11®. štev.
V Ljubljani, sreda 7. maja 1919.
v©J]a v Ljubljani
in po posti:
'«i$ 1«U>	.	K	84-
i«t«S ,	.	„	42 —
i*fo	„	2i—
** ume* .	•	„	7—
inozemstvo:
** tvfct i«t« ssyr«1 K 95*— „ 50—
» *«•-»—
, ** Isža „ ** tvtrf	„
^ «» 1UI**»3 ,,
Današnja številka obsega ki strani.
II. leto.
K* sil*meno nurofibe hm j.p?HJatvi* denarja so as moremo emirat!-
Sarožuiki naj pogiljsj« snroCntuo tut imkimilot.
Oglasi sc računajo po po-;sn«m prostoru In gi-* • m visok ter 45 mas ; prostor aa eakrsi •-/jur,	'»	večkrat	pop«	n
w.
%
*<iH'
fe*®aSštvo je tss Starem trst« Star. 19. Telefon Sfer. £80, Kpravaižtro Je ita Marijinem trs* &-j --- Štet. 8. Telefon Štev. 44.	===?
dan 2jixtre;j.
FonasneMia številk« velja 40 Tičarjev..
fprtte|j«u 'glede imtn,t»r i. str. m niijj pri« to*i 'tu odffover dopisnioa ali fiBamka. — Jdoplsi aaj E8 fraakirajo, — liakepisl so ne vračajo.
Slovenski Korotan podjarmljen.
Pliberk in Železna kaplja izgubljena.
Italij. zahteve glede slovenskih pokrajin.
Kdo je kriv?
Italijanski delegati so se vrnili v Pariz. Invazija madžarskih Židov v Jugoslavijo.
Ljubljanski dopisni urad objavlja n&stopni odgovor predsednika deželne Wade za Slovenijo drja. Janka Brejca na odprto vprašanje, katero je bil na Predsednika naslovil poverjenik Albin Hrepeluh z dne 5. maja: Čudno je, da 86 krivec koroške nesreče išče doma, namesto da bi se iskal tam, kjer je, Pn sovražniku, ki je napadal začetkom
h,nu*ria» ki je po sklenjenem premirju
..Jj Prenehanja z vsakdanjim celo njlerijskim ognjem nadaljeval napade ^ naše čete, ki je vso Koroško mobiliziral zoper nas, ki so mu na pomoč Prišle tudi čete iz Tirolske, iz Solno-Sr«ške, z Dunaja in iz Gradca in ki 1«, potem ko je bil zbran, z vsemi silami udaril na nas in nas tudi res Potisnil nazaj. Že potek dogodkov taže, da tu o kaki drugi „krivdi“ ne ^ore biti govora, nego da smo bili v°jaško pač preslabi, da bi tak naval ^držali. Jasno mora pač biti vsakomur, da niti dežeina vlada, niti kak pjc-n član ne more biti odgovoren za Vojaški neuspeh ' na Koroškem, ker danes pač že vsakdo ve, da z vojaštvom ne razpolagajo niti deželna }’lad-3, niti posamezni njeni člani. Vojaštvo je od deželne vlade neodvisno, r<e sprejema od nje niti ukazov, niti prepovedi. Tudi nima deželna vlada nobene ingerence na vojaške dispozicije in ni odgovorna za to, da je bila koroška meja v primeri z večkratno nemško premočjo preslabo zavarovana, kakor bi ne bila njena zasluga, če bi nji nemški naval vojaško odbit. Kri-^no in nespametno je tedaj, iskati "Krivcev" v krogih deželne vlade in ;3*but-jati javnost s sumničenjem, ko-je§a neopravičenost vsak otrok lahko sprevidi. Deželna vlada ima glede na K°roŠke dogodke le še to pripomniti, °a je že skozi več mesecev vsled ne-
prestanih prošenj in ap ’ov iz Koroške prosila centralno vlado in voj. oblasti, naj storijo konec trpljenju koroških Slovencev. Te prošnje je zastopala povsodi in se v tem oziru lahko sklicuje na tozadevne razprave celokupne deželne vlade. — O kakem dogovoru med koroško vlado in italijansko okupacijsko oblastjo mi pa ni ničesar znanega.
* *
Koruptne strankarske razmere so povzročile takoj prve dni po državnem prevratu, da se naš politični in vojaški položaj ni mogel konsolidirati v našo narodno in državno korist. Tedaj ni bilo vzroka izgovarjati se na vojaško oblast, ker je Imela Narodna vlada v Ljubljani posebno poverjeništvo za narodno obrambo. Tedaj bi lahko in brez krvi zasedli naš slovenski Korotan, kjer je bilo v vojaških skladiščih bivše avstroogrske armade posebno v Beljaku iu Celovcu toliko živeža, da bi se moglo brez skrbi prehraniti vojaštvo in civilno prebivalstvo. Odgovornosti tedanje ljubljanske vlade ne izbriše nobena uradna” izjava sedanjih vladnih krogov.
Prav je, da se preišče, kdo je vzrok zadnje ponesrečene akcije na Koroškem. Preiskati se pa tudi mora, kdo je kriv, da se ni zasedla sloven. Koroška takoj po prevratu novembra lanskega leta.
Spoznanje ie prvi korak k po-boljšanju, pravijo. Spoznali ste torej, da je Vaša politika napram slovenski Koroški bila od vsega začetka zgrešena. Skrajni čas je, da krenete na druga pota. Naša protiakcija mora biti smotrena in radikalna. Polovičarstvo, omahovanje, neodločnost ne dosežejo uspehov, temveč le pogubo. Vzgledov nam ni treba navajati. — Edluo-le odločnost in pogum nas moreta rešiti tn odvešiti.
Ekonomična Srbija do katastrofe 1. 1915.
Po podatkih Koste Stojanoviča, bivšega ministra za trgovino.
Srbija je dežela, polna prirodnega bogastva, neizčrpanih rudnikov, pridnih in spretnih prebivalcev, kar je prvi predpogoj za velik in hiter razvoj blagostanja. Industrija, ki se bo ra-pidno razvila na njenem teritoriju, bo odškodovala prebivalce in deželo za vse prestane muke. Ker v splošnem poznamo srbske gospodarske razmere šc premalo, se mi zdi potrebno, podati tu nekaj statistike, ki se tiče dobe pred I. 1915.
Gospodarski položaj Srbije bomo presojali v treh perijodah. 1. pred balkansko vojno, 2. od L 1912—13 do izbruha svetovne vojne in katastrofe l. 1915 in 3. od katastrofe do danes.
Po podatkih bivšega trgovskega ministra Koste Stojanoviča bi bilo na-lodno premoženje Srbije pred 1. 1912 približno sledeče:
Vrednote	Kapital vi miljonih frs |	'Letni btto dohodki' v mili. frs
Obdelana zemlja	2,000	700
Živina . . .	100	200
Rokodelstvo .	-10	20
Industrija . .	250	60
Trgovina in kreditni zavodi	250	100
Premičnine in		|
nepremičnine,		l
mesta in trav-	!	| I -
niki . . . .	: 2,6oo	i 20S
(iozdovi . .	j 400	ij 100
Železniae, bro-	||	It
darstvo, ceste	500	50
Drž. in ekono-		
mične naprave	100	00
Pašniki . . .	100	li 10
Skupaj .• .	1| 6.6-10 m. frs	|| 1.508 m. frs
Če prištejemo temu še orožje in druga sredstva narodne brambe, je znašalo vse premoženje 7—8 milijard
frankov z letnimi dohodki 1700 milij. frankov btto, torej 20 odst. Uprava države in avtonomnih občin je stala letno 1500 milijonov frankov, 10 odst. produkcije cele dežele. Srbija je štela takrat 700.000 delavnih državljanov, od katerih jih je bilo zaposlenih 100 tisoč pri državni in občinski upravi, v kreditnih za vodili itd. Produktivno silo je tedaj ceniti na 7 milijard frankov, če se pri tem računa produktivna sila družinskega očeta na 10.000 frs. Dohodki iz dela vseh teh ljudi značijo 1400 milijonov frankov, t. j. ca. 20%.
Do leta 1912/13 je merila Srbija 48.000 km2 površine s tremi milijoni prebivalcev. Od teh se jih je pečalo 90% s poljedelstvom in ostalih 10,% 7. drugimi posli, trgovino ter industrijo. Srbija je bila tedaj eminentno agrarna država. Tudi pri njej.je opaziti normalni razvoj proti industrializaciji dežele.
Veleposestnikov v Srbiji niti ne poznajo, 55 % vsega polja je bilo last malih posestnikov a o ha, 27 % last posestnikov od 5 — 10 % ha, 14% last onih, ki so posedovali 20% ha in samo 4% vsega polja je bilo v rokah posestnikov nad 20 ha. Vsi ti posestniki so bili večinoma člani raznih zadrug in kmetijskih družb. Že l. 1910 je bilo zadružništvo tnočno razvito. V Srbiji so šteli takrat 915 različnih organizacij, posojilnic, kreditnih zavodov, strokovnih agrarnih organizacij, zavodov za nakup kmetijskega orodja itd. Te organizacije so štele takrat že 34.000 članov, posestnikov in družinskih očetov. Glavna naloga teh zavodov je bila, pomagati kmetu pri nakupu zemlje in dvigniti kmetijstvo na višjo stopnjo ter ga naučiti racijoneinega izkoriščanja zemlje.
Od cele površine takratne Srbije je bilo 20 000 km2 v privatni lasti. Bila so to skoro sama obdelana polja ;
^MHte Flammarion — B. Borko
Minuli svet.
(Iz *Rčves čtoličs1').
Nimam naivne domneve, skrivnost.
da sem hočemo
^kril veliko skrivnost. Ko Peskati nerazrešljive uganke večnosti 11 neskončnosti, smo približno v .!!akem položaju kot mravlje, ki bi 'J hotele sestaviti zgodovino Fiancije. >;*viHc njihovi duhovitosti, vkljub nji-V°vi dobri volji in pridnosti je zelo *ričtno, da bi se ne povzpele nad l&dovino lastnega mravljišča in ne o . segli niti najenostavnejših pojmov ’ človeštvu in njegovih zadevah. O
iudeh mravlje najbrž ne vedo ničesar ^vzernši jnoida mravlje civiliziranih ^el, ki imajo mogoče v svojem ti-™astem govoru imena odgovarjajoča Hornom: slastičar, kuhar, medar ali aziv njihovega zakletega sovražnika, sl, ,Je vrtnar.) Tudi tisti, ki niti ne 0 ;!l°> da živimo, bi ne mogli imeti človeškem rodu in njegovi zgodovini ugačnih misli kot . . . mravljiniih.
*	4«
*
aj, ?!*° bi res nepotrebno in otroško, 0 bi se izgubljali v megli metafizike
in iskali razrešenja, toda predmet razglabljanja, vreden naših misli, je: Čas. Mislimo si, kako so skozi celo večnost obljudene zemlje, kakor je naša, plavale v svetlobi svojih solne, kako so prebivala na njih ljudstva in se veselila življenja in kako je v večnosti zdaj-pazdaj odbila kateremu izmed svetov poslednja ura. Mi si ne moremo predstaviti začetka, napredek znanosti pa nam spričuje jasno, da naravne moči delujejo brez preslanka in konca.
l-’a če nas že osupne neskončni prostor, tembolj strašna vstaja večnost brez začetka in konca pred našimi ostrmelimi misli. Glasovi minulosti nam govore iz dna prepadov, naznanjajo nam bodočnost.
