omajati, sta na koncu fizvojevali to zmago. Vedno je šlo za obstoj *ošoga nemškega narodal In zato jo bil ta (boj za na« prav tako svet, kakor je danes, Skajti od njegovega uspeha je zaviselo te-Vinj prav toliko kat sedaj, in sedaj prav ftoliko kot takrat, namreč obstoj ali neob-iBtoj našega plemena. Kdo more tajiti, da bi tudi najmočnejša volja mogla kljubovati peklenski zveži, ki nas danes ograža, če ne bi bilo mate. frialno oborožitve, ki je sledila narodno. Socialistični revoludjll Samo meščanski elaboumnež si lahko utvarja, da bi ne bila prišla poplava z vzhoda, ako bi ee ji bila Nemčija namesto m topovi, oklepniki in letali uprla s papirnatimi mednarodnimi Jpravnimi določili. Atilova moč se ni zlo. Jnila na seji Zveze narodov, temveč v bitki »a katalunskih poljih, a tudi aziatskega boljševizma ne bo strla ženevska besedišč, toica ali kakšna konvencija, temveč se bo |o zgodilo izključno samo z zmagoslavno Voljo našega odpora ter s silo našega Orožja. Kako težak je danes ta boj, vsi vemo. ffoda ko je Friderik II., največji kralj Saše zgodovine, stal v svojem 7 letnem boju Se tik pred porazom, se je moral zahvaliti Izključno samo moči svoje duše, da sta kal In jedro bodočega Reicha na koncu le ostala zmagovalca. Kar smo v bistvu nam sovražne zveze hekoč že navznotraj tako često pridigovali, *e danes potrjuje: peklenski pakt med demokratskim kapitalizmom in židovskim boljševizmom. Ta dva sovražnika sta nas baučila tako grozotnih stvari, da večjih Rrozot sploh ni. Toda naš narod je v svoji 9000 letni zgodovini prestal že toliko grozdih časov, da niti en trenutek no dvomi-#no, da bomo premagali tudi sedanjo stisko. Ob koncu tega boja mora stati nemška Bmagn! Mi pa doživljamo ponosno srečo: Jco se je končala svetovna vojna, je bilo iHajslabše, kar smo videli, naša pokvarjena mladina. Ko se bo ta vojna končala, bomo položili zmago v roke mlademu rodu, ki bo, prekaljen v tisočerem trpljenju in ognju, najboljši, kar jih je kdaj Nemčija imela. Tudi to je delo narodnosocialistično vzgoje in s tem posledica ono bojne napovedi, ki je pred 25 leti prišla iz Miinchena. Življenje, ki nam je ostalo, mora slu-žiti eni eaml zapovedi, namreč obnovi tega, ijtar so nad nami zagrešili mednarodni ju-jjdovski zločinci in judovski pomočniki. Zb to se borimo tudi dane«, prav kakor pred 12*1 leti kot skupnost za popravo krivic, stor-jonih našemu narodu, za ublažitev trpljenja, ki nam ga znova zadajajo za odstranitev etisk, v katere so nas spravili, tor škodo, ki so nam jo povzročili. Prod 25 leti som napovedni zmago naloga gibanja. Danes prerokujem — kakor vedno, prežet z voro v naš narod — na koncu zmago nemškega Reicha.« NAJVEčJA ODLIKA Na zasedanju »Voli.ke antifašistično skup. ččine narodnega osvobojenja Srbije« je kot (glavni govornik nastopil Titov policijski mi. nlster Jud Moša (Mojzes) PJjaile, ki je dal Ob prihodu boljševikov pobesiti po Beogradu na tisoče in tisoče narodno zavednih Srbov ter anglofilov. Ko so Mojzesa predstavljali nagnanim srbskim zastopnikom, ki seveda t« zvezd« niso ni* Poznali, je predsednik zasedanja kot njegovo največjo odliko poudaril nasilednje: •»Smatram za svojo dolžnost, da tovariša Mošo Pijada pozdravim kot prvoborilca, kot človeka, ki je vse svoje življenje izpolnil z bojem za narodne pravice in narodne svoboščine. Ta na-š tovariš je. tovariši In tovarišice, od 22 let bivšo Jugoslavije prebil 15 Jot v robijl.« Rez zanimivo ln zaslužno delo za narod ln še zanimivejša poglavitna odlika človeka, ki poleg Tita postaja glavni simbol »nove« Jugoslavije! ■ ;■ • .: v. v. I tf ,v J.J ....K/. Mi&ui og-fcV X >, • X-,«-v t' »Naša prosveta — naše orožje proti mračnjaštvu«, se glasi eno izmed gesel, ki jih je razglasil rdeči prosvetni »minister« Zomljak za obvezno uporabo pri agitaciji za OF. Kako svojo prosveto izvajajo v dejanju, kaže gornja slika šole v Mediji-lzlakah pri Zagorju, ki jo je >narodno-osvobodilna« vojska požgala lansko jesen. Tudi „OZNA“ jih ne bo rešila! Odkritja o najnovejši komunistični obveščevalni in morilski ustanovi, „odseku za zaščito naroda 2e nekajkrat je bilo na tem mesta poudarjeno, da pomeni razkrinkavanje rdeče tajnosti in skrivnosti, v kaAere so zavite razne komunistične ustanove, pol uspeha v bojih proti komunizmu. Bri ko jo katera komunistična krinka sneta, ni več nevarna, zakaj komunizom je gibanje, ki z razkrinkavanjem samo in povsod izgublja: nekoliko uspeha ima samo tedaj, kadar igra volka v ovčjem kožuhu. Te resnico so zavedajo tadi komunisti sami. Zato pripisujejo tolikšen pomen prav tajnosti ali konspiraciji. Včasih se njihova skrb za konspiracijo zdi kar smešna, toda