NARODA The largest Slovenian Daily - Oj < in the United States :- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Ho lid ays. gj -c 50,000 Readers > jjj ~ ...... && TELEFON: 4*87 CORTULNDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187®. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 230 — ŠTEV. 230. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 1, 1917. —. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. "Varčuj in služi!" ZNAČILNE BESEDE VELIKEGA AMERIKANCA. —' SAMO NAROD, KI ZNA ŠTEDITI IN SLUŽITI, MORE IZVOJEVATI ZMAGO. — VSAKA BANKA JE PRIPRAVLJENA DATI VSAKEMU NATANČNA PO JA8NILA GLEDE VARNE NALOŽITVE KAPITALA. KAKO BO UPORABILA VLADA DENAR, KI SI GA BO IZPOSODILA OD ZAVEDNIH IN NAPREDNIH AMERIKANCEV? -ooo- Vsak rojak |mj3Uui iiiM* Benjamina Franklina. On j<* bil Inez dvoma tslen največjih in najslavnejših Amerikaueev. On j<* najllsal »v k. ki j«» vir vse modrosti in vsega blagostanja. Ta n k m- glaai: • — Vaivuj in služi! t \ krajših betM'iiali ni nK>>foee ruzodeti najvtn-je res-niee, katere h«* mora oprijeti vsakdo, ki želi dobro sebi in tvojemu bliiojeinil. Toda 11 -M V to resnico je ra v nota ko laut je z v se i ni drugimi reMuieami. ^ Vsak jo j»ojini. vsak jo smatra za najboljšo in neovr--i jivo, v sreu vsakega najde odmev,-toda vseeno se je ljudje noeejo oprijeti. -s. Vseh petdeset tiso«* naših «*itateljev bo videlo danes v našem listu na tretji stmni o^las v angleškem jeziku. V oglasu je jatjasnjena potrvbu varčevanja. In v oglasu je reeeno: Namen tega oglasa je }»ojasniti občinstvu važnost varčevanja. Še nikoli prej ni bilo varčevanje tako velikega ]K>u»ena. Naši vojaki in mornarji ne morejo sami izbojevati /inage. Naši vojaki in mornarji pa zamorejo iz vojeva t i zrnato, če jim bo pomagal ves narod, če jim bo pomagal vsakdo, ki i*mk ljubi svojo novo domovino. Ij4 ]>ša bodočnost Združenih držav je zasigurana, če ?k> vsak Altterikauec previdno varčeval iu previdno nalagal svoj denar. Varčevati ni težko. Za to ni potreba človeku niti obširnega znanja niti velikega kapitala. Za to j«' treba samo dobre volje in trdnega značaja.-Vsaka banka vam bo dala dragevolje pojasnilo, kako se zamore denar tako naložiti, da ho varen za vas in da bo imela od njega tudi država svojo jK>dporo. * . • Danes s<- je začela kampanja za drugo |»osojilo svo- »HHIC. Vlada si bo iz}>osodila od ameriškega naroda tri tisoč miljonov dolarjev in Ih> porabila ta denar v sledeče na- 11 B^^I ^HRi B«3 Za o rož jr. obleko, brano in preskrbo naših hrabrih vojakov, ki so odšli v Francijo; za preksrbo naše mornarice in naših hrabrih mornarjev, ki se nahajajo na visokem morju; za dobavo sredstev pri izplačevanju vojakov in mornarjev, in če bo sprejeta tozadevna predloga v kongresu. za-pod}>oro družin in za zavarovalnino vojakov ter mornarjev; aa zgradbo trgovskih ladij, da bodo imeli naši vojaki v Franciji z nami neprestano zvezo in da bo do lahko z vsem potrebnim preskrbljeni; za zgradbo velikega zračnega brodovja. s katerim bodo Združene države zadobile premoč nad nemško vojaško nevarnostjo. \ te namene sc'Ih> torej porabilo to drugo posojilo svobotV- Vsak rojak, ki ni samo z besedami Amerikanec, pač pa tudi z dušo in srcem bo prispeval po svoji najboljši moči. Denar. ki ga ]>osodite vladi Združenih držav, ni — izrabljen. llavno nasprotno, najbolj varen je Ln vam nosi k<>c obresti. Za vse, kar sposodite vladi Združenih držav, garuuii-ra najbogatejša zemlja na svetu. Danes ni več tako kot je bilo v starih časih, na'»reč. Ha odločuje ediuole orožje in izvežbanost čet. Danes