THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN § NEWSPAPER 1 IN UNITED § STATES OF 1 AMERICA. 1 = r= Siiutiiiiuiiiiuiiiiiiiiiimiiiuiiiuiituimutiua?. GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 104. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. JULIJA — FRIDAY, JULY, 3, 1925. LETNIK XXXIV. Komunizma ni v Rusiji? PREDSEDNIK SOVJETOV V RUSIJI PRIPOZNA, DA SO ŠELE NA POTU PROTI KOMUNIZMU, KOMUNIZEM V PRAVEMU POMENU BESEDE PA NE OBSTOJI. FRANCIJA BO PLAČALA. ODLIKOVANI MORNARIŠKI AKADEMIKI. Iz neodrešene domovine. -o-- O PRAZNOVANJU USTAVE ZAJEDNO Z OBHAJANJEM 25-LETNICE VLADANJA KRALJA VIKT<5RJA EMA-NUELA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika predstavlja sest mornariških akademikov, ki so izdelali s posebno odliko svoje tečaje ter prejeli zato posebne nagrade. V sredi med njimi s znamenje na prsih je admiral Nulton superintendent Anapolis mornariške akademije. Moskva, Rusija. — Poroče-velec, ki je stikal po Rusiji za dejstvi, je slišal na svoja ušesa od -predsednika sovjetov M. tfalenina, da v Rusiji ni komunizma, ker ljudstvo še ni zrelo za komunizem. Tam je tudi goloti! z večjimi višjimi uradniki, ki so mu povedali, da so poskušali zastonj priti do komunizma, ker sedanje razmere to_ne dopuščajo. Pod komunizmom so razume, da so vsi ljudje e-naki, in kjer je komuni-zern tam sploh ni nobenega razreda. Kalenin je dejal, da ima danes Rusija diktatorstvo proletaria-ta, kar se nikakor ne more i-m en o v at i komunizem, a da se -pripravljajo na komunizem. Ko je poročevalec vprašal pred- ) sednika, ako se Rusija sploh bliža komunizmu, ko daje zopet v roke podjetja kapitalistom, je odgovoril, da ne samo j Rusija, temveč celi svet se na-giblje komunizmu, kar je neizogibno, vprašanje pa je, kako doseči komunizem? Mi v Rusiji, tako je dejal Kalenin, iščemo najkrajšo pot. Začelo se je ko se je strmoglavil carizem, vo sv°jesa dolga Ameriki, in Knjige družbe se bodo a obdani pa smo še od kapitali- se "»Jbrže ne bodo nadaljevala kale. stičnih držav, tako, da nas ne do meseca avgusta. Vzrok te- _ — ovirajo dosti notranje težkoče mu Je ba'e bolezen premierja nremier Jusroslaviie ščitili- Stevenson je sam iz-jalkohol, s katerega delajo zga pač pa zunanje. ^ussoUnija. Signer Alberto ki ' ' jde'a*ravit v Cehosiovaki-j Povedal poveljniku detektivov, nje,.kiLje strupeno in je bilo Na vprašanje koliko je res- se Je nahajal tukaj je dobl1 |j0. "Zvita stara balkanska lisi-!da so zahtevali izsiljevalci od .usodepolno ze 124. osebam^to ca. Francoski kabinet je odločil, da se ne zadržuje več ureditev dolga Zdr. državam, temveč plača nemudoma. Pariz. — Aristide Briand, francoski vnanji minister je prebral kabinetu noto, ki bo poslana Zdr. državam, v kateri Francija uradno priznava svoj dolg Ameriki, katerega hoče nemudoma poravnati. Nota se zaključuje z izjavo, da bo odposlana v Ameriko francoska komisija, ki ima polno moč zadevo končno urediti. (Nota je bila v kabinetu enoglasno odobrena. Nota bo oddana ameriškemu ;poslaniku Herricku takoj, fran- njja poulične železnice je spo-eoska komisija pa odpotuje v ročila županu mesta Smithu,! Ameriko čez dva tedna, kajti I da ima nad $3,000.000 defici- Francija noče biti ena rtajzad- ta. Mestni uradniki, pa dvomi-j —o— njih pri spolnjevanju svojih j0, da bi to poročilo odgovar-j Chicago, 111. — Možje po-dolžnosti kot dolžnica. jalo resnici, ker vsa prejšna me- stave pod ključem. Trije polici- Washington. — Italija je u- sečna poročila so kazala, da je sti so hoteli malo postranskega stavila pogajanja za poravna-j družba delala velike dobičke.! zaslužka in so namesto, da bij Chicago, III. — Vodstvo pro KRIŽEM SVETA POLICISTI IZSILJEVALCI. I — — Detroit, Mich. — Kompa- Zaznamvani bankovci so bili vada, na katero »o se ujeli BOJ STRUPENEMU ALKOHOLU. Ob petindvajsetletnici. V nedeljo dne 7. junija so po vsej državi veličastno proslavili praznik ustave in petin-dvajsetletnico kralja Viktorja. Kralj je pokazal svoje globoko j spoštovanje do državne ustave, j do onih temeljnih zakonov, na katere je radi njihovega svobodoljubnega in demokratičnega duha vsak italijanski državljan lahko ponosen. Umevno je zato, da Italijani svojega vladarja čislajo in ljubijo. Oči-vidno noče kralj pred zakonom i poznati nobene razlike in hoče to svoje plemenito naziranje še posebej podkrepiti s tem, da je združil praznovanje svojega redkega jubileja s proslavo temeljne državne postave. Brez dvoma in brez ugovora je to li denar od nekega trgovca. trije-policisti, ki so izsil jeva-.Velike so težkoče s katerimi se borijo prohibicijski agenti proti brezvestnimi zastrup-ljevalci, ki izdelujejo žganje iz denaturiranega alkohola. [odstopi vse izza avstrijske dobe zaostale davke v Istri in vo-loškem okrožju istrski pokrajinski upravi in občinam. -o- Žrtve viharja na morju. Zvečer dne 3. junija je nad tržaškim* zalivom nenadoma zavihral silen vihar in presenetil na odprtem morju več sveto-križkih ladjic. Vihar je gnal ladje deloma proti Gradežu deloma proti istrski obali. Ribič Martinčič iz Nabrežine in njegov sin sta postala žrtvi viharja ; čoln in Martinčičevo truplo so našli ob izlivu Soče, sinovega trupla pa še niso našli. -o- Spominski zlatniki. V spomin kraljeve 25 letnice Je dala italijanska vlada ko- P li- i - i vati posebne zlatnike po 100 korak, ki .vzbuja spostovanje K. . , . . . .. I , - _ . , i hi*; na eni strani je kraljeva podoba, na drugi napis, ki spo- PP ® ■ - j » ;minja, da je Italija pod vlado Naravno je pac, da nasa sr- , . „ ' , , j. .. . Viktorja Emanuela dosegla ca ob tem redkem prazniku m- 1 in nam kaže kraljevo osebo v lepi, prikupni luči. — Dunaj, Avstrija. preis- naznanili trgovca N. Stevenso-na ,ki se peča s prodajo opija, Niko-j so nJe£a izsiljevali denar in hibicijskih agentov si je nadelo nalogo ustaviti delo brezvestne-žev, ki porabljajo denaturirani nice glede afere s Trotzkyjem, vse P°<*atke nanašajoše se na Chicago in okolici. Boj je Kalenin dejal, da je Trotz- poravnavo dolga, ko se vrne v ' P01°Ul°' poue"j nJ imeftoliko denarja so se "po-|Proti tem kršiteljem prohibicij- iy sedaj dosegel visoko stopi- Kalijo bo v stanu iste predlo- 1 Norveško _ Krij glihali" za $250. Denar so za-lske Postave je težaven, ker o- stof Hannevig, ki je v dveh ieJznamova« na Policiji in tako i tih od nič prišel do večkratne- meli dokaz' ko so PreJeli izsi , - ™ v,mi kar ^ m i i i i n n nvi o ^ K^Vr^t ljevalci podkupnino, se niso £°ca sredstva, da so varni, kai ga milijonarja je sel bankrot, ^ ker sq ^ jim ni težko, ker s0 dobro pod ' - m- - h kovani z denarjem, kajti njih so tako razigrana in prekipeva-jjoča kot srca naših sodržavljanov italijanske narodnosti. Trpkost nam stiska srce, če se spo-: milimo na svojo povestnico po svetovni vojni. Kralj je očitno naglasil svoje podrejenje napram ustavi in spoštovanje do ^ii«*™ 0„ , -, , . , , ... J , \ i liscu sv. Justa v Gorici veleč, zakonitosti, ker je določil praznik ustave tudi za svoj praznik. Izvrševalci ustave in njenih za- svoje 'naravne meje. Zlatnik nosi tudi fašistovski znak: lik-torski zveženj. Zlatnike kujejo iz zlata, ki so ga začasa vojne državi darovali državljani. -o- f Ivan Jarec. Dne 20. maja je umrl v zdra- jo v stranki, in da ni bilo ta- žiti Premier ju in finančnemu nj ko hudo, kakor se je poročalo v državah izven Rusije. -o—— Stališče Jugoslavije. ministru, na podlagi katerih se bodo nadaljevala pogajanja. -o- Stavka premogarjev v Angliji. - London. — Anglija je na konov pa žalibog, ne mislijo ni so dobro organizirani po ce-lej Uniji. Poslužujejo se vsemo- Dunaj, Avstrija. — Notranje robu industrijske krize, do ka- Amerikanskim bankirjem guje $21,000.000. — Moskva, Rusija, milj vzhodno od Novo pri njih denar, ki je bil zazna- 100! movan. Vsi trije so bili areti- kupčija jim nese velikanske do- politično stališče v Jugoslaviji jtere lahko privede preteča ge- /e skočil" ekspresni vlak Niko-!ran*' čaka občutna kazen. se vidno boljša. Skupščina je potrdila ostale mandate hrvatskih poslancev, tako imajo Hrvati v skupščini 67 glasov. Radič, vodja hrvatskih seljakov je neralna stavka. Premogarski baroni niso zadovoljni s pogodbo, katero imajo s svojimi delavci, ki se glasi na sedemurni delavnik. Ta pogodba, tako s! tira. Devet oseb je bilo mrtvih in nad trideset ranjenih. -— New Haven, Conn. — -o- Gospodarsko stališče v Fran- • •• ciji. Pariz. — Iz urada francoske- Rollin S. Woodruff, bivši gu- :ga delavskega ministrstva se se vedno v ječi, kar pa najbrže pravijo baroni jih bo uničila,!