Preteklost minulih svetov je bodočnost zemlje.
*	H«
*
Izza sto milijonov let ne bo več zemlje, n& kateri živimo, oziroma, ako še ostane njena razvalina, bode to zgolj grobna puščava; razni svetovi našega solnčnega zistema sklenejo svoje življenjske kroge, zgodovine številnih rodov, ki so sledili drug drugemu, bodo neizprosno ugasnile; tudi
naše solnce bo morebiti že izgubilo svojo toploto in se bo vrtelo ket črna zvezda v neskončni noči. Mogoče je pa tudi, da trči na svojem potu z drugim starim solncem, ki je tudi ugasnilo in je bilo prav tako vrženo v večno praznino, se spoji z njim in vstane od mrtvih, vstane sijajni Fenix iz svojega pepela, zopet razžarjenega vsled spremembe gibanja v toploto.
In megle bodo rodile solnca, takrat kakor danes bo neizmerni prostor obljuden z neštevilnimi zvezdami, zemlje se bodo lesketale v svetlobi svojih solne, jutra in večeri se bodo menjavali, smehljala se bodo modra obzorja, oblaki bodo plavali v lepoti polmraka, dišeče sopare se bodo dvigale iz gozdov in dolin, čeb jan je ptičev bo motilo skrivnostne tišine m večna ljubezen bo zopet polnila mladost s svojim plahim koprnenjem. V čudovitem vnebohodu bo priroda pela kakor sedaj, himne mladosti in sreče; neumrljive pomladi bodo cvetele daije in dalje v tem neizmernem vsemiru, kjer zgodovinar minulosti nahaja same grobove.
Ako prostor nima mejS, ako naša misel leta v smer katerekoli točke ne-
beškega prostora, če ona leti stalno in je ne ustavi nobena sila, naj bo hitrost njenega leta kakršnakoli, ako je, z eno besedo, prostor v vseh smereh neskončen, tedaj je ravno tako z večnostjo: nič, prav nič ji ne more omejiti, pa naj se-domislimo katerekoli pavze v njenem trajanju, bodisi ure ali minute, kjer bi se hotela ustaviti naša mistl, preskoči ona takoj domnevano pavzo in nadaljuje svojo pot. Neskončni prostor je v resnici obsta-novan s svetovi, ki se rode, ki umirajo; s sveiovi, ki so dospeli v moško dobo, dalje z mitvimi svetovi, razsutimi po vseh krajih vsemira, s plinastimi meglicami, vodenčevimi solnci, kislečevimi zvezdami, nastajajočimi planeti, ohla-delimi sopotniki, razpadlimi kometi... naravne sile delujejo povsod, tvorna energija jc stalna, konstantna, se ne more povečati ali zmanjšati, in vse vede se strinjajo v tem, da je smrt, uničenje, razpadanje samo gola sprememba.
Astronomija je odkrila Čas prav tako, kakor je odkrila prostor; ona nas uči, da današnja doba ne pomeni nič posebnega v zgodovini stvarstva, tudi ne naše današnje mesto; ona nas
—*
drugo so tvorita državna in občinska posestva, večina gozdovi, gore in vode. Več koi polovica privatne posesti so bila žitna in druga polja, ponajveč posejana s koruzo.	(Dalje	prih.)
Mirovna konferenca.
Prihod avstrijskih delegatov v Pariz.
k LDU Versailles, 6. maja. (DKU) Kakor poroča „L’Ec!air", pričakujejo prihod avstrijskih in ogrskih delegatov v St. Germairtu dne 14. t. m. RekUrirali bodo zanje več poslopij. Nemci bodo, kakor sc misli, z besedilom pogodbe že odpotovali v Wci-mar, ko se bodo začela pogajanja z Avstrijci in Ogri. Domneva se, da bo združitev Nemčije z Avstrijo prepovedana s posebno klavzulo v avstrijski pogodbi. Razpravljanje z Avstro-Ogrsko bo kratko.
Uradno priznanje kraljestva SHS.
k LDU Bern, 6. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča : Svet trojice bo razpravljal v petek o priznanju Jugoslavije. »Rappei" piše, da sta se Francoska In Anglija odločili, posnemati zgled Zedinjenih držav. Oficijelno priznanje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora izvršiti pred podpisom mirovnih pre-iiminarjcv, da bodo mogli jugoslovanski delegatje podpisati mirovno pogodbo že v svojem novem svojstvu in ne samo kot delegatje Srbije.
Vprašanje Reke.
k LDU Pariz, 6. maja. (Brezžično), V reškem vprašanju so se baje zedinili tako, da bo mesto In Inko deset let upravljala -Zveza narodov potem pa, da bo Reka pripadla Italiji.
Politični pregled.
p Reorganizacija časnikarske službe. »Pravda" poroča, da se bo ministrski svet v eni svojih prihodnjih sej pečal z reorganizacijo naše časnikarske službe.
p Ženske zastopnice v dunajskem občinskem svetu. V dunajski občinski svet so po zadnjih volitvah izvoljeni tudi ženski člani in sicer 6 krščanskih socijalk in 15 socijalnih demokratinj. Izvoljeni Cehoslovaki so bili na Usti zaznamovani kot socijalni demokrati in demokrati. Ker bodo ti Cehoslovaki v gospodarskem vprašanju najbrže glasovali z nemškimi socijal-nimi-demokrati, bodo socijalni demokrati v deželni zbornici imeli absolutno, v občinskem svetu pa celo kvalificirano - večino.
p Anglija proti združitvi Črnogo re s Srbijo. V angleški zbornici je izjavil državni podtajnia Harmsvvorth v imenu vlade, da Anglija ne pripozna črnogorske narodne skupščine, ki ie meseca novembra v Podgorici progla-
sili, da razločujemo trajanje enako kot prostor in cenimo v tej-sintezi veliki pogled na razvoj vsemira.
*	ik
Ne, to ni bil sen. Za človeštvo, ki - je živelo pred postankom našega solnčnega sistema na različnih svetovih, ni bila zemlja s svojo histerijo nič drugega, kot možnost bodoče ploditve. Zgodovinarji zemeljskih narodov: Mojzes, Herodot, Mamethon, Mathuan-Liuc, Tit Livij, Tacit, Gregoire de Touro, Bossuete in vsi ostah, ki ste nameravali spisati občno zgodovino, in ti, veliki Leibnitz, ki si začel ustvarjenje sveta z zgodovino majhne nemške vojvodine, in tudi ti čarobni autor Metamorfoz, ki -si nam nekoč opisal postanek neba in bogov; astronom se smeje vašim slovitim letopisom, kakor se smeje nad rodopisi krake v in Cezarovimi zmagami!
Bitke mravelj na ozkem prostoru; nedolžno	otrok, ki božajo
sroje punčice 1 Pa naj izumejo nove daljnoglede, ki bi mogli spoznati Karla Velikega in Napoleona v miavljišču Liliputanov: ne najdemo jih več! In vsa zemlja, kje je? V abstrakciji misli smo živeli davno pred njo in bomo
sila odstranitev kralja Nikita in združitev Črne Gore s srbijo. Velika Britanija smatra še vedno kralja Nikito kot postavnega vladarja Črne Gore.
p Čehi v dunajskem občinskem svetu. Osem čeških občinskih svetnikov, ki so bili v nedeljo izvoljeni, se je konstituiralo kot: „klub socialnodemokratskih Čehoslovakov v občinskem svetu -mesta Dunaja". Za predsednika je bil soglasno izvoljen BohumiP Sirotek
P Jugoslovanska poročevalska služba. Zagreb, (j. maja. (Izv. por.) Te dni se sestane v Belgradu ministrski svet, ki bo razpravljal o ureditvi poročevalske službe v Jugoslaviji. Kot izvedenec odpotuje tja šef zagrebškega dopisnega urada Toni Sc hi e g el, da organizira službo dopisnih uradov v kraljestvu SHS. Ob tej priliki predloži tudi Status „Zveze jugoslovanskih časnikarjev".
p Proti jugoslovanski demokratski stranki. Zagreb, 6. maja. (izv. por.) Novosadska »Zastava", glasilo radikalcev v Vojvodini, piše o demokratski stranki ter konstatira, da se mlada stranka ne snuje pri temelju od spodaj, ampak od zgoraj. Stranko ustanavljajo ministri, poverjeniki pokrajinskih vlad, veliki župani in drugi. List pristavlja, da dela demokratska stranka v celoti isto, kakor grof Tisza, ki je s pomočjo velikih županov u-stvarjal večino.
P »Journal des Dčbats" o Wilsonovi noti. Gauvain, urednik »Journal des Dčbats8 razpravlja o Wilsonovi proklamaciji in obžaluje, da se ameriški predsednik ni izjavil že mnogo prej proti pretiranim zahtevam, vsled česar je dal povod k nesporazumu, kateri je vzrok sedanje krize. Italija ne sme imeti nadvlado nad Slovani, ker bi v tem slučaju bila prisiljena naslanjati se na Nemčijo,, da bi si ohranila lastno pozicijo na vzhodni jadranski obali. V pravem interesu Italije je, da se odreče pretiranim aspiracijam svojih sedanjih zastopnikov v Parizu, aspiracijam, ki se raztezajo na narode, ki so ji absolutno sovražni in na strategične pozicije, katere imajo čisto ofenzivni značaj. Po temeljitem preudarku bode tudi italijanski narod uvidel, da je bolje zanj, da se odloči za sistem in načela svobode in pravice. P. P.
p Anierikansko-italijanski spor.
„Patrie“ poroča o razgovoru svojega urednika z Wilsonovim tajnikom, ki je izjavil, da ameriški predsednik ni bil presenečen radi postopanja italijanskih delegatov, ampak ga je pričakoval, ker so Italijani že prej, predno je izdal svojo noto, grozili z odhodom, če bi se ne sprejele njihove zahteve. To pa ni bilo mogoče, ne da bi bila kršena načela, izražena v 14 točkah Wil?onovih, sprejeta od vseh antantnih držav. Wilson si je bil dobro svest posledic svoje proklama-cije, vendar pa ni našel drugega iz-
živeli davno po nji; njena zgodovina pa bo minila kakor blisk, ki Švigne skozi tišino dolgega poletnega dne.
* *
#
Ko sem opazoval to panoramo časa in prostora, ko so šla mimo mene minula stoletja s svojo ničevostjo svoje slave, ko so se ljudstva, bivajoča na teh svetovih, budila v globinah prostora, trgala svoje mrtvaške tančice in se odpravljala na svetle steze novega življenja, je hipoma oživela vsa ta stoletna in čudežna minulost in milijoni v davnih vekovih ugasiih solne so zažareli iznova. Nebo je bilo polno brezštevilnih zvezd, doslej nevidnih za naše oči in luč življenja je svetila po nebeških planjavah, razprostrtih tja v neskončnost.