ti skrb ln skrivanje ima globok ter daljnose-žon smisel. Treba je komunistom priznati, da so v izmišljanju novih krink iznajdljivi in neutrudljivi. Drugo pa je, če jim te vedno nove in nove krinke kaj dosti pomagajo, saj ljudstvo po vsakem takem razodetju bolj spregleduje in kmalu že kar nezavedno čuti, za katerim novim grmom spet tiči rdeči zajec. No le razkrinkani razvoj vse OF, temveč tudi skrbno in prevejano skrivanje njenih najvažnejših ustanov nam dokazuje, kako se komunisti razkrinkavanja boje in kako se skušajo po vsaki razgalitvi skriti pod novo, nedolžno, pa še bolj zlagano lice. Značilen primer so nešteto preleviili \ n- oMaščenco, se je zaradi vztrajnega dela posrečilo ne le prodreti v njeno skrivnost, temveč tudi v v»e oerorfj« njene orHT&oiZA-oijsike mreže. Zdaj je stvar te 'toliko dognana, da to novo skrivnost Osvobodilne fronto lahko razkrinkamo tudi javno, s čimer bo izbito rdočitn razbojuikom novo orožje iz rok. OZNA je »Odsek za zaščito naroda«, to je komunistična politična policija ter vohunska in obveščevalna organizacija, kajkor je bila 1942 ter 1943 VOS, za tem pa VDV. OZNA je povsem komunistična ustanova, ki Ima zlasti nalogo skrbeti za obveščevalno službo in do dočim večje potankosti organizirati obveščevalno mrežo na terenu. Njena organizacija j« naslodnja: Glavni politični forum OF za vso bivšo Jugoslavijo je AVNOJ. Vlada AVNOJ-a s« Imenuje NKOJ (Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije), ki ima 15 ministrstev. Eno od teh ministrstev ima naslov »Poverjeništvo OZNE«, to je vrhovno vodstvo za celotno organizacijo OZNE v bivši Jugoslaviji. Vrhovna rdoča politična ustanova za slo vensko ozemlje je 8N0S (Slovenski narodno osvobodilni svet). Od SNOS.a (neodvisno in njomu nič podrojeno) je »Poverjeništvo OZNB za Slovenijo«. To je podrejeno naravnost mi nistrstvu za Narodno obrambo pri NKOJ-u, oziroma poverjeništvu OZNE pri tem ministrstvu. To so pravi, da dobiva slovenska OZNA navodila Iz Beograda. Organizacija OZNE na slovenskem ozemlju je naslednja: Vrhovno vodstvo se imenuje »Poverjeništvo OZNE za Slovenijo«. To se deli v tri veje: 1. Odsek OZNE za oblast VII. korpusa; 2. Odsek OZNE za oblast IX. korpusa; 3. Odsek OZNE za oblast IV. operatlvn« zone. Odsok za oblast VII. korpusa se deli v okrožja: 1. Notranjsko okrožje OZNE; 2. Belokranjsko okrožje OZNE; 3. Dolenjsko okrožje OZNE, Vsako oki>ožje ima svojega pooblaščenca. Okrožja se delijo na okraje. Pod vsak okraj spada več vasi. Po vaseh pa ima OZNA svoje zaupnlke-obveSfcevalce. Vzporedno z organizacijo OZNE pa je organiziranu »Vojska narodne obrambo«. Ta »vojska« ni nič drugega ko bivša VDV, samo da jo preurejena. Na področju VII. tolovajskega korpusa je sedaj organizirana »Prva slovenska divizijo narodne obrambe Jugoslavije«. Ta divizija se deli v »Brigade narodno obrambo«. Na slovenskem ozemlju bodo torej organizirano tiri brigado »Narodne obrambne vojske«, ker so tu okrožja OZNE. OZNA in pa »Vojska narodne obrambe« sta v najtesnejši zvezi. »Vojska narodne obrambo« so politično-policljski oddelki, ki neprenehoma krožijo po svojem ozemlju. Za zbiranje najrazličnejših, zlasti političnih poročil, jo toj vojski v pomoč organizacija OZNE na terenu. Da je organizacija OZNE povsem nova stvar, ki na terenu še ni do podrobnosti iz-poljana In njena zaupniška mreža še ni razvita, vidimo iz naslednjega akta; « Položaj dno... tek. štev. 65/V. 45. TovarU Pcprt! I. Ves na novo postavljsni tajni aparat mora podpisati izjavo, ki jo prilagamo (tukaj pride v poStev tudi za vas stari zaupni šikd kader, za katerega mislite, da bost« lahko delali z njim, da ni kompromitiran). Točno in jasno se mora zaupnik* poučiti (ali tajnega pooblaščenca) o njegovem delu ln zahtevah ter njegovih bodočih pravicah. 8. Glode aretacij in točnega zasliševanja držite se že prej sprejetih direkrtdv. ... Potrjujemo prejem poslane sovražne literature. Smrt fašizmu — svoboda narodni V. d. poobl.s Bine Kako velik je strah, da bi tudi ta naj. novejša’ morilska in vohunska ustanova OF ne bila razkrinkana, pričajo navodila o najstrožji tajnosti. Ta skrb so vidi tudi iz izjave, ki jo morajo podpisal« vsi obvešče-valol, ki so v službi OZNE. Izjava pravi: Podpisani....... •e obvezujem: 1. da bom aktivno sodeloval v borbi protd okupatorju in peti koloni kot zaupnik (po. oblaščenec) OZNE, ter da bom vse svoje tozadevno delo Izvrševal po direktivah in navodilih OZNE: 2. da ne bom nikdar, nikjer, nikoder in nikomur pod nikakršnimi pogoji govoril, da sem (da som bil) zaupnik, ali govoril o stvareh, ki so ml bile poznane v zvezi z mojim dolom pri OZNI; 3. Zavedam se, da