™ dlžave Connecticut jefporoča, da ni v Parizu nad 1000 ne bo zadrževalo do sporazu- vsled tega zahtevajo, da delav-1 ^J ma. Dosežen je velik korak do ci odstopijo od pogodbe in za nastale pa so težkoče izven ju- cer se jim bo^zmanjšala plača. !™lj J'UŽno od,tukaj sfMje oblak i Franciji delajo s polno paro, TSmili;« utrgal, nastala je velika povo- nekatere imajo naročil za več zboljšanja notranjih težkoč, a čnejo delati osem ur na dan, si ežkoče izven j eje. Grčija i an j a z Ju gosi lanašale na pro-lne bodo rudarji nikdar pristali jv;u" sto luko v Saloniki in kontro- nato, da bi de^li več kot se- ^T' , «« nnnii^n c^KnonJi, Prcd nalivom je močno treska- na svojem domu na na-jljudi brezposeljnih in da kup-gloma umrl. jčija, kakor tudi podjetja izbor- — Bakers field, Cal. — 44 ,no napredujejo. Vse tovarne v bičke. Vodstvo prohibicije je napovedalo sedaj boj, ki mora biti odločilen, in v par dneh se mora pokazati ali je močnejša moč postave, ali ona "munšaj-nerjev." Agenti so bili poslani na vse kraje kjer se izdeluje alkohol, ki so imeli nalogo preiskati vsako pošiljatev, ki je šla iz podjetja, je li ima prejemnik dovoljenje za sprejem alkohola ali ne. Preiskali so tudi tovorne vozove na železniških postajih, g. duhovni svetnik in kurat Ivan Jarec. Prestal je težko operacijo na želodcu, ki ga je , , . ., . . , ,v par dneh spravila v grob. Ro- |takc»Plemenito-in mnogokrat jjen je bil v ToIminu dne 25 .izrabljajo kraljevo ime, da nas dec 1851 y mašnika . bn ,tlačijo m mučijo. Ko je bila|p0svečen dne 27^ lg76 kraljev^ dvojica v nasi deželi ;Njegovo truplo je bilo odpelja. na obisku in je kraljica, bivša L0 iz Golice v To,min črnogorska pnncezmja, govori- 5il0 pcIoženo k večnemu la z našimi župani v srbohr- čitku.. Vsegamogočni, katere-vascmi nam je bilo mehko Pnjmu je služH zvegto n • , srcu. Našega jezika se ne sra- £a vse trude mujejo na najvišjem mestu, ..... smo si mislili m veselo zasanjali v bodočnost. . Potem je pa goslovanske meje. Grčija je Robert Smillie, predsednik fe-j ' , .. , prekinila pogajanja z Jugosla- deracije rudarjev je izjavil, da ^ J VGS • Pr°" mesecev naprej' To P01-0ci10 Je kjer so našli in zaplenili več to- 1 - -- - - - • --j-----j—5= -----met. Na zelezmsko progo je vo- na prvi pogled razveseljivo zajvornih voz žganja. Chicago je Tudi pri Vidmu nove jame. ^^ff^P j , . , . . , v J'ami Pri Vidmu, ki je 2 pnslo tako daleč, da so iz sol km dolga so g]i eko ločnn- iz uradov, sploh iz vsega jav- stene> prišH v hodnik> nato y nega življenja nas jezik pre- navpičen lijak in iz tega v lepo gnali in nam milostno dovolili, novo jamo, polno krasnih da ga smemo rabiti v gostilnah, !nikov. Raziskovanja bodo na cesti m doma v zapečku. i daljevali vijo, ki so se nanj lo Jugoslavije nad 45 milj dol- de^ ur^ pod zemljo. Sklicanih go železniško progo do srbske jje bilo ze vec sej. Lastniki pre- k ^ oza J mogovnikov so mnenja, da bo meje. Grki bi radi sklenili pakt z Jugoslavijo proti Turčiji in Bolgariji; proti slednji bi Jugoslavija bila pri volji se podati, nikakor pa ne proti Turčiji. S tem pa ni rečeno, da so od-nošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo sovražni, pač pa so okol-ščine privedle do tega, da je prekoračenje meje med obema državama skoro nemogoče. -o- Krauser nameraval ..izvršiti samomor. Chicago, 111. — Walter Krauser, ki je zaklal svojega tovariša Granta v ječi, je zapalil žim-nico in se vlegel na postelj, ko pa mu je postajalo vroče je pričel klicati na pomoč. Krauser je zadobil hude opekline in dejal, da je podtaknil ogenj neki sojetnik, ker mu strežejo tovariši po življenju, od kar je u-moril Granta. do, kakor so še vselej, premagali stavkujoče, a ni verjetno, da bi se jim to sedaj posrečilo. Iste težkoče so pri železničarjih, kajti tudi železniškim uslužbencem nameravajo zmanjšati plačo, na kar pa ne bodo pristali in ako železniške družbe ne odstopijo od svoje zahteve, bodo dne 1. avgusta prenehali železničarji z delom. _ Francija in Belgija izpraznje-ta porursko ozemlje. Bruselj, Belgija. — Francija in Belgija sta pričeli s pripravami, da nemudoma odpo-kličeti svoje vojaštvo iz Porur-ja. Prva je bila zato pripravljena Francija, kateri je takoj sledila tudi Belgija, v znak, da si želijo nekdanji sovražniki Nemčije, z njo prijateljskih od-noša^*ev. _L_ — Havana, Kuba, — Daniel McSwiney, star 27 let, Ameri-kanec, ki je obdolžen umora in se nahaja v ječi je pričel s stavko in noče ničesar zavžiti. V sredo je bilo že sedem dni ko še ni ničesar jedel. — Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada v Rusiji bo izdala za izboljšanje telefonske naprave po vsej Rusiji $100,000.-000. Švedske, nemške in ameriške telefonske kompanije so pozvane naj podajo svoje ponudbe v kolikor morejo, da se ta načrt izvede. — Carigrad, Turčija—Šejk Said voditelj in 21 upornikov, ki so bili obdolženi uporniškega gibanja so bili v Diarbekir javno obešeni. Množica je bila priča eksekuciji, nekateri so bili tako navdušeni, da so se po nuj ali, naj jih puste pomagati vleči za vrv. Francijo, a ni pa tako v resnici ker stanje franka je nizko in ljudi i še pada, kar je vzrok, da zunanji svet kupuje francoske izdelke. -o- središče, od koder se zaklada 12 držav s žganjem, vsled tega se mora začeti tukaj, da se pride do korenine. Zvezni agenti so pod vodstvom kapitana Townsenda pre- Stalisče v Maroko povoljno. iskali soft drink parlor Leo Madrid, Španija. — Gen. Primo de Rivera španski vojaški diktator se je o stališču v Maroko povoljno izrazil. Najkasneje v dveh tednih se bo Rivera povrnil v Maroko, ko bo podpisana pogodba med Francijo in Španijo o sodelovanju proti upornimi plemeni. -o- Velika poplava na Poljskem. Varšava, Poljsko. — Od tukaj prihaja poročilo, da so strašanski nalivi napravili veliko škode in je na tisoče oseb v zapadni Galiciji brez strehe. Materialna škoda je velika. Petnajst otrok je utonilo ko so se nahajali na mostu, katerega je voda odnesla. i -o- ggr-ŠIRITE A. S. & EDINOST. Bactiča na 9008 S. MacKinaw Ave. So. Chicago, 111. od koder so prihajali pijani gostje, kjer so naši'* likerja v vrednosti $15.000. Poleg likerja je bilo tudi 30 sodčkov vina in 25 sodčkov pristnega piva. Lastnika so aretirali. Poštno letalo v nočni služb«. Prvo letalo v nočni službi zračne pošte je prišlo do cilja neovirano. Letalca so obsipavali s cvetjem in na vsaki postaji je čakala množica ljudi, ki so navdušeno pozdravljali in vzklikali, čim: se je spuščalo letalo na zemljo. Polet se je dobro obnesel. ^-ŠIRITE A. S. & EDINOST. Kobarid. Na binkoštni pondeljek so nas počastili s svojim obiskom bojevniki iz cele Italije. Bilo jih je čez 500. Večinoma so prišli iz južne Italije. Imeli so narodno romanje po bivšem bojišču. V Kobarid so prišli okrog poldneva. Po trgu jih je kar mrgolelo. Domačini so se komaj prerili v cerkev, kjer je bil ob 1. uri običajni blagoslov. Med bojevniki smo opazili tudi dva duhovnika. Do tu bi bila stvar v redu. Odločno moramo pa obsojati, da so gostje namazali zidove z raznimi napisi ter pred odhodom — nahuj-skami najbrže od tukajšnjih fašistov — odkorakali pred prostore "Čitalnice" in tam razbili šipe, vlomili vrata in strgali časopise. Orožniki v paradi so seveda mirno gledali, ko se je vršilo to nekulturno početje. Ali ni že skrajni čas, da prenehajo, nasilstva ? -o- Za istrske občine. Zadnji ministrski svet v Rimu je sklenil, da državni erar _ DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zreš* s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiJjatre so dostavljene prejemniku na dom all at zadnjo pošto točno in brez vsake** odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in SI rah so bile včeraj sledeče: Simono s -poštnino: 500 1,000 2,500 5,000 10.000 100 200 Din......... $ 9.40 Din. ...... $ 18.45 Din Din. Din. Lir Lir $ 46.00 $ 91.50 $182.00 4.80 9.25 500 — Lir ........ $ 22.25 1,000 — Lir ........ $ 43.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat ina-nja, dostikrat docela nepričakovan«, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej- Zato se posiljatve nakazej« po cenah onega dne, ko mi sprejm* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. Vse poš'ljatve naslovne na—SLO VENSKO liANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK, CITX ______ katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen tots 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Araerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. ■AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 lUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.0Q For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870- Dan neodvisnosti in melting pot. Prod stodevetinštiridesetimi leti, na dan četrtega julija, je trinajstorica zedinjenih ameriških kolonij, ki so se bile uprle proti Veliki Britaniji, proglasila svojo svobodo in neodvisnost. Massachusetts in Virgina sta stala na čelu borbe za svobodo. Kolonija Massachusetts je prva trpela breme te borbe in Virginia je bila ona, ki je dala znak, da se otresejo jarma angleškega vladarja. Dne 29. junija, ko je kongres kolonij še vedno razpravljal o tem vprašanju, je Virginia dala vzgled s tem, da je sebe proglasila za neodvisno. Kongres je bil imenoval odsek petorice, ki naj sestavi proglas neodvisnosti. Thomas Jefferson je bil načelnik tega odseka. In ravno Jefferson je bil oni, ki je spisal oni veliki zgodovinski dokument, ki ga je Kongres z ja-ko malimi spremembami sprejel dne 1. julija 1776. Od tedaj se je Fourth of July vedno praznoval kot največji ameriški narodni praznik —^rojstni dan Združenih Držav. One iste noči 4. julija je množica patrijotičnih Amerikan-cev zvrnila s podstavka svinčeni kip angleškega kralja Jurija III., ki je ponosno stal na Bowling Green v New Yorku in iz stopljenega kipa so napravili kroglje za ameriške topove. Izjava neodvisnosti — Declaration of Indenpendence — je bila napravljena, ali sedaj je bilo treba boriti se za njo. Bila je to ogromna borba, ki so jo kolonije začele proti mogočni kraljevini, ali končno je težka sedemletna borba vspešno končala pod vodstvom George Washiftgtona. Kolonije so tedaj imele le nekaj okolo treh miljonov in pol prebivalcev. Večinoma so bili prebivalci nasledniki angleško govorečih naseljencev, ali med njimi je bilo tudi znatno število Amerikancev nemškega, nizozemskega, švedskega in drugega pokoljenja. Nizozemci ftfu&h) so bili izvirni naseljenci v New Yorku ; Švedi so se leta njem do ogromnih svot. Kakorkoli je bil vpliv angleško govorečih naseljencev najbolj merodajen za usodo te dežele, vendarle zgodovina nam ne dopušča, da bi pozabili na važno vlogo, ki so jo naseljenci drugih plemen in jezikov igrali v ameriškem razvoju pa še tako zgodaj kot za časa Revolucije. Brezdvomno je dobro za to deželo, da priseljenci mnogih plemen morejo s ponosom pokazati na Člane svoje skupine, ki so se borili za to deželo ali drugače prispeli k napredku iste. To daje novodošlemu priseljencu naravno pravico, da se ponaša z zgodovino in vspehi ameriškega naroda, kakor tudi prispeva k oni duševni enotnosti, ki jo je predsednik Coolidge nedavno označil ob proslavi norveške stoletnice, ko je rekel: "Kar se tiče lojalnosti, o kateri ni nikjer mogoče dvomiti, je težko izbirati izmed mnogih narodnostnih in plemenskih skupin, ki so si izbrale Ameriko za svoj dom in svojo deželo. Hvaležni smo za vse izmed njih in še bolj hvaležni smo, da eksperiment njihovega skupnega državljanstva je tako sijajno vspel. Ako bi kdo iskal dokaza o temeljnem bratsvu vseh človeških plemen, ako bi kdo izzval babilonsko zmešnjavo, da podpre stremljenje za enotnost, sposobno, da zagotovi mir vsem narodom, jaz mislim,- da v taki poizvedbi ne bi mogli dobiti boljše priče kot je izkušnja te dežele. Iz zmešnjave jezikov, iz nasprotja tradicij, iz raznoličnosti zgodovinskih okolščin, iz obširnih razlik nadarjenosti in okusov razvila se je duševna enotnost v spremstvu širokega obsega raznih sposobnosti in nadarjenosti, ki so znak, da je temu narodu usojena izredno odlična usoda." Chicago, 111. [naprej, tako si bom prihranil Prosim nekoliko prostora v jprirn-erno svoto in kufril hišo, našem priljubljenem listu A. kar mi bo denarja manjkalo S. & Edinost, da se tudi iz na- bo pa posodilo društvo. Prizna-šega babilonskega mesta kaj ti moram, da ako bi ne bil jaz čuje kako mi Slovenci života- hranil potom stavbinskega dru-rimo. štva, ne bi danes imel prav nič Nahajamo se v toplih polet- prihranjenega, kajti po par do-nih dnevih. Ljudje se povpr^- larjev bi ne nosil na banko in šujejo kam bodo šli v nedeljo, tako porabil, da bi sam ne znal da se nekoliko ohladijo v sen-j kam. Zato svetujem vsakemu, ci. Da se pa vsem ljudem ki bo hvaležen za svet, naj ustreže. za to pa že poskrbijo vzame delnic kolikor si upa, da naša domača društva, ki prire- bo mogel plačevati, kajti tiste jajo svoje izlete in zabave, zu- par dolarjev lahko pogreša, naj v prosti naravi, kjer sq po- leto pride okrog se pa le nabe-zabi na ves trud in nasrka sve- re lepa svota, ki bi se drugače žega zraka. Prav lepo priliko i- ne. Posebno se priporoča našim majo ob nedeljah naši mesarji, fantom in dekletom, naj ta na- sta bla pa kar skoro cel Barber-ton. V slovenski dvorani so imeli ženitovanje. Kakor se je slišalo so šli vsi ljudje veseli domov, vse je bilo zadovoljno, kar je tudi prav. Živita na Center Streetu. In še eden se je poročil Mr. Antony Gtirbec iz Chisnell St. vzel je dobro katoliško dekle Amerikanko iz Mesillon, Ohio. On jo je pa odpeljal na ženi-tovanjskef potovanje v Chicago. Ostala sta tam teden dni, sedaj živita tukaj v Barbertonu. Vsem skupaj, Bog Vas živi. Tudi nekaj malih smo dobili. Pri Mr. in Mrs. Frank Smole so dobili fantka, Lojzka, Mr. in Mrs. Louis Kalčič v Sherman prav lušno punčko in pri Mr. in Mrs. Jakob Župec, tam blizu Brady Ave. so dobili pa fantka. Zdravi so vsi matere in otroci. Častitamo vsem! Pozdrav! Mrs. A. OkolUh. -o- Joliet, 111. Delavske razmere so v našem mestu bolj na slabih nogah. Po tovarnih ljudi odslav-ljajo, ali pa jim dajejo po več dni nezaželjenih počitnic. Nekateri pa delajo samo komaj po tri in štiri dni na teden. Obljubljajo sicer boljše čase, ampak obljubovanja smo se že tako navadili, da ne verjamemo več bogatim gospodom, ko nam obljubljajo boljše čase. Malo je mest v Ameriki, v katerih bi vodili suhači tako pogoste pogone proti opojnim pijačam, kakor ravno v našem mestu. Pa menda tudi vsak pravico ima, da ti prižene v hišo oddelek detektivov in ti prevrne, kar se mu zdi sumljivo. Dnevno se vrste tozadevne aretacije in kaznovanja. Naše rojake bi bilo dobro opozarjati na to, da se naj čuvajo sitnih preiskovalcev, ki za vsako malenkost človeka obtožijo. Poročila sta se te dni nevesta Mary Svetlič in ženin Math ko zgodovinskih podatkov o državi. - Siovenska naselbina Šteje več sto Slovencev doma iz Prekmur-ja, ki so jako dobri ljudje, vsaj, kolikor sem jaz jih srečal pri mojem obiskovanju. Vsi so mi šli jako na roko in so tudi zelo postrcžljivi kot Slovenci navadno. V dušnem oziru so tudi tukaj jako dobro preskrbljeni. Oskrbuje jih delavni in požrtvovalni preč. g. M. Golob ta-mošnji slovenski župnik, kateri je za tamošnje Slovence že veliko naredil. Pravim v tej naselbini sem tokrat prvikrat bil. Naj prvo sem se ustavil %>ri preč. g. župniku M. Golobu, ki so me z veseljem sprejeli in mi poskrbeli dobrega moža Mr. Štefana Šu-men, našega zastopnika, ki sva se podala na agitacijo za naše katoliške liste. Verjemite mi dragi Prekmurski Slovenci, da sem bil iznenaden, ker sem bil povsod od Vas tako bratsko sprejet. Povsod so se pridno naročali na naše liste in naš list se je tukaj jako dobro razširil, kakor malo kje. Da sem dosegel tako lep vs-peh gre sicer zahvala Mr. Stefan Šumenu in predvsem pa preč. g. župniku, ki so me tako lepo priporočili v cerkvi pri sv. mašah. Zato so.se rojaki tudi radi naročali na naš list. Preč. g. župnik Father Golobu izrekam zato javno iskreno zahvalo. Delavske razmere so tukaj srednje. Dela je tukaj več vrst. V tovarni, kjer izdelujejo ka-strole so naši rojaki povečini izaposljeni. Mesto je na ravnini ter jako prijazno, kakor tudi stanovalci. % Predno končam še enkrat prav vse, ki sem jih srečal in obiskal v slovenski naselbini Bridgeport najlepše zahvalim za naklonjenost in gostoljubnost. Vsem Bog plačaj stotero! Leo Mladič, pot. zastopnik. jiea)! XI • 1. 