JULIJ 16 S Karmelska M.B, " M 6. pobink. 18 P Kamilij 19 T Vincenoij Pav. 20 S Elija 7) 21 b Viktor 22 P Marija MaEd.+ 23 S Apeiinar ?4 N 7. pobinE 25 P Jakob 26 T jfna ffl 27 S Krištof, muc. 28 č Janez Kolum. 29 P Marta + 30Jj_Julita 31 N 8. pobink] PRVI SLOVENSKI LIST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico, — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO -DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA $ GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAT" ' ~ (Official Organ of four, Slovenian Organizations} Ifil JTAJSTAKEJSI IK gAJBOLI PRILJUBLJKH SLOVENSKI " WST X ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, stev. (no.) 145. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. JULIJA — THURSDAY, JULY 28, 1938 letnik (vol). xlvii. Spori v avtomobilski uniji se širijo naprej. — Predsednik avtomobilske unije Homer Martin čisti dalje komuniste iz svoje organizacije. — Glavni stan unije zabari-kadiran in privatni najeti stražniki čuvajo predsednika in njegov urad. Detroit, Mich. — Glavni Mednarodni odbor, ki se je se-s1jal, da razsodi v sporu med pavnimi uradniki Unije zdru-z'^nih automobilskih delavcev, zboruje pod zaščito in varstvom lastnih unijskih stražni-ki jih je najel predsednik Homer Martin, da stražijo glavni stan unije in njegov urad. V poslopju, kjer ima auto-™obilska Unija svoj glavni an v Enajstem nadstropju, stoje oboroženi od unije po-stavljeni stražniki od spodnje-vhoda na ulici pa vse skozi 0 urada unije v enajstem Nadstropju. Vsak, ki hoče, ali lrt5a kaj opravka z glavnim w.nom unije, mora spodaj do-rti posebno dovolenje predno We naprej. Da je predsednik v artm dal zastražiti urad je v tem, ker so prišli izkr erajŠnjim P*ristaši štirih k.klJ učenih podpredsednikov, h* .Martin izobčil iz od-t ,.a m organizacije ter so ho-1 s silo ostati v uradu in jn a zaseči poslovne knjige Ur S,e tak« polastiti glavnega je b Ker Se Predšednik uni-vil ^ se slučaj pono- yeI ln načrt tudi znabiti izve-' Je iz previdnosti najel po- Sebn0 vrst .Pnvatne stražnike iz gov zdai stražijo nje kak, Va. V Urad, ki zgleda, kakor 'a zabarikadirana trdnja- Je n ' "dsedniki unije,ki jih Predsednik Martin izobčil Pcdpreds Edw ^^ndham Moretiiner, Richa JIall> Walter Wells in Jih obi „Frankestein. Martin nettiire -UJe' da so vsi netiIi Unij; 111 nezadovoljstva v flirta,rt0m huJ'skarije ter da dij0 s komunisti in iste vo->e2eV Unij0- Dokazal jim je se z del£ neodvisno komunistič- •io ^S5*0 %<>, kjer se kuje-stv0 0 ' .ako bi dosegli vod-^avG(|];Kanizaci.ie in jo potem k vsi.^ radikalne vodo. Uni- in 'Ci^J^a zgublja dobro Dre1.olu]njeni nasprotniki ji že ^fest iJ'!/10 razPad in smrt. PrWed ?Se^la že davnega jih Prijateljev. cije cio skupne organizator ' P°d katero zastavo h in Ut;' automobilska uni-%bGh d?hn L. Lewis je v J^terjh bodo izključitve [6liev j. Zel<) aktivnih vodi CHAMBERLAIN SPETJMEČKA Francozi nezadovoljni z angleškim predlogom posredovanja. —o— Pariz, Francija. — Z predlogom Anglije so francoski krogi nezadovoljni, da naj se pripravi Cehe do tega, da se zadovolji nazijsko vlado glede sudetskega vprašanja. Francozi so prepričani, da Nemčija ne bo glede tega vprašanja nikoli zadovoljna in bo vedno iskala v tem vprašanju dlako v jajcu. Nemčiji ni na tem, da osvoji sud'etske Nemce, ampak, da so tam in da bodo nagajali Čehom. Takega mhenja so Francozi1. Dr. Henlein, vodja sudestkih Ntem-cev vstraja pri svojih 14 točkah svojega programa in še vedno zahteva popolno auto-nomijo, katere Čehi pa ne morejo dovoliti. Tako s,e pričakuje, da bo to vprašanje ostalo še dalj časa nerešeno. -o- POLITIČNO LASANJE V PENNSYLVANIJI Harrisburg, Pa. — Guverner Earle, ki ga obdolžuj'ejo raznih nečednih stvari kot grafta ter izsiljevanja prispevkov v kampanjske fonde, je sklical zasedanje zakonodaje. To je storil, kakor mr predbacivajo politični oponen-ti iz vzroka, da je ustavil sodno postopanje v tej zadevi in preiskava preide zdaj v rode zakonodaje, ki bo imenovala