me ta obveza veže tudi potem, če bi prenehal z delom pri OZNI, ali bil prestavljen na drugo delo. Zavedam se, da bi vsaka prokršltev t* obveze v toku mojega aktivnega dela ali pozneje pomenila potokolonsko delovanje in da bi so mo v tem primeru upravičeno smatralo za sovražnika narodno osvobodilnega pokrota in temu primerno z menoj ravnalo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Dno Podpis: Kot jo videti iz najdenih dokumentov, je zaupniška mreža OZNE po terenu delno nova, delno pa so uporabili že stare obvešče. valce, ki so bili še »nekompromitirani«, to se pravi take, ki jih ni še ninče pogruntal. Vsi obveščevalci imajo znak Z in številko. Včasih najdemo isto številko pri več vaseh, znamenje, da je isti človek obveščeva-leo za več vasi. Iz zaplenjenih listin je razvidno, da so v organizacijo OZNE vključeni tudi šo drugi obveščevalci, ki imajo znamenje V. Obveščevalna mreža OZNE Je torej popolnoma samostojna in neodvisna organizacija, niti »narodno osvobodilni odbori« nimajo nič bosodo pri njej. Organizacija OZNE je v tesnih odnoša-jih z Narodno zaščito (NZ). In sicer z »obveščevalnim oddelkom Narodno zaščite«. V stik z Narodno zaščito stopi OZNA todaj, če gre za važne stvari, važne podatke, zlasti politične, ki jih je treba strogo preveriti In Dalje na 2. strani. Prilagamo položnice in prosimo cenjene naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino, ker bomo sicer primorani v prihodnjih dneh lisi ustaviti. NOV OPOMIN Pri vojnem sodišču XVIII. vojnega okrožja je bil 24. februarja letos obsoja v smrt na vislicah dr. Vladimir Kantš, svetnik pri polloijskom ravnateljstvu v Ljubljani. Ob sojen je bil zaradi stalnega izdt.;anja vojaških tajnosti in zaradi sodelovanja s komunizmom. Obsodba se je takoj Izvršila. Ta stroga obsodba naj bo nov opomin vsem tistim, ki se še vedno igrajo z revolucijo in s tisoči narodnih življenj. Cim višje jo službeno mesto, tem vsi j a je njegova zloraba, tem večje je izdajstvo in torej <0111 ostrejša kazen. Kdor na komunistični račui igra za glave drugih, bo ta zločin plačal s svojo glavo. Usoda zgoraj omenjenega uradnika je vsem prizadetim poroštvo za tol • • * KDO POZDRAVLJA TITA V SRBIJI? Beograjska »Politika« z dne *. decemibra 1944 prinaša pod naslovom »Beograjski Judje maršalu Titu« naslednjo vdanostno izjavo Ti tu: »Ob obnoviitivi srbske judovske skupnosti v Beogradu Izrekajo Judje svoje občudovanje Vam in Narodno osvobodilni vojski za veliko delo osvobojenja. Izražajoč svojo srečo nad t*>m, da morejo živeti in umirati za novo demokratično in federativno Jugoslavijo. Živel maršal Jugoslavije, narodni heroj Josip Broz-Titot Živela narodno osvobodilna vojska to partizanski odredil Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik: dr. Žak Konfln« Judovska verska občina je torej edina verska organizacija, ki je v Srbiji poslalo pozdrave razbojniku Titu. Kako bi lz tegi ne bilo jasno, kam pes taco moli tadi J Srbiji! • • • NJIHOVE ŠTEVILKE Kakor poroča neki rdeči letak OF za Dolenjsko in Notranjsko, je 39. Januarja letos tolovajski poverjenik za finance razodel v Črnomlju belokranjskim »ljudskim zastopnikom«, da znaša dosedanja škoda, ki jo je Bell krajini povzročila »osvobodilna« revolucija, preko 10 milijonov lir. Ker pa je, je nadaljeval rdeči strokovnjak, vredna razlaščena imovlna »izdajalcev« v Beli krajini preko 58 milijonov lir, ne pomeni škoda desetih milijonov nič posebnega, saj jo bodo zlahka poravnali z »izdajalskim« premoženjem. Tolovajsko vodstvo torej zanalašč ponareja številke o gospodarski škodi, ki jo je slovenskemu in posebe belokranjskemu člo. veku neposredno ali posredno povročlla OF Ta škoda je vse drugačna, kakor pa jo navajajo komunisti, ki vedo, da je obubožani belokranjski kmet OF spregledal prav zaradi njenega norega uničevanja gospodarskih dobrin; uničevanja, čigar cilj je, narediti iz Slovencev berače In proletarce. »Crne bukve« navajajo na strani 188, da znaša v Beli krajini škoda na uničenih poslopjih samo do 8. septembra 1943 sto deset milijonov In sedem sto tisoč tedanjih lir To so uradni podatki, ki jih je zbrala oblast. V njih ni všteta škoda zaradi ne. pretrganega ropanja, pobijanja živine itd. Po 8. septembru 1943 se je ta škodo vsaj podvojila, če ne potrojila. Torej znaša danes vsaj četrt milijarde tedanjih liri In to «s-voda samo na uničenih poslopjih, brez škodo zaradi ropov in podobnega. Deset milijonov proti pet sto milijonom! Ni čuda, če se tolovaji boje, da bi ljud stvo zvedelo vso resnico o strahotnih blagoslovih »osvobojenja«! Zato je »Crne bukve« v Beli krajini pod smrtno kaznijo prepovedano brati... • • • ŠE