Š0f /Si GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA koper — 15. februarja 1963 Poštnina plačana v gotovini beto xil — štev. 8 ■v^áiililil v; ./r^ .......-n^^mmm - -i .v;..: - - ^.-.-ssris ..... iPtiiHi volivci so odloČili, ljudski odbori pa potrdili Si Poročali smo že, da so .bili po padnost pravzaprav ni tako važ- do hkrati tudi sedeži krajevnih vseh večjih naseljih hrpeljske ob- na, ker si bodo svoje življenje skupnosti, v katerih si bodo občine minuli teden (dne 6., 7. in 8. morali urediti v okviru posamez- čani urejali življenje na svojem februarja) zbori volivcev, na ka- nih krajevnih skupnosti, nepo- področju in preko njih zadovolje-terih so se1 občani odločali, kam sredno zvezo z občino in njenimi vali svoje najnujnejše potrebe, naj bi po razformiranju hrpelj- upravnimi'organi pa bodo imeli Razprave na zborih volivcev so ske občine spadali: pod sežansko prek njenih krajevnih uradov, bile. izredno živahne. Volivci so ali pod ilirskobistriško občino. Sedeži krajevnih uradov, kjer bo-, povsod ugotavljali, da je doseda-Treba je že r-eči, _da so v glavnem do koncentrirane v glavnem tudi nja hrpeljska občina v okviru da-svoje odločitve zasnovali na real- vse javne službe, kot so više or- nih možnosti izpolnila svojo liani oceni novega položaja, izhaja- ganizirano šolstvo, zdravstvo, pojoč iz stališča, da, občinska pri- šta, matična služba in drugo, bo- KONFERENCA logo, da pa v predvidenem razvo-ju komunalnega sistemda in s povečanimi nalogami komun nima takšna, kakršna je, nobenih pogojev, da bi lahko te povečane zahteve občanov in komunalne skupnosti nasploh zadovoljila in izpolnila pričakovanja prebivalcev glede nadaljnje razvojne poti in zlasti zvišanja življenjskega Minulo nedeljo je imel v Ko- in navzoči so bili predstavniki standarda. Zato so z razumeva, pri konferenco predsednik jugo- italijanske manjšine iz Kopra in njem glasovali in^a nivo S- slovanske delegacije v Mešanem slovenske manjšine iz Trsta. ^uoiavno razdelitev med e- jugoslovansko-italijanskem odbo- Mitja Vošn.iak je govoril o na- rialno^pravne lazd^v m^ se ru za izvajanje posebnega statu- logah in vlogi Mešanega odbora dansko m ihrskobistrisko oocino. ta londonskega memoranduma v reševanju raznih problemov, ki Bilo je tudi nekaj zelja obca- Mitia Vošnjak Konferenco je pri- se tičejo obeh manjšin, in o delu nov (na primer v Petrinjah in se redil Okrajni odbor SZDL Koper IX. zasedanja tega odbora, ki je kod), ki jih ni bilo mogoče upo- bilo zadnje dni decembra v Rimu, števati zaradi volje zaključene --——-- Poudaril je, da se odnosi med okoliške celote ali drugih vzro- obema sosedskima državama vse kov, .vendar pa so zbori volivcev bolje razvijajo, kar dokazuje, tudi v glavnem izkristalizirali predlog uspeli seminar italijanskega jezi- za razdelitev, kot ga je potem ob- ka :in kulture, ki je bil te dni v ravnaval in sprejel ObLO Hrpe- Kopru. Svoja izvajanja je Mitja lje na svoji seji minuli torek,_ po- predlog gre zdaj v obravnavo Ljudski-skupščini Slovenije, ki bo o njem dokončno sklepala prihodnjo sredo. Po teh predlogih so se volivci odločili, da naj bi bilo priključenih sežanski komuni 41 naselij s skupaj 5618 prebivalci, k ilir-skobi&triški občini pa 9 naselij s skupaj 1928 prebivalci. Sežanska občina bi po tej razdelitvi imela na priključenem področju dva krajevna urada (v Hrpeljah in Materiji), bistriška pa enega s sedežem v Podgradu. V teh krajih naj bi bili tudi sedeži krajevnih skupnosti. Območje krajevnega urada oziroma skupnosti Hrpelje zajema 2844 prebivalcev, Materija 2774 prebivalcev, medtem ko ima Podgrad 1928 prebivalcev. Eden izmed najlepših krajev Primorske je prikupni trg Vipava v občini Ajdovščina. Je naravno središče zgornje Vipavske doline, ki slovi po svojih pridnih ljudeh in naravnih lepotah. Kot sedež nove krajevne skupnosti bodo njeni občani samostojno oblikovali svoje življenje v skladu ■/. napori vseh občanov ajdovske komune za zgraditev novih odnosov in lepšega življenja. O tem je bilo govora tudi na nedavni občinski konterenci Socialistične zvez« v Ajdovščini, o čemer preberite zapisek na 7. strani današnje številke OKRAJNI TRIDNEVNI SEMINAR ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V PORTOROŽU Zahtevna zdr turizem od gora do morja To nedeljo je bilo v Novi Gori- Vošnjlik~zaključil~z ugotovitvijo, trdila občinska ljudska odbora kov goriške in kopisKe tunsucne ^ ^ prire;janje podobnih semi- Sežana in Ilirska Bistrica na svo- narjev postala stalna oblika dela, jih sejah v sredo, okrajni ljudski ki naj bi se razširila tudi na slo- odbor Koper pa na svojem vče- vensko manjšino v Trstu. rajšnjem zasedanju. Tako sprejeti Zdravniki in zdravstveni delavci so razpravljali o kompleksni problematiki zdravstvene službe v luči združitve koprskega in goriškega okraja — Poudarek na preventivni zdravstveni službi, ki naj bo poglavitna naloga dobro organiziranih zdravstvenih centrov — Finansiranje, investicije, delitev dohodka in socialistični družbeni odnosi v zdravstvenih delovnih organizacijah iz sežanske tovarne pletenin: Po sklenjenih zaključkih in zanimanju tujih kupcev se obeta zveze, na katerem so razpravljali o vskladitvi dela obeh zvez, zlasti .glede investicij, turistične, politike in propagande, urbanizma, ii-nansiranja, skratka o vsem, kar je tesno povezano z nadaljnjim razvojem turizma na Primorskem. Na posvetovanju so ugotovili med drugim, da so nekatere turistične kapacitete premalo izkoriščene zaradi nenačrtne turistične politike in da je- bilo doslej vse premalo storjenega za okrepitev turizma v pred in posezonskih mesecih. Dan je bil tudi predlog, za joo.OOO dolarjev izvoza, t. j. tretjina letne proizvodnje naj bi strokovne gostinske delav- m\sZedh^ zSosim r°v:' smuSS Sežanska tovarna pletenin, ki jo vil proizvodnjo, brez obotavljanja., središčih nkraia v noletnih me- sicer tarejo skrbi zastran obnove s polno dinamiko.-Januarska pro-secfh pa bi gokinski delavcT z strojnega parka in splošne mo- izvodnja je dokaj krepkejša kot alpskega podfočja pomagali ob dernizacije, je čvrsteje in obeta- lanska. Torej: le tako naprej! obali. j°ee stopila v novo leto. Ze na Januarska prodaja na domačem Za napredek turizma je predvi- »Sejmu mode« v Ljubljani, kjer trgu gicer ni bila tako mogna j^t denih v letošnjem letu 2,6 mili- .le sicer sodelovala samo s sestero v zadnjih lanskih mesecih. Toda jarde dinarjev investicij in veči- svojimi kakovostnimi izdelki, je v glavnem gre za izpad, ki je na-na te vsote bo namenjena razši- požela kaj lepo priznanje: 2 zlati stal zaradi inventur v prodajni ritvi turističnih objektov ob obali, in 1 srebrno kolajno ter 1 prizna- mreži po vsej Jugoslaviji, poseb-Predvideno je namreč povečati nje. Marljivim kraškim pletiljam no še v Zagrebu, ki je eden iž-število postelj za 2000 in pripra- iepe čestitke! Prav tako lepo pri- med naj izdatnejših odjemalcev, viti osnovo, da bi število ležišč znanje pa zasluži celoten delovni Precej obetajoče pa se je že v čez približno 15 let doseglo že 25 kolektiv tudi zategadelj, ker je že ' ' • ' ■*■ V glavni 'dvorani hotela »Palače« v Portorožu se je ta torek začel tridnevni okrajni seminar za zdravstvene delavce, ki ga je organiziral Okrajni sindikalni svet. Seminarja, ki ga je v imenu delovnega predsedstva vodila dr. Mercedes Albert, se je udeleževalo nad sto zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz vseh desetih komun primorskega okraja. Ob glavnem referatu dr. Ivana Kastelic a o problemih zdravstvene službe so se zvrstili še koreferati dr. Poldeta Hladnika o vlogi zdravstvenih centrov, Vinka Kastelica o delitvi dohodka ter Bogomila Bitežnika o novem sistemu socialnega zavarovanja. Ob glavnem referatu in koreferatih se je razvila široka razprava, v kateri so posamezni zdravstveni delavci prispevali podatke ter problematiko zdravstvene službe s svojega ožjega področja. Tretji dan pa so imeli udeleženci konferenco z volitvami, delegatov za zvezni kongres in republiški občni zbor sindikata zdravstvenih delavcev. tisoč. januarju oglasilo tuje tržišče. Že koj v začetku leta krepko zasta- lani zadovoljni kupci z Vzhoda (Sovjetska zveza, Poljska in Če- januarja v koprskem pristanišču: O _3 Izreden porast pomorskega prometa v tranzitu; ki je že v januarju dosegel skoraj ves lanski tranzitni promet ,V mesecu januarju letošnjega Sečovlje uspešno pogasili. Od do-leta je podjetje »LUKA KOPER« mačih ladij je po dolgem času pri- zabeležilo skupno 37.175 ton pre tovor j enega blaga. Največ tovora škoslovaška) so tudi za letos že sklenili izdatnejše zaključke za sežansko pleteno robo, Za izvoz pa se je začela odpirati realna perspektiva tudi na Zahodu. Tu vlada sicer izredno huda konkurenca v ceni, kakovosti in izbiri. Na zahodnem tržišču so posebno občutljivi za izbiro, kajti tu tudi v pleteni robi vlada moda, zlasti v najpestrejših barvah, krojih, ki se naglo spreminjajo. Vse pa kaže, da pojdejo sežanske pletenine letos tudi na Zahod. Po že sklenjenih zaključkih ter stala ob obali koprskega pristanišča ladja »Splošne plovbe« »Poje bilo v uvozu in sicer kar 27.037 horje«, ki je pripeljala večjo ko- ton, sledi tranzit s 6633 tonami ličino sladkorja. V splošnem se zanimanju kupcev z Vzhoda pa tovora, nato izvoz z 2442 t blaga je promet razvijal v planiranem tudi z Zahoda se tovarni obeta obsegu, razen tranzita, ki je pre- za 100,000 dolarjev izvoza, to je tretjina letne proizvodnje, (ž) in končno obalni promet s 1062 tonami tovora. V prvem mesecu segel predvidene količine letošnjega leta je zlasti močno po- . ^ ^ .--.i rasel tranzit, ki je dosegel 82% g celoletnega lanskega tranzitnega-prometa. Vremenske razmere so v drugi polovici januarja močno ovirale delo v pristanišču in bi bila količina pretovorjenega blaga nekoliko večja, če ne bi mraz močno otežkočil dela v luki in sneg oviral prevoza blaga iz notranjosti in obratno. Del blaga v uvozu zlasti pa v tranzitu je šel iz Kopra po železnici preko • železniške postaje Kozina, ki je morala dnevno natovoriti tudi preko 100 vagonov blaga. V januarju mesecu je podjetje »Brodospas« iz Splita stacioniralo v koprskem pristanišču svojo ladjo »Rezač«, ki služi kot vlačilec in redno pomaga ladjam pri plovbi v koprsko luko in iz nje. V januarju smo v koprskem pristanišču zabeležili prihod prve ganske ladje in kot V osrednjem referatu je dr. Ivan Kastelic' nanizal v celotni življenjski podobi vse elemente, ki so v kakršnikoli zvezi z zdravstveno službo in delovnim človekom. Potem, ko je poudaril poglavitne značilnosti zdravstvene službe v socialističnih družbenih odnosih (etika, socialistični humanizem, skrb za zdravega in bolnega človeka itd.), je posebej za koprsko in posebej za goriško področje navedel številne podatke o prebivalstvu, biološke in socialno ekonomske. V posameznih poglavjih pa je nato obdelal posamezne probleme: zdravstvene ustanove in kadri, ambulantno zdravljenje, zobozdravstvena in lekarniška služba, obolevanje prebivalstva, zdravstveno varstvo matere in otroka, varstvo šolske mladine, problem tuberkuloze in drugih obolenj,' bolnišnična služba, obratne nezgode in delovni invalidi. itd. V zaključnem poglavju je dr. Kastelic podal še nekatere najvažnejše ekonomske poglede v zvezi z ljudskim zdravjem in obo-levanji, pri čemer je podrobno navajal izgubo narodnega dohodka zaradi obolenj ter poškodb ter visoke družbene stroške za zdravstveno varstvo. Ekonomika družbenega razvoja neogibno terja, da zdravstveni delavci ne le zdravijo obolelega "človeka, ampak stalno proučujejo, vse okolnosti in pogoje, v katerih živi delovni človek, in sicer tako na delovnem mestu in v proizvodnji, kakor tudi v Sedaj pa je zdravstvena služba še vedno preveč usmerjena v samo zdravljenje, v kurativo, v neprimerno manjši meri pa v preventivno zdravstveno skrb in varstvo, ali kakor je kratko in jasno poudaril dr. Kastelic: »Premalo je še zanimanja za zdravega človeka!« Koreferati in razprava pa so v podrobnosti razgrnili mnoge druge probleme, med njimi pomen in vlogo zdravstvenih centrov s posebnim ozirom rta preventivno službo. Nadalje problem investicij in finansiranja, problem delitve dohodka in osebnega dohodka v zdravstvenih delovnih organizacijah, nagrajevanje po učinku. Razprava je posebno poudarila načrtovanje v zdravstvu, in sicer v zvezi s posameznimi področji, za katera nikakor ni nujno, da se povsem skladajo z mejami posameznih komun,( ampak so pogojeni z dotičnimi značilnostmi. Seminar je skratka pokazal, kako razsežna je problematika, ki je posredno in neposredno povezana z zdravstveno službo. Ko je sekretariat okrajnega sindikalnega sveta v Kopru razpravljal o tem, kako poteka izdelava statutov delovnih organizacij, je ugotovil, da so malone vsepovsod živahne priprave na to izredno pomembno nalogo. V vseh komunah so organizirali seminarje, na katerih razčiščujejo družbenoekonomske poglede na pereče probleme v delovnih organizacijah. V mnogih delovnih kolektivih so formirali komisije za izdelavo statutov. Ponekod pa imajo celo že pripravljene predloge za razpravo. Ker pa je izdelava statutov dolgoročna naloga vseh družbenih političnih sil in strokovnih kadrov. je sekretariat OSS imenoval posebno komisijo, ki bo skrbno spremljala izdelavo statutov in s spodbudami ter nasveti prožila pomoč delovnim organizacijam, samoupravnim organom ter sin- šteje 12- članov, javnih delavcev z najrazličnejših področij družbene dejavnosti. PRIPOMBA K OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA Minulo soboto je predsedstvo okrajne Gospodarske zbornice v Kopru podrobno obravnavalo predlog letošnjega okrajnega družbenega plana. Člani predsedstva so izdelali nekaj konkretnih predlogov, da bi glede na to, ker so v zadnjem času nekatera podjetja spreminjala svoje proizvodne plane, Zavod za plan ponovno proučil možnosti letošnjega" povečanja proizvodnje. Kaže namreč, da so predvidevanja o 24 odstotkih povečanja proizvodnje nekoliko pretirana, kar narekuje ponovno proučitev tega vprašanja. vsakdanjem življenju. Osnova za- dikalnim podružnicam. Komisija, res učinkovite zdravstvene službe ki jo kot predsednik vodi član je: prebivalstvo je treba poznati!predsedstva OSS Egon Prinčič, Stalno konferenco za oddih in rekreacijo V ponedeljek je .bila v Kopru na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta ustanovljena Stalna konferenca za oddih in rekreacijo, Uvodni referat o pomenu te konference je imel podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, ko-referat pa" Drago Justin. Po daljši razpravi so udeleženci ustanovnega občnega zbora, med katerimi sta bila tudi podpredsednik RSS Slovenije Leopold Krese in predsednik OSS Koper Marjan Rožič ter delegati počitniških domov, turističnih organizacij ter sindikatov, Izvolili 18-člansko vodstvo Stalne konference in za predsednika Franca Klobučarja. Namen Stalne konference je skrb za oddih in rekreacijo delovnih ljudi v odmorih med delovnim časom in izven njega, dalje boljše izkoriščanje zmogljivosti počitniških domov, pravilne,iša usmeritev regresov, gojenje športne in izletniške dejavnosti, skrb za telesni razvoj delavske mladine itd., da bi bila delovna storilnost večja. KOPRSKI SEMINAR ZA IZDELAVO STATUTOV V sredo sta Ljudska univerza Koper in Občinski sindikalni svet priredila celodnevni seminar o izdelavi statutov delovnih