posebne odbore v ta namen, da zadevo preiščejo. Ob-dolžitve trdijo, da sfe je izsiljevalo prispevke od političnih nastavljencev v službah, razen graft pri kupčijah trukov in pri nakupovanju alkohola radi državnega monopola in pri drugih raznih zadevah. Preiskava pa n'e bo imela u-speha v rokah zakonodaje. Razna politična prijateljstva bodo znala zakriti grehe svo- kih vodile do prav t'ež- °bvestil Tdlc v te-i uniji. Ko je tiskal s' da bo osebno Se^nijc „Z.adevo, mu je predor M^^obilske unije IIo-ua ^ L»n enostavno odvrnil, * vsak° ter, - 111 vmešavanje ekoij *tan te unije od ka-.rani PH očiščevanju S MJ!' zla-« Pa. ji w^Vanf n' da odklanja °v> ki Č v Prilog komuni. cije. JUl on čisti iz organi- > S POsla-ii v Lim-Lbni vlak ldji o- ^ge. J*; ki je privozil iz potnikov je bilo v ^ in 15 ranjenih. CHICAGO POTREBUJE ŠE VEČ PARKOV Chicago, 111. — Odbor, ki ga jo imenovala mestna zbornica pred nekaj meseci, da preišjče »tanje parkov in kaj isti mesto stanejo poroča, da bi m'esto rabilo še šestkrat toliko parkov, kakor jih ima. Odbor priporoča zlasti za gosto naseljene kraje,da se ustanovi kjer le mogoče nove parke in igrališča za otroke. -o- alderman proti rabi solznega plina North Chicag, 111. — Mestni ilderman William Orlowski, je ostro kritiziral policijo North Chicage, ker je rabila plinske bombe pri napadu na stavkarje. Stavil je v mestni zbornici predlogo,da mesto u-veljavi postavo, da mestna policija ne sme nikdar rabiti sol-zavic proti stavkarjem. JAPONCI ZA- SEDUMESTO Japonci prodrli do zdaj do 450 milj globoko v kitajsko ozemlje. Šanghaj, Kitajska. — Poveljstvo japonske armade na Kitajskem je objavilo vest, da so njihove čete zavz-ele mesto Kiukiang, ki leži 135 milj ob rumeni reki od Hankowa. Japonci so oblegali mesto nad tri tedne in utrpeli pri tem velike izgube. Japonci zdaj kontrolirajo 4'50 milj daleč ob reki Yangtze vse ozemlje in bodo zdaj prodirali naprej proti Hankowu, pravi poročilo. Predno se je mesto predalo Japoncem so prebivalci pobegnili iz mesta in uničili sko-ro vse. Ostalo je v mestu le kakih 150 tujezemcev, med te'mi okrog 50 Amerikancev. -o- GUVERNER UKAZAL, DA SE MORA DATI STAVKARJEM RELIEF Newton, Ia. — Med nasprotniki stavke pri znani Maytag tovarni v Iowi, kjer vlada stavka že od 9. maja letos je nastala nervoznost, ker je guverner države Iowe ukazal, da se mora dati stavkar-iem javno podporo. Guvernerju očitajo, da je breme stavke zdaj natvoril na rame davkoplačevalcem. Guverner pojas-nuje, da tu se ne gre za stavkarje, gre za družine, ki so v potrebi in te morajo živeti, če je stavka ali ne. Stavka je eno, življenje pa druga zadeva. -o- } GUVERNER DRŽAVE KENTUCKY ZASTRUPLJEN Frankfort, Ky. — A. B. Chandler, guverner države Kentucky, ki se je zadnje dni z velikim zanimanjem udej-stvoval v volilni kampanji v primarnih volitvah države, jte nagloma obolel na zastruplje-nju po vodi, ki jo je pil. Državni komisar za finance Dan Tabbot, ki je pil na nekem shodu z istega vrča vodo je tudi obolel, vendar ne tako resno. Zdravnik izjavlja, da je morala voda biti na nekak način zastrupljena. Po komu se seveda ne ve. Stanje guvernerja ni smrtno nevarno. CENE DELNICAM GREDO NAVZGOR New York, N. Y. — Cene delnicam so zadnje dni po-rast?e od 1 do 4 pointov navzgor. Razlogi za porast cen delnicam pripisujejo pričakovanju večjemu razvoju trgovine v prihodnjih mesecih. KRIZEMSVETA — Tokio, Japonska. — Da je za Japonsko slučaj spora, ki se je dogodil med njo in Rusijo vsled dogodka na korejski meji silno nezaželjsn v te'm času, kaže tudi to, da je vlada ukazala domačemu tisku, da naj o slučaju ne piše več razburljivo. Slučaj ni ta--ke važnosti, kakor ga slika tisk, pravi vlada. — Valencija, Španija. — V pristanišču Gandia, ne daleč južno od tu, je nacionalistično letalo bombardiralo angleški parnik Bellwyn. Ena izmed bomb je zadfela krov. Letalo se je zopet vrnilo in je s strojnico obstreljavalo parnik. Če je kdo zgubil pri tem slučaju življenje ni znano. — London, Anglija. — Angleški poslanik v Berlinu je obvestil nemško vlado, da bo Anglija v kratkem poslala v Prago svojega posredovalca, za izravnavo spora med Čehi in Nemci radi sudetskega vprašanja. Ta naloga bo poverjena grofu Rucririanu. — Irwin, Ia. — Med nevihto, ki je divjala po tej okolici je udarila strela v Axland farmo. Na mestu sta obležala mrtva 79 let star oče Lars Axland in njegov 29 let stari zet Harold Berndt. 