so denarna sredstva orožje, ki je vredno največjega v pošte vanja. S tem, da posodite vladi svoj denar, koristite * bi, ker*bo denar varno naložen; koristite sebi, ker boste dobili zanj velike obresti; koristite vladi, ker bo z vašo pomočjo prišla hitreje do svojega cilja; koristite našim vojakom, ker bodo z vasjo pomočjo veliko boljše preskrbljeni in bodo lažje prenašali vse tru-ue GENERAL CADORNA (prvi na sliki, ffologlav, s SVOJIM ŠTAB OM. Boji v Flandriji. London, Anglija, oO. scpimbra. Zgodaj zjutraj so Nemci v prizori li tri Ijute napad«4 nu angleško črto med Tuwcr llumlet.s i-. I*»ly-Tonskiro gozdom /. naimnom, da l>i Angležem iztrgali iz rok važne postojanke. ki obvladujejo cesto pri Meninu. Pri trli napaih s«' razvili vroči boji, ki >o trajali «•«•-io dopoldne: vsi trije napadi pa so bili odbiti. Fcldmaršal Haig poto 5a, dN Nemci nh>o nioglj doseči tiikakcjra uspeh«. Prvi lmpad je bil pri Reutelbc-ke; vsled hudega "gaja težkih topov Nemci lii-o moffli dospeti uiti do angleških v*t. V d za-ieito gostega divjega dima vdrli v prednje angleške vrste. Samo tem sredstvom imajo Neme i zaliva*-ifi. da so Nemci izpraznili Handrijo. Paris, Frane i ja 30. septem bra. Na fronti r>b Aisni si Nemci pod poveljstvom nemškega prestoli naslednika za manj prizadevajo, da hi pregnali Francoze iz njihovih postojank. Včeraj Francozi pri lierrv-au-liae odbili tri nemške napade, v kttterih t,o imeli Nemci velike izgube. Zi ?»ad o «>d Coi-nillet so Francozi iu. &uči I i nc.mške jx.sto-janke in. »o vj.-li večje število vojakov ter vplenili mnogo vojnega materjaja. iJasiravno vneme jii biio po>eb-iKi ngoduo.za zrakoplovec, vendar so bili letalci na obeh straneh zei.i agihii. Kot povračilo za nemške polete v eetrtek. petek iii soboto ponoui, ko je žilo > Dumkirku n-bLtill ve^ civilnih os-b. >»o francoski letalci napadli K dniar m dru-žgali zi-akoplovno postajo. Neka bomba je eksplodirala m«*d ve- Laško bojišče. Rim, Italija, 30. septembra. — Laško uraiLno porončilo: Z naglim naskokom smo izboljšali svoje postojanke na jug<»-vzhoiLnem obronku Banjšice. Zavzeli s!Ho višine pn Podlaki ui jugovzhodno ml Madoni. Vjeli smo 49 častnikov in 1360 mož. Naslednje napade, ki so sledili hudemu bombardiranju, smo z ali koto odlvili in obdržali vvit postojanke. V petek in soboto pou«H*i so se v.si sovražili poskusi, pregnati na> iz postojank, katere smo zavzeli pri *e!u in Dolu ter na (jabrielu, izjalovili. V grabili smo 80 mož in šest častnikov. i Dunaj, Avstrija, :it). septembra. Avstrijsko uradno poročilo: Oddelek nemških Irtal je poletel nad zrakoplovne naprave Jo-si> v Ancmii. Zadet je bil en zra-koplovni šotor, v katerem je e"k-splodiral en balon in plamen je švignil 150 metrov visoko. Ponoči je nek naše lelalec metal bombe na Palmanovo in v trdnjavi jc uastal velik požar. Soška fronta: Na Gabrielu so bili včeraj vroči spopadi. Po majhnih napadih, ki so bili takoj odbiti, so včeraj Lahi vprizorili močan napad na naše postojanke na Gabrielu. Tudi ta napad je bil odbit. Od včeraj, zvečer je Gabriel in južni del Banjšice pod neprestanim in hudim artilerijeskim o-gnjt in. Iz Rusijo. Kerenski namerava sestaviti koalicijski kabinet. — V nasprotju s kongresom. — Zaporno povelje za Lenina. PetiOgrad, Rusija, 30. sept. — Sinoči se je Kercit^ki odločil, da takoj sestavi koalicijski kabinet. A ko pa se to zgodi, bo prišel v liavskrižje -a kongresom, katerega več ki a je proti koaliciji v kabinetu. Kongres tudi trdi, da more lc kongres imenovati člane vlade. Predsednik Kerenski se je posvetoval s političnimi