■o Its io ■T In ■ m im !o iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 1 ! J ki i i * = Št. 56 / Leto 65 / Celje, 20. julij 2010 / Cena 1 EUR □ U o Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Za celjske in velenjske atlete kar 16 odličij V Velenju je bilo atletsko odprto prvenstvo Slovenije, ki je prineslo kup odličij na Celjsko. Prvi dan je minil v znamenju Marine Tomič (na sliki), drugi dan pa je pripadel Martini Ratej. Odprta vrata za nadaljnji razvoj Šmartinskega jezera Trije dirigenti s Celjskega za uveljavitev godb Vedno kaj (za)kuham Štore Steel z novo linijo Glasujte za najlepšo po vašem izboru! Celjska občina bi posojala državi 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Odprta vrata za nadaljnji razvoj Šmartinskega jezera Vlada je minuli teden vendarle sprejela težko pričakovano Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za območje Šmartinskega jezera, ki bo odprl vrata zasebnemu kapitalu. Nanj so Celjani čakali več kot dve leti. DPN ob Smartinskem jezeru predvideva gradnjo počitniškega centra z bungalovi, prireditveno-rekreacijski center, javno kopališče, adrenalinski park, od Lokrovca do dvorca Prešnik pa naj bi se na več kot sto hektarih raztezalo golf igrišče. Vse to bo prepuščeno zasebni pobudi, saj Smartinsko jezero brez zasebnega kapitala ne more zaživeti tako, kot so si na občini zamislili. Sicer je Mestna občina Celje lani do in okoli jezera uredila več kilometrov pešpoti, njena naloga pa je tudi ureditev komunalne infrastrukture. Z naložbo v kanalizacijsko omrežje bodo očistili jezero, kamor se iztekajo komunalne odpadne vode. Rušili bodo tudi podnevi Ob vsem politično obarvanem dogajanju, sploh v pričakovanju četrtkove seje vlade, po kateri naj bi bilo več jasno glede vodstva in gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, pa v Šoštanju nadaljujejo z rušenjem hladilnega bloka. Na seji koordinacijskega odbora, v katerem domačini spremljajo gradnjo, so predstavniki Teša člane seznanili s potekom rušenja. Zaradi ograje na zgornjem robu hladilnega stolpa je bilo rušenje sprva zelo počasno, zaradi začetne zamude pa so v Tešu zaprosili člane odbora, če lahko blok rušijo tudi podnevi. Člani odbora so v to privolili brez posebnih pripomb, saj ugotavljajo, da dosedanja dela minimalno vplivajo na okolico. Prav tako so pohvalili bilten, ki ga je izdal Teš, z njim pa seznanil vsa gospodinjstva o postopkih in gradnji bloka 6. Teš bo v sodelovanju z občino zagotovil tudi dodatna parkirna mesta, ki so že zdaj v Šoštanju velik problem, zato morajo težavo pred prihodom velikega števila tujih delavcev nujno rešiti. US Šoferji in avtomehaniki na Rogli V nedeljo so člani ZŠAM Zreče na Rogli pripravili srečanje šoferjev in avtomehanikov iz celotne Slovenije. Srečanje se je začelo s kratko slovesnostjo, ki jo je otvoril uniformirani ešalon članov Zveze ZŠAM skupaj z laškimi mažoretkami. Slavnostni govornik je bil minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je hkrati tudi predsednik ZŠAM Slovenije, dr. Henrik Gjerkeš. Organizatorji so s prireditvijo zadovoljni. Srečanja se je udeležilo okoli tisoč ljudi. Na družabnih igrah so se lahko obiskovalci preizkusili v vleki vrvi, zabijanju žebljev, skakanju v vrečah, za najboljše sodelujoče so pripravili nagrade. Ansambel Roka Žlindre je pripravil animacijo za poslušalce, kar je dogajanje še bolj popestrilo. Zadovoljstvo je bilo vidno tudi pri ministru Henriku Gjerkešu, ki je obljubil pomoč pri organizaciji naslednjih prireditev. KE TOREK SREDA NKETA Kako prenašate vročino? V zadnjih dneh se vsi spopadamo z vročino. Celjane in Celjanke različnih poklicev smo povprašali, kako jo prenašajo oni ter kakšni so njihovi triki za premagovanje visokih temperatur doma in v službi. žati z več počitka in manj dela, če to gre. V službi imamo na srečo klimo, tako da zadeve tečejo, drugače bi bilo pa zelo težko.« Mičo Nikolič, taksist: »Trenutno je še kar znosno, kajti v avtu imamo klimo, drugače pa tudi zunaj veter pihlja in je prav prijetno.« Mestna občina je lani okoli in do Šmartinskega jezera uredila več kilometrov sprehajalnih poti. Razvoj turističnih dejavnosti pa bo prepuščen zasebnemu kapitalu. Zvonka Delakorda, upokojenka: »Zelo slabo prenašam vročino, sem v senci. Doma nimamo klime, imamo pa senčko na vrtu.« BA Foto: SHERPA (arhiv NT) Posedel ostaja poslanec V petek je funkcijo ministrice za gospodarstvo namesto dr. Mateja Lahovnika nastopila Darja Radić. Po njenem imenovanju je dr. Lahovnik dobil poslanski sedež, saj je bil na državnozborskih volitvah v 5., torej naši volilni enoti, izvoljen za poslanca na listi Zares. Z imenovanjem za ministra za gospodarstvo ga je v državnem zboru kot nadomestni poslanec, ki je v 5. volilni enoti dosegel drugo mesto, nadomestil žalski župan Lojze Posedel. Kot je v petek zatrdil dr. Lahovnik, se je z izstopom iz stranke Zares in odstopom z ministrskega mesta povsem umaknil iz politike ter se tudi odpovedal poslanskemu mestu. »Predvidoma s 1. oktobrom se vračam na ljubljansko ekonomsko fakulteto,« je povedal Velenjčan, ki je ob primopredaji poslov novi gospodarski ministrici zagotovil, da bo državnemu zboru v ponedeljek, torej včeraj, pisno posredoval izjavo, da se odpoveduje poslanskemu mandatu. To pomeni, da bo v državnem zboru interese volivcev s Celjskega še naprej zastopal Lojze Posedel. US www.novitediiik.com Urška Dokler, prodajalka: »Vročino prenašam brez problema, pomagam si s klimo, na splošno mi ni preveč hudo.« Milena Lubej, branjevka: »S težavo prenašam vročino, pijem veliko tekočine. Odkar je tako vroče, je zelo malo ljudi na tržnici, prodaja ne gre, kupci pa se pritožujejo.« Robert Čater, zdravnik: »Skrivam se v senci, uživam dovolj tekočine in malo govorim. Vročino se bo dalo zdr- Terezija Smodej, branjev-ka: »Vročino težko prenašam, pomaga, če pijem vodo. Kupcev je zdaj bolj malo, proti popoldnevu pa še manj.« VANJA VODENIK Foto: SHERPA Joj, kam bi del ... Ločeno zbiranje odpadkov je sicer nuja sodobnega časa, kaj prinese, pa lahko vidite na fotografiji. Stolpnica ob Mariborski cesti v Celju ima po novem kar 15 zabojnikov (16. največji je za kosovne odpadke), tako da kmalu ne bo več prostora za avte. Da ne govorimo o tem, da bodo stanovalci potrebovali skoraj študijski dopust, da bodo znali pravilno ločiti in nato odložiti svoje odpadke ... Foto: SHERPA ČETRTEK PETEK Banke ustavile pivovarno Za tožbo Šrota, proti pogodbenemu koncernu, sta pričakovana sklepa lastnikov Pivovarne Laško - Uprava bo nadaljevala s predlogi za reorganizacijo Delničarji Pivovarne Laško so na dokaj vroči skupščini v petek s premalo glasovi podprli (ali zavrnili, odvisno od interpretacije) načrtovano reorganizacijo skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern, a skoraj soglasno naložili upravi, da mora zaradi ugotovitev posebne revizije v pol leta vložiti odškodninske tožbe proti nekdanjemu direktorju Bošku Šrotu. Že pred skupščino je v javnosti krožilo kar nekaj špekulacij, kaj bo z reorganizacijo, ki naj bi jo blokirale predvsem banke. Podobno se je tudi zgodilo, NLB je pred obravnavo predlagala umik točke, češ da reorganizacijo podpira, vendar potrebuje dodatne podatke. Tako je za predlog, po katerem bi pivovarna postala obvladujoča, Union, Fructal in Radenska pa odvisne družbe, namesto potrebnih 75 glasovalo slabih 65 odstotkov prisotnega kapitala. Po besedah direktorja Dušana Zorka so kljub temu zadovoljni, saj so lastniki novo strategijo družbe večinsko podprli, pa tudi NLB kot delničarka ni izrazila vsebinskih zadržkov. Uprava bo v prihodnjih mesecih prilagodila strategijo družbe oziroma pripravila program, ki bo za delničarje bolj sprejemljiv, kar bo verjetno z imenovanjem novega nadzornika Petra Grozni-ka (predlagala ga je NLB) bistveno lažje. Nekateri so omenjali, da so v ozadju petkovega razpleta pritiski na prodajo Pivovarne Union: »Trgati pivovarni narazen, bi bilo hudo narobe,« je po skupščini na novi- Na novinarski konferenci po skupščini predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko (desno) ni želel navajati podrobnosti tožbe zoper Šrota. KRATKE SLADKE Zdolšek na pomoč Žalcu Večletno dogajanje v Žalcu in petkovo na skupščini pivovarne kažeta možnost povezave politike in gospodarstva, le da morajo biti vmes odvetniki. Če razložimo: v žalski sejni sobi so že dlje časa nameščene glasovalne naprave, ki jih ne uporabljajo, ker svetniki nočejo v zadostnem številu potrditi sprememb statuta. Eden od pomislekov je bil tudi ta, da jih morda ne bi znali uporabljati. Na petkovi skupščini so delničarji v Laškem glasovali z glasovalnimi napravami, način uporabe in potek glasovanja pa jim je zelo efektivno razložil odvetnik Stojan Zdolšek, ki je skupščino tudi vodil. Ergo - ali Zdolška povabiti pred žalske svetnike ali iste svetnike spodbuditi v takšni meri, kot so bili delničarji pivovarne, da so znali brez težav pritiskati na gumbe? narski konferenci omenil Zorko, ki verjame, da bodo banke upnice, sploh ker redno poravnavajo obveznosti in se pogovarjajo o reprogramiranju dolgov, pomagale pri sanaciji laške pivovarne. Nadzorniki »oproščeni« Kar nekaj časa so se lastniki zadržali pri podeljevanju razrešnic, saj na proti predlog predstavnikov malih delničarjev razrešnice naj ne bi podelili tudi nadzornemu svetu v celoti oziroma so predlagali, da bi o razrešnici nadzornikom glasovali poimensko. Kot se je izrazil Rajko V pivovarni še vedno računajo na oblikovanje pogodbenega koncerna. Če hoče pivovarna preživeti, se mora pripraviti na prihod novih trgovcev, zlasti avstrijskih in nemških, še pomembnejša pa bo vrnitev na nekdanje jugoslovanske trge. Po načrtih pivovarne bi skupina do leta 2014 imela 335 milijonov evrov letnega prometa in 60 milijonov denarnega toka. Stankovič, bi želeli »počistiti gnojšnico«, češ da je NS ukrepal prepozno ter da bi le tako ugotovili, kdo nosi odgovornost. Kar nekaj puščic je bilo usmerjenih proti nekdanjemu prvemu možu pivovarne in predsedniku NS Tonetu Turnšku, češ da je vedel za vsa dogajanja. Kakorkoli, kar 99,5 odstotka prisotnega kapitala se je strinjalo, da se bivšemu direktorju Bošku Šrotu ne podeli razrešnice za lansko delo oziroma od 1. 1. do 23. 7., medtem ko je bilo delo nadzornikov in sedanje uprave z razrešnico tudi potrjeno. Predstavniki malih delničarjev so tudi ob obravnavi revizijskega poročila zahtevali odgovornost NS, ki bi menda lahko bivšega direktorja še pravočasno ustavil, svoj del odgovornosti pa naj bi nosile tudi banke. Zaključek prepirov lahko poenostavimo z mnenjem enega od delničarjev: »Za Šrota tožba, za Turnška oprostitev.« Minus kljub nižjim stroškom Skupščina se je seznanila, da je čista izguba poslovnega leta 2009 znašala skoraj Celjska občina bi posojala državi Uresničevanje poplavne varnosti v porečju Savinje je prava državna sramota, je stavek, ki ga od Celjanov v zadnjem času pogosto slišimo. Medtem ko je Mestna občina Celje svojo obvezo glede priprave projektne dokumentacije za lokalne protipoplavne ukrepe izpolnila, pa se država ne zgane. Banka Celje tudi na Obali Banka Celje je konec minulega tedna z novo poslovalnico v Kopru razširila svojo poslovno mrežo še na Obalo. Poslovalnica, kjer bo možno opraviti vse storitve za pravne in fizične osebe, bo odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure. Banka Celje ima dobro razvito poslovno mrežo z enotami po vseh večjih krajih celjske regije, a tudi v Ljubljani in Mariboru. Že zdavnaj je tako prerasla meje regionalne banke, saj posluje s podjetji po vsej Sloveniji. Dobre povezave ima s tujimi bankami, saj je za zagotavljanje nemotenega plačilnega prometa s tujino vzpostavila kores-pondenčne odnose z več kot 900 bankami. US Da je vodni sklad prazen, se zgovarjajo na okoljskem ministrstvu. Zato se je celjski župan Bojan Šrot odločil, da bo državi denar za pro-tipoplavne ukrepe posodila Mestna občina Celje. Župan Šrot je na ministra Roka Žarnića naslovil pobudo, da bi MOC založila potrebna sredstva (dobrih 5 milijonov evrov) za protipoplav-ne ukrepe na območju celjske občine, država pa bi ji potem ta denar vrnila. Projekt poplavne varnosti na območju mestne občine Celje je ocenjen na nekaj manj kot 35 milijonov evrov. Od tega bi 29,5 milijona iz Kohezij-skega sklada primaknila Evropa, preostanek, torej dobrih 5 milijonov, pa bi morala država zagotoviti sama. Proti-poplavni ukrepi bi se izvajali med letoma 2011 in 2014, 45 milijonov evrov. Izgubo bodo pokrili iz drugih rezerv iz dobička v višini 6 milijonov, zakonskih rezerv v višini skoraj 22 ter kapitalskih rezerv v višini slabih 17 milijonov evrov. Zanimivo pa je, da je bilo redno poslovanje matične družbe in tudi Skupine Pivovarna Laško uspešno kljub znanim splošnim gospodarskim razmeram, saj so bistveno znižali stroške poslovanja. Pivovarna Laško je od prodaje ustvarila skoraj 100 milijonov evrov, kar je dobrih 8 odstotkov manj kot predlani. Dobiček iz poslovanja je znašal slabih 17 milijonov evrov, kar je skoraj četrtino več kot predlani. Čista izguba poslovnega leta je posledica slabitve naložb, odpisov terjatev, kre- Na skupščini so predvsem mali delničarji ugotavljali, da se tudi po lanskem juliju v bistvu ni nič spremenilo, in tudi zato napovedali izpodboj nekaterih sklepov. ditov in danih poroštev za kredite ter slabitve iz naslova danih posojil, vključno z obračunanimi in neplačanimi obrestmi. Po podatku Zorka ima pivovarna 450 milijonov evrov kreditov, do tega kar 340 milijonov kratkoročnih. »S tem kamnom se ne da preživeti,« je poudaril Zorko in napovedal odprodajo - »nikakor ne razprodaje« -nekaterih naložb, da bodo lahko poplačali kredite. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA seveda ob pogoju, da bo ministrstvo še letos oddalo vlogo na Kohezijski sklad in da bo odločba o koriščenju ko-hezijskih sredstev izdana v prvi polovici prihodnjega leta. Ali bo država Šrotovo hvale vredno ponudbo (z njo si bo verjetno nabral tudi precej točk pri volivcih), tudi sprejela, nam z okoljskega ministrstva niso odgovorili. So pa pojasnili, da bo v kratkem, predvidoma še v tem mesecu, izvedeno javno naročilo za izbor pripravljavca vloge in strokovnih prilog, pri čemer naj bi bila vloga pripravljena do konca leta. BA Na Frankolovem omejitev uporabe vode Podjetje Vodovod-kanalizacija Celje je zaradi zmanjšanja izdatnosti vodnega vira Kapelca že v četrtek priporočilo omejitev uporabe pitne vode na Frankolovem. Zaradi suše je javno podjetje VO-KA krajanom Franko-lovega, natančneje prebivalcem naselij Lipa, Dol pod Goj-ko, Beli Potok, Lindek, Rakova steza, Zabukovje, Straži-ca, Straža pri Novi Cerkvi, Straža pri Dolu, Novake in Trnovlje pri Socki, priporočilo omejitev uporabe pitne vode. Omejitev uporabe vode, ki še ni preklicana, velja predvsem za zalivanje rastlin, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov. Predsednik Krajevne skupnosti Frankolov Dušan Horvat pravi, da imajo z vodnim virom Kapelca težave že dlje časa in da ni sposoben zagotavljati zadostnih količin vode v sušnih obdobjih. » Iz Kapelce je napeljanih veliko različnih vodov in je ta veja prevelika. Mi smo na to že dlje časa opozarjali in se s predstavniki VO-KA tudi o tem pogovarjali. Potrebno bo nekaj narediti v smislu povezave določenih vej vodovoda med sabo.« Ker je do pomanjkanja pitne vode na Frankolovem že prihajalo, se je podjetje VO-KA povezalo z gasilci PGD Frankolovo, ki v Kapelco vsak dan vozijo vodo, da je v rezervoarju ne bi zmanjkalo. V javnem podjetju in krajevni skupnosti krajane opozarjajo, da naj omejitve uporabe vode resnično upoštevajo, saj lahko pride pri posameznih uporabnikih do popolnega pomanjkanja. Obenem še opozarjajo, naj ljudje ne odvzemajo vode iz hidrantov, ki so izključno namenjeni požarni varnosti. Prav tako je vsak odvzem vode iz hidranta brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda prepovedan in se po odloku o oskrbi s pitno vodo v Celju kaznuje z globo v višini 400 evrov. MOJCA KNEZ Štore Steel z novo linijo Družba Štore Steel je podpisala pogodbo za najetje dolgoročnega kredita, ki ji omogoča, da bo zgradila novo konti valjarsko progo, s katero bo nadomestila tri desetletja staro linijsko progo. Pogodbo za 5 milijonov evrov kredita je podpisala s SID banko. Kot ugotavljajo v štorski tovarni, obstoječa linijska proga komaj še ustreza zahtevam kupcev glede toleranc in kakovosti površin. Z novo linijo, sestavljeno iz desetih konti ogrodij ter z valjarsko opremo, pričakujejo za polovico višjo produktivnost valjanja, boljšo površino valjancev, nižje obratovalne stroške in nižji delež zastojev. Pogodbo za desetletni kredit sta v četrtek podpisala direktor Štore Steel Marjan Mačko-šek ter direktor SID banke Sibil Svilan. V družbi Štore Steel, ki je vključena v avtomobilsko in- SID banka je za financiranje razvojnih projektov v avtomobilski industriji namenila v prvi fazi 136 milijonov evrov, od tega 80 milijonov iz Evropske investicijske banke. V SID banki omenjajo, da je kar tri četrtine vseh novih posojil podjetjem v času gospodarske krize iz njenih virov. Pred komandno kabino nove valjarske proge. Z leve: direktor SID banke Sibil Svilan, direktor Štore Steel Marjan Mačkošek ter Saša Keleman iz SID banke dustrijo, delajo za znane kupce, večinoma iz držav Evropske unije, kjer prodajo polovico izdelkov v Nemčiji ter četrtino na slovenskem trgu. Prihodki štorske družbe so lani padli kar za 65 odstotkov ter so znašali 46 milijonov evrov, zaradi novih naročil pa imajo za letos v načrtu realizacijo v višini 82 milijonov evrov. Zaposlenost so lani s Naložba v novo valjarsko konti progo pomeni za Štore Steel največjo naložbo v zadnjih dveh desetletjih (v celoti bodo vanjo vložili 22 milijonov evrov). Za posodobitev celotnega proizvodnega postopka so v zadnjih petih letih namenili 70 milijonov evrov. pomočjo upokojevanja nekoliko znižali (trenutno imajo blizu 500 zaposlenih), pred koncem leta so se še vrnili na 40-urni delavnik. V začetku tega leta so v Štore Steel z vsemi družbeniki opravili doka-pitalizacijo v višini blizu 2 milijona evrov. BJ Zgodnja jabolka že obirajo Nataša Stepišnik in Ivica Krajnc pri obiranju jabolk V Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah, enem od največjih pridelovalcev jabolk v Sloveniji, so minuli konec tedna začeli obirati prva letošnja jabolka zgodnje sorte julyred. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, je v primerjavi z lani začetek obiranja za kakšen teden bolj pozen, a glede na dolgoletno povprečje primerljiv. Vremenske razmere so bile do julija dokaj ugodne, zdaj pa vročina že slabo vpliva na razvoj plodov. Sicer pričakujejo za četrtino manjši pridelek kot lani, ko so z 5.200 tonami nabrali rekorden pridelek jabolk. Zaradi nevarnosti toče in opeklin ter pretirano viso- kih zavarovalnih premij še naprej postavljajo protitočne mreže. Letos so na novo postavili mreže na 4 hektarjih, za naslednje leto pa načrtujejo postavitev na 20 hektarjih, s čimer bodo zaščitili že skoraj polovico vseh nasadov. Minuli teden so se na skupščini zbrali tudi delničarji Sadjarstva Mirosan, ki so se strinjali, da več kot 368 tisoč evrov dobička iz preteklih let ostane nerazporejenega. Družba ga bo večji del v prihodnjih letih namenila za nove naložbe, zlasti za postavitev protitočnih mrež in sončne elektrarne, manjkajoča sredstva pa bodo pridobili z dolgoročnim kreditom. TT Po padcu naval na delnice V preteklem trgovalnem tednu so se cene delnic znova okrepile. Tako se je vrednost delniškega indeksa, ki spremlja gibanje vrednosti delnic največjih svetovnih družb, MSCI World, zvišala za dobra 2 odstotka. Za podoben odstotek so se podražile tudi delnice v Evropi in Severni Ameriki. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 12.7. IN 16.7.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 12,00 79,50 ^ -0.08 PILR Pivovarna Laško 18,00 17,70 ^ 2,80 JTKG Juteks 0,00 9,40 -2,86 ETOG Etol 0,00 0,00 0,00 Na domači borzi pa so se delnice tudi v zadnjem tednu pocenile. Tako se je tečaj osrednjega indeksa borze SBITOP v petih trgovalnih dneh znižal za 1,2 odstotka. K temu so precej prispevale delnice trgovca Mercatorja, saj so se te delnice pocenile za 4 odstotke. Velik del pocenitve delnic Mercatorja je bil pričakovan, saj je bil med tednom presečni datum za upravičenost do dividende. Delnice farmacevta Krka so izgubile 1 odstotek vrednosti. Indeks Zadnji tečaj SBITOP 840,40 H %spr. -0,66 Prav tako kot večina delnic so se podražile tudi surovine. Nafta je tako na newyorški blagovni borzi dosegla ceno 76,5 dolarja za sod, kar je nekaj manj kot 1-odstotna tedenska rast. GREGOR GRMEK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Dopust pred drugim krogom Nadzorni svet Gorenja je podprl sklep uprave za drugo dokapitalizacijo družbe. S tem se je uradno začel postopek za povečanje osnovnega kapitala za največ 7,83 milijona evrov. V drugem krogu bodo k dokapitalizaciji povabljeni vsi delničarji, ki bodo na dan objave prospekta vpisani v delniško knjigo Gorenja. Vpisovanje delnic naj bi se začelo konec poletja. Preostale delnice iz drugega kroga bo uprava ponudila v odkup tretjim osebam. Za veliko večino zaposlenih v Gorenju pa se je včeraj začel kolektivni dopust, ki bo trajal do konca julija. V celotnem slovenskem delu Gorenja, od tega je samo v Velenju več kot 7 tisoč zaposlenih, bo v tem času skupaj delalo samo 61 ljudi. Delavci vzdrževanja bodo poskrbeli za stroje, naprave in opremo, da bo po končanem dopustu vse pripravljeno za nadaljnjo proizvodnjo. Letos bodo v vseh tovarnah opravljali predvsem preventivne posege na opremi, še posebej tam, kjer je to med delovnim procesom težko ali skoraj nemogoče. Obsežnejša dela bodo tokrat obnova transportnega sistema lakirnice v programu hladilno-zamrzovalni aparati, rekonstrukcija krmilja črne peči emajlirnice v kuhalnih aparatih, v programu pralno-pomivalnih aparatov pa bodo izrabljene segmente na stroju za izdelavo ohišij zamenjali z novimi. V tem obratu bodo namestili tudi novo napravo za vstavljanje blokirnih palic. US O Calski gorci bo še veliko slišati Na obrobju Rogaške Slatine so obnovili Calsko gorco, ki bo služila za promocijo vinogradništva ter občine. Govornik, župan mag. Branko Kidrič je poudaril, da je to ena najpomembnejših pridobitev v okviru občinskega praznika. Na vinogradniškem območju v Cerovcu pod Bočem so v petek slovesno odprli celovito obnovljeno Calsko gorco, kulturni spomenik na pragu Rogaške Slatine. Calska gorca je zanimiv primer tovrstnega stavbarstva, ki ima bogato zasnovo in podobo ter je med redkimi še ohranjenimi. »Dragi častilci najžlahtnej-še pijače na svetu! Današnji dan je pravljičen, uresničile so se želje vinogradnikov in širše javnosti,« je bil v nagovoru navdušen pobudnik obnove, nekdanji predsednik Društva vinogradnikov Rogaška Slatina, Franci Janko-vič. Poudaril je, da je vinogradnikom manjkalo nekakšno središče dogajanja, kjer lahko dobi slatinsko vino še večjo veljavo. Vinogradniki so zapuščeno Calsko gorco, ki je samevala dve desetletji, kupili leta 1997 ter zamenjali ostrešje in kritino. Nato se z zavodom za varstvo kulturne dediščine dolgo niso uspeli dogovoriti o morebitni gradnji verande, ki je pri kulturnem spomeniku nikoli ni bilo. Lani so se vinogradniki in občina pogodili o dodelitvi stavbne pravice občini za obdobje 33 let, kar je omogočilo prijavo občine na razpis za sofinanciranje. Občina, ki je Calsko gorco zgledno obnovila, je pridobila petdeset tisoč evrov iz evropskih sredstev za razvoj podeželja. Celovita prenova, ki je bila v tesnem sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine, je stala 140 tisoč evrov. Obnovo kulturnega spomenika je podrobneje predstavil župan mag. Branko Kidrič ter poudaril da gre za eno pomembnejših pridobitev v okviru praznovanja občinskega praznika. Rogaška Slatina je mesto vode, stekla in vina, je zapisano tudi v novi monografiji o tem kraju, Calsko gorco pa želijo vključiti v turistično ponudbo. Predsednik vinogradnikov Ivo Mijošek je v govoru omenil, da ima največjo zaslugo za obnovo gorce prav župan, zato so mu podelili spominski pokal. Cal-sko gorco, ki bo služila vinogradnikom ter nasploh kot protokolarni objekt, sta tako uradno predala namenu župan in predsednik vinogradnikov, pripravili so prav tako bogat kulturni program. BRANE JERANKO Dobje praznuje in se veseli V nedeljo so v Dobju občinski praznik obeležili s podelitvijo priznanj in z veselico V Dobju so se veselili 11. obletnice samostojne občine. V zadnjem letu so največ sredstev vložili v obnovo cest, sedaj pa se pripravljajo na obnovo nekdanje šole, ki sameva v središču Dobja. Se pa v kraju najde veliko ljudi, ki s svojim delom pripomorejo k prepoznavnosti kraja ter se razdajajo za dobrobit sočloveka. Tem so bila namenjena občinska priznanja ter zlate plakete. Župan Dobja Franci Sa- ji.« V Dobju zmeraj praznu-lobir je občane pozdravil na jejo občinski praznik v ne-»škapulirsko nedeljo, nek- deljo, kljub dopustniškemu daj velik praznik, še pose- času pa so se zbrali številni bej v Dobju, kjer imamo tudi škapulirsko cerkev, posvečeno Karmelski Materi bož- domačini. Kot je v nagovoru poudaril Salobir, med največje naložbe sodi cesta Dobje-Brezje-Ravno, prav tako odsek v Škarnicah. »Vaščani so dobro sodelovali pri gradnji, saj je bil eden od gospodarjev celo pripravljen podreti manjši hlev in garažo, da je bilo mogoče cesto speljati po začrtani trasi oziroma jo razširiti,« je povedal Salobir in hkrati omenil tudi gradnjo male rastlinske čistilne naprave, ki jo prav tako šteje med pomembne naložbe. Pripravljajo obnovo objekta, v katerem je bila nekoč šola, sedaj pa že več let sameva oziroma je počasi propadala. »Gradbeno dovoljenje smo že dobili, pričakujemo tudi evropska sredstva, obnova pa bo res temeljita. To bo ogromna pridobitev za kraj, saj bomo v objektu uredili prostor za dejavnosti več lokalnih društev, etnološki muzej starih kmečkih orodij, spominsko sobo znanega etnologa Nika Kureta, ki po rodu izvira iz teh krajev, pa še kaj se bo našlo.« Prav tako v Dobju ne odstopajo od načrtov za gradnjo doma starejših, čeprav se bo »začetek gradnje vendarle malce bolj zavlekel.« Na slavnostni prireditvi, ki so jo z nastopi popestrili šolarji OŠ Dobje ter člani lokalnega mešanega pevskega zbora, je Salobir podelil tudi po tri občinska priznanja in zlate plakete. Priznanja so prejeli Marija Plemenitaš za izdajo knjižnega prvenca Ko spregovorijo ptice ter literarno ustvarjanje, Anica Gradič za uspešno vodenje Društva upokojencev Dob-je ter Bojan Guček za projekt obnove kozjanske domačije, izjemno prepoznavne avtentične etnološke dediščine, ki v Dobje privablja vse več obiskovalcev. Obljubil je, da bodo tudi letos pripravili teden prikazov sta- rih obrti, nam pa, malce bolj potihem, da upa na uresničitev sanj o pravi kozjanski vasi ... Zlate plakete pa so šle v roke Francija Leskovška mlajšega za prizadevnost na področju gasilstva, Urošu Horjaku za odlične dosežke v motokrosu ter Silvi Antlej za nesebično delo na humanitarnem področju. Za uspehe v šoli pa je Salobir županovo priznanje podelil tudi trem učenkam OŠ Dobje; Juliji Šmid, Kaji Rabuza, Sanji Bobek Hrastnik ter Špeli Trupej. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Priprave na dobrodelno tržnico Nagrajenci iz Dobja (z leve): Anica Gradič, župan Franci Salobir, Franci Leskovšek ml., Silva Antlej, Uroš Horjak in Bojan Guček. Konjiško Območno združenje RK je začelo zbirati različne uporabne in okrasne predmete, ki jih bodo jeseni ponudili na dobrodelni tržnici. Dobrodelna tržnica bo 16. oktobra, na dan, ko bodo v Slovenskih Konjicah pripravili tudi 10. Drobtinico. S to akcijo, pri kateri prodajajo podarjen kruh, izkupiček pa namenijo prehrani šolarjev, so v Sloveniji začeli prav Ko-njičani. Z dobrodelno tržnico bodo dali obletnici poseben pečat, hkrati pa jo bodo nadgradili. Izkupiček dobrodelne tržnice bo namreč v celoti namenjen za nakup šolskih potrebščin. Pokroviteljstvo nad dobrodelnim bazarjem je prevzel konjiški župan Miran Gorin-šek, sodelovanje so obljubili župani sosednjih občin, rav- Renata Gabrovec natelji in številni znani Ko-njičani. »Zbiramo nove skodelice, kozarce, sklede, krožnike, dišeče sveče, brisače, poslovna darila, spominke. Vse, kar vam je odveč ali čemur se lahko odpoveste in bi prišlo prav komu drugemu. Vabimo vas, da takšne predmete prinesete na sedež konjiške območne organizacije RK. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 15. ure,« vabi sekretarka OZ RK Renata Gabrovec. MBP novitednik novitednik.com Arabska kultura v Celju V sredo so v Mestnem kinu Metropol otvorili Arabski kulturni festival ŠAMS 2010, ki je trajal vse do nedelje. Obiskovalci so na otvoritvi lahko uživali ob arabski glasbi, poeziji, plesu, kulinariki in filmu, pripravili so tudi kratek dokumentarni film o arabski skupnosti v Sloveniji. Program je del arabskega ni cilj je spodbujanje miru, kulturnega festivala ŠAMS prijateljstva in razumevanja 2010, ki se trenutno odvija v med arabsko skupnostjo in Celju, ob tem pa še v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Murski Soboti. Častni pokrovitelj Tedna egiptovskega filma je bil veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji Ahmed Farouk, ki je prireditev tudi otvoril. Pobudnik festivala je Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana. Njihov glav- Egiptovski veleposlanik Ahmed Farouk slovenskim narodom v Sloveniji. Predsednik društva Rozana Hisham Hamad je bil nad festivalom in obiskom Celja navdušen. »Če so ljudje zadovoljni, smo zadovoljni tudi mi. Obiskovalci v Celju so pokazali, da sprejemajo drugo kulturo in ljudi. So zelo odprti za tovrstne dogodke, zato se počutim zelo dobro. Pred kinom Metropol smo organizirali arabski bazar. V dneh do nedelje smo predvajali egiptovske filme, za september pa v Celju pripravljamo predstavitev arabskih plesov in glasbe«, je dodal Hamad. Egiptovski veleposlanik Ahmed Farouk je bil vidno navdušen. »Celje je moje najljubše mesto v Sloveniji in ga redno obiskujem. Ta dogodek in vsi ostali so pomembni za boljše razumevanje drug drugega. Mislim, da bo ta festival pomagal premagati razlike med arabsko in evropsko Folklorna skupina Rozana je navdušila s tradicionalnim plesom dabke. kulturo. Ljudje bodo z obiskom festivala dobili pravo sliko arabskega sveta. Zelo sem ponosen, da so nas Slovenci sprejeli in da vam lahko pokažemo svojo kulturo in običaje. Razumevanje razlik med različnimi narodi je pozitivno in ne negativno,« je še dodal. Po otvoritvi so si obiskovalci lahko ogledali prvi film z naslovom Predsednikov kuhar in poskusili egiptovsko kulinariko. KRISTIJAN ERJAVEC Foto: SHERPA Premalo denarja od telefonije? H!TR0 NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, f 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. i p I N I HlIiWiM tudi letnik2010 4~J hrs prilogo TV-OKNO! ^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimhrosti iz sveta glasbe in zabave. III'VIIWIIIH Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Opozicijska svetniška skupina SD, ki deluje v občinskem svetu Rogaške Slatine, trdi, da je občina vrnila upravičencem do vračila nekdanjih vlaganj v javno telefonsko omrežje med 56 in 66 evrov premalo. Predlogi poravnalnih pogodb so bili posredovani upravičencem na podlagi transparentnega preračuna, odgovarjajo iz občinske uprave. Poleg tega trdijo štirje svetniki opozicijskih Socialnih demokratov, da je izplačila prejelo 600 upravičencev, kar je po njihovi ugotovitvi 99 premalo, občini pa naj bi ostalo 87 tisoč evrov neizplačanega denarja. Svetniška skupina zato od občine zahteva takojšnje plači- lo razlike vsem upravičencem ter da občinska uprava pripravi anekse k dogovorom o poravnavi. Občina naj bi prav tako dala rok za prijavo upravičencem, ki jih na seznamu za vračilo denarja ni ter pojasnila, kako bo porabila morebiti nerazdeljeni denar. Iz občinske uprave med drugim odgovarjajo, da nepopolno stanje listin ne omogoča umestitev vsakega posameznega upravičenca znotraj posameznega obdobja. Poravnalna pogodba je bila podpisana letos aprila za 800 priključkov v višini 360 tisoč evrov, vsem dejanskim končnim upravičencem po letu 1991 pa so ponudili enak poravnalni znesek. Skoraj polovica vlagateljev svojih dokazil ni predložila, zato je lahko prišlo do napak pri uvrščanju v pravo skupino. Strankam, ki so se pisno pritožile, je občina v primeru, ko je njihova vloga vsebovala dokazila, ponudila nov preračun, sicer so jih napotili na nepravdni postopek. Na zahtevo svetniške skupine, naj občina pojasni, kako bo porabila morebiti nerazdeljeni denar, pa občinska uprava odgovarja, da je znesek in namen porabe nerazdeljenih sredstev zaenkrat nemogoče oceniti, saj postopek vračanja ni zaključen. Sredstva bodo vsekakor porabljena za namene, ki jih lokalni skupnosti nalaga zakon, še dodajajo v občinski upravi. BRANE JERANKO Flosfest za uvod Konec tedna se v Zgornji Savinjski dolini obeta več prireditev, med odmevnej-šimi pa bo zagotovo Flos-fest, ki je trenutno največji projekt Kluba zgornjesa-vinjskih študentov z najdaljšo tradicijo. V različnih oblikah in odtenkih je omogočil predstavitev številnih glasbenih skupin, tako domačih kot različnih gostov. »Lahko rečem, da je projekt prerasel meje rok žura, ki naj bi gostil nekaj dobrih imen in mogoče privabil še kakšnega obiskovalca. Dejansko se je zgodilo veliko več. Zvestih obiskovalcev Flosfesta je vsako leto več, pri čemer gre pohvala predvsem kvalitetni organizaciji, dobrim skupinam in seveda obiskovalcem. Le-ti so vsako leto glavno gonilo Flosfesta in brez njih prireditev zagotovo ne bi obstala na sceni toliko časa,« je poudaril predsednik kluba Ra-denko Tešanovič. Letošnji Flosfest bodo v petek ob 14. uri odprli z »bike-fightom«, na katerem se bodo lahko navduševali nad številnimi triki kolesarjev. Zvečer jih, napovedujejo študenti, čaka obilica dobre glasbe, hrane in pijače, seveda pa bodo v ospredju skupine Mambo kings, Ion, Flyspoon in Komunala. Noč bo menda kratka, sobotno dogajanje pa se bo začelo v Radmirju na igrišču in sicer s turnirjem v odbojki na mivki. Ob 16. uri bodo na prireditvenem prostoru v Vrbju pripravili mini tržnico in različne študentske igre. Večer bo v znamenju skupine Big foot mama, poleg njih pa bodo nastopili Fešta bend, Kačji pastirji in Cabbage. Sobotno dogajanje bo spremljala fundacija Z glavo na zabavo, študentski klub pa razpisuje fotonatečaj Ujemi trenutek. Izbirali bodo najboljšo fotografijo Flosfesta, druženje ob koncu tedna pa je seveda uvod v dogajanje na tradicionalnem, letos jubilejnem 50. Flosarskem balu, ki bo zadnji vikend v juliju. US www.novileilnik.comwww.radiocelje.com lepotica poletja I NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I V vsaki torkovi in petkovi številki vam bomo predstavili po dve lepotici, med vsemi pa boste prav bralci izbrali tri finalistke, ki se bodo potegovale za čudovite nagrade. Predstavljamo vam Ajdo Cajhen in Natašo Golob. Strokovna žirija je namreč za Ajdo izžrebala številko 1, za Natašo pa številko 2. Ajda je ena izmed tistih, ki si izkušnje nabira v VS Stylingu, Nataša pa je bila druga spremljevalka izbora Smaragdna kraljica 2010, kandidatka za naziv Lepa soseda, za mis mivke, finalistka izbora Smaragdna kraljica 2006 ... SB Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gorjup - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MULLER HOBIJI moda, ples, glasba . NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU dokončati šolo TRI STVARI, KI ME OPISUJEJO ljubezen, žur, sreča Ajda Cajhen, 16 let, Polzela B Nataša Golob, 23 let, Celje lepotica poletja Glasujem za dekle številka Ime in priimek: Naslov: Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Lepotica poletja. Glasujete lahko tudi s sms sporočili. Pošljite sms na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega opera- m * / ©V Ajda Cajhen Nataša Golob n } Jc 4 O i 7 A 1 brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. Tjaša Hohraut Ines Potočin Maja Belak Ana Bukovac Anja Špes Sara Rezec Katja Polutnik j m }"T X 0 M & VST h '/ i * -V œlv. / te- * i v Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Št. 56 - 20. julij 2010 - Špela Cvikl Valentina Krasniqi Nogometaši so se pomerili v nogometu na milnici. Bazenske igre in zabava igrah. Ostali športni navdušenci so izbirali še med nogometom na milnici in namiznim tenisom. Za najmlajše so poskrbeli člani Mladinskega centra Šentjur, saj so jim pripravili ustvarjalne delavnice na temo Havajev. Večer je popestrila še zabava ob bazenu z DJ Crocyjem. »Skušamo ohraniti tradicijo z igrami, zadnja leta pa smo uvedli DJ-ja, ker je popularen pool party. Letos so novost masaže, osredotočili smo se tudi na zdravo prehrano in na osvežitev ter pripravili sadni bar in limonade,« je pojasnila glavna organizatorka dogodka Saša Rečnik. Težko je natančno določiti, katero po vrsti je letošnje ba-zenjenje, saj so včasih prirejali še pobazenjene in lavor- jenje, zagotovo pa je letošnje že več kot deseto. Vsako terja veliko priprav. Letošnje poletje bodo člani ŠKMŠ-ja popestrili še z dolgim pohodom po Sloveniji, odšli bodo na adrenalinski vikend in pripravili tečaj ličenja. VANJA VODENIK Foto: SHERPA Saša Rečnik, organizatorka bazenjenja V soboto so v Športnem parku Šentjur pripravili že tradicionalno poletno baze-njenje. Prireditev je nastala pod okriljem članov Študentskega kluba mladih Šentjur (ŠKMŠ), ki so obiskovalcem pripravili paleto zanimivih bazenskih in obbazenskih dogodkov. Od 15. ure dalje so se lahko obiskovalci ohladili pri stojnici z limonado in svežim sadjem, si privoščili kakšen koktajl mojstra Tomaža ali pa se za deset minut sprostili na masažni mizi Aspa-re. Tisti, ki so čas raje preživeli v bazenu, so se lahko pri Klubu potapljačev Šentjur, ki deluje pod okriljem društva tabornikov, naučili potapljanja z jeklenko ali pa se udeležili turnirja v bazenskih Šentjurski potapljači Obiskovalci so si lahko privoščili tudi masažo. Pred dnevi so v zgodbi O ljudeh, živalih in kamnih skozi preplet afriških pravljic v režiji Alice Čop in izvedbi Vanje Kretič in Tjaše Zajc spoznavali legende o nastanku sveta. Posebna zanimivost te preproste lutkovne predstave pa so lutke, pri izdelavi katerih so se velenjski lutkarji zgledovali po izvirnikih, shranjenih v muzejski zbirki Františka Foita. Povsem drugače je bilo v soboto, ko je na plažo prišel medved Čalapinko s svojo zabavo. Čalapinko namreč takoj, ko zasliši glasbo, zapleše, k plesu pa povabi tudi otroke. Ti so se hitro odzvali na njegovo vabilo, še bolj pa na slastne palačinke, ki jih je zanje pekel palačinkar Grega. BS Foto: GrupA Preplet afriških pravljic o nastanku sveta z velenjskimi lutkarji Živahno na Mestni plaži Na Mestni plaži ob celjskem Savinjskem nabrežju se tudi letošnje poletje prireditve kar vrstijo. Pretežni del so jih organizatorji letos namenili sproščenemu preživljanju prostega časa družin z manjšimi otroki. Ti so hvaležno občinstvo tako na vsakotedenskih delavnicah kot še zlasti na zabavah in lutkovnih predstavah. Čalapinko in palačinkar Grega sta zabavala s plesom in palačinkami. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08), Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. list RS, št. 3/07), družba Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, po javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem dne 26. 2. 2010, OBJAVLJA prednostno listo A za stanovanja, Ime in priimek člani točke Ime in priimek člani točke Ime in priimek člani točke predvidena za oddajo v najem pro- 103 BARUKČIĆ Dario 3 250 214 KOŠAK Primož 1 220 325 KERANOVIĆ Almir 1 190 silcem, ki glede na socialne raz- 104 105 MILANOVIĆ Jelena Marija ZEC Zoran 4 3 250 250 215 216 KOLAR Romana JUG Katja 3 1 220 220 326 327 PRELOŽNIK Milan FARTELJ Peter 1 1 190 185 mere po 9. členu pravilnika niso 106 ŽABOTA Andraž 3 250 217 HASANOVIĆ Edina 2 220 328 KRANTIĆ Elvedin 1 185 zavezanci za plačilo lastne udelež- 107 SEKULIČ Radomir 3 250 218 MANČIČ Vanja 2 220 329 SELIMOVIĆ Sanela 1 180 be 108 ĐAKOVIĆ Milomir 3 250 219 RIĐIĆ Gregor 1 220 330 SELIMOVIČ Denis 1 180 109 KOSTAČEVIČ Danica 2 250 220 JURIĆ Nemanja 2 220 331 IVANČOV Žaklina 1 180 110 KRASNIQI Smail 3 250 221 SIGURNJAK Renato 2 220 332 KRAJNC Ksenja 1 180 Ime in priimek člani točke 111 REKIĆ Sanela 3 250 222 KERIČ Ružica 3 220 333 AŠANIN Slađana 1 180 1 MIČANOVIČ Jelenka 5 365 112 OMANOVIĆ Mediha 3 250 223 HORVAT Matjaž 4 220 334 IVANOVSKA Saška 1 180 2 KRISTAVČNIK Dejan 3 350 113 MATERIČ Vesna 2 250 224 LOVIĆ Nermin 4 220 335 SIGURNJAK Mateja 1 180 3 ŠUĆUR Milomirka 2 350 114 VRHOVAC Simona 2 250 225 ŽUMER Mojca 1 220 336 ZDIONICA Sabina 2 180 4 BRILI Simona 6 340 115 PANTOVIĆ Tanja 2 250 226 TABAKOVIĆ Sanela 3 220 337 AMIDŽIĆ Safet 2 180 5 DIDOVIČ Davor 2 330 116 JEREMIĆ Anica 3 250 227 VUČIČ Milena 1 215 338 ZUPANEC Peter 2 180 6 ČALASAN Niko 2 320 117 VALENČAK Tomaž 1 250 228 KELJMENDI Šefkije 1 215 339 SOVEC Bernard 1 180 7 LEBAN Dare 1 320 118 THAQI Isni 4 250 229 HROVAT Gregor 1 210 340 IVANOVIĆ Milan 4 180 8 BOBNER Tanja 1 320 119 GLOJNARIČ Boris 5 250 230 GORENJC Matjaž 1 210 341 KOMAR Sebastjan 1 180 9 KOČIŠ Damir 1 320 120 POCAJT Ida 2 250 231 ŠUMIGA Katarina 1 210 342 BOŽIĆ Radenko 2 180 10 TRKMIČ Milica 1 320 121 TELAKU Hasan 5 250 232 ŠIŠARICA Dragoslav 3 210 343 ZAJŠEK Jožica 2 180 11 MASLIC Zejna 3 320 122 ČERNIĆ Vlasta 2 250 233 BLAGOJEVIČ Danijela 1 210 344 KUDER Ljubica 1 180 12 ZUPANEK Sonja 3 320 123 GAŠPARIĆ Danijel 3 245 234 TUVIĆ Stojanka 1 210 345 TRUPEJ Jure 1 180 13 MARINOVIČ Ivica 4 320 124 MIFTAREVIĆ Šaire 2 245 235 STOJANOVIĆ Dejan 2 210 346 HERTIŠ Evelin 1 170 14 JERAM Aleš 1 310 125 MAJER Andreja 2 240 236 KOS Nina 3 210 347 KOSEC Miroslav 1 170 15 KOŠTOMAJ Damir 1 310 126 SKAMEN Nikolaj 1 240 237 KOVAČEVIČ Milena 2 210 348 CVELFER Bojan 1 170 16 POLŠAK Katica 5 310 127 JELEN Alojz 1 240 238 REBERNAK Petra 1 210 349 ČERNIGOJ Aleš 2 170 17 BAGARIČ Dragan 2 310 128 HRASTNIK Milena 3 240 239 SUBAŠIČ Amel 1 21 0 350 KEBLIČ Tomaž 1 170 18 AŠANIN Spasoje 1 310 129 LOVREK Valentina 2 240 240 LOVASIĆ Tomislav 2 210 351 VODENIK Nataša 1 170 19 ŽVEGLAR Mojca 2 300 130 KRHLANKO Martin 3 240 241 ZRNIĆ Dalibor 3 210 352 REBERŠAK Sebastjan 1 170 20 MAMIC Liljana 1 300 131 IVANOVIĆ Ivo 4 240 242 MEŠINOVIĆ Meliha 3 210 353 OGRAJENŠEK Robert 1 170 21 MILOJEVIĆ STOJNEV Slavica 4 300 132 KONDIĆ Mirjana 2 240 243 JUSIĆ Midhat 1 21 0 354 ŠPOLJAR Jasna 2 170 22 ŠODIC Dino 1 300 133 KRČMAR Branka 3 240 244 DŽAJA Mirko 1 210 355 UMEK Maja 1 170 23 BUTINAR Jože 1 300 134 RAMŠAK Edvard 1 240 245 NOVAK Darko 1 210 356 KOREZ Anton 1 170 24 MRZLEČKI Jasna 2 300 135 TAJNŠEK Manca 2 240 246 DRNAČ Robert 1 210 357 ČREPINŠEK Darko 2 170 25 TRAJKOVIČ Žika 1 300 136 LUŽAR Suzana 2 240 247 RIZVANOVIĆ Redžo 1 210 358 ŠKODIĆ Martin 2 170 26 BRKIČ Razim 3 300 137 JAMNIKAR Jerneja 2 240 248 ČAKŠ Lucija 2 210 359 KOVAČEVIĆ Gojko 1 170 27 SULJIĆ Mirsada 4 300 138 ŠEŠKO Barbara 2 240 249 MOMIROVIĆ Mira 3 210 360 DJUKARIĆ Danijela 1 170 28 KERANOVIĆ Belma 5 295 139 LUTOLLI Emina 3 240 250 VARLJEN GADJAN Stefan 3 210 361 LORBEK Boštjan 1 170 29 GODEC Blanka 9 290 140 TOMUŠILOVIĆ Dragica 3 240 251 GABROVEC Alenka 3 210 362 BILIČ David 1 170 30 ČEHAJIČ Nina 3 290 141 GOSTIMIROVIĆ Vera 3 240 252 FOTIVEC Judita 2 210 363 KRAJNC Sergej 1 170 31 PALISLAMOVIĆ Jasmina 4 290 142 KOSIĆ Branka 2 240 253 MANDELC Zofka 4 210 364 MAŠIĆ Alen 2 170 32 BIZUMOVIĆ Veselka 3 290 143 RADIĆ Helena 3 240 254 TIMIĆ JASHARAJ Mirjana 2 210 365 GREGORN Primož 1 170 33 EJUP Elmina 2 290 144 DAMJANIĆ Sanja 2 240 255 SAVKOVIĆ Lidija 4 205 366 ROMIH Danijel 2 170 34 KARABEGOVIĆ Sanela 3 285 145 BANOVŠEK Vilma 2 240 256 DELIĆ Zdravko 4 205 367 DRLJAČA Ranko 1 170 35 SIVKA Ivan 4 280 146 TURK Karl 3 240 257 KODELA Nives 1 200 368 AŠANIN Stefan 1 170 36 LEJIĆ Tatjana 4 280 147 KRAPŠE Izidor 4 240 258 PASAR Peter 1 200 369 HRVAČANIN Dejan 1 170 37 REZAR Helena 4 280 148 KLJAJIČ Marica 3 240 259 RUČIGAJ Alenka 1 200 370 REIĆ Petra 2 170 38 GOLOB Valerija 4 280 149 LIŠINOVIĆ Emir 3 240 260 ŽLAHTA Ladislav 1 200 371 MILADINOVIĆ Snežana 1 170 39 STOJANOVSKA Anita 4 280 150 MOHOR Gordana 4 240 261 VOUK Adela 1 200 372 BOMBEK Uroš 1 170 40 GRMOVŠEK Klavdija 3 280 151 SMUKAVEC Mirko 5 240 262 NIKOLAC Ursula 200 373 IVANOVSKI Aleksandar 1 170 41 MRKONJIĆ Ingrid 4 280 152 KANTUŽAR Helena 3 240 263 POLENIK Stanko 200 374 DEBENJAK Albin 1 170 42 MURTIĆ Nusreta 4 280 153 HUSIĆ Nermin 1 235 264 ZEMLJAK Maja 1 200 375 KELMENDI KRASNIQI Ardita 2 170 43 JURGL Niko 1 280 154 VELENŠEK Ivan 1 230 265 HERCIGONJA Tibor 1 200 376 REXHEPI Xhevdet 3 170 44 GASHI Brahim 5 280 155 BELE Leopold 2 230 266 SEKULIĆ Gordana 1 200 377 STJEPANOVIĆ Lazo 1 160 45 HALITAJ Sear 5 275 156 KOČEVAR Dušan 1 230 267 BEGIĆ Mateja 200 378 AŠANIN Aleksandra 1 160 46 GROBELNIK Irena 2 275 157 KITEK Sebastjan 1 230 268 TOPIČ Anita 200 379 ĆOSIĆ Žana 1 160 47 JUSIĆ Jasmina 4 275 158 ČRETNIK Miroslav 1 230 269 MATOVIČ Branko 1 200 380 MIHEVC Janko 1 160 48 VUČIĆ Vesna 4 275 159 KONIG Natalija 4 230 270 ŠERTOVIĆ Marizela 1 200 381 KURNIK Sonja 2 160 49 RAZGORŠEK Aleksandra 2 270 160 LUC Peter 4 230 271 JAKŠA Klemen 1 200 382 VERDINEK Uroš 1 160 50 JURAK Jelka 2 270 161 KOPITAR Marija 1 230 272 VREČKO Doris Daniela 200 383 PETROVIĆ Vesna 1 160 51 KOŠTRIC Sašo 4 270 162 PLEMENITAŠ Sara 1 230 273 DOBRIJEVIĆ Radmila 1 200 384 RAMIĆ Maida 1 160 52 BELAK Barbara 5 270 163 BALTIĆ Mileva 1 230 274 PLAVČAK Karmen 1 200 385 PREVORŠEK Danica 2 160 53 BOŽINOVIČ Špela 3 270 164 PIRC Barbara 2 230 275 KOSIĆ Nenad 1 200 386 DESPOTOVIĆ Despot 2 160 54 STARČEVIĆ Dragan 4 270 165 JURAS Miran 1 230 276 ŠODIČ Haris 1 200 387 GAVRIČ Nevenka 1 150 55 STUBIČAR Melanija 4 270 166 MILOVIĆ Biljana 2 230 277 BULATOVIČ Alenka 1 200 388 ŠUMIGA Nataša 1 150 56 SALOSKI Sabina 3 270 167 CIGROVSKI Branko 1 230 278 IBRAHIMOVIĆ Irfan 200 389 ŠUMIGA Mirko 1 150 57 GALIR Ivana 2 270 168 ŽIBRET Klara 2 230 279 DELJIĆ Milena 200 390 KVAS Jerica 2 150 58 DOBRIJEVIČ Jasmina 3 270 169 VERVEGA Marko 1 230 280 JANŽEK Mitja 1 200 391 HALKIĆ Emira 1 150 59 CEROVŠEK Samanta 3 270 170 LISJAK RIBIZEL Jožica 1 230 281 ŠTARKEL Matej 1 200 392 ĆOPIĆ Slobodan 1 150 60 OGRAJENŠEK Marija 3 270 171 TUMANOSKA Monika 2 230 282 LUPŠE Luka 1 200 393 HORVAT Dragan 1 150 61 ŠIŠARICA Vjekoslav 2 270 172 GRUM Urška 3 230 283 VREČER Alja 200 394 ŠEPETAVC Urban 1 150 62 PRAH Jadranka 3 270 173 TALIĆ Narcisa 1 230 284 KEKEC Jasmina 1 200 395 KOVAČ Jožica 1 130 63 GRIČNIK Jolanda 3 270 174 GREGORN Ana 3 230 285 KANJIR Marjetka 1 200 64 PLEVNIK Marija 4 270 175 RISTIČ Bojan 3 230 286 MILUTINOVIĆ Gordana 1 200 Prednostno listo B za stanovanja 65 66 HVASTI Nataša KRAŠOVEC Silvija 2 2 270 265 176 177 KOPRANOVIĆ Dragica GAVRAN Zdravko 2 1 230 230 287 288 DORN Tjaša JOSIĆ Danijela 1 200 200 predvidena za oddajo v najem pro 67 JANČIČ Simona 3 265 178 CURRI Halil 1 230 289 LAMPRET Martin 1 200 silcem, ki so glede na dohodek za 68 ZUPANC Davorin 1 260 179 NAREKS Ferhada 3 230 290 MALEK Lidija 200 vezani plačati lastno udeležbo 69 TURNŠEK Jana 1 260 180 HUBER Dijana 3 230 291 PEČNIK Martina 200 Ime in priimek člani točke 70 TURNŠEK Tanja 1 260 181 THAČI Nazmi 5 230 292 MILUTINOVIĆ Vesna 1 200 71 JANČIČ Mojca 4 260 182 SALEŠEVIĆ Mustafa 3 230 293 SENICA Klaudija 1 200 1 OBRADOVIĆ Borislav 1 260 72 MOSORKA Branko 1 260 183 BRKOVIĆ Edin 3 230 294 GOLUBIĆ Mirjana 1 200 2 JERKOVIĆ Andrej 3 250 73 MAČEK Danijel DAVIDOVIĆ Milanka 3 260 184 PINTAR Klavdija 5 230 295 LAMUT Miha 200 3 POJAVNIK Barbara 2 240 74 3 260 185 BLAGOJEVIĆ Mile 1 220 296 DELAKORDA Daša 1 200 4 KROFLIČ Milena 2 230 75 BILAJAC Asim 1 260 186 MIKULAN Vilma 3 220 297 ŽIVKOVIĆ Duško 1 200 5 SMOLE Damijana 2 230 76 PETECIN Dejan 1 260 187 ROJC Jože 2 220 298 STJEPANOVIĆ Željka 1 200 6 HRŽICA Robert 3 230 77 ČOSIĆ Sabina 3 260 188 KOŽAR Alenka 3 220 299 ILIJOSKA Svetlana 200 7 URBAŠEK Aleš 1 220 78 KOPRIVŠEK Aleš 5 260 189 ŠAJN Vesna 3 220 300 POPOVIĆ Nevena 1 200 8 JELEN Darja 1 220 79 PANGERL Simona 3 260 190 KOLAR Silva 1 220 301 KRASNIČI Suzana 1 200 9 ŠKODIČ Majda 2 220 80 GRMIČ Čarli 1 260 191 REP Miran 1 220 302 ŽUČKO Mirjana 200 10 KOS Metka 2 220 81 VUKOVIĆ Mara 2 260 192 STROPNIK Simona 3 220 303 ROMIH Vojko 1 200 11 KOCEVA Valentina 3 220 82 KAMPUŠ Aleksandra 1 260 193 JOVANOVIĆ Zvezdana 2 220 304 TOPOLOVEC Ciril 1 200 12 LESKOVŠEK Oliver 1 210 83 KOVAČEC Boris 1 260 194 KOMER Teotim 1 220 305 PLANINČIČ Sandra 200 13 MURTIĆ Nusret 3 210 84 TRAJKOVIČ Sabina 3 260 195 ĐOGATOVIĆ Boštjan 1 220 306 HORVAT Marija 190 14 GRABAR Tadej 1 200 85 KARLIČ Stanko 1 260 196 ŠKEDELJ Irina 2 220 307 BUČANAC Metka 1 190 15 LONČAR Štefka 1 200 86 HRIBERNIK Dani 3 260 197 RADOSAVLJEVIČ Dejan 1 220 308 ŠOPAR Gabrijela 1 190 16 WAGHORN Lidija 3 200 87 VALANT Jože 1 260 198 DOBROTINŠEK Denis 1 220 309 ĐURIČIĆ Milica 1 190 17 OGRIZEK Katarina 2 200 88 BIZUMOVIĆ Bojana 1 260 199 ĆURKOVIĆ Tanja 1 220 310 ČRETNIK Aljoša 190 18 ZALOŽNIK Rok 2 200 89 KEZIČ Danijel 3 260 200 KOSIĆ Mladen 1 220 311 ROŠKARIČ Marjana 1 190 19 DOBOVIČNIK Irena 2 200 90 ARLIČ Aleksander 1 260 201 PETEK Jernej 3 220 312 MILOŠEVIĆ Aleksandra 190 20 LJUBOJEVIĆ Cvjetko 1 200 91 ŽLENDER Simona 2 260 202 KELAVIĆ Manuela 1 220 313 OBLAK Iztok 1 190 21 GUZIJAN Branko 1 200 92 SMOLE Antonija 1 260 203 SAVIĆ Srdan 2 220 314 ŠKORJA Darja 1 190 22 SUŠEC Zofija 190 93 ŠEGOTA Goran 1 260 204 MANČIČ Dragan 3 220 315 ŽAFRAN Andreja 1 190 23 HOLER Mario 1 170 94 MUSTAFIČ Musa 5 260 205 KIKER Tomi 1 220 316 JOSIČ Mirela 1 190 24 MITROVIĆ Slađana 1 170 95 ŽAGAR Irena 3 260 206 MAMIĆ Dalibor 1 220 317 PANTOVIĆ Dejan 1 190 25 KOVAČIČ Bogdan 1 170 96 HAJDARAJ Mehdi 5 260 207 PINTAR Jerica 1 220 318 OKORN Petra 190 26 PAVLOVIĆ Slavica 1 170 97 ZUPANC Petra 4 255 208 URBANCL Bojan 1 220 319 MITROVIĆ Svetlana 1 190 27 FAZLIU Timi 1 170 98 BAJRIĆ Nermina 5 255 209 DURONIĆ Milovan 1 220 320 ŠTARKEL Božena 1 190 28 ZRINSKI Manca 1 170 99 VERTAČNIK Lilijana 2 250 210 UNIJAT Marijana 1 220 321 HODŽIČ Saud 1 190 29 TRNOVŠEK Dušan 1 170 100 BODIROŽA Cvijeta 2 250 211 OBREZ Jožica 2 220 322 KEZIĆ Goran 1 190 30 SIMIĆEVIĆ Rada 1 160 101 SMREČNIK Tatjana 2 250 212 ANTLEJ Natalija 2 220 323 SELIČ Dušan 1 190 31 HAJRIĆ Mirsad 4 160 102 KOŠTOMAJ Peter 1 250 213 PJANIČ Sabastijan 1 220 324 MUJANOVIĆ Mirza 4 190 32 VIRANT Marjan 1 130 Št. 56 - 20. julij 2010 -r=r- j j w Skupinski štrbunk mladih kopalcev v Termah Topolšica Osvežilni štrbunk z nagradami Pivovarne Union Četrtkovi poletni štrbunki Pivovarne Union ter Novega skupaj s pevko Niki mudili v Termah Topolšica. Upamo, da tednika in Radia Celje zelo razveselijo kopalce, saj jim z vas bodo foto utrinki vzpodbudili, da se nam boste v četrtek Za glasbeno razpoloženje v Termah Topolšica je tokrat skrbela simpa- dobro glasbo in nagradami pivovarne popestrimo namaka- od 14. ure pridružili v Termah Dobrna, ko bo z nami tudi tična pevka Niki, ki se znova vrača na glasbeno prizorišče. Minule nje v vodi oziroma predajanje sončnim žarkom. Minuli če- Jernej Dermota. mesece se je bolj posvečala otvoritvi lastnega frizerskega salona. trtek smo se v enem najbolj vročih dni letošnjega poletja Foto: SHERPA Za čudovite nagrade Pivovarne Union je bilo potrebno zadeti količek. Enostavna naloga, ki se včasih izkaže za zelo težavno. Pridružite se nam v četrtek, pa lahko vi napihnete naš obroč. Godbeniki vseh vetrov, združite se! Trije dirigenti s Celjskega za uveljavitev godb - »Od koračnic do najbolj zahtevnih skladb« Zveza slovenskih godb je pred kratkim dobila novo vodstvo, v ožjem predsedstvu, ki šteje 8 članov, pa je precej dobro zastopana tudi Savinjska regija. Ivan Medved iz Laškega, Marko Repnik iz Prebolda in Miran Šumečnik iz Šoštanja so tudi sami glasbeniki, vodje godb v svojih krajih, prizadevajo pa si, da bi širša javnost bolj prepoznavala vrednost bogate tradicije godb na naših tleh, njihovo mednarodno uveljavljeno kvaliteto in nenazadnje pečat, ki ga dajejo svojim krajem. Številne godbe, ki delujejo na širšem Celjskem, so namreč že članice zveze, pri čimer ne gre nobene posebej izpostavljati, ne da bi drugim naredili krivico. In na kaj najprej pomislite, ko nekdo omeni godbo? Seveda na tradicionalne prvomajske budnice, čeprav sogovorniki hitijo pojasnjevati, da so godbe že davno prerasle te okvire. Dandanes še igrajo koračnice, a speljejo tudi celotne koncertne programe, zabavno pop in rok ter filmsko glasbo. Omejitev skorajda ni, veliko je odvisno od dirigenta, pravijo Medved, Repnik in Šumeč-nik, ki imajo tudi sami tovrstne izkušnje, čeprav, kot še dodajajo, za dirigente godb v Sloveniji še ni izobraževalnega programa, zato so v veliki meri prepuščeni sami sebi, lastni iznajdljivosti in učenju. V vrhu Zveze slovenskih godb (z leve): Ivan Medved, Miran Šumečnik in Marko Repnik Od tradicije do spektakla Določenih prireditev si v krajih, tudi na Celjskem, brez godbe ne znamo predstavljati. »Godbe so nastale iz preproste ljudske potrebe po zabavi. Pri nas najbolj poznamo tiste legendarne, rudniške, kot recimo v Libojah in Velenju. Pa tiste, ki so jih ustanavljala velika podjetja, recimo Štore so takšen primer - najprej pač zato, da bi se delavci zabavali, družili v nekdanjih delavskih naseljih. Nakupili so inštrumente in to je bilo to, vsakdo je znal zaigrati nekaj malega, to niso bili profesionalni ali šolani glasbeniki, kot je današnja praksa. Ne smemo pozabiti še na njihovo narodnobuditeljsko vlogo v času prebujanja narodov v 19. stoletju. Takrat si je vsak župan želel imeti svojo godbo, po repertoarju pa se je hitro slišalo, »kdo je čigav«. Godba je recimo igrala na II. slovenskem taboru v Žalcu,« našteva vodja preboldske godbe Marko Repnik. »Med II. svetovno je nemški okupator člane godbe oblekel v nemške uniforme. Godbe so si simbolno podjarmili, tako je bilo tudi v Laškem, in kdor se ni uklonil, se je hitro soočil s posledicami. Seveda so svojo »konstruktivno« vlogo godbe imele tudi v prejšnji državi,« še doda Ivan Medved, ki sedaj vodi godbo v Vrhu nad Laškim, zatem ko je pred časom spustil taktirko pri laških pihalcih. Svoje mesto med poslušalci »Danes je drugače, a godbe na srečo ohranjajo svoj pomen, čeprav je ta sedaj vse bolj vezan na kvaliteto glasbe in glasbenikov. Ti se v Sloveniji pomerijo na izjemno konkurenčnih in zahtevnih tekmovanjih. Tudi zato nam je v interesu, da imamo v zvezi čim več angažiranih članov, da lahko skupaj zastavljamo smernice za naprej. Pa tudi, da se dobi nek celostni pregled nad godbami v državi, kar bo pomenilo lažjo promocijo našega dela. Vemo, da ljudje radi prisluhnejo godbi, sploh domači, hkrati se zavedamo, da na tekmovanja, kjer bodo predpisano koračnico slišali večkrat, ne bodo ravno množično hodili. Gre torej zato, da godbe najdejo mesto, ki jim, tako kot ostalim ponudnikom kulture, pripada; na raznolikih odrih ob različnih priložnostih in za čim bolj mešano občinstvo,« pa pravi Miran Šumečnik, dirigent Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Tako kot Repnik je tudi Šumečnik učitelj glasbe, zato, pravijo »novopečeni« člani uglednega predsedstva zveze (Medved in Rep-nik sta podpredsednika, Šu-mečnik član), bo ena temeljnih usmeritev izobraževanje. Podmladek se kali v glasbenih šolah Saj res, kaj pa mladi in godbe? Je interesa dovolj? »Kakor kje. V krajih s tradicijo je biti član orkestra kar visoko v čislih, tudi pri mladih. Tam že pridejo v glasbeno šolo z namenom in ambicijo, da bodo nekoč igrali pri godbi. Zelo se pozna tudi, ali je v nekem kraju dobra glasbena šola, ki daje kadre, tako kot je to na primer v Celju in Velenju,« pravijo sogovorniki. »No, seveda sem jim zdi pa tudi >fajn<, da dobijo take >nobl< uniforme,« verjetno kar pravilno uganem, medtem ko se Šumeč-nik in Repnik ne moreta čisto zediniti, kateri inštrument je med mladimi najbolj »zakon«. Saksofon, tolkala ... »Kar jih pač veseli, samo, da jih,« pravita. Si pa vsi trije želijo, da bi godbe našle svoje mesto v glasbenih prireditvah na Slovenskem, svoje še večje občinstvo in zakaj ne, kakšen festival. Predvsem pa, da bi se javnost zavedala, da gre za izjemno kvalitetno glasbo širokega spektra. Seveda pa so nastopi godb tudi paša za oči. Zloščeni inštrumenti, vzorno urejene uniforme in tehnike korakanja, ki so prava znanost . Ne, res ne smejo manjkati na nobeni večji prireditvi. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Kulturno društvo Dobje ORGANIZIRA 39. tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš v nedeljo, 25. julija, ob 15. uri v Dobju na prostem oziroma v šotoru Pokaži, kaj znaš je zanimiva glasbena prireditev za mlajše in tudi starejše. Z dobro uvrstitvijo dobijo priložnost za nastope tudi v medijih in na raznih drugih prireditvah. K sodelovanju vabijo: harmonikarje, citrarje, glasbene skupine in ansamble. Prijave pošljite do 15. julija na naslov: Kulturno društvo Dobje, Dobje 26, 3224 Dobje. Dogajanje se bo po prireditvi nadaljevalo z vaško veselico z ansamblom Robija Zupana. Prisrčno vabljeni v Dobje! Vedeževanje 090 42 24 Zmagovalni šoštanjski orkester »Pobrali« vsa tri prva mesta V Ormožu je bilo konec junija tekmovanje pihalnih orkestrov v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Udeležilo se ga je 10 orkestrov iz vse Slovenije. Vsa tri prva mesta so romala v celjsko regijo, saj je prvo mesto osvojil Pihalni orkester Zarja Šoštanj pod vodstvom dirigenta Mirana Šu- mečnika, drugo mesto Godba Zgornje Savinjske doline pod taktirko Tomaža Gučka ter tretje mesto Pihalni orkester Laško z dirigentom Gašperjem Salobirjem. Foto: DEJAN TONKLI Udarna enajsterica CM Celja je v Areni Petrol klonila v zadnjih trenutkih tekme. Celjani poraženi, Rudar suvereno V prvi slovenski nogometni ligi se je s tekmami 1. kroga začela jubilejna 20. sezona. Moštvo CM Celja je na domačem igrišču z 0:1 klonilo proti Domžalam, medtem ko je velenjski Rudar v Ljubljani brez težav s 3:1 premagal Olimpijo. Zmago so zabeležili tudi Koprčani, Goričani in Mariborčani. Čeprav je na srečanju v Areni Petrol med Celjani in Domžalčani kazalo, da se bo tekma končala z delitvijo točk, so gostje v zadnjih minutah tekme dosegli zadetek, ki jim je prinesel prve tri točke. Tekmo je ves čas spremljala neznosna vročina, 400 gledalcev pa je kljub temu lahko videlo veliko priložnosti. V prvem delu tekme sta na domači strani nevarno zapretila Rep in predvsem Bezjak, a je bil venomer na mestu gostujoči čuvaj mreže Brljak. Za Domžalčane sta najresneje zapretila Junior in Krcič, a se je izkazal domači vratar Mujčinović. V uvodnih minutah 2. polčasa se je najlepša priložnost ponudila Bezjaku, ki se je iz oči v oči znašel z Brljakom, slednji pa je z izjemno obrambo preprečil vodstvo CM Celja. V nadaljevanju so imeli Domžalčani več od igre in tudi zrelejše priložnosti, vendar jim nikakor ni uspelo zadeti. In ko je že kazalo, da se mreži ne bosta zatresli, so se v 87. minuti razveselili gostje. Po podaji Hanžiča je za veselje v taboru Domžal poskrbel Jernej Smukavec. Ta je z dveh metrov oddaljenosti od gola neovirano poslal žogo v mrežo. K ■ V ■ A Đuricic: »Nekatere stvari mi niso jasne« Čeprav poraz v uvodnem krogu prvenstva ni kritičen, je bil v moštvu CM Celja grenak priokus, saj so gol prejeli v zadnjih minutah. Trener Milan Đuričić pa je bil zelo razočaran. »Najprej moram čestitati nasprotniku za zmago. Vse bi bilo dobro, samo da ne bi sezone začeli s porazom. To nikoli ni v redu, a ne ostane nam nič drugega, kot da smo še naprej potrpežljivi. Mladi igralci morajo spoznati, da brez dela ne gre. Čaka nas krvavo prvenstvo. To smo vedeli in danes se je potrdilo. Če v pripravah nimaš vseh igralcev in da celotne oddela-ta le dva, potem ne moreš s polno mero optimizma pričakovati prvenstva. Že nekaj časa govorim, da smo s kvaliteto CM Celje: Mujčinović, Gobec, Anđelković, Mija-tović, Bakarič, Brezič, Mu-jakovič, Močič, Medved, Rep, Bezjak. Igrali so še: Purišič, Štraus, Popovič. in kadrom ozki. Situacija je takšna, kot je, denarja ni. Morda je prav, da se je to pokazalo na prvi tekmi in nam odprlo oči.« Moštvo bi nujno potrebovalo še kakšno okrepitev, vendar to v tem trenutku ni mogoče. »To sem zahteval, a kaj pomeni zahtevati, če ni denarja. Pač moraš delati s tem, kar imaš, drugega nam ne preostane,« je dodal Đuričić ter na vprašanje o proračunu kluba, ki v novi sezoni znaša 1,8 milijona evrov, odgovoril: »Tu mi nekatere stvari niso jasne. To je vprašanje za druge. Moji fantje vse opazijo in vedo, kaj se dogaja. Kot sem že rekel, nas čaka krvav boj za obstanek. Če kdo misli drugače, mu takoj odstopim mesto. Že pred prvenstvom sem dejal, da bi bil najsrečnejši, če bi mi kdo rekel, da je konec.« Mario Močič je poudaril, da so bili pogoji za igro zelo oteženi. »Vsi smo si želeli, da bi sezono začeli z zmago, a nam na žalost ni uspelo. Imeli smo svoje priložnosti, prav tako tudi nasprotnik. Bila je težka tekma ob težkih vremenskih pogojih. Konec koncev bi bil neodločen rezultat pravičen.« Trener Domžal Darko Bir-jukov ima v »gnezdu« Domžal povsem drugačno situacijo. Ima odlično ekipo, ki je zobe pokazala že na prvi tekmi: »To je bila prava prvens- tvena tekma. V njej smo se bolje odrezali in bili srečnejši. Če pogledamo celo srečanje, smo imeli več priložnosti in mislim, da smo povsem zasluženo slavili. Čestitke trenerju Đuričiću za korekten odnos. Moram pa poudariti, da nas je v dveh kritičnih situacijah rešil vratar Brljak, ki je z izjemnima obrambama preprečil vodstvo domačih.« Celjani bodo v soboto (18.00) gostovali v Kranju pri Triglavu, še prej pa bodo danes odigrali prijateljsko tekmo z angleškim Readingom, ki bo ob 20. uri v Areni. Rudar razmajal temelje Olimpije Nogometaši Rudarja so prvenstvo začeli na najlepši možen način. Čeprav v Ljubljani zaradi kartonov ni imel pravice nastopa Fabijan Cipot, zaradi poškodbe pa sta manjkala Alem Mujaković in Da-rio Torbić, so Velenjčani s 3:1 premagali Olimp ij o. V osemnajsterici igralcev Rudarja je manjkal tudi Damjan Trifkovič, a menda zaradi slabše opravljenih treningov kot njegovi soigralci. Čeprav je bilo moštvo Rudarja po izjemnih priložnostih v uvodu tekme nevarnejše, so se vodstva v 22. minuti razveselili gostitelji. Po podaji Cimerotiča je bil z razdalje natančen Anej Lovrečič. Ve-lenjčani so uspeli odgovoriti 15 sekund pred koncem dodatka ene minute prvega polčasa. Po podaji Djermanovi-ča je nemočnega vratarja Bo-tonjiča ukanil junak srečanja, Rudar: Savić, Jesenič-nik, Dedič, Berku, Kolsi, Metelka, Korun, Bratano-vič, Kronaveter, Grbič, Djermanović. Igrali so še: Roj, Mešić, Tolimir. 17-letni Elvis Bratanovič. Ta je v 57. minuti izkoristil zmešnjavo domačih obrambnih igralcev in z lobom še v drugo ukanil domačega čuvaja mreže. Ljubljančani so imeli zatem po strelih Cimeroti-ča, Rakoviča in Lovrečiča, ki je zadel prečko, lepe priložnosti za izenačenje, vendar so se ponovnega zadetka razveselili gostje. Ob koncu tekme je po podaji Mešića piko na i ter končnih 3:1 postavil Nikola Tolimir. Domači navijači so po slabi predstavi svojih ljubljencev z bučnim skandiranjem zahtevali odstop športnega direktorja Simona Sešlarja in trenerja Safeta Hadžiča. Javnost je presenetila tudi novica, da naj bi bila tekma 1. kroga kvalifikacij za uvrstitev v ligo Europa med Olimpijo in Širokim Brijegom nameščena, zato je bilo v taboru Olim-pije še toliko bolj vroče. Na drugi strani je Bojan Prašni-kar moštvo za novo sezono odlično pripravil. Dobre rezultate s prijateljskih tekem je zdaj nadgradil še s prvo prvenstveno zmago: »Začetek nove sezone je vedno zahteven, saj nobena ekipa ne ve, v kakšnem stanju je. Vsi smo si želeli zmago in tako smo tudi krenili v tekmo. Če ni- smo iz lepih priložnosti uspeli zadeti, so nas zatem domači kaznovali, a že v prvem delu nam je uspelo izenačiti. V drugem polčasu smo iskali luknje v obrambi Olim-pije in tako dosegli še drugi zadetek. Po golu so se nam odpirale priložnosti za protinapade in enega nam je tudi uspelo izkoristiti. Morali bi še kakšnega več, kljub temu pa gremo veselo v drugi krog.« Elvis Bratanovič, ki je odigral prvo tekmo v 1. SL in dosegel prva dva gola, je bil razumljivo presrečen: »S to tekmo sem šele začel graditi kariero v prvi ligi. Že na začetku sem imel nekaj izvrstnih priložnostih, ki mi jih ni uspelo realizirati, vendar se nisem ustrašil. V nadaljevanju sem dvakrat zadel in vesel sem tako zmage kot tudi golov.« Vezist Uroš Korun se je ozrl na prihodnjo tekmo, ko bo v nedeljo v Velenju gostoval Maribor: »Glede na to, da igramo doma, je še toliko bolje. Vsako tekmo gremo na zmago in tudi proti Mariboru bomo dali vse od sebe.« MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESTVICA 1. SNL 1. MARIBOR 2. LUKA KOPER 3. RUDAR 4. DOMŽALE 5. HIT GORICA 6. CM CEUE 7. NAFTA 8. OLIMPIJA 9. PRIMORJE 10. TRIGLAV 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 5:0 4:1 3:1 1:0 1:0 0:1 0:1 1:3 1:4 0:5 Domžalčani so se z »akcijo lulanja« poskusili sprostiti. Zelena luč Nemcem, »ose« v Karlsruhe Branko Tamše se bo s svojimi varovanci v Karlsruheju poskušal uvrstiti v ligo prvakov. Organizacijo rokometnega kvalifikacijskega turnirja za vstop v ligo prvakov, na katerem bo nastopilo tudi Gorenje, je prevzel nemški Rhein Neckar Lowen, ki je uveljavil prednostno pravico. Za pripravo turnirja so kandidirali tudi Velenjčani, ki so »izgubili« v boju z nemškim velikanom. Kljub temu, da so Nemci na začetku zavrnili možnost priprave turnirja, češ da imajo vse dvorane za- sedene, so na koncu vseeno uveljavili pravico organizacije. Španci so si glede oddaje kandidature premislili v zadnjem roku, saj se niso mogli odločiti, ali bi se zaradi velikih stroškov sploh lotili organizacije turnirja, Danci pa tako in tako niso niti želeli turnirja. »Ose« se bodo na kvalifikacijskem turnirju, ki bo od 3. do 5. septembra v Karlsruheju, prvi dan merile z gostitelji, drugi dan s španskim Ademarjem Leonom ter zadnji dan z danskim Silke-borgom. Zmagovalec turnirja, na katerem so lani nastopali tudi rokometaši Celja Pivovarne Laško, bo nastopal v skupini A lige prvakov, kjer so poleg aktualnih državnih prvakov še Kiel, Barcelona, Chambery in Kielce. Turnir bo v Europahalle, ki je Gorenju že dobro znana dvorana, kjer vlada peklensko vzdušje. Celjski rokometaši, ki so na tem turnirju nastopali v lan- ski sezoni, letos pa so si že zagotovili nastop v najelitnejšem evropskem tekmovanju, bodo v sklopu priprav, ki se bodo začele prihodnji teden, odigrali veliko tekem. Za začetek se bodo 11. avgusta v dvorani Golovec pomerili s Partizanom Bjelovarjem. Dva dni zatem bodo igrali na Jarnovi-čevem memorialu v Velenju, kjer bodo poleg domačega Gorenja nastopili še Kadetten in Bosna. 19. avgusta bodo v Strassbourgu na Eurotournoi nastopili proti Dunkerquju in Montpellierju. Konec avgusta jih čaka še turnir v Doboju, kjer bodo poleg »pivovarjev« nastopili še Sloga, Kolubara in Ciudad Real. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Minuli vikend je bilo v Velenju atletsko odprto prvenstvo Slovenije. Prvi dan je minil v znamenju Marine Tomič, drugi tekmovalni dan pa je pripadel Martini Ratej. Atletsko prvenstvo je ponovno postreglo z zanimivimi bo- ji in rezultati tako slovenskih kot tujih atletov. Članica AD Kladivar Marina Tomič je v teku na 100 metrov z ovirami nastopila že v soboto in bila z rezultatom 13,37 najboljša med nastopajočimi. 27-letna Tomičeva bo ta teden ki sta bili v metu diska druga oziroma tretja. Husova je bila druga še v metu kladiva. Pri Velenjčanih je izstopal Dejan Škoflek, ki je bil tretji v teku na 100 m in je za zmagovalcem Maticem Osovnikarjem zaostal za 49 stotink sekunde. V teku na 1.500 m sta nastopili Jerneja Smonkar in Lena Jezernik, ki sta osvojili srebrno in bronasto medaljo. Nedelja je minila v znamenju ene najboljših slovenskih atletinj Martine Ratej, ki je kopje vrgla 64,06 metra daleč in potrdila dobro formo. Članica AK Šentjur je bila od drugouvrščene Bernarde Let- nar boljša za dobrih 11 metrov, od tretje Žive Klarer Rebec pa za skoraj 16 metrov. Ratejeva se že ta konec tedna odpravlja na evropsko prvenstvo v Barcelono, kjer je v ožjem krogu favori tinj za odličje, še vedno pa je tudi tretja metalka kopja na svetu. V teku na 400 m z ovirami sta medalji osvojila velenjska atleta Matic Ogrizek in Nejc Plevnik, ki sta osvojila tretje oziroma četrto mesto, a ker je bil zmagovalec s Hrvaške, sta se njuni uvrstitvi, ki štejeta za slovensko državno prvenstvo, izboljšali, tako da sta dejansko zasedla drugo in tretje mesto. Zmagovalec te- ka na 3.000 m je bil po pričakovanjih domačin Boštjan Buč, Smonkarjeva pa je bila na 800 metrov tretja oziroma druga potem, ko je drugo mesto osvojila tuja tekmovalka. Nina Kokot je morala v skoku v daljino priznati premoč Nini Kolarič, ki je bila s 6,46 metra boljša le za 28 cm. Celjanka Špela Hus se je drugi tekmovalni dan veselila zmage v metu krogle, Mateja Golenač je bila zadovoljna z drugo uvrstitvijo v teku na 3.000 m, Benjamin Mirnik pa je v teku na 800 m osvojil bronasto kolajno. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA V teku na 100 m je bil tretji Velenjčan Dejan Škoflek, ki je za zmagovalcem Maticem Osovnikarjem zaostal za 49 stotink sekunde. Za celjske in velenjske atlete kar 16 odličij nastopila še v italijanski Gorici, kjer bo skušala izboljšati rezultat in teči pod 13,30. Prvi dan so se dobro odrezali tudi ostali celjski in velenjski atleti. Pri Celjankah sta na zmagovalni oder stopili še Živa Klarer Rebec in Špela Hus, V Velenju je nastopila tudi srebrna z lanskega dvoranskega EP-ja troskokokašica Marija Šestak, ki si je zvila gleženj. Zaradi poškodb in posledično slabše pripravljenosti ne bo nastopila v Barceloni. 14 KULTURA NOVI TEDNIK Ko tekoči trak pripelje vrnjene knjige v sortirnico, jih tam stroj avtomatsko razdeli v zaboje posameznih knjižničnih oddelkov. V knjižnici samopostrežno NE ZAMUDITE ... ... koncerta Gala Gjurina in Galeristov, ki bo na tretjem Veronikinem večeru v četrtek ob 20.30 na Starem gradu v Celju. Gal Gjurin je eden najvidnejših sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Kot producent, instrumentalist in pevec ustvarja zanimivo fuzijo, ki sega od džeza do improvizirane glasbe, od popa, etna, roka do primesi drugih sodobnih glasbenih zvrsti. V primeru dežja bo koncert v Celjskem domu. Vstopnina 12 EUR ... ... predstave The Broadway I love, ki jo pripravlja vokalni studio BK ob zaključku četrte poletne šole muzi-kala. Koncerti bodo v Velenju (21. 7., 21.00, Dom kulture), v Rogaški Slatini (22. 7., 20.00, Kulturni center), v Šentjurju (23. 7., 21.00, Ipavčeva hiša), v Nazarjah (24. 7., 20.00, Kulturni dom) in Celju (25. 7., 20.00, Celjski dom). Poletna šola muzikala je edina tovrstna oblika glasbenega izobraževanja na Celjskem in v širši okolici. 22 mladih pevk in pevcev, ki prihajajo iz Slovenije, Italije in Hrvaške, se je v deset dni trajajočem seminarju posvetilo tej popularni glasbeni obliki in trem muzikalom - Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you. Udeleženci so izpopolnjevali svoje znanje na različnih področjih. Petje so poučevali hrvaška sopranistka mag. Željka Predojevič, italijanski voka-list Giuseppe Lopizzo in Boštjan Korošec, gib je bil v domeni plesalke Anke Rener, zborovsko petje je predavala Andreja Vahen, dramsko igro Damjan Trbovc, ansambelsko igro in korepeticije pa dirigent Simon Dvoršak. Vstop na koncerte je prost . Savinov dan Novi knjigomati v Osrednji knjižnici Celje olajšali izposojo in vračilo knjig V Osrednji knjižnici Celje so predali namenu novi pridobitvi: sodoben knjigomat za vračanje knjig in stroj za razvrščanje knjižničnega gradiva. Že aprila so namestili tudi knjigomate za samopostrežno izposojo. Z novimi pridobitvami so uporabnikom olajšali vračilo in izposojo ter vzpostavili samopostrežni sistem, ki to tretjo največjo knjižnico v Sloveniji umešča ob bok najbolje opremljenim v tem delu Evrope. Ob vhodu v knjižnico je zdaj nameščen knjigomat, ki omogoča vračilo knjig, ne da bi stranka prišla v stik s knjižničarji. Ker imajo knjige vgrajene čipe, stroj te prebere, knjigo sprejme in jo po tekočem traku pošlje v kletne prostore, kjer jih posebna naprava razvrsti v pripravljene vozičke, pač glede na to, v kateri oddelek knjižnice vrnjena knjiga sodi. Vračilo knjig s pomočjo knjigomata bo še do oktobra mogoče le do 23. ure, kasneje pa 24 ur na dan. S pomočjo novih avtomatov za izposojo si lahko uporabniki, ko knjige izberejo na oddelkih knjižnice, te na zelo preprost način tudi izposodijo. Kode knjig prebere naprava, ki uporabniku izstavi potrdilo o izposojenih knjigah, na potrdilu so zapisani tudi roki za vračilo oziroma za podaljšanje izposoje. V knjižnici ugotavljajo, da so uporabniki novost, ki so jo zadnje tedne testirali, zelo ugodno sprejeli, izposojo knjig preko knjigomata namreč uporablja že od 35 do 40 odstotkov uporabnikov. Knjigomati, stroj za razvrščanje knjižničnega gradiva in čipi so stali 350 tisoč evrov, v knjižnici pa si želijo, da bi samopostrežni način izposoje in vračila knjig uporabljala vsaj polovica obiskovalcev knjižnice. »To bi namreč knjižničarjem dalo več časa za opravljanje drugih nalog, predvsem svetovalnih,« pravi pomočnica direktorja knjižnice Martina Rozman Salobir, ki je projekt vodila. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA 11. julij 1859 je rojstni dan žalskega rojaka in skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. V njegov spomin je zavod za kulturo, šport in turizem v petek pripravil Savi-nov dan. V sklopu dogajanja so omogočili ogled Savinove hiše in se podali na voden ogled Žalca po Savinovi poti, zvečer pa je bil v atriju Savinove hiše koncert godalnega kvarteta InQuar-tet z naslovom Od baroka do roka v 1 uri. Kvartet InQuartet sestavljajo Inga Ulkina in Maja Savnik - violina, Valentin Štante - viola in Marko Kragelnik - violončelo. To je nova, kreativna glasbena združitev štirih mladih glasbenikov, ki raziskujejo različne zvoke in stile ter se poigravajo z ritmom današnjega časa TT Nastop skupine InQuartet v atriju Savinove hiše Celje ujeto v fotografski objektiv Letošnja fotografska delavnica Celje fokus se je v organizaciji Kluba študentov občine Celje zaključila z razstavo in projekcijo fotografij udeležencev delavnice. Predstavili so se v soboto v atriju Celjskega mladinskega centra. Na delavnici je 34 ljubiteljev fotografije pet dni ustvarjalo fotografske zgodbe Celja na različnih lokacijah. Izkusili so izjemno svetlobo steklenega ateljeja Josipa Pelikana, stopili v žarečo notranjost železarne v Štorah, obiskali Muzej novejše zgodovine Celje in Galerijo sodobne umetnosti Celje ter v objektiv ujeli skrite in že skoraj pozabljene kotičke mesta. Posebnost letošnje delavnice je bilo izdelovanje ca-mere obscure pod mentorstvom fotografa Antonia Živkovi-ča. Del poletne fotografske delavnice so bila tudi večerna predavanja na temo fotografije. Na zaključni projekciji in razstavi fotografij so mentorji delavnice (Emina Djukić, Gašper Domjan, Nik Jarh, Peter Koštrun, Katarina Sadovski in Antonio Živkovič) podelili priznanja s pohvalo vsakemu udeležencu delavnice. BS, foto: MATEJ GORJUP Udeleženci letošnje delavnice Celje fokus Umiranje centra Le dogajanje je tisto, ki lahko ponov- V • • . J • v v no oživi mestno sredisce Skupina študentk je na etnološki delavnici raziskovala, zakaj je v Celju nastalo novo središče dogajanj. Trgovski centri so namreč prevzeli vlogo mestnega jedra. V Muzeju novejše zgodovine Celje se je končala že četrta etnološka delavnica, ki jo muzej pripravlja vsako leto v okviru svojih raziskav urbanih fenomenov. Potem ko so v minulih letih mladi etnologi raziskovali tržnico, pa celjske mestne vrtove in leto zatem fenomen mestnih taksijev, je bila tema letošnje delavnice Center na margini. Mladi raziskovalci so odkrivali, zakaj je center mesta, ki je nekdaj pomenil stičišče vsega dogajanja, danes povsem izgubil svoj pomen in se preselil na obrobje, v gigantske trgovske tvorbe. Delavnico, ki se je je udeležilo sedem študentk in diplomantk različnih smeri od etnologije do umetnostne zgodovine, je vodil Sebast-jan Weber, ki je kot izhodiš- če raziskave postavil tezo, da je fizični premik mestnega središča v trgovske centre pomembno vplival na ritem življenja Celjanov. »Ta teza se je z raziskavo potrdila, saj so v raziskavi ljudje izražali nezadovoljstvo nad ponudbo mestnega jedra, pri čemer ne gre zgolj za trgovsko ponudbo, ampak ponudbo na splošno. Dogajanje v mestnem jedru je po mnenju anketiranih še vedno slabo in center se po 19. uri spremeni v mesto duhov. Ravno dogajanje pa je tista dodana vrednost, za katero se ljudje odločajo, da mu bodo sledili, pa naj bo to v mestna jedra ali v trgovska središča. Mestno jedro ima vse atribute dobre ponudbe, zavidljivo kulturno dediščino, turistično tradicijo in podobno, potrebuje le strokovno ekipo, ki bo vse to znala ponuditi na pravi način,« povzema ugotovitve delavnice Sebastjan Weber. V raziskavi so študentke podrobneje obdelale še strukturo ponudbe mestnih lokalov in ugotovile, da jih je kar 9 odstotkov praznih, sicer pa prevladuje storitvena dejavnost in obrt. Del raziskave so namenile tudi druženju in preživljanju prostega časa mladih v Celju in ugotovile, da središče mesta živi le dopoldan, popoldan pa zaživijo nakupovalna središča, ki jih za mesto druženja vse pogosteje izbirajo tudi mladi. Študente je zanimal še odnos lastnikov in najemnikov lokalov v mestu in nakupovalnem centru, pri čemer si lastniki lokalov v mestu ne želijo selitve v nakupovalna središča, saj vztrajajo pri individualnem pristopu in osebnem odnosu. Zadnji del raziskave so študentke namenile primerjavi trgovskih središč in mestnih prizorišč. Ugotovile so, da trgovski centri postajajo imitacije mestnih središč, zlasti z vnašanjem dogajanj in urbanih elementov v svojo ponudbo. Ljudje pa si ob tem želijo še več dogajanj, tako v mestnem jedru kot v nakupovalnih središčih. V Muzeju novejše zgodovine Celje napovedujejo, da bodo ugotovitve in zanimivosti v štirih letih raziskanih urbanih fenomenov objavili v posebnem zborniku. BRST Foto: GrupA Mihailo Lišanin v družbi nagrajenih otrok, ki so sodelovali na razpisu Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva. »Celjska« razstava v Iranu Na veleposlaništvu Republike Slovenije v iranskem Teheranu so ob proslavi dneva državnosti konec junija odprli razstavo likovnih del otrok afganistanskih staršev v pregnanstvu v Iranu ter otrok iz Herata v Afganistanu iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje. Likovna dela so nastala ob pomoči Kristine Radej, odpravnice poslov veleposlaništva RS v Teheranu in mednarodnih organizacij, ki delujejo v Iranu in Afganistanu. Zavod za ustvarjalni razvoj mladih v Celju jih je javnosti predstavil maja v Galeriji likovnih del mladih Celje. To je prva organizirana predstavitev likovnih del afganistanskih otrok izven meja njihove domovine po 30 letih vojne v Afganistanu. Ob otvoritvi razstave v Teheranu je Mihailo Lišanin nagrajencem iz Irana, ki so sodelovali na celjskem 15. mednarodnem razpisu na temo Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva, podelil priznanja za njihova likovna dela. Celoten projekt je bil izpeljan ob finančni podpori Vlade Rs in Ministrstva za zunanje zadeve RS kot uradni projekt Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih in Galerije likovnih del mladih Celje pod vodstvom Mihaila Lišanina. BS Plesalci in plesalke Plesnega foruma Celje so v kitajskem Macau na uvodni paradi za razliko od živopisnih etnografskih kostumov azijskih plesalcev izbrali belo. STARI GRAD CELJE: Sreda, 21. julij, ob 20.00 ORIENTALSKI VEČER Sobota, 24. julij, ob 20.00 KAKOR SO PLESALI NAŠI DEDKI IN BABICE 2010 Poletje v CELJU, knežjem Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3 zavod celeia Celje DEŠTNÁ OBÛNA œlje C s r^octlje Plesni forum navdušil na Kitajskem Plesalci Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec so se vrnili z desetdnevnega gostovanja na mednarodnem mladinskem plesnem festivalu v Macau na Kitajskem. Nastopili so v družbi pestre zasedbe skupin iz Velike Britanije, Avstralije, Brazilije, Kanade, ZDA, Romunije, Turčije, Filipinov, Tajske, Tajvana, Singapurja, Hongkonga in domačega Macaa. Ker ta bienalni festival ni tekmovalnega značaja, je že sama uvrstitev v revijo najboljših izbranih skupin iz ce- lega sveta, veliko priznanje za plesalce plesnega foruma. Ti so se v tednu festivalskega dogajanja s svojimi koreografijami predstavili trikrat. Najprej na slavnostni paradi vseh udeležencev festivala, zatem s samostojnim programom Shine, na tretjem nastopu pa so na zunanjem pri- zorišču predstavili Metamorfoze, sestavljene iz koreografij plesalcev samih. Gostovanje celjskih plesalcev na Kitajskem je omogočilo ministrstvo za kulturo. Pohvale strokovne kritike, aplavzi občinstva in napovedi novih povabil na gostovanja prepričljivo dokazujejo uspešnost nastopa. BS 090 42 24 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM za spremembo Podpisi zakona Lep pozdrav, ljubitelji živali! Mučenja živali se dogajajo vse prepogosto, mučitelji pa po večini ostanejo nekaznovani. V zadnjih tednih smo tako lahko zopet brali in poslušali o grozljivih stvareh, ki jih je človek sposoben storiti živali. Lastnik stradal psa do smrti. Psu odrezal spolne organe. Mačka po hrbtu polil s kislino. Mačka ustrelil v glavo. Mačka mučili z žebljem v vratu. To so le tisti primeri, ki so bili objavljeni v medijih, sprašujem pa se, koliko je takšnih, za katere ne vemo. Preveč. Joj, kako se mi vrti v glavi! Zdajle sem tekal gor in dol po travnikih in povem vam, bilo je suuuupeeeer! (Rufi) Iz ptičje perspektive sem videti še lepši. Tako je vsaj menila moja fotografinja. (Žak) In kakšne so v naši državi kazni, če mučitelju dokažejo kaznivo dejanje zlorabe oziroma mučenja živali? Denarna kazen do 800 evrov, zaporna kazen do enega leta. Morda se sliši dovolj, a v primerjavi z drugimi evropskimi državami (v Veliki Britaniji je denarna kazen kar 28-krat višja kot pri nas!) bore malo. Poleg tega so poznavalci tovrstnih razmer prepričani, da inšpektorji prepočasi ukrepajo, da premalo kaznujejo z globami in preveč z opomini. Zato so na mariborski pravni fakulteti pripravili predloge za spremembe in dopol- nitve obstoječega zakona o zaščiti živali. Predvidevajo višje denarne kazni za mučitelje, hkrati pa bi se tistemu, ki bi mu dokazali krivdo v zvezi z mučenjem živali, za vedno prepovedali lastništvo katerekoli živali. Sama podpiram predlagane spremembe, saj je že skrajni čas, da se nekaj premakne, saj bomo drugače Slovenci postali znani kot okrutni mučitelji živali. Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Tudi vi lahko pomagate in podpišete civilno pobudo za spremembe zakona. V Celju lahko to storite na naslednjih lokacijah: trafika 3dva na avtobusni postaji (vsak delavnik: 7.00-15.00, v soboto: 7.00-13.00), Gostišče Puncer, Trnovelj-ska c. 7, 10 m od Veterinarske postaje Celje (od ponedeljka do sobote: 8.0015.00) in Očesna optika Gajšek, Teharje (vsak delavnik: 10.00-17.00). Podpišite in pomagajte! NINA ŠTARKEL DELOVNI ČAS tel. 03/7493210 pon.- pet. 7. -19. ure gsm 041-618-772 \\) sob. 7.-12. ure ^ ned. 7. - 8. ure veterinarskabolnicašentjur dežurstvo 24 ur_www.vb-sentjur.si_ Ne, nisem enouha samička, samo nekaj sem slišala na desni strani, pa se mi ni ljubilo dvigovati obeh uhljev, zato sem dvignila samo desnega. Pametno, kajne? (Dori) Ime mi je Lajka, stara sem 2 leti, sladka sem kot »cuker« in prijazna kot mucek. Torek, 20. julij: Raki, Škorpijoni, Ribe, Biki, Device in Kozorogi bodo odlično napredovali s svojimi načrti. Zaradi ugodno položenega Marsa se ne bodo ustavljali pred ovirami, energije in zanosa ne bo manjkalo. Večerni skladen položaj Sonca in Lune prinaša usklajenost zavednega z nezavednim, kar omogoča razumevanje nasprotij. Sreda, 21. julij: Saturn, ki je bil zaradi retrogradne poti v Devici, se spet prestavi v Tehtnico. Morda boste imeli občutek, da se je čas zavrtel nazaj. Spet bodo aktualne zadeve, ki so bile v ospredju od oktobra 2009. Sicer je to dan, ko boste energično nastopali in dosegali napredovanje. Luna, ki že ponoči vstopi v Strelca, bo skladna z Uranom in Jupitrom, zato energije in poguma ne bo manjkalo. Četrtek, 22. julij: Skladen položaj Lune z Merkurjem bo povečeval delovno uspešnost, spodobnost komunikacije in dogovarjanja bo ključ do uspeha. Ognjena znamenja bodo še posebej blestela. Luna bo skladna tudi z Venero, kar prinaša prijetne energije. Znali se boste sprostiti in po- gledati na življenje s prijetne plati. Petek, 23. julij: Po polnoči vstopi Sonce v Leva. Ker smo v Sončevem letu, bo ta aspekt prinašal ves mesec povečano energijo, organizacijske sposobnosti in željo po napredovanju. Sonce bo v prijetnem sekstilu s Saturnom pomagalo, da se razreši kakšna težava, ki je bila v ospredju v preteklosti. Sonce bo v dobrem odnosu še z Uranom, kar bo prineslo nekaj nenavadnih zamisli in spreminjajoče okoliščine. Jupiter se Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si obrne retrogradno, zaustavil bo svoje procese, zadeve se bodo umirile, pogosto postavile na glavo. Do 19. novembra bo potrebne veliko koncentracije, tudi potrpežljivosti. Sobota, 24. julij: Luna v Kozorogu bo skladna z Venero, kar je zelo lepa popotnica vsem zemeljskim znamenjem. Dobrega počutja in srečnih okoliščin se lahko nadejajo tudi ostali. Odlično za urejanje različnih zadev, tudi finančnih, za dobre nakupe in različna srečanja. Nedelja, 25. julij: Skladen položaj Lune z Marsom prinaša veliko energije, lažje boste kos vsemu, kar morate opraviti. Odlično za konkretne aktivnosti. Luna zvečer vstopi v Vodnarja in bo skladna s Saturnom in Uranom, doživite lahko kaj presenetljivega in zanimivega. Ponedeljek, 26. julij: Ponoči bo polna Luna v Vodnarju. Zelo močna energija bo večala željo po nenavadnem ravnanju, v ospredju bodo avanture. Pazljivo na vseh področjih! Merkur v opoziciji z Neptunom bo naklonjen umetnikom. Domišljija bo povečana, kar je sicer dober aspekt, a kljub temu je treba ohraniti razumski odnos, ko gre za vprašanja, ki to zahtevajo. Več pazljivosti zvečer, ko bo Saturn v opoziciji z Uranom. Nevarnost negativne avtoritete bo povečana. Astrologinji GORDANA in DOLORES RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelihe in male ffoâpodutje J' • / odinie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam □ izvodov Kuharske bukve slovenskih gospođini po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina) poštnina). \ Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: Letos sezona mrtvih motoristov? Starost poškodovanih motoristov se niža - Nevarna hitrost in alkohol Zagotovo ena najhujših motorističnih nesreč na Celjskem se je zgodila maja lani na zahodni obvoznici v Celju. Priče nesreče, ki so videle, kaj se je z motoristovim telesom v času nesreče zgodilo, so še danes osuple in šokirane. Letos je na celjskih cestah umrlo šest ljudi, štirje od teh so bili motoristi! Zadnja takšna tragična nesreča se je zgodila v nedeljo pozno popoldne na lokalni cesti Sodna vas-Lo-ka pri Žusmu. 34-letni motorist iz Šentjurja je v desnem ovinku zapeljal s ceste čez nabrežino na travnik, kjer se je prevrnil. Umrl je na kraju nesreče. Vzrok nesreče, pravijo na policiji, je bila prevelika hitrost. Rezultati testa, ali je bil motorist morda pod vplivom alkohola, še niso znani. Vedno več je na Celjskem tudi prometnih nesreč, v katerih se motoristi zelo hudo poškodujejo. Prejšnji torek je denimo 45-letni voznik neregistriranega motorja vozil po lokalni cesti iz smeri Lesičnega proti Zagorju. V desnem ovinku je zapeljal na banki-no in izgubil oblast nad vozilom. Ko je skušal zapeljati nazaj na cesto, je padel in se pri tem hudo poškodoval. Med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade. In prav zato, ker mnogi motoristi ne uporabljajo čelade, so pri njih najbolj pogoste poškodbe glave, sledijo hudi zlomi ali odtrganine nog in rok oziroma poškodbe prsnega koša pri naletih. Letošnje štiri tragične nesreče, v kateri so umrli trije motoristi in en voznik kolesa z motorjem, so se zgodile predvsem za- radi prehitre vožnje in vožnje po nasprotno smernem vozišču. »Pri enem od voznikov je bil prisoten tudi alkohol, rezultatov za dva voznika motornih koles še nismo prejeli,« nam je povedal Matjaž Černec, pomočnik komandirja Postaje prometne policije v Celju, o psihofizičnem stanju voznikov, ki so bili v teh štirih nesrečah udeleženi. Tudi slabe ceste ... Za motoriste so še vedno najbolj nevarne lokalne ceste, grožnja zanje pa je predvsem regionalna cesta Maribor-Celje, ki vodi od Tepanja preko Celja proti Laškem in Zidanem Mostu. Nevarne so mestne obvoznice in vpadnice. Zahodna obvoznica v Celju morda ne izstopa po številu nesreč, zagotovo pa po tem, da si motoristi na tej cesti dajejo duška pri hitrosti ... V zadnjih treh letih se povprečna starost umrlih in poškodovanih motoristov niža. »Najbolj ogrožena starostna skupina motoristov je med 25 in 35 letom,« še pojasnjuje Černec in dodaja, da lahko pritrdi vprašanju, ali se med ponesrečenci pogosteje pojavljajo vozniki »močnejših« motorjev, čeprav niso izjema niti vozniki kolesa z motorjem! »Navadno je prometna nesreča posledica precenjevanja sposobnosti voznika samega in tudi sposobnosti karakteristik vozila. Sama moč motorja je seveda tudi tista, ki negativno vpliva na voznikovo oceno motorja. Velika večina motoristov je v prometni nesreči povzročitelj, zgodi pa se tudi, da nesrečo povzroči voznik bodisi osebnega ali katerega druge- ga vozila,« še zaključuje Čer- p nec. Razloge za nesreče in 5 kršitve cestnih predpisov gre y torej iskati tudi v drugih voznikih, ki motoriste spregledajo. Čeprav alkohol in hi- <0 trost močno prednjačita pri ^ vzrokih za nesreče, ne moremo mimo dejstva, da je ^ med razlogi tudi slaba ozi- jj roma slabša cestna infrastruktura. Na to so na celjski policiji opozorili že pred jg meseci. Svoje naredijo ko- "S lesnice, udarne jame, luk- q nje, neurejene bankine, ne- ^ preglednost zaradi rastlinja. V noči na ponedeljek se je huda nesreča zgodila tudi na Mariborski cesti v Celju, v bližini trgovskega centra Merkur, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa s pomožnim motorjem. Identiteta voznika včeraj popoldne še ni bila znana, saj razgovor z njim ni bil mogoč, ker se je moški zdravil v celjski bolnišnici, pri sebi pa ni imel nobenega osebnega dokumenta. V zadnjih štirih letih je na Celjskem umrlo 23 motoristov, največ nesreč motoristov se na našem območju zgodi ob koncih tedna in časovno med 15. in 21. uro. Lani so na Celjskem umrli trije motoristi in vsi so, po podatkih policije, v sekundah pred nesrečo huje kršili cestna pravila, bili pa naj bi tudi pod vplivom alkohola. Celjski policisti so že spomladi pripravili zloženko z informacijami o varni vožnji motoristov, sodelujejo tudi z več kot 30 motoklubi na Štajerskem, videoposnetek teoretičnega usposabljanja voznikov motornih koles pa si je moč pogledati na spletni strani www.pouci.me. SŠol Foto: SHERPA Trk v predoru Golo rebro V petek zvečer se je na avtocesti Dramlje-Tepanje, v predoru Golo rebro, zgodila prometna nesreča, v kateri so trčila osebno in tri tovorna vozila. Poškodovale so se štiri osebe. 48-letni voznik tovornega avtomobila s pripetim pri- klopnim vozilom je vozil po desnem pasu iz smeri predo- Nesreča bi se lahko končala tudi tragično. ra Pletovarje proti cestninski postaji Tepanje. V predoru Golo rebro je naletel na voznika avtomobila z lahkim priklopnikom s prižganimi smerokazi, ki je stal v okvari. 