If undelivered ratnra to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE*' 6117 St. Clair Are. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United State« of America. Sworn circulation 17,400 Isaued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84 For nonmembers ..........$1.60 Foreign Countries ........$3.00 Telephone: Randolph 3012 Najvaiji slovenski tednik vrZdrutenih Drtsvah Izhaja vsak torek Ima 17,400 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto............90.84 Za nečlane ...................S\ 00 Za inozemstvo........£3.00 NASLOV urednifttva in upravnlitva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3012. OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1912. mmimmmasag ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918, CLEVELAND, 0„ 19. OKTOBRA (OCTOBER), 1926. RUMUNSKA KRALJICA DOSEŽENA PORAVNAVA —The Northern Ohio Fruit Growers Association, ki ima svoj glavni stan v sobi št. 203, sti;ra sodnija, naznanja sledeče: Osebe, ki so nadlegovane pri tem, ko prodajajo, prevažajo ali spravljajo grozdje ali pa sladki mošt. in sicer nadlegovane po takozvanih suhaških agentih, naj to takoj naznanijo policiji ali pa omenjeni družbi, 203 Old Court House, telefon Main 445, ki se bo takoj jaotrudila, da v polnem obsegu postave pritira dotične takozvane suhaške agente pred postavo. Žrtve takih nepostavnih dejanj naj si zapomnijo imena enakih agentov, in če imajo avtomobil. naj si zapomnijo njih licenčno številko. Tudi pridr-žite katerekoli listine, ki vam jih pokažejo ali preberejo. G. W. Elliot, tajnik Dover Village, O., W. Johnson, Geneva, O. Nadalje se je posebni farmar-ski odbor sestal z Mr. Bern-steenom, zvezinim pravdnikom, in Mr. Bernsteen je izjavil sledeče: Farmarji lahko prodajajo grozdje komurkoli hočejo. Vsakdo Jihko kupuje grozdje, kadarkoli hoče, da vsakdo lahko stiska grozdje in dela mošt. Vsakdo lahko kupuje mošt. in vsakdo lahko odpelje mošt na svoj dom. kjer ga lahko postavno drži. Končno se je izjavil zve- • zini pravdnik, da "razven če vlada dožene, da se v privatni hiši prodaja opojna pijača, zve-zina vlada ne bo izdajala varan-tov proti stanovalcem privatnih hiš" To so uradne izjave. Mi še enkrat opozarjamo ljudi, ki imajo mošt, da se zadrže v svojih domovih, naj uživajo božjo kapljo brez strahu, toda dostojno in mirno, in nobene sitnosti ne bo. . "A. D." —V nedeljo, 31. oktobra zvečer ob 7:30 se vrši pri slovenski župniji sv. Vida slovesna sv. birma. Pričakuje se okoli 400 biimancev. Natančen spored priobčimo prihodnjič. —Predzadnjo nedeljo se je vrnil iz stare domovine Rev. Milan Slaje, pomožni župnik slovenske cerkve v Collinwoodu; na obisku v domovini se je mudil tri mesece. Dobro došel! —Desetletni Viktorček Ur-bas, 1097 E. 64th St. je splezal na drevo. 15 čevljev visoko, tik pred svojim domom. Njegov bratec Louis je zagnal proti njemu v šali nogometno žogo. Zoga je zadela Viktorja, ki je padel z drevesa in si močno poškodoval glavo. Odpeljali so ga težko ranjenega v St. Lukes bolnico, kjer je v sredo, dne 13. oktobra popoldne umrl na poškodbah. Naše sožalje prizadetim starišem. —Umrla je dobro poznana rojakinja Jera Terhlen, ki je zadnja leta bivala v Massilon, O. Rojena je bila leta 1864 pri Sodražici. V Ameriki se je nahajala okoli 35 let. Zapušča dva sina in štiri hčere, ki bivajo v Clevelandu, eno sestro, ?.Iary Novak, in eno sestro, Cecilijo, v stari domovini. Pogreb se vrši v sredo zjutraj v Massilon, O. Počivaj v miru, sorodnikom naše iskreno sožalje. —V četrtek je umrla 19 let JUGOSLOVANSKA KVOTA V NOVEM FISKALNEM LETU BIVŠI NEMŠKI KAJZER BO DOBIL SVOJE PREMOŽENJE NAZAJ. ZBOROVANJE ZAKLJUČENO PREDS GREEN ZOPET IZVOLJEN Zaprta banka. Pittsburgh, Pa., 16. oktobra. — Državni bančni pregledniki so odredili, da je morala tukajšnja banka The Brotherhood Savings and Co., danes zapreti svoja vrata, ker so trije uradniki označenega denarnega zavoda banko ogoljufali za S102,-000. Z nekim agentom so naredili kupčijo za vočjo svoto bondov, kateremu so izročili ček za $102,000. Navedeni agent je ček v neki drugi banki vnovčil, bondov pa ni izročil, oziroma prinesel. Pregledoval-ci bodo sedaj pregledidi vse knjige in finančno stanje banke, da doženejo skupen deficit. V tej banki je imelo mnogo delavskih organizacij svoje vloge, tako tudi posameznih delavcev, kajti ta banka je bila v zvezi z unijo A. F. of L. MATI JUGOSLOV. KRALJICE DOSPE V AMERIKO MATI ZASTRUPILA TRI SVOJE OTROKE Ameriški konzulati so od 1. julija do konca avgu3ta izdali 121 priseljeniških viz na račun jugoslovanske kvote. Kakor znano, novo fiskalno leto začenja 1. julija in jugoslovanska kvota za leto dni znaša 671. Ameriški konzuli smejo vsak mesec izdajati kvečjem desetino letne kvote. Kdor pa je dobil priseljeniško vizo, ima še tri mesece časa, da jo vporabi za prihod v Združene Države. Nekatere skupine priseljencev so izven kvote, zlasti žene in nedoletni otroci (do 18. leta) ameriških državljanov. Druge skupine pa imajo prednost v kvoti, v glavnem stariši in otroci (od 18. do 21. leta) ameriških državljanov, kakor tudi poljedelci po poklicu in njihove družine. Te prednostne skupine pa ne smejo vporabiti več kot polovico letne kvote. Vsa njihova prednost dejanski obstoja v tem, da prihajajo prej na vrsto, kot oni, ki nimajo prednosti. Število priseljencev izven kvote ni nikakor omejeno. Iz zgornjega je razvidno: da bi ameriški konzulati tekom prvih dveh mesecev tekočega fiskalnega leta bili lahko izdali 134 priseljeniških viz. Toda izdali so jih le 121. Od teh je bilo 63 viz za prednostne priseljence in 58 za navadne priseljence. New York, 16. oktobra. — Rumunska kraljica Marija bo dospela v pondeljek 18. oktobra v New York. Dasiravno se bo mudila v Združenih državah kot privatna oseba, ji bodo po raznih mestih izkazovali izvanred-ne časti kot vladarici. Kakor znano, je rumunska kraljica Marija mati jugoslovanske kraljice. Dospevšo semkaj jo bo v imenu države New York pozdravil guverner Smith, v imenu mesta pa župan Walker; od tukaj se bo podala v Washington, da se poklone predsedniku Cool-idgeu, zatem bo obiskala vsa večja mesta naše Unije. Doslej se je mislilo, da bo imelo rumunsko poslaništvo v Washingtonu priliko dajati pojasnila o potovanju kraljice; ta načrt je bil pa danes preklican. Rumunska kraljica noče imeti nobenega tozadevnega stika s tem uradom, ker se bo tukaj mudila kot povsem privatna oseba; pač ima vse to v oskrbi njena osebna prijateljica Mme. Loie Fuller, znana plesalka in igralka. Vodstvo Ambassador hotela v New Yorku je delalo že več dni priprave za stanovanje ru-munskih gostov; v to svrho je izdalo že nad $30,000, toda Mme Fuller je sedaj določila, da bo kraljica Marija stanovala par dni v nekem drugem hotelu. Ker se kraljica Marija oso-bito zanima za naš za pad, bo obiskala tudi državo Californi-io, Montano in Colorado. Vodstvo neke filmske družbe ji je ponudilo $25,000 za vsak nastop, če bi hotela sodelovati pri novi igri "Resurrection" (Vstajenje), kjer se rabi v igri tudi kraljico; toda rumunska vladarica je to ponudbo odklonila. Lob Angeles, Cai.. 17. oktobra. — Danes zjutraj so našli v hiši odvetnika John M. Chamberlain njegovo ženo mrtvo tako tudi vse tri otroke, katere je s plinom zastrupila. Predno je izvršila ta grozen čin, je na predvečer vzela vse tri malčke s seboj v neko kino gledališče. Vrnivša se domov jim je dala večerjo in nekaj uspavalnih praškov, nakar jih je spravila k počitku in odprla vse plinove cevi. Med tem časom je Mrs. Chamberlain napisala štiri male listke. V prvem in drugem je bilo označeno, da sta hčerki Edwina 9 in Delamya 7 mirno in lahko za vedno zaspali, petletni sinček John je pa petkrat zastokal in vzdihnil. V zadnjem pisemcu je morilka in samomorilka navedla vzrok svojega čina: Umorila je otroke, ker nima dosti denarja, da b: se njena družina lahko fino preživljala. V tem pisemcu je vzela tudi od moža slovo s prošnjo, da naj da vsa trupla se-žgati. Sovražniki svetih podob. Mexico City, M-'hika. 15. oktobra. — Mehiški predsednik Calles je sporazumno z nauč-nim tajnikom Casaurancem odredil, da morajo iz vseh šolskih sob izginiti vse sv. podobe, tako tudi razpelo križanega Jezusa. Ta odredba velja za vse javne, tako tudi za vse privatne (katoliške) šole. —Število učencev in dijakov, ki obiskujejo razna katoliške šole naše elevelandske škofije znaša letos 69,127 ali za 2,274 več kot Lansko leto. Prošnja. Kdor izmed cenjenih čitate-ljev "Glasija" ima morda še št. 26, z dne 29. junija t. 1. na razpolago ali shranjeno, naj isto izvoli poslati uredništvu našega lista, ker so nam te številke vse pošle. Ogromno podjetje. General Motors korporacija ki ima svoj glavni urad v "New Yorku, je največje podjetje za izdelovanje avtomobilov in tru-kov na vsem svetu. Označena družba kontrolira 29 drugih družb, ki imajo svoje tovarne v 36 mestih Amerike in 12 v Evropi. Skupno število delničar jev General Motors Corporatior znaša 45,800; skupno števik delavcev pa 151,000, ki zasluži jo letno okrog 254 milijonov dolarjev skupaj. Označena korporacija dela svoje finančne posle z 12,500 različnimi bankami proda pa vsak mesec približne 100,000 avtomobilov in trukov Žrtve nemirov na Kitajskem Za varnost na poštnih vlakih. Washington. 16. oktobra. — Ker so se pričeli poštni ropi vedno bolj in bolj množiti, bo vlada določila zopet večje število vojaštva v svrho varnosti. Tozadevno se je danes generalni poštar New posvetoval z generalom Lejeune, ki mu je obljubil svojo pomoč. Šele pred nekaj dnevi so poštni banditje pri belem dnevu napadli v Elizabeth. N. J., poštni truk, ubili voznika in odnesli $150,000 gotovine. V bodoče bo čuvalo vsak poštni vlak nekaj mornaričnih vojakov; tako bodo zastražena tudi večja poštna poslopja in poštni vozovi; v to svrho bo pride-Ijenih okrog 3,000 mož. Lep zaslužek pri rokoborbi. Pred nedavnim se je vršila v Philadelphiji znamenita roko-borba med prvakom borilcev Dempseyem in njegovim nasprotnikom Tunneyem. Dasirav-no je zmagal slednji, je imel od te borbe Dempsey največ dobička. Rokoborba, ki je trajala samo 30 minut, je Dempse-ya obogatela za $750,000; torej je zaslužil bivši prvak rokoborcev vsako minuto po $25,-000. To svoto se mu je plačalo kot delež skupnih dohodkov pri vstopnini. Dempsey si je s tem športom že toliko zaslužil, da premore danes več milijonov. Število kristjanov na svetu. Po zadnji Statistiki se raču na, da živi dandanes na vsem svetu 566,201,000 kristjanov ali dobra tretina vsega prebi valstva. Rimokatolikov je 273,-000,000, protestantov 170,900,-000 in 121,800,000 iztočnih or-todoksov. V Združenih Državah ameriških je nekaj nad devetnajst milijonov rimokatolikov. 1,200 vojakov ponesrečenih. Shanghai. Kitajsko, 16. oktobra. — Ko se je včeraj kitajska bojna ladja Kuang Yuang bližala pristanišču Kiuksiang. je nastala na nji razStrelba mu-nicije. Izmed 1,500 vojakov jih je zgorelo in utonilo 1,200. Sijajna plača najboljšega logarja. New York. — Z letošnjo sezono je potekla pogodba, katero je imel najboljši igralec baseball igre v Ameriki, znani Babe Ruth. Zadnja tri leta je dobival pa $1,000 na teden. Babe Ruth pravi, da bo v bodoče zahteval $150,000 letne plače, drugače ne obnovi pogodbe z Yankee lastniki v New Yorku. Za poplavijence v Jugoslaviji Ameriški Jugoslovani so od 1. avgusta do 5. oktobra t. 1. nabrali za stradajoče poplav-ljence v Jugoslaviji znesek $10,307.40. Ta svota je bila izročena Narodnemu odboru Rdečega križa SHS. Dragocena kokoš. V Hampon poljedelski šoli v .Virginiji imajo kokoš Plymouth Rock pasme po imenu "Princess," ki je izlegla tekom enega leta 329 jajec ter s tem dosegla svetovni rekord kot najboljša producentinja jajte. Novovrstna tatvina. ' V bližini Ottawa, 111., so nedavno tatovi ukradli skoro čisto novo Wacov aeroplan, o ko-jem ni duha ne sluha. Tatvina se je izvršila po noči. Oblasti so mnenja, da so tatvino izvršili boootlegger ji v svrho tihotapstva. —Ceni in vpoštevaj delo uradnikov tvojega krajevnega društva! Pokaži jim vedno svoje zaupanje z dobro besedo in tudi z dejanjem. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! 19. OKTOBRA, 1926. sv. Ane, d* še te prireditve pol noštevilno udeleže. S sosestrskim pozdravom, Mary Lukiich, tajnica. Weat Park itd. Zato kar misli- < ti nisem mogel, da Mrs. Mlakar i ni več med živimi. Pokojnica je bila rojena leta 1 1875 v vasi Planina, župnija Aj- i dovec na Dolenjskem; to je iz i iste fare, iz katere je izšlo že ] veliko duhovnikov, med temi i tudi škof Dr. Janez Gnidovec. Poročena je bila z John Mlakarjem, rodom iz Trebnjega, s katerim se je pred 20. leti preselila v Cleveland, O. Z možem sta Živela srečno in zadovoljno; od otrok, ki jih je bilo več, jima je preostal samo še en sin, Jim, vsi drugi so pomrli še majhni. S pridnostjo in varčnostjo sta si Mlakarjeva prihranila toliko, da sta si napravila hišo in kupila zraven še nekaj zemljišča v West Parku in dala nekaj novcev na stran za stara leta. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Ni ji bilo usojeno, da se odpočije na stara leta pri sinu in sinahi poleg ljubega soproga; Bog jo je poklical k Sebi v nebesa; ker se je vedno pripravljala za oni svet, jo je smrt našla dobro pripravljeno. Da bi bila njena smrt srečnejša, se je to poletje odločila opravljati devet prvih petkov v čast Presvetemu Srcu Jezusovemu; toda še pred-no je to pobožnost dokončala, jo je dohitela smrt. Prvi petek v oktobru je bil zanjo zadnji dan, ko je, prejela sv. obhajilo kot zadnja sv. popotnica v večnost; teden dni pozneje je bila že mrlič; deset dni po njenem zadnjem sv. obhajilu so jo ?e prinesli pogrebci (člani društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. Jednote) pred oltar, kjer je zadnjič klečala pred mizo Gospodovo. Pogreba se je udeležilo veliko članstva društva št. 172 ter samostojnega društva Srca Marije. K naši K. S. K. Jednoti je pokojnica spadala blizu 20 let. Ko se je ustanovilo društvo št. 172 je Mrs. Mlakar takoj zraven prestopila. Bila je zelo vneta in dobra članica našega društva; skoro sleherne sejjp se je udeležila, ker jo je vedno zanimal napredek društva. Počivaj v miru draga pokojnica in naj ti Bo lahka ameri-riška gruda. Upamo, da se že veseliš tamkaj nad zvezdami, kajti vedno si bila pripravljena na pot v večnost. Bodi ti ohranjen blag spomin! Josip Grdina. sloge, da bo naš cilj zagotovljen. In ako se komu ne zdi kaj prav, naj sporoči na naših sejah, tam je prilika za to, da se govori in vsakomur je treba biti hvaležnim, ki da kakšen dober nasvet ali pametno idejo. Dalje, ker smo že toliko omenili, naj še to: želeti je, da na prihodnjih volitvah posvečate tudi malo skrb temu, da izvolite dobre zastopnike in zastopnice in take, ki se zanimajo za to ter bodo pridno delovali. Najboljše bi bilo, da predsednik, tajnik in blagajnik od vsake/a društva prevzamejo tudi zastopništvo, kar bi bilo v več ozi-r.h koristno in pripravno. Katerim v resnici ni mogoče se sij udeleževati, jih ne siliti, ker z ihtevati je, da se zastopniki redno in pravočasno udeležujejo soj. Kajti tudi tukaj mora biti rod in videli boste, koliko več U3peha bo na sejah in koliko lr.žje bo delo. Torej povodom te veselice pokažimo, da smo, da delamo v v.?akem o*iru. Pokažimo ravno na tej veselici z obilno udeležbo. kaj premorejo naša društva. Kaj ni to obenem lepa prilika,jfla se članstvo vseh štirih driitev skupaj snide, da se kaj k/ristnega ali zabavnega pogovirite ? \ Proč z izgovori! Vsakdo naj sklene, da se bo veselice gotovo udeležil. Prepričani smo pa tudi, da boste zadovoljni s postrežbo bodisi z "lunehem" (prigrizkom) ali z dobro letošnjo Noetovo kapljico.. Skrbeli Lomo za kratek, pa zanimiv program, da bo tem več časa za zabavo in ples. Upamo tudi, da nam bodo naši milwauški pevci "Danice" zapeli par pesmi. Svirala bo znana in izborna Ileimova godba. Naj ne bo torej to naše vabilo zaman, vsled česar kličemo h koncu vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 7. novembra na naši veselici! - Za odbor združenih dfuštev K. S. K. Jednote M. Žagar, tajnica. O POGREBU IN ŽIVLJENJU MATIJE JERMANA Pueblo, Colo. — Prijateljem rajnega Matije Jermana bo gotovo všeč, ako se ga večkrat spominjamo; misel nanj je sladka in v marsičem koristna. Prijatelji njegovi so pa bili in še ostanejo mnogoštevilni. To smo lahko videli pri pogrebu; avtomobilov je bilo okoli 260, in prostorna cerkev ni bila zadosti velika, da bi se vsi udeležili slovesnega opravila. Seveda so se udeležila vsa slovenska, hrvatska in srbska društva, pa razen teh je bilo ravno toliko ljudi drugih narodnosti, brez razlike verskega prepričanja. Osiroteni Preširnov-ci so milo, ginljivo poRevali pogrebnice, katere jih je bil spretno naučil njih vodja in organizator, sedaj prvikrat tih in brez njih. To so čutili in čutila so se vsilila v sleherno srce. Slovenska pridiga je omenjala: naj le oklepa mala njegova hišica mrtvaško truplo, naj le pokriva črna zemlja ostanke trohnobi in gnilosti, ostanejo vedno med nami njegova dela, njegovi neumrljivi uspehi; neumorno delovanje Matije se je dvigalo tudi više nad zemljo, ker je bilo tudi krščansko, v večni dom. kjer bo sedaj vse užival. Versko prepričanje je cenil nad vse, dolžnost mu je bila sveta; v smrtonosni bolezni posebno je sprejemal sv. zakramente prav pogosto. Rev. Joseph Higgins je angleški jako prepričevalno razpravljal dragocenost in neumr-jočnost naše duše. Z domačim župnikom so opravljali slovesno zadušnico tudi Rev. Joseph Higgins, Rev. J. Powers in čč. oo. benediktinca Pavel in Innocent. Rajiiegn so že navadili verni starišj, (qpti ga je še preživela) , dk se je vzgledno trudil za napredek cerkve in šole; eden prvih je bil lani, da je podpisal sto dolarjev za novo šolo. Naravno je, da so mu zato iskreno hvaležni župnik in skrbni farani, ker je težavno vzbuditi tako zanimanje pri nekaterih rojakih. Čakajo, odlašajo, da morajq držati in nositi vso težo drugi sotrpini. Matija je povpraševal mnogokrat: Koliko smo že plačali dolga na šoli? Kako se spla-čuje? Marsikdo drugorodcev nam je dejal: Niste le vi zgubili veljaka, ampak mi vsi daleč na-okolo. Čeravno je cenil svojo narodnost nad vse drugo, ni zgubil ničesar pri ptujih; dober, koristen zgled res za naše mlade Amerikance. . Veder, vesel in priljubljen značaj, tedaj še ljudje druge struje se niso drznili njemu kljubovati. Blag spomin! Naj mili Bog pomaga ostalim prijateljem, da vrlo premagujemo mrzlo sebičnost ter delujemo za to, kar ostane: vzvišeni dušni in svetski napredek — svoj in švojih! P. Cyril Zupan. O. S. B. IZJAVA Iz urada društva sv. Frančiška Serafinskega. št. 46, K. S. K. Jednote, New York, N. Y. V št. 212 "Glas Naroda" je odstopli član Agrizij Jerman priobčil sledeči oglas: "Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. JednQte v Clevelandu, Ohio. "Spodaj podpisani član društva sv. Fraffiška, št. 46, naznanjam s tem odstop od društva in Jednote. "Vzrok je to, ker nočem postati žrtev sodbe samopašne strankarske politike Mr. Grdi-ne ter newyorških ciganov. "Člani trezne misli mi ne bodo šteli v zlo, ker je marsikateremu znano "What is going on" tako pri društvu kot pri Jednoti. "Po mojem prepričanju je pravica v smislu pravil nedosegljiva. "Zatorej je edina smer odstop od društva in organizacije, katero vodijo taki smolnati elementi. Agrizij Jerman, član dr. sv. Frančiška." (Adv.) O tem oglasu se je razpravljalo na izvanredni seji našega društva, dne 13. oktobra t. 1. in sklenilo, da se priobči v "Glasilu" sledečo izjavo: Da bo slovenski javnosti v Ameriki znano, mi slovesno izjavljamo, da ni pri tem naše društvo nič krivo, ne glavni odbor K. S. K. Jednote, toliko manj pa še glavni predsednik sobrat Anton Grdina, pač pa odstopli član sam. ker je dejansko napadel predsednika društva. Pri jlruštveni seji. dne 13. julija t. 1. je dotičnik skočil na odborovo mizo in potem pa na društvenega predsednika, da so morali priskočiti na pomoč člani, da ni ta odstopli član preveč razgrajal. Ker se je pa bal suspendacije ali izločitve, je pokazal s tem sam svoj smolnati element s tem, da je odstopil. Toliko v pojasnilo. O tem naj zdaj sodi slovenska javnost v Ameriki. Za društvo sv. Frančiška Serafinskega, št. 46, K. S. K. Jednote. Odbor: Jerry Habjan, predsednik, Frank Potočnik, tajnik, Val. Capuder, blagajnik. (Društveni pečat) Vs^ko pametno in zdravo gibanje ima pa svoje privlačne sile in tako smo imeli čast na tej seji sprejeti s prestopnim listom glavnega uradnika K. S. K. Jednote, nadzornika sobrata John Zulicha v našo sredo in obenem nas je posetil tudi glavni predsednik, ter nam raz-rožil važnost in pomen novih točk Jednotinih pravil v vspod: budo in pospešitev delovanja za bodoča štiri leta. Oba glavna uradnika sta bila tedaj priča, ko se je z glasovanjem zbranega članstva uradno otvorila kampanja za pridobitev novega članstva. Navdušenje, veselje in splošno zanimanje na obrazih navzočih, nam garantirajo, da bo ta ponovna kampanja prekosila vse dosedanje iz sledečih razlogov: Vsak nov kandidat ali kandi-datinja nima drugih stroškov, kot plačati mesečnino pri sprejemu v društvo na redni mesečni seji dne 8. nbvembra, kajti zdravniško preiskavo plača društvo iz svoje blagajne; pri-jstopnina v Jednoto je prosta in (vsak član, ki pripelje nove pro-isilce, prejme za vsakega kandidata ali kandidatinjo nagrado lenega dolarja od Jednote. Na vsak način je torej naša sveta dolžnost, cenjeni sobratje in sosestre, da spregovorimo ipar dobrih besed v družbi naših osebnih prijateljev in prijateljic in znancev, ter jih na ta način pridobimo v društvo in Jednoto, katera vodi in gladi pot že celih 33 let po lepem geslu: "Vse za vero, dom in narod!" Vse ponorelo prizadevanje in zaletovanje potom pisanja v brezverskih časopisih od strani par ducatov slovenskih fanatikov nam ne omaja naših načel in gornjega .gesla, dokler, bo živel slovenski narod! Na delo torej v tej kampanji, da spravimo še ostale, zaledne Collinwoodčane v naše društvo in K. S. K. Jednoto. V ta namen se vrši zdravniška preiskava v četrtek 28. oktobra ob sedmi uri zvečer v cerkveni* dvorani na Holmes Ave. Zapomnite si torej: nagrade, prosta zdravniška preiskava, prosta pristopnina in Zlato kla divo, katero se sedaj nahaja v Pueblo, Colo., ki pa z držajem sili v Collinwood. Na svidenje (torej med novimi kandidati in kandidatinjami pri zdravniški preiskavi. Drugič bom poročal, koliko novih jih bo. Z bratskim pozdravom, Frank Matoh, tajnik. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis. Na redni mesečni seji dne 10. oktobra je bilo sklenjeno, da se korporativno udeležimo veselice z vinsko trgatvijo, katero priredi društvo sv. Ane, št. 173 K. S. K. Jednote v nedeljo, dne 24. oktobra v Harmonie dvorani, 387 Virst Ave. Zbiramo se točno ob 3. uri popoldne pred označeno dvorano. Člani ste prošeni, da se gotovo vsi udeležite te veselice, da s tem pokažemo temu društvu našo so-bratsko pomoč in naklonjenost. Nadalje je bilo sklenjeno, 'da vsak član, ki dobi od društvenega tajnika dopisnico ali obvestilo za obiskati bolnike, da mora iste v resnici tudi obiskati in na prihodnji seji poročati v kakšnem stanju ji hje našel. Clan."} oziroma obiskovalec bolnikov, ki bo zanemarjal svoje dolžnosti, bo za en mesec fuspendan iz bolniške podpore; ako slučajno zboli isti mesec, mu bo 1 podpora za toliko časa utrgana. K sklepu še prosim one člane, ki že delj časa dolgujejo na asesmentu, da dolg takoj poravnate, kajti meni ni mogoče vsakega posebej opominjati. Kdor bo vsled tega suspendan, naj posledice sam sebi pripiše. Sobratski pozdrav Luka Urankar, tajnik. Naše socijalno in versko polje. v Springfield. 111. Slovaška zabava. V soboto, dne 16. oktobra bodo imeli naši vrli Slovaki dobre čase v naši dvorani. Njihovi skrbni "vybory" že celi čas delajo in pripravljajo, da bo večer vreden slovaškega imena. Ob pol sedmih bodo Slovakinje pokrile in naložile mize s piščeti in raznim drugim mesom ter potrebnimi prikuhami. Za uvod tudi juhe ne bo manjkalo. Na-kolektano imajo toliko, da ničesar ne bo zmanjkalo, ako bi gostje tudi že tri dni prostor "šparali" za to večerjo. Med večerjo bo svirala tudi domača slovaška godba. Da pa bodo gostje lož je spali, bo po večerji še ples do polnoči. Slovenci, pridite zgodaj, da vam ne bo trebalo čakati, predno pridete na vrsto. Tiket pa že prej kupite. Maškeradni ples in "Halloween Party." V sredo, dne 26. oktobra pa pridejo spet naša slovenska dekleta na vrsto z velikim maškeradnim plesom v j naši slovenski dvorani. Serle-ticev "Mini Night Hawks Orchestra" bo sviral. Steve Ser- j letič spada k naši župniji in je tudi član našega pevskega zbora. Njegov petkomadni orke-! ster je eden najboljših v Spring; fieldu. Dekleta so se obvezala, j da nobena ne proda manj kot: deset tiketov. Mary Zupančič, bo dovedla petindvajset plesal-j cev in plesalk. Slovenci in Slovenke, le segajte po vstopni-'! COLLIN WOODSKA KAMPA-PANJA Predkon venčno razburljivo pisarenje v našem "Glasilu" od strani delegatov in delegatinj je naenkrat pojenjalo, iz česar se da sklepati, da se zopet resno pričenja delati načrte za lepšo in večjo bodočnost Jednote. Urednikovi konvenčni 'Paberki' so edini, ki nam še zbujajo spomine na šestdnevno zborovanje 16. konvencije; nekateri menda še premišljujejo razne debate, drugi zopet ne morejo pozabiti Pittsburgha in tretji, bodisi že zmagovalci ali poraženci tuhtajo, kakšno pot bi zavzeli, da bi bilo njih stremljenje uspešnejše v bodočnosti in tem zadnjim se pridružuje tudi naša slovenska naselbina v Col-linwoodu. Da je temu res tako, evo ti dokaza: En mesec po konvenciji smo bili zelo zaposleni, da smo obrnili v pravo smer dve prvi nagradi, in sicer eno iz glavnega urada Jednote, in drugo (zlato uro) iz rok našega požrtvovalnega glavnega predsednika, sobrata Anton Grdina. Hvala lepa! Zadnja seja našega društva sv. Jožefa, št. 169 je pa pokazala še vedno ofenzivni duh za nadaljno izvojevanje še lepših in večjih uspehov v vseh ozirih. VABILO NA VESELICO MILWAUKEE, WIS. Dne 7. novembra se bo vršita veselica organiziranih ali skupnih društev K. S. K. Jednote iz Milwaukee-West Allis v Harmonie dvorani. Vstopnice se dobe pri društvenih tajnikih in veljajo v predprodaji 35 centov, pri vratih pa 50 centov. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vabite se torej vsi člani in članice naših društev, da se udeležite te prireditve in tako, lahko rečemo, storite svojo dolžnost, ki smo jo prevzeli vsi, ko smo ustanovili našo organizacijo in se oprijeli tega skupnega dela. Torej delo smo začeli in nihče ne more reči, da bo brez uspeha. Lahko trdimo, da pri sedanjih razmerah smo dosegli že prav povoljen uspeh, ki je samo možen potom nesebičnega delovanja. Zato prav gotovo tudi sedaj ne boste popustili in boste podpirali to idejo, in namen, ki vam je znan. Ne smemo biti brezbrižni v tej stvari, treba nam je odločne volje; in zopet in zopet povdar-jamo: treba je sporazumnosti, NAZNANILO IN ZAHVALA. POK. MRS. CECILIJI MLAKAR V SPOMIN. Kar začudil sem se predzadnjo soboto (9. oktobra), ko sem zvedel žalostno novico, da je Mrs. Mlakar umrla; skoro bi iste ne verjel. Kmalu zatem sta prišla k meni v knjigarno Mr. John iti Jim Mlakar, soprog in sin ranjke, ter sta mi s solzami v očeh javila njeno smrt; Mrs. Mlakar je bila članica društva št. 172, West Park, O., kojega sem jaz tajnik. Res, kdo bi si bil mislil, da se bo ta blaga žena tako hitro poslovila od nas in šla v večnost?! Teden popred je bila še pri meni v trgovini, vidno vesela in zdrava; prišla je v družbi Mrs. Vehar ter me pri tem obisku .vprašala, kako mi kaj gre, kdaj pridem zopet na S tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike, da nam je neizprosna smri ugrabila izmed naše sredine naio preljubljeno hčerko, ozir. sestrico Vabilo na veselico. Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., priredi svojo jesensko veselico (vinsko trgatev) v Harmonie dvorani dne 24. oktobra. Vsi člani in članice raznih slovenskih društev iz Milwaukee in West Allis, kakor tudi prijatelji in prijateljice ste uljudno vabljeni na to veselico. Kot vedno, boste tudi na tej veselici izvrstno postrežem. Osobito pa še apeliram na članice našega društva POLJUDNA KEMIJA Spisala Fr. Pengov in dr. A. Ratajec Predgovor. Med prirodoslovnimi vedami je v najnovejšem času brez dvoma najbolj napredovala kemija. Nova odkritja in nepričakovane iznajdbe so tu tako rekoč druga drugo prehitevale. Kemija nas ni seznanila le z ustrojem rudnim, ampak nam je posvetila tudi v skrivnostno življenje rastlin. S tem je za poljedelstvo nastopila nova doba. Prej bolj ali manj pusto zemljo je neumoren poljedelec z umetnimi gnojili izboljšal ta ko. da mu leto za letom dona-ša bogat pridelek. Kemija je preiskala celo pojave, ki so v najtesnejši zvezi z življenjem živalskega in Človeškega organizma. Pokazala je, da so dihanje. prebavljanje in pretvarjanje hrane v telesu kemični pojavi, ki se vrše po strogo določenih kemičnih zakonih. Najbolj pa je kemija vplivala na razvoj novodobne obrti. Dokler ni bil znan kemični ustroj posameznih sirovin in potek kemičnih sprememb, ki se vrše pri njihovem predelovanju, se je izdelovanje naših vsakdanjih potrebščin opiralo samo na daljšo ali krajšo skušnjo in je bilo zato v mar3ikakem oziru zelo pomanjkljivo. Sele kemija je pokazala, katere sirovine je treba izbratNin kako jih je treba predelati, da izdelki v vsakem oziru ustrezajo svojemu namenu. Izdelovanje sladkorja. tkanin, papirja, barvil itd. se je v kratkem času tako izpopolnilo, da ga ne bo lahko izboljšati Zato je umevno, da se zanimanje za kemijo pri vseh kulturnih narodih širi od dne do dne. Da naš narod v tem oziru ne zaostane, se moramo tudi mi lotiti te lepe in koristne vede in se je učiti z večjo vnemo nego doslej. Komur se zdi pretežka, naj pomisli, da se človek ničesar ne nauči brez truda in brez žrtve. Ena ali druga stvar se mu bo prvič morda zdela težka in nerazumljiva. ko pa jo bo pazljivo čital drugič ali tretjič, mu bo lahka in popolnoma jasna. Neizgob-ne tujke naj nikogar ne plaše. Koliko nepotrebnih ali celo grdih tujk se človek ne privadi, da sam ne ve, kdaj in kako! V kemiji pa se jim kratko malo ne moremo izogniti. Ta ali oni bo dejal, da je najina kemija preveč suhoparna. Spisati kemijo v lahkem in prijetnem slogu povesti ali romana je tudi za najbolj vešče pero zelo težka stvar. Ker je knji-' gi določen zelo majhen obseg, snov pa je precej obsežna, nama je bilo pred vsem na tem, da jo obdelava sicer kratko, zato pa kolikor mogoče točno in jasno. Da tega smotra ne zgrešiva, sva se držala najbolj priznanih poljudnih pisateljev. Zato upava, da bodo knjigo lahko s pridom čitali tudi oni, ki se doslej še niso bavili s kemijo. ' Pisatelja. '* PRVO POGLAVJE Osnovni pojmi o kemiji 1. Kaj je kemija? Ali si že kdaj pomislil, kaj se zgodi s papirjem, lesom ali ogljem, kadar zgori in ti od vsega ostane samo še kupček pepela? Ali si se že kdaj vprašal, iz česa in kako je nastalo vino, pivo in druge opojne pijače, ali kako se pretvarja hrana, da more s krvjo vred krožiti po tvojem telesu? Kaj pa zrak, ki ga vdihavamo noč in dan? In voda, brez katere ne bi mogla niti en dan živeti nobena živa stvar? Iz česa sta ustvarjena? ; Clej, taka in podobna vprašanja so zanimala človeštvo od njegovega začetka. Človek čuti namreč neki notranji nagon, da bi do dna spoznal bistvo stvari, od katerih je odvisno njegovo življenje, in da pametno izrabi darove, ki mu jih je pripravil Stvarnik, da si z njimi olepša in oslajša svojo sicer do- volj grenko usodo. Kako so si ljudje ta vprašanja pojasnjevali v najstarejših časih, pač nihfce ne more vedeti. Nekaj malega nam o tem poroča šele zgodovina starega veka, ko so nekateri narodi dosegli že zelo visoko stopnjo omike. Tedaj so nekateri grški učenjaki mislili, da je zemlja in vse, kar biva na njej, ustvarjeno iz Štirih prvin ali elementov, to je iz prsti, vode, zraka in ognja. Celo največji grški modrijan Aristoteles (384 322 pred Kristom) je trdil, da vse stvari nastajajo in izginjajo radi spreminjevanja omenjenih prvin. Prst se spreminja v votlo, voda v zrak, zrak v ogenj, ogenj pa v peto prvino (quinta essentia) ali eter, iz katerega je vse nastalo in v katerega se zopet vse vrača. Iz naziranja o eni sami prvini, ki je ostalo v veljavi do 17. stoletja, se je v srednjem veku porodilo mnenje, da se dado s posebno snovjo, tako zvanim "kamnom modrih," nežlahtne kovine spremeniti v zlato in srebro. Ker so tej čudodelni snovi prisvojali tudi izredno zdravilno moč, so jo z neverjetno vnemo začeli iskati ne samo lahkoverneži, ampak celo resni in učeni možje. Da njihova umetnost, ki so jo imenovali alkimijo, ni imela zaželjenega uspeha, je samo ob sebi umevno. Vkljub temu pa njihovo raziskovanje in pretvarjanje različnih snovi ni bilo bre:: pomena. Razni učenjaki so se namreč pri tem prepričali, da različne stvari na zemlji niso iz ene same prvine, kakor je učil Aristoteles, ampak da so po večini sestavljene iz dveh ali več prvin, ki so med seboj popolnoma različne. Tako se je po neutrudljivem delu takih mož iz umetnosti, ki je hlepela pred vsem za dobičkom, polagoma razvila veda, ki jo imenujemo kemijo. Beseda kemija je najbrže egipčanskega ali arabskega izvora in pomeni danes znanost, ki preiskuje stoov ali tvarino posameznih stvari in njeno spremljevanje. 2. Prvine in kemične spojine. Snov, iz katere so ustvarjena posamezna telesa, je enostavna ali pa sestavljena. Voda na primer se da z električnim tokom razkrojiti v dva plina, to je vodik in kisik. Zato pravimo, da je voda sestavljena snov ali kemična spojina. Nasprotno pa se vodik in kisik ne dasta z nobenim doslej znanim sredstvom še dalje razkrojiti. Vsako tako- snov pa imenujemo enostavno ali kemično prvino. Doslej poznamo kakih 80 prvin. Njihovo število se ne da natančno določiti. Nekatere snovi namreč še niso toliko preiskane, da bi jih mogli z gotovostjo uvrstiti med prvine. Prvine navadno delimo v kovine in nekovine ali metaloide. Ker pa nekatere prvine, na pri-njer arzen, zaradi njihovih svoj3tev lahko prištevamo kovinam ali nekovinam, taka razdelitev seveda ne more biti točna. Najvažnejše nekovine so: vodik; fluor, klor, brom in arzen; ogljik in silicij. Med njimi so vodik, fluor, kisik in dušik plinaste, brom tekoča, vse druge pa trdne prvine. Najznamenitejše kovine pa so sledeče: natrij in kalij (alkalni kovini) ; kalcij in magnezij (prsteno- alkalni kovini); živo srebro, baker, cinek, aluminij, kositer,, železo in svinec; srebro, zlato in platina (žlahtne kovine). .Vse čiste kovine, tudi tekoče živo srebro, imajo značilen kovinski lesk. Zmes raztopljenih kovin se imenuje zlitina. Tako je na primer medenina zmes, ne pa kemična spojina treh težnih delov bakra in enega težnega dela cinka. Zlitine kovin in ži vega srebra imenujemo amalgame. Kemično se kovine spaja jo z vsemi nekovinami razen vodika. Nasprotno pa se z njim zelo rade spajajo nekovine. Kisik tvori kemične spojine z vsemi prvinami, je torej vsem, kakor pravimo, kemično soroden. Naša zemlja, v kolikor nam je dostopna, to je njena skorja, morje in ozračje, je po večini sestavljena iz kisika in silicija. Prvi tvori kakih 50r,, drugi pa 25njene snovi. Poleg teh dveh prvin je v zemlji še 7 aluminija, 5'č železa, 3.5'< kalcija, 2.5'< magnezija, 2'< natrija, 2'< kalija in nekaj manj kot l/t vodika. Vseh drugih prvin skup pa je v njej malo več kot 2'r. 3. Ustroj snovi. Vsaka snov, bodisi prvina ali kemična spojina, se da deliti, to je s primernimi sredstvi drobiti v manjše dele. Vkljub temu pa domnevamo, da je de-ljivost prvin omejena, to se pravi, da so prvine sestavljene iz drobcev, ki se ne dado z nobenim sredstvom razdeliti v še manjše delčke. Te najmanjše, nespremenljive drobce prvin imenujemo atome. Atomi iste prvine so med seboj popolnoma enaki, atomi različnih prvin pa so različni. S prav malo izjemami atomi ne morejo bivati zase. Navadno se po dva ali več enakih ali različnih atomov združi v novo tvorbo, ki jo imenujemo molekulo. Šele taka skupina atomov je stanovitna. Molekule prvin so sestavljene iz dveh ali več atomov. Kisikovo ali vodikovo kemičnih spojin pa so sestavljene iz različnih atomov. Molekula vode na primer je sestavljena iz enega atoma kisika in dveh atomov vodika. So pa tudi kemične spojine, ko-jih molekule vsebujejo po štiri, šest, sedem in več atomov. Molekule posameznih snovi so silno majhne. Tako je na primer v enem centimetru vodika ali kakega drugega plina 28,-000,000,000,000,000,000, to je 28 .trili jonov molekul, Naziranje o nespremenljivih, med seboj različnih prvinah so najnovejšem času nekoliko oma'jale tako zvane radioaktivne snovi. V uranovem smolnja-ku, ki ga pridobivajo v Jahimo-vu na Češkem, sta leta 1898 zakonska Curie (Kuri) našla prvino radij, ki se neprenehoma spreminja. Zaradi izžarevanja nevidnih, a zelo učinkovitih žarkov radijevi atomi razpadajo in se spreminjajo v nove radioaktivne snovi. Tako na primer se iz radija tvori plinasta prvina helij. Doslej so našii devet različnih snovi, ki so se stopnjema razvile iz radija. Zadnji med njimi sta polonij in svinec. Ker je nedavno Rutherford z radioaktivnimi žarki tudi dušik razkrojil v helij in vodik, je bolj ali manj verjetno, da so se snovi, ki jih imamo danes za prvine, tekom neizmerno dolgih dob .razvile iz ene same prapr-vine, kakor je že pred več nego 2,000 leti domneval Aristoteles. 4. Osnovni zakoni. Kakor se da vsaka kemična spojina s primernimi sredstvi razkroziti v prvine, iz katerih je sestavljena, tako se da tudi iz dveh ali več prvin napraviti kemična spojina. Voda na primer se da razkrojiti v kisik in vodik. Ako pa bi oba plina zmešali in v zmes vteknili tlečo trsko, ki se plina z močnim pokom vnela in zgorela v vodo. Kemično spajanje prvin pa se ne vrši kar na slepo, ampak le po natančno določenih zakonih. Ako sveča gori, njena snov samo navidezno izginja. V resnici se iz nje in zračnega kisika tvorijo nove plinaste snovi, ki tehtajo prav toliko, kolikor tehtata porabljena sveča in kisik. Tudi pri vsakem drugem kemijskemu pojavu je skupna teža vseh snovi nespremenljiva, to se pravi, da z nobeno kemijsko spremembo snovi ne moremo ne pridobiti, pa tudi ne izgubiti. (Zakon o ohranitvi snovi.) Iz klora in vodika se da napraviti solna kislina. Za to rabimo 35.5 težnih delov klora in en težni del vodika. Več, oziroma manj nego 35.5 delov klora bi se z vodikom tudi spojilo v solno kislino, toda v prvem slučaju bi preostalo nekaj čistega klora, v drugem pa nekaj čistega vodika. ' Za solno kislino porabljeni teži obeh prvin bi bili v obeh slučajih zopet v razmerju 35.5:1. Prav tako se samo osmih težnih delov kisika in en težni del vodika spoji v devet težnih delov vode. Kakor v dveh primerih, tako se tudi pri vsaki drugi kemični spojitvi določena teža ene prvine spoji le s popolnoma določena težo druge prvine. (Zakon o stalnem težnem razmerju.) Mnogo prvin pa se ne spaja samo v eno, ampak v več med seboj različnih spojin. Dušik na primer tvori s kisikom pet različnih oksidov: 14 težnih delov dušika in 8 težnih delov kisika da dušikov "Ameriška zgodovina" To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri "Ameriška Domovina" Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. monoksid, 14 težnih delov dušika in 16 težnih delov kisika da dušikov dioksid, 14 težnih delov dušika in 24 težnih delov kisika da dušikov trioksid, 14 težnih delov dušika in 32 težnih delov kisika da dušikov tetroksid, 14 težnih delov dušika in 40 težnih delov kisika da dušikov pentoksid. (Dalje prihodnjič) -O- Originalen oglas. Zamenja se dobroohranjeno havajsko kitaro z dva meseca starim pujskom. Naslov N. N. Iz otročjih ust. Petletni deček, ki je varoval svojega leto dni starega lprat-ca: "Mama, pridite v hišo' Ci-rilček se je vsedel na tangle- foot papir za muhe, pa ne more vstati; blizu njega je pa več muh, ki bi se rade vsedle na papir." Skopi oče. "Mike, pokliči zdravnika, mali Valterček je pogoltnil kanad-^co desetico." Mike: "Never mind, kanadski dime je vreden samo osem Tiskarski škrat. — bistrooki lovec pomeri in centov." sproži, nakar se zvali v prepad — ranjeni planinski osel." Na svobodnem morju. — Amerikanec natakarju na Nerabno hišno orodje. pamiku: "Ali smo že 12 milj (Oglas). Vsled smrti gospo- od suhe zemlje?" darja v družini se proda še do-i Natakar: "Da." . bro ohranjeno leseno prešo za Amerikanec: "Prinesi mi to-stiskanje grozdja in dva vin-1 rej en cocktail, dve viške, tri J ska soda. vrčke piva in štiri steklenice — i šampanjca." Izvrstna reklama. — Tovarnar potovalnemu agentu:, "Povem vam, za moje blago so matere najboljša reklama, iker blago javno kažejo po cesti." Agent: "Kaj pa izdelujete?" "Otroške vozičke." Dober odgovor. Farmar dijaku iz mesta: "Hej, kaj pa iščeš na moji črešnji ?" t Dijak: "Hrošče in gosenice." /S^ The North American Banking & Sayings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAJA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Doklor j« naložen pri nas Vam vloga vodno rila. URADNE URI: Oh delavnikih od ». da S. ▼ soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-JUlJater od C. da 8. pri stranskih vratih, ■reda pt2*r, SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do čass gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Van točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. vv .............................................................................. Za stari kraj Zima se bliia in z mrazom naraščajo potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več kakor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikanci? DENARNE POŠIUATVE so najboljša podpora hi darila. Naša banka ima lastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in zanesljivo, po pošti ali brzojavno, teh po nizkih cenah. Mi tudi dolarje izplačujemo v Jugoslaviji. DENAR IZ STAREGA KRAJA imajo mnogi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od sodftije itd. Mi imamo v teh zadevah številne izkušnje in zato vsakomur lahko ustrežemo. NOTARSKE IN ODVETNIŠKE POSLE oskrbimo mi tako ca tukaj, kakor tudi v starem kraju. Pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice itd. lahko dobite pri nas. Ako rabite v starem kraju zanesljivo in točno odvetniško pomoč. Vam jo lahko oskrbimo. OSEBE IZ STAREGA KRAJA mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim j je vstop po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washingtonn in vse, kar spada zraven. SKUPNO POTOVANJE ZA BOŽIČ v stari kraj priredimo na 4. dec. t. 1. na francoskem parniku "Paris". Potnike bo spremljal uradnik družbe. Potniki naj se priglase čim prej, zlasti nedržavljani, da jim preskrbimo še pred odhodom dovoljenje za povrnitev v An,- rika. Ako želite potovati pred omenjenim datumom, nam pišite po vozni red. Mi zastopamo vse linije in zato lahko ustrežemo. Vse dopise o teh zadevah naslovite na banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd STREET. NEW YORK, N. Y. BIRMA! Najlepša darila se dajejo le za BIRMO .t.