121etnega o-troka pa je strela omamila. — Princeton, III. — V noči med pondeljekom in torkom je divjala tu velika nevihta s točo. Celih 26 minut je klesti ia huda toča in povzročila ve-lliko škodo polju, poslopjem električnim in komunicijskim zvezam. Tako 'debele toče, ki j'e bila tolika kakor biljardne kroglje, tu še niso videli. — Ponce, Porto Rico.— Pri paradi, ki je bila prirejena v spomin štiri desetletnice ameriške okupacije portoriškega otočja, je neki fanatični pristaš portoriške nacionalistične strank'e skušal izvršiti atentat na guvernerja generala Win- VLADNE ČETE V OFENZIVI Katalonske čete izvajajo močne napade na skoro 100 milj dolgi fronti. Valencija, Španija. — Katalonske čete so ob reki Ebro začeli s strahovitimi napadi na nacionaliste in jih na več mestih potisnili nazaj. Poročila omenjajo, da- so v teh napadih zajeli nad 500 nacionalističnih vojakov in na par krajih prekoračili reko Ebro. Ti ne-' pričakovani napadi so zaustavili Francovo ofenzivo na Levantski fronti, kjer so pritiskali proti Valenciji. Kakor vse zgleda general Franco kljub temu da ga zalagata Hitler in Mussolini z m'unicijo in vojaki, nima tako dobro udarne vojaške sile, kakor jo ima vlada. Je li v tem pripisovati vzrok mešanici vojaštva, ki se nahajajo v Fran-covi vojski iz vseh vetrov ali kaj drugega je težko dognati. Dejstvo pa ostane, da se vladna vojska upira z veliko odpornostjo in da Franco kljub marsikateri ugodnosti ne more do zmage, kakor bi rad. Zgleda, da bota morala Mussolini in Hitler še marsikaj investirati v Španijo predno bo Franco dobil popolno zmago. -o- NARODNI DELAVSKI ODBOR NAPADAJO Cleveland, Ohio. — Odvetniška zveza ameriških odvetnikov, ki se je sestala na svoji 63 letni konvenciji, je podala nekaj prav ostrih obsodb proti Narodnemu delavskemu odboru, ki ureja odnošaje med delavci in delodajalci. Arthur Vanderbilt, dosedanji predsednik zveze je očital delavskemu odboru despotizem in diktatorstvo. V istem duhu so kritizirali tudi vse druge vladne takozvane abecedne ustanove. To kritiko je treba seveda razumeti, pa vedeti odkod prihaja. Vsi ti kritiki so zastopniki kapitalističnih kor-poracij in ko vemo to, vemo vse. Iz Jugoslavije Velika žaga na Milanovem, biizu Rakeka je postala žrtev, nenasitnih plamenov, ki so povzročili nad milijon škode; težko prizadeto prebivalstvo. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja. Velik ogenj na Notranjskem Prezid, 9. julija. — V noči na preteklo sredo je nenadno začela gor,eti velika žaga na parni pogon na Milanovcu nad Prezidom, last tvrdke Franc Žagar z Rakeka. Nočni paznik je komaj še utegnil odpreti ventil za sireno, ki je priklicala ljudi,ki pa niso mogli nič pomagati. Žaga, ki je bila na štiri; gar-ti'e in je stala na zelo samotnem kraju, je zgorela vsa hkratu z dv;ema delavskima stanovanjskima zgradbama. Rešiti niso 'm'ogli prav ničesar. Neki tam stanujoči gospodični je zgorfela tudi vsa bala, ki jo je imela pripravjeno, ker se namerava v kratkem omožiti. Pri žagi je postala žrtev plamenov seveda tudi strojnica z lokomobilo in lastno električ- je sedaj soseda. prevzela usmiljena Smrtna kosa V Šoštanju je umrl Mihael Kosi. — V Vurmati pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je umrla Marija Jurca, rojena Kutin, posestnica. — Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je umrl Jožef Bauman, trgoyec in posestnik. --o-- Nesreča V cinkarni v Celju .jie stroj zagrabil 30 letnega delavca Živa Marinkoviča in ga močno poškodoval na roki. shipa. Oddal je 12 strelov, ki Pa noben ni zadel. Nacionalistična