organizacij, ki mu je prisostvovalo več kot 50 predstavnikov podjetij koprske komune. O vlogi in mestu statuta kot listini samoupravljanja v luči nove ustave, je govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Lapajne, o poteku priprav za izdelavo 'statutov predsednik ObSS Stanko Funa, o principih proizvodnje in gospodarjenja načelnik gospodarskega oddelka ObLO Koper Franc Skarza, o vlogi in mestu proizvajalca ter o neposrednem upravljanju pa sekretar Luke Koper Egon Prinčič. Štev. 8 — 15. februarja-1963 /7 Tudi Stanovanjska skupnost matere, ki nimajo nikogar, da bi Koper ima obsežne načrte glede varoval malčke, so prisiljene za otroškega varstva in organizira- tri leta prekiniti delovno raz- nja pomoči zaposlenim ženam, merje. Tajnik te skupnosti Dominik Do- Stanovanjska skupnost ima v bič je v tej zvezi dal nekaj za- načrtu tudi ureditev manjših nimivih pojasnil o trenutnih na- klubskih prostorov v dvoranicah, logah koprske stanovanjske skup- ki so v vsaki mestni četrti. V njih nosti. ' bi namestili televizijske sprejem- V samem mestu Kopru je okrog 3300 otrok, ki svoj prosti čas preživijo v glavnem na ozkih ulicah, ker je premalo igrišč in še ta so zanemarjena. Ali ima Stanovanjska skupnost Koper v načrtu ureditev otroških igrišč? Stanovanjska skupnost je že prevzela v upravljanje otroška igrišča in za usposobitev sedanjih štirih je namenila 3,2 milijona dnarjev, za ureditev dveh novih, v Pobegovi ulici in pri Velikih vratih, pa 1,5 milijona dinarjev. Lastne obrtne delavnice bodo izdelale gugalnice, vrtiljake in druge naprave, pričakujemo pa, da bodo člani mladinske organizacije in SZDL organizirali prostovoljno delo za planiranje terena. Predvideno je, da bodo otroška igrišča urejena najkasneje do 1. maja. Ali namerava Stanovanjska skupnost urediti tudi servis za pomoč zaposlenim ženam? Dosedanjim devetim servisom' obrtno uslužnostnega značaja se man iščejo primerne in urejene bo v kratkem pridružil še ta ser-klubske sobe. Za realizacijo tega vis. Uslužbenke tega servisa bodo nike, šahovske mize in knjižnice za mladino in za odrasle. V tako opremljenih prostorih bi lahko v večernih urah prirejale sestanke razne organizacije, ki sedaj za- predloga je predvidenih" 3,5 mili jona dinarjev Kaj pa otroško varstvo? Pionirski dom in otroški vrtec v Kopru sta se formalno združila v vzgojno varstveno ustanovo, vendar ta ustanova še'ni izvedla notranje organizacije dela. Ko bo imenovano enotno vodstvo, se bodo zmanjšali administrativno-upravni stroški, preurediti nameravajo eno izmed obeh kuhinj tako, da bo polno izkoriščena, kar bo vplivalo na znižanje oskrbnine. Doslej je bila mesečna oskrbnina v Pionirskem domu 2600 dinarjev, v otroškem vrtcu pa 4500. Zato je razumljivo, da so bili v obeh ustanovah le otroci premožnejših staršev in da je bilo oskrbovancev le okrog 300, medtem ko je zmogljivost ocenjena na 500 otrok. Stanovanjska skupnost ima v načrtu, da bi vzgojno varstvena ustanova dobila v upravljanje tudi obsežen vrt v Župančičevi ulici, kjer bi uredili osrednje mestno otroško igrišče. Razen tega pa je predvidela v letošnjem proračunu še 700 tisoč dinarjev za ureditev posebnega oddelka, kjer bi sprejemali v oskrbo otroke v starosti od 6 mesecev do 3 let. Le-teh je v Kopru približno 200 in Danes, 15. februarja, praznuje 70-letnico življenja eden izmed najstarejših komunistov koprske komune Avgust Pečarič, doma iž Pobegov pri Kopru, 2e kot mlad fant se je vključil v pevski zbor domačega Prosvetnega društva in takoj po prvi svetovni vojni je navezal stike z istrskimi antifaši-sti. Leta 1925 je bil sprejet v Komunistično partijo in širil komunistično propagando po okoliških vaseh Kopra in med delavci v Trstu, kjer se je zaposlil. Leta 1929 je emigriral v Francijo, kjer je takoj dobil zvezo s člani KP Francije ter z njimi nadaljeval svojo komunistično dejavnost. Dve leti kasneje je bil izgnan v Belgijo, od koder pa se je kmalu vrnil v Pariz. Ker so ga stalno zasledovali, se je vrnil v Italijo na podlagi amnestije za tiste, ki so prekoračili mejo. Po dveh mesecih svobodnega gibanja v svoji rojstni vasi je bil zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na eno leto konfinacije, Ko se je vrnil iz konfinacije, se je ponovno vključil v aktivno politično delo na Koprskem in na Tržaškem. Leta 1942 je dpbil stik z NOB, to je že v času, ko so v Istro prišli prvi organizatorji OF. Kot te- Š A H V VODSTVU JEVNIKAR Na mešanem šahovskem turnirju v Kopru vodi po .osmem kolu član SD Koper Drago Jevnikar s 7 točkami. Sledijo Šebalj 6,5, Škrubej 6, Šuligoj in Zabukovec 5, Hrvatin in Jeršič 3 točke itd. Vse ljubitelje šaha obveščamo, da bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 19. uri v klubski sobi ŠD Koper februarski brzoturnir. setBei^ßk renec in politični aktivist je delal do januarja 1944 na območju Ko- v glavnem snažilke raznih ustanov, ki niso polno zaposlene in bodo opremljene z vsem priborom za čiščenje stanovanj. Za zaključek bi omenil še to, da bo Stanovanjska skupnost v sodelovanju z Ljudsko tehniko prirejala poljudna predavanja o drobnih hišnih popravilih in odprla posebno delavnico, kjer si bodo občani lahko sami popravili pra in Trsta, nato pa so ga Nemci stikala, vodovodne pipe m podob-aretirali in odvedli v internacijo, no. Razumljivo pa je, da bodo pood koder se je vrnil po osvobo- trebna znatna začetna finančna ditvi. Po osvoboditvi je Avgust Peča-rič-Orel opravljai različne odgo- sredstva vse dotlej, dokler ne bodo servisi zmožni samofinansira-nja. Treba je namreč nabaviti no- TEČAJI PO VASEH KOPRSKE KOMUNE Sanitarni tehniki koprske komune so izdelali program 10-urnega teiaJ za higienski minimum na vasi, organizacijo tečajev pa je prevzel občinsii odbor Rdečega križa. Teme tečajev so bile: mleko pitna voda, nalezljiv bolezni, prehrana, higienska ureditev vasi, sanitarije. V glavnem torej tlst< kar je mogoče urediti z dobro voljo in z znanjem. V decembru !o bilo v treh tednih devet takih tečajev, in sicer v Hrvojii Topolovcu, Pregari, Zrnjaveu, Sircih, Movražu, Sočergi, GraCiščU n Gradim Tcčate le obiskovalo okrog 300 ljudi. Letos januarja se tečaji nadaljujejo : va osnovna sredstva za usluž- J® nostne obrtne dejavnosti, da bodo usluge cenejše, kot so doslej. bili do zdaj že'trije: v Kubedu, Dolu in Ilrastovljah. Udeležilo se jih j 120 'j^i.^.. na teCaju v Hrastovljah sanitarni tehnik ¡Milan Pečar iz Kopr predava o lilgienskm minimumu na vasi. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V POSTOJNI Za Milanom Lutmanom, ki je je orisal težave in zahtevnost pro- delovanje gradbenih elemento- govoril o integriranju v lesni in- izvodnje izvoznega blaga, ki terja na razne stenske obloge in final dustriji, je problemom in razvoju najvišjo kvaliteto, da ga lahko ne stavbene elemente, ker nar te gospodarske panoge posvetil prodamo v tujini, kjer se morajo nikakor ne kaže izvažati rezane svojo diskusijo tudi direktor »Ja- naši lesni izdelki izenačiti s pogo- ga lesa zaradi ostre konkurenc vora« Andrej Janežič. Govoril je ji na svetovnem trgu. o nevarnosti prehudega posega- Zaradi spremenjenih skandinavskih in drugih z lesor pogojev bogatih dežel na zahodnih trži nja v lesni surovinski fond in kot na ZUnanjem trgu je treba tudi ščih. Razen tega pa je naš reza izhod nakazal modernizacijo les- nag0 ]eSno proizvodnjo nenehno kvalitete, da ga je nujn no industrijske proizvodnje in prilagajati njegovim zahtevam, treba predelati v finalne izdelki njeno usmeritev na izdelovanje spremljati ta trg in spreminjanje s katerimi potem lahko uspešn končnih izdelkov pri tem pa za- odnosov v njem, da ne bi zaradi ---------- vorne politične, gospodarske in kulturne funkcije v Kopru in v gotoviti čimbolj ekonomično pre delavo razpoložljive hlodovine v rezan les, furnir in umetne plošče, kar potem omogoča nemote- logosti proizvodnje zašli v težave. Tako ne gredo več v prodajo na tujem zaboji, ki jih je Javor-s svojimi obrati izdeloval okrog 10 Pobegih, v Kopru pa je po nalogu ™ in kontinuirano proizvodnjo tisoč, kubičnih metrov letno, zato Partije leta 1946 osnoval prvo finalnih izdelkov. konkuriramo na svetovnem trgi S to dragoceno domačo lesno su rovino je treba zato nujno gospe dariti po pameti in kar najbo! smotrno. Ob koncu je še opozoril, da j bo treba njihovo proizvodnjo treba do maksimalnih zmoglji 1VC .knjigarno in papirnico, ki se je Ko je govoril o izvoznih nalo- preusmeriti na izdelovanje drugih sti razviti lesno industrijo v pc 'kasnje razvila v založbo »Lipa«, gah, na katere je predvsem orien- artiklov, morda weekend hišic ali stojnski komuni v skladu z dani •Sedaj živi v Kopru kot upokoje- tirana naša lesna industrija že za- kaj podobnega, po čemer je po- mi P°S0ii ln možnostmi, šele na nec in zbira gradivo o delu prvih radi tega, ker vse produkcije do- vpraševanje na zunanjem trgu to bi P° Potrebi vlagali določen komunistov v Istri, mači trg niti ne more absorbirati, Predvsem bo treba preiti na iz- sredstva za razvoj drugih vej in C3IKL JE FRAN ALBREHT V nonedeljek, 11. t. m., je umrl v Ljubljani v 74. letu starosti slovenski pisatelj, pesnik, esejist, literarni in gledališki kritik, prevajalec in javni kulturno-politični delavec in publicist FRAN ALBREHT. Njegova bogata dejavnost in človečnost nas obvezujeta, da bomo ohranili nanj svetal spomin. ( SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA V KOPRU Čeprav se Je Zavod Primorske prireditve v Kopru razformiral in je njegovo dejavnost prevzel za zimsko sezono Okrajni svet Svobod In PD, za poletne prireditve -pa Turistična zveza, je za neuradno slovo priredil še gostovanje tržaških gledališčnikov. Uprizorili so Klabundovo kitajsko pravljično igro KROG S KREDO. Tržaško uprizoritev je režlral Adrijan R.ustja, scena je bila delo Vladimira Rijavca, koslumi Mije Jarčeve, glasba pa Vilka Ukmarja. Igrali so: Mira Sardočeva, Leli Nakrstova, Miha Ba-loh, Edvard Martinuzzi, Stane Stare-šinič. Stane Raztresen", Zlata Rodoško-va, Rado Nakrst, Modest Sancin, Mi-randa Caharija, SUvlj Kobal, Josip Fišer, Jožko Lukeš, Danilo Turk in Dušan Jazbec. Pri dveh predstavah v koprskem gledališču je občinstvo toplo pozdravilo tržaške gledallščnike in nanolnllo dvorano, kar kaže, da je pomanjkanje kulturnih prireditev vendarle občutno. AMATERSKI ODER V IZOLI Amaterski oder »Franjo Sornlk« DPD Svobode v Izoli je uprizoril v soboto in nedeljo komedijo VOZEL (avtorja Petrovlč-Skrbinšek). Izolsko uprizoritev je režiral ,Janko MarkelJ, sceno pa izdelal Rudi Boži. Igrali so: Branko llomovec, Lea Pučkova, Majda Habjanova, Ivana Božičeva, Lud-. vik Ferk in I-Ienrik Ratej. Kot navadno je izolsko občinstvo nagradilo gledališke amaterje z razumevanjem. RAZSTAVA KNJIG IN IZVIRNIH ILUSTRACIJ V PIRANU V prostorih piranske Moderne galerije so ob slovenskem kulturnem prazniku svečano odprli razstavo knjig ln izvirnih ilustracij, ki jo Je pripravil ObLO Piran s sodelovajnem ------_r ......... : ¿^^¿v^.!.'«^;? 4' i-','V' " založbe Mladinska knjiga iz Ljubljane in založbe Bemporad-Marzocco iz Firenc. Italijanska založba je prispevala 150, EMKA pa 250 mladinskih knjig, obe založbi pa kolekcijo izvirnih ilustracij. Ob otvoritvi razstave 7. februarja sta spregovorila o njenem pomenu direktorica Mladinske knjige Zorka Pcršlčeva in podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec. Med številnimi gosti, ki so se udeležili otvoritve, je bil tudi šef jugoslovanske delegacije v mešanem odboru tovariš Mitja Vošnjak. OB ZAKLJUČKU SEMINARJA O ITALIJANSKI KULTURI Ob zaključku seminarja za profesorje, učitelje In dijake italijanskih šol o materinem jeziku in kulturi so predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko priredili v soboto, 9. t. m., svečan sprejem v koprskem hotelu Triglav. Sprejem je bil namenjen profesorjem, ki so predavali na seminarju. Kot gostje so se ga udeležili številni slovenski in italijanski kulturni ln Javni delavci, med njimi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Guido Zecchin, šef Jugoslovanske delegacije v mešani jugoslovansko-italijanski komisiji Mitja Vošnjak in sekretar Sveta za šolstvo LRS Boris Llpužič. Goste Je sprejemal in pozdravil v imenu Unije tajnik Ferucclo Glavina, VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE — VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE Prevedel Maks Veselko. Opremil Zdravko Vatovec. Koper 1963 O Alžiriji, ki se je do včeraj borila za svojo neodvisnost, smo Evropejci vsa leta po vojni brali vse polno novinarskih poročil, ki so zgovorno popisovala zunanji potek tega boja in politične peri-petije zaradi nJega, nismo pa iz njih dobili prave, neposredne, žive slike te dežele in njenih socialnih problemov. Pisali so jih Evropejci in svoje antlkolonialistične, pa tudi drugačne sodbe podpirali s statistikami o pobitih, padlih, mučenih in drugače prizadetih ljudeh, toda vse to Je potrjevalo staro resnico, da tujec nikoli ne more tako pronicljivo presojati razmer v kaki deželi kot domačin. In takega domačina je Alžirija dobila v Moliammedu Dibu, mladem, dobrih štirideset let starem novinarju ln pisatelju iz Tlemsena. Alžirija, to so Alžircl sami. Toda tisti pravi, nepriseljeni, zatirani Alžlrci, ki Jim je francoski kolo-niallzem pobral zemljo, svobodo in človeško dostojanstvo. Tisti, ki so v času francoskega vladanja živeli kot proletarci v velikih stanovanjskih stiskah po predmestjih, kot felalil na deželi ali kot tkalci in razni drugi obrtniki po mestnih četrtih. Iz njih je tudi zrasla današnja Alžirija, ki si samostojno Išče svojo pot v bodočnost. In take Alžirce in tako Alžirijo popisuje Mohammed Dib v svoji trilogiji. Posega v zadnja leta pred drugo svetovno vojno in riše tudi še dogodke med vojno nekako do leta 1942. Na Široko zasnovanem mozaiku nam prikazuje tri plasti alžirskih predvojnih množic: najprej prebivalce Dar-Sbitara, »velike hiše« v Tlemsenu, nekake alžirske »cukrarnc« s številnimi pro-letarskimi družinami; potem vas Bni-Bublen, kjer felahi, brezpravni delavci na tujčevih posestvih, stisnejo svojo jezo v pest stavke — upora; in končno spet mestni proletariat, in sicer tkalce, ki jim bo brezpravni položaj polagoma pokazal pot v upor. Vezno nit skozi te tri pretežno samostojne delo tvori Omar, sin proletarske družine iz Dar-Sbitara. Pri svojem 10. letu Je že spoznal bolečine brezpravnega Alžlrca. VI- " del je mater, ki se je dobesedno uničevala pri delu, da je preživljala svoje otroke. Videl je svojo staro mater, ki so ji v bolozni zaradi revščine gnile noge pri živem telesu. V šoli pa je moral ponavljati, da je njegova domovina Francija. Na mestnih ulicah Tlemsena je videl in doživel še toliko gorja, da je kljub nedoletnostl duhovno naglo dozorel. — Pot ga je zanesla tudi na deželo, v vas Bnl-Bublen, kjer je videl, kako živijo, bolje životarijo felahi. Neznosni položaj Jih je prebudil iz spanja: začeli so se zbirati v skupine in revolucionar Hamid Saraž zaneti v njih upor, da nočejo več na delo k posestnikom. Potem ko se zaradi stavke križa še stopnjuje, ko oblasti pozaprejo voditelje, se felahi v velikih tolpah beračev vsu-jejo na ulice Tlemsena In v njihovih očeh gori klic po novem, bolj pravičnem, bolj človeškem svetu. — Štirinajstletni Omar stopi kot vajenec v tkalnico. Tudi tu je priča nepopisnemu družbenemu zlu, tudi tu vidi izkoriščanje, a obenem spozna, da v tkalcih, ki po vse dneve garajo skoraj zastonj, noč in dan nekaj vre. ,Tudi v njih, ki jim je »zmaga že to, če ti Uspe živeti in preživeti«, tli iskra upora, ki leta 1941 sicer še ne ve, kam se bo razplamenela, a vseeno vztrajno tU. Petnajstletni Omar je z. vsemi temi izkušnjami in krivicami v srcu 'nekoč »zaspal kot deček, a zbudil se ni več kot deček, pač -pa mož, ki je stal pred svojo usodo«. Pred svojo usodo je stala tudi Alžirija. Iz dečka, ki je potreboval francoskega tutorstva, se je pretrpela do moža, ki hoče imeti lastno besedo In samostojnosti Kako se je Alžirija borila za to svoje pravice, tega nam Mohammed Dib ne prikazuje več, pač pa nakazuje idejno smer tega boja: »Hočemo sovjete!