Naš naslov: AVALOS 250 - BUENOS AIRES REPUBLICA ARGENTINA NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE Buenos Aires, dne 21. aprila 1934. NUESTRA VIDA ESPIRITUAL Številka 47 CORREO Argentino FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesiön 2560 Evangelij tretje povelikonočne nedelje. Jan 16, 16—22. Takrat je rekel Jezus svojim učencem: “Še malo in ne boste me več videli in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu.” Tedaj so nekateri njegovi učenci med seboj govorili: “Kaj je to kar pravi: Še malo in ne boste me videli, in spet malo in me boste videli, in: Grem k Očetu?” Govorili so torej: “Kaj je to to, kar pravi, “malo”? Ne vemo kaj govori.” Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: “O tem se vprašujete med seboj, ker sem rekel: Še malo in ne boste me videli in spet malo in me boste videli? Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša ža- lost se bo spremenila v veselje, žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.” Evangeljska misel: Vsak veren človek mora na svetu veliko potrpeti, toda — za trpljenjem pride plačilo. Cerkveni koledar 22. april_tretja povelikonočna nedelja — sloven- ske božje službe na. Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 23. april — pondeljek — spomin svetega mučenca Jurija. 24. april — torek —- spomin izpreobrnjenja poznejšega slavnega škofa in učenika Cerkve Augustina, ki ga je današnji dan krstil milanski nadškof sveti Ambrož. 25. april — n reda — spomin svetega evangelista m mučenca marka, zvestega spremljevalca in tolmača . prvaka apostolov svetega Petra, in poznejšega škofa v Aleksandriji v Egiptu. 21i. april -— četrtek — spomin svetega papeža , in , mučenca Kleta, drugega naslednika apostola Petra. 27. april — petek — spolnih Svetega Petra Kanizi-ja in družbe Jezusove, Učenika Cerkve. 28. april — sobota — spomin svetega mučenca Po-liona, ki je bil mučen za cesarja Dioklecijana v Pano niji, to je v'naših krajih. 29. april — Četrta' po velikonočna nedelja —- slovenske božje službe po navadi. Cerkvena kronika Zakrament svetega zakona sta sklenila Alojzija Zajc in Franc Mihelj pred pričama -Jožefom Cebron in Leopoldom Ušaj. Bi]o srečno in blagoslovljeno! tudi njega je bilo konec, in vsi, kateri so ga poslušali, so se razpršili. Zato vam zdaj pravim: Odstopite od teh ljudi in pustite jih; zakaj, če je ta načrt ali to delo od ljudi, bo razpadlo; če je pa od Boga, jih ne boste mogli uničiti — da bi se kdaj izkazalo, da se borite proti Bogu.” In dali so se pregovoriti. Poklicali so torej apostole, jih pretepli in jim za-bičili, naj nc govore v imenu Jezusovem, nato so jih izpustili. Ti so pa izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vredni, trpeti zasramovanje za Jezusovo ime. In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjati tfristusa Jezusa. Število učencev pa je naraščalo ih tiste dni so pričeli helenisti godrnjati zoper Hebrejce, (49) da so se pri vsakdanji delitvi miloščine zanemarjale njih vdove. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: “Ne bi bilo prav, da bi mi opuščali božjo besedo in oskrbovali mize. (50) Izberite si torej, bratje, izmed sebe sedem mož, kateri so na dobrem glasu, polni Duha in modrasti; nje bomo postavili za to opravilo, mi pa se bomo držali molitve in oznanjevanja nauka.” Ta beseda je ugajala vsej množici in izvolili so Štefana, moža polnega vere in Svetega Duha, Filipa, Prohorja, Nikanorja, Timona, Par-mena in Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije; postavili so jih pred apostole in ti so molili ter položili roke nanje. In božji nauk se je širil in število učencev v Jeruzalemu je silno naraščalo; tudi veliko število duhovnikov (51) je bilo veri poslušnih. (Nadaljevanje) (49) Helenisti’• so grško govoreči Judje, rojeni izven Palestine, ki so se pris.elili v Jeruzalem in 'tam sprejeli krščanstvo. — Hebrejci so judovski kristjani iz Palestine, ki so govorili hebrejski (aramejski) jezik. (50) Pri obedih ljubezni (agapah), kjer so se siromašne jšhn vernikom, zlasti .vdovam, razdeljevala’ živila in miloščina. (51) Namreč judovskih. APOSTOLSKA DELA Pretekle so kake tri ure in vstopila je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. Peter ji je rekel: “Povej mi, ali sta za toliko nrodala zemljišče?” Rekla je: “Da, za toliko.” A Peter njej: “Zakaj sta se. dogovorila, da skušata Duha Gospodovega? Glej, kateri so v grob položili tvojega moža, so že pri vratih in te bodo odnesli.” Pri. tej priči mu ie padla pred noge in izdihnila. Ko so mladeniči vstopili, so jo našli mrtvo; nesli so jo ven in položili v grob poleg njenega moža. In velik strah je navdal vso cerkev in vse, ki so to slišali. Po apostolih pa se je godilo mnogo znamenj in čudežev med ljudstvom. In bili so vsi skupaj v Salomonovem stebreniku. Izmed drugih se nihče ni upal družiti z njimi, pač pa jih je ljudstvo poveličevalo. Bolj in bolj pa so se pri druževali, katero so'verovali v Gospoda, množice mož in in žena, tako da so celo na ceste nosili bolnike in jih polagali na postelie in nosila, da bi ob Petrovem prihodu vsaj njegova senca koga izmed njih obsenčila. Prihajala pa je v JeruzaieiU tudi množica iz sosednjih mest z bolniki in takimi, ki so jih mučiili nečisti duhovi: in vsi so bili ozdravljeni. Vstal je pa velki duhovnik in vsi, kateri so bili z njim — bila ie to ločina saducejev — in so bili polni zavisti; prijeli so apostole ter jih dejali v mestno ječo. Angel Gospodov pa je ponoči vrata ječe odprl, jih peljal ven in rekel: “Idite, stopite v tempelj in govorite ljudstvu vse besede tega življenja!” (45) In ko so bili to slišali, so ob jutranjem svitu stopili v tempelj in učili. Medtem je prišel veliki duhovnik in njegovi privrženci, in sklicali so veliki zbor in vse starešine Izraelovih sinov ter poslali v ječo, da bi iih privelli. Služabniki so prišli, pa jih v ječi niso našli; vrnili so se in sporočili: “Ječo smo našli z vso varnostjo zaprto in stražni- (45) Besede tega, t. j. novega življenja v Jezusu Kristusu (v krščanski rtri). ke stoječe pri vratih; ko smo pa odprli, nismo našli v njej nikogar.” Ko so te besede slišali poveljnik tempeljske straže in veliki duhovniki, so bili zaradi njih v veliki zadregi, kaj bi utegnilo to biti. Prišel je pa nekdo in jim sporočil: “Glejte! Možje, ki ste jih bili dejali v ječo, stoje v templju in uče ljudstvo.” Tedaj je odšel poveljnik s služabniki in jih pripeljal, a ne s silo; hali so se namreč ljudstva, da bi jih ne kamnalo. Ko so jih pripeljali, so jih postavili pred zbor in rekel jim je veliki duhovnik: “Strogo smo vam zabičili, da ne učite v tem imenu, in glejte, napolnili ste Jeruzalem s svojim naukom in hočete na nas spraviti kri tega človeka!” Peter in apostoli pa so odgovorili: “Boga je treba bolj slušati ko ljudi. Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi razpeli na les in umorili. Njega je Bog povišal na svojo desnico za vodnika in Zveličarja, da bi podelil Izraelu spreobrnjenje in odpušče-nje grehov. In mi smo za te stvari priče, pa tudi Sveti Duh, ki ga je Bog dal vsem, kateri so mu poslušni.” Koso r • '/...... • Stvar su je tako razvila, da se je že leta 1862 združilo dva in dvajset mladeničev v družbo, kakor jo je priporočil don Bosku italijanski liberalni minister Ratazzi. Danes štejejo Salezijanci, kakor se imenujejo po svetem Frančišku Saleziju don Boskovi duhovni otroci, nekaj nad devet tisoč članov, ki po vseh delih sveta z vso vnemo nadaljujejo don Boskovo delo. Čitatelje bo zanimalo, da je lepo število slovenskih Salezijancev razkropljenih po vseh delih sveta, in da jih na primer samo v Južni Ameriki prejema devetero naš list. Salezijanke, podobna družba za vzgojo ženske mladine, šteje že nekaj nad tristo zavodov v vseh delih sveta, tudi v Argentini. Tudi med argentinskimi, Salezijankami, hčerami Marije Pomočnice, kakor se jim pravilno pravi, deluje nekaj slovenskih sestra. Družba, ki jo je ustanovil don Boško je čudno hitro rastla in se množila. Rodna dežela ji je postala skoro pretesna in ni mogla ute-šiti njenega hrepenenja po razširjannju božjega kraljestva na zemlji. Že leta 1875 je začel tedaj don Boško pošiljati svoje tovariše v tuje dežele. Najprej v Južno. Ameriko, nato pa v vse dele sveta in vse države, Indijo, Kitajsko, Japonsko, Siam, Alžir, Kongo, Egipt, V, Evropi se je razširila salezijanska ustanova po skoro vseh državah. Jugoslavija ima, danes devet salezijanskih zavodov, tri na Hrvatskem in šest v Sloveniji. Izmed ameriških dežel sta republiki Argentina in Brazilija že obhajali petdesetletnice prihoda Salezijancev v njihove kraje, in se obe ponašata z lepim številom salezijanskih zavodov. Argentino je imenoval don Boško svojo drugo domovino. Glavna salezijanska misijonska središča v Don Boško PIŠE VLADIMIR ZMET Južni Ameriki so Patagonija v Argentini in Matto Grosso in amazonski pragozdovi v Braziliji. Važne naselbine so tudi kivarski misijoni v Ekvadorju in gobavska naselbina Agua de Dios v Kolumbiji. Že za časa don Boška so se zanimale za njegovo ustanovo tudi mnoge odlične dame, ki so skrbele za obleko in hrano don Boskovih gojencev in poravnavale razne don Boskove račune in dolgove. Te dobre gospe je združil don Boško v tako-zvano Zvezo salezijanskih sotrudnikov in so-trudnie. Papež Pij IX. je bil prvi salezijanski sotrudnik. V zameno za moralne in gmotne podpore salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic so deležni salezijanski sotrudniki in sotrudnice vseh dobrih del, ki jih z njihovo pomočjo vršijo Sa lezijanei. Njihovo skupno delo za razširjenje božjega kraljestva na zemlji je danes ogromno. Salezijanski sotrudniki imajo tudi svoje glasilo, ki se tiska danes v devetih jezikih, tudi v slovenskem in je je mogoče brezplačno dobiti iz Rakovnika pri Ljubljani. Slovensko -sotrud-stvo je sploh tako dobro organizirano, da so prišli pred kratkim Poljaki na Slovensko se učit, kako naj sotrudstvo uredijo v svoji domovini, da bo prodrlo v širše ljudske plasti. Na Rakovniku, pod Golovcem, so zgradili slovenski Salezijanci tudi sijajno svetišče Marije Pomočnice kristjanov, ki je v kratkem času postalo prava slovenska romarska božja pot. in kjer Salezijanci vsako leto resnično tek- mujejo, da vedno dostojneje proslavijo svojo Mater in Pomočnico. Na svoje gojence je mislil don Boško tudi še pozneje, ko so že zapustili njegove zavode. Zanje je ustanovil zvezo bivših salezijanskih gojencev. Zlasti v Argentini stoji ta zveza na prav visoki stopnji. Z istim veseljem kot v otroških letih obiskujejo bivši gojenci zavode v katerih so se učili v svojih mladih dneh. Vanje pošiljajo sedaj svoje sinove. Vsi se čutijo sinove velike don Boskove družine. Brez te duhovne zveze bi bivši salezijanski gojenci veliko lažje pozabili naukov, ki so se jih v zavodih naučili. Čeprav ne vsi, vendar ostanejo bivši salezijanski gojenci v svoji ogromni večini vzorni kristjani, ki tudi v težavnih okoliščinah ne odrečejo. “Los negocios, cuando oigo la misa, me van bien, lo experimente — preizkusil sem, da mi gre celo trgovina boljše, če hodim k maši”, mi je rekel bivši salezijanski gojenec, ki sem ga našel v Patagoniji in je edini izmed priseljencev redno obiskoval službo božjo, za katero drugi “pri najboljši volji nikakor niso imeli časa”. Ko je don Boško zadnja leta življenja obiskal Barcelono, Paris, Nico, so ga množice slo-vesneje sprejele ko kakega kralja ali cesarja. Povsod so ga poznali kot moža čudodelnika, ki je izprosil od Marije Pomočnice obilo naglih, ozdravljenj in drugih čudežev. Ko je gledal te množice, se je ganjenja zjokal in ponavljal: “Poslušajte vendar, da ni don Boško nič drugega ko boren pastirček iz vasice Becchi. Če je kaj dobrega naredil, je to delo Marije Pomočnice kristjanov.” 31. januarja 1888 je končno umrl po trudov in blagoslova polnem življenju. 