Naenkrn* pa je padla ogromna L: Lna zavesa ter strla prostor med menoj in nebeškimi višavami. Pred to zaveso je hitel planet, na katerem živimo, z hitrostrosijo stotisoč kilometrov v uri. Zopet sem se našel med navadnimi zemljani, ki ne vidijo ničesar, kar leži izven njihovega obzorja in ki mislijo, da so edino ljudstvo, ki obstoja v vsem svetovnem prostoru.
hoda iz te zagate. Položaj italijanskih delegatov je bil postal zelo težaven vsled silne imperialistične agitacije, katera razburja javno mnenje v Italiji. Italijanski listi pretiravajo, če pravijo, da je politični položaj Italije resen. Da bi prišlo do resnega konflikta z Italijo in Jugoslavijo, se zdi Wilsonu neverjetno; če bi pa bil neizogiben, Zedinjene države ne bodo intervenirale. Wilsonov tajnik je pri tem na-glašal dejstvo, da je Italija popolnoma odvisna od zaveznikov, in predvsem od Amerike kakor glede zalaganja z živili, tako tudi glede finančnega ravnotežja.
p Bosanska hrvatska pučka stranka in dr. Korošec. Sarajlevo, 5. maja (Izv. por.) Kakor poročajo listi, je stopila na novo osnovana hrvatska-pučka stranka za Bosno in Hercegovino v dogovor z nekaterimi muslimanskimi krogi, da se tudi ti pridružijo novi stranki. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je baje za časa svojega bivanja v Bosni in Hercegovini že stopii z zastopniki te struje v osebne stike. Dogovori se nadaljujejo v Belgradu.
Zagreb, 5. maja (Izv. por.) »Hrvat8 napada ministrskega podpredsednika dr. Korošca, češ, da je v svoji funkciji kot minister vodil in organiziral ustanovitev hrvatske-pučke stranke za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. »Hrvat" imenuje novo stranko od »zgoraj ustanovljeno".
Pokrajinske vesti.
kr Iz kočevskega okraja. V
»Jugoslaviji" z dne 4. maja 1919 se je nekdo v svoji modrosti, četudi je kočevske razmere po lastni izjavi študiral le par dni, spravil nad nje in kočevske slovenske urade. Temu dopisniku tale odgovor, ki si ga naj zatakne za klobuk: Kakor bodo ostali v Trstu, četudi pade tisočkrat pod nenasitno Italijo, še vedno Slovenci, tako se tudi kočevskih Nemcev ne more črez noč pohrustati in roditi iz njih navdušene Jugoslovane. Kar se pa tiče odstavljenih železničarjev, uradnikov in profesorjev, je dober del od njih že zapustil Kočevje in Jugoslavijo, ostali del pa jo še bo — nekateri so že prosili za potne liste. — Ko bodo pa enkrat določene jugoslovanske meje in mir sklenjen, bo pa itak vse bežalo, kar ne spada v Jugoslavijo. Kdor bi pa pri tem ne imel dovolj urnih nog, mu jih bo pa poklicana oblast sama brez dopisnikove metle primerno nabrusila. Spričo smo-trenega postopanja vseh javnih uradov zlasti pa okrajnega glavarstva, ki ima največ opravka z javnimi zadevami, dalje s pridnim delom pol. organizacij se je slovenski živelj na kočevskem tako ojačil in utrdil, da bo kos tudi nadaljnim nalogam, ki ga še čakajo. Ti uradi uradujejo izključno slovensko, imajo samo slovenske pečate in napise — daleč po mestu se biišči rdeči napis: Okrajno glavarstvo SHS Kočevje ter silijo, da govori v uradu vsak Kočevar, ki zna slovensko, v tem jeziku, in se mora slovenščine posluževati celo že odstavljeni notar dr. Karnitschnig itd. Okrajno glavarstvo je predlagalo razpust že več nemških občinskih odborov in že poslujeta n. pr. v Travi in Dragi popolnoma slovenski gerentstvi. V mestu Kočevju jc ustanovilo nov aprovizačni odbor, v katerem sta dva Slovenca in eden celo načelnik, v občini Mozelj pa popolnoma slovenski aprovizačni odsek za vasi Zdihovo in druge vasi — poprej je bil samo — nemški — 1.1. d.
Glavi dopisnikovi se gotovo nič ne sanja, da so laške čete stale že ob demarkacijski črti pripravljene za pohod na Kočevsko, kakor hitro bi tam izbruhnil kak nemir. In do lega bi prišlu, a‘m bi se lok, dokler se politične razmere »e razjasne, napel Črez inero. Več kočevskih veljakov je .pa okrajno glavarstvo radi hujskanja kaznovalo, drugi so še v preiskavi. Tudi je bilo na tern uradu odpušče ih že pet nemških uradnikov oziroma m d-nic in ako preskrbi dopisnik tako polnovredno moč, ki bo služila če-
tudi od drugod doma, v Kočevju z* 180 kron, jo bodo na glavarstvu g0* tovo takoj sprejeli namesto obc še ostale, popolnoma mirne uradnice.
Svetujem torej dopisniku, da vzame bič, s katerim grozi, sam v svoje roke in se nakreše ž njim po svojih ne' urejenih možganih.
kr Celjski gospodarski urad. Vkljub zahtevam v našem listu io v »Novi dobi", da se naj gospodarski urad očisti nemških uradnic, pašuje tam še vedno slovenščine popolnem* nezmožna Nemka Krofisch in postaj* od dne do dne s strankami predrznejš* Vodja gospodarskega urada ji je poveii nakazila za mleko in sladkor. Znan* nam je nešteto slučajev, da so bil* matere dojenčkov in bolniki kratko-malo od nje odslovljeni, medte« k* so biie gospodične okrajnega glavarstva, katerim po predpisih ni bila dovoljena dobava mleka, z istim prav dobro preskrbljene. Da ni ona kot evidenčn* uradnica zalog sladkorja in razdeljeva-teljica istega na mestu, našteli bi nešteto slučajev, zadostuje naj dejstvo, da je pod njeno evidenco izginilo precej vagonov” sladkorja (afera Wagner) in smešno je, ako gospodarski urad javka po časopisih, da mora sedaj sladkor drago plačevati, ko je vendar on vsled njene malomarne evidenc* kolikor toliko zakrivil, da je bogatelo par oseb s sladkorjem, namenjeni® za ljudstvo. Upamo, da zadostuje gospodu glavarju ta mali opis nadute i* popolnoma nezmožne Nemke — d* pomete in sicer tudi proti volji vodie gospodarskega urada, sicer se IahK» pripeti, da ji nekega lepega dne z*' brani par stotin prizadetih vstop ( gospodarski urad — med temi tud' oni državni uslužbenci, kateri vsi*® njene nemilosti in domišljavosti Prl zadnji razdelitvi sladkorja morajo sladkor čakati. Gotovo nam bode teknila tudi kava brez sladkorja — dokle* se razmere ne poboljšajo -r- ako ima«1*! zadoščenje, da nam pri tej osebi n1 potreba še nadalje prosjačiti za dragoceni sladkor — ampak pri kakem slovenskem in človekoljubnem vojnem invalidu. V kratkem vec.
kr Šoštanj. Naši nemškutarji se niso imeli nikdar kaj pritoževati, ker se vsaki njihovi želji takoj ugodi. Nas gerent jih vsekdar protežira, posebno pa tovarvo \Voschnagg, bodisi Prl aprovizaciji, bodisi glede dobave sU-ruvin. Iz Časopisja je znana tudi afef? tihotapskega izvoza živil na Dunaj-Pri tem se je omenjalo tudi ime fljj' šega gerenta. V tej tovarni so deSef' letja kovali nakano za nakano, da'** Slovence preganjali in zapirali >n končno že skoraj zadali smrtni udar*0 Slovenstvu v Šoštanju. Njihove slavje konec, a tolažijo, se da pride kma™ državni preobrat. Zato pa ni čudnO' če takim ljudem zavre kri in izlije0 svoj gnev v pisma, kakršno je pisaj* Pepi Strojnik, katerega pa je u^s* cenzura tihotapcu ob meji zaplenil3' v pismu pravi: „z Nemci se ravfl* kakor z živino; da Slovenci sami trdjj0’ da pridemo pod Nemško AvstHr Hvaii nadalje Boga, da se nam P0' malem strižejo peroti, ker bi nas dj3' gače niti vrag ne dohajal v naši d°. mišljavosti. Zato vendar le še uteg°* postati za Nemce tukaj prav udobij" življenje. Tudi vlak živil se preva*" za vlakom skoz — v veliko jezo Jug°j Slovanov. Da, da! sedaj so si otre® dolgo vsovraženi jarem, a privezali * si le mlinski kamen za vrat! Kako 3 srečni, da vsaj lahko med ljudmi ", vite itd.“ Pošten Nemec izražal > svojo ogorčenost nad takšno pis3^ a obenem tudi svoje začudenje, d3 „ gerent dr. Mayer to zadevo tako rešil. Kdo bi to hudobno, laž njivo ■ državi nevarno pisarjenje zamogel2. govarjati in v olajšavo za krivca 1* tožiti še zdravniško spričevalo, kojega naj bi bila ta dama na i skrajno histerična?! Gospod dok g Ali ste pozabili da so vam v b°lI ,a temi ljudmi osiveli lasje? Ali ste m * že onemogli? Če je tako, potem k stiie vodstvo drugim rokami r0jc niste pred svetom očistili va v&to radi gori omenjenega tihotapstva. . in tudi radi vašega nenarodnega. sjti vanja hočejo možje v sosvetu oa -
svoja zaupna mesta. Sram jih je tega! Pa tudi nas ostale je sram, zato zahtevamo, da odložite gerentstvo! — Vlado pa prosimo, da pošlje eventuelno vladnega komisarja na takšno važno industrijsko mesto, kakor je Šoštanj Ob enem pa naj tudi ohladi vročo kri razburljive dame in pokaže že vendar enkrat resno voljo, v kali zatreti vsako enako proti državno gibanje 1
kr Rimske toplice. Pri nas je bilo meseca apriia t. 1. pet vlomov, ter so tatovi pokradli mnogo vina, živeža, obleke in perila ter s tem napravili škode več kakor za 10 000 K Ljudstvo je že bilo obupano, ker se je balo ne samo za Imetje ampak tudi za življenje, ker so bili tatovi tako predrzni, da niso bile nobene še tako močne vrata pred njimi varne. Kmetje pa nimajo za brambo nobenega orožja. Če ima še kdo kako staro puško, pa nima nobenega smodnika, ker se smodnik nikjer ne dobi. Iz tega strahu in obupa sta nas rešila orožniška straž-niojstra Ignac Plavštajner Celje in Franc Fischer od postaje Gaberje pri Celju. Oba stražmojstra sta po trudopolnem naporu 1. majnika izsledila tatove in jih štiri aretirala, ki so obstali vse vlome.
Dobila sta nekaj pokradenega blaga nazai, ter sta konfiscirala enemu tatu 500 kron, katere je dobil za pokradeno blago. Vsa okolica se je sedaj oddahnila in'ne more dosti hvaliti gospodaf stražemojstra posebno gospoda Ignaca Plavšteiner, kateri je Posebno energično in razumno pokopal, da so te predrzne tatove prijeli.