NEKAJ ŠTEVILK Na istem sestanku so zastopnikom belokranjskih vasi povedali, da je Bela krajina navzlic ogromnemu uničenju morala samo od oktobra 1944 dalje dati za »osvobodilce« (ln njihove zaveznike) 1*00 ton različnih živil ter čez 1000 glav goveje živine, kar pomeni najmanj nadaljnjil sto milijonov lir škode ia obubožanega ter razdojanoga belokranjskega kmeta! Spričo tega pač ni čudno, da se jo tolovajem navzlic neomejeni oblasti, ki jo za zdaj še imajo v Beli krajini, posrečilo orga. niziratl krajevne odbore OF samo z nasiljem v manj kot 20 odstotkov krajih kolikor jih Bela krajina šteje. Tudi te številko govore svojo resnico c OF in o njenem nezadržnem propadanju! • • • KDO JE KRIV? 2o v zadnji številki našega lista smo pri nesli iz knjižice »V službi domovine« odstavek, ki govori o badoljevski krivdi za zlotu vaških straž po 8. septembru. Pisec, bivši jugoslovanski aktivni častnik, pa navaja na strani 46 omenjene knjižico poleg tega vzroka še nekaj drugih, ki so zakrivili nezasluženo usodo VS. Takole pravi »Drugi vzrok — vodstvo. Po 8. septembru 1945 so minuli trije dnevi in nisem iz Ljub. ljane prejel niti pismenega niti ustnega navodila. V tretji vrsti dolžim podrejene, ki mojil povelj niso marljivo Izvrševali.« TEDEN V SVETU Angleški Ust »Time and Tlde« sam priznava, da je po zaslugi angleške politike Tito zdaj popoln gospodar » Beogradu; po njej se je boljševizem v Srbijt okre- J pil, čeprav ima Tito za seboj le neznatno manjšino, za Jugoslavijo pa se je pričelo najbolj temno obdolje njono zgodovine. TnrSka n--oved vojne Nemčiji in Japonski nima posebnega vojaškega pomena, mar-voč je le zakasnel političen korak, pravi celo »Daily MaiU. Švedski »Stockholma Tidningen« pa kar odkrito piše, da bi el Turčija rada v zadnjem hipu zagotovila dober sedež ob mirovni mizi, kar je kaj malo častno. V Romuniji je po mnogih mestih prišlo do novarnih nemirov in krvavega obračunavanja med tako imenovanimi demokrati ter komunisti. Moskva hujska in grozi, na tihem pa po svoji policiji pridno pobija vse nasprotnike ter mladino vlači v Sovjetijo. Po TurCljl Je tudi Egipt na angleški prlti«k napovedal Nemčiji j n Japonski vojno Komaj je egi piski ministrski predsednik Ahmed Naher paša ta sklep objavil v poslanski zbornici, je bil že ustre Ijen. Novi ministrski predsednik Nokras. csy paša je prevzel tudi notranje ter zunanje ministrstvo. Ko no sovjetske čete prekoračilo meje vzhodne Prusije, jim je Stalin nalašč postavil za poveljnika juda Cernjakov-skega (Sehwarza), ki naj bi se po judovsko maščeval nad nemškim prebivalstvom. Zdaj so javili iz Moskve, da ga je v vzhodni Prusiji ubila nemška granata. Na zahodnem bojišču je v vrstah poljskih čet padel potomec poslednjega poljskega krajja princ Maria-Andrč poniatow-eki. Bodbina Poniatowsklh je dolga letn živela v Franclji, kjer je imela velika posestva. 251 voditeljev EAMa ln grških komunistov se jo vrnilo z gora v Ateno. Pripeljali so so v močnem spremstvu angleftkih oklepnikov. Trojanski konj je torej spet v Atenah. V Londonu se Je razširilo utemeljeno mnenje, da so v Jalti glede Poljske prišli zavezniki do hujših sklepov, kakor pa je bilo javno objavljeno. Objavljena uredltov poljskega vprašanja naj bi bila samo začasna. Pravi dogovor pa je bil tajen in so ga podpisali vsi trije zunanji ministri. V njem sta se Anglija in Amerika obvezali, da ne bosta nasprotovali vključitvi Poljske v Sovjetsko zvezo, če bi »poljski, narod izrekel takšno željo«. — Da se bo v poljskem narodu čimprej zbudila takšna »želja«, bodo že poskrbeli samokresi in sovjetske mučilnice. Is »samostojnih« sovjetskih republik Estonske, Letonske ter Litvanlje je »Bnsler Naohrlchten« dobil poročilo, ki pravi, da »o ondi moško mladino vtaknili v vojaško službo v sovjetski armadi. Usoda 150.000 Lltvancev, ki so jih takoj spočetka rvlekll v Sovjetijo, je nežna, na: prav tako je neznano, kaj je z 1,700.000 Poljaki, ki so tudi morali na pot V sovjetski »raj«. Po zanesljivem poročilu, ki ga je prejela madžarska vlada, so boljševiki na Madžarskem nedavno umorili dva škofa. Ore za nadškofa Grosza iz Kaloesa in Ikofa Viraga Iz Pecsa. Novojša poročila Is Moskve jasno kažejo, da so Sovjeti začeli s političnim vele-napadom >. proti romunskemu narodu. V vseh sovjetskih listih beremo ostre članke proti Radesoujevl vladi. Boljše-vlki hočejo Romunom zlomiti narodno hTbtenico, ne da bi kdo kaj slišal ali ▼Idel. Ameriški poslanik v Turčiji 8teinhardt je novinarjem povedal, da Amerika ne bo mogla Turčiji pošiljati orožja, češ da se sama bori na dveh bojiščih. »Da smo se glede Poljske odločili za tako pot, je kriva