>v * 0 Sedaj so: SPECIJALNO ZNIŽANE CENE V FRANK ČERNETOVIH TRGOVINAH K' v » a ♦ Diamantni prstani 18-K belo zlato od $9.00 do $1000 ZAPESTNE URE 14-K pozlačeno in 14-K, 18-K in 20-K solidno zlato. Cene od $8.50 do $150.00 Mcške in deške ure Posebno pripravno za bir-mance, pozlačene z 14-K belim ali zelenim zlatom, kakor tudi solidno zlato od $9.50 do $175.00 Moške in deške zapestne ure 14-K, pozlačene; jamčene 25 let, z belim in zelenim zlatom. Cene od $9.50 do $55.00 Ameriškega izdelka zapestne ure Najboljšega izdelka Elgin, Waltham. Hamilton in Hampton ure, 14-K in 18-K zlate, Krasno birmansko darilo. Cene od $25.00 do $85.00 Pripravil sem še druga posebno lepa darila za birmance in birmanke. Zakaj bi odlašali ali zamudili priliko, ko lahko izberete sedaj najlepše darilo po zmernih cenah. Zapestne urice in žepne ure z verižico so najbolj primerna darila za birmance in birmanke. S tem da boter ali botra svojerriu birmancu najlepše in trajno darilo, s katerim se bodo birmanci spomnili svojih botrov in boterc v poznih letih. Razveselite torej vašega birmanca ali birmanko ž lepo žepno uro ali uro zapestnico. Vse goriomenjeno blago tudi na lahka mesečna odplačila, po ravno istih znižanih cenah Se priporoča domača, znana slovenska tvrdka Frank Cerne 6033 St. Clair Avenue Rand. 465. 930 East 79th Street Penna 999. ...................................."""'........................................................ tOa "GLASILO K. S. K. JEDNOTE« ____Izhaja vsak torek. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote y Združenih driavah ameriikih. 0117 St Clair Avs. Uredništvo in apravniitvo: Telefon: Randolph 3012 CLEVELAND, OHIO. Za Slane, na leto_________ Za netlant _____________________ Z> inozemstvo _____ Naročnina. ...$0.84 „„...$1.60 ........$3.00 OFFICCIAL ORGAN of the CRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesday OFFICE: 0117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO. O važnosti fraternalizma. Fraternalizma (bratstva) ne morete nikdar zmeriti in ne natanko presoditi. Njegovih velikih sadov ne more človeška modrost opisati, in ne človeška roka prešteti. Njegove blagre je mogoče zabeležiti samo v Spominsko knjigo dobrih del, ta dobra dela so: lajšanje trpljenja, tolažba potrtim srcem, pomoč revnim in zapuščenim v sili. Iz tega lahko razvidimo, da je fraternalizem sovražnik bede in človeškega trpljenja; isti se kaže v milosrčnosti in ljubezni do bližnjega; pomoč in usmiljenje sta njegova stalna spremljevalca na vseh potih in v vseh krajih zemlje, kjer se ljudje med seboj imenujejo brate, dasi-ravno so na tisoče milj drug od drugega oddaljeni. Fraternalizem jih uči, da morajo drug drugemu pomagati pod okriljem kake bratske organizacije. Ljubezen do bližnjega je ena izmed najbolj važnih božjih zapovedi; fraternalizem je pa oni činitelj, ki to ljubezen razširja. Najbolj blago delo na svetu izvršuje oni, ki rad pomaga svojemu bližnjemu sobratu v stiski/in potrebi. Pravijo, da je žalovanje za našimi blagopokojnimi edino žalovanje, katero je težko mahoma opustiti in pozabiti; toda fraternalizem skuša tudi tako žalost ublažiti in zmanjšati. Naša K. S. K. Jednota je ustanovljena na podlagi pravega krščanskega fraternalizma; pristopajte torej vanjo in agitirajte za njo! >. ALI STE ŽE POMISLILI? Marsikdo izmed vas je morda že izdelal načrte, kako bo svoje otroke izšolal. Kako si bo postavil lastno hišo. Kako si bo prihranil denar za svoja stara leta in otrokom za dedščino. Toda načrti sami večkrat goljufajo človeka. Kaj bo z isti mi, če se vam naenkrat vsi ponesrečijo in izjalovijo? Vi lahko umrete, jutri, drugi mesec, prihodnje leto. V tem slučaju bodo morali vaši otroci pustiti šolo in iti v- tovarno delat za nizko plačo. Vaša žena ne bo mogla več doma delati in skrbeti za dru žino; treba ji bo jti kamjia delo, da bo preživljala svoje drage, osirotele otroke. • •■ • Kdo bo plačal obresti dolga na vaši hiši? Kdo bo plačal pogrebne stroške in druge račune? Radi tega bodi previden. Ce si že član K. S. K. Jednote, bodi pod njenim okriljem do smrti. Nikdar ne dopusti, da bi tvoj zavarovalninski certifikat propadel ali postal brez veljave Ce mogoče, skušaj ta certifikat zvišati. -O- Ameriška petrolejska industrija. Začetek petrolejske produkcije. Težko si je predstavljati moderno življenje brez petroleja in produktov, ki se iz njega pridobivajo. Petrolej preskrbuje gonilno silo za dvajset milijonov ameriških avtomobilov in mažo za iste, kakor tudi skoraj za vse druge stroje, ki jih rabimo za produkcijo ali promet. Ljudje so že zdavnaj znali za kameno olje, ali njegova današnja raba je nekaj »povsem modernega. Leta 1848 je neki lekarnar v Pittsburghu začel nabirati količine petroleja iz nekega slanega studenca v Ta-rentum, Pa., in ga prodajal kot "naravno zdravilo'' po 50 centov. Leta 1854 je bila organizirana Pennsylvania Rock Co. in vzorec pennsylvanijskega petroleja je bil predložen slovitemu kemičarju, profesorju Benjaminu Silliman na Yale univerzi. Ta je analiziral vzorec in pokazal, da se razni produkti, ki se nahajajo v petroleju, morejo vporabljati kot olja za razsvetljavo, olja za mažo in olja za plin. Blizu kraja Titusville v Pennsylvaniji je upravitelj zgornje družbe, Colonel E. L. Brake, dal izvrtati prvo vrelo petroleja. On je izumil tudi metode vrtanja, ki so še danes petrolejska polja v Oklahomi in severnem Texasu; v zadnjih le tih pa je produkcija petroleja bila velika v južnem delu Texa sa, v Californiji in Wyomingu Združene Države so največji producent petroleja na svetu; skoraj 65 odstotkov svetovne zaloge petroleja prihaja iz Združenih Držav. Mehika prispeva približno 25 odstotkov skupne ga svetovnega produkta in Ru sija ob predvojni produkciji je tretja na vrsti. Kaj je petrolej? Beseda "petrolej" izvira iz latinskih besed "petra (kamen) in "oleum" (olje), pomenja torej "kameno olje." To olje se nahaja v ogromnih količinah pod površino zemlje in njegova zgodovina je skoraj ista kot ona premoga, ki je — kakor se smatra — preostanek prazgodovinskih rastlin. Bujno prazgodovinsko rastlinstvo je bilo preplavljeno in plasti kamenja in prsti so se sčasoma nakopiči le nad močvirji. Kemični vpliv vročine in pritisk zgornjih pla sti na ostanke rastlin, kakor tudi na ostanke teles rib in drugih rporskih živali, sta v teku tisočerih let povzročila razkroji-tev, tako da je iz teh ostankov rastlin in živali preostala tekoča zmes raznih spojin ogljika in vodika, takozvanih hidrokar-bonov. Plast škriljevca (shale) ki se navadno nahaja nad na- v rabi. Tekom nekolikih let kasneje izvrtali so mnogo dru-slago premoga, je tekom stole-gih' vrel v isti pokrajini in sko- ti j obvarovala premog pred raz-zi mnogo let je Pennsylvania padom, in ta škriljevec ni niče-prednjačila na polju petrolej- sar drugega nego trdopečeno ske produkcije. Tekom zadnje- blato ali ilovica. Ista stvar se ga desetletja prejšnjega stolet- je zgodila z petrolejem; olje je ja pa se je našlo mnogo olja bilo obsorbirano v debele nasla-tudi v državah Ohio in Indiana; ge škriljevca ali peska in zgor-tako prvih desetih let tega sto- nja plast apnenca ali škrljevca letja pa so se razvila velika je preprečevala njegov izpuh. Na tak način so se za našo rabo ohranile globoko pod zemljo ogromne luže olja, v količini milijonov sodov. Petrolejski produkti. Kameno olje ali petrolej je komplicirana snov. Prvi ljudje,, ki so vrtali za olje, so komaj imeli pojem, koliko čudo raznovrstnih bogastev jim je nudila ona rjava ali zelehkasta tekočina. Iz surovega olja, ki prihaja iz podzemlje, izgotavlja se približno 250 poglavitnih produktov. Ako pa bi hoteli všteti tudi vse kemikalije in medicine, ki se iz njega izgo tavljajo v manjšem obsegu, število vseh produktov iz petroleja bi se moralo ceniti na približno 500. Še par besed o rabi besede ''petrolej." V starem kraju smo bili navajeni nazivati "petrolej ^ oni produkt, ki se tukaj zove kerozin. Kerozin pa j6 le eden izmed glavnih produktov, ki se izgotavljajo iz petroleja; zato raba besede "petrolej" za kerozin ni natančna. Petrolej je surovo kameno olje, kakor ga pridobivajo iz podzemlje; v Evropi, zlasti na Ruskem, se za isto rabi tudi beseda "nafta, dasi se ta izraz rabi tudi v drugem pomenu. V Ameriki se petrolej v vsakdanjem življenju naziva skratka "oil" (olje), pri čemur se seveda misli le na surovo kameho ali mineralno olje. Toliko radi jasnosti. Nekateri izmed poglavitnih in bolj navadnih produktov, ki se pridobivajo iz petroleja, so gazolin, kerozin. raznovrstna mazilna olja (lubricating oils), parafinski vosek, asfalt in koks. Nekatere snovi, ki so zapopa-dene v petroleju, so plini, dru ge pa tekočine in zopet druge so solidne snovi. Lažje sesta vine zavre jo ob nižji tempera turi; zato je mogoče destilirati iz petroleja ene sestavine za drugo, s tem da se petrolej zavre in temperatura postopoma zviša. Najlažji sestavina petroleja je plin "methane," ki je kemična spojina -enega atoma ogljika in štirih atomov vodika. Gazolin je tekočina, ki vsebuje od pet do deset atomov ogljika, kerozin pa je tekočina, ki vsebuje od 10 do 15 atomov ogljika (carbon). Kako se petrolej pridobiva iz podzemlja? Najprej mora izurjen geolog (zemljeslovec) proučiti lego in kakovost zerheljskih plasti v do tični pokrajini in izjaviti svojo sodbo, da-li je mogoče, da se v podzemlju nahaja petrolej. Vsa ka petrolejska družba ima i svoji službi tudi takozvane "skavte;" ti pošiljajo svoji družbi poročila o vsakem vrta nju, ki se vrši v novi pokrajini in naznanjajo, da-li se je posre čilo najti olje ali ne. Navadna praksa v Ameriki je ta, da si oni, ki hoče vrtati za olje, za gotovi zakupno pogodbo (lease) od lastnika zemljišča; tako pogodba daje najemniku pravico do vsakega olja ali plina, ki bi se našel v podzemlju, in navad no zagotavlja lastniku gotov odstotek, ki v splošnem znaša osminko produciranega olja ali plina. Ko se je sklenilo vrtati vrelec v določeni točki, treba je naj prej dobiti potrebni materijal na lice mesta, kar je dostikrat precej težka stvar, kajti vse priprave za vrtanje globokega vrelca utegnejo tehtati od 150 do 200 ton. Producent zgradi ono žerjavnico (derrick) v obli ki stolpa, ki je tako značilna na petrolejska polja. Ta stolp se iz podstavka kakih 20 kvadratnih čevljev dviga v zozujpči se obliki do višine 80 do 95 čevljev, tako da površina na vrhu znaša le približno štiri in pol kvadratnih čevljev. Vrtati vrelec stane mnogo denarja. Ako se naslaga petroleja nahaja blizu površine, utegne vrtanje stati le $3,000 do $4,000, ali vrtanje do globočine 2,000 ali 3,000 čevljev stane mnogo več, dostikrat do $20,000 in $40,000 in v nekaterih slučajih celo $100,000. In seveda nikdar se ne more pričakovati z gotovostjo, da se zares zadene na olje. Povprečni človek si pod be sedo "petrolejski vrelec" (oil well) predstavlja nekako kipe čo vrelo, iz katerega izbruhe desettisočero sodov petroleja na dan. Taki vrelci (gusher) so jako redki; večina naše produk cije prihaja iz malih vrelcev, ki prinašajo od enega do 50 sodov petroleja na dan. Povprečna produkcija za vrelec je v tej deželi približno pet sodov na dan. Prevažanja olja iz vrelcev. Ena izmed velikih preglavic mlade petrolejske industrije je bila vprašanje prevažanja surovega olja iz vrelcev v rafinerije, kjer se petrolej distilira v razne produkte. Najprej se je to vršilo potom vozov in železniških vagonov. V prvih časih industrije je bilo za prebivalce v pennsylvanijskem petrolej skem okraju nekaj vsakdanjega videti tisočero konjskih pripreg, ki so se po blatnih cestah in dostikrat preko poljan s težavo in počasi vlačile voz kakih pet ali šest sodov petroleja. Leta 1860 je general Karns, ki je bil lastnik nekega vrelca, prišel na misel, da bi se olje pumpalo skozi cevi iz vrelcev in rafinerije. Ta sistem prevažanja se je od tedaj' jako izpopolnilo in razširilo. Olje teka po cevah v povprečni hitrosti dveh in pol do treh milj na uro. Leta 1921 so se morda štiri petine vsega petroleja, produciranega v Združenih Državah, prevažalo potom cevnih prog (pipe lines). Ta način prevažanja prihranja mnogo na stroških produkcije, brez njega cena petrolej ski h produktov bi bila mnogo večja. Prevažanje potom cevi stane približno 40 odsto manj kot ono potom že-, leznic. Pcprej je znašal strošek' za prevažanje enega soda petroleja potom konjskih pripreg $1 za vsako miljo, dočim strošek za pretakanje petroleja potom cevnih prog znaša približno šest centov na miljo za vsak sod. Prevažanje potom cevi je torej postalo 1,600 krat bolj cenejše. Skupna dolgost vseh petrolej-skih cevi znaša kakih 1,500 milj; to cevno omrežje pokriva vse pokrajine, kjer se petrolej producira. Ravno kakor železnice se te cevne proge nahajajo pod oblastjo meddržavne trgovske komisije (Interstate Commerce Commission), ki določa cene prevoza po teh ceveh. Petrolej se tudi prevaža po železnicah v posebnih jeklenih vozovih, takozvanih "tanks," ki jih je vsak že videl v tovornem vlaku. Cevne proge prevažajo navadno le