Sa hvala in čast takim orožnikom! kr Ptujski magistrat uraduje še vedno nemški. To je razvidno iz dejstva. da izdaja strankam popolnoma nemške račune s pečatom »Stadt-Ge-hieinde Pettau" in »Dankend erhalten". Kako dolgo bomo še trpeli ta škandal? Poživljamo Deželno vlado v Ljubljani, da napravi takoj red in odstrani od magistrata ljudi, ki uradujejo v našo sramoto še vedno v nemškem jeziku.
kr Težki žrebci v Ptuj. V ptuj-. .žr«bitarni imajo samo lahke žrebce in je nujno potrebno, da dobe vsaj enega težkega, da se konjereja na Dravskem polju višje in nižje Ptuja zopet povzdigne. Kako lepe konje so imeli pred vojsko kmetje na Dravskem polju zlasti nižje Ptuja in če ne bo pripravnih žrebcev, ni mogoče konjereje povzdigniti vsaj na isto stopnjo, kakor je bila pred vojno.
kr Cirkovce na Dravskem polju. Naš nadučitelj nemškutar Lukežič vzgo-juje otroke po svoje. Kako, kaže njegovo obnašanje izven šole. Brati se le z nemškutarji ter zabavlja čez Jugoslavijo, Celo 5 letnega otroka sina Poštarice M. Staraschina uči zabavljanja čez Jugoslavijo. Opozarjamo višji šolski svet v Ljubljani in prosimo da se informira o tem nadučitelju in ^as reši te more. — Naša pošta posuje tako „redno“, da dobivamo časopise in pisma vedno po par dni Pozneje kakor bi lahko, saj imamo Postajo v bližini. Ati bi poštarskega )l,esta ne smel dobiti kak Slovenec °li Slovenka, ki bi gotovo bolj skrbel 23 red nego sedanja poštarica, sinaha nemčurske tjgovke Staraschina?!
kr Ceste v ptujskem okraju so 2elo zanemarjene in treba bo temeljitih poprav. Namerava se še ta rae-Sec pozvati vse občine, da popravijo Ceste, a če bo kaj pomagalo, je drugo vPrašanje. Okrajni zastop bo moral Pač energično vmes poseči, občine Primorati in Judi sam dejansko požgati, sicer se ne bo nič naredilo. '7 Zelo zanemarjene so tudi nekatere ^krajne ceste in okrajni zastop naj "a občinam lep vzgled s tem, da tudi ”n da temeljito popraviti te ceste, ki S® izročene njemu v oskrbo. Skozi • tiri ieta se ni nič popravljalo cest, P^jsnji nemški okrajni zastop je med ojno vse zanemarjal. Sedanji sloven-loti okraini zastoP naj se nemudoma obli <Lela’- kaili s samimi besedami in p 'iubami ni ljudem nič pomagano. * da bo to precej stalo, a lažje . kmet in vsakdo večje doklade, inaJ-73 dobre ceste, da lažje in z ‘anjSimi stroški spravi svoje izdelke
na trg, kakor pa manjše doklade, če radi slabih cest ne more ali pa le z veliko težavo in velikimi stroški Svoje pridelke vnovčiti. Okrajni zastop naj torej ne bo ozkosrčen pri določanju izdatkov za popravo in vzdrževanje cest.
ki Slovenjgradec. Jako smo bili
veseli, ko so tukaj nastavljene nemške uradnike nadomestili s slovenskimi. Skrajno neprijetno pa nas dime, če vidimo sedaj novo nastavljenega prožnega mojstra Vanek-a z njegovo družmo v najzagrizenejši nemčurski družbi v tukajšnji kolodvorski restavraciji. V omenjenem lokalu pri gostilničarki Tirschegg se shaja sedaj ves nemčurski Slovenjgradec in hujska pri železniškem osobju posebno zoper našega regenta in propagira za boljševizem. Najglasnejši med njimi so: Vaupot-ova sina, Andreitz, Lobas, Eržen in nekatere »frajle". Neumevno je, da je naša oblast tako brezbrižna, da ne porabi odloka, ki je pred tednom izšel in se tiče izgona sumljivih in tujih elementov. Posebno tukaj bi bilo to na mestu, ko naši nemčurji tako ponosno dvigajo glave pri grmenju topov na meji — uro hoda oddaljeni. Če se razmere kmalu ne zboljšajo, se bodemo tukajšnji zavedni Slovenci in državljani z vsem, že dolgo zbranim materijalom podali k najvišji instanci in tam tudi primerno opisali delovanje tukajšnjih oblasti. Nemška nadvlada za nas je minula: mislimo, da velja to tudi za mesto Slovenjgradec.
Za tehnike.
Deželna vlada za Slovenijo je sprejela na 91. seji dne 26. aprila 1.1. nastopni načrt o ustanovitvi začasnega tehniško - visokošolskega tečaja v Ljubljani:
1.
Da 2amorejo absolventi srednjih šol započeti študije tehniške smeri, se ustanovi v Ljubljani začasno teh-: niško-visokošolski tečaj za gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko stroko.
2.
Začasno tehniško - visokošolski tečaj izvrši v mesecih maj—november 1919 poduk 1. in 2. izrednega seme-semestra 1. letnika v smislu učnih načrtov belgrajske tehniške fakultete in tehniških visokih šol na ozemlju nekdanje Avstrije.
3.
Vodstvo in uprava začasnega tehniško - visokošolskega se poveri Ku-ratoriju za začasni tehniško - visokošolski tečaj v Ljubljani, ki se sestavi tako:
a) načelnik in njegov namestnik, ki jih imenuje deželna vlada za Slovenijo;
b) 4 zastopniki učiteljskega kolegija, ki jih imenuje učiteljski zbor po enega za stroko gradbeno, strojno-elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko :
c) 2 zastopnika »društva inženirjev v Ljubljani" —• ki jih imenuje društvo izmed delegatov v »vseučiliški komisiji" v Ljubljani;
d) 1 zastopnik »društva slovenskih geometrov" v Ljubljani, ki ga imenuje društvo.
4.
Kuratorij prevzame vse posle kolikor se tičejo vodstva in ureditve začasno tehniško - visokošolskega tečaja, ki ga zastopa napram javnosti in veruje njegov ugled. Skrbi za izvršitev poduka in nameščenja pomožnega osobja.
Kuratorij deluje v skupnih sejah, ki so sklepčne ob navzočnosti polovico Članov in sklepa večina glasov.
Poslovni red si določi kuratorij
sam.
5.
V začasni tehniško - visokošolski tečaj se sprejemajo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol (gimnazije, realke, realne gimnazije) obojega spola, ki se izkažejo z zrelostnimi izpričevali in so pristojni v kraljestvo Sibov, Hrvatov in Slovencev.
Kot izredni slušatelji se morejo sprejeti državljani, ki so dovršili 17. leto in se izkažejo s primemo pred-izobrazbo.
6.
Učne moči so honorirani docenti, tehniški učitelji in lektorji, ki jih pokliče na predlog vseučiliške komisije deželna vlada. Konštrukterje, asistente in pomožno osobje pa pokliče na predlog kura torija.
7.
Stroške za začasni tehniško-viso-košolski tečaj krije deželna vlada za Slovenijo iz vseučlliškega fonda.
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo.
dn Koroški begunci. Iz teptanega slovenskega Korotana prihajajo zavedni možje begunci, kmetje in in-teligenti. Utekli so s težavo gotovi smrti in trpljenju. Ljubljana jih sprejema hladno. Vse vzdušje je prenasi-čeno in napeto tesne nervoznosti. Duhovi beguncev klonejo. Tak znak je nosil tudi včerajšnji sestanek koroških beguncev v mali »Unionovi" dvorani. Nar. predstavnik F. Smodej je otvoril posvet in poudarjal glavne momente koroške katastrofe. Ožigosal je malomarnost, s katero gre javnost na Koroško, cčrtal položaj in razmotrival vprašanje nastanitve in preskrbe beguncev. Debata je bila burna in živahna. Možje so poudarjali stroge represalije proti tukajšnjim Nemcem za vsa nasilja, ki jih počenjajo nemške tolpe nad slovenskim življem na Koroškem. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ima nalogo, da zastopa vse koristi beguncev pri vladi.
dn 4% državno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki se je do inkl. 5. t. m. podpisalo K 2,852.000 4% državnih bonov.'— Pri podružnici Kieditnega zavoda za trgovino in obrt se je do sedaj podpisalo K 1,600 000.
dn Stanovanjska beda. Deželna vlada za Slovenijo je februarja t. 1. določila 10 milijonov K za lajšanje stanovanjske bede. Prosimo pojasnila, kaj se misli storiti za teh 10 milijonov in kedaj?
dn Za jugoslovanske vojne sirote. V sredo, dne 10 t. m. pobirajo v Zagrebu in po vsej Hrvaški prispevke za jugoslovanske vojne sirote.
dn Vrnitev v domovino. Iz Zagreba, 6. maja javljajo, da se te dni po 30-letni odsotnosti vrne v domovino pesnik Fr. Mazuranič, ki so ga že proglasili za mrtvega.
dn Hrvatska žurnalistika. iz Zagreba, 6 maja javljajo: Vrše se pogajanja glede fuzije listov »Novo Vri-jeme" in »Hrvat" v en list.
dn Jugoslovanski dopisni urad v Belgradu se je združil s tiskovnim uradom ministrstva notranjih zadev.
dn Inženerska zbornica. Na-prošeni prinašamo v nastopnem ponatis poziva, priobčenega v Uradnem listu št. LXXVIII, ki se glasi tako! »Zaradi ustanovitve inženirske zbornice na upravnem ozemlju deželne vlade za Slovenijo se pozivljejo vsi tuzemski oblastveno avtorizirani civilni inženirji vseh strok in civilni geometri, naj najkasneje v treh tednih po objavi tega poziva naznanijo svoje personalne podatke poverjeništvu za javna dela v Ljubljani". — Dostavljamo, da je zadevna številka uradnega lista datirana z dnem 19. aprila 1919.
dn Pojasnilo. Od ljubljanskega poverjenika m nistra financ smo prejeli sledeče: V številki z dne 26. in 27. aprila t. 1. »Jugoslavije" ste cbjavili dve notici, naslovljeni prva s »Kokljo z gnezda", druga z »Neverjetno moč...“, ki sta bili napeijeni proti višjemu fi nančnemu svetniku tukajšnje delegacije ministrstva fl ianc gospodu Sp n-dlerju. Povod tem noticam je bila go-
vorica, da je omenjeni gospod odpravil dekrete, tičoče se nekaterih imenovanj, še le na energično intervencijo člana Narodnega predstvnišiva gospoda Dr. N. Kakor smo se prepričali na podstavi informacij od kompetentne strani, je bila ta govorica neosnovana. Resnica je, da so se do-tični dekreti dostavili iz lastne inci-jative poverjeništva, kakor hitro so to dopuščali drugi neodložljivi posli, in da se v tej zadevi ni zglasil v delegaciji niti g. Dr. N. niti drug član Narodnega predstavništva.
dn V črno-belih-rdečih valovih ^e, vedno živi blejski župnik O., ki prileplja na uradne zavitke etikete proslule »Offiziele Krieg ftlrsorge". Župni urad sv. Martina na Bledu je pač zvest oproda Habsburgovcem.
dn »Društvu jugoslovanskih časnikarjev v Ljubljani" je darovalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" K 100'—, za kar se odbor iskreno zahvaljuje.
dn Mesto cvetja v hvaležen spomin blagopokojne ge. dr. Oražnove je daroval g. Zarli za oslepele vojake 30 kron.