1 ,nastamh v Delaware-u in kateri imajo svoje mesnice ceU wet dobm premislijo £ hvalo ^"in ma Nemci so imeli razne valove priseljevanja začenši od 1. 1683. dnn Zftnrt ' i.lhko na , , " prem,s ^> 111 1Kucanic oba rodom Hrvata. ! zaprte, da lahko ze na \se bodo vedeli v par letih. Vzemi- Glasom nomnh tt^™,,., Zato najdemo, da so se možje raznih narodnostni! izvirov vdeležili ameriške borbe za osvobojenje. Med proslavljenimi junaki ameriške revolucije „ najdemo mnoga neangleška imena. Tu je predvsem Francoz Lafayette, ki je znatuo doprinesel h končni zmagi ne le kot vojaški poveljnik v tej deželi, marveč tudi kot njen prijatelj v svoji domovini. General Heršimer (Herchheimer) je izviral iz družine nemških naseljencev iz Palatinata, ki so se bili naselili v severnem delu New-Yorka. Bil je zmagovit v važni bitki pri Ori-skany, ali umrl je tedaj za ranami, ki jih je dobil pri tem spopadu. Ista usoda je doletela poljskega generala Pulaski, ki se je boril za ameriško neodvisnost in je bil ranjen na smrt blizu Savannah v 1. 1779. Drugi slavni Poljak v vojni za neodvisnost je bil Kosciusko, ki je kasneje vodil poljsko ustajo od 1. 1794. To so imena, ki jih vsak ameriški šolski otrok pozna. Ali bilo je še mnogo drugih enakih aktivnih pristašev ameriške svobode, ki so manj pogostoma omenjeni v zgodovinskih spominih. John Morton, eden izmed sopodpiscev Izjave neodvisnosti, je bil švedsko-finskega pokoljenja. John Hanson, merodajen član Kongresa, in Thomas Sinnixon, odličen ameriški častnik, sta bila švedske narodnosti. General Hans Christian Fibiger, ki so ga ameriški vojaki nazivali "Old Denmark," je bil rojen na Danskem. Harm Salomon, poljski Žid, je financiral revolucijo in izposloval za Roberta Morris, ameriškega finančnega "superintendenta," vsa posojila, ki jih je Amerika dobila na Francoskem in Nizozemskem. Jamčil je za posojila j • i 4. - - , t u , , . . i Glasom poročila mestnega u zgodaj poletijo iz mesta. Le o- te deln.ee 1. julija bodite dobri Irada je registriranih v našem ni, ki prodajajo sladcice in sla- sami sebi. doled so pridržani doma, a kaj marajo ko se hladijo s sladoledom kar doma. Ker pa ravno stanujem v bližini tajnika našega stavbinskega društva "Slovenski Dom," tako vidim, da tudi on ob nedeljah popoldne zapre vrata svoje pisarne ter se pridruži še-tajočim in dobrega zraka srka-jočim. Preje ko je po dnevi de- John Sajovic, delničar. -o- Barberton, Ohio. Cenjeno uredništvo: — Na 4. julija bo imelo pevsko društvo "Danica" svoj piknik, vabljeni so vsi farani, da se malo razveselijo in pridejo na farmo John Šega, ker bo tam omenjeni piknik. Precej je že novic minulo ker lal in le po noči opravljal svoj ni nihče poročal, pa kar je bolj tajniški posel, tega ni mogel storiti, ker je bil preveč obložen z delom. Sedaj pa ko je tajnik doma in vedno na razpolago imajo delničarji izborno postrežbo, je pa tudi v korist društva, ker se lahko z njim vsaki čas govori in ima dovolj časa, da deluje v prid društva. Jaz sem član tega društva že novih jih velja zapisati. Pred kratkim so se poročili mestu 5,750 avtomobilov. In kot govori statistika zadnjega ljudskega štetja, šteje naše mesto blizu 40 tisoč ljudi. Torej približno en avtomobil na 7—8 ljudi. Bridgeport, Conn. V to slovensko naselbino je bila to pot moja prva pot, zato tudi dokaj zanimiva. Država Connecticut je zgodovinska država naše Unije, ker je ena izmed prvih trinajstih držav, ko so nastale Združene drža- v naši cerkvi Mr. Frank Jevni- ve. Glavno mesto države Con-kar z Miss Frances Suhadolnik, necticut je Hartford in sicer od povabila sta bila precej ljudi, da so se malo poveselili, z njima, bili so vsi zadovoljni. Sedaj živita na Van St. Drugi par je pa bil Mr. August Mauer, z Miss Josephine s svojo osebno vero v več let, dobil sem že dve knji-jTroha, teh dveh pa mora dr- 7ma„n rpvnlii^iin o o. * V \Se izp,ačane in sem zopet vzel ižati, imela sta kar deset parov zmago ie\olucije in s svojim premože- jnove, da plačujem in hranin^tovarišev in tovarišic, povabila leta 1873. Poprej pa je bil od leta 1701—1873. mesto New Haven kot državni kapitol. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v državi Connecticut 1,-380.631 prebivalcev. Mesto Bridgeport samo pa šteje 143.-555 prebivalcev in je važno pomorsko pristanišče. To nekoli- Jutranja zvezda. NapUal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černi go j. Wen Park, Ohio. Zadnje čase; ko prebiram list A. S. in Edinost se mi posebno dopadejo Rev. J. M. Trunkovi spisi. Takoj, ko dobim list pogledam na zanimivo "Pisano polje." Poleg tega je časih priobčen še kak drug zanimiv članek, kakor je bil nedavno odgovor uredniku Pro-svete J. Zavertniku. Slovenska javnost jih je s zanimanjem čitala in s zanimanjem čita tudi "Pisano polje." In to ne samo naročniki našega lista A. S. - Edinost ampak tudi zanima naročnike Prosvete, Enakopravnosti in druge. Sem imel priliko slišati sodbo o tem in vem-, da tudi nasprotniki, ki so še treznomi-sleči, dajo priznanje Rev. J. M. Trunku, ki ga tudi v resnici zasluži. Iskreno želimo, da bi g. pisatelj č. g. J. M. Trunk le še naprej in naprej pisali, ker njih delo ne bo brez uspeha. (Dalje na 3. strani.) Kdo lastuje severni tečaj? To je sedaj pereče vprašanje med nekaterimi narodi. Voj-ske zato menda ne bo. Sicer se pa ne ve. Norvežani in Švedi pravijo, da je 3everni tečaj njih last. Kanadci trdijo isto ter navajajo, da jih opravičuje v to_celinski stik s severnim tečajem. Pa še drugi menda tudi hočejo lastovati severni tečaj. To je menda samo zato, ker živimo v vročem* poletnem času in vsak si želi hladnejšega vremena na severnem tečaju. # * ♦ Proletarec piše začudeno, kako bi mogli katoliški Slovenci v Ameriki sami sebe izobraževati. Kar ne gre mu v glavo. Seveda stvar je razumljiva. Pri Proletarcu in Prosveti, namreč mislijo, da bodo nal narod izobraževali še naprej s svojo rdečo vedo. Naj le nadaljujejo! Zapomnijo si pa 1$. naj, da narod bo odslej izbiral slabo in dobro. Doslej ni imel razven slabega pred seboj ničesar in to slabo ste zalagali vi! Strah, ki se pojavlja pri vam je razumljiv. Zakaj vsak bo rajši prijel za dobro kot slabo. To je, kar povzroča vašo nervoznost! # * * Peter Zgaga je že precej za> zgagal, pa še to bo zazgagal, kar je, ako bo še naprej zgagal ! Torej Peter le zgagaj naprej ! * * * r Zafrknik senior and junior sta pridno na delu. Zbirata kakor se mi poroča cele bušlje fraz, s katerimi bosta pitala delegate na konvenciji. Iz posebnega vira sem zvedel, da Zafrknik junior se silno pripravlja', bo ustavo že itak preveč rdeče je^note še bolj pobarval z rdečo farbo. Pa še to le bo vključil, kdor se bo zanaprej pri rdeči jednoti pre-drznil ugovarjati rdečemu re-dahterju, da se mu bo za vsak tak slučaj dalo primerno kazen. Najbrže jih bo dobil dva-deset-pet po podplatih. Pri taki jednoti, kakor je lawndal-ska je vse to mogoče. — K večjemu če se uvede taka kazen, bi kdo ugovarjal, ko bi se mu jih dalo dva-deset-pet po podplatih na ta način, da bi rekel, ko bi prejel odmerjeno kazen: Protestiram in zahtevam, da se 'mi da še ena. In ko bi ga potem vprašali zakaj je zahteval še e-no, bi rekel; samo zato, da ni po vaše ! Drugače ugovarjati bo nemogoče! Smrtna kosa. V Gorici je umrl v najlepši moški dobi Alojzij Kodermac, gostilničar na trgu starega sv. Antona. Zapustil je vdovo in več nedoraslih otrok. "Gospa," je rekel," "domenjena ura je prišla in tvojega odgovora hočem." "Kralj," je odgovorila Tua, "čuj me, zaradi samega sebe me poslušaj, ne zaradi mene. Jaz sem več, nego se ti zdim. Prijateljev imam na zemlji in v zraku, ali tp ni pden izmed njih obiskal danes tamkaj na dvorišču ? Preženi svoje blazne misli in me proti zaprti sobi, od koder