surovo olje, dočim železnice prevažajo vse vrste petroleja in njegovih produktov manjših količinah. Vsak posamezni tank drži od 6,000 do 12,000 galon. Kako pa se ameriški petrolej ki se rabi po vsem svetu, prevaža v inozemstvo? Toliko surovo olje, kolikor rafinirani produkti se izvažajo do vseh koncev sveta v posebno zgrajenih ladijah, "oil-tanker," ki so pravcat ploveči čeber; lahko je spoznati te čudne ladije z dimnikom zadaj proti krmi. Olje se naklada in razklada potom pump. Povprečna tonaža take ga "tankerja" znaša 8,000; naj večji tanker na svetu, John D. Archbold, pa nosi 20,000 ton; Tankerji tvorijo važen del ameriške trgovske mornarice. Največji njihov brodolastnik je Standard Oil Co. of New Jersey, ki lastuje 57 tankerjev. Distilacija petroleja. • Surovi petrolej je treba izči-stiti (rafinirati) potom destilacije. Kakor smo poprej omenili, je petrolej zmes raznih snovi. Lažje snovi se destili-ja ob nižji temperaturi, težje snovi ob višji temperaturi. Petrolej se zato kuha v posebnih kotlih, in se poedini sestavine izločujejo potom destilacije ob raznih temperaturah. Najprej se destilirajo plini, nafta (lahko izpahljivo olje) in gazolin. Ko so se te snovi izločile iz petroleja, je kotel dosegel temperaturo približno 400 stopinj Fahrenheita. Vrelišče sestavin, .ki se pridobivajo potom večje vročine, je previsok, da bi se te snovi vporabljale za gazolin zvišanjem temperature prihaja po gazolinu na vrsto kerozin, ki vsebuje več ogljika kot gazo-lina. Distilacija se nadaljuje, dokler se ne doseže temperatura 700 stopinj, -ko se prido bivajo druge snovi, kot destila-te parafina, ki vsebujejo parafinski vosek in iz katerih izvira večina mazilnih olj. Srednje kontinentalni petrolej oddaje približno štiri odstotke plina, 25 dotostkov gazolina in nafte, 15 odsto kerozina, 40 odsto plino-vega olja (gas oil), 12 odsto parafina in mazilnih olj in štiri odsto koksa. Gazolin in mazilna olja S tolikimi avtomobili v Zdru ženih Državah — po en avtomobil za vsakih pet prebivalcev — se ameriško občinstvo seveda največ zanima za vprašanje ga zolina. Sama destilacija petroleja ne bi mogla niti od daleč preskrbovati vse avtomobile zadostno količino gazolina; kajti, kakor smo omenili, so v petroleju izvirno nahaja le 25 odsto gazolina. Gazolin pa se dandanes večinoma pridobiva iz razmeroma neporabnega plino-vega olja (gas oil), ki tvori 40 odstotkov petroleja. Način kemičnega pridobivanja gazolina iz težjih olj je bil iznajde.n leta 1912 od kemičarjev Standard Oil družbe v Indiani in nosi ime "cracking." Olje se drži nekoliko ur pod visoko temperaturo in se vretje preprečuje potom težkega pritiska. Ako temperatura olja znaša čez 700 stopinj Fahrenheit, se moloku-li (najmanjši delci) olja vsled vročine zatresejo s tako silo, da se zdrobijo v manjše molekule. Tako se hidrokarbon, ki ga plinovo olje vsebuje, obstoječi iz 20 atomov ogljika in 42 vodika, zdrobi v dva molekula, od katerih vsak vsebuje po 10 atomov ogljika, ali pa celo tri ali več molekul od šest do sedem atomov ogljika. Na tak način se molekul, ki je poprej zavrel ob tako visoki tempera turi, da je spadel v vrsto plino-vega olja, zdrobi v molekule, ki so primerne za gazolin. To je v glavnem proces, ki je znan pod imenom "cracking" in ki je toliko povečal zalogo gazolina ter tako prispel k razvoju avtomobilstva. Mazilno olje (lubricant) je tudi petrolejski produkt, s katerim je avtomobil seznanil milijone ljudi. Morda 99 odstotkov vseh umetnih maž izvira dandanes iz petroleja. V prejšnjih časih so mazali stroje z živalsko mastjo ali rastlinskim oljem. Toda te maže so podvržene počasni oksidaciji in postanejo žaltave, kar ima slabe posledice na kovine in stroj. Ko so odkrili petrolej, je večja brzina Strojev že komaj bila mogoča ob rabi živalskih in rastlinskih mazil. Daljni ra-voj mehanike je bil le mogoč z vporabo mineralnega olja. Prehod iz živalskega in rastlinskega olja na mineralna olja kot mazila je bil revolucionaren in se nekje ni izvršil brez težkoč. Nekatere masti in olja, ki so jih rabili poprej kot mazila, so bila jedljiva, kot kokosovo olje in tolšča, in delavci so dostikrat rabili ta mazila tudi za zabele. Strojevodje vla-čilnih čoinov na Renu niso hoteli vporabljati amerikans^o mineralno olje, ko so poskusili cvreti ribo v tem olju. Delavci v italijanskih tovarnah so se zgražali nad pennsylvanijskim mazilni moljem, ko so ga poskusili kot zabelo za svoje solate. Petrolejske družbe. Rafinerije se v glavnem nahajajo blizu morja in drugih vodnih cest, od koder se produkti ameriške petrolejske in- dustrije izvažajo v vsak kot in konec sveta. To ni prav nič pretirano. Potniki v najoddalj-nejšfh krajih sveta so v svojih potopisih omenili čolne divjakov,. zakrpanih s ploščevinami iz kant ameriškega petroleja. Ogromen kapital je investiran v industrijo, ki jo vodijo velike korporacije. Oglasi na postajah za gazolin in garažah so populizirale njihovo ime, dasi vsakdo se seveda takoj ne zmi-sli na to, da na primer toliko oglašena beseda "Secony" je le skovanka iz začetnih črk San-dard Oil Co. of New York. Druge velike petrolejske korporacije so Standard Oil Co. of New Jersey, Standard Oil Co. of Indiana, Standard Oil Co. of California, Tide Water Associated Oil Co., Marland Oil Co., Vacuum Oil Co. in Texas Oil Co.' Petrplej bo kmalu zmanjkal. Kaj pa bomo počeli, ko bo zaloga petroleja popolnoma zmanjkala? Znanstveniki federalne vlade so izračunali, da bodo vsi znani vrelci petroleja izčrpani tekom dvajsetih let. V daljši bodočnosti bo veda pač morala iznajti nove vire za gonilno silo in za mazila. Drugače vsa moderna mehanična civilizacija propade. V bližji bodočnosti bo prva odporaoč obstajala v tem, da bodo kemičar-ji razvili ekonomično obdelovanje velikih naslag kamenja, ki se zove "oil shale" (oljni škriljevec). V državah Colorado in Utah imamo cele gore tega kamenja in v sami državi Indiani se nahaja čez 450 bilijonov ton istega. Ta škriljevec je prežet z neko solidno orga-nično snovjo, zvano "kerogen," ki je slična asfaltu ali vosku. Ako se ta snov zagreje, spreminja se v olje. Ta kamen oddaja po deset do petdeset galon olja za vsako tono, tako da se bo iz "oil shales" končno pridobivalo več gazolina kakor iz petroleja. Toda stroški izkopavanja, zmečkanja in ogrevanja tolikih ton večinoma neporabnih skal so dandanes še previsoki, da bi "shale oil" mogel že sedaj konkurirati s petrolejem. Treba pač iznajti nove, bolj ekonomične metode pridobivanja. -o- GOVOR ŠKOFA SCHREMBSA Dne 11. oktobra t. 1. je bila otvorjena v Milwaukee, Wis., šesta redna letna konvencija Zveze katoliških žena v Ameriki, koje duhovni vodja je naš clevelandski škof Jos. Schrembs Znano je, da velja naš škof Schrembs med Amerikanci za enega izmed najboljših govornikov; zato so pa tudi razni listi priobčili njegov značilen govor povodom otvoritve gori navedene konvencije. Govornik si je izbral za jedro svojega govora današnje razmere civilizacije v Ameriki, katero ogrožajo razna moderna zla. Ce ne bo Amerika ustavila nava4 materijalizma in propadanja morale, ki polagoma iz-podkopava našo civilizacijo, bo tudi enkrat propadla kakor je propadla stara grška in rimska država. "Katoliška Cerkev naj bi v teh resnih časih postavila veliko obrambno steno tudi v Ameriki, da reši narod pogina. Proč doktrino o porodni kontroli, svobodni ljubezni in z vsemi drugimi modernimi zli! Dokler se ne bomo pod streho in okriljem Cerkve« popolnoma organizirali, ne moremo upati na rešitev problemov, katere nam je sv. Cerkev in vera v miru pri nesla. "Mi živimo v dobi, ko se oblasti sploh dosti več ne vpor števa. Nekaj modernistov je vstalo, ki hočejo izpodkopati korenine naše civilizacije, družine, države in%Cerkve. Ti reformatorji sovražijo organizirano družbo, vlado in vsako vrsto postave ter reda. "Da bi to dosegli, širijo doktrino o svobodni ljubezni. Ti ljudje so Boga zavrgli iz človeške družbe; ti ljudje skušajo spraviti male otroke z zemeljskega površja. "Naša civilizacija brez Boga dviga kvišku smrdljiv dim materijalizma, polnega raznovrstnih zločinov in umorov, ki so dandanes bolj na dnevnem redu kot sploh kdaj poprej. Na javnih odrih se kaže samo uma-zanost. "Problemi med moškim in ženskim spolom so postali že naravnost divji, ker manjka samospoštovanja; to je vzrok, da postajajo ljudje hujši od divjih zveri. "Le poglejmo nazaj na zgodovino Rimljanov, ki so si hoteli z njih moderno civilizacijo podjarmiti ves svet, končno so pa propadli. Ako res ne bo — kakor sem že rekel — katoliška Cerkev ustavila ogrožajočega materijalizpra in modernizma bo enkrat Amerika tudi propadla." -o- NEKAJ PODATKOV O AMERIKI Težko bi bilo natanko opisati vse zanimivosti Združenih Držav ameriških; o tem je nedavno priobčil detroitski list "Dearborn Independent" nekaj sledečih podatkov: Ker je v Ameriki največ telefonskih aparatov na vsem svetu, se po telefonu sleherni dan izpregovori nad 50 bilijonov besed. Da so Amerikanci radi čisti in umiti, nam kaže dejstvo, da izdajo letno en bilijon dolarjev samo za milo. Amerikanci radi nosijo slamnike, katerih se največ impor-tira iz Italije. Ker je pa ie-tos vsled povišane carine izvoz slamnikov zelo padel, je bilo nad 100,000 slamnikarjev v Italiji brez dela. Naše največje mesto New York porabi v enem letu toliko živil, da bi ž njimi lahko na-ix)lnili vlak vozeč iz Kube do A laske. Lansko leto 1. maja se je preselilo nad štiri milijone družin, ki so plačale približno 60 milijonov dolarjev za selitvene stroške. Januarja, februarja in marca tekočega leta so Amerikanci pokadili okrog 20 milijard cigaret. Amerikanci pobijejo razne kuhinjske posode letno v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Za prežvekovalni gum in sladkorčke se zmeče v prodajne aparate do 100 milijonov penijev ali centov vsak dan. -o- Proži svojo roko tudi dobrodelnosti; vedno stisnjene pesti se lahko krč loti. Kdor bi hotel živeti v popol nem miru, bi moral biti slep in mutast. • Bolj umestno je na svoje otroke gledati in paziti kakor l>a o njih govoriti. Kdor je zdrav in brez dolga se lahko prišteva k mladeničem in bogatinom. Resnica je, da plešasti samci nočejo radi v prvi klopi v cerkvi sedeti. Ce so pri lenemu zetu že vsa druga sredstva odrekla, pokličite še njegovo taščo, pa ga bo iz postelje spravila. "Ce bi ljudje le vedeli, kako hitro Severa's Esko ozdravi srbeče kožne izpahke, tedaj sem prepričan, da ne bi ničesar druzega rabili," piše Mr. Mike Dzedzei, Pellston, Mich. "Trpel sem mesece na srbečih kožnih izpahkih, in upirali so se vsakemu zdravljenju, dokler nisem naročil Severa's Esko. Po prvem namazanju je srbež odnehal, in v kratkem času je bila moja koža ozdravljena." Kupite 50 centov steklenico od vašega lekarnarja. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. UrttMTlNm t Jolietn, lit, do« 2. državi Illinois, do« _ ____ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICXGr. it. 1'lmi. na au«. 9 26. Smrtnine Poikodnine Cenrt. bol. podp. Onem. pudp. Odprav. 1....................S 560.05 .........................$ 100.00 2.................... 914.05 .. .S 1,000.00.... 200.00........................$100.00 3.................... 236.07 .......................... 50.00 4.................... 277.53 .... 300.00.......................£ 115.00 5.................... 304.76 7.................... 1,118.93 1,500.00.... 50.00.. 132.00 8...... 10...... 11...... 12...... 1 3...... 1 4_____ 1 4...... 1 5...... 1 6...... 17...... 20...... 21...... 2 3...... 2 4...... 2 5...... 2 9...... 3 0...... 3 2...... 3 3...... 38..... 3 9...... 4 0...... 4 1...... 4 2...... 4 3...... 4 4....... 4 5....... 4 6...... 4 6...... 4 7...... 5 0...... 5 1...... 5 2....... 5 5....... 5 6....... 5 7....... 5 8______ 5 9....... 60....... 61...... 62....... 6 3....... 6 4....... 6 5...... 65...... 6 9....... 7 0...... 72....... 7 4....... 7 5....... 7 7...... 7 8....... 7 9....... 7 9...... 8 0...... 81....... 8 3....... 8 4....... 8 5....... 8 6....... 87...... . 88....... 9 0...... 9 1...... 9 2...... 9 3....... 9 4...... 9 5...... 9 6...... 9 7...... 9 8...... 101...... 10 3...... 10 4...... 10 5...... 108...... 10 9....... 11 0....... 111...... 112...... 113...... 11 4...... 11 5...... 118...... 11 9...... 12 0...... 121 50.00 108.50 241.50.................... 5300.00 125.00 39.00 31.00 190.63 ......................... 550.00..... 28.12 180.12 .......................... 500.00.... 405.55 .... 1,000.00 91.01 445.93 ......................... 150.00.... 388.99 .......................................... 75.00 165.55 .... 1,000.00. .. 100.00 40.68 .............................................. 243.85 179.55 .... 200.00........................ 217.06 ......................... 200.00.... 6.49 1,243.77 .............................................. 352.50 914.37 .......................... 300.00 423.78 ............................................. 361.00 120.36 .............................................. 103.00 230.86 200.66 ......._......................................................... 50.00 22.44 161.78 .............„........... 50.00 , 354.60 .......................... 50.00.... 193.50 388.46 .... 1,000.00............................................ 50.00 178.81 344.79 ................................................................................ 300.00 115.92 .............................................. 22.00 137.23 114.73 182.06 490.87 95.67 422.80 .......................3.................... 31.00 198.42 ............................................. 96.00 470.77 .... 2,000.00...........-........... 209.00 580.11 .... 1,000.00........................ 102.00 138.01 .............................................. 120.50 Izplačali: Posmrt-nine ...............................„...........................................$16,200.00 Poškodnine ........................................................................................................................................................4,975.00 Centralne bolniške podpore ...........