Naj gre rakoin žvižgat! Kdo? — ,.kozopersk." Ker rabi ,,učit. Tovarš" za mesce slovcnske iaiena, naj spregovoriai nekoliko besedic zastraa neslanega inieaa ,,k o z opersk." Bes ga pleataj, kdor ni vedil lega mesca po naše, po kaki lepši stvari kerstiti, kot po . . . Ktera slovenska deklica bi ne zarudela, ako bi ji bilo n. pr. povedati, da se je zaročila mesca k o z o p e r . . . ? Fej te bodi! bi rekla in umolkaila. — Kaj je pa storiti? mar novo lepše iaie skovati? — Kaj še; saj ga že davno imamo, pa ga vsi še ne pozaamo: vinotok se aiu pravi. Glejte Iepega ioiena po preblagi kapljici — po sladkem viacu (mošlu), ki ga ondaj točimo in pretakamo. Ni H lepše od neaiarnega . . . kozoperska? — Kod pa rabijo ime vinotok? Po Stajarskein. Kdo ga rabi ondot? Dobro poinnim, da sem ga bral jaz najprej v celjskih ,,Slovenskih novinalr 1. 1849, ki jih je vredoval sedaaji gimn. učenik Ijubljaaski, gosp. V. Konšek, ki je bil ondaj učenik celjski. Drugič sem bral iaie vinotok (oktober) brez kozoperska v nračunici za slovenske šole na deželi" 1. 1859, str. 53; tako je ostalo tudi v noveai natisu te šolske knjige za I. 1861 (v teni natisu na str. 51). To knjigo je spisal, kakor seai zvedil, verli učitelj aiariborski, po imenu Kranjec (Krainz), po domovini pa Stajarec. Po tem sodim, da je po slovenskem Stajarskem — ako ne prostiai ljudem, pa vsaj pratikarjem ia pisateljem zaaao lepše ime nvinotok". (Kdor ve to za terdno, prosim naj se oglasi: zakaj jaz niseni vidil še nikoli aobene sloveasko-.štajarske pratike, le sodim tako.) *) ,,V i a o t o k" so vzeli pod besedo ,,W e i n m o n a t" tudi v naš veliki neaiško - slo venski slovnik (1860); zaznamovaa je s križcoai (-{-) kakor ime novejše dobe: poleg njega stoji tudi ,,vinodaj" (-]-), kterega pa ne priporočaai, zato ker je bil, vemda, najaazadnje skovan, ia ga ni rabila še živa duša. (S teai pa nočeai gosp. vredniku te mervice v greh šteti.) Po mojeai svetu je vzel gospod šolski svetovavec dr. Modnik ,,vii'.otok" tudi v slovensko-neinški abecedaik (za krajnsko deželo 1. 1860, str. 87 na pervo aiesto, kozopersk pa v oklep); pri drugem natisu naj se ta gerdoba za vselej izverže. Tako aaj bi ravaali g. g. pratikarji in koledarji, kteri se derže slovenskih iaien, v pratikah ia koledah že za drugo leto (1862), pa bi se iznebili kozjega sinrada berž tako, kakor saio se nekdanjega gnojnega, namreč poprejšajega ,,listovega gnoja", in ga nadomestili z lepšiai ^listopadom". Kakor ni bilo zavoljo ,,listopada" nobene zaiešajave, tako se je ni bati tudi zavoljo ,,vinotoka", to pa zato ne, 1) ker naše Ijadstvo ravno tega gerdega imena ,,kozopersk" doslej še ni poliralo, 2) ker niinaaio zdaj še nikakih imeaitaih sloveaskih pisem: dolžnih, ženitaih piseai i. t. d. — Iahko bi jih vsaj na perste prešteli, — tedaj se naai ai bati ne pravd, ne drugili zmešnjav. Zato ponavljaai: ,,kozopersk" naj gre le skoro rakom žvižgat. ##) Gospodje učiielji pa po šolali lahko aajveč pripo- *) Iz med slov. koledarjev je najpred g. J. Lcnček-ov ,,Roniar" 1. 1857 prinesel ime vinotok, kjer ga je v prerokvanji za vsaki mesec tako le naznanil: ,,Mesca kozoperska se bo liuda vojska vnela, zakaj kozopersk bo liotel kozopcrsk biti, romar pa mu tega privolil ne bo , vsaj v svojein koledarji ne". —Pozneji slov. koledarji iinajo vsi vinotok. Vredn. *•) Ravno (a Btari pregovor nam priča. da so naši prededje hodili nekdaj morejo, da se to zgodi — mili slovenščini na čaist. Zato scm poslal to reč ,,ucit. Tovaršu", in meaiai, da nisem — zašel. Ako bi liotel našo ,,nerodaost'v s tujo zagovarjati, to bi inc ae stalo težko; ali tega nočem. Vsak aaj pred svojim pragom pometa, — pa bo povsod snažao in Iepo. j j]avratil rcs rakoni žvižgat; mcni je pravila tudi moja stara mati, ko sem bil še majhen, kako so bodili Ijudje nekdaj ob Kolpi rakoin žvižgat in jih žvižgaje iz lukcnj vabit. To le grcdoč, ker jc ravno zdaj čas za to. — Pis.