naša moralna strahopetnosti« je v odprtem pismu, objavljenem ▼ »Catholie Heraldu«, zapisal edinburški nadškof A. J. Mac Donald. Po angleških poročilih Iz Aten bodo za zdaj Imeli volitve le v 40 vollvnih okrožjih od vsoh S00, kolikor jih imajo v Grčiji. To dokazuje, koliko dela bo še Imela Plastlrasova vlada, da bo očistila vso deželo, kjer ELASovcl še zmeraj vladajo po Titovih ali kremeljskih »demokratskih« metodah. Turška vojna napoved Nemčiji nima prav nobenega vojaškega pomena, ima pa velik pomen za — Sovjetijo. Zdaj se bodo namreč boljševiki lahko spustili po »zaveznlšklh< Dardanelih v Sredo-zomlje. Se malo pa bodo pluli po »svojih« Dardanelih ter spodrivali Angležo in Amorikanee v Sredozemlju, kjer in kakor bodo le mogli. ' Po neki novltl Iz Beograda je Tito dal zapreti Milana Grola, člana londonske jugoslovanske vlade, bri ko se je prikazal ▼ prestolnici, da bi pomagal okrepiti »široko demokratsko vlado« ln utrditi Titov sloves ter priljubljenost med jugoslovanskimi narodi. »Demokratski« Tito jo pravi »demokrat«, ki zna gro-lovsko demokrate čisto po »demokratsko« obrniti. Ni dvoma, da bodo za njim šli to pot Se mnogi drugi. Docela uničena opatija Monte Casino, kjer so svoje dni divjali hudi boji In ki so jo amorlSkl bombniki strahotno porušili, ne bo več obnovljena, pravi neko poročilo »Cnltcd Pressa«. Roosevelt je sicer obljnbll, da bo dal slavno opatijo znova postaviti, a zdaj pravijo, da jo bodo pustili tako, naj bo »priča kot spomenik sedanje vojne«. — Bolj po-oenl spomenika sl jo težko mislitil Crdalje bolj se množe poročila o angleških ln ameriških ujetnikih, ki sami od sebe b«*e pred »zavezniki«. V Alt-Drewitzu ao sovjetsko predstraže postrelile eelo skupino ameriških podčastnikov, čeprav so bili t svojih uniformah tor imeli s seboj vodko ameriško zastavo. Pri Doutscb-Rrlau se je večjemu številu angleikih ujetnikov posrečilo prebežatl Soz glavno l)£jno črto na nemško stran. Nl«o ■marali priti ▼ sovjetske roko. To je v pravem pomenu zavezništvo »do groba«. Naš tedenski vojni pregled: PO ZASTOJU NA VZHODU - SPET VELENAPADI NA ZAHODU Ko od tedna do tedna spremljamo potek bojev na vzhodnem evropskem bojišču, ima. mo v rokah čedalje veo neizpodbitnih do’ kazov, da so sovjetske armade, ki so se bili 12. januarja zagnale od bregov Visle proti zahodu v velonapad na nemško in s tem tu di na evropsko trdnjavo, zadole res na mogočen obrambni zid, pred katerim so se mo rale ustaviti vzlio tolikšni številčni pro< moči v vojaštvu in bojnih sredstvih. To-don za tednomt pa tudi postaja bolj očitno, da so je sovjotsko vrhovno poveljstvo kruto zmotilo, če je mislilo, da bo z enim samim udarcem, čeprav se jo nanj pripiavljalo šest mesecev z vsomi silami in napori, razbilo nomško bojno črto, povzročilo v njej splošno zmftdo, nato pa s svojimi krdeli vdrlo v osrčje Nemčijo ter sebi v prid odločilo ves sedanji krvavi boj. 7,o v dobrih treh tednih so se kolesa boljševiškcga bojnega voza strla. In potokli so spot novi trije tedni, odkar Sovjeti z vsemi silami skušajo ta svoj ustavljeni bojni voz spot spraviti v tek. Pri tem pa, zadevajo na čedalje večje težave, zakaj nemško vrhovno poveljstvo jo naglo spoznalo nove sovjetske nakane in taktiko tor zuaj vsiljuje sovražniku boj na povsem drugih odsekih, kakor pa je — sodeč po smereh, v katerih je zabil pri svoji veleofenzlvi kline proti zahodu — pričakoval. Naj se nekoliko pomudimo pri vprašanju, ki so povprečnemu opazovalcu venomer vsiljuje in ki bi nanj rad dobil pravi odgovor; in to vprašanje je: kakšen »misel in pomen ima skrajno zagrizeni odpor nemških čet vprav na vsem dolgem severnem odseku vzhodnega bojišča, na Pomorjanskem, v obeh Prusljah in v Kurlandijl na Leton-skemt Prvi trenutek bi se res zdelo nekolike čudno, zakaj Nemci ne umaknejo svojih sil s tega severnega odseka vzhodnega bojišča, zlasti iz obeh Prusi j in Kurlandije, saj bi z njimi vendar lahko še bolj okrepili svojo obrambno črto ob Odri, kjer so sovjetske armade najbližje osrčju Nemčije. S tem bi vendar bojno črto kar za polovico skrajšali. Toda prav v tem je bistvo nemške taktiko na vzhodnem bojišču. Spričo ogromnih množlo vojaštva, ki sl ga Sovjoti pognali pri svoji zadnji veleofenzivi v boj, ,1e nemško vojaško vodstvo hotelo dobiti čim daljšo bojno črto in s tem, čim bolj ublažiti sovjetsko udarno silo. Pomislek, češ da jo s tom oslnbljema tudi nemška obrambna moč, ni tetrten, čeprav je na drugi strani res, da morajo Nemci držati na severni bojni črti, potegnjeni od zahoda na vzhod, tndi precej svojih divizij. Gornji pomislek bi utegnil biti utemeljen, če bi bila nerhški in feovjcitski vojak