2. junija 1929 je bil prištet blaženim, letošnjo veliko noč pa svetnikom, kar je pač največja čast, ki jo more doseči na zemlji uboga človeška stvar. Tudi letos so salezijanci in hčere Marije Pomočnice ne samo obdržali zavode, v katerih je našlo toliko gojsncev in gojenk krščansko vzgojo-m toliko sirot svojo zatočišče, ampak se je kljub hudemu pomanjkanju sredstev spričo svetovne krize naše delo celo razširilo, kakor bo razvidno iz naslednjih podatkov. Hvala Bogu, poklicev, nam je prišlo v preteklem letu. precejšnje število. Lani sem se obrnil do velikodušnih src, da bi nam v tem oziru pomogla in se nisem varal v svoji nadi. V Italiji sta nam pokojna grofica Hromiš, na Francoskem pa neka gospa (v svoji skromnosti ne mara da bi se'njeno ime objavilo) prepustili svoji vili in sta hoteli tako ovekovečiti spomin svojih pokojnih in svoj. Ustanoviti in vzdrževati dom, kjer se pripravljajo bodoči naši poklici, je gotovo eno izmed najpomembnejših del in tudi najbolj potrebnih. Don Hoško je večkrat dejal, da' je to najboljši način, da kdo dobro uporabi svoje imetje. : V Pijemontu se je odprl zavod za katekiste v misijonih prav poleg hišice našega ustanovnika don Boška, v Beki. V Kastelnuovo don Boško smo otvorili novo bogfoslovno semenišče. V novo ustanovljenem mestu Littoriu, smo sprejeli na ž.eljo svetega očeta župnijo, kjer se obeta plodonos-no delo. V Belgiji se je ustanovilo novo bogoslovno semenišče v Vieux-Her veile (Vje ’ervel). V Belgijskem Kongo, v srednji Afriki, smo odprili nov zavod za gobavce v N{ja v e in hov misijon v Kambikila. Na Slovaškem Smo odprli nov zavod v Bratislavi. —1 Na Francoskem t;r nove ustanove: V Bprdo-Gradinjan, To-non in ,v Anžer-Puij., Tukaj bomo imeli novicijat. Južne. Amerika. V Mattogrosso so nastale tri nove uštanove. v Lageadd, v Poksorem, in v misijonu Male Terezike med Indijanci, kjer je ta misijon že oplojen ne samo ■/. znojem in trpljenjem misijonarjev, am- Salezijanska družim leta 1933. Da vidimo nekoliko siloviti razmah te mlade don Boskove ustanove, prinašamo našim čitateljicam in či-tateljem izvleček iz pisma vrhovnega predstojnika Sa lezijancev, ki ga je poslal slovenskim salezijanskim sotrudnikom in ki ga je objavilo njihovo glasilo Salezijanski vestnik, ki zhaja na Rakovniku pri Ljubljani. Pripominjamo, da štejejo danes Salezijanci ogromno armado devetnajstih tisočev članov, katerih delo je vse usmerjeno v en cilj in da so v razmeroma kratkem času iz nič zgradili po vsem svetu tisoč in štiristo deloma ogromnih zavodov, veliko večjih kot pa cela tukajšnja kvadra, in da imajo med svetnimi ljudmi nad en milijon vpisanih delavnih sotrudnikov in sotrudnic. Fotografija “LA MODERNA” je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni. Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 3 za $ 1.— Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto. Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 pak tudi z mučeniško krvjo. — V Ekvatorju smo odprli poljedelsko šolo v Kuenki in zavod za Indijan-ec Hivarje. V Paraguaju smo končno zäpoceli misijon v Puerto Kazado v Dako. Končno smo sprejeli še drug misijon, o katerem sc je že poročalo, namreč v Gornjem Orinoko v Venezueli, kjer se odpira obširno pa tudi silno težavno polje našim misijonarjem. Severna Amerika: Odprli smo zavod v Kastrovil za mehikanske poklice ter poljedelsko šolo v Nju Orlean iu praznični oratorij v Tampa. Tudi v Aziji smo odrpli kljub velikim ovirani zavod v Tokio in v Mijakonojo na Japonskem. V Indiji pa v Tirapatur LilluČ ter v Wandivas. Sveto leto pa tudi za hčere Marije Pomočnice ni poteklo brez posebnega blagoslova. V Italiji so odprle zavod v Cerinjola, Ottaiano (Ne-apol), Kolloro (v Novarskem), Karara, Sv. Jurij (8. Giorgio pri Padovi), Brozzolo (pri Turinu), Taran-taska, Kampione, AHccola Tičino, v La Spezia (zavetišče Marije Adelaide), Vittorio Veneto, Montebeliu-no (pri Trevizu) Mazzarino, Santo Stefano (Sicilija). Sv. Ainbraož Olona, tako tudi v Este, v Brešia. v Neapolju so naše Sestre odprle penzijonat za vse-ueiliščnice. Na Poljskem so odprlo zavode v Rožanemstoku, na Francoskem v Bordo, na Belgijskem v Lovanju, in v Alžiru. V Ameriki so sprejele bolnico v Komodoro Riva-davia (čubut), in zavod v Tukuman v Argentini, v Braziliji v Fortaleza, v Oile v Vilija del Mar, v Kolumbiji v Kali, v Nikaragua v Mosatepe, na Kostariki v Guannkastej v Zed. drž. Ybor City. Kakor vidite se je odprlo celih 54 zavodov ne vštev-ši tega, da so se!mnogi že obstoječi znatna razširili. Iz duš nam radi teh uspehov plamti globoka hvaležnost do Boga, ki je delivec vseh dobrot. KAKŠNA JE MLADINA naših rojakov, izseljencev na. oni strani Atlantskega Oceana? Naši rojaki so šli preko Oceana večinama z željo, da si hitro priborijo nekaj tisočev dolarjev, s katerimi si bodo ustanovili doma obrt. ali kupili oz, izboljšali kmetijo in tako v stari domovini zaživeli novo in boljše življenje, ki bi ga brez prihrankov iz ameriških rudnikov, to-varen, plavžev itd. ne mogli živgti. Nekaj jih je bilo tako uspešnih, da so po nekaj letih življenja prišli domov in se tu naselili. Večina pa je ostala v Ameriki in si to deželo prevzela za svojo drugo, dosmrtno domovino1; morda so si našli ram svoje družice, morda jim je novi svet bolj ugajal kakor domovina, morda pa niso uspeli s svojimi cilji, niso si mogli nahraniti sredstev za novo življenje doma — pač ostali so v Ameriki in tam žive. Marsikateri kmečki fant je šel po nekaj letih po nevesto domov, marsikateri jo je poklical iz domovine, mnogi so si našli ž;vljen-ske tovarišice v rojakinjah — izseljenkah, mnogi tudi v izseljenkah drugih narodov ali celo domačinkah. V Ameriki so začeli novo slovensko življenje in blagoslov tega življenja so bili otroci — ameriška slovenska mladina. Ta slovenska mladina rojena v Ameril i, je naše sedanje vprašanje. Če vzamemo narodno je to mladina, ki zna slovenski od doma, č : sta obadva roditelja Jugoslovana, če morda že nista pozabila slovenščine, če. se je morda ne sramujeta, kajti “Bohunki” in “Hunkyji” :— kakor so navadno imenovali v Ameriki naše rojake — tudi niso vedno ostali brez posledic. In ta naša mladina — po rodu in jeziku slovenska oz. jugoslovenska — živi med tujim svetom. Morda je v okolici še kaj naših rojakov, saj živijo ponekod v kolonijah, večinoma pa je izročena tujim vplivom ,tujemu okolju — kar pa vse skupaj ne vpliva ugodno na razvoj. Šole, one osnovne, srednje itd kakor jih Američani že pač imenujejo, so angleške — na ohranitev našega rodu torej ne vpliva pieveč stvari. Če vzamemo stvar iz socialnega, družabnega vidika: starši vseh teh naših otrok v Ameriki so ljudje, ki si morajo z delom svojih rok pridobivati vsakdanji kruh. Večinoma so ho tovarniški delavci, delavci po plavžih, gozdovih in rudnikih, morda nekaj kmetovalcev (farmarjev), obrtnikov ali svobodnih poklicev, vendar — v celoti ljudje, ki nimajo preveč časa skrbeti za narodnostni razvoj svojih otrok, kajti skrb za življenski obstoj je nujnejša. Poleg tega vpliva na razvoj teh ot^ok tudi ameriški vrvež, ameriško sebično, individualistično usmerjeno življenje (torej življenje, kjer