« V tem tako imenovanem kolektivnem romanu, kjer ni glavnega junaka, kjer je glavni junak množica, nam je torej pisatelj s širokimi zamahi narisal in analiziral prave, nepotvorjene družbene silnice, ki so sprožile nekaj let kasnejšo alžirsko revolucijo. Njegovo prikazovanje je umetniško prepričljivo in učinkovito do take mere, da slovenskemu bralcu nehote zbuja željo, da bi podobno prepričljivost in učinkovitost srečal v domačih delih, ki obravnavajo podobno tematiko. JOŽE HOČEVAR dustrije, če bodo družbene koris to zahtevale. USPEŠNO DELO SPREJEMNE IN INFORMACIJSKE PISARNE V IZOLI Sprejemna in informacijska pisarn pri Občinskem ljudskem odboru Izoli je bila ustanovljena 5. februarj 1962 z namenom, da bi občanom nu dila vse potrebne informacije pt uveljavljanju svojih pravic in zahte-pri upravnih organih ljudskega od bora. Potrebo po ustanovitvi je potrdil; sprejemna pisarna sama. V njej nam reč posluje ena sama uslužbenka ii je v enem letu sprejela 11,978 strani Od teh je sprejemna pisarna sam rešila 1.079 primerov, delno rešila 6.72; ostalih 4.174 pa napotila k posamez nlm upravnim organom. Naveden številke dokazujejo, da opravlja spre jemna pisarna odgovorno družbeno politično vlogo. Strankam prihrar čas pri Iskanju posameznih refeien tov, upravnim organom pa lajša del s tem, da jim pomaga pri čimprejšn; izvedbi postopka. Poleg tega sprejemna pisarna kc samostojna organizacijska enota iz daja delovne knjižice, živinske potn liste, overovlja podpise in prepis raznih listin. Vseh teh primerov j bilo v enem letu 1.088. Prav tako iz daja vse vrste obrazcev, ki jih obča ni rabijo za uveljavljanje svojih pra vlc. S koleki je bil v enem letu izvr šen promet v znesku 650.000 dinarjem . Sprejemna pisarna opravlja stran kam tudi druge usluge. Takih uslu je bilo v letu 1962 kar 247. Uslužben ka izpolnjuje strankam tudi obraze o podaljšanju registracije motorni! vozil in druge obrazce. Rekorden obisk je imela sprejemn pisarna v januarju, ko je imela 1.62 strank. Iz vsega tega sledi, da je sprejem na in informacijska pisarna v eno letnem, obdobju opravičila svojo vlo go in se uveljavila kot nujno po trebna. Smatrajo jo kot eno najbolj šili v koprskem okraju. R. D. :•->.. ' .-vi' vsi.- .-V/ . iii®" r . ' v MIRA SARDOC 1/! MIIIA BALOH V prizoru Klabundovega KROGA S KREDO v uprizoritvi Slovenskega t gledališča iz Trsta Posebno je obžalovati opravičilo na strani 138, da »vsekakor manjkajo vesti glede ustanovitve Slovenske socialistične stranke ali, bolje, glede slovenske sekcije socialistične stranke v Avstriji«. Tu gre za zmešnjavo. Obstajajo mnoga poročila, da se je Jugoslovanska soclalnodemokratska stranka v Avstriji ustanovila 15, do 16. avgusta 1896 v Ljubljani. Jugoslovanska zato, ker je zajela slovenske, hrvatske in srbske delavce v avstrijski polovici Avstro-Ogrske. Posebne slovenske soicalistične stranke v Avstriji, ki bi se tudi imenovala »slovenska«, nI bilo. Zgodovinar delavskega gibanja v Avstriji bi moral to vedeti. Ker je bila stranka ustanovljena na pobudo Etblna Kristana v Ljubljani, ne more biti pravilna trditev, da so jo ustanovili Jože Kopač, brata Jernej čič In Vlnčenc Kermelj v Trstu. To so hude ln nedopustne napake. Kdor piše karkoli o delavskem gibanju v Trstu, mora razmere natančneje poznati. Spregovoril bi rad še o nekaterih pomembnih stvareh. Tudi. pri teh gre verjetno za pomanjkanje dokumentarnega In spominskega gradiva. Predvsem o občinskih volitvah 1909. Avtor knjige o delavskem gibanju v Trstu do konca prve svetovne vojne piše glede teh volitev najprej o tem, kako divja je bila ta volilna kampanja, ker sta kandidirala na socialistični listi dva slovenska socialista. Za zgodovino socializma lo nt najvažnejše, celo nepomembno je. Italijanski »liberalni« nacionalisti bi bili brez dveh slovenskih socialistov prav tako divjali proti socialistom kakor vedno, Saj so negodovali podobno slovenski narodnjaki, ker je na socialistični listi v okolici kandidiral tudi italijanski socialist. Tu gre zlasti za načelo, za vprašanje, Icako je prišlo do kandidature dveh slovenskih socialistov na socialistični listi v mestu in za odmev tega dejstva v Italijanski socialistični stranki. V Trstu sta obstajala politična odbora dveh socialističnih strank: italijanske ln jugoslovanske. Oba politična odbora sta raztezala svojo dejavnost na mesto, na nižjo in, zgornjo ' okolico, kajti skoraj povsod so IVAN REGENT (Pripombe h knjigi G. Piemonteseja »O delavskem gibanju v Trstu do konca prve svetovne vojne«) živeli italijanski in slovenski delavci. Enako je bilo v Gorici, v Istri in v Dalmaciji. Pri volitvah v Trstu sta prej nekajkrat kandidirala italijanska socialistična stranka v mestu, jugoslovanska pa (menda le 1907 pri političnih volitvah) v okolici, ki je bila — kakor je še danes — del tržaške občine. Političnemu odboru Jugoslovanske socialnodemokratske stranke se tak postopek nI zdel pravilen ln tudi ne pameten. Zato je nekaj časa pred občinskimi volitvami 1909 predlagal italijanskemu socialističnemu političnemu odboru, naj za volitve obe stranki imenujeta skupen kandidacijski volilni odbor, ki naj bi med socialisti ne glede na njihovo narodnost Izbral najzvestejše, najpožrtvovalnej-še in najsposobnejše kandidate, Kandidati naj bi torej bili le socialisti, vseeno ali italijanski ali slovenski. Zase ni zahteval jugoslovanski socialistični odbor nobenega privilegija, Se pravi, da ni predlagal, naj bi v mestu kandidiral na socialistični listi tudi kak slovenski socialist. Slo mu je predvsem za načelo, da naj socialistično politično gibanje v eni in Isti občini nastopi enotno, kakor so vedno nastopali enotno tudi delavski sindikati, ki so bili v Trstu in do 1913-14 tudi v vsej Avstriji vedno enotni. Tak kandidacijski volilni odbor, ki so ga sestavljali najuglednejši' člani obeh političnih odborov, naj bi postal sčasoma enotni politični organ socialističnega gibanja v Trstu, Ta skoz in skoz pametni socialistični predlog je v italijanskem socialističnem odboru povzročil veliko ogorčenje. Naj mi bo dovoljeno tukaj pripomniti, da takega ogorčenja ni- sem mogei razumeti in sem se mu z drugimi člani jugoslovanskega političnega odbora prav zares čudil. Samo dva člana Italijanskega socialističnega odbora sta navedeni predlog od vsega začetka sprejela: Valentino Plttonl in Glovanni Oliva. Seje o tem predlogu so bile burne in so trajale tedne dolgo v noč. Po neki seji, na kateri sem naš predlog zopet zagovarjal in opravičeval, mi je Plttonl rekel: »Tedne jim pripovedujem, da je predlog dober, pravilen in socialističen. Prav tako, kakor si govoril ti nocoj, pa vse zaman; nočejo ali ne morejo razumeti.« Nazadnje je Plttonl naš predlog politično zaostril, verjetno nalašč. Predlagal je, naj kandidira na socialistični listi v mestu nekaj slovenskih socialistov, v okolici pa, kjer je bilo manj kandidatov, vsaj en italijanski socialist; označeno nnj bi bilo, kateri kandidati so italijanski, kateri pa slovenski socialisti. Po dolgotrajnih in zelo burnih razpravah na slcupnlh sejah le bilo sprejeto, naj kandidirata na socialistični listi v mestu dva slovenska socialista, na okoliški socialistični Usti pa en italijanski socialist. Imel sem vtis, da bi se bil Plttonl rad otresel nacionalistov v stranki. Posrečilo se mu je le to, da je izstopil Iz stranke državnozborski poslanec Silvlo Pagninl — ki nI bil dolavec —, skupaj 7. njim pa še nekaj drugih »socialistov«. Ta razdor v stranki je povzročil strankino krizo, o kateri govori Piemontese v XXVII. poglavju svoje knjige. Zanimivo je, da so ,ie število socialističnih glasov v mestnih volilnih okrajih znižalo, v okolici l?a-so socialistični glasovi v primer- javi s številom glasov, ki smo jih dobili pri političnih volitvah 1907, znatno narasli celo v krajih, ki so sloveli kot slovenske narodnjaške trdnjave Pagnini, Puechcr ln njima enaki so tolmačili padec socialističnih glasov v mestnih volilnih okrajih s kandidaturo dveh slovenskih socialistov, ki nista bila izvoljena. Kriza italijanske socialistične stranke je trajala precej dolgo, vtis imam. da prav zaradi tega, ker je ostalo v stranki še precej nacionalistično in oportunistično razpoloženih članov, Stranka se ni popolnoma očistila, To so dokazali tudi nekateri poznejši dogodki, Tej zadevi, tj. vzrokom razkola, posveča Piemontese v svoli kniigi vse premalo prostora. In vendar je ta kriza vredna velike pozornosti, ki zahteva marksistično gledan le na vse, kar se jo po njej godilo. Njen vpliv v stranki se je kazal do začetka prve svetovne vojno. Da posveča G. Piemontese tej krizi ln dogodkom, ki so ji sledili, premalo prostora in da jo premalo komentira, to jemlje njegovi knjigi pomen politično zgodovinske analize, na kar knjiga sicer ne pretendira, dasi se jI ne moro očitati, da se temu namenu povsem odteguje. Ce jo Piemontese posvetil precej prostora zadevi provo-katorja Camberja — ki ga Lajos De-mokos v svoji brošuri o dogodkih 190'' z molkom očito prezira ln ga niti ne omenja, čeprav govori o dogodkih ki so se godili v zvezi z njim —' če Piemontese piše o neznatni, toda' zli oseblcl Cutin - saj sta Cumber in Cutin za ves Trst prava sramota! — bi se bil lahko vprašal in tudi odgovoril na vprašanje: čemu je bito v. političnem odboru italijanske sociali stične stranke v Trstu od vsega za četka toliko članov proti predlogu po litičnega odbora Jugoslavanske social nodemokratske stranke v Trstu, za kaj se stranka v času svoje velik« krize ni iznebila vseh neproletarskl! protiinternaeionalističnih elementov Zakaj niso ti elementi čutili potrebi in dolžnosti izstopiti iz stranke, s ka tere politiko se v bistvu niso strinja Ii? Taka analiza spada v zgodovini delavskega gibanja, četudi je mordi se sedaj pekoča. Saj je bila očiter odmev nasprotja med Slovenci in Ita lijant v Trstu, na Primorskem in i Istri, to je odraz nasprotja, ki je bll< razrednega značaja in je imelo raz reden vzrok. Prav to resnico bi bile treba tudi danes, danes prav tako ko včeraj, dopovedati vsemu italijanske, mu ljudstvu. Naj ob tej priložnosti povem, da tudi politični odbor Jugoslovanske socialnodemokratske stranke v Trstu n: bil vedno brez napak, Bil ie le v zavidanja vrednem položaju, da je tudi v narodnem pogledu pravilno zagovarjal zatirane in da je slovenska narodna stranka v Trstu zaradi pravičnih zahtev po enakopravnosti Slovencev, pri vsej reakcionarnosti svojih voditeljev, nudila v svojih vrstah dovolj prostora vsem, ki niso bili socialisti. Zato je priliv narodnostno usmerjenih elementov v Jugoslovah-sko soeialnodemokratsko stranko v Trstu bil redkejši, počasneišl, in se je začel šele tedaj, ko je zbliževanje slovenskega kaoitala ln kapitalizma z italijanskim postajalo vedno bolj Jasno. (Konec prihodnjiC) «t - Vr M t! f Jk ob izgradnji prve etape jf^ašega pristanišča II m tÊ f Bi 7 t Tvv i-\ \ v •» ' t ■* 1 : teti IVAN REGENT: o o ií^I IM »T4" Slišati Je lcot nemogoče, pa ie vendar res — mesto Koper leži ob morju in na morju, pa ne more do — morja ... Koprčani v svojem mestu ne morejo gledati na morje ali se sprehajati ob njem, ker je, kratko in malo, vsa obala zasedena: od Semedele s cesto, nato z ribiškim portičcm in parkirnim prostorom za avtomobile, z napačno postavljeno avtobusno postajo, s potniškim pristaniščem, s staro tovorno luko. skladiščem lesa, z ograjenim in pozidanim, vse prej kot. primernim starim kopališčem. Da igriščem in kopališčem Partizana, od tu naprej pa se že začenja strnjen kompleks nove koprske luke, ki je za Koprčane prav tako nedostopen. Negodovanje, kritiziranje, razburjanje vsakogar in vseh je povsem upravičeno in utemeljeno. Kaj bi bil Piran brez svoje obale, in koliko je pridobila Izola z urejeno obalo?! Najprej bi prišel Koper do svojega koščka morja, če bi čimprej umaknili ostanke Gradisove betonarne ob obalnem parku. Taiji je tudi pogled po morju najbolj odprt in najlepši, prostor pa za počitek in oddih najbolj primeren. Toda, rešitve tudi tukaj ni, ker je ves prostor že zasedla Luka Koper s skladovnicami rezanega lesa. Namesto parka — skladišče, namesto razgleda — plankc! Koper se jezi, Koper kritizira, prizadeti so vsi, pa tudi in predvsem in najbolj pa največji grešnik — koprska luka. Ni lahko, stati pred odločitvijo: ali sprejemati še vnaprej vsak dan večje ponudbe domačih in tujih podjetij, da bi Koper prevzemal nove in nove količine rezanega lesa, ki bodo šle skozi njegovo luko na ladje in v svet, ali pa odklanjati sedaj, ob žetvi nekajletnih naporov in načrtnega dela to, kar predstavlja zagotovljeno prihodnost luki in Kopru samemu. Menda ni podjetnika ali poslovnega človeka na svetu, ki ne bi izkoristil ugodnega trenutka poslovne konjunkture, konjunktura nekega pristanišča fa pomeni blagostanje za vso bližjo in široko okolico. 