enakovredna. Vse doslej pa so je pokazalo, da temu ni tako. še zlasti pa zdaj, ko se nemški vojak bije za svojo lastno zemljo. Na raztegnjeni bojni črti, ki so jo Nemoi dosegli s svojo zagrizeno obrambo na severnem odseku vzhodnega bojišča, pa se t,a razlika bojnega duha, s katerim se borita oba nasprotnika, kažo še mnogo očitneje, kakor pa če bi si obe vojski stali nasproti na polovico krajši bojni črM, ki bi, recimo, potekala v od severa na jug, od Baltika ob Pomorjanskl do južnega konca Slezlje. Ne smemo pa pri tem tudi mimo dejstva, da severno krilo nemškega bojišča ob tako potegnjeni bojni ČTti, kakor je zdaj, izdatno podpira močna nemška mornarica, ki je zbrana v Baltiku v neposredni bližini kopenskega bojišča. Ce bi bojna črta potekala v smeri sever — jug, mornarica ne bi mogla posegal!! v boje na kopnem, razon marda na kratkem odseku neposredno ob obali. A neko značilnost, ki smo nanjo sicer že zadnjič opozorili, pa nam ta teden znova podaja zahodno bojišče: Spet so anglo- amoriško sile sprožile hujšo napado Sele v trenutku, ko je postalo povsem očitno, da se jo sovjetska veloofenziva povsom usta- Nadaljevanje s 1. strani. dognati njihovo resničnost. V tem primeru pošlje pooMaščemeo OZNE stvar vodju obveščevalnega oddelka pri Narodni zaščiti, da mora stvar pregledati še po zaupnifilti mreži Narodno zaščite. Da pa ta nova organizacija še daleč za. dovoljlvo ne poslujo ln da zanjo mod njenimi lastnimi člani ni posebnega navdušenja, priča naslednji dopis: Položaj dne 29. 1. 1945. tek. štev. 52IV. 45. Tovariš Popil Sporočam Ti, da si od šefa odseka za oblast VII. korpusa OZNE 7.a Slovenijo tovariša J o k 1 a dobil vojaški opomin zaradi svojo nodelavnosti ter premajhnega čuta odgovornosti. Smrt fašizmu — svoboda narodu! V. dl pooblaščenca: Bino Tako Jo k>rej s to najnovejšo skrivnostjo Osvobodilne fronto iu Komunistične partijo. Pa naj bo ie kakor koli, ono je res: nnj so komunizem pri nas šo tako skriva, še tako spreminja in levi, nič mu no bo pomagalo. Ni ga rešila prelevitev iz O F v SNOS, ni pomagala spremomba VOS-a v VDV, niso pomagale vso kolobaclje, ki jih jo ta morilska družba vprizarjala v lotu dni nazaj. Zato jo tudi OZNA no bo več potegnila iz prepada, v katerega je v»o bolj nezadržno žene neizprosna ter neodjenljiva domobran-spa pest. In prav <0, da so tolovaji po tako kratkem času morali opustiti staro uvedeno vohunsko in obveščevalno organizaoijo ter skušajo postaviti na noge novo. še bolj skrivno, še bolj podzemeljsko OZNO, jo dokaz, kako trda jim prede. vila in izjalovila. Ni dvoma, da bi zahodni zavezniki radi vprizorlli kakšno veleofen-zivo hkratu s sovjetsko. A to jim vse doslej ni uspelo. Morda je vzrok temu treba iskati tudi v premalo spooobnem anglo-ameriškem vrhovnem poveljstvu, a glavno zasluge, da ni prišlo do omenjene »sinhronizacijo« večjih bojnih nastopov na zahodu in vzhodu, ima brez dvoma nemško vojaško vodstvo, ki je s svojo čuječnostjo nad premiki sovražnih sil na zahodu znalo dosloj šo vodno preprečiti Istočasne voloofenzivo na obeh glavnih evropskih bojiščih. Na vzhodnem bojišču je bil v preteklem tednu položaj zelo nestanoviten, čeprav ne moremo govoriti o kakšnih bistvenih spremembah celotnega položaja. Sovjotsko sile niso izvedle noben dan istočasnih večjiI' napadov na vseh odsekih, marveč so se ti napadi vrstili izmenično, zdaj tu zdaj tam. Med Beskldl ln Eatiborjem so boljševiki v začetku tedna napadli z novimi močnimi silami, navzlic dvodnevni hudi bitki niso dosegli nobenih uspehov. Narobe: Nemoi so severno od Ratiborja ln v visokih Tatrah colo nekoliko zboljšali svoje postojanko. Na odsek pri Neissl so Sovjeti privedli nova ojačenja,' da bi prišli na zahodni breg ter tam ustvarili novo mostišče, a Nemci so jih v protinapadih vrgli nazaj. Po teh neuspehih je boljšoviško poveljstvo usmerilo svojo napade v spodnji" Slezi ji v smeri proti jugu, in sicer pri Lanbanu, Goldbergu in Zobtenu. Le pri Zobtenu in ob Katz-bachu je sovražnik nekaj malega napredoval in so z največjo težavo naslonil na predgorje. Južno od Goldbcrga jugozahodno od Llognitza jo po zadnjih poročilih neki nemški oddelek nenadno obkolil glavnino neke sovjetske divizijo in jo skoraj povsem uničil. Pri Gubenu ln Forstu so jo sovjetski naval povsem izjalovil in je utrpel sovražnik ogromne izgube. Dalje proti severu ob Odrl ves teden ni bilo nobenih posebnih bojev, očitno spričo sovjetskega spoz.nanja, da na tem. odsoku no velja napadati. Pač pa 60 bili boji na pomorjanskem bojišču v tem tednu vsaJc dan srditejši, zlasti med Neu-Stctiiuom in Konltzom, kjer so Sovjeti prvo dni z močnimi silami potisnili nemško