se gleda predvsem na možnost in pro-bojnost posameznika), — kar vse spet ne koristi narodnostnemu vprašanju. In zaradi tega se je bati, da bo ta mladina v nekaj desetletjih povsem prilagoderia in duševno strnjena z novo, drugo svojo doma vino, tako da bo za nas povsem izgubljena in da bo tudi na jugoslovansko domovino povsem pozabila. Pribiti pa je treba, da rojaki na vse to ne gledajo ravnodušno. Ameriški rojaki, precej skrbijo za svoj obstoj. Njihovo kulturno delo, je usmerjeno za tem, njihovo časopisje, ki ni ravno neznatno, saj imajo naši rojaki 10 listov, od tega .5 dnevnikov oz. listov, ki izhajajo petkrat na teden, 5 tednikov, 1 šfir.mjst- CVETKO KRISTAN: V , Nasa mladina tam preko velike luže ' Vprašanje naše slovenske izseljeniške mladine je eno najvažnejših vprašanj. Z veseljem torej prinašamo lepi in zanimivi spodnji zadevni članek gospoda Cvetko Kristana. Z vprašanjem slovenske šole se bomo še cibširno bavili. Z veseljem bomo objavili vse zadevne misli in nasvete naših izseljencev. Tudi na naše rojake v Severni Ameriki smo se že obrnili za izčrpne podatke o žalosti in veselju slovenske šole v Severni Ameriki, kakor tudi za najnovejšo zadevno statistiko, da bomo mogli po njihovih izkušnjah tembolj temeljito prevciariti, kako bi ohranili našo slovensko deco slovenskemu jeziku in slovenskemu duhu. Z našo vzorno mladinski povestjo Storžkom, ki jo z vsem zanimanjem črtajo poleg odraslih tudi stotine slovenskih otrok širom Južne Amerike, je naš list po svojih skroinneh močeh in kolikor mu je bilo mogoče že doslej skušal nadomestiti slovenske šole v Južni Ameriki in bomo naši mladinski strani tudi za naprej posvečali vso našo pozornost. Ur. “tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko...” — (O. Župančič: Duma) dnevnik, 5 mesečnikov, tudi njihove knj'o'e niso redke, njih koledarji so razširjeni in vse to vzbuja zavest k poreklu. Imajo tudi slovenske sko šolo društva Pioneer št. 559 Slovenske na-šole: tako v Chicagu, III. slovensko rrlodin-rodne podporne jednote, dalje mladinsko šolo v Clevelandu, O. v Slovenskem domu na Holmes aveniji, kamor pohaja 150 slovenskih otrok itd. In mladina sama? Ta se pa že združuje v angleški govoreča društva slovenskih društev v Ameriki, ta občuje večinoma angleški med seboj, in marsikateri deček ali deklica slovenskih staršev se šele v starejših letih privadi slovenskemu materinskemu ali očetovskemu jeziku. Močan pomočnik slovenske mladine v USA je pa tudi še list, ki ga izdaja za ameriško slovensko mladino največja podporna organizacija ameriških Slovencev, Slovenska narodna podporna jednota v Chicagu, 111. Ta list Je mesečnik z imenom “Mladinski list”. Na ?2 straneh prihaja v 8000 izvodih v hiše naših rojakov, in 16 strani prinaša slovenskega čtiva, 16 strani pa angleškega: za one, ki slovenski še ne znajo in se morda šele slovenski uče List je prav dobro urejevan in služi v popolno korist naše izseljenske mladine. Urednika sta mu znana naša slovenska rojaka in kulturna delavca tam preko, pisatelj Ivan Molek v, ure-Katka Zupančičeva, belokrajinska rojakinja, dnik Louis Beniger. Glavni sötrudniki šo pa: učiteljica na slovenski narodni šoli v Chicagu, ki poje naši mladini ljubke pesemce, v katerih drami njih zavest do delavstva in člove- čanstva. Dalje delavka Anna P. Krasna, dolini iz Vipavske doline, ki doživlja kot žena rudarja ameriški svet z resnične strani in poje o tem naši mladini. Ivan Jontez, publicist, doma iz Cerkelj pri Kranju, stanujoč v1 Clevelandu, O., piše življensko-resnične povestice in igrice, katere pa prispeva tudi Katka Zupančičeva. Poleg tega najdemo tudi št: celo vrsto sotrudnikov iz stare domovine, zlasti Mileta Klopčiča, Otona Župančiča, Prana Levstika in mnogo drugih. V angleškem delu omenjam posrečene pesmi rojakinje Mary Jnggo-ve, ki dobro pesni angleški. Prispevki so pač taki, kakršne potrebuje naša ameriška mladina. Borba za vsakdanji kruh jo čaka, to borbo svojih staršev že doživljajo in od rije trpe, zaradi tega najdete v vseh prispevkih močilo socialno vsebino, ki kaže delavca — stvaritelja vsega bogastva na svetu in delavca, ki kljub temu nima ničesar, razen dveh pridnih rok in kopice skrbi in pomanjkanja. V angleškem delu je mnogo sestavkov ö slovenski in jugoslovenski domovini, o naših običajih, naših prijateljih itd. In vse to še opaža tudi v kotičku tako v slovenskem kakor v angleškem delu. Tudi mladina piše večinoma o bojih svojih staršev, o njih brezposelnosti, o veselju, da je očka spet dobil delo, o stavkah in izpftjih: pač o tem, kar mladina v tč j' zdaj nesrečni Ameriki vsak dan doživlja... Ta “Mladinski list” dviga zavest naše mladine, dviga ji glavo, dviga pogum v kruti in hudi živil črnski borbi. Morda tega vi, naša mladina, ne razumete tako dobro, toda v Ameriki je zlašt' dandanes boj za življenje še mnogo hujši in mnogo krutejši kakor pa pri nas. Morda ga' bo razumela mladina iz Trbovelj in rudarski), re-. . ... ; vir jev?! “Sin tvoj zaril se je živ pod zemljo.— v Amerik; koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.” “Kje, domovina si? Ali po plavžih si, ali pb rudnikih’ Tu? Preko morja? In ni ti mej/i?” .?{ -N d c; ’ v (O. Župančič: Puma) Naša posebna skrb bodi, da te naše ljudi tam preko prekvasi misel, da so sinovi zemlje, lepe zemlje, ki jih je rodila, da 'so sinovi zemlje, ki jih ni mogla prehraniti in jih jć dala v rejo naprej — da pa so sinovi poštenega slovenskega ljudstva. To pošteno slovensko ljudstvo, navajeno dela in spoštujoče to • delo > — naj to spoštovanje do dela obdrži in ohrani tudi tam preko; naj ostane v jedru zdravo iti možato kakor ga je dala naprej rodna gruda — in pošten in možat bo tudi rod, ki mu bo sledil. Ta rod bo moral doživeti .čase, ko .bo dobro vsem. In tedaj tudi našim ljudem ne bo treba v tolikšni meri hoditi v tujino, ,če pa pojdejo, jih bomo pa prepuščali z mirnejšm srcem z doma. Takrat bodo tudi tam preko vedeli, da ‘.