voditelji i* Moskve. De legat je kongresa pa s imeli odborove seje in zborovanja posameznih strank. Delegata RuruLskm in Tratja-krrv iz Moskve sta na Kerenskije-vo povabilo jirišla v zimsko pala čo, kjer sta Kerenski ju predložila program svoj? stranke. Kerenski je ta program oiiobril. (/lavne točke tejra programa so: armada se mora reorgauiziiati. da bo zopet sposobna za boj; auarhi ja se mora bfez usmnjenja zatre-ti. kabinetni ministri morajo biti absolutno neodvisni od strank: odrediti se mora, da se izvolijo člani ustavnega odbora, ki IkhIo predstavljali voKjo naroda in ki bodo določili IhmIočo obliko ruske vlade. Ta program Ik>Jo odobrili tudi konštituejanalni demokrati (ka-•deti). ki bodo zastopani v kabiin- --tu. navzlic temu. da temu naspro- Jtuiejo delavski in vojaški delega-Cenzus države New York. S ti. Oba voditelja iz Moskve hode-Albany, N. V., 30. septembra.' ta najbrze poklicana v kabinet. Governer Whitman je danes na-i Danes se je sklepalo v različnih zuanil. da jI' »uilacli oričeli prodirati j»roti glameniu mestu Bolgarije, Zofiji, z namenom, otrebščin. O tem jr ]>orcči«lo grško zunanje ministrstvo grškemu poslaniku v Wash-ingtonu. Nakor hitro dnbi grška vlada potrebnega mater.jala, bo mogla v najkrajšem času postaviti na bojišče na stran zaveznikov armado tisoč mož. Armadi zaveznikov in centralnih držav na macedon-skem bojišču sta približno enaki. S :;t>0 tisoč mož broječo grško armado |>a bodo imeli zavezniki ]jrcmoč nad armado eentralnih držav. Vsled tega sr more pričakovati, d.i bodo zavezniki porazili sovražnika. V zadnjih poročilih iz Iiima se tudi zagotavlja, da je Italija pripravljena skupno z zavezniki prijeti sovražnika na njegovem desnem krilu. Neka druga brzojavka poroča, da Lahi v Albaniji pod zelo težkimi razmerami gradijo ceste, ker jih Avstrijci, Bolgari in Turki neprestano nadlegujejo pri delu. Do spomladi bodo zavezniki zbrali na uiacedonskem bojišču veliko množino vojnega materjala. ki bo zadostoval za odločilne operacije. Danes se govori v diplomatičnih krogih, da so balkanski državniki in celo bolgarski edini v tem. da se pivptisH rešitev balkanskega vprašanja njim samim, ki ga bodo bolje rešili kot pa velevlasti, katere pri vseh poskusih niso mogle priti do zaželjenega uspeha. k«-r je vsaka iskala svoje lastni* interese. Pravijo, da bi se bila druga balkanska vojna nrav lahko odvrnila, ako se ne bi bile vmešavale velevlasti. _ Postopanje Nemčije in Avstrije je bil neposreden povod te vojne. • ' Pravijo, da grški ministrski predsednik Venizelos deluje za balkansko federacijo, toda drugi diplomati tr-aijo, da je to nepraktično ju nemogoče. Vendar pa ga zavezniški diplomati podpirajo v tem, da bodo vstvarili na Balkanu razmere, da bodo za več let odstranjeni nemiri na Balkanu. V zadevi nekaterih laških teženj ob jadranskem obrežju upa Grška, da bo odškodovana v Mali Aziji. Ta odškodnina pa bo določena v sorazmerju s pomočjo, katero bo (Jrška dala zaveznikom. ševiki so nato opustili »vojo umne-! ro. — l radii« poroča, da j<- bilo v. četrtek mnojro <»N«'b aretiranih: iue tnjrcv. ki sn i»chI krinko trgovski-tviVlke vršili špijonaž<». Arftirah s<» tir.a,innooboto so niidaljc- vaii o(K*ra<*i;e. Turki so pov-o l |>'»da jidi. V angleške r«>ke j44 padlo t«»;»uv. ninni« ij»- t^r več ti>oč vo- do nasprotovali, da bi K«*reiuiki sestavil kabinet brez dovoljenja koii?!