stranka je proti ameriško okupaciji in deluje za neodvisnost otočja. Voz se je prevrnil Na Hum'u pri Sotli je prišel pod voz delavčev sin Josip Te-pež. Na cesti, ki je precej na^ gnjena, se je voz prevrnil in no centralo. Ostali pa sta ne- Tepeža pod seboj pokopal ter poakodqlvani ravnatelj'eva hi- ga močno poškodoval, da so ša, kil stoji proč od prostora, g"a morali odpeljati v celjsko kjer je bjla žaga, in pa gostil- bolnico, na. Zahvaliti se je le brezve-trovnemu vremenu, da nista postali plen ogenja tudi ti dve zgradbi. Nadalje je bila velika nevarnost za gozd, ki obdaja selišče okrog in okrog in ki bi se bil prav gotovo vnel, ker ie zavoljo vročine čisto izsušen, če bi bil nagajal veter. Uničenje žage je tudi udarec za delavstvo, ki je zdaj izgubilo razmerno lep zaslužek. saj vlada tod okoli siro-nVaščina, kakršne je malo v naši državi. Tukajšnji prebivalci n;e poznajo na primer kave, ne sladkorja in celo vžigalic ne, temveč hodijo drugi k drugim po ogenj. Letine so v teh krajih zmerom slabe, tako da je lakota stalna spremljevalka ljudi. Pogorele zgradbe so bile zavarovane za 900.000 din, vendar pa s tem zneskom škoda ne bo poravnana,, ker so zgorele tudi lesne zaloge za izvoz in druge reči. Škoda Redka proslava Radeška Glasbena družina "Savski val" v Radečah je doživela pred kratkim višek svojega delovanja,ki ga tudi večja društva le redkokedaj zmorejo. V nedeljo 3. julija je bil slovesno otvorjen in blagoslovljen Glasbeni dom. Te izredne slovesnosti se je udeležilo tudi več sosednjih godb, kot iz Zidanega-mosta, iz Se-nova, pri Rajhlenburgu in dve godbi iz Hrastnika. Dom je blagoslovil kaplan g. Jože Pokom. Jubilej življenja V Ljubljani je v začetku meseca julija slavil 60 letnico življenja duhovni svetnik g. Ignacij Zaplotnik, katehet na III. deški osnovni šoli v Ljubljani. G. Zaplotnik je bil rojen leta 1878 v Goričah. -o- Nesreča na kolodvoru Na mariborskem kolodvoru znaša po približni cenitvi go-;.le pro'mtetni kontrolor Konrad SVOJE VRSTE KAMPANJA Slika kaže kandidata W. Lee O'Daniela, ki je kandidiral za guvernerja države Texas na svoj poseben način. Vsak dan dvakrat je priredil "radio show", kjer so peli, plesali itd. Kandidata naziva-jo za "hillbilly flour salesman". Zraven imajo kolektorji posebne male sodčke, v katere spuščajo ljudje "nikelne" in "dajme", s čemer krijejo stroške za predstave. O'Daniel je zmagal z večino. tovo nad en milijon dinarjev. \ -o- Dve nesreči v rudniku Celje, 9. julija. — Pri delu v rudniku Hudi jami v . Laškem se je v petek vsula plast premoga na 40 letnega rudarja Karla Zeliča od Sv. Krištofa pri Laškem in mu poškodovala hrbtenico ter mu priza dejala tudi poškodbe po vsem telesu. V rudniku v Libojah pa se je plast premoga vsula na 18 letnega rudarja Karla Hriberška in ga vrgla štiri metre globoko. Hriberšek je dobil močan pretres možganov. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. -o- Slika bede V Jan Kolarjevi ulici v Mariboru so našli v neki drvarnici popolnoma zanemarjeno in zapuščeno 13 letno Jožico Frangež. Njena mati s'e sploh Mere pregledoval železniški tir. Ko je stal na tiru je pri-vozila rezervna lokomotiva, ki ga,je zagrabila za obleko, potegnila za seboj in vrgla na sosedni tir. Mere je priletel na glavo in si pretresel možgane. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnico. -o- ' Promocije Na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani so bili promo-virani za doktorje prava Leo Beabler iz Radovljice, Janez Jeruc iz Ljubljane, Mirko Koršič iz Gorice. Samo Lovše iz Novega mesta, Miloš Levič-nik iz Kamnika, Matija Mez-narič iz Ormoža, Bogdan Novak iz Idrije, Karel Pestevšek iz Maribora, Borut Prelovšek iz Ljubljane in Leon Svetek iz Gornjega Logatca. -o- Oglasi v Amerikanskeifi ni brigala za otroka. Otroka j Slovencu imajo vedno uspeh. ^^ --—------" ■■ ^ —--------------y—---—■ 'AMERIKANSKI SLOVENEC še nesreče pa ni bilo. — Muhasta štorklja se je oglasila v naselbini in obiskala družino Mr. in Mrs. John