Imenovanja. — Imenujejo se: tehnični uradnik pri stavbnem vodstvu za usušenje barja Fran La g za stavbnega oficijala v 4. pl. st. X. čin. razr.; pomožni tehnik pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani Ivan Bricelj za stavbnega oficijala v 2. pl. st. X. čin. razreda; bivši pomožni uradnik dež. dobrodelnih zavodov v Gradcu Josip Lovec za kanclista v 1. pl. st. XI. čin. razreda.
dn Poskušen vkm. V soboto pozno zvečer je začula domača hči pri »Bajdovcu" v Stepanji vasi pri vežnih vratih ropot. Trije roparji v vojaški obleki so vdrli v vežo in eden vlomilcev je sunil mater z puškinim kopitom, drugi pa podrl očeta z kopitom na tla. Vsled krika domačih so začutili lopovi, da prihaja pomoč, ter so pobegnili. Tekli so proti Ljubljani ter pri zadnjih hišah Hradeckega vasi pričeli streljati. Ko je neki posestnik stopil pred hišo in zaklical, zakaj se strelja, zavpil je eden izmed roparjevi »Veifluchter Hund, vvirst niederge-schossen" nakar so tudi padli trije streli. Stanovalci spodnjega dela Hradeckega vasi so vedno v strahu, kajti v spominu so še zadnji roparski napadi v tem delu mesta. Mestna uprava naj ukrene za zadostno razsvetlavo, ker tu je kraj zelo pripraven za napade. Vojaških patrulj je v mestu dovolj, zakaj pa se ne bi odredilo, da bi tudi v tem delu mesta delovala stalna vojaška patrulja.
dn Seznam živih 17. pešpolka
obsegajoč 2000 imen, je svt jcern na vpogled v pisarni »Sloven. Rdečega križa" (Poljanska cesta 4) in v evidenčnem uradu nadomestnega baona v Peterski vojašnici. Imenik je bil sestavljen ravno pred razdelitvijo polka na delavske stotnije in je dospel po velikih ovinkih semkaj. Pri pismenih vprašanjih naj se na vsak način navede polkova stotnija (kompanija). pisarna »Slov. Rdečega križa" odpošilja vso pošto potom italijanske misije. Opozarja se še enkrat, dopisnice naj se pišejo s črnilom, kratko, razločno, brez znamk, z natančnim naslovom (centuria lav., Compagnia, Nr...) Dež. vlada za Slovenijo je nakazala za vjetnike podpore 50.000 K, »Slovenski rdeči križ" 10.000 K, društvo »Dobrodelnost" je prejelo na posamezne naslove 9113 K, splošno za vjetnike pa 1862 K, »Slov. Rdeči križ" je prejel 1210 K. Potom Ljubljanske kreditne banke se je odposlalo 6500 K. Na-daljni zneski se bodo odposlali, ko bode varna pot zagotovljena, kar se ima zgoditi v najkrajšem času. Š—c.
dn Nove goljufije v sladkornih tovarnah. Belgrajska »Slobodna Reč" javlja, da je prišla preiskovalna komisija na sled novim velikim goljufijam v sladkornih tovarnah v Bački in Baranji. Vrši se stroga preiskava, goljufi so že pod ključem.
dn Na osepnicah je umrlo v Sloveniji v času od 20. do 28. aprila 12 oseb.
MUMMk «niau
dn Množe se pritožbe, da izvršujejo po deželi v elektrotehnično stroko spadajoča dela osebe, ki nimajo za to niti koncesije niti potrebne strokovne izobrazbe. Občinstvo se opozarja, da se za taka dela poslužuje edinole oseb, ki imajo za to oblastveno dovoljenje. Obrtne oblasti imajo strog nalog, da zasledujejo neupravičene izvrševalce tega dela.
Društvene vesti.
dr Društvo pol. preganjancev naznanja, da znaša članarina mesečno tri krone, letno pa 36 K. Članarino sprejema društveni blagajnik g. Janko Košir, višji računski svetnik v Ljubljani. Bleiweisova c. )6.
dr Zveza tr~ ovskib nastavljencev poziva vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, v četrtek, 8. maja, ob pol 20. uri v restavraciji „Narod-nega doma*. Polnoštevilna udeležba dolžnost.
dr Redni občni zbor pevskega društva »Slavec* se vrši v soboto 10. maja. ob 20. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu*. Na dnevnem redu je tudi prememba društvenih pravil. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
dr Na sestanku farmacevtov izvoljeni pripravljalni odbor, vabi iste, da se udeleže ustanovnega občnega zbora »Društva farmacevtov v Sloveniji*, v petek 9. maja ob 19. uri v salonu goslilne Mrak, Ljubljana, Rimska c.
dr Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*
obstoja komaj 14 let, a je tudi v kratkem času svojega obstoja neštetokrat dokazalo, tla se zaveda svoje dolžnosti. Podpisani odbor vabi uljudno vse one, ki jim je pri srcu petje, da pristopijo k društvu kot ustanovni člani z enkratnim zneskom 100 K ali kot podporni člani z letno članarino 10 K. Članarino bo pobiral prihodnje dni pooblaščenec društva. Lahko se članarina pošlje tudi po pošti, z navedbo pošiljateljevega naslova na društvenega blagajnika brata Karia Bohinjca. Sp. Šiška, Celovška c. 01. Le z gmotno podporo oočinstva bo društvu mogoče v bodoče še uspešnejše delovati in se povspeti do zaželjene višje popolnošti.
dr Društvo orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje, je na ustanovnem občnem zboru 4. maja izvolilo v odbor sledeče vpokojene (okrožne ali okrajne) stražmojstre: Martin Majcen, Ljubljana, Mar. Terezije c. K), predsednik; Franc Rožič, Ljubljana, Zatiška ul. 1, podpredsednik, Ivan Pavšek, Ljubljana, Japlova ul. 2, tajnik; Ignacij Radin, Ljubljana, Mestni trg 9, tajnikov namestnik; Jožef Cegnar, Sp Šiška, Kavšekova c. 12S, blagajnik; Franc Juvan Ljubljana, Stara pot 1, blagajn kov namestnik; Miha Kocjančič, Ljubljana, Ambrožev trg 1 in Ivan Skok, Ljubljana, Rožna dolina, pregledovalca računov; Ivan Martiuak, Ljubljana, Prule 8 in Matija Komar, Ljubljana, Rožna dolina 217, odbornika.
Kulturni pregled.
ki Spored koncerta »Glasbene Matice“ 9. in 10. maja obseza sledeče točke: 1. »Vodnik pevec in pevec vodnik". Govori gosp. dr. Ivan Lah.
2.	Anton Aškerc: »Napoleonov večer v Ljubljani". Deklamuje učenec Bergant. 3. Anton Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi. Med njimi so Vodnikove pesmi: Zadovoljni Krajn’c. — Brambovska dobra volja. —- Moj spominek. — Dramilo mojih rojakov in Ilirija oživljena! — I'. del koncerta obseza skladbe: 4. Anton Lajovic: a) Cveti, cveli rožica,
b)	Pesem o tkalcu, c) Anton Dvorak; Arija iz opere »Rusalka". Poje gdč. Jelica Sadar. 5. a) Aulin: Vijolinski koncert št. 3. I. stavek, b) Zarzycki: Mazurka. Na gosli svira gdč. Stanislava Hajek. 6. Cajkovskij: a) Kdor hrepeni kot jaz. b) Zakaj? c) Anton Lajovic: Bujni vetri v polju. Poje gdč. Jelica Sadar. 7. a)Mokranjac: Srbske narodne pesmi. II. rukovet. Osuse nebo zvezdama. — Smilj Smiljana pokraj vode smilje brala. — Je sam ii ti, je-lane, govorio, divna Jelo. — Maro resavkinjo. — U Budimu gradu čudno čudo kažu. == b) Mokranjac: Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije: More izvor voda izvirala. ~ Ajde, kaj ti kupi kulanče to. — Sto li mi je, mila le majko? — Po-seja dedo golemata njiva. — Varuj, Danke, gizdava devojkol — c) di Gojmir Krek: Tam na ortni gredi. — č) Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. — (Iz bosanskega perivoja Golarja.) -p Poje pevski zbor »Glasbene Matice". — Začetek koncerta ob pol-dvajseti uri.
ki Odborova seja Slovenske Matice se bo vršila v četrtek, dne 8. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih. I Dnevni red: 1. Poročilo predsedrii-j kovo. 2. Poročilo tajnikovega namest-
nika. 3. Poročilo gospodarskega odseka : a) računski zaključek za 1 1918;
b) poročilo o publikacijah zal. 1918;
c) časopis. 4. Knjige za leto 1919. 5. Občni zbor. 6. Slučajnosti.
ki »Zvonček". List s podobami za slovensko mladino. Izšle sta 3. in 4 štev. s sledečo vsebino: Fr. Žgur: Jurjevanje. Fr. Rojec: Zdaj pa mi! Tone Gaspari: Pomladna pesem sirote. Tone Kosem: Solnčarjev Remigij in jež. Janko Leban: Mati in Milček. Hasan Agmica: Vladko prvič na potovanju. Janko Leban: Hvaležni Milan. Ivo Trošt: Hudobec na oltarju. Cvetko Golar: Mila kakor pesem. V. in Fr. Rojec: Prstan. Minka Severjeva: Vesna. Hasan-Aginica: Pomlad. Ivo Trošt: Učenci več kot mojster. Tone Gaspari: O, Galicija. Fr. Palnak: Čve-teronožci v našem gozdu. Tone Ra-kovčan: Moje pesmi so ptičke! Janko Leban: Cerkvica na gori. Pouk in zabava Kotiček gospoda Doropoljskega. — Zvonček se naročuje v Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
ki Drugi letnik »Demokracije". 1. številka je posvečena našemu zasedenemu ozemlju. Prosimo da nam javijo vsi stari naročniki, ki žele, da jim pošljemo to številko, svoje nove naslove, če so jih spremenili po preobratu, zlasti nam naj javijo svoje naslove oni, ki so se preselili iz Primorske in^ ki so služili pri vojakih. Nove naročnike sprejema uprava »Demokracije", Ljubljana, poštni predal 91. Celoletna naročnina K 20
ki »Ljubljanskega Zvona" mesečnika za književnost in prosveto,
4 šlev. (letnik 38) je ravnokar izšla. Med bogato in jediovito vsebino se tudi nadaljuje zajemljivi zgodovinski roman »Vaška kronika" od drja. Iv. Tavčarja. Novi naročniki prejmejo lahko po upravništvu (Sodna ul. 6) tudi vse letnikove štev. nazaj.