‘sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš” (Ö. Župančič) Mi pa pošiljamo naši ameriški mladini bratske pozdrave s poročilom, da naj obranijo vse znake značajnega in poštenega slovenskega ljudstva in naj se bodočnosti ne boje. (“Naš rod’’. Ljubljana) Ruševine judovske sinagoge v Kafarnaumu v kateri ji obljubil Jezus, (la bo postavi) zakrament svetega Rešnjegu Telesa. Ruševine so šele pred kratkim odkrili. Tako podobno je bila razdejana za časa Jožefa Flavija vsa judovska dežela z njenim glavnim mestom Jeruzalemom vred, v katerem res skoro ni ostal kamen na kamnu Levo: Dvorišče stare judovske hiše v Jeruzalemu. Okna prvega nadstropja so Okna .dvorane zadnje večerje. Spodaj desne: Pot ki pelje iz Siona čez potok Cedron na Oljsko goro. Jezus je s svojimi učenci večkrat hodil po njej, tako tudi veliki četrtek, zadnji večer svojega življenja. Spodaj levo: ...... Vrt Getzemani na Oljski gori s častitljivimi stoletnimi oljkami. Spodaj v sredi: Dvoran;, zadnjo večerje, kakoršna je danes. Premožnejše judovske hiše so imele pripravljeno na ravni strehi posebne dvorane za večje svečanosti. V slučaju smrti v družini, so postavili v njih tudi mrtvaški oder. V taki dvorani je obhajal Jezus z učenci svojo zadnjo večerjo. Dvorana Jezusove zadnje večerje je stala na jugu Jeruzalema in je bila med redkimi poslopji, ki za časa judovske vojske niso bila razdejana,' ker so se vršili glavni boji predvsem na severu, okrog templja. Vendar se do današnjih časov vseeno ni ohranila kakoršna je bila svojčas. Josefus Flavius in razdejanje Jeruzalema Jožef Flavij je bil rojen leta 37 našega štetja, to je nekaj let po Jezusovi smrti. Kakor da mu narava ničesar ni pozabila nakloniti ! Bil je čudno nadarjen in brihten. Telesno, kakor da ga je samo zdravje. Kmalu je zaslovel vsled svoje znanosti. in umetnosti pa tudi vsled svoje gibčnosti in telesnih spretnosti. Njegov rod je bil zelo odličen, spoštovan in bogat. Njegov oče, višji judovski duhovnik, je vedel, kaj da velja znanost, zato ni štedil nobenih sredstev, da bi svojega sina temeljito izobrazil. Štediti pa mu ob njegovem bogastvu tudi treba ni bilo. Še zelo mlad je prišel Jožef Flavij v Rim, da si svojo judovsko znanost še ob rimski obogati. In ko se je vrnil, se je mogel po pravici hvaliti, da je svoj rimski čas temeljito izrabil. Judje so v Flavijevih dneh resnično potrebovali imenitnih mož in sposobnih voditeljev, zakaj prežalostni časi so zajeli deželo. Najprej se je svojčas nravno tako visoko stoječe ljudstvo moralno tako pokvarilo, da je moral dati naš Jožef Flavij svojemu času tob' žalostno izpričevalo: “Jaz mislim, če bi ne bili prišli Rimljani nad ta zločinski rod, bi ga bil potres požrl ali potop pokončal ali bi ga bliski • Sodome požgali, zakaj ta rod je bil brezbožnej-ši, kakor vsi, ki so bili na podoben način strmoglavljeni.’’ Poleg drugih grehot se je po Judeji strahotno razpaslo razbojništvo. Ne samo po deželi, marveč v samem jeruzalemskem glavnem mestu se je neprestano množilo število zavratnih morilcev, ki so ob belem dnevu in sredi mesta napadali mirne prebivalce in ropali. Gosposka jim ni mogla do živega, kajti na zunaj so živeli ko drugi meščani, in če se je govorilo o kakem roparskem umoru so se sami morilci najbolj zgražali in čudili. Tako daleč je pri- šlo, da prijatelj ni več zaupal prijatelju, ker ni vedel, če ni morda tudi njegov sosed zapisan tej zločinski drhali. Na drugi strani je tuja rimska gosposka bolj in bolj silno in krivično pritiskala brezpravno judovsko ljudstvo in mu nalagala davke, ki jih več ni bilo mogoče prenašati. Ko so nastopile še slabe letine, jih je bilo veliko, ki so se vzdignili, prodali, kar so imeli in odšli v tuje kraje. Te razmere so bile kakor nalašč za javen upor in punt. Res se ,]e pojavil uporniški vodja. Iz Egipta je prišel in klical skupaj domoljubne Jude, češ da bo z njimi izgnal iz dežele rimske vsiljivce, in napravil, da bodo druga ljudstva judovskemu služila in mu davke plačevala, samo pa ne bo nikomur podložno. Veliko jih je šlo za njim. Skoraj si je zbral armado trideset tisoč mož. Toda — upor se ni posrečil. Večino upornikov so Rimljani pobili, z drugimi pa je lažnjivi Mesija pobegnil v gore. Od tedaj niso na Judovskem ,upori več ponehali. Na ta način je prišla dežela na še slabši glas in so začeli Rimljani pošiljati v Jeruzalem najbolj okrutnih oblastnikov, da bi s strogostjo obdržali mesto in deželo pod svojo oblastjo, ■Krutost pa je na drugi strani ljudsko nezadovoljnost le še večala. Ko je oblastnik Flor zahteval končno za vzdrževanje svojega rimskega vojaštva sedemnajst talentov srebra iz judovskega templja, je prišlo do novih spopadov med Judi in rim sko vojsko. Sedemnajst talentov je pomenilo kakih deset milijonov zlatih pesov! Sedemnajst talentov srebra ali deset milijonov zlatih pesov judovskega denarja za vzdrževanje tuje vojske, ki,Jude k tlom pritiska! Toda — tudi to pot so Rimljani Jude užugali. En sam dan jih je kilo poklanih tri tisoč in šest sto. Veliko so jih dali do nagega sleči, bičati in potem križati. To pa je Jude še bolj razburilo. Naglo se je zbrala velika vojska, ki je poklala vse Rimljane, kar jih je bilo v judovski deželi, vojaštvo in civilno prebivalstvo. Užugali so tudi cesarskega namestnika iz sosednje rimske pokrajine Sirije, ki je prišel jeruzalemski rimski posadki na pomoč, in so mu pobili okoli pet tisoč in tristo konjenikov. Premagani sirski namestnik je nemudoma sporočil v Rim, da se je po vsej judovski deželi razpasel velik punt, S puntarji Rimljani niso poznali šale. Tedanji cesar Nero je tedaj nemudoma določil svojega najboljšega vojskovodjo Vespazijana, da neutegoma odrine z močno vojsko v Judejo, upor v kali uduši in upornike neusmiljeno kaznuje. Zadnje zmage so na drugi strani tudi Judom vdihnile novega poguma in so se začeli hitro pripravljati na vojsko. Popravili so mestno obzidje, gradili obrambne stolpe in po vsej judovski deželi so utrdili veliko mest za obrambo proti Rimljanom. Med tem se je bližal Vespazijan z močno vojsko, šestdeset tisoč izvežbanih in 'dobro oboroženih mož, judovski deželi. Kjer se mu je kako mesto ustavilo, je je dal opleniti in razdejali, prebivalce pa je pokončal do zadnjega. Mnoga mesta so Vespazijanu že daleč naprej prinesla na svileni blazinici ključe mestnih vrat, znamenje, da se mu vdajo na milost in nemilost. Cele trume so iz vseh strani strahoma bežale v Jeruzalem. V Jeruzalemu so se godile med tem čudne reči. (Konec prih odnj ič) WSSäSM-- S - i ältf Lgoraj in spoaaj: Dva motiva iz starega dela jeruzalemskega mesta..Do ulici, ki nam jo kaže gornja slika je Kristus nesel svoj križ. PIERRE L’ERMITE: DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI Tedaj jo pogleda drugi stražnik brezobzirno... zapazi njeno tuje lice, njeno nenavadno avbico. . .” Toda še ostreje pogleda ono drugo žensko, ki se tamle v strani moči in molči sama vase. “Slišite vi gospodična, Montmartre se mi ne zdi primeren kraj za vas. Zlasti ne ob tej uri! Kdo Ams sili tja ? Zdi se mi, da ste v spremstvu.” “Da, moja teta me spremlja.” “To naj bi bila listale ženska tamf’ “Da.” “To je. . . vaša teta?” “Da, seveda je.” Stražnik pomežikne z očesom svojemu tovarišu, toda na kakšen način! “Poznamo take ptičke, zmerom jih spremlja teta: Pokliči jo! Zdi se mi, da se tej dami praA^ nič ne mudi priti v stik z nami!” Nenadoma se vrne stražnik k Rolandi: “Najprej povejte, odkod prihajate?” “Od Noimoutiera...” “Od...?” “Noimoutiera.” “Kje pa je ta petelinček?” “To je vendar otok...” “Sredi morja?” “Da, gospod.” “To je malo čudno! Zdi se mi, da me hočete malo povleči. Ampak veste kaj — iz te moke ne bo kruha! Pokažite mi svoje listine.” “Nimam listin — kakšne listine?” “Ta je pa lepa! Prihajate bog si ga vedi odkod, pa nimate listin pri sebi? Vi enostavno potujete z rokami v žepih, brez vsake listine! Naposled, ste A7endar ‘nekdo’! Kakšen je vaš položaj? Vaše ime?” “Rolanda Ton..." “You? To naj bi bilo ime... Kje pa imate dokaz, da je to vaše pravo ime? Da niste morda kaka potepenka?” “Oh, gospodi...” “...Kaka lajdra? To ni v redu, da se potepa dekle vaših let po austerliškem mostu opolnoči; tako napravljena! in namenjena na Montmartre!” Stražnik A-iha svoje brke in postaja čezdalje strožji; “Tale, zadevica se mi ne zdi popolnoma jasna.” i Tedaj se je naposled približala teta, ki jo je prizval stražnik. Suhec' zapoAre Rolandi z ostrim in pretečim žandarskim glasom: “Zdaj boste tiho in gorje Vam, če katero zinete! Vprašal bom Vašo tako zArano tetko in edino ona naj mi odgovarja!” Sredi noči na austerliškem mostu je izpraševal stražnik teto, ki je bila napol mrtva od strahu, iste stvari, ki jih je bil že izvedel od Rolande in še marsikaj drugega, v podrobnosti segajočega, o čemer pa teta ni razumela ničesar. Stražnik je postal nestrpen in je zavpil pred nekaterimi mimo idočimi, ki so se ustavljali: “Nikar mi ne delajte neumnosti! Ali imate kako listino, da ali ne?” “Listino? Gospod stražnik seveda imam polno listin!” “Vašo izkaznico?” S trepetajočo roko je jemala teta Cecilija iz svoje torbice: posetnice, člansko izkaznico “Primorske zveze”, izkaznico “Marijine družbe”, člansko izkaznico “Pogrebnega društva”, izkaznico “Patriotične zveze”, družbeno izkaznico “Vincencijeve družbe”, ter izkaznico častnega članstva “Gimnastičnega in športnega društva za vojaško pripravo, sv. Filbert v Noir-moutieru”. In še, in še. , . Toda stražnik, ki je pregledoval vse te listine ter jih oddajala svojemu tovarišu, se je začel smejati. Mahoma je postal dobrodušen, prijazen in je izjavil, da je povsem zadovoljen. “H komu pa greste a7 ulico Charles-Nodier ?” “K prijateljem...” “Veste kaj, vaši prijatelji bi bili prav storili, če bi vas prišli čakat na kolodvor. .. Zdi se mi, da niste preveč zgodni; zadnji čas je, če hočete še nocoj tja.” Stražnik je pogledal na uro: “Imate samo še dva vlaka podzemske železnice na razpolago... Glejte, da jih ne zamudite! Ali naj vam poiščem iz\7oščka?” Prijazno in dobrohotno je ženskama razložil vse potankosti; lahko vzameta vlak, iz katerega se je treba dvakrat presesti, ali pa se-verno-južiii vlak... “V tem slučaju se morata poslužiti na postaji Les Abbesses dvigala, sicer boste morali napraviti dve sto stopnic... oziroma prav za praA7 sto devet in devedeset.. . Poznam tiste stopnice... med vojno sem imel tam šest mesecev službo.” Teta Cecilija je pokorno poslušala aus čas ter je rekla za vsako stvar; oh, presneto da! Toda razumela ni ničesar. Podzemska železnica. . . severno-južna.. les abbesses,., vse to je plesalo v groznem krogu po nejni glavi. Vsa je omamljena po dveh dneh in poldrugo nočjo potovanja, po razočaranju na kolodvoru, po grozi, da se nahaja sama o polnoči me1 dve-m.a stražnikoma, v dežju na neznanem mostu, na pragu neizmernega, še manj znanega mesta ! Ko se je vračala zahvalivš; se, stražniku, v smeri kolodvora, odkoder je prišla, ji ni ostala a7 spominu nobena beseda A7eč.. . Ničesar ne A7e. . , Ni prišla dalje nego je. bila pravkar na kolodvoru Pariz-Austerlitz. Pač pa je bila Rolanda ohranila hladno kri. Ona vodi svojo teto proti postaji podzemske železnice, pimA7 do kolodvora Mladenka se je pred vhodom ozirala naokoli, ali bi ne bilo morda videti kje kakega izvoš-čka, o katerem je govoril stražnik. A čas pritiska. ■ . pritiska. Tedaj sta teta in Rolanda zaprli dežnik, stresti! nekoliko svoja mokra oblačila in vstopili prA’ic a7 življenju po stopnicah doli at pekel podzemske železnice. Tako sta potrti, da jima je nepopisna olajšava biti naposled na suhem, toplem at sA7etlo-bi električnih žarnic. Postaja je prazna. Pri vhodu sedi ženska in čila pozorno opolzko ilustriran list. “Ali moramo kupiti vozovnice?” A'praša teta Cecilija. .'“Beveda!” odgovori nečakinja. Teta se približa okencu in Adjudno vpraša: “Oprostite, gospa, da vas motim; ali bi bili tako prijazni, da bi mi dali dve vozovnici do ulice Charles-Nodier?” Blagajničarka je pogledala in bruhnila v smeh; “Na, A7i ste pa še zmerom v svoji vasi doma !” Nemarno je vrgla dve; vozovnici drugega razreda. “Torej gotovo A7elja do ulice Obari as-No-dier?” “Da, pa za Mouiin Rouge tudi in za la Galette!” Teta Cecilija je pomolila bankovec za pet frankov, ker si ni upala vprašati koliko sta- •' ' ' ' % ' (Nadaljevanje) Cenjenim Slovencem naznanjam, da sem kupil vsem dobro poznano gostilno Vovk in Colja. Ker sem restavracijo popolnoma prevredil, dajem vsem cen. gostom najboljšo postrežbo po zmernih cenah. Zelo pripravno za bankete, svadbe, krst itd. Strežaji kakor tudi kuhar so Slovenci z večletno prakso. Cenjenim Slovencem se najtopleje priporoča LION! in BERNADOTE Ulica GARMENDIA 4879 Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kr oglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 31-2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI i “Piemontes y Triestino” Prvovrstna kuhnija vseh vrst jedil, kakor tudi vsakovrstne pijače na željo. Prvovrstne sobe za samce in družine po nizki ceni. — Se priporoča cenjenim rojakom in rojakinjam lastnik JURIJ LUDVIK in drug NECOOHEA 1122-24 (Boca) — Bs. Aires RESTAVRANT S PRENOČIŠČEM Tudi sicer sem opazil na obrežju veliko brezpravnost. Omenim naj na primer, da argentinska zakonodaja določa, da ima paralelno z obrežjem teči 35 metrov široka ped zemlje, ki je državna last in katere se ne sme nihče polastiti. Zdi pa se da se mnogi posestniki ne zmenijo za to zakonodajo. Mnogi zabarikadirajo namreč svojo zemljo z žičnimi ograjami prav noter do vode. Taki posestniki povzročajo kopalcem večkrat velike heprilike. Dogaja se namreč, da voda na-gloma naraste ter prisili kopalce da se zatečejo na kopno. Kaj pa se pravi naglo preskakovati bodeče žice, ve posebno človek, ki je obdarjen s telesno obilnostjo, in je vse to sam poizkusil. * :!