2e samo osebni dohodki ljudi, ki delajo na manipulaciji z rezanim lesom v koprski luki, gredo v precejšnje milijone na mesec, prevoze iz surovinskih baz opravlja največ koprsko transportno podjetje, ves ta denar ostane v koprski trgovinski in gospodarski mreži nasploh, dohodki koprskih podjetij prispevajo k nacionalnemu dohodku domače občine, in tako dalje, in tako dalje. Menda ne gre še naprej razvijati te čarobne verige, ki zvišuje neposredno blagostanje Kopra in zaledja. Luka Koper ,pa nima več kam vskladiščevati rezanega lesa, ki doteka vanjo iz vse Slovenije in Avstrije. Vsak košček zemljišča znotraj luške ograje je natrpan z rezanim lesom, kar nam več kot zgovorno kaže slika enega od pogledov na novo operativno obalo. Tako jc že zasedeno, da predstavlja natrpan odprti skladiščni prostor resno oviro ne samo za nemoteno in organizirano manipulacijo z ostalim tovorom, ampak celo stalno požarno nevarnost. Na drugi sliki je videti, kako mora biti urejeno pristaniško lesno skladišče, ki omogoča manipulacijo, pregled, sušenje, odvoz. Zal, slike, ki je bila posneta še jeseni v koprski luki, ni več moči napraviti. Oddaljeno lesno skladišče predstavlja za luko težko obremenitev in ji ni ravno v veselje, kot to mislijo nekateri, kajti vsi stroški daljših prevozov pri manipulaciji gredo v njeno breme, skladišča morajo varovati posebni, dodatni čuvaji, delo z oddaljenim obratom je težavnejše in bolj zapleteno. Vskladiščevanje lesa na dosedanjem mestnem kopališču pod Bel-vederjem ni rešitev, najmanj pa perspektivna, ker bi ta prostor lahko sprejel le majhne količine, je pa tudi nanj nemogoč neposreden dovoz s težkimi kamioni in manevriranje tam z njimi. Luka Koper potrebuje dodatna sredstva za nasipavanjc zahodne obale Škocjanskega zaliva. To je edina možnost in gospodarnostna rešitev, da ne bo več prisiljena uporabljati v resnici dragocene mestne obale. Račun je znan: m: "nasipa stane 2.000,— dinarjev. Za nekaj milijonov dinarjev bo Ialiko za vedno odkupljeno morje za potrebe, za razvedrilo meščanov Kopra in njihovih gostov. Luka Koper je prva, ki bi rada dala to darilo svojemu mestu! Dan na dan privažajo tovornjaki iz Sečovelj jalovino za zasipavanje morja, ki'je ostalo po izgradnji škarpe zadnjega dela prve etape operativne obale našega koprskega tovornega pristanišča. Šele tedaj, ko bodo ta dela končana, bo vseh 550 m zares usposobljenih za nemoten promet. To pomeni sočasno natovarjanje ali iztovarjanje štirih velikih ladij. Tudi dela pri gradnji že začetih skladišč še niso končana. Zdaj je najnujnejše poskrbeti za mehanizacijo, še nadaljnja skladišča in druge naprave. Zaradi tega letos izgrajevanja operativne obale ne bo. Če se ob dovršitvi prve etape ozremo za storjeno, se moramo pravzaprav čuditi temu, kar smo dosegli, zakaj težav je bilo nič koliko. Pristanišča nismo gradili z dotacijami kakor drugod. Sredstva in kredite je bilo treba zbirati na najrazličnejših straneh. Iz republiških virov je prišlo 643,106.000 din, od Gospodarske banke Slovenije 250,000.000 din, od okraja 309,000.000 din, od občine 115,000.000 din, od splošnega investicijskega sklada pa 403,694.000 din, medtem ko je 30,000.000 din investiralo pristanišče samo iz lastnih sredstev. Skupaj da to 2.477,800.000 din. Skladišča so gradila podjetja iz Slovenije in Beograda, Investicije so žnašale 727,000.000 dinarjev. V celoti je bilo z ostalim vred investiranih 3.228,000.000 din. Promet se je večal vzporedno z gradnjami. Bani je dosegel že 275,000 ton. To je več, kot so dosegla nekatera druga pristanišča, ki jih grade že leta z mnogo večjimi investicijami. Letošnji januar je nakazal še boljšo perspektivo. V pristanišču je iztovar-jalo ali natovarjalo 45 ladij, 29 naših in 16 tujih. Promet je* dosegel 37.000 ton. Pri natovarjanju in iztovarjanju dela 450 .ljudi. Storilnost je boljša kot v katerem koli drugem našem pristanišču, čeprav je mehanizacija primitivna. Na voljo je le 11 viličarjev, 5 traktorjev in 22 prikolic. Za privoz in odvoz je potrebnih skoraj 200 tovornjakov na dan. Realizacija na tono da povprečno 2600 din, za lansko leto torej 715 milijonov din. To je več kot v drugih naših pristaniščih. Z mehanizacijo in drugo izpopolnitvijo bi mogli že ob tej dolžini operativne obale doseči'600.000 ton prometa na leto. Dosegli smo, da je Kozini priznan položaj pristaniške postaje. Z Reko je bil nedavno dosežen sporazum • o kooperaciji v tranzitnem prometu in uskladene so tarife. V vsestransko korist našega pomorskega prometa bi bilo, da dosežemo kooperacijo tudi v ostalem prometu in Koper razbremeni Reko. Imamo vse pogoje za nadaljnji razvoj pristanišča in dovolj prostora za skladišča. Potrebna pa je železnica. Pristanišče je samo financiralo idejni načrt; za njeno gradnjo in pripravlja se tudi jDodrpben dokončni načrt. Treba je le poskrbeti, da pride železniška povezava Kopra v novi sedemletni plan železniških gradenj. Slovenska industrija bo potrebovala po pričeti' in projektirani rekonstrukciji velike količine surovin. Reka je preobremenjena. Dolžnost industrije je, da sodeluje z vsemi možnimi sredstvi pri nadaljnjem izgrajevanju pristanišča, • Naše-pristanišče je že doslej dokazalo, da ni potrebno samo Kopru in Sloveniji, marveč vsemu našemu pomorskemu prometu. Tu ne gre le za razbremenitev Reke na najcenejši način; tu gre za več, za pritegovanje tranzita iz zaledja, ki nam zdaj uhaja drugam. Za srednjo Evropo sta privlačni tranzitni pristanišči Reka in Koper, ker tranzit išče vedno le najbližjo pot do morja. Ob koncu prve etape ''narekuje potreba eno samo( geslo: Naprej! R. G. USTANOVLJENA JE TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE Na pobudo Gospodarske zbornice okraja Koper je bilo v ponedeljek v Kopru ustanovljeno poslovno združenje gostinskih in turističnih podjetij za koprski okraj z zunanjetrgovinsko registracijo, ki bo poslovalo pod imenom Turistična agencija Primorske ali s kratico TAP. Osnovni namen te agencije je prodaja gostinskih in turističnih storitev, organiziranje prevozov domačih in tujih turistov doma in v tujini ter poglabljanje ' skupnih ekonomskih interesov članic združenja, ki so vsa gostinska podjetja koprskega okraja ter avtoturistično podjetje Slavnik. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen direktor hotela Palače v Portorožu Ado Cvirn, za v. d. direktorja pa Nikita Primožič. IZ ŠOLSKE PROBLEMATIKE V NOVOGOKIŠKI KOMUNI iattiH Š»'V/ -i ifr-Wi." ,.,.„...,....... ¡HB».....:...... ',.',«..... Nov sistem financiranja šol je tudi v novogoriški komuni omogočil, da postajajo šole ekonomsko in družbeno samostojni zavodi in da dobivajo njihovi kolektivi in samoupravni organi večjo veljavo pa tudi večjo odgovornost. Težave, s katerimi se pri tem borijo, so podobne domala vsem tistim, s 'katerimi se morajo spoprijeti tudi drugod. Tako uveljavljanje šolske reforme otežujejo premajhna finančna -sredstva, razdrobljenost šolske mreže in pomanjkanje kadra. V prejšnjem komentarju na tem mestu smo v zvezi z obravnavanjem planskih nalog za letošnje leto in v zvezi z možnostjo njihove izpolnitve govorili o potrebah po večjem izkoriščanju industrijskih kapacitet, Zlasti v tem vidimo velike možnosti za povečanje proizvodnje, ne da bi bilo potrebno graditi nove obrate, tovarne in podobno,- razen kolikor bo potrebno izpopolniti nekatere vrzeli. Podatki namreč kažejo, da so pri nas izkoriščene zmogljivosti komaj do SO "/o, če pa upoštevamo število izmen in njihovo izkoriščenost, pa celo komaj do 50"/n. Brez dvoma bo iz navedenih podatkov takoj vsakomur jasno, kako velik-? rezerve se skrivajo v teh številkah.in kaj bi pomenilo, če bi izkoristili letos del teh neizkoriščenih kapacitet. Pri tem je treba vsakokrat, ko govorimo o družbenem planu, poudarili, da bi moral družbeni plan samo vsklaj-zvati nivo izkoriščanja sedanjih kapacitet z obstoječimi možnostmi in ne bi smel nastopali v glavnem kot tisti, ki. opozarja na probleme, ki jih je treba reševali v posameznih primerih. Na ta problem je opozoril tudi upravni odbor republiške Gospodarske zbornice, ko je obravnaval na zadnji seji vprašanja v zvezi z letošnjim družbenim planom. O tem problem.li pa bi morali čim bolj podrobno razpravljati tudi delovni kolektivi, ki bodo našli v tem marsikdaj rešitev za nekatere težave, ki -jih imajo v proizvodnji. Poleg t-ega bodo mnogi kolektivi na tej podlagi drugače gledali na razne načine kooperacije, kot gledajo sedaj in ko često mislijo, da lahko sami rešujejo v slojem okviru vsa vprašanja. Znani so splošni podatki o ■industrijski proizvodnji v letošnjem januarju mesecu. Iz teh podatkov izhaja, da se je proizvodnja sicer dvignila, vendar je precej nižja, kot je bila v decembru lani, čeprav za to ni pravih vzrokov. Glede na vse poprejšnje priprave v prvi vrsti glede na založenosl z reprodukcijskim materialom, bi pravzaprav ne smelo biti zastoja. Brez dvoma je nekaj vplivala na znižanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom letošnja zima. ki je povzročila 1 prometne in druge ovire, od česar je proizvodnja seveda zelo odvisna. Vendar to n-s more biti pravi razlog za zastoj, kot tudi ne more Inti že znano opravičilo, da je v začetku vsakega leta vedno bilo tako. Letos bi zaradi prejšnjih priprav dejansko ne smelo priti do znižanja tempa proizvodnje. Seveda bo to imelo slabe posledice v prihodnjih mesecih, ko bo treba vlagati večje napore za dosego povprečnih predvidevanj, da bo letni plan v celoti izpolnjen. Vse analize in komentarji namreč trde, da je ta realen in da ga je možno izpolniti, vendar, je treba pri tem doseči enakomernost v tempu proizvodnje iz meseca v mesec. Za večje izkoriščanje kapacitet govore tudi naše izvozne obveznosti, Te bo potrebno letos izpolniti in so večje kot lani, če hočemo postopno ob strogem varčevanju z devizami ustvariti ravnotežje v naši zunanjetrgovinski bilanci. Posebej velja to za slov-snsko industrijo, ki še vedno izvaža manj, kot je jugoslovansko povprečje v tem. pogledu, ker je bolj orientirana na domači trg, Z večjim izkoriščanjem kapacitet bomo lahko -proizvajali veji in s tem vsekakor ceneje, kar je zlasti važno, ko se pojavimo kot prodajalci na tujih trgih. Podrobna analiza vam' lahko pokaže, da velja zahteva po povečanju izkoriščanja kapacitet tudi za mnoga industrijska podjetja na. našem območju, ki lani celo niso izpolnila planskih nalog, kar jim nalaga letos posebno odgovornost, -V- Vsi forumi v komuni — občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS in organi družbenega upravljanja — so se v zadnjih letih po svojih močeh zavzemali, da bi se materialni in drugi pogoji v šolstvu izboljšali. Številke to dokazujejo, saj je dobilo šolstvo n. pr. leta 1960 skupaj 213 milijonov, leta 1961 že 419 milijonov, leta 1962 pa 549 milijonov dinarjev. V zad-. njih letih je bila tudi zgrajena nova gimnazija in osnovna šola v Novi Gorici, osnovni šoli v Kanalu in v Vratih pri Čepovanu, otroški vrtec v Novi Gorici itd. V gradnji je še šola za kadre v gospodarstvu v Novi Gorici in osnovna šola v Desklah. Ob tem niso pozabili na stanovanja za prosvetne delavce, čeprav s tem še ni rečeno, da je stanovanj že dovolj. V gradnji so stanovanja za prosvetne delavce v Ren-čah, Braniku. Šempasu in Mirnu, letos pa bi se začela gradnja tudi v Dornberku. Zgraditev vseh teh stanovanj bo veljala okrog 51 milijonov dinarjev. Kljub izboljšanju materialnih razmer pa še vedno občutno primanjkujejo šolski prostori, kar je posebno pereče v Šempetru, na Dobrovem, v Šempasu, Dornberku in drugod. Toda to so problemi, ki jih ni mogoče rešiti v enem ali dveh letih, Povezano s tem pa nastaja tudi vprašanje srednjih in višjih šol, ki bi jih bilo treba tudi zgraditi. Družbeni sklad za šolstvo je delil sredstva na osnovi lanskih kategorizacij, vendar so izkušnje enega leta že pokazale nekatere slabosti, ki jih bo treba odpraviti. Izkazalo se je. da vedno niso dovolj upoštevali pomembnosti šole in kvalitete njenega dela, števila učencev, števila oddelkov in podobno. Prevladalo je tudi mnenje, da bi moral sklad za šolstvo bolj upoštevati gimnazije in polno razvite osemletr.. šole. Nov sistem delitve osebnega dohodka v šolah je nekoliko napredoval, toda še vedno premalo upoštevajo kvaliteto dela. Res je sicer, da je to dejstvo pogojeno v preskopo odmerjenih finančnih sredstvih, toda svoje korenine ima tudi v starem uradniškem sistemu plač in težnji po uravni-lovki pri delitvi gibljivega dela, kar kaže .na nerazumevanje vsebine in pomena nove delitve, parijo ^ sedež vodstva socialistične stranke misije, ki so zahtevale v ln L™, delavcev, kmetov ln vojakov, naj se začne in konča. Osebno me je najbolj vznemirjalo, da iz Turlna, kjer so živeli AntonioGramscl Palmiro ToghatU, Umberto Terracini in drugi, ni bilo nobenee-i g asu in prav ako ne iz Neaplja, kjer Je bil začasni sede" komu! nlstifne frakcije južne Italije. »«-"t/, koiuu- . , *,Y Jl,lllj^i krajini in Istri delavci niso zasedli fabrik v-nr tako sklenila Konfederacija rloln in sicer zm-ari; ¡,L„f ' Kor -'e Okupirano ozemlje je bilo namreč podvojaškoupravo Fn Stn,S anJ,l.' izrednim vojaškim sodiščem, vojsko upiavo ln torej pod k 12. Členu v osnutku statuta postojnske komune Dobro in pravilno pa demokratično obveščanje občanov In proizvajalcev Je pomembno družbeno vprašanje, ki ga v svojih osnutkih nakazujeta zvezna in republiška ustava. Nakazujejo pa ga tudi osnutki statutov komun ter ga bodo morali primerno upoštevati tudi statuti delovnih organizacij. V osnutku statuta postojnske komune je načelo, da ima vsak pravico biti javno obveščen o delu predstavniških teles itd., obseženo v 12. členu: »Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini ,ie javno in dostopno v pogledu In nadzoru občanom in njihovim družbenim organizacijam.« Prav bi pa morda le bilo, če bi statut urejal oz. določal način. Iz soda- železniška nesreča v avcah Zaradi popravila železniške proge sta v četrtek, 7. februarja okrog 14,45, stali na IV. tiru železniške postaje Avče dve lokomotivi. v tistem trenutku pa je na četrti tir pripeljal delovni vlak s šestimi tovornimi vagoni in trčil v stoječo lokomotivo. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je ocenjena na več kot 1,3 milijona dinarjev. o nje formulacije Izhaja, da lahko tudi posameznik sam (individualno) poizveduje pri občinskih organih, kaj kdo dela, kako dela ln ga tudi lahko nadzoruje. Pri formulaciji 12. člena gre namreč za to, da določimo in opredelimo način tega vpogleda In nadzora. Kakor na dlani je, da bo. treba vse to urejati preko zborov občanov, sestankov SZDL, javnih tribun itd. S tem bomo uspeli mobilizirati občane, da se bodo teh oblik javnega obveščanja stevilnejo in odgovorneje udeleževali, kot so se doslej. Ob takšnih oblikah javnega obveščanja pa se ne bi smeli bati tudi ostrih razprav, ki bi se pojavile. V Postojni so že bile javne tribune. Razni dogodki in dogajanja so dala tem tribunam vsebino, nekaterim tudi javen kritičen ln celo buren potek. Ali pa je bila burna razprava kriva, da so javne tribune nato zamrle? Toda problemi so ostali in čedalje bolj ti-šče v ospredje. Pogosto se vprašujemo, kako seznaniti občane z določenimi problemi. Verjetno pa so prav javno tribuno najboljša in najbolj neposredna oblika, vsaj za sedaj, dokler bi morda ne našli učinkovitejše oblike Informiranja ln javnega obveščanja. Precej pogosto se pojavlja mnenje, naj to vlogo prevzameta časopis in radio, predvsem lokalni. Kes je, da sta časopis in radio najbolj sodobni ln množični sredstvi obveščanja. Toda tudi Če bi bila še tako" lokalna, bi ne mogla naloge opraviti tako dosledno, kakor jo zmore neposredni stik občanov. llazen tega pa vseh mogočih problemov, na videz sicer tudi še tako drobnih, nI mogoče urejati preko časopisa ln radia. Poglavitno pa Je tudi to, da zagotovimo takšno javno razpravo, kjer lahko vsakdo neposredno sodeluje, kot n. pr. na Javni tribuni, na posvetovanju, sestanku itd. Problem dobrega ln demokratičnega obveščanja pa je prav tako važen tudi v delovnih organizacijah. Zatorej tudi tu ne smemo pri sestavljanju statutov mimo tega, da bi Jasno ne postavili načela ln oblike Informiranja proizvajalcev. Iz 36. člena osnutka zvezne ustave izhaja, da so delovno organizacijo dolžne, da samostojno organizirajo primerno službo obveščanja. Tako, da bodo proizvajalci pravočasno ln jasno obveščeni o problemih svoje delovne organizacije. To je posebno pomembno za večje delovne kolektive, ki imajo po več obratov na različnih krajih. Tu kajpada ne bi smeli prezreti vloge tovarniškega tiska kot najprimernejše oblike obveščanja. Toda tudi ta tisk mora Imeti na stežaj odprta vrata, da bo mogel v nJem vsak član kolektiva izraziti svoje mnenje alt stališče, pripomniti le kaže, naj ta tisk no prerašča svojega namenskega okvira in neposredne naloge, (-c) —-g--■--I-I H ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Fiorela Gardtna iz Buj — dečka, Marija Grbec iz Dvora nad Izolo — dečka, Ana Hlaj iz Grontovca — deklico, Jožefa Petrovič iz Kopra — deklico, Jožefa Trlpar iz Izole — deklico, Slava Kresevič iz Gradišča — deklico, Ivana Udovič iz Malega, dola — dečka, Marija Sočan iz Izole — deklico, Kristina Batlsta iz Zarečlce — dočka, Elvlra Ivančič iz Gažona — deklico, Danica Božeglav Iz Podgrada — dečka, Lidija Camer iz Pirana — deklico, Nela Keklč lz Izole — dečka, Henrika Markežlč iz Pirana — dečka, Kristina Baruca iz Izole — dečka, Gabrijela Vrhovnlk iz Kopra — deklico, Emina Hatič iz Pirana — dečka, Ana Marija Tuljak iz Izole — deklico, Dlomira Pahor iz Portoroža — dečka, Lidija Badžim lz Semcdele — dečka. Ana Pecarski lz Izole — deklico. V Ilirskobistriškl občini se Jo rodila: □ora Kale iz Kuteževega. POMORSTVO 11/12 Tudi zadnja dvojna številka preteklega leta je vsebinsko vsestransko bogata, tako v besedi kakor tudi v sliki. Privlačna je že naslovna stran z barvno fotografijo Alfonza Malpere »Prizor v lukir, eksponat s I. republiške razstave fotografij in diapozitivov v barvi na Keki 1962. Za nas sta posebno pomembna članek Stojana B. Plesničarja »Prikaz pomorsko-uprav-ne službe pri nas« ter recenzija SLOVENSKEGA POMORSKEGA ZBORNIKA, ki ga je lani izdal in založil Klub pomorščakov v Kopru. Ostala vsebina, pestro prepletena ln ilustrirana s številnimi odličnimi slikami, Je naslednja: razpisuje na podlagi členov 23, 43 in 44 zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št, 47/59) in po čl. 21 in 22. pravil sklada ter na podlagi sklepa upravnega odbora sprejetega na svoji redni seji, dne 28. januarja 1963 •*. vii. natečaj za posojila iz sredstev stanovanjskega klada, za velika popravila in adap-acijo stanovanjskih hiš na območju •bčine Izola. . Stanovanjski sklad občine Izola bo dajal posojila iz lastnih sredstev do 12,000.000,— din. . Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organizacije, hišni sveU, osebe v delovnem razmerju in druge osebe, ki so izenačene z osebami v delovnem razmerju naštete v čl. 15 pravil sklada, s pogojem, da je dosedanja obveznost do stanarine na dan vložitve prošnje popolnoma poravnana, . Rok priglasitve je mesec dni po objavi natečeja. Prošnja mora biti zaprta, na ovitku pa oznaka »Natečaj za velika popravila«. Ponudbi je treba predložiti: . če je prosilec gospodarska organizacija ali ustanova: a) potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka, pri kateri ima gospodarska organizacija svoj žiro račun; b) potrdilo o vinkulaciji od Zavarovalnega zavoda v korist sklada; c) sklep DS o zadolžitvi: d) predračun, ki ga sestavi strokovna oseba; e) prepis registracije pristojnega sodišča; f) zemljiško-knjižni izpisek. 2. če je ponudnik hišni svet: a) potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka ali servis za pomoč hišnim svetom, ki vodi evidenco stanovanjskih zgradb; b) potrdilo o vinkulaciji izdano od Zavar. zavoda v korist sklada; c) izjavo HS pri zgradbah SLP in izjavo nosilca stanovanjske pravice, da se strinja s pogoji natečaja, da bodo anuitete redno \ odpiačevall s privoljenjem, da \ banka, pri kateri se vodi 'poso-\ lilo, sama vnovči zapadlo anuiteto-, S Izjavo, da^se strinja z zvišanjem stj^grtrm,- £e se ugotovi, da do-"■SSdanja višina najemnine ne za-" - došča za odplačevanje anuitet; predračun, ki ga sestavi strokovna oseba; zemljiško-knjižni izpisek za zgradbo, za katero je mišljeno posojilo. stal! ponudniki, ki na tem nate-iju lahko nastopajo: osebe v de-ivnem razmerju in druge osebe, 1 so izenačene z njimi po 15. čle-.u pravil sklada, morajo predložiti: i) administrativno prepoved na prejemke, ki jo potrdi delodajalec; 3) potrdilo o vinkulaciji v korist I sklada; c) izjavo oz. pristanek na vknjižbo i zastavne pravice na stanovanjsko zgradbo kakor tudi na drugo premičnino in dobroimetje. last posojilojemalca vse dotlej, dokler nI posojilo docela izplačano; d) predračun, ki ga mora sestaviti strokovna oseba; e) zemljiško-knjižni izpisek. . Posojilo bomo odobravali pod naslednjimi minimalnimi pogoji: a) rok vračila 15 let b) obrestna mera 3 'li c ) soudeležba 10 %. . Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: a) ki nudijo krajši odplačilni roki b) ki nudijo večjo obrestno mero; c) ki nudijo višjo soudeležbo; d) ki dokažejo čtmvečjo pridobitev stanovanjske površine z minl- /, . malnlmi stroški; el ki z adaptacijo na stanovanjskem objektu preprečijo večjo materialno škodo. 6. Sklad si. pridržuje pravico določiti mesec, v katerem bo ponudniku odobreno posojilo, kolikor bo več ponudnikov za posamezne mesece. 7. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni z odločbo po zaključku natečaja. Stanovanjski sklad občine Izola upravni odbor stanovanjskega sklada ob.cine izola, izola razpisuje po členih 10. 43, 45 in 47 zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št, 47/59), členih 18, 21 in 22 pravil sklada in po sklepu, spreletem na redni seji dne 28. januarja 1963 v. natečaj za posojila za dograditev družinskih stanovanjskih hiš za osebe v rednem delovnem razmerju, ki gradijo na območju občine Izola, do zneska 9,000.000,— din. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v rednem delovnem razmerju in druge. osebe, ki so izenačene po veljavnih predpisih z njimi, naštete v členu 15, 3. odstavek, pravil sklada. 12. Posojila bomo odobravali ponudnikom, ki imajo, ali bodo imeli dograjene stanovanjske hiše do III. gradbene faze, to je v surovem sta-' "nju pod streho, oziroma, da razpolaga z materialom ali gotovino, ki mu omogoča zgraditi hišo z lastnimi sredstvi do vključno III. gradbene faze. 3. Višina posojila: a) 1,300.000,— din za dvosobno stanovanjsko hišo; b) 1,500.000,— din za trosobno stanovanjsko hišo; c) 2,000.000,— din za štirisobno stanovanjsko hišo in za vrstne hiše; d) rok dograditve 1963—1964, 4. Pogoji, pod katerimi bomo odobravali posojila: a) najnižja obrestna mera 3 e/o b) rok vračila 15 let ■ c) participacija, razlika med poso-. jilom in dejansko vrednostjo; d) rok črpanja- posojila 1 leto po podpisu pogodbe. 5. Ponudnik mora položiti varščino do roka vlaganja ponudb v znesku 2 % od zaprošenega posojila na bančni račun pri NB Koper št. 602-11-6B7-647-1. V primeru, da ponudnik odstopi od svoje ponudbe, zapade varščina v korist sklada, za kritje manipulativnih stroškov. 6. Ponudnik mora zavarovati zgradbo pri ZZ in zavarovalno polico vin-kulirati v korist sklada. Izvršiti mora tudi vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi in predložiti odstopno izjavo na mesečne osebne dohodke, 7. V ponudbi za odobritev posojila je treba navesti: 1. Ime ln priimek ponudnika; 2. Višino posojila; 3. Dokumentacijo, ki obsega: a) odobren glavni načrt; b) predračun stroškov po potrjenem glavnem načrtu; c) analizo potrebnih sredstev po tranšah; d) izjavo o višini posojil, ki jih je že ponudnik dobil iz drugih virov. e) listino o pravici uporabe stavbenega zemljišča. 8. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki nudijo večjo soudeležbo — ki nudijo večjo obrestno mero od razpisane — ki nudijo krajši rok odplačila — ki dokažejij, da bodo dosegli nižje cene za stanovanjsko enoto. 9. Ponudbe za natečaj za posojila z vso . potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica 7. Natečaj se razpisuje v 2 narokih, in sicer je treba poslati ponudbe za I. narok do 16. III. 1963, za II. narok do 30. VI. 1963. Stanovanjski sklad občine Izola 2. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organizacije ln družbene pravne osebe. 3. Ponudbe morajo biti vložene najkasneje do 16. III. 1963 na Stanovanjski sklad občine Izola, Industrijska ulica 7, osebno ali po pošti priporočeno. 4. Ponudba mora biti v zaprti kuverti, na njej pa oznaka »Natečaj za posojila za adaptacijo in dozidavo poslovnih lokalov«. 5. Ponudbi je treba priložiti: a) potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka, pri kateri ima gospodarska organizacija svoj žiro račun; b) vinkulacijo zavarovalne police v korist sklada; c) sklep DS o zadolžitvi in o odstopu vsakoletnih- sredstev, iz sklada porabe, za kritje anuitet; d) potrdilo o registraciji podjetja pristojnega sodišča; e) izjavo, da se strinja s pogoji razpisa natečaja; f) predračun stroškov" in Investicijski program, ki ga mora sestaviti sUokovna oseba. G. Posojila bomo odobravali pod naslednjimi pogoji: 3) rok vračila 5 let b) obrestna mera 4 >/» c) soudeležba 50 % od predračunske vrednosti. 7. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki bodo nudili krajši rok odplačila, — ki bodo nudili višjo obrestno mero, — ki bodo nudili večjo soudeležbo, — ki bodo dokazali nujnost adapta-■ cije. S. Upravni odbor sklada si pridržuje pravico v odločanju o nujnosti adaptacije ali dozidave. 9. O izidu natečaja bodo portudniki obveščeni pismeno. Stanovanjski sklad občine Izola upravni odbor stanovanjskega sklada občine izola \ razpisuje po členih 10, 46 ln 47 zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ 47/59), členov 3, 13, 15 ln 21 pravil sklada in na podlagi sklepa na svoji redni seji, dne 28. I, 1963 i. natečaj za posojila za adaptacijo ln dozidavo poslovnih lokalov na območju občine Izola. 1. Stanovanjski sklad občine Izola bo dajal posojila lz lastnih sredstev do 12,000,000,— din. Stanovanjski sklad občine Izola razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora na svoji seji dne 28. januarja 1963 II. NATEČAJ za posojila za gradnjo in odkup novih stanovanjskih hiš, stanovanj in komunalnih objektov v zvezi s stanovanjsko gradnjo na območju občine Izola. 1. Stanovanjski sklad občine Izola bo dajal na tem natečaju iz lastnih sredstev posojila za odkup in graditev hiš, ki bodo dograjene v letu 1963, od zneska 67,000.000.—. din. 2. Posojila se morajo uporabiti za graditev in odkup hiš samo na območju občine Izola. 3. Na tem natečaju se lahko potegujejo za posojilo samo družbeno-pravne osebe. 4. Posojila bomo odobravali pod naslednjimi pogoji: a) najdaljši rok vračanja 15 let b) obrestna mera 3 'It c) participacija (lastna udeležba) 60'/>. 5. Ponudnik je dolžan navesti število in vsoto stanovanjskih enot ter znesek posojila, za katerega se poteguje v odnosu na vrednost stanovanjskih enot oziroma na predračunsko vrednost graditve, 6. Ponudnik mora položiti 2 'h (dva od sto) od zneska posojila kot varščino, ki jo izgubi v korist sklada, če odstopi od ponudbe. 7. Ponudba mora vsebovati podatke iz 24. člena pravil sklada. 8. Ponudnik mora predložiti ponudbi zn posojilo dokumentacijo, kot določajo členi 25., 26., 27. in 20. pravil sklada, 9. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki prispevajo večji delež lastnih sredstev, — ki ponudijo krajši rok odplačila, — ki ponudijo večjo obrestno mero, — ki dokažejo, da bodo imeli bolj ekonomični in ugodnejši sistem graditve. 10. V ponudbi morajo biti navedeni izplačilni roki posameznih tranš posojila. 11. Ponudbo za natečaj s potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem Izvodu, v zapečateni kuverti z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica št, 7. 12. Ponudbe sprejemamo najkasneje do 23. marca 1963. 13. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno po zaključku natečaja. 14. Pogoji so na razpolago pri skladu, Industrijska 7, Izola. Stanovanjski sklad občine Izolo »LAMA«, tovarna ključavnic in kovinske galanterije, — Dekani pri Kopru razpisuje prosti delovni mesti: a) skladiščnika surovin in pomožnega materiala, b) skladiščnika gotovih izdelkov Pogoj za zasedbo navedenih delovnih mest je primerna izobrazba in poznavanje že-lezninarske stroke. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Razpis velja do zasedbe navedenih delovnih mest. POROKE V Kopru so se poročili: Neža Oblak, delavka lz Kopra, ln Stanislav Smaj-dek, dimnikar iz Kopra; Elizabeta Breznik, gospodinja iz Kopra, ln Ivan Polvari, kmet iz Cereja; Silva Kaučlč, uslužbenka lz Kopra, in Ernest Tram-puž, podoflcir iz Kumbora; Marija Mimica, šivilja Iz Sežane, in Domeni-co Bruno, pek lz Trsta. V ilirskobistriškl občini so se poročili: Marta Benigar, gospodinja lz Ilirske Bistrice, in Franc Slavec, mizar lz Ilirske Bistrice; Lada Frank, učiteljica lz Ilirske Bistrice, ln Janez Štrukelj, oficir iz Ilirske Bistrice; Zmaga Frank, gospodinja iz Harij, ln Dragan Andjelkovič, podoflcir JLA. V Izoli sta se poročila: Roža Bohinc, delavka iz Izole, in Ivan Atallč, kovač iz Otočca. SMRTI V koprski občini so umrli: Urša Koren, stara 70 let iz Pirana; Urša Ja-komin, stara 85 let iz Izole; Domenika Poli, stara 70 let lz Kopra. V ilirskobistriškl občini Je umrla: Ivana Zidar, stara 60 let iz Kosez. V Izolski občini sta umrla: Frančiška Kraševec, stara 69 let, gospodinja iz Smrij pri Ilirski Bistrici; Silvano Gregorovič, kmetovalec Iz Nove vasi pri Novigradu, star 27 let. ZA OTROŠKI VRTEC V SEMEDELI V torek zvečer je bila v Seme-deli seja razširjenega Sveta stanovanjske skupnosti, na kateri so obravnavali načrt za izgradnjo nujno potrebne otroške varstvene .ustanove v tej novi mestni četrti. Potrebe so namreč že davno prerasle v dvosobnem stanovanju zasilno urejeni otroški vrtec. z akcijo, ki jo je začela, želi stanovanjska skupnost izkoristiti natečaj republiškega sveta za socialno varstvo, pri katerem sme računati z eno tretjino potrebnih sredstev, če sama poskrbi za dve tretjini. Zamišljeno je, da bi drugo tretjino dal občinski proračun, tretjo pa gospodarske organizacije, katerih zaposleni stanujejo v Semedeli in imajo varstva potrebne otroke. Načrte bo v najkrajšem času izdelal Investbiro. Aktiv komunistov je že prevzel nalogo, da seznani s tem načrtom pristojne samoupravne organe v podjetjih, da bi lahko ustrezno sklepali, ko bodo te dni ob sprejemanju letnih zaključnih računov razporejali določena razpoložljiva sredstva tudi v take namene. F- M. CZP PRIMORSKI TISK KOPER sprejme v' službo v centralno knjigarno v Kopru PRODAJALKO s primerno predizobrazbo, lahko je tudi začetnica. Ponudbe pošljite upravi podjetja (Koper, Muzejski trg 7) Taborniki iz Prestranka vabimo na VESELI VEČER ki ga bomo imeli pod pokroviteljstvom Kulturnega društva Prestranek v nedeljo, 17. februarja, z začetkom ob 15. uri v kulturnem domu v Prestran-ku. Na sporedu so pevske, glasbene ln šaljive točke. Čisti dobiček je namenjen izvedbi letošnjega taborjenja. RAZPIS »L A M A« tovarna ključavnic in kovinske galanterije — Dekani pri Kopru razpisuje prosta delovna mesta kvalificiranih in visoko kvalificiranih: a) obratnih električarjev, b) orodjarjev in o) strojnih ključavničarjev. Razpis velja do zasedbe razpisanih delovnih mest Podjetje nima prostih stanovanj. Kinematografsko podjetje »GLOBUS - FILM« — KOPER razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: srednješolska Izobrazba ln 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite do 28. februarja 1963 na naš naslov. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje po sporazumu. GOSPODARSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KOPER razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNIKA SVETA ZA INDUSTRIJO 2. TAJNIKA SVETA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 3. STROKOVNEGA SODELAVCA V TAJNIŠTVU SVETA ZA INDUSTRIJO 4. STROKOVNEGA SODELAVCA V TAJNIŠTVU SVETA ZA POMORSKO GOSPODARSTVO, PROMET IN ZVEZE 5. STROKOVNEGA SODELAVCA V TAJNIŠTVU SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 6. STROKOVNEGA SODELAVCA V ODDELKU ZA ANALIZE IN INŠTRUKTAŽO — REFERENT ZA DOKUMENTACIJO 7. EKONOMA Pogoji: pod 1. visoka strokovna Izobrazba in nad 10 let prakse v industriji pod 2. visoka strokovna izobrazba ln nad 10 let prakse v gostinski in turistični dejavnosti pod 3., 4. in 5 visoka strokovna izobrazba in nad 5 let prakse v stroki, pod 5. pride v poštev inženir gozdarstva pod 6. srednja strokovna izobrazba in nad 5 let prakse pod 7. nižja strokovna Izobrazba in nad 1 leto prakse Osebni dohodki bodo določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov uslužbencev Gospodarske zbornice okraja Koper_ Nastop službe mogoč takoj — Razpis velja do zasedbe delovnih mest OBVESTILO PREBIVALCEM OBČINE IZOLA Zaradi ureditve volilnega imenika obveščamo vse prebivalce občine Izola, ki so zamenjali stanovanje in niso prijavili spremembe na prijav-no-odjavnem uradu ObLO Izola, da to urede najkasneje do 28. februarja 1963. Iz pisarne Odseka za notranje zadeve ObLO IZOLA OBVESTILO Prodamo stanovanje ali poslovni lokal v Izoli, Aljetova 16. Interesenti naj se oglasijo 25. fe-fruarja 1963 ob 9. uri na javni dražbi na Okrajnem sodišču v Piranu. Informacije dobite tudi v Smrekarjevi ulici 45/1, Izola. i r im 'I;' ■ JJ - _ ■ v f'"'!"-''?'-. * . 1" ' '«" ' töl MBU Of ¡LISI 1 VIMLI Ul fLNvl ' Žalostnih src sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrla naša nadvse ljubljena žena in skrbna mamica i if® ca Pokopali jo bomo v njenem rojstnem kraju. Prosimo tihega sožalja. » Izola, dne 13. februarja 1963 Globoko žalujoči: mož Slavko z otrokoma Janezom in Marij ano OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilol Prodam enonadstropno stanovanjsko hišo v Ilirski Bistrici s centralno kurjavo, pralnico, garažo, hlevom in vrtom. Ponudbe poslati na naslov: Stojan Ličan, Prešernova 16, Ilirska Bistrica. Službo dobe kvalificirani mizarji, Stanovanj ni na razpolago. Lesno podjetje MALA OPREMA Izola. Zamenjam komfortno trisobno stanovanje v Kopru za manjše v Kopru ali Semedeli. Ponudbe sprejema uprava Slovenskega Jadrana pod »Ugodno«. PO DOLGOTRAJNI, MUČNI BOLEZNI JE PREMINIL NAŠ DOLGOLETNI, POŽRTVOVALNI SODELAVEC TISKARSKI STROJNIK DRAGEGA POKOJNIKA EN NEUMORNEGA DELAVCA BOMO .OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! KOPER, 13. FEBRUARJA 1963 DELOVNI KOLEKTIV ČZP »PRIMORSKI TISK« KOPER Urejuje urednlSfel odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Ured-nlštvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva i, telefon si-47o. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnlr.3 800 din, za Inozemstvo 3.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-n-i-iai pri podružnici NB Ko-per. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek In klišeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica LJubljana. Z OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V AJDOVŠČINI m Jožko Krivec Dne 30 januarja letos so imeli na vseh področjih življenja n tudi člam Socialistične zveze v razvoja ajdovske komune Podro komuni Ajdovščina svojo občin- bno j^ obdelalo Ldi načela za se- nali kSu^CzaSL St°4V tCj St3VO družbenega ptoa komune nasi komuni zaradi specifičnega za tekoče leto. kar so še doool-razvojnega položaja pred poseb- nili delegati s vojo razpravo Po-no zahtevno nalogo: kot posebna sebna pozornost je bila namenje- na Slft1^UPJfVl^nja in favest" na ra7^u kmeti stva pa "e pro-hm^t.Lf^' K°ra 3 m°- blemom turizma in gostinstva ter Z1- Član®Wo in vse vprašanjem družbenih služb -£ ,V..b„0JU za hitrejšo predvsem šolstva in zdravstva, konsolidacijo gospodarstva, za Predsednik Krivec je ob koncu usposobitev gospodarskih organi- posvetil dober del svojega refe-zacij ki so sredi razvojne poti. rata mestu in vlogi Socialistične Spričo tega jim ni mogoče odreči zveze in krepitvi njene vloge in takojšnje družbene pomoči, da bi samostojnosti v obravnavanju dosegla svoj cilj in začela obilno vseh družbenih problemov, vračati vložena družbena sred- Na konferenci so sprejeli vrsto j i ji ne bi naPravili. bi predlogov in zaključkov zlasti za daljšo dobo zavrli njihov raz- glede nadaljnjega gospodarskega voj in s tem ohromili tako go- razvoja komune. SZDL kot po-spodarski kot celotni družbeni sebno obliko v samoupravljanju razvoj v občini. Zato je tudi vi- v občini čakajo velike naloge zla-deti kaj neugodno razmerje med sti pri usmerjanju prizadevanj gospodarskimi investicijami ter vseh subjektivnih sil k nadaljnji vlaganjem v družbeni standard v modernizaciji proizvodnje in pri letošnjem načrtu družbenega raz- osvajanju serijske in cenene pro-voja ajdovske komune. Subjek- izvodnje, pri uvajanju znanstve-tivne sile in predvsem Socialistič- nega dela in dosežkov v proizvodna zveza je morala tem problemu njo, pri naporih za povečanje iz-nosvetiti vso skrb in aktivno po- voza in za odločnejše povezovanje domačih podjetij z drugimi v koristnem proizvodnem sodelovanju, pri skrbi za načrtnejšo in dolgoročno kadrovskopolitlko, pri širjenju in ekonomskem uveljavljanju družbenega sektorja kmetijske proizvodnje ter razvijanju kooperativnih odnosov z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in še pri zavzemanju za hitrejši razvoj - obrtnih in uslužnostnih dejavno sti v občini. V pogledu družbenih služb je konferenca sprejela zaključke, da je treba šole hitreje razvijati v samostojne družbene zavode, ki bodo šolsko mladino kar najhit reje in dobro pripravljali na življenje in delo. Treba je razviti in izpopolniti zdravstveno službo s posebnim poudarkom na preventivni dejavnosti. Konferenca je sicer ugotovila, ... da je bil v zadnjem obdobju do- rnagati pri Iskanju najboljše re- sežen velik napredek v izvajanju šitve pa tudi tolmačenju spreje- delitve dohodka po delu, da pa tih ukrepov svojemu članstvu in se še vedno pojavljajo nekatere vsem občanom, pomanjkljivosti tudi povsem ob- Konferenca je obdelala prete- jektivne narave. Spričo tega je klo mandatno dobo dveh let — zaključila, da je treba pravilnike prejšnja je bila 22. januarja 1961. 0 delitvi osebnih dohodkov ne-poročilo občinskega odbora o de- nehno izpopolnjevati in jih pri- \tt k* , zveze med V- in lagajati uspehom poslovanja ter VI. občinsko konferenco so pre- pri tem iskati najbolj objektivna jell delegati vnaprej, medtem ko in spodbudna merila glede na je predsednik občinskega odbora kvaliteto ter obseg dela. SZDL Jožko Krivec imel na kon- Delegati so nadalje sprejeli za- lerenci referat o bodočih nalogah, ključek, da se bo morala Sociali- iz razumljivih razlogov je bil stična zveza zlasti zavzeti, da bo večji del konference posvečen go- v družbeni samoupravi prišla do spodarskim problemom ob ugoto- izraza zainteresiranost slehernega vitvi, da je Socialistična zveza občana za urejanje problemov na tudi v ajdovski občini v razdobju posameznih družbenih in eko- zadnjih dveh let usmerjala vse nomskih področjih, da je treba v subjektivne družbene sile in bila gospodarstvu hitreje krepiti vlo- javna tribuna za oblikovanje naj- go in pristojnosti ekbnomskih naprednejših političnih stališč, po enot ter jim hkrati ustvarjati tu- drugi strani pa se je uveljavila di večjo materialno osnovo za de- kot močan činitelj v širokem si- lo. Prizadevati si je treba za ure- stemu celotnega mehanizma druž- ditev krajevne samouprave in po- bene samouprave. Takšno vlogo sebno uveljaviti krajevne skup- pa je Socialistični zvezi omogo- nosti. čila spremenjena vsebina dela, Posebno konkretne naloge pa je okrepljena ekonomska osnova ko- konferenca nakazala svoji organi-mune, pozitivne spremembe v ce- zaciji. Tako je sprejela zaključek, lotnem gospodarskem sistemu in da mora Socialistična zveza kot sistemu delitve dohodka tako v občinska organizacija vedno bolj gospodarskih organizacijah kot v delati na tem, da se do največje družbenih službah. Poročilo je možne mere razvijejo najširše pozitivno ocenilo prizadevanja za oblike družbene in delavske sa-izgradnjo odnosov na novih na- mouprave. Prizadevati si mora, čelih, pri tem pa tudi kritično da bodo prišle pravice in dolžno-osvrknilo še nekatere pojave lo- sti občanov do polne veljave, kalne partikularistične mentalite- Krajevni odbori SZDL se morajo te po krajevnih organizacijah So- pri svojem delu osamosvojiti in cialistične zveze. se čutiti politično odgovorne za Posebno pozornost je poročilo vse dogajanje na svojem področ-posvetilo močni politični dejav- ju, kar pomeni, da mora Sociali-nosti v zvezi z razpravo o osnut- stična zveza postati najširša poku nove ustave. Razprave o zvez- litična tribuna, kjer bodo občani ni m republiški ustavi se nada- oblikovali svoja napredna stali-lujejo z razpravami o osnutku šča. statuta ajdovske občine, statutov ob zaključku konference so de- v gospodarskih organizacijah in legati izvolili nov občinski odbor krajevnih skupnostih. SZDL, ki je za svojega predsed- Bogato in izčrpno poročilo je nika nato ponovno izvolil Jožeta zajelo vlogo Socialistične zveze Krivca. piranske komune bodo v kratkem razpravljali o družbenem planu za letošnje loto. Plan predvideva letos za 13 '/t večjo realizacijo kot lani. Od tega nosi levji delež kmetijstvo, ki naj bi imelo za 143 ■/. večjo realizacijo kot v lanskem letu, Industrija za 35 •/., trgovina za 32 •/• In komunalna dejavnost za 104 '/• večjo realizacijo. Ob uresničitvi lega plana bi se povečal narodni dohodek za 35 "/. in bi znašal na prebivalca 411 Dlovua tisoč dinarjev, ali na zaposlenega v ¡¡imrii>v piranski komuni milijon 230 tisoč di- J v narjev. Prav tako bi se seveda pove- Investicije v trgovino bi bile 12C ml-fala tudi neto produkt (za 20 V») in »Ionov. Od tega bi podjetje Nanos družbeni proizvod (za 15 •/•). lz Postojne uredilo trgovino v Luciji Posebno skrbno so letos izdelali v ln v Strunjanu ter skladišče v Luci-piranskl komuni plan investicij ln J'- Podjetje Imex Iz Kopra bi uredilo O DS ■m V promet bi Investirala Splošna Investicije v olirtl bodo okrog 20 plovba Piran milijardo 19G milijonov milijonov, v komunalo pa 40 milljo-'"" nov. Negospodarske Investicije so planirali letos v višini milijardo IS milijonov dinarjev. Od tega naj bi porabili za rekonstrukcijo cestc Piran—Križišče—Flcso 20 milijonov, za adapta- mllijonov in za italijanske šole v Luciji 28 in v Sečovljah 40 milijonov. Se negotove pa so investicije za pojača-nje oddajne postaje Radio Koper in za TV pretvornik. Tako bo vseh Investicijskih vlaganj 3 milijarde 938 milijonov, od tega v osnovna sredstva 3 milijarde 885 mlll- nameniii v e'l't ka" f 1 n an č n a'' 'sredstva za v Piranu do l. maja letos velelilagov- čijo" Tartini jeve 'dvorane ' v"'Piranu "24 Jonov ln v obratna 53 milijonov. Viri investicijsko vlaganje. nlco za 40 milijonov, manjše Invcsti- __ _____■ za ta sredstva so različni. Zveza naj V industrijo naj bi investirali 471 clJe pa bi bile še za ureditev trgovine milijonov dinarjev. Od tega bi lnvc- ob P stlral rudnik Sečovlje 37 in pol mili- (CZP Jona ln 10 milijonov za stanovanja, za nekatera adaptacljska dela (Kolo .„ , - , _ y ,, ¿(1 lil OW ICU.UI.II1. » w..i Jiuj milijonov, za vodovod Sečovlje—Pl- bi priSpevaIa milijardo 710 milijonov, Soline Portorož 01 milijonov in 20 mi- niale. Tobak, Tehnobor, Fructus). Ra-Iljonov za stanovanja, Ladjedelnica zpn tega naj bi podjetje Istra-bcnz iz Palacovcm bazenu v Portorožu 300 " "J°»?v. ** elektrifikacijo ^pu^ soi milijo^ okra ^ mN ;p Primorski tisk — 7 miHJonov farccaga 21 milijonov, za kanallzaci- nj£nov ln ObL0 Piran 431 milijonov, nekatera adaptacljska dela (Kolo- jo>. ceste- vodo ln clcktrlko v LuciJ1 Lastna sredstva delovnih kolektivov Kopra imelo cisterno na letališču v Sečovljah, črpalko pri bodoči servisni delavnici v Luciji in v Piranu črpalko za ladje in za čolne. Te investicije bi bile 28 milijonov. V gostinstvo naj bi Investirali letos milijardo 5G0 milijonov dinarjev. Naj- 18 milijonov ln v Portorožu 26 milijo- bodo pri teh investicijah 9G6 milijonov, za trafopostajo v.Flesu 12 in na nov, računajo pa še na prispevek Belem križu 80 milijonov, za nadzida- ObLO Ilrpelje 10 milijonov In bančnih vo otološkega oddelka bolnišnice 12 sredstev v višini 102 milijona. na novo šolo Tiran 259 milijonov in 10 milijonov za stanovanja, tovarna Meliaiiotchnlka iz Izole v obrat bivše Jadranke v Piranu 30 milijonov za poseben obrat za Izdelavo spominkov lz plastične mase, podjetje Fllmservis iz Ljubljane za ureditev dveh snemalnih dvoran v prostorih bivše Jadranke v Piranu 30 . milijonov, podjetje Farmis lz Novega večja Investicija od toga bo za zgra-mesta za razširitev nasadov» v Parcca- dltcv kopališča, bazena in restavracije gu 10 milijonov in podjetje Začimba v Seči, ln sicer 603 milijone. Ce po-Portorož za skladišča v Gradišču 75 goji za najetje kredita pri Jugoban-milijonov. ki ne bodo ugodni, bo letos realizlra- Investlcij v kmetijstvo bo 156 mili- na samo polovica te predvidene lnvc- . i • i_m j j. • i i • ... ,.,> Jonov, s čimer bo Kmetijska zadruga sticljc. V Luciji bo investiral Metro- Vendar pa bi bilo m01*da Umestneje, Cla DI najprej mislili Lucija uredila rastlinjake, Izvedla pol iz Pirana 410 milijonov. Central agro in hidromelioracije, uredila me- iz Portoroža za nov hotel 240 mllijo-hanizacljo, skladišča in stanovanja, nov, hotel Palače v Portorožu 210 ml-mislijo pa tudi na klavnico in na tr- lljonov za zimski bazen in za nadzl- . .... . „ , ... ,. . v. , , govlno. Od tega so namenili stano- davo. Manjša investicija bo za razšl- Svet za solstvo in sindikat pro- kvaliteti in učinku, pouka pa ne vanjski izgradnji ln adaptaciji 30 mi- ritev lokala podjetja Dciikatesa (12 svetnih delavcev v pirahski ko- realizirati po merilih in zahtevah lljonov. milijonov). muni sta v razpravi o ekonom- učnega načrta in šolske reforme, ___—----skih računih šol prišla do sklepa, čeprav je treba priznati, da so da v letošnjem letu ne bi kazalo prav v piranski komuni med pr-da imajo tisti predeli, kjer so uvedli višati teh računov za osebne iz- vimi v republiki uresničili nov sodobnejši način proizvodnje, večji datke, pač pa za materialne stro- sistem delitve dohodka. Kljub te-pridcick z manjšimi stroški in z manj gice. Kajti kljub temp, da je šol- mu pa upajo, da bo letos mogoče tu d? Vos t ale',0 d aso^ pristanku a^m tfd e r ni- stvo dobilo lani za 30 odstotkov marsikaj tega uresničiti ali vsaj zacijo svojih solin. več sredstev kot v predpreteklem začeti z uresničevanjem, kaiti v letošnjem letu pa niso pozabili iet,Ui §e vedno ne morejo prosvet- družbeni sklad za šolstvo ima za-za^njegov^družbcnl'standard. Tako so ni delavci in šolski odbori zago- gotovilo občinskega ljudskega od-predvideli 20 milijonov kot kredite za spodariti na realni osnovi. To se bora, da bo dobil predvideno do-gradnjo družinskih stanovanj. Da bi pravi z druaimi besedami, oseb- tacijo v celoti in še 10 odstotkov f i r^nrlrfttn nlrvi rt nI n »n on 1 ti 11 .. . _ _ .. _ _ IZ RUDNIKA V SEČOVLJAH... Eden glavnih vzrokov, da rudnik v Sečovljah lani ni izpolnil plana, je r -,„ ,,„,, „„,„,„„„:,,,! ,,„ t---------------- --------------- ------- • .........