Razna poročila.
Končne zahteve Italije. Politična in gospodarska oslabitev Jugoslavije. — Orlando in Sonnino se vrneta v Pariz.
Ljubljana, 6. maja. Dunajska poročila omenjajo, da odpotujeta Orlando in Sonnino iz Rima in se vrneta danes zvečer v Pariz. Načrti italijanske diplomacije postajajo čim prozornejši, glavna njena zahteva je politična in gospodarska oslabitev J ugoslavi j e.? Današnji »Slovenec* poroča iz verodostojnega vira, da deluje italijanska misija na Dunaju na to, da se — razen okupiranih krajev — pridružijo vse ostale slovenske zemlje kot posebna avtonomna skupina nemško-avstrijski republiki. To vest indirektno potrjuje naslednja brzojavka:
LDU Berlin, 5. maja. (Dun. KU) Kakor poroča „Temps“, so končni pogoji Italije baje nastopni: Reka bo italijanska, nasprotno pa so bo nekaj točk črtalo iz londonskega dogovora. Sporno ozemlje, kateremu se odpove Italija, pa ne sme postati jugoslovansko, temveč mora biti avtonomno, obstoječe iz neodvisnih malih državic.
Najnovejše vesti.
Koroian podjarmljen.
Pliberk in Železna kaplja — nemška. — Prevalje v nevarnosti.
Nemško poročilo.
LDU Celovec, 6. maja. (DKU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča o položaju na koroški fronti nastopno: 5. maja ob 20.: Da-siravno se je sovražnik ojačil z re-zer ami, so naše čete zavzele Pliberk in Železno kapljo. — 6. maja opoldne: V splošnem je ostal položaj neizpre-menjen. Naše čete se bojujejo v hribovju med Pliberkom in Spodnjim Dravogradom in so prodrle do železniške postaje Prevalje.
Naše uradno poročilo.
n Ljubljana, 6. maja. Ljubljanski dopisni urad poroča ob 12. iz uradnega vira: Na zapadni koroški fronti mirno. — Tekom 5. in 6. maja do 8. ure na vzhodnem delu Koroške ni prišlo do bojev. Naše čete so se z vsem topništvom koncentritale na postojankah severno in zapadno od Spodnjega Dravograda in vzhodno od Guštanja.
Jugoslovanski in demokratski klub.
Zagreb, 6. maja. (Izv. por.) Današnji „Obzor" govori o grupaciji strank ter omenja, da bi lahko došlo do kooperaciji med Jugoslovanskim in Narodnim klubom. Zagovarja ustvaritev enotnega bloka proti demokratski in staroradikalni stranki, ki imate isti vladni program.
Protest beguncev.
Zagreb, 6. maja. (Izv. por.) Begunci iz zasedenega ozemlja so izdali protest na evropsko politično javnost v katerem zahtevajo med drugim, da se jim omogoči vrnitev v zasedene kraje, da se naši deportiranci iz Italije vrnejo domov in da prldo vse zasedeno ozemlje pod nadzorstvo komisije zaveznikov.
Narodno predstavništvo.
Belgrad, 6. maja. (Izv. por) Današnja seja Narodnega predstavništva je trajala komaj pol ure in se sploh ni spuščala v stvarne razprave, ker velik del poslancev še ni mogel dospeti vsled slabih prometnih razmer. Seja je bila le formalna in jo je predsednik takoj zaključil. Prihodnja seja v petek.
LDU Belgrad,6.maja Današnjo sejo Narodnega predstvavništva je otvoril piedsednik dr. Pavlovič ob 16 33. Med došlimi vlogami je več vprašanj, nadalje zakonski predlog za varstvo dece in za varstvo otroškega zdravja ter tri interpelacije, med njimi ena od poslanca Petejana (socijalista) o cenzuriranju delavskega časopisja. Predsednik se spominja v svojem govoru umrlega književnika in narodnega bojevnika Svelozara Čoroviča.
Poslanec Uroš Lomovič (radikalec) pozivlje predsednika, naj skliče še enkrat medstrankarsko konferenco narodnega predstavništva, na kateri naj se rešijo nekateri predmeti bivše srbske narodne skupščine. Predsednik izjavlja, da je pripravljen sklicati konferenco. Nadalje konstatira predsednik, da ni prisotno dovolj poslancev za razpravo o predmetih današnjega dnevnega reda. in zaključi sejo ob osemnajstih. Prihodnja seja bo v petek ob šestnajstih z dnevnim redom: Razdelitev v sekcije in določitev dnevnega reda prihodnje seje.
Ministrski svet.
Belgrad, 6. maja. (Izv. por.) Po seji Narodnega predstavništva je bil ministrski svet, ki se je bavil z vsemi aktualnimi vprašanji.	.
Minimalni program Italije. — Plebiscit za Reko.
C ur ih, 6. maja. (Pos. poročilo). »Temps" javlja iz Rima, da je program minimalnih italijanskih zahtev po naziranju parlamentarnih krogov sledeči: 1. Koncesije v nekaterih točkah londonskega ugovora in pod pogoji sine qua non, da ozemlja, ki ne bodo priklopljena Italiji, ne smejo biti dana Jugoslaviji, nego se imajo proglasiti svobodnim. 2. Italija anektira Reko brez omejitve in po odločitvi prebivalstva. (Plebiscit za Reko). »Gior-nale d’Italia“ (Sonninovo glasilo) zahteva: Francija in Anglija ste dolžni ne samo izjaviti, da spoštujete londonski dogovor, temveč ga izvesti in zahtevati, da ga Amerika istotako prizna.
Povratek Orlanda in Sonnina — presenečenje.
LDU Berlin, 6. maja. (Dun. KU). »B. Z. am Mittag" poroča iz Versaillesa: Po situaciji, kakor je Bila včeraj predpoldne, je bila določitev srede zopet presenečenje, katero pojasnuje presenetljivo napovedana povrnitev Orlanda in Sonnina, ki sta naenkrat in še preden
so ju iz Pariza zopet pozvali, sporočila, da prideta v sredo zjutraj zopet v Pariz. Ta potek stvari najjasneje dokazuje, da je zakasnitev pogajanj pripisovati edino-le italijanskim tež-kočam.
Mirovna pogodba z Nemčijo.
LDU Versailles, 5. maja. (DKU.) Glasom „Echo de Pariš" bo predsednik Clemenceau v četrtek popoldne predložil mirovno pogodbo. List na-vaja različna poglablja pogodbe v končnoveljavni obliki. Vrstni red je ta: 1. Uvod, 2. meje Nemčije, 3 klavzule glede mejnih izprememb, 4. nemške kolonije, 5. vojaške, pomorske in zraČ* ne klavzule, 6. vojni vjetniki, 7. sklepi proti Viljemu II. in vsem Nemcem, Id so krivi, 8. in 9. obnove in finančne klavzule, t. j. ugotovitve, kaj Nemčija doiguje in kake plačilne možnosti ima, 10. gospodarske klavzule, 11. železnice in vodna pota, 12. mednarodna delavska zakonodaja, 13. garancija, 14. splošna ratifikacijska klavzula.
Proti židovski invaziji.
Zagreb, 6. maja. (Izv. poročilo). Današnja »Narodna politika" odločno protestira proti invaziji mažarskih Židov, ki trumoma dohajajo v jugoslovanske kraje ter kupujejo in odvzemajo domačemu seljaku zemljo, katero so jim odvzeli madžarski komunisti. Konstatira isti proces, ki se je vršil za časa ruskih pogromov proti Židom v Poljski in Galiciji. Vlada se ne gane. List poživlja vlado na stroge odredbe' proti temu naseljevanju.
Državno posojilo nosi
mr 4°/0
Gospodarstvo«
g Državno posojilo — prispevek k temeljem države. Prošli so časi, ko smo morali žrtvovati krvnici Avstriji ne le blago, ki smo si ga s trdnim delom prislužili, nego tudi življenje. Sedaj živimo v svobodni državi, bratje med brati, pred nami pa je bodočnost. V tem važnem trenotku stopa pred nas država. Treba ji je sredstev, da more ustrezati željam državljanov. Razpisala je prvo državno posojilo. Nikogar ne sili, nikomur ne preti, zanaša se pa na zrelost naroda, toliko izkušenega in je prepričana, da se ta samo pomožna akcija obnese. Posojilo ni darovanje in vsakdo dobro ve, da pri tem nele ničesar ne izgubi nego nasprotno svoje novce najplodo-nosnejše in najvarnejše naloži. Saj jamči za popolno varnost država, ki je znana po svojem izredno velikem prirodnem bogastvu. Razpisala je posojilo, da se denar, ki ga je med ljudstvom obilo, hasnovito naloži in da ima od njega korist država, prav-tako, kakor posameznik. Pogoji (kratek rok vrnitve, takojšnje odplačilo obresti in visoke obresti) nudijo izredno ugodno priliko, pomnožiti blagostanje. Naš narod je v jedru zdrav in gotovo pogodi pravo. Instinktivno čuti, da je treba nekaj storiti, da se postavi bodočnost na trden temelj. Zato ni dvojbe, da bo državno posojilo v obiii meri podpisoval meščan kakor seljak, uradnik kakor delavec.
g Kolonijalno in manufakturno blago. Priviligirana trgovska agencija naše države v Marseillu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, dl se je po petmesečnem! delovanju p<r polnoma organizirala ter more stavit' najugodnejše ponudbe v kolonijalneib in manufakturnem blagu iz Franciji francoskih kolonij, Španije, Egipta, Holandske in iz Manchestra, dalje * papirju in pisalnih potrebščinah fjj Anglije in Amerike ter v vseh drug'*1 dnevnih potrebščinah. Imenovana age«' cija je otvoriia tudi svojo podružnico v Barceloni ter ji je s tem možnost dana, podpirati trgovske odnošaje » Španijo. Zbornica je prejela od te agencije tudi poročilo o cenah na zapadnih evropskih tržiščih glede kave, sladkorja, riža, sočivja in južnega sadi«, olja, mila, sveč in kaustične sode. to
Poročilo je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
g Švicarski denarni trg prenapolnjen avstrijskega denarja. Švicarske banke ne vedo, kaj naj napravijo ■/. mnogimi vlogami, ki jim
prihajaj« iz Nemčije in z ozemlja pivše Avstrije. Govori se o 35 milijardah. ki so vložene v švicarskih bankah. To je zelo verjetno, ker je mejna obramba zelo nedostatna. Iz Sregenca poročajo: Te dni so pred-arlški tihotapci vtihotapili v Švico vrednostne papirje v skupni vrednosti 14 milijonov kron in jih depo-nira!i v banki v St. Gallenu.
g Amerikanski kapital v Jugoslaviji. Kakor poroča „L’Idea Na-zionale'', so vzeli amerikanski kapitalisti v najem dubrovniško pristanišče. Razun tega nalagajo Amerikanci svoj kapital ▼ nepremičnine po Bosni. Italijanski list dostavlja srdito, da se to čudno vjema z idealnimi načeli Wil-son* « desinteressemontu, proti imperializmu in drugimi takimi »čenčami*.