ga je opazovala do; toda če le položiš svoj prst naifie, pride gorje, ali pa bom v najboljšem slučaju umrla od lastne roke." "Gospa," je odgovoril Janees hladno, "pusti grožnje. Tvojega odgovora čakam." "Kralj," je dejala Tua, "zadnjikrat se pogajam s teboj. Ti meniš, da se hočem z lažjo rešiti, a ni tako. Tebe bi hotela rešiti. Poglej," in je odgrnila svoj pajčolan in razgalila vrat. "Poglej znamenje, ki mi je utisnjeno na prsi, in pomisli, ali je prav, < M da hočeš silo storiti ženski, ki nosi ta sveti pečat!" "Slišal sem nekoč o taki ženski," je rekel Janees hripavo, zakaj ob pogledu na njeno lepoto je skoraj zblaznel. "Pravijo, da se je rodila v Thebah in od čudnega •očeta, ^oda kako bi bila prišla semkaj ? Pravili so mi, da vlada kot faraon v Egiptu." "Svoja preročišča povprašaj, o kralj, toda vedi, da govorice ne lažejo vedno, in pusti hčer tega čudnega očeta pri miru." "Še nekdo drugi trdi, da je tvoj oče, gospa, če ga niso moji vojaki že do smrti izbičali — raztrgan berač trdi isto." "Ki ga tvoji vojaki ne morejo ne prijeti, ne najti," ga je prekinila Asti, ki je sedaj prvikrat spregovorila. "Naj bo tvoj oče berač ali bog," je nadaljeval Janees in se ni menil za Asto," ali hočeš z lastne volje postati moja kraljica, ali pai bodo morale moje služabnice utopiti tole čarovnico v vodi pred tvojimi nogami in tebe s silo odvesti odtod?" Tua ni nič odgovorila. Spustila je le pajčolan, sklenila roke na prsih in čakala. Toda Asti je norčevaje glasno zakričala, da bi jo mogel slišati med divjim tuljenjem viharja: "Pokliči svoje ženske, kralj, zakaj zrak je poln prahu, ki me duši v grlu, in želim si vode, ki si mi jo obljubil." Tedaj se je Janees besno obrnil in za-klical: "Pridite, sužnji, in storite, kar sem vam ukazal." Ko je izgovoril, so se vrata hrupno odprla in skozi nje je vstopil, ne več v cunjah, marveč opravljen z belim oblačilom in čelado, popotnik Kefer, za njim pa so prišlj z rdečimi meči v rokah divji poglavarji, bradati, črnooki, ki so jim žven-kljale zlate verige na oklepih, poveljniki puščave, možje, ki ne poznajo ne strahu, ne usmiljenja. Janees jih je pogledal in je razumel. Izdrl je meč in stal za trenotek neodločen, veliki možje pa so ga obstopili in čakali, upirajoč oči v Keferja. "Prizanesi mu, oče, če moreš," je rekla Tua, "ljubezen ga je zaslepila." "Prepozno!" je odgovoril Kefer slovesno. "Tisti, ki nočejo sprejeti božjega svarila, morajo prenesti božje maščevanje. Janees, ki si hotel storiti silo slabotni žen* ski, tvoja palača gori, tvoje mesto je v moji oblasti in tista peščica ljudi, ki je bila pri tebi, je pobita. Janees, jutri bo nekdo drugi vladal namesto tebe. Oče Amen je odločil tvojo usodo." "Ah," je ponavljal Janees s težavo, prepozno. Smrtniki se ne morejo bojevati proti bogovom, ki se igrajo z njimi. Neki bog mi je ukazal, naj ljubim. Neki bog ukazuje, naj umrjem. Tako bodi, vesel sem, da umrjem. Ko bi ne bil rojen, da spoznam gorje in smrt! Povej mi, o prerok, katera hudobna moč ukazuje, da se moramo roditi in trpeti?" Kefer je pomignil Tui in Asti in odšli sta za njim. Janees pa je ostal obkoljen od iprkih mož. "Zbogom, gospa," je zaklical Tui, ko je odhajala. "Pomni zdaj in vedno o Ja-neesu, kralju iz Tata, da si je izbral smrt iz ljubezni do tebe, čeprav bi se bil lahko rešil." Nato sta odšli in ga nista videli nikoli več. Šli sta skozi vrata velike marmornate sobe, v kateri so ležali mrtvi sražniki in skopljei*ci; šli sta po stopj^ču in s^ozi vi- soka vrata, kjer je bilo več mrtvih vojakov, in ko sta se ozrli nazaj, sta opazili, da palača gori. Prišli sta na trg zunaj ter na Keferjevo povelje stopili v nosilnico in se dali po črnih sužnjih odnesti, čeprav nista vedeli kam. Nosili so ju vso noč, budni in speči, dokler ni prišlo jutro in sta stopili iz nosilnic ter se znašli v oazi, ki je bila obkrožena z močno vojsko puščavnih prebivalcev. Mesta Tata nista več videli; kakor sen je šlo mimo njiju v življenju, nikoli več nista slišali ne o njem, ne o njegovem kralju. V uti pa, ki je bila za njiju pripravljena, sta našli svoje bisere in zlato in -Tuino slonokoščeno harfo. Legli sta in spali, ker sta bili zelo trudni, in sta se zbudili, ko se je že bilo zdanilo. Vstali sta, jedli hrane, ki je bila tamkaj pripravljena, in stopili iz šotora. V senci nekaj palm je stal Kefer in čakal m z njimi nekaj mračnih poglavarjev puščave ki so se poklonili, ko sta se približali. * i a^SlRlTE A. S. & EDINOST. "AMERTKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA '29. NOVEMBRA 1914. SEDBZ!JOLIET,ILL. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." DOPIS. Konvencija družbe sv. Družine se nahaja tik pred nami. Še par tednov in konvencija bo tukaj. Zasledoval sem že naše glasilo, da se ta ali oni kaj o-glasi v prid naše organizacije in da bi prišel s kakim važnim nasvetom ali predlogom pred javnost, pa dosedaj se ni še noben oglasil razven zadnjič naš gl. predsednik br. Geo. Stonich. Po mojem mnenju bi jaz svetoval za našo mlado organizacijo to le: Poskrbi naj se, da se dobi za našo organizacijo poslovno pravico v vseh državah, kjerkoli bivajo naši rojaki. Da naša organizacija ne napreduje tako hitro je samo zato, ker ne poslujemo v vseh državah, kjer so naseljeni naši ljudje. Veliko bi pridobili s tem, in naša organizacija bi v kratkem času štela kakih pet šest tisoč udov, če moj nasvet. Potem pa, smrtni-j no naj se dvigne na $1000.00. Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam In zato svoto bi Se liaj zavaro- GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St., Joliet 111- I. podpredsednik____JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, III II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Gl- tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet, III. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik ....—....... SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. Ill-JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet, III. POROTNI ODBOR ANTON STRUKEL, 1240 Third St.. La Salle, III.^ JOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway^' Joliet. III. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St, Universal. Pa. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) Naš slovenski narod je dober a žal zapeljan ter se mu ni čuditi. Sovražnik je znal uporabiti čas, ko smo katoličani spali,ali pa smo se med seboj prepirali za prazen nič. Ni čuda, da imamo toliko protiverskih listov, ki so servirali dan na dan svojo brezversko meneštro ter se polagoma naužili tega smradu. Bas Rev. Trunkovi spisi odpirajo ljudem oči, ko VAŽNO ZA POTNIKE. Vseljevanje v Zedinjene Države čez Kanado in Hehiko. Mongo izseljencev ima zelo papačne pojme o možnosti vse-Ijevanja v Zedinjene Države čez sosedne dežele, pogostoma mislijo, da bodo brez težav pri-puščeni v Zedinjene Države, če so dve leti živeli v kateri omenjenih dežet. 17. oddelek zakona o vselje-vanju iz iela 1924 pravi: Generalni Komisar je po- čitajo temeljite logične dokaze obl*ŠČGn skIenitl' z oaobritvi- in odgovore in vidijo, kako so protiverski listi samo farbali, da oropajo narod vere. Zatorej iskrena hvala Vam Father Trunk! Bog Vam daj zdravje za Vaše požrtvovalno delo. Vemo, da je proti Vam kar šest brezverskih listov, ki Vas hočejo blatiti, a Vas ne morejo. V """" ."