= * ‘Ko sem počival v enem teh “recreos” naletim na starega znanca Hrvata, ki živi na Boki ter ga nisem videl najmanj deset let. Možakar je prišel na “sever” z mnogobrojnim spremstvom, zeti in snahami in njih številnim potomstvom. Pogovor se je'sukal v prvi vrsti okrog izletov in kopanja. “Bio sam prije mnogo godina kapetan na ladji, ko ja krenuše za Rosario”, je pravil stari morski volk. “Tamo se dogodi jednom našem, čovjeku velika nesreča. Pošao je u rijeku Parana da se kupa i počeo je, da se topi. Očajno je vikao za pomoč. Mimo njega su prolazili mnogi Argentinci, Talijani i Nijemci. Nišu razumijeli šta viče, nego jim se činilo, da jim se jadnik ruga. Taj jadnik je bio Hrvat, koji je došao prije malo vremena u ovu zemlju. Napokon pro-djoše tuda i dva Srbina. Oni su culi i razumje-li. “Evo naš čovjek se utapa”, rekoše jedan drugome, “ajde da ga spasimo!” I spasiše ga. Onda je uvidio, koliko da vrijedi u tudjem svi-jetu pravi brat.”. Krepak požirek Mendočana je potrdil kapi-tanovo pripovedovanje. * Večerilo se je že ko sem s kapitanovo rodbino zapuščal obrežje. Se eno mično sličico tega večera naj popišem: pristno ciganko, mlado in lepo, lase spletene v dolge kite, oglenočrne kot nje iskre oči, široko krilo kričečih zelenili barv in še bolj kričečih ru-dečih rož, na glavi pa svilen solferinski robec. Vzbujala je splošno zanimanje izletnikov ne samo vsled svoje eksotične mode marveč tudi zaradi njenega preroškega nastopa. “Te adivino, si tienes ima pena (ciganke vsakogar tikajo), si eres feliz, que dolores y ale-grias te reserva el destino. Vamos, dame tu mano, no tengas pena por los cincuenta centa-vbs i..-.:.” Dr. i. HAÜÜ Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja -— Mehur — Obisti. Nizke cene. — Ugodno plačevanje. Tucumän 2729, esq. Pueyrredon Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE ARGENTINSKI FILMI PIŠE FRANC DALIBOR IV. FILM: jUFA Q U E CALOR — — JOJ, KAKO JE VROČE! Bilo jih je nekaj, ki jim za tako prazno stvar ni bilo žal petdesetih centavov, brez denarja namreč ni prerokovanja. Da želijo vedeževati analfabetske ciganke in se na ta način preživljajo brez dela, se mi ni zdelo nikoli čudno. Tudi to ne, da se dobe lah koverni in vedeževanja željni ljudje. Bolj čudno se mi zdi, da se tudi učeni ljudje ukvarjajo z vedeževanjem in da drugi učeni vedeževalce k sebi kličejo. Pariška vedeževalka Madame Thebes je bila menda znana po vsem svetu in je baje precej točno pogodila razvoj svetovne vojne. Toda tudi iz Argentine mi je znan visok vedeževalski slučaj. Vsi nekoliko starejši izseljenci se spominjajo še bivšega predsednika argentinske republike Irigoyena, ki je umrl šele pred nekaterimi meseci in je bil njegov pogreb najveličastnejši, kar jih je doslej■ videla Argentina. Pol milijona ljudstva ga je spremljalo k večnemu počitku . Irigoven je bil mož plemenitega srca. Zato pa se je tudi tako globoko zapisal v srce argen tinskega ljudstva. Njegova napaka pravijo, je bila, da je bil sila zaverovan v samega sebe in se je smatral za nekakega argentinskega Mesija, in da se je rad maščeval nad vsemi, ki so se mu kaj zamerili. Med “žrtvami” Irigoyenovega maščevanja je bila tudi svojčas znana Fran Richter, buenos-ajreška vedeževalka o kateri mi je pripovedoval moj današnji lechero (mlekar), ki je bil tisti čas, leta 1918 Irigoyenov osebni sluga v predsedniški hiši, znameniti Časa rosada. Zmislil se je torej gospod predsednik republike in je poklical k sebi gospo Richter, znamenito vedeževalko, ki je bila prav takrat na vrhuncu slaven bogastva. Mucamo, osebni slu- ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilović de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 j fr — Damska česalnica L0NĐRES AVENIDA SAN MARTIN 2284 Česanje in striženje $ 0.80. Vodna ondu- lacija $ 1.— Trajna ondulacija $ 4.90. BARVANJE u— —— 1VV , A-l- ■'T.■■ "V !■■!'■■■■ - ga, pa je skrit vse v • prek poslušal, kaj da pripoveduje vedeževalka imenitnemu gospodu. Gospa Richter je torej prerokovala: da bo narod vnovič izvolil Irigoyena za predsednika republike in sicer s tako ogromno večino, kakor je ni dobil doslej še noben predsednik. Kmalu pa bo izvršen nanj atentat in samo za las bo manjkalo, da ne bo smrtno zadet. Njegov vladarski prestol ne bo trajen, nasprotno, bežati bo moral, ker bi ga sicer isto dobro argentinsko ljudstvo pobilo do smrti. Da mu bo razjarjeno ljudstvo požgalo pohištvo, da ga bodo zaprli v neko trdnjavo, itd. itd. Seveda mi je pripovedoval lechero te reči potem, ko so se natančno tako že zdavnaj zgodile. Ampak toliko sem gotov, da me ni hotel varati. Bilo je res vse tako, kakor je pravila Irigoyenu slavna vedeževalka. Sam sem bil priča, ko je 12. oktobra, na praznik odkritja Amerike, bil Irigoyen ustoličen in na lastne oči sem videl, ko je navdušeno ljudstvo izpreglo štiri iskre vrance in z rokami peljalo predsednikovo kočijo iz kongresa do vladne palače. Gospod predsednik je zadovoljno poslušal vesela napovedovanja gospe Richterjeve, ko pa je prešla na nesreče, je postal nervozen, zagnal je tintnik po tleh in kar surovo je spodil gospo Richter iz predsedniške palače, čez par dni pa ji je poslal uraden dekret, naj nemudoma zapusti argentinsko zemljo, ker ni bila argentinska državljanka. Gospa Richter še živi. V Montevideo. Z vedeževanjem se ne peča več. Tudi treba ji ni, ker lagodno živi od svoje rente. =!