Stupar ter jih obdarila z brhko hčerko. Castitam John in ne pozabi na cigare. Ni samo veselih novic med nami, tudi žalostne se dobe. Tako so članice Oltarnega društva izgubile članico Mrs. Josephino Grijak. Omenjena je bila v nedeljo 17. avgusta še pri sv. maši, potem je še pripravila obed. Ko je svojo družino klicala k obedu, je potožila, da jo boli glava. Zato je šla nekoliko počit na posteljo, iz katere pa žalibog ni več vstala. Rojena je bila pred 49. leti v Sisku, na HrvatsKem, kot hči slovenskih staršev, ki so bili doma iz Litije na Kranjskem. Večkrat se mi je izrazila: Samo zato rada hodim v vašo cerkev, ker vsako nedeljo po sv. maši skupno zapojete "ono lepo: "0-znanil je angel . . ." To pesem je namreč moja mati velikokrat prepevala. — Res, škoda dobre žene. Rada je pomagala revnim in žalostne tolažila. Koliko je imela prijateljev, je lepo pokazal njen pogreb, saj je bila skoraj cerkev premajhna, da bi vse sprejela pod svojo streho, ki so se udeležili pogrebne sv. maše. Zapušča žalostnega moža, dva sina in.štiri hčere, katerim izrekam moje sožalje. Steve Potočnik -o- DOLENJSKE NOVICE Iz Teimeniške doline Iz Št, Petra pri Novem mestu poročajo, da ima posestnik Jože Novak z Dolnjega vrha v svojem vinogradu v Grčevju trto, ki ima letos 164 grozdov, ker ta trta od letošnje spomladanske pozebe ni bila prizadeta, obvarovala jo je namreč pred slano bližnja streha. Res poseben blagoslov božji. V Št. Petru so pred kratkim ustanovili Podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je bila prav potrebna, kar svedoči že to, da je pristopilo društvu precej 37 članov. Na Št. Peter ski pošti se je otvorila 10. junija telegrafska in telefonska služba za javni promet. Tudi lep napredek! Strela je udarila na Brežanski gmajni, občina Leskovec pri Kr- ■ škem, med živino in pastirje, in ' je omamila Lužarjevega fanta i in eno kravo, telico čez leto sta- ■ ro, pa je ubila. > 22. jun. zvečer je popolnoma i pogorelo v Sevnici pri Trebnjem, i manjše poslopje in kozolec, last i Marije Pišter. Najemniku Mi-i lanu Prelesniku pa, ki je stano- 1 val v hiši, pa je uničil ogenj ves živež in nekaj pohištva ter ob- - leke. 2 V nedeljo pop. je naredila to- - ča v župniji Škocijan pri Mo-) kronogu, dne 3. jul., veliko ško-i de. V dobrih 5 minutah' je po- - tolkla: Velike Poljane, Kleno- - Vik, Zagrad, Hrastenik, Za- 3 gradsko goro, Tolčice, Dole, Je- - lendol, Cešenjce, Znojile in Ro-? gatice. Qldestila je vse vinogra-i de in polja. Na nekaterih njivah - se celo ne pozna, kakšno žito je - rastlo na njih. Lani je nekate-. rim kmetom skoraj vse pridelke - uničila povodenj, da so morali - vso spomlad letos kupovati žito, - moko in sploh vse življenske po- Amerikanski Slovenec ne reši v Evropi češki in španski spor. Kakor znano sta Anglija in Italija pred par tedni sklenile prijateljski pakt, ki pa ne postane veljaven, dokler Italija ne odpokliče iz Španije svojih čet. Vse to so sadovi novega anglo-francoskega prijateljstva. Zanimivo bo, kje bota zdaj pričela vrtati proti tej zvezi Hitler in Mussolini. Evropa ima zdaj dve osi, o katerih se suče evropska politika. Na eni strani Rim-Ber-lin, na drugi zdaj London-Pariz. ■fiaaSBWH Prvi in najstarejši sloventte k list» Ameriki. Vttanovljcn leta 1891« Izhaja vsak dan raztrn nedelj, ponedeljkov in dnevov po prazoikih. , Iztiaja in tiakaJ EDINOST PUBLISHING CO. Naslov Uredništva In uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 554« Naročnina s Za celo Ietft\-—--$5.00 Za pol leta'--2.50 Za Utrt leta-----1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ---$6.00 Za pol lefa --3.0« Za ffetrt \tta —----- 175 Posam«Kna steyilka___3c The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in Amerjga, , Established 189 J, j fffr-" Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 u Med Slovenci p« (Ameriki Mr. John Hrovat iz Clevelan-da, nas je obiskal Chicago, 111. — Naš dolgoletni prijatelj in naročnik našega lista Mr. John Hrovat; njegov sin Mr. John Hrovat in njegova hči Mrs. Mary, omo-žena Strle, so nas pretekli ponedeljek obiskali. Mudili so se na obisku v L' nah? Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) KnreraT mwp^swroiCArc ^Ei'. "O veliki gozdni bog, sprejmi žrtev, ki smo ti jo privedli v dobri veri, da boš še nadalje čuval nad nami in nas varoval naših sovražnikov." — Spodaj pod kijlom ob koreninah dreves /so tudi stali črnci, ki so ob teh besedah dvigali svoje. roke in kričali, da bi gozdni bog bolj slišal čarovnikovo "molitev", Na srečo so bile veje obeh dreves ki sta rastli vsako na eni strani tega ma-lika toliko goste, da ga oni od spodaj niso mogli' opaziti, medtem ko je. Tarzan z lahkoto vse videl, kar se je dogajalo po dnjim. Videl je kako je čarovnij zapovedal Dr. Brooksu naj pleza po jestvi navzgor, drugi pa za njim. Taiwan je dobro videl z drevesa vse kaj se godi in je uganil, da bodo Dr. Brooksa prisilili na strašni jezik in ga pahnili v žrelo kipa, kjčr bi se v globini ubil iu tako postal tirana mogočnima drevesoma, ki sta obdajala kip, da bi bolj bohotno rastla. V tem je čarovnik Kagunda dvignjl roko. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Več ali manj se i res, le da se to ponavljanje vrši v različnih oblikah. Vzemi ; v roke zgodovino in beri od prvih razvojev človeške civili- ' zacije naprej in opazil boš, da so se res večkrat vršile prav : podobne stvari n. pr. pri Babiloneih, Egipčanih, pozneje 1 pri Perzijcih, Grkih, Kartažanih, Rimljanih in pozneje med narodi v srednjem veku, kakor tudi zdaj v dobi moderne civilizacije in kulture. V bistvu so iste borbe, le da se vrše v drugih krajih in v drugih razmerah. Bije pa se isti boj za boljše socijalne razmere, za gospodarsko in politično nacknoč, prav tako, kakor pred več tisoč leti. Torej je le res; da se zgodovina ponavlja. Pa kaj bi iskali primere pred tisoč leti, ko se dogaja in ponavlja to, kar se je godilo komaj pred 30 leti. Ko je koncem zadnjega stoletja nemški upliv začel osvajati Balkan in ko je par let pozneje Japonec potisnil Ruse od Tihega morja nazaj v Sibirijo, so na zapadu zagledali nevarnost v živahni germanski ekspanzivnosti. Angleži in Francozi so stopili skupaj in zasnovali načrte, h katerim so pritegnili tedaj slovansko zavedno Rusijo. Nastala je t trozveza, ki je začela paziti na načrte germanstva. Ta trozveza je pozneje zaustavila germanski pohod, katerega cilj je bil, zavladati svetu. Politični opazovalci v Londonu in Parizu podajajo izjave, cla je bila Evropa na večer 21. maja letos takorekoč že v vojnem stanju. Cehoslovaška je že odredila splošno mobilizacijo. V Parizu je vrhovna vojaška komanda ukinila vse dopuste vojaštva. Na mizi predvojnim ministrom je bila že sestavljena pozivnica za mobilizacijo. Ob Reni so na obeh straneh že čakali za povelja. Najmanjše nerodnosti je bilo treba na eni ali drugi strani in zagrmelo bi bilo. Na nemški strani so naziji imeli pripravljene svoje napadalne oddelke, da vpadejo v Češko. Toda ker je Češka tekom dobrih šest ur že imela svojo armado na meji, ki je neustrašeno čakala dogodkov ob meji ter zraven še intervencija uradne Anglije, so Nemci napravili urnik, škripajoč z zobmi od velikega srda, ker so jim taisti zavezniki, kakor pred dvajsetimi leti v svetovni vojni prekrižali račune in zaustavili pot njihovim načrtom. Nemci so se premislili in so za enkrat stopili nazaj, z mislijo, da se jim boljši načrt ponudi v bodočnosti. Bivši zavezniki na zapadu so pa spoznali prav v zadnjih minutah, kako v veliki nevarnosti so bili radi svoje razdvojenosti. Kaj bi bilo, če bi bil Hitler zdivjal tedaj? Predno bi se dobro postavili »v bran, bi bilo veliko zamujenega, če ne vse zamujeno Tega so se zavedli v Parizu in Londonu! Zato sta Anglija in Francija zdaj odgovorile na znane fašistične obiske v Berlinu in Rimu s kraljevim posetom Pariza, ki je uvod v novo angleško francosko zavezništvo1 proti fašističnim državam v Evropi. H tej novi zvezi med Anglijo in Francijo bodo skušali pritegniti