-»-sa. Delavska st'-anka zag^v varja koalicijsko vlado ter dovoljuje. da vstopijo v kabinet tudi V Mezopotamiji. London, Anglija. :I0. :»teu»Lu... Angb'Ako uradno j>oročilo naznanja zavzetje gorsk»-ga grrel>»'iia yri Musaid. štiri milje vzliodi.o od I»«»iiiadiv. Napadi so j,-ričeli v agentov, ki *«» kup< že zažgali iu drngaee uui- Michaelis bolan. čjim številom aeroplanov. Tudi % ke|. to pomeai priznanje za drža-Gontrode.so bombardirali letališče Vo Xew York in be jc vnel šotor za balone. | ,>rod lietaj' meSf.t.i zvezne o-Anglezi so uničili dve nemškr blasti liasprotovale temu. da bi se letali, Francozi pa eno. »izvršil cenzus po vseh državah; ko London, Anglija, 30. septembra.»pa so vkMe nAyH*\ie države Xew LradrtO poroča, da je bilo v York, so uvidele, kako važno je to LouiJomi pri sinočuem poletu ubi- tih 11 oseb. raj i jenih ]>a 62. ^Ia- --:------—___ terjala« škoda ni velika. ^ ! poroča o obnovitvi bojev v Mace- Neinci so poskušali v štirih otl-'doniji. Albanci so vprizorili uspe-delkih napasti London, toda. veči- šne operacije na najbolj levem za-na letalcev .se je morala vrniti, vezniškem krilu. Pregnali so av-Bowbe so metali v severovzhod- strijske čete ter zasedli vas Česnom io jugovzhodnem delu Londo- me v dolini Skumbe. na ter na več mestih Kenta in Es- iled Ohribskim in Prosbiškim scxa. __jezerom so Bolgari dr«krat na- padli francoske postojanke; toda Moji na BaJkanm veno so bili z velikimi izgubami Anglija, 30. septembra, odbiti* ne d« bi bih dosegli kak ^ -------- kadeti. Kmetska s^anka bo pred- čili mnogo žita in poslopij. Amsterdam, Nizozemko. :;0. a reSOiuCIJ°' ^ ZahU>Va de-i Ti kraji so pod obsednim sta- .septen,b,a. - 1/ lierln,. se brzo- njem in so bile poslane čtte iz javno poroča " liheinis. hr West Moskve. ' faeiiv-h" Zeituufr" v Es>enu, da 0 uporu se poroča tudi iz Tnr- /diavstveiio >tanje nemškega ,jr- kestana. kamor so tudi poslaij vo- žavneg-a kaneb-rja dr. Michaelisa jaštvo. * j)(Azro,"-a «-ustili namero. da bi radikalni |>acifi*>tičui " — agitator Nikolaj Lenin kot njihov J voditelj nastopil pred kongresom,; ker je Vlada sklenila, da ga aretira. Potem ko je Kerenski izdal povelje .da se Lenin aretira, se je izr-vedelo. da se nahaja Lenin .s svojim pristašem Zinovjevom v bližini Aleksandrovega gledališča, kjer sta čakala na izid prizadevanja boljievikov, da bi se Leninu garantirala od strand vlade imuniteta. Vlada je to zahtevo odločno za-.____ „ , _ vrnila, ker bi na kongresu mog^MP*'"®* TIMlOT. nastati veliko razburjenje, ic&r bi imelo za poledico, da bi se moral Pošiljateljem denarja. o I M KaŽor ie znano, ne sprejemamo več denarja za if« plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno ie ixposlujemo izplačila vojnim ujel. nlkom ln drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajik, ki ae saaedeni po laiki armadi „ Kadar poSIjete denar, priloiite tudi dopisnice aH pi> ■mo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestavin A ..... »■ -J«* J in «. , J\wujpmm»Mmm flT.A« VAPnrt^, i. pgr. 1917 IPISP^I "GLkS NARODA" f 4 TRoTflZLiaii Ddij.J Owned ud pobllabed by thO ILOVIHIO PUBLISHING G O M P A H T <• carp—■ Han.) FEAJTg 8AKBE1I. PmM«t_ L0UI8 BMNEDIK, Place at Bailnw tit the corporation and 88 CortUmdt Street, Boroogh of Manha addresses of above officer« $ ttan, New York City. N. T. ■a cob» leto r*Ua ilat aa Ameriko Is Gonodo................... Ba pol leta ................2.00 ■a četrt leta 1.00 Za odo leto at meeto New York 98-00 Za pol leta za mesto New York.. 8.00 Zi četrt lete nt mesto New York 150 Za Inoaemstvo ca celo leto ...... 6.00 "GLAUS NAHODA" Uhaja vsak dan larzemil nedelj In praznika*. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") •very day except Sunday* end Holiday*' Bobecripttoo yearly PH DopUl bres podpisa In osebnosti se ne priobčnjeja Denar naj ae blagovoli pofiUJatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da ae nam tndl prejinjo da hitreje najdemo naslovnika. In pcflUJatvam naredite ta naslov: "GLAS N A B O D A- ZVew York QHj. 2T8 Portland t. Drugo posojila svobode -ooo- Nas« vlaa« jt** ravnokar razpisala diu^o posojilo svo- )«odt*. . 4 . rpamo. aa ImkIo vsi domoljubni Slovenci v Ameriki, ki uživali vse koristi in produosti te dežele, v veliki meri prispevali k temu posojilu. Nagibi, ki nas vodijo k temu. niso samo egoisticm, temveč povsem dmgi in jih hočemo v naslednjem malo razjasniti. Svetovno vojno je vprizorila Nemčija. Ves Imi j se je vrtel krog vprašanja, če zadobi Nemčija nadvlad«* ter |>olasti eelega sveta, če ne v dobesednem. pa vsaj v splošnem pomeiiu besede. # Delovati je nemških mogoteev ill tudi vseli lieiiLskili političnih strank nas je potrdilo v mnenju, da delujejo Nemei edinole v blagor lastne države in da se pri tem niti najmanj ne ozirajo na druge. Bili so Nemci, ki so \ interesu svoje lastne dežele in državnega ustroja pregazili Belgijo ter vlomili v Fran- ' Nemei so šli na maeedonsko fronto, uničili srbski narodi in stoje še danes pred Solunom. Nemei so šli proti Higi in izjavljali pri tem, da gre samo za obrambno vojno in da si Nemčija ne želi nikakih novih posestev. Nemčija je mislila, da bo mogla uspavati svet ter ga prepričati o istinitosti svojih izjav. Svet pa je j »ostal izkušen ter je izprevidel, da so vse t.jkf i/.jave neresnične in da hoče Nemčija s to vojno le nadaljevati s cilji, katere je imela že izza časa Bismareka in Viljema I. V času, ko se je vršila prusko-fraiieoska vojna leta 1870, je zasanjal Bismarek velik sen o Nemčiji kot — svetovni državi. Zasanjal g;- je, in njegovi nasledniki v uradu ter tudi nasledniki na cesarskem nemškem prestolu so verno zasledovali politiko, ki jim jo je predpisal Bismarek. Kljub osebnemu sovraštvu nemškega kajzerja proti Bismarcku je mladi nemški kajzer dosledno sledil poti, ki jo je predpisal Bismarek. Hotel je osrečiti Nemčijo ter jo napraviti najbolj mogočno na vnem svetu. i Sanje so se razblinile v n'u\ in kljub vsej vojaški premoči je pokazala sedanja vojna, da je Nemčija uničena in da b<» morala v doslednem času prositi za mir. K temu pa je največ prijxmiogla Amerika, ona Ame-nka, o kateri s<» nemški publicisti vedno izjavljali, da je le dežela dolarjev in da nima nikakih drugih nagibov. Ko je vstopila Amerika v vojno, so izjavljali v Nein-i ji, da to šala, a sedanji dogodki kažejo, da je to presneto resna šala ter da je Amerika, ki je dala .odločilno utež na tehtnico sedanje vojne. Kdorkoli ljubi svoImmIo in kdorkoli želi, da ima človek prosti izraz za svojo misel in prepričanje, mora biti na Strani naše vlade ter j«> podpiinti v vsakem oziru. Ne zadostuje pa govoričil in ne zadostujejo besede. Treba je dejanja. — Vsak posameznik izmed naših ro jakov mora prispevati z dejansko silo to je z denarjem, da se uresniči vse cilje, ki so si jih zastavile Združene dr-/4ve v tem velikem svetovnem boju. Predsednik Wilson je v svoji vojni poslanici na kon-gre> izjavil, da jjre boj za demokracijo in oproščen je sveta «hI avtokraeije. Rekel je. da bo sedanja vojna prinesla svobodo vsem i-i tudi najmanjšim narodom, zatiranim dosedaj in tlačenim od srednjeveških fevdalnih gospodov. Izjavil je, da je Rusija, demokratična država, od ka- je upati največ in tega se mora držati vsak,*kdor ljubi svobodo in resnično želi svojemu narodu prostost. Slovenski A meri kanci ne morejo na boljši način pomagati k us|>ehu cele stvari kot z denarnimi prispevki in to je edinole mogoče )>otom drugega velikega vojnega posojila. ki je ravnokar razpisan. Kdor kupi obveznice ameriškega vojnega posojila, prvega ali drugega, una svoj denar naložen bolj varno kot i$a more imeti naloženega v katerikoli banki ali ee bi ga i »nek doma. " m-J >V.