bojno črto proti severu in jo zravnali, nato pa z oklepniškimi silami ob podpori letalstva sunili daleč proti so-voru do krajev zahodno od Rommelsburga. Sovjoti so nekoliko napredovali zadnje dni tudi na Tucbeiski ravnini, spričo odločnega nemškega protinapada pa so se morali spot umakniti. Tudi na 6krajnem zahodnem krilu pomorjanskega bojišča so zadnjo dni boji oživeli, prav tako v srednji Poin‘orjan-skl pri Bublltzu in Rummelsburgu. Krajevne vdoro brez bistvenih sprememb so Sovjeti dosegli zahodno od Vislo ob vstopu v biv&i poljski koridor. Od vseh morda še najhuj&i boji so so ta teden odigravali v vzhodni Prusiji, kjer so Sovjeti spet začeli z velena.padi, ki ne samo da niso rodili nobonih uspehov, marveč so boljševiki na več krajih doživeli oelo hude porazo. Nomci so pri Mehlsacku in Zlntenu odbili napad osmih sovjetskih divizij, v Samandu pa so potisnili sovražnika daleč nazaj proti vzhodu in po šestdnevni bitki skoraj povsem razbili dve sovjetski armadi •Znova so tudi vzpostavili kopensko zvezo s Konlgsbergom, ki je za nadaljnji odpor vzhodnopruske prestolnice izrodne važnosti. V Kurlandijl so je nemška vojska tudi ta teden branila s popolnim uspehom. Čeprav so Sovjeti jugovzhodno od Llepnje pognali v napad kar 15 divizij, da bi prodrli do tega važnega letonskega pristanišča. S protinapadi eo Nemci celo osvojili nazaj nekaj izgubljenega ozemlja. Po tem no uspehu so Sovjoti naslednje dni napadali spričo hudih izgub le z manjšimi silami. *■ - Ali že imate Orne buKue Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu? 250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih. . Cena 40 lir. Dobi se ▼ vseh knjigarnah in v uredništvo »Slovenskega doma«. Boji na madžarsko - slovaškem bojišču so ta teden potekali v znamenju večjih nemških uspehov. Mostišče, ki so sl ga bil) ustvarili Sovjeti ob Granu, so Nemci v nekaj dneh popolno razbili. Sovjeti so v tem boju izgubili 20.000 možl Na slovaškem Ku dogorju pa so boljševiki skušali doseči globlje vdore v posamezne doline, a so jih nemške čete ustavile južno in jugovzhodno od Zvolcna. Tudi vzhodno od Blatnega Jezeri bo Sovjeti izvedli manjše ogledniške sunke, a brez Uspehov. Glede zahodnega bojišča no bo odveč, čo podamo najprej sliko o razmestitvi posameznih zavezniških armad saj Ivo >z toga morda šo najbolj razvidno, kdo na zavezniški strani nosi tam glavno težo bojev. Od severa proti jugu so zavezniške armade razvrščene takole: Med spodnjim Renom in reko Maas nastopa 1. kanadska armada; nekako od Venloja do Geilonklrchcna 2. britanska rrnada; odtod do Jilllcha ob Roeru 9. ameriška armada; od Jilllcha do Sncžneg« Elfela 1. ameriška armada: južno od Elfela do Oura 3. ameriška rmada; na odseku ob Saarl ln na višinah Splcherna pa 7. ameriška armada. Med spodnjim Renom In Maaso jo 1. kanadska armada ve« teden silovito napadala ter zadnjo dni prešln južno od Kalkarja ln jugozahodno od Gocha v velenapad, s katerim jo Izsilila krajšo prodore. Dudi boji *o trajajo. Amerikanci so z napadalnimi klini prodrli severovzhodno od Llnlcha, vzhodno od Jilllcha ln severnbvzhodno od DUrena komaj kake tri kilometre naprej, Združenje sovražnih predmestij pri Linnichu in j11 " liehu so nemške čete preprečile. Iz Jiillcha so sovražni oddelki prodirali v obliki pahljače proti severu, jugu in jugovzhodu. 2o po nekaj kilometrih pa se je sunek v vseh treh smereh ustavil. Ta velenapad, ki sta ga Izvedli 9. in 1. ameriška armada, sc Nomci pričakovali in so se temu primerno nanj tudi pripravili. Boji na vsem tem odsoku ob Roeri so čedalje silovitejši. Manjše krajevno uspehe so znveaniško vo.iske doseglo tudi Južno od Elfela ter pustilo zn soboj Priim. Južno odtod jo sovražnik prekoračil reko Priim proti cesti Echternach—Bltburg, vzhodno od Lnksem-bnrga. Prt Saarlauternn so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi. Na višinah Spichererja ni bilo nobenih bistvenih sprememb, severno od Saargemlinda so Nemci napado odbili, pri Saarhurgu pa SO na obeh straneh zadnje dni nastopili novi oddelki, kjer divjajo procoj hudi boji za posamozne ultrdbe.