P. P.
g Tarifa mlinarjem. Gospodarici okr. glavarstva v Celju opozarja plinarje in občinstvo na naredbo deželne * vlade za Slovenijo	z dne
‘4. novembra 1918 štev. 84,	Uradni
list štev. 7, po kateri velja	sledeči
mlinski tarif: Za. mletev met. stota ovsa, mešanega žita	.	.	.	K 6-—
te izdelovanje ješprena . . za izdelovanje kaše	.	.	.
za ^drobljenje ovsa in koruze !er mletev zadnjega žita za Jcrmo . , . ...	.	.	.	K 8-
•Mlinar je opravičen zaračunati samo navedeno tnlevnino, nikakor pa jemati mlinskih izdelkov (merice). Prestopki navedene naredbe se bodo najstrožje kaznovali. Občinstvo sc naproša, da vsak prestopek takoj naznani gospodarskemu uradu okrajnega glavarstva.
, g Izplačevanje sena in slame,
katera je bila oddana pod staro državo potom rekvizicije in je stara država še ni plačala, se doslej ni moglo pričeti, ker niso možna preod-kazila denarja iz Nemške Avstrije. Ob državnem prevratu so ostale iz poslovanja Poslovalnice za krmiia v Eggenbergu pri Gradcu na Spodnjem Štajerskem po nekaterih krajih večje zaloge sena in slame, katere je nova SHS. Poslovalnica za krmila v Celju (Zadružna Zveza) razprodala za vojaške m civilne potrebe naše nove države. Izkupiček teh zalog pa za popolno izplačilo starih rekvizicij sena m siame po celem Spodnjem Štajerskem nc zadostuje. Ne more se namreč tako postopati, da bi se izplačali
8-—
4-50
producenti samo tam, kjer so ostale zaloge, drugod pa bi ostali kmetovalci brez plačila. Vsled tega se je graška Poslovalnica za krmila pogod beuo zavezala, da manjkajoči znesek doplača. Tozadevna pogodba je bila izgotovljena in podpisana že začetkom marca. Takrat je bil nenadoma prekinjen denarni promet z Nemško Avstrijo, ki še do danes ni odprt. Poslovalnica za krmila v Celju (Zadružna Zveza) se je obrnila na Deželno vlado v Ljubljani (prehodno-gospodarski urad) s prošnjo, da se naj za izplačilo gori omenjenega zneska zavzame. To se bode sedaj zgodilo. Kakor hitro bo zadeva s tem izplačilom urejena, bodo dobili, kakor je* bilo že naznanjeno po listih, vsi kmetovalci iz Celja po pošti nakazan ves denar za seno in slamo, ki so jo oddali še pod staro državo. Ustmene ali pismene intervencije pri Zadružni Zvezi v Celju v tej zadevi so torej brezDornembne ter povzročajo le stroške in zamudo časa. Prosimo zlasti županstva, da svojim občanom v navedenem smislu celo zadevo pojasnjujejo. Zadružna Zveza v Celju kot "dosedanja SHS. Poslovalnica za krmila v Celju.
g „Slgnori miei, noi vogliamo viverel* (Gospoda moja, mi hočemo živeti I) Pred nekaj dnevi je priplula v Split prva italijanska jadernica s pomarančami in limonami. Pred vojsko je bila v Splitu živahna trgovina z limonami, pomarančami in ribami iz Italije. Po napovedi italijanske vojske so zapustile seveda tudi italijanske jadernice splitsko luko. Sedaj pa so se začele zopet vračati kakor lastovice le 3 to razliko, da ne prihajajo več v avstrijsko ampak v jugoslovansko luko. Ko so se prebivalci Splita čudili prihodu italijanskih barantačev, so ti odgovorili: »Signori miei, noi vogliamo viverel* Ta odgovor je značilen dokaz, kako so Italijani navezani v gospodarskem oziru na svoje jugoslovanske sosede.
g Izmenjava lir za krone v zasedenem ozemlju. Kakor poroča tržaški list „La Nazione,! je bilo ob izmenjavi kron v lire po ključu 100 lir za 250 kron v ..Julijski Benečiji" izmenjanih 650,000.000 kron. V bankah in hranilnicah vložene in deponirane zneske cenijo na približno isto-toliko, tako da bi bilo v tem ozemlju 1 ‘/4 miljarde kronskega denarja. Ker se v ostauh delih od Italijanov zasedenega ozemlja glasom tega lista ta znesek najbrž ne bo dosegel, računajo, da bo skupno v lire izmenjanih manj nego 2 in pol milijarde kron.
g Tujinski kapital v Bosni.
Sarajevska „Jednakost“ konstatuje, da so v Bosni in Hercegovini največjl zavodi, vsa podjetja za eksploatacijo gozdov, vsa zavarovalna društva in vsa večja industrijska podjetja v rokah tujinccv. Na to žalostno dejstvo bi bilo treba resno misliti. Proti tem tujcem v financi in industriji bi morali merodajni krogi čimprej ukreniti svoje.
g Dviganje vlog na Hrvatskem. Slovensko občinstvo se opozarja, da je izdal ban za Hrvatsko in Slavonijo dne 18. aprila 1.1. naredbo, da se podaljšuje veljavnost njegove naredbe z dne 29' marca 1.1., ki se tiče dviganja vlog pri denarnih zavodih, do 21. maja 1919. Ta naredba odreja, da denarni zavodi niso dolžni izplačati posameznikom na vložne knjižice, na tekoči račun in blagajniška nakazila več kot pettisoč (5000) kron. Ta omejitev ne velja za one zneske, ki se dvignejo na omenjeni način in istočasno uporabijo za podpis 4«/o državnih bonov pri denarnih zavodih, pri katerih se nahajajo te vloge ali tekoči računi.
g Zveza denarnih zavodov kraljevine SHS. Dne 24. t. m. se je vršil v prostorih zagrebške obrtne zbornice ustanovni občni zbor „Zveze denarnih zavodov kraljevine SHS“. Na ustanovnem občnem zb ;ru je bilo zastopanih 42 denarnih zavodov iz cele kraljevine in 45 članov ad personam. Iz zbora so poslali brzojavni pozdrav regentu Aleksandru. Za predsednika Zveze je bil izvoljen bivši zagrebški župan Janko Holjac, za podpredsednika pa dr. Karol Triller.
g O čekovnem prometu. Pod to rubriko bomo prinašali odslej kratke Članke o čekovnem prometu. Poštno ministrstvo v Belgradu namerava izdelali enotna pravila za čekovni promet,	ki	bodo veljavna	za celo	kraljevino	SHS. Zaradi tega	našemu	čekov-
nemu uradu ni mogoče že sedaj izdati pravil.- Da pa se občinstvo čim-preje seznani s tem uradom, in da spozna vse ugodnosti, ki jih ima, če se udeležuje čekovnega prometa, nameravamo objavljati od časa do časa kratke notice, ki nam jih _bo pošiljal tukajšnji Čekovni urad. Že v bivši Avstriji je bil čekovl promet razmeroma dobro razvit a še daleč ni dosezal one stopnje, na kateri je bil na Angleškem, v Belgiji in v drugih razvitih državah. Da so na Angleškem banke tako razvite.	in	na tako visoki	stopnji	je mogoče	le	vsled tega, ker stoji tam tudi
čekovni promet na višku. Tam niso udeleženi pri čekovnem prometu samo uradi, društva in nekaj obrtnikov ter trgovcev, kakor pri nas, tam se poslužuje čekovnega urada skoro vsak za-
sebnik. Zato so plačila v gotovini redka, ker se skoro vsa vrše s položnicami ali Čeki. Pri nas pozna širše občinstvo samo položnice. S položnicami je plačevalo naročnino za časopise, davke, članarino za društva, zavarovalnino itd. Kdor je vsaj enkrat plačal s položnico, je takoj uvidel, da je to mnogo priprostejše kakor pošiljanje s poštno nakaznico ali pa plačevanje v gotovini. Čeka samega pa naše občinstvo še ne pozna mnogo, še manj pa različnih vrst čekov, ki jih je vedno več. Namen teh člankov bo zato, seznaniti naše občinstvo tudi z različnimi vrstami Čekov in mu pokazati vsakovrstne primere, v katerih se lahko z uspehom poslužuje čekov. Seveda je vsak začetek težak. Isto velja za čekovni urad. Tiskarne so preobložene z delom, delavnih moči manjka, zato čekovni urad večkrat ne more takoj na naročilo poslati za-željenih čekov, položnic, ad drugih tiskovin. To se čuti posebno sedaj'v začetku. Začasna odtedba, da se vloge za sedaj ne obrestujejo, ne bo ostala dolgo v veljavi. Zato uporno, da se bo mogel čekovni urad takoj, ko bodo te začetne težkoče premagane, razvijati do' vedno višje stopnje.
Aprovizacija.
a Amerikanski Špeh za II. okraj dobe stranke iz MUhleisnovega skladišča na Dunajski o. na odrezek št. l sladkornih izkaznic za maj: V sredo 7. maja z izkaznicami štev 16 pri Zetko-Košak od 8. do 9., št. 17 pii Kavčiču od 9. do 10., štev. 18 pri Zorcu od
10. do 11„ štev. 19 pri Skubicu od id. do 14., štev. ‘20 pri Miheliču od 14. do 15., št 21 pri Topolavcu, štev. c: pri Fabjanu, št. 23 pri Jerančiču od 15. do pol 17., štev. 24. pri Tomcu, štev. ‘26 pri Anžlovarju, štev. 27 pri Brenčiču in štev. 73 pri Finžgarju od pol 17. do pol 18. Vsaka oseba dobi poi kilograma Špeha, ki stane 9 kron
a Prodaja mesa. »Vnovčevalnica za živino in mast11 v Ljubljani bo prooajata od
11. maja naprej v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem javnim uradnikom in uslužbencem ter V3em javnim in ubožnim zavodom goveje meso po l« kron za kilogram. Vsak upravičenec se bo moral izkazati v mesnici z legitimacijo t. j. potrdilom svojega urada, da tam službuje. Zavodi pa naj izdajo svojim odposlancem podobna potrdila, da so upravičeni prejemati meso za zavod Meso se bo sekalo v pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od <>. do 10.
a Ondajtt mesa in slanine. »Vnovče-valnica za živino iu mast1* v Ljubljani oddaja občinam in aprovizacijam po vsej Sloveniji amerikansko mast in slanino po 2« K za kilogram. Blago je treba prevzeti v Ljubljani in takoj plačati. Kdor hoče dobiti meso ali slanino, naj se obrne s pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani.
Ud a}?, tel) in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna** v Ljubljani.