— -- ------- prav gotovo V pomanjkanju delovne !,an ,ystarm ^oviniskoTadrieo nih dohodkov niso mogli dehti po rezerve, ki so jo-lani zadržali, sile. Statistični podatki pravijo, da d0 ustvarili stanovanjsko zadrugo. <= f _ „ . je priliv delovne sile v ta poklic najmanjši, ker vsak išče delo tam; kjer je lažje in zaslužek večji. Vendar kljub temu. da je bilo lani 10 "/• manj delovne sile, je bil fizični obseg proizvodnje večji kot v predpreteklem letu in proizvodni stroški občutno manjši. Zgovorna jo primerjava s sorodnim rudnikom v Raši, kjer jc rudnik znatno večji in modernejc opremljen, vendar so proizvodni stroški v IZ RAZPRAV OBČANOV OB NOVEM STATUTU Tako so že nekateri zbori volivcev in šolski odbori v komuni razpravljali, da bi kazalo napraviti v šolstvu korak naprej in uvesti vsaj za nižje razrede osnovne šole brezplačne učbenike. Zagovorniki tega predloga zatrjujejo, da bi bil to eden pogojev za boljši učni uspeh, ker so učbeniki po- sečovijah nižji. _ Vrsto družbenih problemov v ljanja in razpolaganja s sredstvi leg zvezkov za to največji vzrok, t u^ "po"! j c tfa '"vV' z g r adn j a °s" °k \jub Piranski komuni predstavljajo za družbene službe pa bi moral Obenem številni zagovorniki do-temu izgrajuje z lastnimi sredstvi, ki nekatere specifične lastnosti: pe- določneje spregovoriti novi občin- kazujejo upravičenost tega predloga s predvidenim zvišanjem proizvodnje, z boljšim gospodarjenjem v komuni in s porastom narodnega dohodka na prebivalca. Obenem pa je splošno znano, kako hudo potrebna je Piranu nova osnovna šola. Za sedaj druž- iz investicijskih del Tako so predvi- naseljenost, slabe stanovanjske deli tudi v tekočem letu 37,5 milijona J ' . J jih ustvarja iz tekoče^proizvodnjc m stra struktura prebivalstva, gosta ski statut. NEZAPOSLENE GOSPODINJE rezervna delovna sila v turizmu in gostinstvu razmere, pomanjkljive in zastarele komunalne naprave. Svoj največji odraz najdejo te značilne lastnosti v številnih družbenih dinarjev investicij iz lastnih sredstev. S tem denarjem nameravajo urediti izvozni jašek ln trafopostajo ter modernizirati zlasti notranji transport. S temi prepotrebnimi rekonstrukcijami nameravajo zagotoviti boljšo problemih, ki se kažejo v social-proizvodnjo, tako da bodo lahko raz- nem varstvu, otroški vzgoji, Šol-širill prodajo. Plasirati nameravajo . , ' . . j- L, svoje blago na domačem in na tujem StVU, V kulturi in prosvetl, zdrav- _ _ _ tržišču, upajo, da bodo končno ure- stvu, komunalnih in uslužnostnih nih 1665 žena vendar je še pre- skem odboru zagotavljajo, da na i?maristlv izoif°kaiti nrav3,to^imo^e službah in podobno. Tako pred- cej gospodinj,' ki bi se rade za- to niso pozabili, pač pa da so pri je izkazalo,'danjihov premog ustreza ^tavlja to kompleksno področje poslile. Ena izmed oblik njiho- planiranju zelo previdni. Pravilo, tudi potrebam.tega. velikega, doma- posbbno težavno poglavje v širo- vega zaposlovanja bi bila v go- " " ±~1" ' *" čega potrošnika. _ kem sistemu družbenega uprav- stinstvu. Toda za to je treba naj- zadeva, če gradnjf,V ima delavsko samoupravlja-'lianja in zahteva najširše vklju- prej razbremeniti žene-gospodi- raznih turističnih storitev tudi nje, kjer delavski svet ni samo po- čevanje občanov kot tudi skrb nje domačega dela in preskrbeti realiziran. In to bi bilo sedaj vse- svctovaini organ, ampak ima vse pra- vseh družbeno političnih činite- za njihove otroke varstvo in kakor mnogo važnejše kakor pa vlce ln dolžnosti, kot di du KoieKiiv ,, v^m,,,-!* . 1 -. ijev v komuni. vzgojo za cas, ko so zaposlene. beni plan ne predvideva nove zi-V Piranski komuni je zaposle- dave, vendar na občinskem Ijud- da zidava niti ni tako nemogoča bo predvideni plan v redni proizvodnji. Za reševanje stanovanjskega brezplačni učbeniki. pro- JUZNOATLANTSKA LINIJA . . _ _ _ Vsa ta vprašanja bi bila seve- Ena izmed glavnih nalog stano blema Jc kolektiv letos namenil 10 mi- da veliko manj problematična, če vaniskih skupnosti bi bila nrav lljonov dinarjev kot posojilo za grad- bi imeli dovolj lačnih sredstev družbena sK za otroke druž- Lani Je podjetje sprejelo patronat za kritje vseh potreb. Zal pa je bena prehrana, razvoj servisne nad sečoveijsko osnovno šolo, ki ima potreb vedno več, kot je razpolož- službe za gospodinjstvo in podob- od tega že gmotne koristi. ljivih sredstev, Zato je tem bolj no_ obenem pa bi bilo treba skr- ■ pomembno zrelo in pametno raz- beti za poklicno izobraževanje in ... IN IZ SOLIN deljevanje razpoložljivih sredstev strokovnost te novo zaposlene V PORTOROŽU za družbene službe, to se pravi ženske delovne sile, pa čeprav bi BLED je okrog 8. februarja pri- pravilna presoja organov družbe- bila njihova zaposlitev samo se- plul v Abidjan in bo nato kre- ve^^enfo^ln^obro voljo i^liV hflimveč^Svkllliv^O^hh3 Pa bi ^o nil proti Benetkam, Trstu, Reki. Sevanja svojih problemov, obenem pa bo čimveč pioizvajalcev. O obli- bila dobra rešitev za pomanjka- BOHINJ je okrog 3. februarja od-kaže veliko zainteresiranost za druž- kah zbiranja potrebnih sredstev nje delovne sile v sezonskem času plul proti Genovi, Marseillu, Rio de Janeiru, Santosu, IVIon-tevideu in Buenos Airesu. BOVEC je okrog 14, februarja priplul v Napoli in nato krenil proti Reki. ZELENGORA je okoli 8. februarja odplpla proti Dakarju, Cona-kryju, Takoradi, Temi, Lomeju, Apapi in Port Harcourtu. bene probleme in za dogajanja okrog in 0 načinu trošenja ozir. uprav- za turizem in za gostinstvo, sebe. V načrtu imajo letos velike ln- ; o™»™»™, vesticije. Vložili bodo 01 milijonov lastnih sredstev za nabavo novih strojev, za rekonstrukcijo izparilnlh bazenov, črpalk in sušilnic. Marsikaj bo treba modernizirati, da bo proizvodnja večja ln boljša. Pri tem Jim bo Izdatno pomagal biro za organizacijo dela, ki ga bodo v kratkem imeli v podjetju. Za uvedbo modernizacije je bilo med kolektivom nekaj težav, zlasti pri tistih članih, ki šc ohranjajo staro miselnost družinske proizvodnje, ki Je pri sollnarjih precej vkorenln,jena. Pri podjetju je namreč na plačilnem spisku samo družinski poglavar, v resnici pa jc zaposlena 7. obdelovanjem solinskih polj vsa družina. Ker se to izročilo — In seveda tudi Isti kompleksi — ohranjajo že iz roda v rod, čuti družina to kot nekakšno privatno lastnino in se navadno upira modernizaciji. Toda izračuni kažejo, V dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih bo za ■ vsakogar zanimivo branje »Večerove« zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI«. Naše zanimive knjige lahko kupite po ceni: O ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA (prvi in drugi del skupaj) 300 din O v LABIRINTU VOHUNSTVA (prvi in drugi'del skupaj) 400 din Knjige zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI« lahko kupite dnevno v naši upravi: Maribor, Kopališka 14, od 8. do 12. ure in od 16, do 18. ure. Knjige lahko dobi vsak, ko nakaže protivrednost na naš tekoči račun pri Narodni banki Maribor št. 604-11-1-53 danjlm že dolgo potekla mandatna doba. Cas bi bil, da stanovanjske skupnosti narede prelomnico, da se temeljito reorganizirajo ln da se lotijo tistih družbenih nalog, ki so nekoč narekovale njihovo ustanovitev, Seveda lahko ugotavljamo skladno s slabim razvojem In delovanjem stanovanjskih skupnosti prav tako sla-lotna dejavnost teh skupnosti se od- bo delovanje tistih institucij družbe-vlja preko več alt manj donosnih Bor- nega upravljanja, ki bi se morale raz-visov (in to žal nI samo piranska vijati prav v okviru teh skupnosti, praksal) in zato se stanovanjske skup-- sem sodijo tudi hišni sveti, otroško nosti tudi niso razvile v celoti in ob- varstvo ln drugi krajevni družbeni čani kljub svoji zainteresiranosti in organi. pripravljenosti ne morejo preko njih Tako imn stanovanjska skupnost Pi- Ustanavljanje krajevnih skupnosti — za kar bodo morali dati iniciativo občani po svojih potrebah ln željah — bo nujno potegnilo iz ozke dejavnosti tudi današnje stanovanjske skupnosti v Piranu in Portorožu. Dosedanja ce- urejati problemov svojega osebnega aH družinskega standarda. Krivda za nezadosten razvoj stanovanjskih skupnosti Je tudi v tem, ker občinski ljudski odbor Se nI prenesel nanje nobe ran finančne težave, ker ne more realizirati za več milijonov fakturiranih gradbenih in drugih uslug. Torej ne gre za pomanjkanje finančnih sredstev, ampak ustvarja težavo ne- ne pristojnosti iz komunalnih zadev smotrno gospodarjenje. '^teaaisE:äs aHc?"*. ......... ln socialnega varstva nll otroške vzgor je, Tudi zato stanovanjske skupnosti niso kos svojim nalogam. Na drugi strani pa je res, da se sveti stanovanjske skupnosti še niso pojavili pred zbori volivcev, da bi Novi sveti stanovanjskih skupnosti, ki jih bodo volili volivci, bodo morali uvesti vse tiste organe, preko katerih neposredno upravljajo občani ln usmerjajo delo stanovanjskih skupnosti, tako da bodo usluge in druga de- -i.;, i - '"•'"iOiVaSiCfc» ^. v - »v LINIJA OKOLI SVETA GORANKA je 8. februarja odplu-la z Reke proti Šibeniku in Plo-čam. TRBOVLJE je okoli 8. februarja odplula .iz Beyroutha proti Lat-takiji, Aleksandriji in Port Sudanu. Tramperji BELA KRAJINA je 7. februarja plula mimo Gibraltarja na poti-proti ZDA. BIHAC je okoli 11. februarja priplula iz Splita v Tuapse. DUBROVNIK je okoli 15. februarja priplul v Aden. GORENJSKA je okoli 10. februarja priplula v Beyrouth in okoli 14. februarja v Aleksan-drijo. LJUBLJANA je 7, februarja od-, plula iz Tuapse proti Jugoslaviji. MARTIN KRPAN je okoli 9. februarja priplul na Reko. PIRAN je okoli 8. februarja od-plul iz NewYorka proti Jugoslaviji, POHORJE je okoli 10, februarja priplula z Reke v Tuapse. ROG je okrog 10. februarja priplula v Gibraltar, SMRT POD TOVORNJAKOM V sredo, 6. februarja popoldne, v je pritekel s stranske poti na glavno cesto nad Portorožem 33-letni Davorin Pegan iz Kam-♦'i polina pri Portorožu, uslužben pa " "* v Luki Koper, in se vrgel pod Ljudje pravijo: Take zime in toliko snega pa nI bilo v teli krajih že sto dvajset let. Drugi se s tem ne strinjajo, kolesa tovorniaka 7'iraHi hiiHih Pravijo: Ze sedemdeset let ga ni bilo toliko! Skratka, vsekakor bo 3. februar 19G3 dobil v krajevni kroniki posebno ,,axi. 'ju • I , Ilua"f TOdlli'1 obračun^svoiegrdelV'ln'"tudi j°avnosT namTnjene"""de"janBkemu iz- mesto in že zdaj ga imenujejo dogodek stoletja. Toda ne samo, da Je zapadlo sorazmerno veliko snega za to kraje, Je kmalu po nesreči nlk» že izvolili novfh svetov stano- boljšanju življenjskega standarda tudi držal sc Je več kot teden dni. Fotografija, ki Jo vidite. Je posneta teden dni po »dnevu stoletja., mediteranske "mrl. Komisija je Ugotovila, da je ^^ sSpnost?, čeprav je dose- ljudi. Lučana pri btrunjanu pa še vedno pokriva snežna odeja. Pač nenavaden pogledi pokojnik šel prostovoljno V smrt, KOPER — 15. FEBRUARJA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. 8 V eni izmed ozkih piran- je tovariš Kuhta v veliki skih ulic je pred kratkim zadregi, ker ne more vsem odprl svojo delavnico moj- ustreči. S svojimi rokami, z ster JOŽE KUHTA, ki edi- nožem in s ' steklenim pa- ni v Jugoslaviji izdeluje pirjem lahko izdela največ piščalke za fagote in jezič- 500 komadov na mesec, pro- ke za vse klarinete in sak- dal pa bi lahko veliko več, sofone. Ta drobni »potrošni V celoti je do zdaj izdelal material« za instrumente že okrog sto tisoč piščalk sicer uvažamo za drage de- in jezičkov, ki so romali vse vize. tja do Skopja, preko Ljub- Zgodba mojstra Kuhte Ijane, Zagreba in Beograda, sega precej let nazaj. Leta Zdaj je tovariš Kuhta v 1947 je prišel v Portorož pokoju in ker je pred dve- kot vojaški glasbenik. Ime- nvi mesecema dobil lokal in dovoljenje, je začel spet z delom po večletni prekinitvi. Čeprav je pri svojem delu izredno spreten in pravi strokovnjak — kvaliteta njegovih izdelkov je splošno priznana — ne bo mogel zadovoljiti vseh potreb in povpraševanj in tako bo morala skupnost še vedno plačevati drage devize za uvoz. Toda mojster Kuhta ima načrte, kako bi nekatere faze svojega dela mehaniziral. potreboval pa bi tudi nekaj strojev. Toda za vse to nima potrebnih sredstev. Kljub temu pa je prepričan. da bo že s sedanjim načinom lahko dokazal, da je njegovo delo uspešno in potrebno. Lovska družina »Črna jama« v Postojni se v tem hudem mrazu, ki Je zajel naše kraje, trudi, da bi čim bolj pomagata divjadi. Akcijam, ki jih je organizirala, smo se pridružili iudi taborniki odreda »Kraških vlliarnikovj, prevsem pa sc je izkazal vod »Kraških borov«, ki sc je teh akcij udeležil v več skupinah. Divjadi smo pomagali tako, da smo podrli smreke, na katerih je rasel polparazit — bela omcla. ki je divjadi priljubljena jed. Lovci so že vnaprej poiskali mesla, kjer je bilo največ sledi in kjer se torej divjati najbolj zadržuje. 1'u smo potem izbrali število smrek, ki so imele največ bele omcle In jih z motorno žago podrli. Tako je divjad lahko prišla do hrane, ki je bila prej visoko v vrhovih smrek. Poleg tega pa smo v jasli nesli tudi seno In kostanj in sicer tja, kjer ni bilo smrek. To delo sc je odvijalo po v naprej določenem programu, ki so ga določili lovci, ker bi sicer ne mogli obiti tako velikega predela, kot pripada lovski družini. Akcije so bile ob vsakem vremenu, saj Je divjad prav v slabem vremenu najbolj potrebna pomoči. Vod »Kraških borov«, ki ga sestavljajo študentje, Je eden najmlajših vodov postojnskih tabornikov. Vod je brez druge iniciative sam priskočil na pomoč lovcem in s tem pokazal voljo in skrb za našo lepo naravo, katere velika lepota Jc divjad. S tem Je lahko vzgled vsem ostalim tabornikom. BOW Q| mameaH " - , nMv WS9 WBï'yr'W ■ si» mm*- ^mmëmmmm^ m If A . I vT'. . Taborniki skupine »Kraških borov« iz Postojne, ki so pomagali lovccm pri delu ¡Mojster JOŽE KUHTA pri delu v svoji novi delavnici v Piranu Turisti in drugI potniki, ki so za zabavo ali po opravkih potovali v Savudrijo in nato naprej v Umag proti Novigradu, Mirni, Poreču in Vrsarju, prav dobro vedo, kako lepi so ti kraji ob morju. 2al pa tudi prav dob\'o vedo, kako grozno razdrta in slaba je' cesta, ki ob morju pelje skozi te kraje. Ponekje strašno kamenje — pravimo, da zemlja kaže svoja rebra. V glavnem pa prahu za ped na debelo ali blata prav li so slabe instrumente, ki jim je vedno nekaj manjkalo. Najteže je bilo za piščalke in za jezičke, ki so jih kupovali v Trstu, ko so tam enkrat tedensko snemali za tržaški radio. Takrat je prišel tovariš Kuhta na misel, da bi iz istrske trstike lahko sam izdelal te prepot-rebne dele. Vendar ga je veljalo štiri leta trdega dela in preizkušanja, preden je uspel. Sam si je izdelal orodje in preproste pripomočke, s katerimi oblikuje svoje piščalke in jezičke. Njegovo glavno orodje pa je roka. Od tistega časa. ko je izdelal prve jezičke zase in za svoje tovariše v vojaškem orkestru, je minilo precej časa. Danes ga poznajo po vsej .Jugoslaviji in že od leta 1956 v Piran kar dežujejo naročila. Vendar De Gaulle io vremensko poročilo HUJŠE OD SKYBOLD? Angleški satirik madžarskega rodu G: Mikesh je pred kratkim dejal tole: »Angležem ni potrebna niti raketa ,Skybold' niti kakršnokoli drugo zastrašujoče orožje. 2e desetletja ima vsaka hiša v Veliki Britaniji najbolj učinkovito sredstvo za ustrahovanje — angleško hrano.