čimpreje tudi Rusijo. Zdi se, da bo to zavezništvo če drugega ne dalo Rusiji priložnost, da udari na Japonsko, Nemčiji se bo pa zagrozilo, da miruje, ali pa Angleži ih Francozi pritisnejo. Če dobi Rusija to garancijo, da se jo ne bo v Evropi napadlo, ali pa da se jo bo vsaj ščitilo pred napadom v; Evropi, bo gotovo prej ali slej obračunala z Japonci. Na ta način bo kaznovana Japonska za svoje roparske pohode v Aziji, v Evropi pa bo iz strahu ostalo ravnotežje, ka-koršno je. Tako je za enkrat prepričanje v političnih krogih. Novo prijateljstvo med Anglijo in Francijo je pa postavilo pred evropsko mednarodno politiko čisto nova stališča. Medtem, ko je Anglija cincala ne vedoč kaj naj napravi v češko-nemškem spora, zdaj odločno stoji i Francijo in odprto zavrača zahteve Hitlerjeve vlade, da naj bi Češka priznala popolno autonomijo sudetskim Nemcem. O teh zahtevah Berlina, noče Anglija ničesai več slišati. Medtem, ko je Chamberlain pristal na Mussolini j evc zahtevo, da naj se skliče konferenco štirih velesil, Anglije, Francije, Nemčije in Italije, zdaj Anglija in Francija odpovedujeta udeležbo k vsaki taki konferenci, dokler se t«viMiMi' t - _fr/, L- ,_—-i.---- SLOVENCI V KALIFORNIJI T-ZA MESEČNIK b "NOVI SVET" v Fontana, Calif. g Prosim g. urednik, za malo prostora v cenjenem listu, da v izrazim dolžnost in zapoved, " da bomo pripravljeni na novo vojno. Dobil sem namreč pre- ' tekli teden sporočilo, da se Chicago trese, ko vlaki vozijo v bombe za boj za "Novi Svet". c: r — Torej cenjeni naročniki in bralci tega lista- Na vas vs'e apeliram, da pridno delujmo ^ v novi kampanji za "Novi * Svet". — Stara moda je za nami, vse je novo, vsaki dan \ vidimo kaj novega. Zato sk(->- * niriio danes tudi mi, da gremo c naprej v Novi Svet i n plača- ) rao samo civa dolarja, pa bomo celo leto živeli v Novc.n -Svetu, ob enem pa prebiraii * lepi list "Novi Svet". Ko bo- J 'mo pomagali našemu bratskemu listu, bcmo ameriški Slo- ( venci ponosni na novi Svet. — 5 V tej kampanji se bodo daj a- ) le lepe nagrade vsakemu, ka- j teri bo naročil novi list "Novi < Svet". — Dragi bralec in bral- j ka, zapomni si, da drugo na- i grado v tej kampanji bom pa s i jaz delil in sicer pod tem po- i : I go jem, da si naročiš in plačaš i novi list za eno lito, naroeni- i no $2.00 pa pošlješ naravnost 1 ' na uredništvo Amerikanskega Slovenca. Tako boš deležen : . druge nagrade od mene; ka-; dar prideva skupaj, ti bom na. ložil različnega okusnega sad-1 ja,zraven ti priložil še okusne • kalifornijske kapljice, ki pre- • tehta slavnega "dalmatinca". , Saj n'e boš prvi če me boš ob-, iskal, že več ljudi me je ob- ^ iskalo in smo se prav po do- ' mače zabavali pozno v noč. " Filip, Majk, le še pridita, pa ! - tudi eden ali drugi, Po zgor- ' - njih navodilih, bete deležni ' l m°je nagrade in veseli bote „ odhajali od mene. — Torej, 1 le korajžo, pa bote deležni 1 dveh nagrad. — Ni tr'eba no- : - benemu r'eči, Češ, saj ne bom nikoli prišel v Kalifornijo. Ne L tako. Jaz tudi nisem vedel če ; i bcm k (hI a j hodil p0 zlati Kaliforniji, pa sem vendarle tukaj. Tako nihčp ne ve kaj še " vse . lahko doživi. — Vas g. 1 u d ni k pa prosim, da vse one 2 naročnike, ki se bodo v tej kampanji, naročili na "Novi _ Svet" in poslali vam naročnino $2.00, zapišite v knjigo in (koncem kampanje pošljite J meni vsa taka Imena, da bom 1 vedel,koliko od naročnikov bo i lahko deležnih moje nagrade, 3 katera se bo delila tukaj v Kaliforniji. Vsa imena katera bom dobil, bom skrbno shranil v mojem zapisniku in kadar me bo ta ali oni obiskal, bom samo v zapisnik pogledal, pa videl, če j'e obiskovalec vr;eden mbje obljubljene nagrad. Tako bo m,enda najbolje, mar ne? Druga nagrada se bo delila torej v Kaliforniji in sicer vsakemu osebno. Ni potr.ebno, da pridete takoj po njo. Kadar vas nanese prilika da potujete v sončno Kalifornijo,pa se oglasite pri meni in povejte, da ste deležni moje ob-ljubljne nagrade in dobili jo bote brez odbitka. Upam in želim, da