-.........................................6,704.50 Onemogle podpore ............................................................................................................................350.00 Odpravnine ........................................................................................................................................................600.00 Dolgotrajne bolniške podpore ..............................................................................20.00 Upravni stroški ......................._......................................................................................3,239.65 582.86 . 84.93 195.22 41.52 507.83 308.73 365.89 310.18 66.13 147.50 275.60 131.78 1,000.00....................... 83.00 100.00 500.00 100.00.,. 49.00 300.50 97.50 123.................... 179.62\, 79.95 ................................................................ 50.00 260.30 440.37 .......................... 100.00 151.66 132.54 391.39 310.62 62.79 34.49 .............................................. 43.00 189.89 .........................: 100.00.... 74.00 151.88 ................1............................. 45.00 166.25 .......................... 100.00 104.81 ............................................. 30.00 69.38 173.36 170.80 .......................... 100.00 473.43 .............................................. 126.00 75.35 156.28 ........................................................... 96.50 74.49 .............................................. 16.00 90.29 .......................... 100.00 261.43 .............................................. 23.00 328.96 ............................................. 111.50 227.39 79.17 283.14 85.97 ............................................. 24.00 267.10 .............................................. 44.00 264.31 .......................... 100.00.... 90.00 172.64 ..._.!............-......................... 50-00 195.55 .............................................. 85.00 143.11 191.69 .......................... 100.00 36.39 72.01 ....................100.00 379.86 .........................: 175.00 51.55 15 6........... 15 7........... 168........... 160........... 161.......... 162.......... 163........... 164.......... 165........... 166.......... 16 7........... 16 8........... 16 9........... 17 0........... 17 1........... 172........... 17 3........... 17 4........... 17 5............ 17 6........... 17 7........... 17 8............ 17 9............ 18 0............ 181............ 393 99 223.Q8 ZSZZZZ'Z".....loaoo §00.00...................... 111.00 44.00 66.50 ... 1,200.00.... 100.00 1,000.00.... 100.00 100.00 60.00 143.00 99.00.. 35.00 18.50 82.00 50.00 34.85 66.77 82.94 774.65 769.17 253.50 128.39 62.98 14.53 253.67 .............................................. 314.50 814.32 ...j......'.........-...... 100.00.... 584.00 52.28 100.08 .......................... 100.00.... 213.59 ................................'.............. ®.....................-t.....-........... 48.90 t... 1,000.00 200.00 IsLCI.......... 23.23 75.92 ............................. 14.40 102.20 ............................... ..................................... 100.00 18 2.................... 25.00 18 3.................... 37.67 18 4.................. 53.72 18 5.................... 55.22 .............................................. 118.00 18 6................... 11.20 18 7.................... 45.08 .......................... 100.00.... 31.00 18 8.................... 93.55 .............................................. 198.00 18 9.................... 52.75 18 9.................... 45.50 19 0.................... 72.84 .............................................. 79.00 19 1.................... 150.00 .............................................. 44.00 19 3.................... 131.66 .............................................. 25.00 19 4.................... 43.16 195...^.............. 31.70 19 6................... 72.70 .............................................. 61.00 19 7.................. 48.76 ............................................. 12.00 198.....'............... 91.62 .............................................. 15.00 199.................... 71.(K 200.................... 11.95 20 2.................... 41.29 .............................................. 127.00 20 3.................... 28.82 20 4.................... 15.70 20 5.................................................................................. 62.00 20 6.................... 126.84 20 7.................... 37.11 .............................................. 32.00 20 8.................... 88.90 .............................................. 84.00 0 9.................... 13.73 1 0.................... 39.29 73. Dolgotrajna boln. podpora $20.00. Skupaj..............$33,226.27 $16,200.00 $4,975.00 $6,704.50 Preostanek 1. septembra 1926 .......„.....................................................$1,535,097.37 Prejemki tekom meseca septembra 1926. Prejeli od društev ...............................................................$33,226.27 - Obresti ..................„.............................................................. 3.259.04 Najemnina za sept. 1926, plačal Ernest Modic, Laurim, Michigan............-........................,..... $350.00 $600.00 Izplačali: Posmrtnine .............$ 288.00 Za prest med čl...............63.00 Nagrade .............................30.00 Upravni stroški ______________________95.00 15.00 $36,500.31 36,500.31 Skupaj _______________________$ 476.00 $1,571,597.68 $32,089.15 32,089.15 Preostanek 30. septembra 1926.........................................................$1,539,508.53 Joliet, ,111., I! okt. 1926. -0- FINANČNO POROČILO Mladinski oddelek za mesec september, 1926. 30.00 124.......- '124......... 126......... 12 7.......... 12 8......... 13 0......... 13 1......... 13 2.......... 13 3......... 13 4......... 13 5......... 13 6......... 139......... 13 9......... 14 0.......- 143-------- 144... us::::.............. i».u 30.08 14.49 25.41 224.23 ....................... 100.00 90.04 13.77 248.22 ............................................ 27.00 151.51 ......................................72.00 47.33 .... 400.00. .. 100.00. .. 93.00 133.13 ............................... 28.00 190.04 ............................................. 18.00 136.28 7*7.11 88.86 33.00 60.43 292.04 14 6......... 14 7......... 14 8......... 15 2......... 15 3......... 15 3........ 15 4....... 406.19 ......................... 325.00 101.25 199.13 113.62 .... 1,300.00.... 100.00 206.92 200.53 .............................—......- 220.50 24.82 Dr. Št. 1 _ 2 .... 3 .... 4 _.. 5 .... 7 .... 8 .... 11 .... 12 .... 13 .... 14 __ 14 _ 16 .... 17 .... 20 .... 21 . 23 .... 25 _ 29 30 .... 33 38 .... 40 .... 41 .... 42 43 44 _ 45 .... 47 46 „ .... 50 _ 51 _.. 52 _ 55 ... 56 ... 57 58 ... 59 60 -. 61 -62 ... 63 64 ... 65 __ 65 _ 69 ... 70 72 _ 74 ... 75 _ 77 _ 78 _ 79 ... 79 _ 80 _ 81 _ Plač. svota ...$ 46.00 63.90 12.00 9.60 8.55 61.65 12.45 9.75 24.60 3.00 7.20 7.20 2.70 .60 12.45 5.70 6.15 33.30 75.90 10.65 12.30 14.90 6.30 11.70 46.95 2.25 9.75 3.00 7.80 2.40 2.40 30.90 2.10 27.60 6.00 25.80 20.85 1.65 23.85 2.25 20.85 3.75 40.05 17.55 17.65 17.55 „ 1.20 4.05 18.00 4.50 1.60 21.00 25.05 12.90 13.05 18.30 19.05 83 84 85 86 87 88 90 91 92 93 94 95 98 101 103 104 108 109 110 111 112 113 115 118 119 120 123 126 127 128 130 131 132 133 134 135 136 139 140 143 144 145 146 147 148 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 1T2 173 174 175 176 177 178 180 182 183 184j 185 187 188 189 189 190 191 193 194 195 196 197 198 202 204 206 207 16.05 3.75 6.15 6.30 1.20 1.50 1.65 6.90 3.30 3.45 <30 1.65 2.85 4.20 1.35 1.35 1.80 3.75 2.40 .95 . 1.50 7.65 » .4.80 2.25 .45 1.05 10.80 2.70 Skupaj _____________.L.____$ 1,714.90 Preost. 1. sept., '26 $54,279.06 Prejeli od društev .... 1,714.90 Obresti ____________________ 921.64 Skupaj $56,915.60 Preost. 30. sept. '26 $56,439.60 Josip Zalar, glav. tajnik. LE TAKO NAPREJ V par vrsticah želim napisati častitke našim krajevnim društvom v počast in spodbudo za njih neumorno sodelovanje pri nabiranju novega članstva za našo Jednoto. Nikoli ne bi pričakoval, da je 1.20 mogoče v teh časih še vseeno I.80 pridobivati nove moči v naše 9.45 vrste, ker smo šele nedavno 13.50 konvenčno kampanjo zaključili. 10.35 V št. 41 "Glasila" vidim ce-.90 le kolone imen novo pristoplih 6.15 tekom septembra; v tem so se 2.85 osobito odlikovala sledeča žen-6.45 ska društva: St. 162, 196 in 29.40 208. To mi daje veliko upa-2.55 nja, da bo šla naša prostovolj-7.95 na kampanja neomejeno naprej. 4.80 V teh časih nisem pričakoval 7.65 drugega nego počitnic, kajti za 9.75 dobo konvencije in po minulih 25.95 kampanjah res ni bilo pričako-12.15 vati kakega napredka. Ker pa 9.45 se društva še vseeno zavedajo, 22.05 in novo članstvo še naprej pri-12.00 stopa, je to znamenje, da je na-3.60 ša K. S. K. Jednota sedaj pri-9.30 šla na pravo pot napredka, s 6.30 katerim bo korakala neumorno L65 naprej do svojega cilja. • 5.70 Bratje in sestre krajevnih 23.85 društev! LE TAKO NAPREJ! 13.80 Ni je slovenske organizacije, da .75 bi bila vrednejša delati za njen 15.75 napredek nego je naša K. S. K. 2.70 Jednota. Naj vam bo v čast 2.10 to delo, katero vršite za njo! 13.20 V K. S. K. Jednoti se moramo 1.80 združiti vsi, ki mislimo sloven-1.35 sko, katoliško in narodno. V 10.50 čast nam mora biti zavest, da 8.70 smo udje prve in najstarejše 9.45 slovenske organizacije, ki se da-8.10 nes lahko ponaša, da je najbolj .75 svobodna in da ima najboljše 1.80 razrede; da lahko stopi v njo 22.95 vsak zaveden Slovenec ali Slo- II.05 venka, ki se ne sramuje svoje-37.35 ga verskega prepričanja. 16.90 Ako pomislite na sklepe zad-17.25 nje konvencije, boste spoznali, 16.95 da je bilo na isti veliko ddbre- 1.80 ga odrejenega za bodočnost na 9.60 še Jednote. Na tej konvenciji 28.95 smo na široko otvorili vrata, 3.30 da bomo lahko trumoma spre-3.90 jemali novo članstvo. Odprli 8.70 smo vrata, da bo mogoče vsa-33.80 kemu stopiti v našo Jednoto, ki 52.95 bo-obljubil spolnjevati pravila 5.55 naše organizacije; vse druge 6.15 zapreke težavnega vplačevanja 4.35 so polajšane. Na novo vpelja .60 ni razredi bodo nudili našemu 3.60 rojaku udobnost, da bo lahko 31.95 postal član naše Jednote s či-4.80 sto malimi prispevki, in zava-5.70 roval se bo pri društvu in Jed- nudila vsem osobito centralna društva. UDELEŽUJTE SE DRUŠTVENIH SEJ! Nikdar ni boljšega časa za udeležbo društvenih sej kakor je baš sedaj jesenska doba in zatem pa zimski čas. Zakaj bi torej ne hodili na seje sedaj, ko nimate doma ničesar opraviti? Nikar ne zamujajte društvenih sej! Koliko s tem za mudite! Ako bi se za društvo in Jednoto v resnici zanimali, bi ne ostajali doma brez tehtnih vzrokov. Kdor hodi na seje je poučen o društvenih stvareh in gibanju, o katerem nima drugače pojma; tak član sploh ne ve, kaj se pri društvu in Jednoti godi. Nikar ne trdite, da je brez vas vse ravno tako dobro, da bo seja brez vas vseeno minila, če se iste udeležite ali pa ne. Kaj bi pa bilo, ako bi se vsi člani kakega društva tako izgovarjali? Prazna zbo-rovalna dvorana. Nekateri se izgovarjajo, češ, saj; imamo uradnike. Uradniki tudi nimajo veselja, ako vidijo, da se članstvo za seje ne zanima. Vedite, da ste člani katoliškega društva in velike organizacije, ki je vaša. Clan, kateremu je seja le deveta briga, je samo član na papirju kot bi ga sploh ne bilo. Nekaterih ni cela leta na sejo, da morda še društvenih uradnikov ne poznajo. Taki člani smatrajo društvo za kako insurance kompa-nijo. Pa pride nepričakovano čas. da tak član zboli ali umre. Kako malo zanimanja je takrat in sočutja za takim bratom ali sestra od strani članstva, ker se zavedajo, da tak član ni doprinesel nobenega sadu za društvo in Jednoto. Clan, ki se ne udeležuje sej je v očeh drugih sobratov kakor mrtev, in tak ostane tudi spomin nanj. neti le za toliko in tako, kakor se mu bo zljubilo po njegovih Najbolj zanimivo je pa sledeče dejstvo: Pri društvu ima- okoliščinah. To ugodnost bodo jo vsi člani in članice enake pravice in dolžnosti; slednje izvršujejo samo nekateri, pravice pa zahtevajo vsi. Dosti je članov, ki so že leta in leta pri društvu, pa niso pridobili niti enega kandidata za društvo, zato ker se ogibajo sej. O, za bolniško podporo bodo |pa vedno prvi. Od meseca oktobra pa do spomladi ni prav nobenega izgovora, da se seje ne morete udeležiti. Eno uro ali dve na mesec lahko žrtvujete za vaše društvo, ki vam želi in hoče samo dobro. Jesenski in zimski čas naj bo pa tudi najbolj ugodna prilika za agitacijo in pridobivanje novega članstva, ker so ljudje doma. Torej na noge! Cenjena ostala krajevna društva opozarjam na korak, katerega je zopet podvzelo naše vrlo društvo sv. Jožefa, št. 169 v Collinwoodu, ko je te dni otvo-rilo ponovno kampanjo. Označeno društvo hoče do Novega leta prikorakati do 500 članov, drugo leto bodo pa morda potegnili ročaj Zlatega kladiva semkaj iz države Colorado, ker je proti iztoku obrnjen??! V prihodnji številki bom bolj natanko opisal novi razred, katerega je odobrila zadnja konvencija, kako bo mogoče pod zelo lahkimi pogoji pridobivati novo članstvo za našo Jednoto. Po Novem letu bo treba iti zopet na delo. Gledati in paziti moramo na to, da bo postala naša Jednota v doglednem času največja med največjimi do Česar je kot najstarejša tudi opravičena. S sobratskimi pozdravi A. Grdina, glav. predsednik. -o- Nova politična metla hitro pometa in dela dosti prahu. Zaman iščeš gradovih v oblakih sreče v t zlatih •M"H H lllllllllllllll ................in Največja slovenska linijska tiskarna v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO x LIČEN IZDELEK dobite vselej v nasi tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. ► PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. V svojem lastnem poslopju. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. ........................................... STRAHOVITE POPLAVE V SLOVENIJI Ljubljana. 29. septembra. — Strašne poplave so zadele Slovenijo dne 27. septembra, letos že v drugič. Kljub vsem grozotam in divjanju besneče vode zadnjih povodnji, pa so sedanje poplave z ozirom na obseg poplavljenih polj in povzročeno gospodarsko škodo na mostovih, jezovih, porušenih hišah, toVarnah iu polju gotovo največje. Voda je odtekala s tako naglico, da je s silo podrla pred seboj vse, kar ji je stalo nasproti. Središče nesreče je bilo zopet nad 2irmi in Žirovskem vrhu in nad Polhovem gradcu. Kraji, ki so že večkrat trpeli pod takimi vremenskimi nezgodami, so zopet uničeni za dalj časa. Na nesrečo pa je prišla povodenj še na jesen in pograbila seboj že pod streho spravljene pridelke, podrla hiše in gospodarska poslopja, katerih ne bo več mogoče popraviti do zime. Prvi grozeči val je sicer odtekel v pondeljek popoldne. Votla je v pondeljek zvečer povsod nekoliko upadla, toda nali-• vi so se med grmenjem in bliskom ponavljali še celo noč in v torek čez dan. Narastle vode še vedno groze s svojim razburkanim tokom uničiti in odnesti še ono. čemur je prizanese! prvi naval vode. Potoki, ki so razliti daleč čez bregove, si zbi rajo jK>ljubno svojo pot po po-ljih in odnašajo seboj rodovitno prst. Ljudje pa vsled viso kega stanja vode še ne morejo pričeti z reševalnim delom, voda se zajeda dalje v bregove in dela čimdalje večjo škodo. Nekateri kraji še dosedaj nimajo zvez z okolico, zato vsa divja nja na ras t le vode niso še znana. Razen Žirov, Poljanske doline. Sorskega polja in ljubljanske okolice so narastle votle tudi v kamniškem okraju in v Savinjski dolini. Savinja je ponovno preplavila bregove in opustošila dolino. Nesrečnim poplavljencem je došlo na ]x)moč vojaštvo. Vojaške čete so bile odposlane na Vič in njega okolico ter v Polhov gradoc. Položaj na Viču in Trnovem. Najhujše ste gospodarili v usodni noči Giinšica in pa Gra-daščica. Pod vodo je bi'a cela Rožna dblina in ljudje, ki so imeli opravka v mestu, niso mogli niti domov, ker je segala voda po nekaterih mestih do prs odrajščenega človeka. Došli gasilci niso mogli ničesar na-, praviti in so se morali omejiti samo na reševanje ljudi, pred vsem žensk in pa otrok. Posebno prizadet je takozva-ni "Stari Vič," ki je ves poplavljen. Najbolj visoko stoji voda v Novi vasi, kjer dosega višin poonekod celo do dveh metrov. Vsaka zveza s tem okrajem je nemogoča. Voda je drla po cestah in po vrtovih kot besneč hudournik. Tudi v Trnovem in v Koleziji je voda skoro v vse podpritlične in pritlične prostore. Nepopisni so bili prizori, ki so se odigravali v noči od pondeljka na torek, 27. do 28. septembra, med bu-čanjem valov, kriki žena, otrok in mož, med obupnimi klici: "Na pomoč! Pomagajte!" Katastrofa je prišla tako nepričakovano in so bili udarci valov narasle pobesnele vode tako silni, da so ljudje begali kot brezumni in hiteli, da najdejo in otmejo svojce, ki so se vedno bolj porazgubljali v tem nočnem šumenju in vrvenju. Gradaščica je pri izlivu v Ljubljanico porušila jez in je butnila z velikansko silo svoje naraslo vodovje v reko. Velikansko škodo je napravila roda s tem. da je udrla v kleti in največjo težavo in požrtvovalnostjo izvlekli iz blata in vode. Po nekaterih krajih je narasla voda tako visoko, da so morali ljudje pobegniti v podstrešje in od tod celo na streho, da uidejo pretečim valovom, ki so se penili in grozeče dvigali vedno višje proti streham. Ob Gradaščici se 28. septembra dopoldne in tudi popoldne položaj še ui dosti zboljšal. Najvišjo višino je dosegla v pondeljek zvečer in sicer kar štiri metre nad normalo, kar so smatrali do sedaj sploh za nemožno, ker so bili uverjeni, da se mora voda. predno bi dosegla to višino, že razliti po poljjh in odteči. Ponoči je začela voda sicer padati. toda le do gotove višine, kjer se drži trdovratno radi ponovnih nalivov, ki včeraj cel dan niso prenehali. Gradaščica drvi in vrvi kot neugnan veletok in ruši in podira vse, kar se zoperstavlja njenim umazanim in razbičanim valovom. Popolnoma splavljena je Ko-lezija in je krojr in krog obdana očil vso krmo in vi vrsti živino iz hlevov, spra- vozove- • Skoda znaša okrog vilo na varno. Ravno tako so 2°0,000. Domače gasilno dru lesni trgovci svoj les odmaknili, 5tvo je bilo takoj na licu me-tako da v tem oziru ni veliko sta in Je obvarovalo drugo po-škode. »lopje. Posebno se je zahva- Glavni val je prišel v Liti jo | "^Ll^^V? gasilcem z «■ Jo-ob 11 uri ponoči ter je Sava v teku dveh ur rapidno naraščala Ob pol dveh zjutraj je dosegla sipom Jelovškom na čelu. Dne 27. septembra ob pol štiri uri popoldne je udarila tov najmanjše vrednosti. vode nekoliko upadle, vendar Nad postajo Medvode je v lije dež v presledkih dalje, da pondeljek vdrla voda čez progo se bojimo še hujšega razdeja-in jo visoko naplavila. Promet nja ponoči. Škoda je velika in je zastal le za kaki dve uri. pomoč nujna. Progo so hitro očistili in vzpo- Včeraj, 28. septembra, smo stavili redni promet. Vodne dobili poročilo, da je Preska še mase so tudi železniškemu mo- vedno odrezana od promela. stu čez Soro močno izpodjedle z obeh strani njegov obrobek Kamniški okraj. Tudi kamniškemu okraju po- temelja. Štirje brzojavni dro-l vodenj ni prizanesla. Vse vo- išek ter je limnigraf takrat strela v kozo,ec posestnika Jo-kazal 5.25 m. Poplavila je ce- Sipa MlakarJa Po domače Gole-sto za Savo do občinske hiše. ^ na Ponikvi ob južni železnici. Ta višek je obdržala do 4. ure Kozo,ec je bil največji v vasi, zjutraj, nakar je pričela padati. ?°ln sena' suhe detelje in fi-Ko to poročamo, kaže opoldne r°la- p°S°rel je do tal. V ve-limnigraf ravno štiri metre; je 1,kl nevarnosti so bila bližnja pa Sava zopet malo v narašča- stanovanja in gospodarsko po-nju. slopje. Gasilci in vaščani so Litijski most, ta star savski pridno Easa,i- Bog je dal še veteran, junaško klubuje groz- dež brez vetra in tako se je po-nim valovom, ki prinašajo cela|8rečil° ogeT,j omejiti, drevesa ter je nedvomno, da bo tudi to katastrofo junaško prestal, kot ono v letu 1923, ko je "Slovenee* »4r LIPE AND LABORS •f Rt Rev. FREDERIC BARAGA, Pirat Bishop of Marquette, Mich. By p. chrysostomus vbkwyst. o. p. m. of Loo Angeles, CaL "At present, mission is with ou ta priest, but the missionary at Point St. Ignace, Rey. A. Piret, comes here every other Sunday and attends the mission. I confirmed 123 persons in th »♦ a mu j»»* m < tiiiiimiinmiinii!- Našim trgovcem |e dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega Čekovnega računa" so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo evoje izdatke s čeki, izdanimi na nate banko; istotako K. S. K. Jenota v svoje popolno zadovoljnost Kadar potujete, vzemite na pot nmie potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker )e vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v »lučaju izgubili. Naš kapital ia rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, Je noeti sa vaš denar. :: JOLIET NATIONAL BANK :: CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. $ Wm. Redmond, preda. Chaa. G. Pearce, kaalr, Joseph-Dunda, pomož. kaalr. * (Ta pripovedka iz starih pogan skih časov dokazuje resničnost pregovora-. Napuh grt fred pad c em.) Po vsej Lidiji (Lidija v Mali Aziji) odmeva, po frigijskih j nji razen Junoni, glejta, o meni (mesta v Mali Aziji) mestih se I se dvomi, če sem boginja, in na širi, ves svet preveva govorica vse veke me skušajo spodri- o tem nenavadnem dogodku. Še pred poroko je Nioba (tebanska niti od češčenja na žrtvenikih, če mi vidva, otroka, ne prisko- kraljica) poznala Arahno( de- čita na pomoč. A ni samo ta kle v Lidiji, ki je boginjo Ate-no pozvala na tekmo v tkanju. Boginja se je razsrdila in Arah-no sprenjenila v pajka.), ko je bivala kot dekle v Sipibi v Mes-niji (dežela v Mali Aziji); vendar si ni vzela k srcu kazni, ki je zadeld njeno rojakinjo, da bi dajala prednost nebeškim bogovom in ponižneje govorila. Marsikaj jo je podžigalo k prevzetnosti : spretnost soprogova, plemeniti rod, veliko in mogočno kraljestvo; vse to ji je sicer ugajalo, a ne tako kakor njeni otroci. Pač res, najsrečnejša mati bi se bila Nioba imenovala, če se ne bi bila zdela srečna sama sebi. Terezijeva hčerka, prihodnosti vešča .Manto, je sredi ulic po božjem navdihnjen ju svarila in govorila: "Tebanke, pojdite trumoma, molite in zažigajte kadilo boginji Laoni in njenima otrokoma in si ovijajte lase z lavoriko! To vam Latona po meni ukazuje." Poslušajo jo in vse Tebanke si ovijejo, kakor je bilo ukazano, senca z zelenjem, sipljejo kadilo v sveti plamen in pobožno molijo. Glej, v spremstvu mnogoštevilne množice prihaja Nioba v sijajni f regij ski obleki, vsa lepa, v kolikor je ne pači jeza; z PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu don&šajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi • lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja fcondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnil^ v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. i\mnm»u»n»!nHniM»«!»tn»tmmm xxxixxxxxxxxxx: žalitev. Po brezbožnem dejanju me je Tantalka še psovala in se drznila vaju zapostavljati svojim otrokom in mene — njo naj zadene — je imenovala brezdetno in s tem pokazala v svoji zlobnosti, da je podedovala očetov pikri jezik." Latona je hotela še prositi, a Fojbos jo prekine: Nehaj! i Z dolgo tožbo se kazen le zavlačuje!" in Fojba mu pritrdi. Oba zdrkneta ja-drno po zraku in v oblake zagrnjena dospeta do Kadmeje-vega gradu. Ravna planjava se je na široko razprostirala blizu mesta. Tu so neprestano peketali konji, nešteta kolesa in trda konjska kopita so drobila zemljo v prah. Tam skačejo nekateri Amfionovi sinovi na iskre konje; sedeč na .hrbtih, ki se rde-Čljo od trškega škrla, nategujejo z zlatom vdelane vajete. Ko med temi Izmenos obrača konja v določenem krogu in brzda penečo se ;ival, vzklikne: (Konec prihodnjič) -o-'— Večkrat dežuje na pravičnega, ker mu je krivičnik njegov dežnik odnesel. V vseh zadevah se lahko najde vzroke; ne pa pri vseh ljudeh. :xiizzxxxx,xxxxxixrxTxxij SEDAJ JE ČAS ZA - Newyorsko grozdje Grozdje v državi New York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo razpošiljati. Kakovost grozdja je letos najboljša, in kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru nobeno grozdje ne "bita." Tudi čisti se najhitreje in najlažje. Sedaj je cena razmeroma zelo nizka, in ako si sploh mislite napraviti kaj grozdnega soka, je v vašem interesu, da si naročite eno ali več kar. SEDAJ JE CAS ZA NAROCITEV Naročila in druge dopise pošljite na: Jugoslav - American Corporation 455 W. 42nd STREET, NEW YORK CITY, N. Y. TTTIITTTITTITITTIIIIHITTTTTTTTI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiim K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regallle £ ta drugo, pazite na moje Ime in = naslov, če hočete dobiti najboljše = blaga za najnižje cene. s Načrti ia vaorei ZASTONJ! = IIHNIUUIiUIUUUIIISIIIllililllHIIUIIIIIilUIUItlllilllliimiiUnu IlUlIlliUlllllllilllllMllHllHI Wlllllllll F. KERŽE, i 1142 Dallas Rd., N. E. I CLEVELAND, O. Txxxxxxirxc EXXXXXXXXX3 JAKOB ORAZEM WENONA, ILL. Prvi in edini slovenski pogrebni zavod v tem mc stu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, III. • Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike. Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. rmnntninntiTni (Konec) Premagovalo ga je divje hrepenenje po ljubljeni deklici. Kakor nikoli v življenju, je- za-hrepenel zdaj po nji, ko je ni več bilo. "Z rokami bi te izgrebel iz groba! Prižel bi te na srce, poljubljal bi te z divjim ognjem, da bi ti mrzlo telo s pobljubi ogrel in bi mi v objemu oživela! O ljubljena, oboževana . . Nenadoma je planil pokoncu. Bilo mu je, da zblazni, ako še nekaj časa ostane na mestu, ki mu hrani in krije najdražjo, a mu brani do nje. V glavi mu je vrelo, v sencih mu je kovalo, srce mu je utripalo, kakor da mu hoče prsi razgnati. "Z Bogom, ljubljena, z Bogom !" Hitel je h konju. Komaj da je pozdravil Rajavca, ki je prišel, da ga povabi v žalostni, zapuščeni svoj dom, in že se je zavihtel na vranca. Izpodbodel ga je, da se je zvesta žival vzpela in je kakor lastovka švignila skozi vas. Drvela sta po cesti, da se je dvigal oblak prahu za njima. "A kam? Domov? Ne, do- ali pa so se vsi zarili v zemljo, da se skrijejo pred gorjem in pred smrtjo, ki z mogočnimi koraki stopa po deželi. Pač, čuj! Zazibala se je veja. Veverica, shujšana in mršava, je previdno, zelo boječe skočila z veje na vejo. Nenadoma se je še bolj preplašila; ker pod seboj je zaslišala bolesten, stokajoč vzdih. Krepko se je oprijela veje in se je pazljivo ozrla navzdol. Glej, na zemlji pod ljo leži človek; mah puli okoli sebe iz zemlje, prijema se z obema rpkama za glavo iz zemlje, prijema se z obema rokama za glavo, glasno stoka, čudne besede mrmra in govori. "Ne, ne morem več živeti! Umrem tudi jaz ... Na to drevo se obesim!" . Vsa se je preplašila nedolžna}8*® ^"f® živalica. "O, ti gospod stvarstva! Ti, ki nas zalezuješ in moriš, ali trpiš tudi ti? Ali je tudi tebe kdo obstrelil? Na smrt . . ?" Videla je. kako vstaja. Skočila je za tri veje više in se je potuhnila. "Kdo ve, kakšne namene ima. riti ponosnega in sicer tako samozavestnega mladeniča. Prosilca je gvardijanov molk vznemiril. Zbal se je, da mu odreče prošnjo; zato je kleče, z bolestnim, tihim glasom razlagal: "Ona, nevesta, je mrtva in pokopana ... Kaj hočem zdaj na svetu? Prazen je zame! Naj molim v celici za njo in za sebe in za svoj — srečni mir." Gvardijan je počasi dvignil belo, shujšano desnico, ki se je z njo naslanjal ob mizo. Počasi jo je položil na glavo mladeni-čevo. In z mehkim glasom, polnim sočutja in usmiljenja z mladeničevim gorjem, je tola žil in prosil: "Mir s teboj, moj sin, v tihih naših zidovih . . ." * • * Zadnja, deveta žrtev, ki si jo je črna morilka izbrala v mi noritskem samostanu, je bil oče Aleksander, gvardijan. Sam se je ponudil Bogu v dar za