= Ob bregovih Rio de la Plata se krešejo ognji, velikomestni izletniki na ražnju opečejo svoj tradicionalni “asado a la criolla”. Če bi argentinska kuhinja ne poznala nobenih drugih ku-linričnih užitkov kot “asado” in “bife con pa-pas fritas” bi bila hvale vredna. Ima pa še dosti drugih dobrih stvari. Tam na brežuljku nad srebrno reko tabori skupina kakih 100 oseb. Pripravljajo se na odhod. Ko se jim približam se uverim, da so Poljaki. Najbrže kakšno poljsko društvo, ki je pik-nikovalo. Vidim, da se njih vrste strinjajo in naenkrat mogočno zaori pod zvezdnato, argentinsko nebo poljska himna: “Z dvmem požarov.” Da, da z dimom požarov ste rešili bratje Poljaki svojo zasužnjeno domovino! (Nadaljevanje) ocaoi———ioctoi===iocioi o g V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ o F. Quiroga 1275 DOCK SUD jj Ö oeao w.-«w- W ioi r;jogoi===30cao Edina naša slovanska lekarna D Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite ° osebno ali pismeno v moji lekarni Franjo Huspaur DOCK SUD (Prov. Buenos Aires) i calle FACUNDO QUIROGA 1441 nasproti komisarije E30C S0E30X STORŽEK Po LORENZINI — LOVRENČIČU “Kaj naj potem začnem ves dan pribit na ta vrata?” “Zabavaj se in pripoveduj mravljam, ki pojdejo po cesti, kaj se ti je primerilo.” “Prinesite mi vsaj kak prigrizek, ker sem čisto izčrpan!” “Koj!” je rekel Polž. Resnično: čez tri ure se je vrnil s srebrnim krožnikom na glavi. Na krožniku je bil kruh, pečen piščanec in štiri zrele marelice. “Tu imate zajtrk, ki vam ga pošilja Sojka!” je rekel Polž. Ob pogledu na to božjo dobroto, se je dondek brž potolažil. A kako je bilo njegovo razočaranje, ko je začel jesti in je ugotovil, da je kruh iz krede, piščanec iz lepenke, marelice pa tudi ponarejene. Hotel je jokati, hotel obupavati, hotel zagnati krožnik in vse, kar je bilo na njem, toda od prevelike žalosti ali od velike šibkosti želodca — je padel v omedlevico. Ko je prišel k sebi, je ležal na zofi in Sojka je sedela blizu njega. “Tudi to pot ti prizanesem,” je rekla Sojka, “a gorje tebi, če mi še kdaj kako napraviš!” Storžek je obljubil in prisegel, da se bo učil in da se bo vedno lepo vedel. In je držal besedo potem vse leto. Res, pri izpitih koncem šolskega leta je bil najpridnejši in je dobil najboljše spričevalo —- tudi iz vedenja je imel najboljši red: vzorno. Sojka je bila zadovoljna in vesela, in je rekla: “Jutri se končno le izpolni tvoja želja.” “Ki bi bila?” “Jutri nehaš biti dondek lesen jak in postaneš pravi deček!” Kdor ni videl Storžkovega veselja ob tej toliko pričakovani vesti, si ga ne more predstavljati. Vsi njegovi sošolci so bili povabljeni, da bi prišli drugi dan na slavnosten zajtrk v Soj- kino hišo in praznovali skupno izredni dogodek. Sojka je ukazala pripraviti dvesto Skodelic kave in štiristo kruhkov, namazanih zgoraj in spodaj z maslom. Obetal se je lep in vesel dan, a... Žal, v življenju lutk je vedno kak a, ki vse pokvari... XXX. Mesto da bi postal Storžek deček, odide s prijateljem Kodeljo v “Igriško”. Storžek je — naravno —1 koj zaprosil Sojko, naj mu dovoli, da gre po mestu vabit. Sojka mu je rekla: “Le pojdi in povabi prijatelje k jutrišnjemu zajtrku, a glej, da se vrneš pred nočjo domov. Si razumel?” “V eni uri bom že lepo nazaj,” je obljubil dondek. “Razi, Storžek! Otroci hitro obljubijo, a največkrat pozabijo držati dano besedo.” “A jaz nisem, kakor so drugi: kar jaz rečem, držim.” “Bomo videli. V slučaju, da ne boš ubogal, toliko huje za te!” “Zakaj ?” “Zato, ker če otroci poslušajo take, ki ne vedo nič več ko oni sami, drevi j o vedno in neizogibno nasproti kakemu zlu. ' “Tudi jaz sem to že skusil!” je rekel Storžek. “A zdaj res ne bom več tak!” “Bomo videli, če govoriš resnico!” Nič drugega ni rekel Storžek več, pozdravil je dobro Sojko, ki mu je bila neke vrste mama, in pojoč in plešoč je odšel skozi vrata. Preden je minila ura, je povabil že vse svoje prijatelje. Nekateri so sprejeli takoj vabilo in bili veseli, drugi so se pustili spočetka prositi, a ko so izvedeli, da bodo kruhki za kavo tudi od zunaj namazani z maslom, so le vsi pristali, in rekli: “Tudi mi pridemo, da ti na- pravimo veselje.” Zdaj je treba še vedeti, da je imel Storžek med svojimi sošolci in tovariši enega posebno rad, ki mu je bilo ime Ljubo, a so ga vsi klicali Kodelja, ker je bil tenka in suha osebica in goreč, prav tak ko nov stenj pri nočni lučci. Kodelja je bil največja zguba in največji malopridnež v razredu, a Storžek ga je imel vendarle rad. Zato je šel tudi njega iskat na dom, da bi ga povabil na zajtrk, a ni ga našel; vrnil se je drugič, Kodelje ni bilo, prišel je še tretjič, a pot je bila zaman. Kje bi ga mogel stakniti? Išče tu, išm tam in končno ga najde skritega za vrati kmečke hiše. “Kaj delaš tu?” ga je vprašal Storžek. “Polnoči čakam, da bi šel...” “Kam pojdeš?” “Daleč, daleč, daleč!” “In jaz sem te doma trikrat iskal!” “Kaj. mi pa hočeš?” “Ali ne veš za izreden dogodek? Ali ne veš kaka sreča me je zadela?” “Kakšna?” “Jutri preneham biti dondek in postanem deček kakor ti in vsi drugi.' “Bog s tabo!” “Jutri te torej pričakujem k zajtrku v našo hišo.” “A če ti pravim, da nocoj odpotujem!” “Obkorej?” “O polnoči.” “In kam greš? “Grem v neko deželo..., k; je najlei ša na svetu: prava deveta dežela je.. .” “In kako se imenuje?” “Imenuje se Igriška. Zakaj ne greš tuli ti.'” “Jaz? Nak, ne grem!” “Ne bodi neumen, Storžek! Veruj mi. če ne greš, se boš kesal Kje dobiš deželo, ki bi bila primernejša za nas dečke? Tam ni šol, tam ni učiteljev, tam ni knjig! (Nadaljevanje) ÜOSIOC I i ♦ 4 ElekiromehaniČM delavnica KLARIČ & MET LIKOV EC Popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev Izdelava solidna, Vsega v stroko spadajočega dela Se delajo modeli (matrices) — Var en j e (Soldadura Autogena) J. B. ALBERDI 232 — U. T. 6C Gab. 6604 BUENOS AIRES t $ ♦ ❖ ♦ ♦ J ♦ ❖ ❖ f ♦ ♦ ♦ Prva čevljarska delavnica na Dock-Sudu 0Jt!M ITIJSIR CALLE LONDRES 1430 DOCK STTD ♦ f ♦ t ❖ f ♦ i ♦ ♦ ♦ •"'f .-I POZOR ROJAKI! Krojačnica in trgovina z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES o U o o D o D o o D o Kateri imajo radi argentinske revije jim priporočamo Veliko tedensko revijo CARAS Y CARETAS ki si jo lahko kupijo za 20 ctvs na kateremkoli kiosku ali pa si jo tudi naročijo pri upravi BUENOS AIRES, OHACABUCO 151 - $ 2.50 •trimeesčno $ 5.— polletno $ 9,— celoletno oziroma za provinco $$ 3,— 6,— 11.— in za inozemstvo dva-zlata pesa trimesežn« štiri zlate pese polletno osem zlatih pesov letno locao