Proda se:
■ r*4:im T#6 jelenovih rogov v velikosti t m 10 cm, a sirokosti 90 cm. —- Jože j-anipa, Mlinar v Podstenah *• Id pri Ribnici.	5!	1
. Mala hišica sredi mesta, *e naprodaj; obstoječa iz treh °b v pritličju in ene sobe Podstrešju. Pogoji se iz-{■Jo pri slugi Bevcu, Dolenj-70, od 14. do 15. 497
•vovprežno, lepo kočijo Proda j0s Osolin, Laški trg.
tilA*0 C0Ml ll*dl veCi° pftr’ kit	modre iu črne
vtenine, kambrika ženskih p Kavic, Jos. Peteline, Sv. nasip 7, Ljubljana. 499
hiA^nu<‘> tržaške jesenove t#5?,Vn'ke gladke priporoča bii- H Osvald Dobeic Lju-Ma Martinova cesta J 5. ~4,4ebele! Na drobno!
dJ^rbid«e svetilko na toč 0 *a	razpošilja
Dn -P. po povzetju, komad iiftt.ii in K, kakor tudi mire vsake vrste. Tvrdka . “n Sumer, Konjice. 414
|eo'T^Jo »»ožino vina, beti”.3 111 rdečega, letnik 1918, no .re kakovosti, sc proda Uh-ag°dni ceni. Na3lov pove uPravn)štvo.	515
K
upi se:
vJ^ke sode 69-500 1 na li kipim. - Ponudbe
ha
^upravništvo pod »Vinski
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNE11, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.	419
Kupim hišo z lokalom za trgovino v sredini mesta Ponudbe ua upravništvo Jugoslavije pod »Trgovina**.
a
SluSfoe:
M
Trgovski sotrndnik, 25 1. star, zmožen slov., hrv. in nemškega ježka, ter v vseh strokah trgovine dobro _ iz-vežban, voj. prost, želi nastopit' službo takoj kot prodajalec ali skladiščnik. Ponudbe pod »Anton 25“, poštno ležeče, Maribor 1. 514
Sprejme se tiikoj čevljarski pomočnik, izurjen v vsakem delu. Naslov pove upravništvo Jugoslavije. 050 2—1
Iščem službe kot sloga v pisarni ali točilnici. Naslov pri g. Pestotniku v cukrarni.
Strojepiska, vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, srbohrvaščino deloma, s prakso v odvetniški pisarni, želi premeniii službo z julijem, eventuelno tudi preje ali kasneje. Gre tudi na Hrvatsko. Cenj. ponudbe pod »julij 1919".	490
Teč izurjenih kleparskih pomočnikov se sprejme takoj pri Franju Dolžan, kleparski mojster, Celje, Graška ul.495
Iščem dobro izurjenega
mlinarja z večletno prakso, kateri se razume pri kmetskem in umetnem mlinu. Po-gnji dobri, plača po dogovoru, vstop tak»j. Pismene ponudbe na naslov: Grundner Aleksander, umetni mlin in trgovina z lesom in mešanim blagom, Žreče pri Konjicah.
496
Sprejme se kletar, dobro izurjen. Vpraša se v podružnici »Jugoslavije-* v Celju.
Kontoiistiuja starejša moč, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Moči malo vežbane v prodaji galanterijske stroke imajo prednost. Ponudbe pod „ zanesljivost** na upravništvo Jugoslavije.
Trgovsko izobražen, množen slovenščine in nemščine kakor knjigovodstva, strojepisja ter splošne trgovske korespondence, želim primerne službe. Ponudbe pod »trgovska moč* Maribor. Glavna pošta.
Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa c. 3.
Vbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
»Šopek — samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanov:;
Založila iu izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8.
Cena vezani knjigi K 5-—, broširani K 4 —.
Lepa birmanska darila.
Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne jioštc v Ljubljani.	459
usi)Che imajo °elasi v
lNajOOijSe dnevniku »Jugoslavija* 1
Ako i.Ščcte slu- forint P ksaj naprodaj ozi-žbe, ali pa če 'Hltllv roma hočete kaj
^“‘vjugosaviji1
Čast mi je p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da bodem svojo, radi svetovne vojne ovirano	1954
tapetniško odrt in trpi s pitan
radi nastalih razmer od 1. majuika t. 1. pod lastnim imenom
v Celju. Gosposka ulica št. 30
v Kodermanov! hiši dalje vodil in se bodem potrudil, moje odjemalce po možnosti zadovoljiti. Prosim za mnogobrojni
obisk in se priporočam
Anton Baumgartner.
2 bančna uradnika
z menjalnično prakso se sprejmeta za Ljubljano. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod znamko »Bančni uradniki 27“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
1002 3—1
m&mt
Gospodarska zveza
v Ljubljani
1061 3-1
je ravnokar prejela krompir. Na zalogi ima tudi klajno apno in razne vrste mila. — Blagovolite se oglasiti pri njej.
B Razno:
i.urvki jtes (angl. set ter) mlad, bel, kosmat, z rujav-kasiimi lisami, sliši na ime Karo, se je dne 2. t. m. iz-j^ubil. Kdor kaj vc, kje sr nahaja, naj naznani proti dobri nagradi ravnatelju kemične tovarne v Mostah.
»njenim damam naznanjam, da sem z današnjim dnem otvorlla modni salon m se priporočani tudi damam z dežele. Štefanija Setnikar, Kolodvorska cesta št. 166, Spod. Šiška.	512
Traži se minuli svjetla lijepo ure ena soba za dva študenta iz Hrvatske, koji mogu nabaviti životnih na-mirnica. Fonude pod Tehni-Čari na uprav u.	510
Dobro nagrado dam ono-mu, ki mi naznani dobro mesto, pripravno za prodajo usnja ali obuvala, ali pa mi preskrbi primeren lokal za manjšo trgovino. Vzamem v najem tudi manjše posestvo v prometnem kraju. — Pod ugodnimi pogoji bi i3to tudi kupil. — Ponudbe pod »Nagrada" do 10. t, m. na uprav-ništvo lista.	500
Mesečno sobo pri mirni stranki brez otrok išče samec 1:1 je večinoma odsoten. Ponudbe pod »Trgovec* na Jugoslavijo.	954 3—1
Lokal zu trgovino se išče na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravnlštvo pod »Prometni kraj, 952 :i~l
Mesečuo sobo z dvčuia Posteljema iščem za takoj. Ce mogoče z električno lučjo. Ponudbi’ pod »Takoj" na upravo lista.	50t>
Sobo iščee v. I jubljmil stalno nastanjeni poročnik A. Pečenko. Dunajska c. 6. 500
3|llE=
Nsjlspšo darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 ~. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
3©E
Ovojni papir
PSP- fin superior
bel in rujav, se proda.
Oddajo se le cele bale, oziroma role ali cel vagon. — Pisma pod »Ovojni papir«, Ljubljana, poštni predal 74.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia referencami.
Import in Ejcport
Ferdo Sert; Maribor.
tooti	Koroška	cesta 21.
Dražbeni razglas.
Na deželi se nahaja večje število avtomobilov, katere namerava gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati.
Interesenti za te automobile naj dopošljejo tozadevne ponudbe do 15* maja 1.1.
autoreferentu deželne vlade za Slovenijo
Ljubljana, hotel Ilirija
in naj navedejo sledeče podatke:
Kraj in natančna označba mesta, kje se avtomobil nahaja (n. pr. Vrhnika na dvorišču hiše štev....); vrsta (tovorni, osebni avtomomil); tovarniška znamka in policijska številka ali druga označba avtomobila; cena v številkah in besadah — razume se za avtomobil v stanju, v katerem se ravno nahaja.
Po preteku dražbenega roka se bode pustil autotnobil po izvedencu oceniti, nakar se bode izvršila oddaja-
Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal automobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (autoreferat) in da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na razpolago.
Gospodarska komisija za stvarno demobilizn-cijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da automobile sploh ne proda.
Ljubljana, dne 1. maja 1919.
Brodarska komisija ra stvarno demobilizacijo
OBVESTILO,
Prvi kranjski vrvarni v Ljubljani se je posrečilo dobiti večjo množino prave dolge inozemske konoplje, ter zamore 'postreči cenj. odjemalce z zajamčeno pristnim blagom. Poleg tega se izdeluje tudi blago iz domačega prediva, kakor vrvi kg po 20 K, za katero blago se pa ne prevzame nikake odgovornosti.
Se priporoča	'	Ivan	N.	Adamič.
1!
2a vse svthe priporoča ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin
Ljubljana. Kolodvorska
ulica štev. 37.
1
O
'	'C|
Odvetnik in zagovornik
fe Kari Kuhelj
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6
L nadstropje.
Vdru2bi:D>>Jos.flžman. ^
 .—»—>
Prvovrstno pralno in toaletno milo ima v zalogi Josip Rajšter, trgovec v Šoštanju. Zahtevajte
vzorce in oferte.
105B
e
* ....—......——“v
Opozarjamo na brošuro: !
Dve majhni vili
ena s 16, druga s 4 sobami, popolnoma opravljeni, ste v Rogaški Slatini po ceni na prodaj. Ponudbe na dr. Ivana ZabukovŠka, odvetnika v Šmarju pri Jelšah.
Lokomobila
malo rabljena, 10—15jHP, ua vozu montirana, se , proda. Kurjava mogoča j s premogom ali drvmi, j torej pripravna za vsako , primerno podjetje. Ponudbe pod ..Lokomobila" j na I. jugoslov. anončoi in i informačni zavod Be- '! scijak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	1.060 3—1
Pile 1019 1žage orodje
„Kod naj se potegne pravična meja
Spisal prot. F. S e i d I. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
Cena 1 krono, ..
Dobiva se po knjigarnah, v upravuištvih »Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu.
Strugar
Karel Hlupič
Ljubljana, Dunajska ces+a št. 6
se priporoča cenj. občinstvu; sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro in po ceni.
Sprejme se izurjen
pomočnik.
KUPIM
vsako množino nepokvarjenih
SUHIH GOB
Ponudbe z ceno in vzorcem na Franjo Molan, Celje. 1055
VINO
staro m novo,
slivovko, rum itd.
*	j
nudiui po najnižjih cenah, j
Kupujem stihe gobe, dobre I vreče in želod. !
M. Rant, Kranj.
Dražba plemenskih kobil in vprežnih volov
na Selu pri Ljubljani.
Dne 20. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne
bo v žrebčaini naSelu pri Ljubljani javna dražba
22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil in več parov težjih vprežnih volov.
Dražbe kobil se smejo vdeležiti le konje-rejci iz okrajnih glavarstev Krško in Novo-mesto, volov pa vsak kmetovalec.
Za to dražbo ostanejo v veljavi pogojil ki so bili objavljeni za dražbo dne 15, april*1 1919.
Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K. Pogoji ne veljajo za vprežne vole.
Oddelek za kmetijstvo deželne vlade.
Načelnik: Prelat Kalan i t.
   f
Dražba prvovrstnih plemenskih kobil v Račjem
Dne 15. maja t. ob 10. uri dopoldne
bo v žrebetišču v Račjem javna dražb*1
22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih Robil
Dražbe se smejo udeležiti le konjereji iz sodnih okrajev Ljutomer, Ormož, Prib Maribor desni in levi breg, Brežice in G ob Radgona (Št. Jurško okrožje).
Ža to dražbo ostanejo v veljavi pogoj1' ki so bili objavljeni za dražbo dne 15ega aprila 1919.
Kdor bi kupljeno kobilo kasneje proda' brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, ir pade globi 6000 K.
Oddelek za kmetijstvo deželne vlade.
Načelnik: Prelat Kalan ' r