- Iz tega pregleda so vidi, da zavezniške armade zdaj, ko to pišemo razmeroma najhuje pritiskajo na severnem odseku, ln sicer med spodnjim Renom in Maaso na eni. ter med Linnichom in Diironora na drugi črti. Povsod pa so nemški oddelki brani :o s skrajno zagrizenostjo in nit! neznatnih vdorov v svojo postojanke soviažniku no dovolijo drugače ko zn oeno ogiomnih žrtev za nasprotnika, kar so zadnje dni nekajkrat priznali colo angleški in ameriški Vojni dopisniki s teh bojišč. * Na Italijanskem bojišču pa tudi ta teden ni bilo nobenih pomembnejših dogod. kov. Krajevni boji se tam odigravajo zel a; večinoma le na severnih obronkih Etrnr-skih Apeninov, zahodno od mesteca Poretta, približno 50 km jugozahodno od Bologne. Da bo slika vojnih dogodkov v preteklem tednu popolna, naj omenimo če, da zadnjo dni znatno oživelo sovražno napadalno delovanje na Hrvaškem, ln sicer na širnem področju okoli Sarajeva. Na več krajih se po nemškem vojnem poročilu odigravajo ogorčeni boji s precej močnimi tolovajskimi skupinami. OBVESTILO podpirancem Ljubljanskega podpornega odbora V mesecu marcu naj predložijo podpiranci svoje podporne knjižice v naši pisarni v Frančiškanski ulici 6/1 v sledečem redu: dne 1. marca prosilol z imenskima začetnicama A in B; dne 2. maroa z začetnicami C, 0, D, E In F; dne S. marca z začetnicama G In H; dne 6. marca z začetnicama I ln J: dne 8. maroa z začot-nico K; dne 9. maroa * začetnicama h in M; dne 12. marca z začetnicami N, O in P: dne 13. maroa z začetnicami R, 8 in S; dne 15. marca z začetnicami T, tj in V; dne 16. marca z začetnicama Z In 2. Dne 20., 22. In 23. marca vlagajo knji. žice zamudniki. — Da sc prepreči naval ln nopotrobno čakanjo, naj so podpiranci drže točno tega reda. Sprejemna pisarna posluje navedeno dneve od 8 do 12. — Novi prosilci morojo vlagati prošnje vsak do-lavnlk, razen v sredo ln soboto. 300 MEDVEDOV Ta je pa dobra, bi zabrundal moj raijini oče, če bi slišal, kaj mi je včeraj rekel gospod Dolgiji. »Kaj pa pišete ipo časopisih,« se jo obregnil obme, »da naj hranimo, ko pa skoraj nimamo najpotrebnejšega!1 Dajte nam več, pa bomo hranili.< Zmešani nazori! Ko imamo vsega dovolj, lahko zapravljamo iin razmetavamo po mili volji, t,oda kadair nimamo, moramo skrbno in 6trogo pazij1 na vsaiko malenkost. Zato, gospod Dolgin, je baš sedaj skrajna varčnost nujno, potrebna. Zato baš sedaj s poudarka m nag-lašam: Boj POTRATI! Peterica Odon: V viharje novih dni f V sncieni metei — divje tuli čas — polnočni zvon oznanja Novo leto, pojoči veter nosi čisti glas. Zblaznelim valom kljuboval je brod, vpognila so se v naših rokah vesla in ga s krvjo in znojem v nčči nesla v svetlejši dan. Nad njim je bdel Gospod. 0 bratje, brez strahu v viharje: krvava zvezda pada za obzorjem, ie jutro sije, vriska novi dan, pristani mirni vabijo mornarje. V viharje novih dni pojo zvonovi in kličejo za dom in vero v boj. Blesteča zarja ie pred nami vstaja, zlati vrhovi se v zemljd opoj. Ne kldnimo mornarji z novim dnem: trdnd so v močnih rokah tečka vesla, ki bodo v zlato nas svobodo nesla in rdečim ugrabila brod nočem. RAVNAJMO SE PO NJIH! »In vendar se včasih čujejo glasovi * »odpuščanju v imenu Boga« in misli, da sc odpusti osvajalcem in izdajalcem. Ti glasovi prihajajo od vseh, ki slišijo samo glasov« drugih narodov. Ali ni to nevarnost za novo vojno! Zato pojdimo vsi, mi bratje v Kristusu, v neizprosen boj za svobodo, resnioa in dobroto' na vsem svetu ln za večno! Bodi* mo enotni in trdni do konca!« Tako pravi razglas sovjetske pravoslavk ne cerkve, izdan v začetku februarja. Zakaj bi se po njegovih načelih v svojem boju proti komunizmu in boljševizmu ne ravnali tudi mil Edino po takih načelih jo moči rdeče zlo do konca in za vsoloj Piroi magatl. Pisma nam in vam Gospod uredniki Ljubljanski dijaki so se zadnjll 9 krampi in lopatami, pod nadzorstvom svojih profesorjev s hvalevredno vnemo vrgli na delo in kaj naglo očistiti marsikatero ulico ali trg umazanih kupov snega in ledu. Ti srednješolci po pravici zasluiijo vso pohvalo^ saj so s tem svojim pridnim delom zeli» ustregli ljubljanskemu občinstvu, ko mu ni treba po ulicah in trgih meSati brozge s tvo* ji mi dragocenimi čevlji. Kakor sem bral te dni v časopisih, ja Ljubljana za to vnelo delo srednješolskemu! dijaštvu tudi res 1* srca hvaleina. Za nagrad do so bili dijaki torej deleini celo javne p o« hvale in zahvale, kakor so jo tudi zaslutili* čeprav tega javnega priznanja najbrl niso pričakovali, saj so svoje delo po ljubljanskih, ulicah opravljali radi in * veseljem ter so, našli v njem kar nekakšno zabavo in razvem drilo, ali recimo »spremembo, ki krajša časŠlezijec pušča o pepelu priblu.no 10% gorljivih, snovi — Se večino uporabljivega koksa. Če je vsako gospodinjstvo o T.jubljani porabilo dnevno le po dva kg tega premoga, smo zavrgli vsak dan 5000 kg gorljivih snovi. S tem bi lahko imelo 1000 rodbin en dan toplo sobo. Toda s tem premogom smo kurili cel mesec..., dva... Celotnega mojega dobička ne bom zračunal, da ne vzbudim neooščljioosti.t Lačna vrana pita sito. Zato: Boj POTRATI! 135 pokradenih volov za nagrado ker so prišli trikrat bombardirat Žužemberk iSIX)VENSKI DOM«,