48-letnik je začel močno zavirati, da bi preprečil trčenje, kar pa ni uspelo 35-let-nemu vozniku tovornega avtomobila s pripetim priklopnim vozilom, ki je vozil za njim. Ta je kljub umikanju v levo močno trčil v 48-letni-kovo vozilo. Na levem pasu je nato trčil še v osebni avto- mobil, ki ga je odbilo v tovorno vozilo pred njim. Pri trčenju je utrpel hude telesne poškodbe sopotnik v tovornem avtomobilu, ki je povzročil trčenje in sicer 43-letni romunski državljan, ki se zdravi v celjski bolnišnici. Pri reševanju in odstranjevanju posledic so pomagali konjiški prostovoljni gasilci in celjski poklicni gasilci. HALO, 113 Padel z višine V petek zjutraj se je v Črnovi pri Velenju pripetila delovna nesreča. Pri delu na stanovanjski hiši je iz višine štirih metrov padel delavec in se poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili stanovalci, nakar so poškodovanega oskrbeli in odpeljali v celjsko bolnišnico. Kaj je izteklo v Pako? V soboto je v reko Pako izteklo okoli 5 kubičnih metrov neznane bele snovi. Območje so pregledali prostovoljni gasilci iz Velenja in Gorenja, ki pa niso zaznali kakršnihkoli posledic izteka. Policisti so na kraju vzeli vzorce snovi, o dogodku pa so obvestili tudi predstavnika Ribiške družine Velenje. Prijeli so ju na delu Med vikendom so morali policisti posredovati v enem izmed poslovnih prostorov na Mariborski cesti v Celju. Vlomilca sta namreč poškodovala več vrat in oken, pri vhodnih vratih pa sta si pripravila dva agregata, vendar ju nista uspela odpeljati. Med akcijo so ju namreč prijeli varnostniki in policisti. Gre za Celjana, stara 25 in 28 let, ki so jima policisti odvzeli prostost. Ukradli 500 evrov Konec tedna so dva moška in dve ženski izkoristili odsotnost lastnika in vstopili v odklenjeno stanovanjsko hišo v Prekopi. Ukradli so okrog 500 evrov, nakar so se z osebnim avtomobilom zelene barve, najverjetneje znamke Ford, tujih registrskih številk, odpeljali v smeri Ljubljane. SŠ ALKOMETER SŠol Foto: PGE Celje V dneh vikenda so na Celjskem pridržali kar 20 pijanih voznikov. Abraham sošolcev s kmetijske strojne šole S sošolcem sva se dogovorila, da po 50 letih organizirava srečanje dijakov Kmetijske strojne šole v Mariboru. Šola, ki je bila ustanovljena po letu 1956, v času razvoja kmetijske mehanizacije, danes ne obstaja več - priključila se je biotehniški šoli na Vrbanski 30 v Mariboru. Tu sva dobila seznam 45 dijakov - sošolcev iz leta 1960. Fantje so bili doma iz raznih krajev Slovenije, od Prekmurja do Primorske. Večina je spremenila naslove. Te smo našli preko računalnika, sorodnikov, bivših sosedov, zaposlenih na poštah itd. V mesecu maju se je srečanja udeležilo na bivši KSŠ v Mariboru 21 sošolcev. Ogledali smo si strojne delavnice, ki jih sedaj uporabljajo pri praktičnem pouku dijaki Biotehniške šole Maribor. Srečanje smo nadaljevali v gostišču Koblarjev zaliv ob Dravi, kjer smo se prepoznavali in ugotavljali, da smo v šoli dobili solidno znanje o vzdrževanju in uporabi kmetijske mehanizacije. Škoda, da tega znanja v praksi nismo mogli vsi uporabiti. Nekateri smo se še dodatno izobraževali na drugih področjih, kot so agronomija, strojništvo, komerciala, kemija itd. Na srečanju smo se spomnili pokojnih sošolcev, ravnatelja dr. Milana Novaka in drugih profesorjev. Veselo nas je presenetila žena sošolca, ga. Olga, ki nam je deklamirala svojo pesem o praznovanju abra- hama na Kmetijski strojni šoli v Mariboru. Ob njenih vrsticah smo še bolj obujali spomine na mlade in srečne šolske dni ter si nazdravili in zapeli »Kol'kor kapljic, tol'ko let ...«. Srečanje je bilo nepozabno. Dogovorili smo se, da se čez leto dni zopet dobimo. ED 45. obletnica mature Nedavno so se na praznovanju svoje 45. obletnice mature zbrali nekdanji sošolci, ki so celjsko učiteljišče zaključili leta 1965. Ob prijetnem druženju so ugotavljali, da se prav vsi udeleženci srečanja dobro držijo, so še vedno polni optimizma, iskrivih misli in mladostnega duha. Z veseljem so obujali spomine na nekdanje skupne dogodivščine, učiteljev in predvsem svojega razrednika Antona Janežiča. Nekaj trenutkov srečanja so posvetili spominu na sošolca Anico Uplaz-nik Osetič in Toneta Jevševarja, ki sta žal izgubila svojo življenjsko bitko. Organizacijskemu odboru, ki vsakih pet let vzorno organizira srečanje nekdanjih sošolcev, gre zahvala, da je tudi tokrat poskrbel za priložnostno razstavo fotografij, spominska darilca, glasbo in fotografiranje udeležencev srečanja. Prijateljske vezi med nekdanjimi sošolci ostajajo trdne in želje po ponovnem srečanju naj bi se uresničile že prihodnje leto. AMALIJA KUDER Trije izjemno uspešni dijaki Tako kot na ostalih srednjih poklicnih šolah, so tudi na Srednji zdravstveni šoli Celje slavnostno podelili spričevala o opravljeni poklicni maturi. Skupno je opravilo poklicno maturo 212 dijakov. Trije, Anej Senica, Stanislav Brečko in Anja Senica, so dosegli izjemen splošni uspeh na poklicni maturi. Anej in Stanislav sta dosegla maksimalno število točk in sta tudi povabljena na slavnostni sprejem k ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču. Vsi trije dijaki so prejeli darila donatorjev. PETRA MRZDOVNIK www.radiocelje.com Uspešni dijaki z razredničarkama in ravnateljico SZŠ Celje. Z leve: Franja Dobrajc, Anej Senica, ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, Stanislav Brečko, Anja Senica in Justina Palčnik Srečanje sorodnikov, sosedov in prijateljev v Jankovi Z velikim veselje smo se v nedeljo, 4. julija popoldne, v Jankovi pri Vojniku srečali sorodniki, sosedje in prijatelji msgr. dr. Stanislava Lipovška, ki je pred kratkim postal novi celjski škof, na kar smo vsi posebej ponosni. Srečanju so se pridružili tudi domači župnik Anton Per-ger ter Alojzij Kostanjšek in Ivan Šelih. Prijetnega popoldneva ni zmotilo niti slabo vreme, saj se nas je zbralo lepo število. Skupaj smo obujali lepe spomine, ob spremljavi domačih muzikantov pa zapeli kar nekaj pesmi, tudi Slomškovih, ki so škofu še posebej pri srcu. Upamo in si želimo, da to druženje ni bilo zadnje in se še kdaj srečamo v takšnem številu. BRANKA KOLAR Študenti poletne šole na obisku v Gorenju Uspešna prva mednarodna poletna šola Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) se je uspešno zaključila prva mednarodna poletna šola z naslovom Learn to Innovate in Global Business. Trideset študentov iz različnih držav je po dveh tednih predavanj, delavnic, stro- kovnih ekskurzij, skupinskega dela in druženja odšlo domov s prijetnimi vtisi o fakulteti in Celju ter obogateni z novim znanjem in enkratno mednarodno izkušnjo. V času trajanja poletne šole od 24. junija do 9. julija so študenti poslušali predavatelje z Danske, Portugalske, Poljske in Slovenije in spoznavali različne vidike selnost, inovativnost in ustvarjalnost. V okviru strokovnih ekskurzij v uspešna podjetja v regiji so študenti imeli priložnost spoznati primere dobre prakse, s katerimi so bili spodbujeni h kreativnemu podjetniškemu razmišljanju. Udeleženci poletne šole so obiskali regionalne gospodarske subjekte, s katerimi se MFDPŠ že povezuje pri izvajanju študijskega procesa. Študenti so obiskali Podzemlje Pece, ki upravlja z Rudnikom svinca in cinka v zapiranju v Mežici, Gorenje, Mik Celje in Regionalno gospodarsko zbornico Celje. Na strokovnih ekskurzijah so bili študentom predstavljeni realni poslovni izzivi obiskanih podjetij, s katerimi so se udeleženci nato intenzivno ukvarjali, iskali možne rešitve ter oblikovali inovativne predloge za predstavnike podjetij. Ključni poudarek poletne šole je bil na razvoju inovativnosti in kreativnega razmišljanja udeležencev z namenom prepoznavanja in razvoja mednarodnih poslovnih priložnosti. Inovativne poslovne ideje so namreč osnova za uspešen začetek in trajno rast novih podjetij. Udeleženci poletne šole so bili študenti partnerskih fakultet s Portugalske, Danske, Poljske, Tajske in Slovenije ter enajstih različnih narodnosti (slovenske, španske, portugalske, poljske, nemške, danske, islandske, brazilske, tajske, iranske, litvan-ske). Poletna šola MFDPŠ je bil prvi tovrsten projekt v Celju in je hkrati s pridobivanjem novega znanja udeležencev povezoval tudi področje visokega šolstva z regionalnim gospodarstvom. Projekt je po svoji vsebini in širini pomemben za uveljavljanje celjskega in slovenskega visokega šolstva v regionalnem pa tudi širšem mednarodnem okolju. MARKO SMRKOLJ podjetništva in mednarodnega poslovanja. Eden izmed ciljev poletne šole je bil ustvariti interaktivno in dinamično učno okolje, ki je bilo problemsko usmerjeno ter je vzpodbujalo dvosmerno komunikacijo med udeleženci in predavatelji. Z aktivnim sodelovanjem na inovacijski delavnici in s simulacijo tržnega dogajanja so razvijali lastno podjetniško mi- Pazi, čas! Štirje prazniki v enem letu V Babni Gori smo se zbrali vesela družba, da bi nazdravili Franciju Kramerju za njegov rojstni dan, abrahama. To pa ni bilo edino letošnje slavje v družini Kramer, saj sta že pred tem slavila ata Franc in sicer osemdeseti rojstni dan, Zofka pa abrahama. Petindvajseti rojstni dan pa je s Fran-cijevo 50-letnico proslavila nečakinja Mojca Kramer. Za veselo družbo je poskrbel učenec Mira Klinca, Žan Arzenšek. Vsi smo se zavedali, da si Franci, ki zelo rad prebira Novi tednik, razlaga praznik po svoje in da velikokrat odtava v svet, ki ga pozna samo on. Smo mu pa vsi skupaj zaželeli veliko sreče, veselja in zdravja. MILENKA BLAŽEVIČ V začetku julija se je končal štirinajstdnevni oratorij z naslovom Pazi, čas oziroma počitniški program za otroke in mlade, ki smo ga organizirali v Društvu Sa-lezijanski mladinski center Celje. Vsakodnevno so se vrstile različne dejavnosti, kot so jutranji dvig zastave, petje himne, različne delavnice (slikanje na svilo, pletenje zapestnic, plesna skupina, mizarska delavnica, igre s padalom, lutkovna delavnica, debatna, skavtska, bansi in dramska delavnica), katehe-ze, različne športne igre, ples, petje ... Za otroke sta bila najbolj zanimiva torek in četrtek, ko smo se odpravili na celjski bazen in v Aqualuno, kjer ni manjkalo smeha in »tunkanja«. Vse dejavnosti so se vrtele okoli časa. Sporočilo in temeljni obrisi pripovedi so bili zajeti iz knjige Momo Michaela Endeja. Momo je bila sirota, ki je živela v amfiteatru, kjer je spoznala veliko prijateljev, ki so jim črni možje hoteli ukrasti prosti čas, vendar se je vse srečno končalo, saj je Momo pomagala svojim prijateljem, da so pridobili nazaj svoj odvzeti dragoceni čas. Celotno zgodbo pa so po svoje in na preprost, otrokom razumljiv način z vsakodnevnimi scenami uprizorili naši animatorji. Organizirali smo tudi Bo-sko ima talent, na katerem so se mladi pomerili v petju, plesanju, bansih, igranju različnih instrumentov, pa tudi pletenju . Ob petkih so bile na »urniku« vodne igre, pri katerih smo vsi poskrbeli, da nam ni bili vroče, idej, kako zmočiti nasprotnika pa tudi ni primanjkovalo. Oratorij je obiskalo približno 140 otrok iz Celja in okolice. Celoten program pa je pripravilo okoli 40 anima-torjev, ki so poskrbeli za organizacijo in vodstvo otrok. V prihodnje želimo, da bi se oratorija, tako poletnega kot tudi zimskega, udeležilo še večje število otrok, prav tako pa je naš namen, da medse sprejmemo še več prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni s svojimi idejami motivirati in pomagati k dobri organiziranosti celotnega projekta. MATEJA JELENC Vojniški oratorij O času in deklici Momo so se pogovarjali tudi na oratoriju v Vojniku, kjer so pod vodstvom animatorjev in njihovih pomočnikov preživeli štiri čudovite dni od 28. junija do 1. julija. Vsak dan so se udeležili svete maše, prisluhnili igrici, opravili katehezo, veliko prepevali, poslikali majice, sodelovali v delavnicah, obiskali kmetijo in spoznali življenje na njej, predvsem pa se družili in se igrali. Vseh 37 otrok je skupaj s starši zadnji dan prisluhnilo čarodeju Andreju, ki jih je razveselil z zanimivo predstavo. Čas, ki so ga porabili v teh dneh, je bil dragocen in kvalitetno preživet. Bilo je preprosto lepo. MILENA JURGEC www.novitednik.com 20 NASVETI NOVI TEDNIK Poleti posegamo po lahkih jedeh Pijmo vodo in poskrbimo, da bo imelo telo dovolj tekočine Rdeča nit poletne prehrane naj bo raznovrstna sezonska hrana, predvsem sadje in zelenjava. Jedi, polne kalorij, so v poletnih dneh manj primerne - so poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V obdobju visokih temperatur zato raje posezimo po lahkih jedeh. Zaradi vročine in močnejšega znojenja je izredno pomembno redno in načrtno pitje vode za ohranjanje dobrega počutja. Zdravniki in prehranski strokovnjaki odsvetujejo uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali velike količine sladkorja, saj te pijače povečujejo odvajanje tekočine iz telesa. Za potešitev žeje in dobro delovanje organizma potrebujemo predvsem vodo. »Najbolj nas odžeja navad- ki vsebujejo 100-odstotni sad- na neoporečna voda. Dnevna potreba po njej je odvisna od posameznikove starosti, zdravstvenega stanja, aktivnosti in drugih individualnih posebnosti. Odrasel zdrav človek naj bi v povprečju na dan popil približno dva litra vode. Poleti je pitje vode izredno pomembno tako za potešitev žeje, kot za dobro delovanje organizma in preprečitev dehidracije. Priporočamo tudi nesladkane zeliščne čaje in sadne sokove, ni delež in ki jih po želji razredčimo z vodo. Pijmo tudi, kadar nismo žejni. Poleti bodimo pozorni zlasti na lahko prehrano. Kakovostne beljakovine lahko zaužijemo z različnimi vrstami mesa. Prednost dajmo beli vrsti mesa, ribam in drugim morskim dobrotam. Uživajmo tudi stročnice (sojo, fižol in či-čeriko), jajca in manj mastno mleko ter mlečne izdelke. Izbirajmo med polnovrednimi žiti in žitnimi iz- delki, kot so temne vrste kruha, riž, testenine in razne kaše. Koristi nam tudi, če užijemo čim manj slaščic, maščob in sladkorjev,« je povedala Tatjana Škornik Tovornik z Oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zaradi težko prebavljivih jedi, zlasti maščob, se naša pripravljenost za telesno dejavnost zmanjša, mi pa se po-lenimo. Tudi pripravo hrane lahko prilagodimo letnemu času. Poleti se izogibaj-mo termičnim postopkom obdelave hrane, kot so pra-ženje, pečenje in cvrtje. Namesto tega lahko hrano du-šimo, kuhamo v sopari in se izognemo dodajanju maščob. Če imamo možnost, uporabimo poletno kuhinjo na vrtu za pripravo jedi na žaru. Poleg vseh vrst mesa lahko na žaru pečemo tudi Dobrodejne za naše dobro počutje so zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. zelenjavo, na primer bučke, jajčevce in papriko. Dobro-dejne za naše dobro počutje so zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. Zelo okusne in zdravju koristne samostojne jedi so lahko solate. Če jim dodamo testenine, stročnice, belo meso, tuno ali sir, dobimo dobro sestavljene hladne jedi. V poletnem času naj v naši prehrani prevladujeta zelenjava in sadje, saj vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in pre-hranskih vlaknin, ki jih organizem potrebuje zaradi povečane telesne dejavnosti. Smiselno je, da dajemo prednost sezonskim in lokalno pridelanim živilom. Prednost sezonskega sadja in zelenjave je v lažji dostopnosti, večji kakovosti, krajši poti od njive do krožnika in nenazadnje tudi v ugodni ceni. ZZV PRAV(N)I KORAKI Sedem ali pet let star avto? Vprašanje: Hčerka je na internetu našla avto z letom izdelave 2005, ki ga je prodajala fizična oseba. Ta je imela avto na lizing. Avto ji je bil prodan kot letnik 2005. Drugi dan smo na zavarovalni polici ugotovili, da je letnik 2003, poklicali kupca in lizing hišo, ki sta oba zatrjevala, da je letnik pravi. V prometnem dovoljenju je zapisano: 1. registracija v Sloveniji 2005. Na servisih so nam zagotovili, da cena vozila, če je letnik 2003, ne more biti višja od 6.000 EUR, za letnik 2005 pa ne več kot 8.500 EUR. Hčerka ima pogodbo za 9.000 EUR. Zadevo smo predali policiji (sum goljufije), tožilstvo pa je obtožbo zoper prodajalca zavrnilo. Kaj naj sedaj storimo? Odgovor: Kar zadeva pri- zgolj do pomote. V večini primer z vidika kazenske odgo- merov imajo tovrstna splet-vornosti prodajalca, težko na mesta celo posebna opo- presodim, zakaj in na podlagi česa je tožilstvo obtožbo zavrnilo. Kadar gre za napačno navedbo letnice pri oglaševanju avtomobila, je namreč težko presoditi, ali je bila letnica napačno navedena namenoma ali je prišlo zorila, da za podatke ne odgovarjajo oz. da lahko pride do napak. Nekoliko večji poudarek bi namenila varstvu, ki vam ga v zvezi z zahtevki zoper prodajalca, kot je naveden v prodajni pogodbi, zagotavlja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Iz tega vidika je pomembnejše dejstvo, katero leto izdelave je navedeno v prodajni pogodbi. Kadar stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, namreč govorimo o stvarni napaki, za katero prodajalec odgovarja. V kolikor je bilo v pogodbi izrecno navedeno leto izdelave 2005, dejansko pa je bil avtomobil izdelan leta 2003, gre za stvarno napako. Podatek o letu izdelave preverite na izjavi o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila, saj je tam navedeni podatek najbolj verodostojen. V kolikor gre za stvarno napako, lahko uveljavljate svoje pravice iz tega naslova, če ste o napaki pravočasno obvestili prodajalca in v kolikor zaradi poteka časa teh pravic še niste izgubili. V skladu z OZ lahko zahtevate bodisi izročitev druge stvari brez napake ali zahtevate znižanje kupnine ali odstopite od pogodbe. Glede na podatke, ki jih navajate v zvezi z vrednostjo avtomobila glede na leto izdelave, je najbolj smiselno in predvidevam, da za vas tudi najbolj ugodno zahtevati znižanje kupnine. Posebej bi opozorila, da prodajalec ne odgovarja za v 3. odstavku navedeno napako, če je bila kupcu ob sklenitvi pogodbe znana ali mu ni mogla ostati neznana. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari. Vendar odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar ni- ma nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike. Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Svetujem, da najprej pridobite izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila ter preverite podatek o letu izdelave. Če gre za stvarno napako, svetujem, da se z vso dokumentacijo čim prej zgla-site pri odvetniku ali drugemu pravnemu strokovnjaku. Ta bo glede na časovni potek in vsebino presodil, ali ste prodajalca o napaki pravilno in pravočasno obvestili ter ali še imate pravico uveljavljati zahtevke iz naslova stvarne napake. Zaradi kompleksnosti postopkov boste namreč sami težko uspešno nastopali proti prodajalcu, še posebej, če bo potrebno sprožiti sodne postopke. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154. OZICE IN CAJCKI Ribez proti zamaščenosti - 2. Naj si bo rdeči, beli ali črni, ribez pomaga pri odpravljanju zamaščenosti organizma, odpira prebavne poti ter spodbuja delovanje jeter in želodca. Kdor si želi odpraviti strupe iz telesa, zanj je ribez prava izbira. A najvažnejše ta hip je, da z ribezom oz. njegovim sokom lahko pošteno pogasimo žejo, se osvežimo in ohladimo. V prejšnji številki smo podrobneje predstavili črni ri- Piše: PAVLA KLINER bez, danes je na vrsti rdeči ribez (Ribes rubrum). Očara nas s svojimi lepimi živo rdečimi plodovi, ki pa so včasih tudi rožnati, rumenkasti ali beli. Torej je beli ribez (Ri-bes sativum) le barvna različica rdečega ribeza. Zdaj je čas, da se po mili volji najemo svežega rdečega ribeza. Osvežujoče in žejo gaseče jagode vsebujejo sadne kisline, pektin, vitamin C, kalcijeve soli, listi rdečega grozdičja pa so bogati z vitaminom C, rudninskimi solmi in čreslovinami. Jabolčna in citronska kislina v plodovih pomagata pri odpravljanju zamaščenosti organizma, pektin spodbuja prebavo in ohranja zdravo želodčno sluznico, rdeče barvilo pa je koristno pri nastajanju krvi. Rde- či ribez, naj si bo v obliki soka ali sirupa, svežih plodov ali marmelade, odpira prebavne poti in pomaga narediti konec trdovratni zaprtosti. Spodbuja delovanje jeter in želodca in preganja strupe iz telesa, denimo pri revmatiz-mu, protinu, vnetju sečil, nalezljivih boleznih, kot sta škr-latinka in rdečke. Pomaga tudi pri odpravljanju kožnih bolezni, ki so posledica slabe prebave. HUJoAlUJI 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29. W Presni rdeči ribez se izkaže pri pomanjkanju želodčne kisline. Kdor ima pogosto suha usta, naj vsak dan pozoba 3-5 žlic zrelih jagod. Jagode in sveži sok zaradi velike vsebnosti vi- tamina C priporočajo pri skorbutu in boleznih zaradi pomanjkanja vitaminov. Sveži in sterilizirani sok iz rdečega ribeza je osvežujoča pijača zoper vročino - kakršnokoli že. INFORMACIJE sladko Ko jih nabirate in kakšno slučajno poskusite, se zagotovo nakremžite. Višnje res niso sadje, ki bi ga jedli s takšnim užitkom kot češnje, so pa odlične za pripravo shrankov za zimo. Naredite lahko marmelade, džeme, pripravite kompot, sok, višnjev liker ali jih morda posušite. Karkoli boste iz njih naredili, najprej jih izkoščičite. Za to priporočam napravo, ki je namenjena prav temu, saj boste z malo truda kmalu imeli polno skledo visenj brez koščic. In kako dalje? Nekaj receptov smo vam zaupali v sredini oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Preizkusite jih! Višnjev kompot Sestavine: 1 kg visenj, 1/2 kg sladkorja, 1 1 vode. Priprava: Vodo in sladkor zavremo in justimo na ognju toliko časa, da se slad-cor raztopi. Pustimo, da se ohladi. V cozarce za vlaganje naložimo oprane in izkoščičene višnje, ki jih zalijemo s sladko vodo in kozarce dobro zapremo. Naložimo jih v široko kozico, v katero natočimo vodo, ki naj sega nekje do polovice kozarcev. Zavremo in pustimo, da vre vsaj 10-15 minut. Kozarce vzamemo iz Kozice, jih zložimo na prt ali brisačo in jih pokrijemo ter pustimo, da se ohladijo. Višnjeva torta (poslusalka Marija) Sestavine: biskvit, ki ga lahko spečemo prejšnji dan, kozarec izkoščičenih in odcejenih višenj, malinov puding, 3 žlice višnjeve marmelade, 3 lončke sladke smetane. Priprava: Biskvit dvakrat prerežemo in eno od plošč razrežemo na kocke. V soku višnjevega kompota skuhamo puding in ga ohladimo. Vanj vmešamo odcejene višnje, biskvitne kocke, nazadnje pa še stepeno sladko smetano, ki smo ji dodali utrjevalec. Torto sestavimo, med plošče naložimo nadev, vrhnjo ploščo pa {>remažemo z ogreto višnjevo marme-ado. Nato torto okrog in okrog namažemo še s stepeno smetano in jo okrasimo s kupčki smetane in najlepšimi višnjami. Višnjeva marmelada (poslušalka Jelka) Sestavine: 600 g višenj, 1 kg želirnega sladkorja, rum. Priprava: V lonec za vkuhavanje damo višnje in želirni sladkor. Pomešamo in pustimo 3 ure, da počiva. Pristavimo na ogenj in počakamo, da zavre. Ob stalnem mešanju naj vre 4 minute, tik pred koncem doaamo malo ruma za okus in aromo. Polnimo v vroče kozarce, zapremo in pustimo, da se ohladijo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj malin in spet dobimo malo drugačno marmelado. NL Dobre gostilne ni brez dobrih kuharjev. Ti kuhajo po receptih, ki jih poznamo, a dodajo še nekaj svojega. In priznajte, ta ščepec skrivnosti vas vedno znova privabi nazaj. Pa kuhanje doma? Podobna zgodba, kajne. Mamina juha je še vedno najboljša, ni je čez babičino pečenko in teta Marta speče najboljše piškote. Pa vi? Gotovo tudi kaj skuhate. Sodelujte v akciji uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki se imenuje Vedno kaj (za)kuham. Izpolnite kupon in nam ga pošljite. Skrivnosti kuhanja še naprej razkrivamo ob sredah v oddaji Kuhajmo skupaj. Kuharske bukve s preizkušenimi recepti pa vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC. I Jmiran Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 MO. î www.gostiscemiran.si tfšče^reno^ Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MÀJJCE, PIZZE, KOSILA, ALA CARD, CereuMG: Sprejemamo naročila ta večje zaključene družbe Bohoič Marjan ».p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++38Ć (0)3 74Ů 14 30, Mobile. ++336 (0)41 ůiĎ 7Î6 VINOGRADI HORVAT www. vino-horvat. eu ffosliùia Trubarjevo nabrežje 31 PlTTřtřl A 3270 Laško \ e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193 t\ ATI t: lin'. /.uuajikhii, rminn m „gostilna Koren Pristava 11,3204 Dobrna tel: 03/781 81 SO, fex: 03/781 81 61 e-mail: gostilna.koren@gmaa.com internet: www.gostilnakoren.si GOSTILNICA italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si 22 BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA KOMISIONAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V SKLADIŠČU, KOMISIONIRANJE BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2010; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA ČISTILKA - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE PROSTOROV SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA, VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, VODENJE EVIDENCE POTREB PO ČISTILIH. ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU. VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 24.7.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN GOSPODINJSKA POMOČNICA - M/Ž; LIKANJE, POSPRAVLJANJE, ČIŠČENJE, PLETJE GREDIC, POMETANJE DVORIŠČA, PRANJE PERILA, POSODE (POMIVALNI STROJ), ČIŠČENJE OKEN; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.7.2010; MASTNAK ZLATKO - GOSPODINJSTVO, OB KOPRIVNICI 11, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, STROJEV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.7.2010; TEHNO VAR, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., CESTA V TRNO-VLJE 10, 3000 CELJE GRADBINEC ZIDAR, FASADER - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, GRADBENA DELA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUSA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2010; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.7.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DISPONIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; LKV MARJAN, PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., IVENCA 3, 3212 VOJNIK FRIZER FRIZERSKA DELA - M/Ž; MOŠKO IN ŽENSKO FRIZIRANJE, STRIŽENJE, MANIKURA, PODALJŠEVANJE LAS, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 21.7.2010; FRIZERSTVO "GRETA" GRETA ŠPINDLER S.P., FRANKOLOVO 2, 3213 FRANKOLOVO PEK PEK - M/Ž; PEKA VSEH VRST PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.8.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE SLASČIČAR SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO CANKARJEVA 1, CELJE - M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.8.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE KUHAR KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2010; GOSTINSTVO LUKA ZALOŽNIK S.P., CESTA V LAŠKO 26, 3000 CELJE CVETLIČAR CVETLIČAR - M/Ž; DELO CVETLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; TERRAPLANT SVETOVANJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠJE NAD SEVNICO 23, 8290 SEVNICA POSLOVODJA -CVETLIČAR - M/Ž; DELO CVETLIČARJA-PO-SLOVODJE, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; TERRAPLANT SVETOVANJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠJE NAD SEVNICO 23, 8290 SEVNICA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA MIZ ZA POSAMEZNE OBROKE, STREŽBA IN DESERVIRANJE OBROKOV, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2010; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE PRODAJALEC ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU CELJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.7.2010; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK DELOVODJA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; ZA POTREBE MONTAŽE STROJNIH INSTALACIJ NA OBJEKTIH VISOKE IN NIZKE GRADNJE IŠČEMO STROKOVNO IZKUŠENEGA IN DELOVNO MOTIVIRANEGA KANDIDATA, KI MU STROKOVNO REŠEVANJE PROBLEMOV PREDSTAVLJA IZZIV IN MOTIVACIJO. DELOVNE NALOGE BODO OBSEGALE VODENJE MONTAŽNIH EKIP, SPREMLJANJE IN EVIDENTIRANJE DELA NA OBJEKTIH, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI NA PROJEKTE IN REŠEVANJU TEKOČE PROBLEMATIKE NA OBJEKTIH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.7.2010; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., AVČINOVA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA SKLADIŠČNIK - SKLADIŠČNI MANIPULANT V CELJSKI REGIJI - M/Ž; SPREJEM IN IZDAJA BLAGA, UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM, KOMISIONIRANJE BLAGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.7.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK VODJA ELEKTRO ODDELKA MALIH HIDROELEKTRARN - M/Ž; IZDELAVA ELEKTRO DOKUMENTACIJE, PROGRAMIRANJE KRMILNIKOV, ELEKTRO NABAVA, VEZAVA ELEKTROOMAR IN KABLIRANJE; NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2010; TPS-TURBINE, DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZOTERAPEVT II - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE PRI RESPIRA-TORNO, LOKOMOTORNO, NEVROLOŠKO OGROŽENIH, HOSPIT. IN AMBUL. ZDRAVLJENIH BOLNIKIH-SKLADNO S SODOBNO DOKTRINO, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 21.7.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO APLIKATIVNI INŽENIR II - M/Ž; KANDIDAT BO ZADOLŽEN ZA APLIKACIJSKE REŠITVE NA OSNOVI TELEMATIČNIH NAPRAV IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA EMA D.O.O., KI JIH DRUŽBA VRŠI NA OSNOVI POSEBNEGA NAROČILA KUPCEV. OPRAVLJAL BO TUDI DELA NA PODROČJU PRIPRAVE IN KONTROLE MATERIALNIH KOSOVNIH, POSTOPKOV TESTIRANJ, KONTROLE ELEKTRONSKIH, STROJNIH IN EMBALAŽNIH KOMPONENT, SODELOVAL BO PRI PRIPRAVI USKLAJENOSTI NAPRAV Z MEDNARODNIMI STANDARDI. SODELOVANJE PRI RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJI-VOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNISTVA MLADI RAZISKOVALEC IZ GOSPODARSTVA - M/Ž; RAZISKAVE NOVIH MATERIALOV IN PROCESNIH TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 13.8.2010; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST TRANS-FUZIOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SPECIALISTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE, NEDOLOČEN ČAS, 21.7.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA GOSTINSKA DELA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.7.2010; BAR NA VASI, JURIJ SLUGA, S.P., SVIBNO 18 A, 1433 RADEČE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) IZDELOVALEC II - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU DEL V PROIZVODNJI IZDELKOV ZA FASADE DEMIT: POMOČ PRI DELU NA PIGMENTIRNEM STROJU - PRESTAVLJANJE IN ODPIRANJE VEDRIC, KONTROLA BARVE, ZAPIRANJE VEDRIC, ZLAGANJE NA PALETO, ODVOZ V SKLADIŠČE POMOČ PRI DELU NA LINIJI ZA PROIZVODNJO EMULZIJ, ZAKLJUČNIH SLOJEV IN PREDNAMAZOV - PRIPRAVA SUROVIN PO RECEPTURI, ROČNO TEHTANJE IN SARŽI-RANJE V MEŠALA PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU, PRIPRAVA EMBALAŽE, TOČENJE V VEDRICE IN ODLAGANJE VEDRIC NA PALETO, ODVOZ V SKLADIŠČE POMOČ PRI SPREMLJANJU LINIJE ZA PROIZVODNJO SUHIH KOMPONENT (MALTE, LEPILA, MINERALNI ZAKLJUČNI SLOJI), ODVOZ PALET Z GOTOVIMI IZDELKI V SKLADIŠČE OBČASNA VOŽNJA VILIČARJA POMOČ PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.7.2010; DEMIT, PRODAJA TOPLOTNO IZOLATIVNIH FASAD, INŽENIRING IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, D.O.O., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO LESAR MIZAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVLJANJE LE-SNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO, ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, DELO PO NAROČILU NADREJENIH. SESTAVLJANJE IN IZDELOVANJE POHIŠTVA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO OBLIKOVALEC KOVIN OPERATER CNC BORWERKIST - M/Ž; DELO NA CNC VRTALNEM, FREZALNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2010; MONTING SK, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 C, 3270 LAŠKO BORWERKIST NA KLASIČNEM STROJU - M/Ž; DELO NA KLASIČNEM KONVENCIONALNEM VRTALNO FREZAL-NEM STROJU - BORWERKU; NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2010; MONTING SK, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 C, 3270 LAŠKO KUHAR KUHAR V RADEČAH - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2010; SODEXO PREHRANA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZNA CESTA 16, 1000 LJUBLJANA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE "PROGRAMER KRMILNIH IN NADZORNIH SISTEMOV - M/Ž; PROGRAMIRANJE KRMILNIKOV (PLC), PROGRAMIRANJE NADZORNIH PROGRAMOV SCADA, IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI POSKUSNIH ZAGONIH NA OBJEKTIH, SERVISIRANJE NADZORNIH SISTEMOV IN KRMILNIKOV"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.7.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADIL-NIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO PROFESOR ANGLESČINE POUČEVANJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE - M/Ž; POUČEVANJE UČENCEV NA PREDMETNI STOPNJI, DOLOČEN ČAS, 23.7.2010; OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA ULICA 20, 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST "POMOČ V MARKETINGU - M/Ž; PRIPRAVA PRODAJNIH BESEDIL ZA SPLETNO MESTO (OPISI POHIŠTVENIH PROGRAMOV), PRIPRAVA IZOBRAŽEVALNIH IN PROMOCIJSKIH ČLANKOV ZA POSPEŠEVANJE PRODAJE POHIŠTVA (NOTRANJA OPREMA, LES, SODOBNO BIVANJE ITD.) OBJAVA VSEBIN NA SPLETNEM MESTU, PRIPRAVA PRODAJNIH PISEM ZA TRŽENJE Z E-POŠTO, PRODUKCIJA E-POŠTNIH SPOROČIL (KANDIDAT BO PREJEL USTREZNO IZOBRAŽEVANJE), PRIPRAVA PRODAJNIH PISEM ZA DIREKTNO POŠTO, UREJANJE GOOGLE AD-WORDS OGLASNIH KAMPANJ (KANDIDAT BO PREJEL USTREZNO IZOBRAŽEVANJE), PRIPRAVA TRŽENJSKIH IN PRODAJNIH POROČIL"; NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.. , SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) STROKOVNI DELAVEC - M/Ž; SODELOVANJE V PROCESU REHABILITACIJE IN DELO Z INVALIDNIMI OSEBAMI. OBČASNO IN PO POTREBI DELO POTEKA TUDI NA POVEZANI ENOTI V LJUBLJANI IN TUJINI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.7.2010; ZAVOD RUJ- CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO, VELENJE, OBRTNIŠKA ULICA 17, 3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KONjlCT OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZI BLAGA PO EU IN RS, RAZKLADI IN NAKLADI BLAGA, TEKOČE VZDRŽEVANJE, VODENJE EVIDENC, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO RUDOLF HALOŽAN S.P., ULICA DUŠANA JEREBA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZI BLAGA P EU IN RS, RAZKLADI IN NAKLADI BLAGA, TEKOČE VZDRŽEVANJE, VODENJE EVIDENC, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO RUDOLF HALOŽAN S.P., ULICA DUŠANA JEREBA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE ČISTILKA - DELO NA ROGLI - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE PROSTOROV SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA, VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, VODENJE EVIDENCE POTREB PO ČISTILIH. ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU. VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 21.7.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN DELAVEC BREZ POKLICA RAZLAGALEC IN UPRAVLJALEC STROJA III. - M/Ž; PREPROSTO PREKLADANJE IN TRANSPORTIRANJE, PREPROSTA DELA Z VEČJIM FIZIČNIM NAPOROM IN UPORABO PREPROSTEGA ROČNEGA ORODJA, IZDELOVANJE VSEH VRST BRUSOV IN DRUGIH IZDELKOV IN POLIZDELKOV NA STROJU, PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA NA STROJU IN SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV IN NAPRAV NA KATERIH DELA; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 24.7.2010; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O. PODRUŽNICA CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA RAZREZ MATERIALA IN TERMIČNA OBDELAVA - M/Ž; RAZREZ JEKLA V PALICAH IN V KOLOBARJIH, ZLAGANJE NAREZKOV, NORMALIZACIJA ODKOVKOV, KALJENJE PROIZVODOV, IZOTERMALNO ŽARJENJE PROIZVODOV, PESKANJE PROIZVODOV, FEROFLUKSANJE PROIZVODOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE VZDRŽEVALEC - MEHANSKA DELA - VARILEC - M/Ž; VARJENJE (TIK, MIK), VZDRŽEVANJE STROJEV, DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV, ODPRAVLJANJE NAPAK IN ZASTOJEV V PROIZVODNJI, IZBOLJŠEVANJE DELOVANJA DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV, IZDELAVA INDUKTOR-JEV ZA SEGREVANJE SUROVCEV, IZDELAVA PRIPRAV ZA ZAŠČITO DELOVNIH MEST IN ZA ZAŠČITO DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV, VZDRŽEVANJE PROIZVODNIH OBJEKTOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.7.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE GRADBINEC ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, IZDELAVA FASAD, OZ. VSA ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PODBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.7.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR PROFESOR SPORTNE VZGOJE ŠPORTNI VADITELJ OZ. TRENER, PROF. ŠPORTNE VZGOJE - M/Ž; VODENJE ŠPORTNIH VADB, ANIMACIJA OTROK, NEDOLOČEN ČAS, 23.7.2010; CEING, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 22 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2010; POSEKI TRAS POD DALJNOVODI, ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV, BAR MAJA, VALERIJA POLA-JŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPLAT SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; PLESKANJE, FASADERSTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.7.2010; KRKLEC GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., SOTELSKA CESTA 34, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKARICA/NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V LOKALU IN NA TERASI, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; GOSTINSTVO, MAJA VODOVNIK S.P., POLJSKA CESTA 7, 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU MEDIJSKI TEHNIK OPERATER GRAFIČNE PRIPRAVE ZA TISK - M/Ž; ELEKTRONSKA MONTAŽA IN UPRAVLJANANJE S CTP OPREMO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.7.2010; KOTIS, MOČENIK ANTON & FANIKA KOZJANSKI TISK, D.N.O., BODREŽ 42, 3231 GROBELNO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽIVSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 21.7.