« IGRALCI IN »IGRALCI« »Italija je polna igralcev. Najslabše med njimi gledamo na filmskih platnih,« je pred kratkim dejal Vitto-rio de Sica. Burja okoli poloma bruseljske konference se še ni polegla. Politiki in novinarji ugibajo, od kod tolikšna nenaklonjenost »velikega Charla« do Velike Britanije. Pred kratkim je posvetil ilustrirani list Paris Match obširen članek političnim vizijam Charla de RAZBOJNIK S SLABIMI ŽIVCI Roy Lane se je priklatil v eno izmed bank v Ata-lanti (država Georgija, ZDA), izvlekel revolver in nagnal vse uradnike in vse stranke v kot prostora, nato pa pozval blagajnika, naj mu spravi v vrečo ves denar iz blagajne. Potem je padel razbojnik v nezavest. Ko je prišla v banko policija, je bil Roy Läne že zvezan. IDEALNA JESTVINA ZA KINO Richard Star je osnoval v San Franciscu svojevrstno društvo, ki naj bi preučevalo hrano, ki bi »med žvečenjem ne povzročala šuma«. Dcuštvo se je lotilo dela z vso resnostjo in začelo tudi znanstveno preučevati vse šume, ki nastajajo v kino dvoranah med predvajanjem filmov. Kot najboljša stvar, ki jo lahko jeste v kinu brez šuma, priporoča društvo — rozine. Gaulla. Kakor trdi ta revi-ob je v spomin generala de Gaulla globoko vrezalo vremensko poročilo, ki je izšlo pred mnogimi leti y nekem londonskem-- časopisu in ki najbolje govori o, naduti otočanski miselnosti Angležev. Meteorološko poročilo je bilo takšno: »Včeraj je zelo gosta megla blokirala Kanal: Kontinent je bil povsem izoliran.« toliko v deževnem vremenu. Zato so se avtomobilisti raje ogibali tistih nesrečnih- 45 km ceste, čeprav je bila kljub temu dokaj frekventirana,-ker po njej vozijo tudi težka vozila. Prednosti te ceste pa so očitne: krajša je In vodi po mnogo lepši okolici skozi naselja, kjer bi lahko povsod razvijali tu--.-j-- STROKOVNA DIAGNOZA Živinorejec iz okolice angleškega mesta Norfolka je opazil, da ena izmed kokoši, ne je in da ji odpada perje. Možakar se je zbal, da je utegnila kokoš napasti kokošja kuga. Zavil ji je vrat in jo poslal na pregled veterinarskemu laboratoriju. Priložil ji je pismo, v katerem je veterinarje prosil, naj mu odgovore, kaj je bilo krivo, da je kokoš poginila. Čez nekaj dni je dobil živinorejec odgovor. V njem je pisalo: »Vaša kokoš je poginila zaradi tega, ker ji je nekdo zlomil tilnik.« R I Ž À N K A 1 15 1 3 4 5 S 7 I.J U 10 II 12 13 14 W 2-3 19 16 17 13 2U 21 22 ::f: M 24 25 [1 27 31 28 Sft 29 w 30 32 33 31 35 36 m 43 37. 38 39 # 40 41 •12 ■H * 45 46 47 51 48 -tÎT- 40 50 1 LL rizem. Tega se zavedajo iudi v puljskem okraju in bo zalo cestno podjetje iz Pulja cesto v vsej dolžini asfaltiralo. . Sredstva imajo že zagotovljena, Stroški so preračunani na 210 milijonov dinarjev. Od tega bosta prispevali občini Umag in Poreč po 35 milijonov, občina Novigrad 15 milijonov. ustanova »Put« iz Pulja 20 milijonov, preostalih sto milijonov pa republika Hrvatska. Cesta bo peljala čez novi most na Mirni. Ko bo gotova in bodo po novem asfaltu br-zell prvi avtomobili, kar bo že v prihodnji turistični sezoni, bo predstavljala temelj bodočega razvoja motoriziranega in vsega turizma na zahodni obali Hrvatske Istre. Justi Vnuk BRADA ZA MORNARJE Švedsko obrambno ministrstvo je priporočilo vsem pripadnikom mornarice, naj si puste rasti brade. Po znanstvenih preučevanjih so namreč dognali, da brada ovira gibanje zraka in predstavlja tako zapreko proti vlagi in mrazu. Vodoravno: 1. tanki kositrni lističi, ki Služijo za zavijanje hrane, R. bicikllst, 15. značaj, nrav, 17. načrtni postopek, 13. glavno mesto Saudove Arabije, 19. bivši avstrijski državni kancler idr. Julius), 21. polotok med Sueškim in Arabskim zalivom, 22. začetnici najvišje gore Britanskega polotoka, 23. ime skladatelja Kozine, 25. južnoameriška tovorna žival, 25. televizijski zaslon, 29. teniški rekvizit, SI. redni dohodek iz naložene glavnice, 33. enota za glasnost zvoka, 35. črna ptica, 37. slovenski skladatelj (Slavko), 40. veznik, -12.' razglas, ki se naglo širi, 44. naš voditelj, 45. eksplozivno telo, 47, tek do jedi, 49, pomenek, 51. znameniti avstrijski dirigent (Herbert von), 52. hitrost. Navpično: 1. briga, 2. francoski pozilivist in umetnostni zgodovinar iz minulega stoletja (Hippolyte). 3. predujem, 4. predlog, 5. pritok Kante v Rusiji, 6. obalno mestece v italijanski pokrajini Apuliji, 7, naslovni junak znane Shakespearove tragedije, 9. znamka težkih italijanskih kamionov, 10. gradbeni material, 11. brezbarven plin osladnega okusa, 12. večje skladlje za klavir ali harmonij, 13. ime poljskega pesnika Mlckiewi-cza, 14, brezpravni krščanski pori-ložniki v nekdanji Turčiji, 16. paradiž, 20. nočno zabavišče v velikih mestih, 23. gorat otok v Irskem morju, 24, obolenje ledvic, 27. ognjeniško žrelo, 28. ime slavne sopranistke Tebaldi, 30. vojaška odeja, 32. nemški filozof in filolog (Georg), 34. legendarni kralj na Pogled na koprsko pristanišče v prvih februarskih dneh, ko je zapadel sneg in nenavadno močno pobelil morsko obalo in pomole PIRAN: 15. februarja sovjetski barvni film DEKLIŠKA LETA; 16. februarja italijanski glasbeni film ŠKANDAL ZA KULISAMI; 17, in 13. februarja francoski film KDO STE VI. MISTER SORGE; 19. in 20. februarja nemški film GRAŠČINA STRAHOV: 21. februarja sovjetski film POSLANSTVO LEONA GAROSA. PORTOROŽ: 15. februarja ameriški film HREPENENJE ZA MOŠKIM; 16. februarja francoski film KDO STE VI, MISTER SORGE; 17. februarja nemški film GRAŠČINA STRAHU; 19. februarja nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SIRDINGA: 20. februarja sovjetski film POSLANSTVO LEONA GAROSA. SEČOVLJE: 16. februarja ameriški film HREPENENJE ZA MO-. SKIM; 17. februarja sovjetski barvni film DEKLIŠKA LETA; 19. februarja francoski film KDO STE VI, MISTER SORGE; 21. februarja nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SIRDINGA. POSTOJNA: 15. februarja jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI; 16. in 17, februarja francoski film'SVETNIK VODI PLES; 19. in 20. februarja jugoslovanski CS film PREKOSTEVILNA; 21. februarja angleški barvni CS film OBTOŽENI STE, OSKAR VIL. PRESTRANEK: 17. februarja ameriški barvni film MASCEVALEC. KOPER; 15. februarja italijanski film VSE V ROK SLUŽBE; 16. in 17. februarja angleški barvni film NUNA; 18. in 19. februarja jugoslovanski VV film ZVIZG OB OSMIH; 20. februarja ameriški barvni CS film GRADIČ PEYTON; 21. februarja nemški barvni film ČRNI BLISK. ŠKOFIJE: IS. februarja angleški film JEZ NA. PACIFIKU, 17, februarja jugoslov. film ZVIZG OB OSMIH; 19. februarja ameriški barvni vista vision film ZI-. VIM ZA TEBE; 21. februarja ameriški barvni CS. film GRADIČ PEYTON. IZOLA: 15. februarja angleški barvni film NUNA; 16. in 17. februarja ameriški barvni CS film ŽIVIM ZA TEBE; 18. in 19, februarja ameriški barvni CS film GRADIČ PEYTON: 20. in 21. februarja jugoslovanski VV film ZVIZG OB OSMIH. . Kreti, 35. kompozicija vagonov, 3 poljski1 pridelek, 38. železnišli proga, 39. zemeljski plin, 41. d. stopala, 43. kratka palica z debi lejšim koncem, 45, tonovski načii 43. kemični znak za tantal, 50. z: četnici italijanskega borca za svi bodo. REŠITEV PREJŠNJE KRlZA.VK Vodoravno: I. Aškerc, 7. arm; da, 13. bolnica, 15. stearin, 16. At; na, 17. tor, 19. kraja, 20. nota, 2 Tosca, 23. Stol, 2-1, or, 25. Molier 27, Ni, 2D. gala, -r, 30. trma, 33. si; dilo, 36. dlnamit, 39. kabinet, 1 okarina, 41. Irig, 42. torbe, 44. J den, 45. Tine, 46, antal, 47, tis R R 0 I 0 NEDELJA, 17. februarja: 8,40 Domače viže za prijetno ra položenje — 9.00 Naša reportaž »Mladina in VII, kongres« — S, Poje vokalni oktet Iz Pirana p, Mirana Hasla — 9,30 Zabavni zv ki — 13,30 Sosedni kraji in ljud — 14.00 Glasba po željah — 15, Poročila — 15,10 Zabavna glasb vmes reklame — 35,15 Nedeljsl popoldne domačih pesmi in mel dij. PONEDELJEK, lit. februarja: 13,40 Operni koncert — 14,30 Z bavni mozaik — 15,15 Z abavr glasba, vmes reklame — 15,30 SI venske narodne. TOREK, 19. februarja: 13,40 V rllmu z orkestri in ansan bli — 14,00 Paleta zabavnih pope\ — 14.30 Sola in življenje — 14. Pojeta otroški in mladinski zbi iz Divače in Dekanov — 15,10 Z bavna glasba, vmes reklame 15,30 Igrajo in pojo »Beneški fan je«. SREDA, 20. februarja: 13,40 Mala prodajalna plošč — 14, S pesmijo po domovini — 14,30 ; oddih in razvedrilo igrajo In po Billy May, Anita O'Day, Georj Shearing, Gay Lords in Hem Mancini — 15,15 Zabävna glasb vmes reklame — 15,30 Pojo Fant na vasi. ČETRTEK, 21. februarja: 13.40 Melodije za klavir in goda — igra orkester Roger William — 14,00 Glasba po željah — 14, Melodije za prijetno popoldne 15,15 Zabavna glasba, vmes reki me — 15,30 Slovenske narodne p smi. PETEK, 22. februarja: 13,40 Nikola Hercigonja: Dve sat lični pesmi — Ubald Vrabec: Pui — izvajajo basista Branko Birni; ki in Danilo Merlak, zbor in ork; ster RTV Ljubljana ter orkesti Beograjske filharmonije p. v. Di šana Skovrana in Rada Simon tija — 14,30 Zabavni mozaik —14, Dunajski potpuri — 15,15 Zabavi glasba, vmes reklame — 15,30 Di mače aktualnosti — 15,40 Glasber medigra. ■ — Ne samo da mi ja lagal o velikosti svoje jahte, marveč me je celo prlsilil, da sem morala veslati: Lev Sejnin: 2B VOHUNSKA ZGODBA IZ n. SVETOVNE VOJNE Poljske intendanture so brez godrnjanja izdajale »skrivne buteljke, čeprav se je načelnik še prejšnjega dne zaklinjal »pri sivih laseh stare mame in pri svetem spominu na ranjkega dedka«, da ni v njegovi zalogi o vinu ne duha ne sluha. Z eno besedo — od njih so se poslavljali po rusko — prisrčno, toplo in iskreno. Na enem izmed takšnih banketov je sedel poleg Natalije Mi-hajlovne mlad poročnik velikih oči. V Nataliji Mi'najlovni so že med koncertom zbudile pozornost njegov mlad obraz in skoraj otroške oči. Poročnik je bil bolj kakor drugi navdušen nad petjem, močneje od drugih je ploskal in glasneje klical »bravo« in »bis«. Kazal je vse znake nenadne zaljubljenosti. Med banketom si je Lenja — tako je bilo ime mlademu poročniku — utrl pot do sedeža poleg mlade pevke. Zardela od vina in uspeha je Natalija Mihajlovna odkrito koketirala z »ljubkim dečkom«, kakor jc v mislih krstila poročnika. Žuborel je običajen razgovor o vojni, o zahrbtnosti sovražnika, o napadih, o nočnih bojih. Lenja je bil pijan od vina in še bolj od bližine mlade in lepe ženske. Pripovedovati ji je pričel o »vojnih epizodah« in pri tem zahajal v tisti bahaški ton, s katerim želijo mladi ljudje obrniti nase pozornost in podčrtati pomen svoje osebnosti. »Tako je to!« je govoril. »Dogajajo sc stvari, ki jih je težko opisati. Seveda, tole je vojna tajna, vendar vam bom zaupno povedal: sedaj imamo nenavadno presenečenje za sovražnika, izredne topove, pravijo jim L-12.« »Moj bog, kako je to zanimivo!« je rekla Nataša in kdo ve zakaj so ji po hrbtu zagomazeli mravljinci. »Kako čuden naziv — L-12. To ime ima top gotovo po konstruktorjevem imenu, mar nc?« »Da,« ji je odvrnil Lenja, »konstruktorjevo ime je Lcontjev. To vam je fant od fare... Venomer je na bojnem položaju... Sam preračunava elemente za streljanje. Seveda, to je vojaška skrivnost, vendar...« »Ljubi dečko,« mu je z očarljivim, nasmeškom dejala Nataša, »kakšna tajnost pa naj bi bilo to za mene, saj z Leontjevom, Koljo Leontjevom, sva zelo dobra znanca. Nameravam ga celo obiskati. Je daleč od tukaj?« »Kakih trideset kilometrov,« je odvrnil Lenja. »Tam je vas Boljšije Kresti, tamkaj je naše poveljstvo. Vendar...« »Mislila sem, da je bliže,« ga je prekinila Natalija Mihajlovna, »no nič zato, sc bova videla pa v Moskvi: Kol,ia Leontjev je dejal, da se bo kmalu vrnil. Lenja, bi hoteli biti tako prijazni in bi mi dali tistole sardino. Veste, imela sem znanca, ki mu je bilo ime prav tako Lenja kakor vam. Vi boste moj, L-2,« Lenja se je čutil polaskanega, se nagnil naprej in vzel sardino. Natalija Mihajlovna jo je pojedla, popila kozarec vina in spremenila temo razgovora. Banket se je bližal kraju. Umetniki so jeli vstajati in še zahvaljevati gostiteljem za topel sprejem, gostitelji pa so sc zahvaljevali umetnikom za veselje, ki so jim ga bili pripravili. Mahoma se je Natalija Mihajlovna dvignila, in se z vzdihom zgrabila za srce. »Kaj pa je z vami?« je kriknilo nekaj oficirjev in jo prestreglo. »Slabo mi je...« je dejala s slabotnim glasom, »pojedla sem sardino in... Zastrupila sem se s temi konservami...« Umetniki in oficirji so jo obkrožili in jeli predlagati razna sredstva. Nekdo je poslal po zdravnika. Natalijo Mihajlovno so prenesli v zemljanko in jo tam položili na posteljo. Bilo je očitno, da se je zastrupila. Neprestano je stokala in jih prosila samo eno: naj jo čim prej pošljejo v Moskvo, kjer ima strica, profesorja Vengerova, ki dela v inštitutu Sklifosovskega. Zdravnik je pregledal bolnico in dejal, da bi .jI potovanje ne škodovalo. Ccz eno uro so jo naložili na sanitetno letalo in jo poslali v Moskvo. Komaj se je letalo odlepilo od tal, se je Natalija Mihajlovna nasmehnila sama sebi. Vso Storijo z zastrupljenjem si je dobro izmislila. Hotela se jc le čimprej vrniti v Moskvo, tla bi Marijo Sergejevno obvestila o tem, kje biva Leontjev. Izpolnila je. svojo zadnjo nalogo. Naslednjega jutra jc Berlin javil s šifrirano brzojavko štabu fronte in gospodu von Kraschkeju, da je inženir Leontjev na N-skem odseku fronte, v vasi Boljšije Kresti »Spcclalist za rusko dušo« Svoje dni so imeli gospoda Petronesca v nemški protiobvešči valni službi za strokovnjaka o slovanskih vprašanjih. Preteklost gospoda Pctronesca (njegovo pravo ime je bi Kralt, vendar je v svojem življenju spremenil žc toliko imen i priimkov, da že sam ni več vedel, katero ime je pravo) jc bi težka. Preživel je življenje poklicncga vohuna, ki je cesto prav naglici spreminjal svoja imena, svojo zunanjost, državljanstvo i mesta bivanja. Imel je najbolj pisana poznanstva in najbolj čudi zveze. Zaradi nekaj »žntahtnih poslov« so ga bili tudi za pet 1 zamehurili. Opravljal je najbolj nenavadne poklice. V svojem žh Ijenju je bil Petronescu geometer, šofer, artist v cirkusu, trgove protestantski pastor, trgovski potnik, lastnik kavarne, prekupčev; lec z živino, nekoč pa celo čuvaj mestnega pokopališča. Kljub vsemu pa je Petronescu ostal sodelavec nemške obvešči valne službe in je veljal med vojno za specialista za rusko dušo. Ko je živel sedaj v Sofiji in se bavil z novim delom, je Pctn nescu vendarle zelo pozorno spremljal dogodke v Ankari. Dobi je vedel, da njegova usoda v mnogočem zavisi tudi od razpleta ar karske zadeve. Sprva je šlo vse kot po maslu. Pappen se jc sprehajal tak kakor so se bili dogovorili, atentator je skočil nanj in dvakr: ustrelil. Prvikrat je ustrelil mimo njega, potem pa v paket, ki ga ; držal v rokah. Bomba je eksplodirala in ga raztrgala na drobn kosce. Pappen je pravočasno, precizno in slikovito padel v neza vest, potem se je še bolj učinkovito ovedel in jel pripovcclova tisto o »božji volji« in o tistih iz sovjetske ambasade. Šc istega dn je na vrat na nos pritekel k njemu turški zunanji minister Sani džoglu in izrazil nemškemu veleposlaniku svoje »sožalje«. Gospo ambasador je to priložnost seveda izrabil za to, da bi turške oblas opozoril, češ da so nebudne, saj se jc to zločinsko dejanje na nemškim ambasadorjem zgodilo sredi belega dne. Von Pappen j dal_ Turkom vedeti, da je premalo, če Turki izražajo samo svoj »sozalje«, marveč da bi morali tudi resno preučiti možnosti o pre trganju diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in ji napovedal vojno. Naslednjega dne so se pogajanja nadaljevala. Ugotoviti iden titeto atentatorja je bilo nemogoče, ker ni razen nekaj razcefranil ostankov koze m spodnje Čeljusti od njega ničesar ostalo. Turšk preiskovalni organi so si na vse kriplje prizadevali, da bi odkril zaroto, vendar zaman. Tako je von Pappen sam predložil gospod) ¡»aradzoglu pomoč pri razjasnitvi tega zločina t r ixAVtrahtt ony^lfÇ'it 'M'-f-?. tf^&Srçf. rA&PZt't;. ZfciZZi