~ ^ Kdor podpiše novo ameriško vojno posojilo, služi svoji novi domovini na najbolj uspešen način. Založi jo s stvarjo, ki manjka vsem drugim, predvsem pa Nemcem in Avstrijcem ter pripomore k končni zmagi demokracije in svobode vseh narodov, med katere je tudi šteti Slovence. ' ^ ^ Rojaki, podpisujte drugo posojilo svobode! D o p i s i. Chillicothe, Ohio. Nunneaiil sem se opisati malo tukajšnje razmere. Kar se tiče delavskih, uri ni prav liic znano, ker še ne vem. na kateri strani se nahaja mesto Chillicothe. A ampak, kakor vam jo znano iz easopusjta. da je bilo klicanih 19. septembra 20 odstotkov mladih mož in med temi sem bil tudi jaz. Iz Yonngs-towna, Ohio, smo se podali 20. sept. zjutraj. Na mesto smo prišli v petek, to je 21. sept. izjutraj ob pol treh. Peljali smo s«, kakor da bi mi vozili vlak, ne pa vlak nas. Potem so nas takoj tasti dan premaknili. v ponedeljek pa spet v drugo kan*i>o. Xo, pa meni je vseeno, če me stokrat premestijo; tovariša nimam tako in tako. Jih je dovolj dragih narodnosti, saano SloVecaea ni, da bi jaz vedel zanj. Mogoče je kje kakšen, pa jaz tie vem. Če ga ni. pa bo marsikateri še prišel, ker tukaj se bo vežbalo 43,000 mož. Prosim, da, on i, kateri pride sem. ali če je že tukaj in če bere ta dopis, me :iaj pride obiskat rta Section K No. 13 Build, za kar mu bom zelo hvaležen. Tukaj se nam j>rav dobro godi, samo preveč je te ^limštruige", tako da če bi človek vse hotel v glavo vzeti, bi moral imeti malo večji "size", kakor jo ima. Včasih se njeno smer napeljala proti njenim začetnikom, tatovom in roparjem ter- jo spremenita v resno sredstvo za osvoboditev naroda. Za to načelo jamči nova Iiubija, mati iniljonov nuičeckikov za pravo svobodo, imamo pa tudi slovesno izrečeno besedo predsednika Wilson a. Rusko stvar je pozdravil vesoljni svet, ki hrepeni po resnični svobodi, in morali se ji bodo pokloniti proti svoji volji tudi oni, ki so imeli svobodo in demokracijo samo na jeziku, kakor tudi oni, ki niso niti sanjali o njej in je tudi ne pričakovali, kot učinek te groane vojne — uklouiti se bo do morali ruski revoluciji in njenim načelom. Ponavljamo; Načela i-aske re-volucijonarne demokracije niso prazne besede in zato mi, hrvatski sokoli, z vsem srcoin sprejmemo ta nače-Tsa. dsa po istih delamo in združimo svoje hrvatske brate v Ameriki in da skurpno z njimi ndejstvimo to delo za pravo svobodo. In — ako naj bodo ta načela merodajna za vse narode na svetu, potem naj ista veljajo tudi za nas, hrvatski narod. Toda od tega hrvatskega naroda je sedaj odvisno, da se Lsjavi, pove svoj namen in seznani ostali svet o njegovih željah in težnjah. Na veliko žalost hudo zatiranc- kar sam sebi smejem. Pa še to ni vse, ampak takrat je smešno, ko hrvatskega naroda govoril i so rekrut rek rut a uči. I v njegovem imenu nmogi, Zdaj naj zadostuje za danes:1 ki mso niti vprašali za «lovohom pa drugič kaj več povedal, 'jenje m katerih ni narod nikdar r. . i_____«... ______ l-roga zapiše svoje ime in ga prilepi na darovano knjigo. Vsako pošiljatev je nasloviti: ST. CLAIR BRANCH LIBRARY, St. Clair A E. 55th St., Cleveland, Ohio. KUPON. Možje. Prepričajte s»». «la za. nervozne. sUttxrtue. z iz- ;;ut>ljt*iJt» energijo, ki i maju nered v žt-lodeu ali ieilicali. ki so s|»l«»šuo slatieli in s** |*»te pooufl rail i pijaučevaiija ali |»re-«»l»llo jetli nI lH>ljše«a alra-vila na svetu kol JUY1TO TABLETK. 