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE ZIDAR ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVA-NJE, IZDELAVA ESTRIHOV, FASADERSTVO; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ZIDA POSAMEZNE ELEMENTE ZGRADBE, POVEZUJE LE-TE V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO. IZDELUJE, SESTAVLJA, MONTIRA, DEMONTIRA, POSTAVLJA, PODPIRA ALI FIKSIRA KONSTRUKCIJE, FASADNE ALI LOVILNE ODRE ..., IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETAVANJA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; ASENTA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., LOKOVICA 15 D, 3325 ŠOŠTANJ TESAR TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2010; GRADNJE ADEMAJ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; NAROČA IN PREVZEMA PIJAČO IN NAPITKE ZA PRIPRAVO IN PRODAJO, PRIPRAVLJA IN RAZPOREJA PIJAČO IN NAPITKE ZA SERVIRANJE, PRIPRAVLJA PROSTOR IN MIZE ZA POSTREŽBO, RAZDELI, SERVIRA IN PRODAJA PIJAČO IN NAPITKE; NEDOLOČEN ČAS, 23.7.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE NATAKAR - M/Ž; IZVAJA PRIPRAVLJALNA DELA V OKREPČEVALNICI (RAZPOREJANJE MIZ IN STOLOV, PO-GRINJANJE, PRIPRAVLJANJE POGRINJKOV), SVETUJE GOSTOM, SPREJME NAROČILO, PRIPRAVLJEN OBROK ALI PIJAČO SERVIRA GOSTOM ... M/Ž; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGI-TI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA SESTAVIN ZA PICO IN PEKA PIC (KRUŠNA PEČ). PRIPRAVI SESTAVINE IN PRIPRAVLJA JEDI PO NAROČILU (JEDILNI LIST). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; PIZZERIJA PICADILLY IN SESTAVLJANJE DIŠAVNIKOV, ANA ANDERLIČ S.P., STARI TRG 35, 3320 VELENJE FRIZER FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, 23.7.2010; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.7.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK REFERENT IN TEHNIČNI PREGLEDNIK - KONTROLOR - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL DO 3.5T IN HOMOLOGACIJA VOZIL; NEDOLOČEN ČAS, 12.8.2010; A.M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O., NIZKA 21, 3332 REČICA OB SAVINJI ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINSTALATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJA NA POSLOVNIH OBJEKTIH IN STANOVANJSKIH HIŠAH - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.7.2010; ELTEH 2000 STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ŠMARTNO OB PAKI 84 C, 3327 ŠMARTNO OB PAKI UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA IZOLATER - M/Ž; IZOLATERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD VARILEC PVC MATERIALA - M/Ž; VARILEC, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010: SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD POMOČNIK MONTERJA - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV - M/Ž; IZDELAVA PREGRADNIH STEN, STROPOV, RAZLIČNE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC VOZNIK - M/Ž; PREVOZ V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2010; AVTOPREVOZNIK STOJA-KOVIĆ BORISLAV S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOŽNJA PO EU, RUSIJI - NEPREKINJENO DO 30 DNI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2010; GOMAKS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., GRIŽE 46, 3302 GRIŽE GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VS GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI IN BIVŠI JUG., NAKLADANJE, RAZKLADANJE, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO OD PRIPRAVE DO LAKIRANJA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC OBLIKOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; OBLIKOVALEC KOVIN MORA IMETI ZNANJA IZDELAVE ORODIJ PO PODANIH NAČRTIH TER SPOSOBNOST TIMSKEGA DELA V SKUPINI. ZNANJA KI SO ZAŽELENA SO PREDVSEM ZNANJA Z PODROČJA OBDELAVE PLOČEVINE: VARJENJE PO POSTOPKIH MIG, MAG TER TIG, REZANJE S PLAZMO, KRIVLJENJE NA UPOGIBNEM STROJU TER KROŽNEM KRIVILNEM, VRTANJE, BRUŠENJE, REZANJE, MONTAŽA ORODIJ V SKLOP, BARVANJE TER PESKANJE ... ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.7.2010; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE IZDELOVALEC OBUTVE VODJA ČEVLJARSKE DELAVNICE - M/Ž; PODJETJE A. VIRYENT D.O.O., KI IZDELUJE LUKSUZNE UNIKATNE ČEVLJE, IŠČE VODJO ČEVLJARSKE DELAVNICE. VAŠE DELO BO V VEČJI MERI NADZOR NAD DELOVANJEM ČEVLJARSKE DELAVNICE, MODELIRANJE OBUTVE, IZDELAVA PROTOTIPOV, POMOČ PRI IZDELAVI SPODNJIH DELOV OBUTVE, NABAVA MATERIALOV (SLO IN TUJINA) ... PRIČAKUJEMO ZNANJE MODELIRANJA OBUTVE, IZDELAVE ZGORNJIH DELOV OBUTVE, IZDELAVE SPODNJIH DELOV OBUTVE ... ; NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; A.VIRYENT, UNIKATNO OBLIKOVANJE ČEVLJEV, D.O.O., VRANSKO 131, 3305 VRANSKO KUHAR KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PEKA PIZZ IN PRIPRAVA OSTALE HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 21.7.2010; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE KREDITOV IN LEASINGOV, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; DELO V PISARNI, POMOČ PRI RAČUNOVODSKIH DELIH, ARHIVIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2010; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC TELEFONIST ORGANIZATOR - M/Ž; OBVEŠČANJE STRANK O POKOJNINSKI PROBLEMATIKI IN PRIDOBIVANJE TERMINOV ZA OBISK SVETOVALCA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KNJIGOVODJA, BLAGAJNA, TAJNIŠTVO - M/Ž; ADMINISTRATIVNA, KNJIGOVODSKA, BLAGAJNIŠKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTO-VLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC ELEKTRIKAR ENERGETIK VODNIK TOREK, 20. 7. 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Si upaš stopiti na oder? na Poletju na travniku bodo otroci spoznavali osnove gledališke igre 21.00 Kavarna Lucifer Velenje Tudi jaz bi bil popotnik? potopisno predavanje Ivana Ivančiča SREDA, 21. 7. 20.00 Kapelica Sv. Elizabete Celje_ KINO SREDA in ČETRTEK 21.00 Antikrist - drama LETNI KINO OB ŠKALSKEM SERVISER - MONTER TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH - M/Ž; MONTAŽA, SERVISIRANJE TOPLOTNIH IN HLADILNIH ČRPALK, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI STROJNI TEHNIK "CNC OPERATER NA STROJIH ZA IZDELAVO VZMETI - M/ Ž; POSLUŽUJE IN UPRAVLJA OBDELOVALNE STROJE IN OBDELOVALNE CNC STROJE: MENJAVA OBDELOVANCEV NA STROJU IN SAMOKONTROLA IZDELKOV, MENJAVA IN NASTAVITEV ORODJA NA STROJIH, IZDELUJE PROGRAME ZA CNC STROJE PO NAČRTU, NASTAVLJA STROJE ...", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.7.2010; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO - M/Ž; PRIDOBITEV NOVIH POSLOV, RAZISKOVANJE DOMAČEGA IN TUJEGA TRGA, PRIPRAVLJANJE PONUDB, POGODB, PISANJE PREDRAČUNOV IN RAČUNOV, SKRBI IN VZORNO VODI KOMERCIALNO DOKUMENTACIJO, STRANKAM ODGOVARJA NA NJIHOVA POVPRAŠEVANJA, VZDRŽUJE STIKE Z DOSEDANJIMI STRANKAMI IN NAVEZUJE POSLOVNE STIKE Z NOVIMI STRANKAMI, OPRAVLJA POSLOVNE RAZGOVORE Z DOMAČIMI IN TUJIMI POSLOVNIMI PARTNERJI ... ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.7.2010; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA TER STANDARDIZACIJE,PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL,ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI,TER STRANKAMI, POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Mentorji in udeleženci Unisono poletne akademije mednarodni koncert 21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje The Brodway I Love koncert muzikalov pod vodstvom baritonista B. Koroš- CETRTEK, 22. 7. 20.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Andreja Repnik odprtje razstave likovnih del Spored 20. in 21. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 16.15, 18.40 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 16.25 Seks v mestu 2 - romantična komedija 21.05 Mrk - domišljijski romantični triler 15.50, 18.20, 20.50, 21.30 Zgodba o Johnu Lennonu -biografska glasbena drama 16.40, 18.50 Pisma Juliji - romantična drama 16.35, 18.55, 21.15 Predatorji - ZF-akcija 17.00, 19.20, 21.40 Mora v Ulici brestov - grozljivka 19.05, 21.20 Odrasli - komedija 16.50, 19.00, 21.10 Ulični ples - glasbeno-plesni, 3D 16.10, 18.20, 20.30 m ČETRTEK 21.00 Shine a Light - dokumentarec o skupini Rolling Stones www.radíoceije.coni TOREK, 20. 7. 18.00 Mestna plaža Irska in Škotska potopisno predavanje Mohorja Hudeja; v primeru dežja v gostišču Špital 18.00 Mestni park Joga v parku SREDA, 21. 7. 10.00 Osrednja knjižnica Celje_ Počitnice pri Mišku Knjižku ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje 20.00 Stari grad Celje Orientalski večer preplet plesa in kulina-rike: v primeru slabega vremena v Celjskem domu ČETRTEK, 22. 7. 18.00 Mestna plaža Škrat na Mestni plaži -pravljice v primeru slabega vremena v gostilnici Špital 20.30 Stari grad Celje Gal Gjurin in galeristi Veronikin večer; v primeru slabega vremena v Celjskem domu MALI OGLASI - INFORMACIJE OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. jjiaiM IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ! Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRC D IT , d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00 PRODAM STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048. p HIŠO na Prekorjih pri Celju ugodno prodam. Telefon 031 867-102. p GRADBENO parcelo bi prodal za simbolično ceno. Telefon 041 267-481. š 434 KUPIM VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 2972 HO PRODAM TRISOBNO stanovanje, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 64,25 m2, možnost odkupa tudi garaže, Šentjur, prodam. Telefon 051 377-169. 2986 ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA ENOINPOLSOBNO stanovanje, obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, ugodno prodamo za 51.000 EUR. Telefon 041 611-660. n V ŠENTJURJU, Botričnica 4, prodam štirisob-no stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 796-824. 3030 ODDAM STANOVANJE v Vojkovi ulici v Celju oddam v najem družini. Najemnina je 250 EUR. Informacije po telefonu 040 336-219. PRODAM BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685 DRVA, mešana, kratko žagana ter smrekova, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5808-779, 031 784-099. PRODAM M'm'l'U IM >vK11 F / J 11II vsaj 3 leta. Informacije na tel. 041 986-949 ali 041 645-319 Vulkanizerstvo in avtooptika Ivan Ribič, s.p., Ivenca 24, Vojnik. NEMŠKE ovčarje, cena 100 EUR, prodam. Telefon 070 550-823. 2973 TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prodam. Telefon 031 762-044. 3029 TELIČKE simentalke, težke do 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 287 Umrla je draga žena, mama, babica in teta ROZALIJA ROJNIK Od pokojne se bomo poslovili v petek, 23. julija 2010, ob 11. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v mrliški vežici številka 4. Žalujoči vsi njeni MLADI beli dihurčki iščejo novi dom. Telefon 031 535-047. 3018 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 671-462, Ivan. 3032 BIKCE, črno bele, stare 14 dni, prodam ali menjam za suho seno v kockah. Telefon 041 794-213. š 440 DVE telički simentalki prodamo. Telefon (03) 5777-357. 3051 DOMAČO slivovko, cena 6 EUR/l, prodam. Telefon 040 952-866, Šentjur. 3043 VINO jurka, šmarnica prodam. Telefon 031 544-489. 3048 PRODAM KUPIM TELICO, bikce ter bukova in hrastova suha drva prodam. Telefon 041 654-729. Š 436 VSE vrste krav in telic, za zakol, odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 396 KRAVO ali telico, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. š 435 PRODAM VINO, bela zvrst, renski rizling, chardonnay, laški rizling, okolica Šmarja, prodam. Telefon 041 731-671. 3015 SEM upokojenec srednjih let in iščem življenjsko sopotnico. Za resne ponudbe pokličite po telefonu 031 867-102. 3001 CELJANKA, 38-letna, vitka in zaposlena, želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 3047 IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih si- Vedeževanje Astrologija 090 42 24 Moj preljubi dragi dom, tako močno ste ga ljubili, v srcu nikdar zapustili. Z A H V A L A V častitljivem 110. letu se je 2. julija v Domu ob Savinji v Celju tiho poslovila naša ljuba teta ANIKA MULEJ iz Babnega 16 pri Celju (29. 5. 1901 - 2. 7. 2010) Slovo od nje je bilo 7. julija na celjskem pokopališču. Zahvaljujemo se direktorici Doma ob Savinji v Celju gospe Bojani Mazil Šolinc ter vsem skupaj in vsakemu posebej za vse, kar ste zanjo naredili. Hvala gospodu Bojanu Šrotu, županu Mestne občine Celje, za izkazano spoštovanje in sodelavcem za vse, kar ste zanjo storili. Zahvaljujemo se KS Medlog, gospodu Dragu Zorku in krajanom. Zahvaljujemo se gospodom duhovnikom Andreju Ur-banclu, p. Rafaelu Jenku in p. Robertu Podgoršku za duhovno oskrbo, gospodu opatu Marjanu Jezerniku in Andreju Urbanclu za pogrebni obred. Gospodu Jagodiču pa iskrena hvala za vse. Hvala vsem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, posebej za lepo zapeto njeno najljubšo pesem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ne veš, draga mama ti, kako zelo boli, ko tebe v našem domu zdaj več ni? V S P O M I N 19. julija mineva eno leto, kar je od nas za vedno odšla najdražja mama, stara mama in prababica MARIJA KOVAČ iz Padeža 8, Laško Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je spominjate z lepo mislijo. Vsi njeni stemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2632 PREKLICUJEM lažne in ponarejene gradbene načrte za mojo hišo v Dobojski 42, ki jih je brez moje vednosti ponaredila gospa (gradbeni tehnik) Dragica Omer-zu, Cesta na Ostrožno 6, Celje, na ime Marko Recko, Tržaška 23, Celje. Preklicu-jem veliko barvno fotografijo moje hiše, Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold ki jo je pred mnogimi leti fotografiral znani fotograf iz Celja. Preklicujem en (1) sam svoj podpis pred tremi leti, ki je bil namenjen v povsem druge namene. Izjavljam, da nisem videla ali podpisala nobenega dokumenta. Če so se pojavili kakršni koli podpisi z mojim imenom, je ta preslikan in ponarejen. Nikoli nisem dovolila, da bi moja hiša v Dobojski 42 imela dva (2) gradbena načrta. Angela Božnik. 3031 AGM NEMEC, d.0.0., Laško zaposli •gradbenega delavca (zidarja, tesarja) Za informacije pokličite na GSM 041 625 913 AGM Nemec d.0.0., Sedraž 3,3270 Laško p 3035 3042 3036 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Zlatoporočenca iz Avstralije V soboto, 10. julija, sta se po 50 letih ponovno poročila Palma in Alojz Ašen-berger. Zlata poroka je bila v gališki župniji, v cerkvi sv. Jakoba. Zlatoporočenca sta se rodila v Sloveniji. Alojz ali Lojzek, kot ga kličejo domači v Sloveniji, saj je bila najmlajši izmed sedem otrok, rojenih pri Mlinar-jevih, se je rodil 20. junija 1937 v Galiciji, Palma pa 1. april 1941 v Ilirski Bistrici. Še kot zelo mlada sta se od- pravila po svetu in se leta 1960 srečala v Avstraliji, v Melbournu, kjer živita še danes. Palma je bila takrat stara 19 let, Lojzek pa 23. Kljub temu, da sta se pred poroko poznala le dva meseca, je bila to ljubezen, ki je premagala vseh petdeset let. Poročila sta se 12. marca 1960 v Melbournu. Rodili so se jima trije otroci - najstarejša Sonja, za njo Dana in nazadnje še sin Stane. Kljub veliki razdalji se vsakih nekaj let rada vrneta v rod- no Slovenijo, kjer ju sorodniki vedno znova nestrpno pričakujejo. Letošnja vrnitev pa je bila prav posebna ravno zato, ker sta se odločila, da se bosta ponovno poročila tukaj, kjer sta se rodila. Z njima so na poroko prišli tudi njuni hčeri, sin z ženo Simono, vnuk Robert in Simonina mama Adelin. Čeprav že več kot 50 let živita v Avstraliji, govorita tekoče angleško in slovensko, prav tako pa tudi njuni otroci. ŠA Deseto »žegnjanje« konj Konjeniško društvo Sveti Štefan letos obeležuje 10. obletnico »žegnanja« konj. Prejšnja leta je bila ta prireditev v Babni Gori, zaradi prenove cerkve sv. Ana pa je bila tokrat na Sv. Štefanu. Predsednik KD Mirko Bevc je pobudnik tega običaja, saj je bil prvi blagoslov v času, ko društvo še ni bilo ustanov- ljeno. »Zavedam se, kako plemenita žival je konj, saj bi si kmet kaj težko predstavljal delo brez njega. Zasluži si, da ta običaj ohranimo,« je v govoru dejal Mirko Bevc. V kulturnem programu so nastopili Štefanski fantje in Godba na pihala Šmarje pri Jelšah. Med zabavnim delom je bila kravja ruleta, zabija- nje žebljev in najbolj zanimivo ugotavljanje višine obešenega pršuta. Preko petdesetim konjenikom iz Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, z Vrha nad Laškim, iz Prevorja, z Blagovne, iz Dramelj in Dobrine ter Virštansko obsotelj-ske konjenice je konje blagoslovil župnik Janez Nerad. MILENKA BLAŽEVIČ Slavljenki so prinesli torto, na kateri je v družbi Pavline Verdnik in Marije Rovtar upihnila svečke. Zaplesala na svojo 100-letnico V ponedeljek so v dvorani celjske krajevne skupnosti Aljažev hrib pripravili proslavo v čast Ane Tepej, ki je ravno na ta dan praznovala jubilej, 100. rojstni dan in je njihova najstarejša krajanka. Rodila se je v Avstriji, vendar že več kot 50 let živi v krajevni skupnosti Aljažev hrib. Je mati treh otrok, najmlajša hčerka je na žalost že pokojna. Vse življenje živi skromno in prav to ji je prineslo častitljiva leta. Še vedno je zdrava in živi sama, kajti njen mož je pred leti umrl. Otroci z vnuki in prav-nuki jo redno obiskujejo, prav to pa ji prinaša največje veselje in zadovoljstvo. Sama je dejala, da je zelo vesela proslave, ob ljudeh se počuti odlično, kljub letom pa je že pred začetkom zaplesala ob igranju harmonike. Prav takšne malenkosti jo osrečujejo in ji dajejo energij°. Proslavo so pripravili Svet KS Aljažev hrib, društvo upokojencev ter krajevni organizaciji zveze borcev in Rdečega križa. Povabili so tudi krajane, ki so dopolnili 90 let ali pa jih bodo v kratkem. Takšnih je kar 14 in tudi njim so čestitali in jim podarili rože. Na proslavi so čestitali tudi župniku Jožetu Planinšku iz župnije sv. Jožefa, ki je dopolnil 25 let maševanja. KRISTIJAN ERJAVEC Foto: GrupA Župnik Janez Nerad in Mirko Bevc pri blagoslovu konj FOTO TEDNA Foto: SHERPA Reševalec iz vode