."T m svojih kolonah se poslužujejo pridemo do tega. To bi bil ,. .. .. . . , J J ti listi pravih nizkotnosti, zmer- ter njihovim dedičem raznih podpor, * $35,993.91. poškodnin in posmrtuin v znesku Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od" 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00- ivo dosežemo število 2000, se zvita zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. treba mnogo spreminjati ker Z Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. " ' ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! vali člani stari ne več kot 40 let. Zraven tega naj naša organizacija vpelje centralizacijo,' kajti to bo mnogo pomagalo, da se bp naša organizacija hitro širila. Drugo menda ne bo jo Tajnika Dela,- pogodbe s prevoznimi družbami glede na vstop in pregled tujcev, prihajajočih v Zedinjene Države iz ali čez tuje sestdno ozemlje. . Od'vseh prevoznih družb se mora, kot pogoj za inšpekcijo in izpraševanje tujčev v lukah sosednega ozemlja, v katere se pripeljejo, zahtevati, da priznajo in izpolnijo vse zahteve tega zakona, ki bi vt-jalo, če bi pripeljale lake tujce naravnost v luke Zedinjenih Držav. Kadar stopi ta oddeljek v velja- jajo, psujejo in se norčujejo, da se pametnemu Človeku gabi. Njih taktika je slična izprijenim paglavcem, ki izza, grma mečejo kamenje, prah in I™' Se "e smenobenemu tuJcu' | ki zahteva pripust iz ali čez tuje sosedno ozmlje — izvzemši IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D. slavijo na Amer. Slov. & Edi Cenjena krajevna društva: — Kakor ste čitali v štev. 86 tega lista, uradno naznanilo glav- Co. 1849 West 22nd St. Chica-nega predsednika D. S. D. se go, 111. imajo v mesecu juliju in avgu- Vsa cenjena krajevna dru-stu voliti delegati, ali zastop- štva se prosi, da naj naznani-niki za prihodnjo šesto glavno jo imena in število zastopnikov zborovanje Družbe sv. Druži- (delegatov) na glavni urad D. ne. Priporočam Vam, da si za S. D. takoj po volitvi, da jih svoje zastopnike izvolite naj- potem objavim v Glasilu pravo-bolj sposobne može iz med sre- časno. V slučaju, da katero dru-de. Prihodnja šesta konvencija štvo ne pošlje delegata, naj boljšim se bo dalo le malo nadomestiti. blato na pametne ljudi ter jih zmerjajo in psujejo. Slično delajo naši "prosvitljenci" in "na-prednjaki" v protiverskih lis- iste kompanije, ki vozijo izseljence v Zedinjene Države. V Mehiko vozijo tudi druge linije, iz ^če pride izseljenec v Mehiko na ladji take nepogodbe-ne kompanije, mora, tudi če ima potni list in vizum in vse drugo v redu, čakati več kot dve leti, preden more biti pri-puščen v Zedinjene Države. In lahko se mu zgodi, da ima danes vse v redu, čez dve leti,, kadar bo prosil za pripust v Zedinjene Države, bo pa odbit, ker sta mu med tem potni list in vizum zastarela. Prav tako se v dveh letih lahko izpreme-ne priseljeniški zakoni. Po 23. oddelku omenjenega zakona pada breme dokaza, da ni priseljenec podvržen izključitvi po nobenem predpisu imigracijskih. zakonov, na priseljenca samega. To pomeni, da mora izseljenec skrbeti tudi za to, ali je družba, s katero potuje, priznala in izpolnila zahteve ameriških imigracijskih zakonov. Vse to dokazuje, da je ovinek za tiste, ki bi radi prišli v Zedinjene Države, zelo riski-ran. tujce, ki so bili prej zakonito pripuščeni in se vračajo s tih. Ubogi slovenski narod, ki j}™41"** v ,ak™ °2em" imaš take "prosvitljene" in lju ~ dovo1*' vsto$ * Z^dinje-napredne" liste v Ameriki, v ne Drzave' ce ne dokaze' da Zakonska drama v Zagrebu. Dne 2. maja je v Zagrebu streljala na svojega moža in ga smrtno nevarno ranila Zorka Čukac. Zvonimir* Cukac, železniški uradnik, je srečno živel s svojo soprogo, dokler se ni spoznal z uradnico Pavlo Mort. Le-ta mu je v zadnjem Času pretila, da ga ubije, ako je ne poroči. Cukac se je dejansko pripravljal, da odide v Banjaluko, kjer bi prestopil v mohamedanstvo in se nato poročil z Mortovo. Vse to je ženi sam povedal. V obupu je žena segla po revoltarju. čuksa so težko ranjenega prenesli v bolnišnico, ženo pa so zaprli. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje ku-| pujejo led od slovenskega Iedarja. Ka-: tera ga od slovenskega Iedarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in : razvaža premog, les in prevaža tudi I pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. , Ma-ik<*o bo rekel, saj je ™ "pr^vitlj^ured" ^ je * dotično —^ Pripe- l,- kVe P-nala in £6 ni mnogo na tem, če dobimo iraji nost, ali pa Edinost Publishing poslovno pravico za vse države ZS°' Koga' Vprašam' še niso ali ne. Pa to ni tako. Katoliških ?.nl °P1Juvali *n osmešili, če se izpolnila vse zahteve tega zakona. ali pa da je prišel v to ozemlje, odnosno da je bival v društev je po naselbinah še ve- T"' ™ vež kot dve leti, likn nj-omoi« čn i------j Kev- Irunka hoeejc ase' . .. , . liko premalo, še imamo pred seboj veliko polje in od nas je odvisno, če ga hočemo obdela-vati tudi mi, ali ga bodo pa samo drugi. To torej svetujem jaz. Pozdravljam vse članstvo na- Član dr. štev. 9. bo jako važna. Naša pravila soj pooblasti katerega drugega de- ^ Vrle ™\a<*e P°dP°™e organ>- • - -li- j. 'i * i- i V zacije drilzbe sv. Družine v marsičem pomanjkljiva, tre- legata ah pa glavnega uradni- ine' ba bo marsikaj spremeniti, za- ka, dal bo imel pravico zasto- to naj slavna krajevna društva pati tako društvo na prihod- —- izvolijo najboljša može, kate- njem zborovanju. rim je blagor in napredek na- Ne pozabite tudi agitirati za še mlade organizacije pri sr- nove člane v oba oddelka. Do Edina slovenska mlekarna cu. Priporočam'.tudi, da si vsa- [ prihodnje konvencije, še lah- SVOJI K SVOJIM ko društvo izvoli polno število ko pridobimo veliko novih čla- Razvaža mleko na dom preden je prosil, da se pripusti v Zedinjene Države. Ti dve leti povzrokujeta zme- cej jim ne bo obneslo. To vidimo iz listov. Naj zmerjajo, kakor hočejo, tem bolj ko bodo, prej i. " V" 7." ^V.t^Tr Vj j j , v. . do v izseljeniskih vrstah, se bodo narodu odprle oci ter r> j • ± bo njim in njihovim listom obr-» Predpis te*a °d?elka ,nika" nil hrbet. Kajti to preseda že lk°r "e pomem: da. bo yselJe"ec nasprotnikom samim ! j cer*m°niJ pnpušfei\ v ^ Vam pa č. g. J. M. Trunk f1??™ D"ave'J® le ? kličemo pišite naprej, "trunči- tl ZlVel V Kanadl ah V Mehlkl FRANK GRILL (to sta za Zedinjene Države sosedni tuji deželi), ampak priseljenec mora izpolniti vse I te" krepko naprej in videli boste, da Vaše delo ne bo brez uspeha, to se že sedaj kaže, ko , . , .. je toliko zanimanje za Vaše l?™**1", zako,ia ^T**1^*^« Pisano polje. Bog Vam plačaj! Josip Grdina. in vrhu tega, če prihaja iz Kanade ali Mehike, dokazati, da i je prišel tja pred več kot dve-> delegatov, za kolikor je opra vičeno. Res je sicer, da to neko liko stane, vendar pa, kadar se nov (ic) v oba oddelka, ako se vsi poprimemo resnega dela. V tem letnem času, ko je doba točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. j ma letoma. Ta dokaz seveda gre za blagor ORGANIZACI-i raznih piknikov ter se ljudstvo ] Slovenci podpirajte slovensko I'°blskal llaš zast°Pnik Mr. An- JE se ne sme gledati na stroške. zbira v prosti naravi, je prav 1 lepa prilika za agitacijo. Res podjetje. ROJAKOM PREKMURSKIM „ , . , SLOVENCEM Ta dokaz seveda m potre jnaznAnjamo, da jih bo te dnribef.' more pri,selj^nec fok*T obiskal naš zastopnik Mr. An- Zat!\da je pr^el Y ^nado ah drew _____l i-i ^____ui.. Mehiko na ladji kakšne kom Glavach, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in vse drugo, ki je v zvezi z ! panije, ki ima pogodbe z Ze-dinjenimi Državami glede na Na zadnji konvenciji je bi- Je .sicer, da so delavske razme- KVALITETA _ TOČNOST našim Ustom V« ga prwio! iz',o]njevanje zahtev ameriS' določeno. da se prične parj« skoro povsod Ara j no slabe, j _ poSTENJE J p]o 0riD0Zan,oa«J'VJtn kih priseljeniških, zakonov. Tak A. F. WARHANIK lo mesecev pred konvencijo, raz-motrivanje v prid konvencije. Zato Vam priporočam, da naj vsak član (ica), kateri ima kako dobro idejo ali nasvet,naj se ista "objavi v našem Glasilu Amer. Slov. & Edinost. Pišite stvarno, med razmotriva-njem ne sme biti nobenih osebnih napadov. Paziti se mora tudi na to, da se ne žali ali škoduje kaki drugi podporni orgč*-nizaciji. Poštena kritika je na mestu, zdržite pa se osebnih napadov. Gospod urednik bo gotovo vse razprave točno objavljal v listu. Toraj dragi mi sobratje in sosestre, na delo, ker čas je kratek. Vsa pisma ti-čoča se nasvetov in razprav za bodočo konvencijo, naj se na- ANTON KOŠMRL 1848 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0276 Se priporoča Slovencem v naselbini s svojo moderno briv-nico. Moja postrežba je ista kakor drugje, ako ne še boljša. Ne pozabite na geslo: "Svojim k svojim," vendar pa z živahno agitacijo se da še marsikaj doseči. Še enkrat opozarjam, pričnite takoj z razmotrivanjem za prihodnjo konvencijo. Društva naj pa izvolijo posebne odbore, kateri naj pregledajo pravila od konca do kraja, ter naj potem poročajo na seji. Vse iz-premembe, katere društva želijo, naj se potem izročija zastopnikom', daf jih potem predložijo 11a konvenciji. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice, ostajem Vaš udani sobrat, $ Josip Slapničar, gl. tajnik. plo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliški list. dokaz navadno ni težak v Ka nadi, ker operirajo tam skoraj zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. 'CHICAGO, ILL. FARMA NA PRODAJ 120 akrov po zelo nizki ceni dobra zemlja. Isto tudi zame-;nja za kakšno hišo. Poslopje na farmi je v dobrem stanu oddaljeno le pol milje od mesta. Podrobnosti se izve pri lastniku John Mlakar, 864 — 74th a ve., West Al lis, Wis. • NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Kapsa MODRA BESEDA" Nekoč je neki znameniti Francoz rekel: "Ako dalje živete, več odkrijete in iznajdete." — S tem je mož hotel reči: — Vedno se Vam kaj novega predstavi, kar je bilo dosedaj še ne odkrito. Resnica je, da je še mnogo ljudi, kateri še nepoznajo pomembnega odkritja, katero je sicer staro, a za gotove ljudi popolnoma tuje in katero je tako potrebno za vsakdanjo" življenje. TO JE: Stavbinsko Društvo "Slovenski Dom" katero bo izdalo novo 68. Serija delnic, PRIHODNJI TOREK VEČER dne 7. julija, 1925 V CERKVENI DVORANI Delnice se lahko vzamejo tudi vsaki dan v pisarni tajnika na 1824 West 22nd Place DRUŠTVENO PREMOŽENJE $410,000.00 FRANK GRILL, predsednik JOSEPH ZUPANCICH, tajnik LOUIS DULLER, podpred. JOHN TERSELICH, blagajnik NADZORNIKI: Anton Kremesec, Andrew Glavach, Louis Bobich John Pe-trovcic, Pete Prach, Frank Kozjek, Leo Jurjevec, Max Omerzel. NA PRODAJ HIŠA zidana s štirimi stanovanji po 4 sobe in brivnico. Poleg hiše je lota, proda se vse skupaj ali vsako posebej. Prostor se nahaja na 22. cesti med Lincoln in Wood. Cena je za vse skupaj $14.000, hiša brez lote pa J2.500. Za nadaljna pojasnila se obrnite na JOS£FH ZUFANCICH-A prodajale^ zeirtfjišč aia 1824 W. ZZnd PI**c, Chic^q, III. Phone: CA^ 7X30. ,„ ______ Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni b&dete kako hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici- Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. JOLIET, ILL. Win. Redntond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, po mo ž. kasir. 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina, vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj- j nižje t Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri- jateljir (£ * P.) JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALM2K V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za grebe, krste in ženifovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Tbroop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Cttcara BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je naj> bolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj^ ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma, ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo- ! VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonjt — Bostrežnice. Phone 4«54. Kako oaj se list imenuje v bodoče? wwwwwmwwwwwwwwwwwww^wwwwwwrnwwwwwwmwwwwwwwwwmmwwmmmwwm GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? *AMERIKANSKI SLOVENEC" □ ALI "EDINOST." □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vas glas) BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcr Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dfcn in zvečer ob nedeljah do poldne* Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet. IJL . _________________ Ime: ..........:.......... Naslov: ................ Mesto in država: Volit« in povejf« z glasovnico svoje 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. "Njihove ostrige so boljše nego naše!" je dejal cefcar z licem strokovnjaškega, nepristranskega presojevalca. , "Glede ostrig — naj bo! Nikakor pa ne glede moških!" je rekel Placid, da bi postavil svoj narodni in domovinski ponos v lepšo luč pri poslušalcih. "Rimian je po svoji naravi zavojevalec sveta. -— Britanci niso kos našim ljudem v areni!" Vsi gostje so glasno pritrjevali. Da niso tega storili, težko bi se bil Li-cinij še nadalje spuščal v razgovor. Njihova hvala pa ga je zbodla, in četudi se je nekoliko sramoval, da se tako zelo razvnema, se je vendar prav živahno lotil predmeta. "Imam Britanca doma," je rekel, "ki je močnejši in pogumnejši ko vsakdo drug v Rimu!" "Ti misliš na tistega dolgonogega mladiča s slamnatorumenimi lasmi?" je vprašal Placid prezirljivo. "Videl sem ga. Fanta bi ga imenoval, ne pa moža!" Licinija so razdražile te zaničljive besede. Placidova druščina mu je bila vobče zo-perna, on in tribun sta bila dve nasprotujoči si naravi in taka dva človeka prej ali pozneje trčita drug ob drugega. Nevoljno je odgovoril: "Postavim ga v boj zoper kogarkoli hočeš, v teku, skoku, rokoborbi, metanju* dis-kusa in plavanj —" "Otročarije!" je dejal tribun s hladno prezirnostjo. "Jaz pravim, da ti ljudje niso za nič, bodisi da jim manjka poguma ali izurjenosti, ali pa obojega. — Nič si bolj ne želim, ko da bi mogel sam nastopiti zoper njega v areni, — seve, ako cezar dovoli —." Dvorljivo se je priklonil svojemu cesarskemu gospodu, ki je brez vsakoršnega zanimanja za njun pogovor gledal zdaj enega, zdaj drugega. Kakor mnogi njegovi plemenitaški sovrstniki v Rimu, je bil tudi tribun Julij Placid izšolan in izvežban v vseh borbah am-fit^atra. Večkrat je že tudi nastopil v areni pred občinstvom z vsem mogočim gladiatorskim orožjem. Najbolj izurjen pa je bil v borbi z mrežo in trizobdm. Ta vrsta dvoboja je bila zelo priljubljena pri rimskemu ljudstvu. Retiarij, mrežar, je nosil veliko, močno mrežo preko Vamen, vsak trenutek pripravljen, da jo vrže črez nasprotnika in ga vanjo zamota, v rokah pa je držal našim vilam podoben trikoničast drog, ki je z njimf skozi mrežo zabodel premaganega nasprotnika. Drugega orožja ni smel imeti. Secutor, zasledovalec, je nosil kratek meč,čalako in podolgovat ščit. Na prvi pogled se je zdelo, da ima secutor mnogo boljše orožje nego njegov nasprotnik. Toda mreža v rokah izurjenega re-tiarija je bila tako nevarno orožje, da je secutor navadno podlegel. Zamotan v pogubne zanjke, si ni mogel več pomagati in gledalci so mu redkokedaj prizanesli. Veliko gibčnost in brze noge pa je moral imeti retiarij, kajti če je njegova mreža zgrešila svoj cilj, je bil edinole beg njegova rešitev pred secutorjevim mečem in v br-zem teku si je moral pripraviti mrežo za nov napad. Če pa ga je secutor došel, je bil izgubljen.-- Placid je bil izredno gibčen in nagel v svojih kretnjah. Njegovo oko je bilo bistro in mirno in njegova mreža je le redko zgrešila nasprotnika. To orožje mu je bilo posebno priljubljeno. Morebiti je njegovemu krvoločnemu značaju dajal poseben užitek pogled na premaganega nasprotnika, ležečega v pesku in za- motanega v pogubno mrežo.Stati v areni pred stotisočglavo množico, s skrbno zloženo in nagubano mrežo na ramenu in ostrim trizo-bom v roki — to je bil za Placida višek zabave in užitka. In Licinij je slepo šel v nastavljeno past —. "Celo provincijo bi stavil na Esko," je rekel, "zoper vsakogar, seve izvzemši izvež-banega gladiatorja, in mislim, da tudi temu bi bil kos — po enem mesecu dobre vaje." "Torej sprejmeš mojo ponudbo?" je rekel Placid z navidezno malomarnostjo, ki je pod njo komaj skrival svojo napeto razburjenost. "Poslušajmo njuna pogajanja pri svežem vrču falerničana!" je dejal cezar, vesel, da je našel novo dražilo za žejo in nov povod za popivanje. "Jaz ne potrebujem drugega orožja ko trizob in mrežo," je rekel Placid in gledal Licinija. "Eske, kakor ga imenuješ, naj ima meč in čelado, kakor je navada —." "— in ščit," je pridjal Licinij. Preveč izkušen vojak je bil, da bi bil prezrl kako u-godnost v borbi. Placid se je delal, kakor da bi premišljal. "Dobro!" je dejal po kratkem molku. "Mlad borec je še in barbar. Naj ima še tudi ščit." Licinij je skoraj d a.