bi mogel nagraditi z drugo nagrado kolikor mogoče veliko novih naročnikov. — Tako, čas kampanje se bliža, pojdimo krepko in z novimi navdušenjem v boj za "Novi Svet." Tukaj v Kaliforniji smo sedaj v pol'etnem Času pridno zaposleni, zlasti z zalivanjem naših nasadov. Drugega dela je pa bolj malo, kot povsod drugod. ' Za delavca je pač povsod trda, pa bodi kjerkoli na svetu. Težko si prisluži svoj kruh, pa včasih še tega ni. Zato, kdor imaš delo v današnjih dn,eh, si lahko vesel in zadovoljen, pa čeprav bi bilo še tako težko. Pozdrav rojakom sirom Združenih držav pošilja Joseph Skubic. -o- V DETROITU VEDNO KAJ NOVEGA Detroit, Mich. Gotovo si mislite dragi čitate-Iji, da je detroitski poročevalec odrajžal tja, kjer ni muh, ker se nisem tako dolgo oglasil. — Veste, vsak človek je upravičen do nekakih počitnic, tako sem tudi jaz napredoval do brezplačnih počitnic, kajti o delu sploh ni vredno zapisati črke, ker ga sploh ni. Novic se je pa precej nabralo in evo jih par: Te presnete "Čebelice", mi nikakor ne dajo miru. Ena mi je svetovala, da naj z nogami pišem. — V nedeljo 17. julija so "čebelice" priredile tako zvani domači piknik na Krekovih prostorih v Irish Hills. Pečene jag-, njetine, medenih potic in piva je bilo v izobilju in vse to vstopni-: ne prosto. Ali smo se zaabvali? . bote morda radovedni bralci vprašali, ko bote brali te vrsti-: ce. Pa še kako! Vsa tja do poznega večera smo jo potegnili. » Ena članica "čebelic" je telova-, dila na stolu, pa sta kar dve pa-- dli in stol seveda polomili. Huj- trebčine in to še celo sicer trdni kmetje. Zdaj pa še nesrečna toča. Najbolj so prizadete Roga-čice, ki si še niso opomogle in zacelile rano, ki jim jo je prizadel strašen požar 1. 1934, ki je bil uničil skoraj vso vas. Isti dan je naredila strašna toča tudi po nekaterih štajerskih krajih in občina silno škodo in sicer od Sevnice na levem bregu Save tje do Bizeljskega. Od tam pa se je obrnila nevihta s točo na Sv. Peter pod Sv. Gorami in od tam čez Sotlo do Kra-pine in v hrvaško Zagorje. Vsi ti kraji so kazali letos na prav dobro letino. Vinogradi so kazali prav lepo in sadje. Po poljih pa so žita ravno dozorevala in tudi obetala prav dober pridelek. V nekaj minutah pa je bilo vse uničeno. Splošno škodo računajo nad 15 milijonov di-■ najev. Mnogi kraji so trpeli že i lani po raznih uimah velikansko ; škodo. Po mnogih krajih je uni-! čenih 80—100% pridelkov. | Ker sem letos večkrat poročal, kako neugodno vreme smo imeli letošnjo spomlad, naj na-, znanim še, da smo imeli pa na-t sprotno meseca junija prav lepo in ugodno vreme, večinoma | sončno, nekatere dni pa tudi hudo vročino, kakor n. pr. na sv. Petra dan 29. junija, ko je kazal toplomer pop. v senci 32 C topline. Dežja pa smo imeli prav malo, zato pa smo imeli koncem meseca že nekoliko suše in je tudi po vodnjakih že vode pri-1 manjkovalo. Vsled tako lepega " in ugodnega vremena se je pa 1 tudi vsa letina popravila, da ka-' že skoraj vse lepo, posebno so lepa letos žita. Ječmen, ki je bil " pav lep, so že poželi, nekateri pa " 'elo tudi že šenico. Le da bo zr-" nje vsled suše najbrž drobno. 1 Mrve in sena pa so nakosili manj od lani vsled tako hladne 1 in neugodne spomladi. Še lepše, kakor pri nas, pa bo > obrodila letos šenica in druga 11 žita v Bački. Šenice ima vsak > klas povprečno po 30—40 zrn, ko jih ima navadno samo po 30. 2 Pravijo, da take žetve že ni bilo i od 1. 1932. Tudi v Sremu so le-i tos posebno dobro obrodili ječmen, rž, oves in sladkorna pe- i sa. Le koruza je vsled suše ne-- koliko zaostala. I. Šašelj Celo dolgo pot, lestva je namreč bila visoka, so ostali črnci ki so tudi plezali po lestvi, zbadali Dr. Brooksa z dolgimi sulicami, da je hitreje stopal. Prišli so-do zadnje postaje,. do- strašnega žrela gozdnega boga, kjer so obstali in obstopili velikega čarovnika Kagunda, ki je začel govoriti: S o s' O- 3 o s » m ® a sr1 S «2. o > g p? w S o w< ■g C. % 3 - £ £ " S p p u. P Ki £ S' w c H" - S g E*L o % n> P I E I F"