1'ošIJUe Jl.oo ein» skutljo, ali če j»a bore te prejo kaj več Atleti njili čiulovite umm-1, ]K>tciu iKišljiti> jhi prosti vzorei' in knji-žico x navodili. Xaxiluvlte: Jl'VlTO LAI50K.*T«RY. South llill Branch >. MTTSBl RliH. PA. Pa. tm lolkai; Jou CENTRAL. NEWS PHOTO SERVICE. NEW.VOAK_ Dr. Michaelis, novi nemški državiii kancler. narje. naj pošlje na naslov: Navv League. 1414 II Street, N. W., Washington, T). C. • Nemiri v Kentucky., Louisville, Ky., 'AO. septembra. Danes je bilo več oseh ubitih v bo-j Burdine, DemSar. Canonsbarc, Pa.: John KokUch. Cooemausfa, Pa.: Ivan Pajk, Vid Bovanšek In Joa. Turk. Claridce, Pa: Anton Jerlna ln Aatoa Kozoglov. Export, Pa.: Loula SnpanClfi ln Fe Tre be ta. Forest City, Pa: Mat Kamin. Frani l^eben. farell. Pa.: Anton Valentin««!. Cireensboix. Pa ln okolica: rnuj Novak. Hoatetter, Pa. la akoUca > mn| Jordan. Imperial, Pa.: Val. reternel. Bos 172. •lolinsiown, **».; 5Vana uaDrenja i» John Polanc. Lnzerne, P\ ta okolica: Antoo Oaolnlk. Manor, Pa. ln okolica: Fr. DemSar, Moon Run, Pa.: Frank Maček ln JTr. PodmilSek. Pittsburgh, Pa ln okolica: U. IL Jakoblch, Z. Jakshe. Klarlch Mat., L Magister. Beading, Pa. ln okollea: Fr. Spehar. South Bethlehem, P en na.: Jernej Koprlvfiek. Steelton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fraa* Schifrer. Tyre, Pa ln okolica: Alola Tolar. West Ne.vton, Pa.: Josip Jovan. Willoek. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J Ka^ l«, Tooele, Utah: Auton PaldC. Black Diamond, Wash.: J, * THIS LIBRARY ecftaiblished and maintained by the AMERICAN LIBRARY ASSOCIATION lor the men in the service of the United States. Cleveland, Ohio. This book rs the jjfift ot m * # m * # * m e, # ♦ .......................... * Ako pošiljate slovensko knjigo, zapišite pod kupon: 4'Slovenian Book"\ ako hrvatsko, pa "Croatian Book". jih med linijskimi delavci in poli- Poanta, cisti, ki so bili poslani. va dopi-5iik;i, i i luiiu je ]m;-1u! d'»J>Ls iz Subb-4;i. Wyo., in katerega smo ]>riobeili v na--ein listu št. 'Jl!», /ain na teni nie-stu navajamo naslov. More- biti Vam dopwiik sa i slo\ je: L: 11.. liox Hi, Linden, Wis. J. J., Ccaks Mill, Mich. — Tudi brez potnega lista s«- j" lahko prišlo iz stare domovine v .Vm-Tiko. Vsakdo pa je moral imeti kako izkiizilo. izju-ieevalo. delavsko knjižico itd. Zdaj pa brez potnega •ista lie sjre. Rad bi t/.vedel, kje >e nahajata moj brat in sestra LOJZE in JOŽEFA CAI5KENJE. Prosim eenjene rojake, ct* k«l » ve /a njun naslov, da mi ga blago v al i poslati, za kar mu bom zelo hvaležen, ako pa sama eitat-a oglas, ju bratsko prosim, da so mi osri.isata. imam njima nekaj važnega sporočiti. — T«»nv tra-brenje. K. K. St. lJ<>x (fir-ard. Oliio. _'!»-?>—2-1(0 POJASNILO IN PRIPOROČILO. Vsem onim, ki so nas vprašali za celi o ne\ryorškemu grozdju, naznanjamo, da smo naročili Mr. L. iJenediku. d:» natanko p o iz ve in potem vsiikomu jioroea. Naj-I>rh- bo šel sam osebno ilrugi teden v oktobru na farane in uredil, »la bo vsak z njegovim posredovanjem zadovoljen. je zanesljiv. torej mu vsak lahko zaupa; on je že 16 let v naši službi. Upravništvo Glas Naroda. Kje je Belgijka? GLAS NARODA. 