že obžaloval svojo nepremišljeno naglico. V duhu je gledal vitko postavo Eskino zamotano v neusmiljene zanjke, gledal njegove jasne, siniemodre oči, pogumne, zveste in mirne tudi v brezupu, gledal je neizprosno, neprizanesljivo roko dvignjeno v sunek, gledal zlate Eskine kodre vse zalite s krvjo —. Toda spomnil se je izredne moči in gibčnosti Britančeve, njegovega poguma, njegove vojaške vzgoje, jezila ga je Izzivajoča zloba, ki se je bliskala v tribunovem očesu in prepričevala je samega sebe, da v tej borbi mora zmagati njegov ljubljenec. "Bodi —"' je rekel. "Retiarij in secutor! — Z otrokom ne bodeš imel posla, to ti rečem ! — Sedaj pa glede pogojev! Človeškega življenja ne bom stavil proti koščeku cunje in proti peščici brušenih kamenov, to povem že kar vnaprej !" Prezirljivo je ošinil bo&ato obleko in dragocene bisere, ki so krasili tribuna. Tribun se je nasmejal. "Dvanajst sužnjev bi ne zadostovalo, da bi z njimi plačal zaponke na mojih rokavih. Vsaj dvanajst takih Britancev ne, kakršnih lahko na kupe naloviš, kadarkoli se zgane legija. — Poslušaj ! Stavim svoja dva bela konja proti sliki Dafne, ki jo imaš doma, ali pa proti kipu Eufrozine, ki stoji v tvoji kopalni sobi. — Ne, še več ugodnosti ti nudim! Stavim celo priprego in svoj voz proti britanskemu sužnju —!" Ce bi ga bil Licinij natančno opazoval, bi bil videl, s kako napeto in komaj prikrito razburjenostjo je Placid čakal na njegov odgovor —. Pa zamišljen je bil in nevoljen. — Predaleč je že šel in nazaj ni več mogel _> Gostje so s pohvalnim mrmranjem ocenjevali tribunovo velikodušno ponudbo. Kdor enkrat stori neroden korak v javnosti, se navadno pogreza vedno globlje, če poskuša stopiti nazaj —. Kakor blisk tako naglo se je zasvetila Liciniju misel, da bi tribunova ponudba utegnila Eski rešiti življenje, če bi podlegel, — kar je bilo sicer mogoče, pa zelo malo verjetno. Zato je ponudbo brez velikega obotavljanja sprejel, dasiravno je kmalu nato obžaloval svoj korak. Naredila sta torej tole pogodbo: isrm ) ZA DRUŠTVA i •'VJuEJ htA . P-O.Fi cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, stampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST . 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje CLEVELANDCANJE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski oogrrebni zavod GRDINA IN SINOVI (m 1053 — E. 62nd St. ir CLEVELAND. OHIO ffl- Primite za bližnji telefon in po-4>| K kličite: Randolph 1881 aH 4550. IMS STRITAR se priporoča rojakom za naro> čila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place 1 CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. v Chicagi. Unijski delavci. J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. ..............■ .................................................... A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road Phone Eddy 5849 Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIRTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krite in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. SLOVENSKE GOSPODINJE •o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo »veze in prekajeno »eso. ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in Krocerijske obrti. * JOHN N. PASDERTZ Cor. Center ssd Hut chins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET, ZT.L. Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih V poslopju IHington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. 8. KADAR HOČETE prodati VaŠo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA $ 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Phone CANAL 7130 . ^PISANO POLJE ---J. M. Trunk*-- ..... Advokat C. Darrow, ki bo zagovarjal Scopesa pri "opič-nem" procesu, in ki pravi: "I don't know. . a bo vse vedel. . . se mora tudi obregniti ob papeža, saj brez tega in srednjega veka ne gre. Pravi, da je neki papež izdal bulo proti nekemu kometu, a komet se je prikazal kljub bule. Ne vem, kako je. Pa recimo, da je res tako bilo. Kaj je na tem ? Papež je nezmotljiv samo v versko-nravnih stvareh, nikakor pa ne v znanstvenih, kakršno je zvezdoznanstvo, kakor tudi sv. pismo ni znanstvena knjiga. Nekaj sličnega se je dogodilo, ko je Gallileo prvič prišel z naukom, da se zemlja suče. Kardinali in papež so se kot znanstveniki motili, Gallileo je imel prav. Prav nič ni na tem, pa se gotovi ljudje vedno in vedno zopet obre-gujejo nad cerkvijo, ki s takimi uprašanji ni v nobeni zvezi. Pojasni desetkrat, pa bo vedno isto trli naprej, kakor kaka stara baba. * 5S * Glas Sv. št. 52, pripoveduje o Stuklasovi koči pri Poljčanah in o usmiljenja vrednih kretenih, ki tam stanujejo. Dobesedno bo odgovarjalo resnici. Še bolj proti severu, okoli Sp. Dravograda je več takih slučajev, sam sem jih videl in zrl vso njih mizerijo. Odkod ti revčki, s katerimi je pa včasih pri najboljši volji velik križ? Gl. Sv. na biblijo ne da niti ficka, a tam je nekaj "o grehih, kateri se kaznujejo do četrtega rodu. . Vi porečete, krut je tak B<^g. Pustimo to. Kreteni so tu, grehi tudi. Pa recimo, da niti kakega greha ni, temveč bo treba usmiljenja in pomoči. Apelirate na usmiljena srca. Prav. Pa kaj, ko bi za usmiljenje naslovili apel na vas same ? Drugodobarji storijo marsikaj. Sestre imajo zavode, kjer skrbijo po možnosti za take reveže. Bi gotovo Še več, ko bi bilo sredstev. Občine so pogostoma gluhe, sem sam izkusil, če pa grejo sestre prosjačit, jim v mnogih slučajih pokažejo — vrata. Nočem nami-gavati, da bi se to dogajalo ravno pri — vaših. Tudi tretje-dobniki so včasih usmiljeni. Ali vedno ? Kaj naj ateista nagiblje k usmiljenju? To je nagon, ki ne ostaja na — živalski stopinji. Ateistu, ako ni mu ostalo nekaj še iz "božanske" dobe, mora biti vsako usmiljenje v luči edinega razuma — slabost. Priča mi je Spinoza, ki ni bil ateist, temveč panteist, kar je pa ateistu podobno, kakor jajce iajcu. Spinoza smatra usmiljenje za najsramotnejšo stran človeškega bitja in meni, da "se bo modrijan varoval, da bi grenil veselo uživanje življenja s slabotnim usmiljenjem do tujega gorja." Drugim priporočati usmiljenje je lahka stvar, a da je kdo res usmiljen, je treba druge, "božanske" dobe, tretja, "ateistična" jo pogostoma udari po Spinozovem receptu. * * * Glede židovstva in Brisbana morava s Prosveto enkrat priti na jasno, saj me žarkomet ............... vedno drega, ko sem mu zari-bal nskaj Brisbanovega popra pod nos. Toraj najprej brr. . . brrrrr.. brrr židovstvo. Židovstvo ima na "pantlnu" vso delavsko gibanje vsega sveta. Ne pravim, da bi bili vsi Židovi lopovi. Glede inteligence se z njimi nihče ne more kosati. Interesi židovstva so jim prvo, delavski interesi drugo. Žid kriči: Delavstvo zedini se. . .!! a on je prvi, ki meša in razdira, če njemu tako kaže. Delavstvo bi bilo že stokrat več doseglo, ko bi teh najupljivnejših kričačev ne bilo. Kolikokrat je ta element že pognal delavce v štrajke, a jih je pustil v kritičnem momentu na cedilu ? ? Poglejte v lastne liste. Da "business" ne zaspi, in židovska pšenica cveti, je treba vedno razburkati ljudske instinkte. . . udrihati po veri in farjih, obljubljati raj... . nebesa na zemlji. . . šun-tati stan proti stanu. . . da se* ljudje tepejo, delavstvo kosa., in Žid lahko spravlja pšenico v s s oj žep. Kdor hoče narodu dobro, želi delavstvu uspeha, mora vedno opozarjati na to židovstvo. Ako to delavstvu ni po volji, tem slabše za njega, kakor je slabo za bolnika, če ne mara zdravil. Zdaj pride Prosveta in mi riba pod nos Brisbana ter njegovo kontroverso z kanonikom protest.) Ingom. Pisatelja Brisbana ne poznam, a sodim, da je Žid, ko je tako uzrojil nad Ingom. Po mojem dekan Inge ni nič hudega rekel čez Žido, ko je izjavil, da bi si lahko v New Yorku postavili nekdanji jeruzalemski tempelj, ;in da "pagane" hudo — striže-jo. Brisbane mu na to navšte-,va vse, kaj je krščanstvo od Židov prejelo. "Krščanstvo je izšlo iz židovske vere. . . Krist je bil Žid, Mati božja Židinja. . . apostoli Židi. . Vse lepo in resnično. Niti Inge niti jaz tega ne tajim, a iz tega ne sledi, da bi si kristjani pustili servira-ti tudi židovskih praktik, se pustili "striči" in naj bi molčali, ako gotovo moderno Židov-' stvo in pred vsem uničuje kr-; ščanstvo. t Zdaj jaz in Brisbane, "Trun-kova avtoriteta." Ko sem.jaz Prosveti podal Brisbanovega popra, sem pristavil, da "jo j včasih močno zafura." Brisbane je jo zafural, ko