ljudstvo, ki mu naj usmiljenje božje prizanese. Vse je žalovalo za izrednim možem, vedno ljubeznivim, vedno delavnim, vse mesto, okolica, Dravsko Polje, Haloze, Sloven- . Po deželi pa je pojemala morija, kakor bi se kruta dekla božja utrudila, ali kakor bi dobila povelje od svojega Gospoda, naj poneha, ker je padla velika žrtev, darovana iz velike ljubezni . . . mov ne! Saj nimam več doma. [Hudo gleda, ves razmršen in I voa bled je! Ni blagih misli v njegovem srcu V Izza veje je opazovala, kako so je mladi neznanec %ziral na bližnjo bukev, ki je stegala veje globoko doli k zemlji. Nena- Kaj mi bo brez nje? Ko pa bo stanovala v njem vedna žalost in vzdihovala po prostorih, kjer naj bi se glasil zvonki njen smeh, srebrna njena govorica. Ne. domov ne! Kam daleč! Proč od sveta, v stran od ljudi!" Doli proti Turnišu je obrnil konja. Udaril ga je s stremenom, da je hitel kakor pušica, izstreljena iz trdo napetega loka.. Na pogorišču ob gradu je delala gruča ljudi; majhna množica. ker ljudje se sedaj tudi za take nesreče niso mnogo brigali. Začudeni so gledali jezdeca. "Ta pa jezdi, kakor bi bil po-žigalec!" A Dominik se ni zmenil ne za njih izjave in zvedave poglede ne za pogorišče. Po široki cesti spodaj pod gradom je počasi in leno stopa! širokopleč, rdečelas Halo-žan. Tudi ta se je začudil jezdecu. ki je kakor blazen podil konja po prašni* cesti. "Kam za vraga tako divja? Ali morda hoče ubežati- črni smrti ? Bedak ti!" Daleč doli med njiyami se je črnil gozd. Kakor zapuščen je stai na širnem polju. In vse polje je bilo zapuščeno, žalostno. Razen Haložana in Dominika ni bilo žive duše ne na cesti, ne na vsem polju. Vse kakor izumrlo, vse kakor s pro-kletstvom udarjeno. Se gozd je stal tako molčeč in žalosten, kakor bi čutil gorje, ki stiska in mori srca vsepovsod okoli njega. V ta gozd je zavil Dominik; kakor v sanjah, napol v nezavesti. Le ena misel mu je polnila srce: "Da se skrijem pred vsem svetom!" Privezal je konja ob mlad hrast; kakor na smrt utrujen se je vrgel na mehki mah. Pomislil je in zahrepenel: "Ko bi tukajle in zdajle umrl! Z veseljem bi! Tako bi se združil z njo . . ." Mah je zapresketal pod njim. Ves izsušen, trd in izžgan je bil. To je bil edini glas, ki ga je Dominik slišal. Ker sicer je Prišla je jesen; težki, groze polni čas je minil, črna smrt je zapustila deželo. Ob mirnih, mlačnih večerih so hodili Ptujčani, kar jih je pustila strašna morilka živih, na izprehod, v okolico mesta ali na ptujski grad. Tedaj so vi- doma je <*ipe) Vasni'W'sto- deli' kako se sredi P°lja na, f* pil je za korak bliže k drevesu. •motno ,8toJeČem, *nču' nf,kAda* A je spet odstopil. Oči si je "Jem ok°Pu' takozvanem zrJcril z roko in je mrmral: jlovcm ***** , (S« v "ovtfem "Ne, samomorilec ne smem !ča,su,.80 !*>d kapel,co kopah in priti za njo v večnost. Oskru- J Atl,ovo krsto m njegove nil bi njen spomin in sebe!" I*akl»de- Našli, dosedaj ničesar • Zapel je pas in je spet legel.! ^ • vlS® m vi«e dv.ga ličnr Dolgo je nepremično ležal, j1stavba- , Vsi s° vede,1\ kaJ, ^ Konj je postajal nemiren. Ko_;menja: kmet Kajavec izpomju-je svojo obljubo, ker je črm smrt prizanesla vsaj ženi. das mu je hčerko umorila. Bogu \ p il je s kopiti in večkrat zali rzal. A gospod njegov se ni z.nenil zanj; morda ga niti sli-, . , . , , šai ni. Solnce je gledalo nanj 6astJn. 8lavo' ker .se Je da' žo poševno med drevjem, ko je bridko zajokal. S solzami, ki so mu privrele oa dan, ko se je srce nekoliko umirilo, se je izlivala Iz srca tudi prvotna strašna bol, oni grozni srd zoper uso-d v zoper previdnost, zoper Bo-g.*., v katerem se je dvignil in pmtal zoper njega in njegove nuredbe. Dolgo je jokal. Solnce je že zrvšlo, ko je vstal. Lice mu je b lo bledo, a mirno. Odločen *klep mu je giedal iz oči. Odvezal je konja. Zajahal je in krenil po cesti gor pro-.i mestu. Tihi, molčeči mrak. k: je sanjal nad vsem poljem, mu je bolj umirjal srce in dušo. Pogled na čudežno modro nebo kjer so se odpirale druga za Jrugo blesteče oči angelov nebeških in so milo zrle doli na trpečo,, v solzah vzdihajočo zemljo, ga je utrjeval v sklepu, po velikem boju s samim seboj storjenem . • , • * Oče Aleksander je klečal ob mizici v gvardijanski celici. Na mizi je gorela luč, gvardijan je molil ob nji brevir. Nenadoma ga je zmotilo v molitvi glasno trkanje. "Aver Vstal je in je zamižal, da bi v poltemi, ki je polnila celico v ozadju, videl, kdo prihaja, ,____________ _______ ____ _____„_ kdo je tako naglo in odločno od- b lo vse naokoli tako mrtvaško 4>rl duri. tiho, da je težilo srce in misli. Se preden ga je prav spoznal, Listje je molčalo, ni se zganilo — mrtvo. Ker je odrevenel od fcroze pač tudi^eter; ni več vel Čez deželo, ni se več pogovarjal z listjem. Nobena ptica ni zapela, niti v strahu ni začivka-la, hipoma iz sanjarij zbujena; morda tudi vse mrtve! Ne en Činrl ni brenčal v tihem gozdnem svetišču; ali so vsi mrtvi, je klečal pred 1 njim Dominik Sagadin. "Častiti oče, osem bratov ste izgubili. Sprejmite mladeniča. Z obraza, ki je bil bled in pre-pal, mu je bral gorje. Dolgi črni kodri, razmršeni, neredno viseči čez belo čelo doli do solznih oči, so mu govorili o nesreči, ki je morala a trdo roko uda- omehčati in preprositi po bla ženem svojem služabniku ir prijatelju Roku, in v zahvale temu mogočriemu svetniku zidf svetišče — še dandanašnji s< beli širom polja, spomenik težkih in bridkih nekdanjih dni. Čestokrat, posebno ob nedeljah popoldne, so klečali prec oltarjem sv. Roka ali prec stranskim oltarjem, posvečenim sv. Rozaliji, devici in mučenici štirje črno oblečeni molilci. Sa gadirtova in Rajavčeva so molili med solzami za dušni mii one, ki spi v tihi zemlji, in zj srčni mir onega, ki je vse zapustil in se je zaprl v celico, df tam najde mir srca. Večkrat je klečal pred oltar jem tudi stari župnik ali kap lan Hauptmanič. In tudi t; sta prosila: "Mir! Mir vsem,/ živim ir mrtvim . . * * * Ko to pišem, se pne tam dol' nad mojo domovino, nad Slovenskimi Goricami in nad Ptujskim Poljem, vedro poletno nebo. Na polju or je kmet, nad njivami žgoli škrjanček, na travniku poje mlada cvetoča pastirica, ob nji skaklja zvesta njena tovarišica in družica, br-zonoga pastiričica. V vinogradih zori grozdje, * da razveseli jeseni srca žalostnih in trpečih .. . O čudovita zemlja,* ki mi zgodovina pripoveduje o tebi toliko gorja, ki si bila neštetokrat oškropljena s krvjo pagan-sko in krščansko, ki si pila toliko solza, o zemlja, s slavo ožarjena, s trpljenjem blagoslovljena in posvečena, izlij Bog vsedobrotni vso svojo srečo nebeško na tebe! Bodi pozdravljena in blagoslovljena od njega, ki te je ljubil z zvesto lju- beznijo vse dni in ure življenja in te bo ljubil, oboževal in proslavljal, da leže, izmučen od življenja in trpljenja in od truda delavnega dne, v grob v tuji zemlji . ... Lepe priložnosti ne smeš samo z mislijo loviti, ampak pograbiti jo enkrat tudi z roko. *' Bahaču se zdi ves svet niče-ven; svet smatra pa bahača za malenkost. * Marsikatera nepremišljena beseda izgovorjena v šali je povzročila že dosti gorja. BIRMA BIRMA Ravnokar smo dobili čisto nove svilene bele obleke kakor tudi vse druge potrebščine za birman-ce. Ne pozabite, da dobite pri najboljše blago po nižjih cenah. Se vam priporočam! BENNO B. LEUSTIG 6424 StClair Ave. Clevelannd, 0. KAŠELJ IZGINE, rudrueqje in hrapavost se odstrani z pravočasno rabo zdravila s*./'.- Severa's Cough Balsam. Ja priijoblano zdravilo tekom zadnjih 46 let; vsledtega je preiskušeno. Cena tS in 80 centov. Vprašajte zanj v lekarnah. W. F. SEVEJUj £0 , CEDAR RAPIDS. IOWA MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL Telefon 2380-J Priznalna pisma. "Cenjeni Mr. Wahcic: Lepo se vam zahvalim za vašo čudodelno Alpen Tinkturo, katero sem rabila z najboljšim uspehom. Da nisem rabila vaše Alpen Tinkture, bi lase popqlnoma izgubila. — Mary Stalcer, Cleveland Ohio. "Dragi mi g. Wahcic: Z veseljem se «am moram zahvaliti za vašo v resnici iudodelno Alpen Ti-nkturo. Porabil ,tm samo eno steklenico in so mi las-•e krasno narastli na glavi, na tistem mestu, ko sem jih že pred 12 leti izgubil. Zato vam ostanem vedno hvaležen. Daniel Gruich, P. O. Point Anne Bel-'.evile, Ont. Canada "Vaša Bruslin tinktura v resnici >rav izvrstno deluje proti sivim la-em. En dober teden sem tisto rabil, ->a imam popolnoma naturne lase kakor mladenič 18 let star. Ostanem vam hvaležen za pošteno postrežbo: Fred Kizich, 1125 So. Kend Str., South Bend, Ind. "Cenieni Mr. Wahcic: Rabil aem vaš Wahcic Fluid zoper revmatizem in rganje po kosteh. V štirih dneh sem lopolnoma ozdravel kakor tudi moj prijatelj, katerega je strašno trgalo po costeh, da ni mogel ■ne hoditi in ne spa-i, sedaj je popolnoma zdrav. Ostaneva vam hvaležna in želiva, da bi se vsak rojak v takem slučaju do vas obrnil. Mike Kodrich, P. O. Box 221 New Brighton. Pa." Vsakemu $5.00, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. • . imam še dosti drugih zdravil, katere so potrebna za vsako družino. Pišite takoj po'cenik ga pošljem zastonj. JACOB WAHCIC 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. ITALIJANSKE HARMONIKE Boleči sklepi. Vse bolečino hitro izginejo z Johnson « Belladonna obliži-m. Dosti boljše kot začasno ribanje H-nimonti itd., je zoper bolečine, trganje in okorelost — Johnson's Belladonna obliž, ki sleherni dan pomaga tisočerim trpečim. Na milijone ljudi v vseh delih sveta, se že nad štirideset let poslužuje slavnega Johnson's Belladonna obliža. Belladonna obliž i so oficijeln opriznani v skoro vs,eh lekarniških prepisih na svetu, Johnson's Belladonna obliži so pa priznani kot najboljši. Ne vsebujejo samo vse zdravilne moči, ampak jo ohranjajo tudi v popolnem stanju, da lahko takoj vplivajo na sklepe. Vsledte-ga daje Johnson's Belladonna obliž tako hitro in uspešno pomoč. če trpite vsled bolečih sklepov, hrb-tobola, nevralgije ali revmatizma ter vam linimenti, vribavanja in mazila niso pomagala, pojdite v lekarno ter kupite Johnson's Belladonna obliž. Prilepite ga danes a boleče mesto. Veseli boste hi presenečeni, ko boste opazili, kako hitro je izginila bolečina in okorelost. Po vseh lekarnah. —Adv't. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in .modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. * """" Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon Brooklyn, N. Y. Edini zastopnik in zalotnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave., Chicago. III! Pišite po cenik! j ZA BOŽIČ. ti posebno Upih enirraviranib boiičnih I kart In kuvert rttoe velikosti in oblike db- 1 oite pri nas poitnine prosto ca »«mo $1.00. To uvoto poiljite na WEESE PRINTING CO. I JEFFERSON ST. DEPT. G. JOLIET, ILL. I Ttlefon: Joiiet 749 Referenca: Will Couaty National Bank. Joiiet. Ul. ' JOS. K LEP EC. Javni notar. Insurance. Real Estate, Ix>ans, Bond*. 107 N. Chicago St. Joiiet, III. Proda jem fl'/r 1st mortgage note po $100 in več. Garancija A-l. Zglasite se ali pišite po nje. Tel. R-5708. ali 1991-R. PRIPOROČILO Podpirani s<» priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Jelietu, III., ter bližini za izvrševanje pleskarskih in dekoracijskih poslov (Painting and Decorating) hiš in stanovanj. Jaz prenavljam sobe s papirjem (wall papering), čistim «Hf* ;n Mm šrecijalist pri cerkvenih dekoracijah; prenavljam iu'*' kioe. belo je prvovrstno. Svoji k svojim! Toplo se priporoča: JOSEPH MUREN kontraktor, sobni slikar in decorator 202 STONE ST, JOLIET. ILL Telefon: 3069 M. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam Jedilno dišave, Knajpovo Ječmenovo kavo In impor-tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko pooiaana vaaki rastlina za kaj rabi. V ceniku boste našli ko mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Baz 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Ut. Nik cane na jn i i je. Pouk na harmonike saatonj naiim kupcem. Pilite p« bre*. platen cenik. RUATTA SERENELLI a CO, 1014 Mm Ialaad Art., De»t. 73, CktMflw, m. Telefon pisarne: «498 Telefon stanovanja: ti« JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETU-CARNA. vagal N. Chicago in ladlaaa Si JOLIET, ILL. T nlod imam sveta rote; IsMt-jus vance sa pogreba, topk« M poroke in sa bolnilnlee. Narotila M • prejemale tadl pismenim. telafonifnim la braoJavnim 9m. Vsa aarotfla •Mi te tofao. milil prt m Is vrte pa salo al s ki KJE JE? Mihael Čampa, iz vasi. Suš>e št. 4, P. Ribnica, Jugoslavija. V Ameriki biva že okrog 25 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov zet: Louis Loviin, Box 581, Ely, Minn. ^nn»iMiiii»M»imiTr NAD 20 LET že izdelujem HARMONIKE ki so pred vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna oohvalna pisma iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. S« uljuino priporočam rojakom ANTON MERVAR Music Store 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. MNOGOTERE -SMO ZADOVOLJILI -S TISKARSKIMI DELI -ZAKAJ NE BI VAS?! NAŠA TISKARNA izdeluje vsa tiskarska dela lično, točno in po najzmernejsih cenah. . Slovenska društva ki naročajo tiskovine pri naa so z našim delom in našo postrežbo zadovoljni. Cena in postrežba so pri vsakem naročilu in kupu glavna faktorja. Na njč se vlak ozira. Zato pa vedno, predno odda ste naročilo za tiskovine drugam, pišite tudi nam za cene in potem primerjajte. Slovenskim društvom, gg. duhovnikom, trgovcem in obrtnikom se priporoča za naročila. KATOLIŠKA TISKARNA "Amerikanski Slovenec" 1849 West 22nd Street Chicago, 111. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno. iMuuiinnitniiiimiHnntimimtmtrrm Established 1857 ALI BOSTE TO JESEN KAJ DENARJA PO-SLALIV EVROPO? Če je temu tako, potem se vam izplača da pridete v našo banko. s Nase bančno poslovanje traja že DEVET IN ŠESTDESET LET. Pretežno večino tega čara je bila naša POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope. Kar smo v poslovni zvezi z denarnimi zavodi po celem svetu, ste lahko prepričani, da dobite v nasi banki NAJNIŽJO CENO PRI POŠILJANJU DENARJA V EVROPO. Ncj starejša in najvtčia banka v Joiietu.