1. OKT. 1917 Colchester ah Caiiiuloduiimii je bilo prvo rimhko met*o v Angliji, kateremu je bila podeljena čast rimske kolonije; to mesto je bila tudi prestoli ca aiLgltsških p rine«* v, potem ko so se udali Rimljanom. Danes je laesto s svojimi ozkimi ulicami, uvojhni strmimi strehami, opatijami iu cerkvami v resnici ideal starega, angleškega mesta. Ko pa gre človek tako po nasipih ruesta, ai lahko v duliu naslika, kakšno je moralo biti mesto v «'»tsih rimskih cesarjev. Stoječe sr»n!i rodovitne doline K:»scx Ut v bližini tfo/ciov, v katerih e odmevalo le jKtje ptic, je moralo nuditi mesto s svojimi lepimi javnimi poadopji ter svogom svetiščem, kartero je dal zgraditi cesar Kkavdij na svojo čast, očal* 1 ji v prizor za oko potnika ter stalno pretil jo divjim plemenom, kateiiii Ktmljaiu *e niso zavoje-vali, Kei so se tu plemena umaknila iz uiiiu v gorate pokrajine, kjer so vedno «"<»kala ita priliko, da vdrejo v dolino ter prepodc tu.)ea. llilo je leta 61 |m> Krartu, ko so liiTtanci, cgurčeni a sled načina, kak) so K i ml jani jvostopali z njimi. navalili t veliko silo na mesto ter jfa razdejali pod vodstvom Ker so m Rimljani zaponnuli ta nauk« so /gradili leta 65 p Kritin velik zid krog mesta in razva line tega obzidja »o se ohranile <1»> današnjega dne. npHE purpose ofthis advertisement is to bring the importance of savingto tlie attention of the public. Never before has saving been so necessary. Our soldiers and sailors alone cannot win the war. Our soldiers and sailors backed by thrifty people at home are an invincible force for victory and peace. The future of the United States, after the war, will be more secure if every American will spend carefully, save carefully and invest carefully. Saving requires no technical knowledge, no large capital. It requires only the will to save and the character to keep at it. Investment follows saving. Banks, trust companies, and savings banks have made it easy to invest. Thrift is essential to individual success. It is the foundation of the power of nations. It is todi^>; absolutely vital to the welfare of the American people. American Exchange National Bank Atlantic National Bank of the City of New York Bank of America Bank of Cuba~ in New York Bank of Europe Bank of Flatbush Bank of New York National Banking Assn. Bank of the Manhattan Company Bank of the .Metropolis Bank of United States Bank of Washington Heights Bankers Trust Company Batterv Hark National Bank Bower v Bank Bowerv Savings Bank Brevoort Savings Bank. Brooklyn Broadway Trust Company Bronx Borough Bank Bronx National Bank Brooklyn Trust Company Brooklyn Savings Bank • Bushwick Savings Bank Central Trust Company Chase National Bank Chatham & Phcnix National Bank of the City of New York Chelsea Exchange Bank Chemical National Bank Citizens National Bank Citizens Savings Bank City Savings Bank, Brooklyn Coal & Iron National Bank Colonial Bank Columbia Trust Company Corn Exchange Bank Dime Savings Bank, Brooklyn Dollar Savings Bank Dry Dock Savings Institution East Brooklyn Savings Bank East River National Bank Eastern District Savings Bank, Brooklyn Emigrant Industrial Savings Bank Empire City Savings Bank Empire Trust Company Equitable Trust Company Excelsior Savings Bank Farmers Loan & Trust Company Federal Reserve Bank Fidelity Trust Company Fifth Avenue Bank Fifth National Bank First National Bank First National Bank of Brooklyn Franklin Trust Company Fulton Trust Companv of New York Garfield National Bank German American Bank German Exchange Bank German Savings Bank German Savings Bank of Brooklyn Germania Bank Germania Savings Bank of Kings County, Brooklyn Gotham National Bank Grace, W. R. & Co.'s Bank Greater New York Savings Bank Greenwich Bank Greenwich Savings Bank Guaranty Trust ComDany of N. iY. Hamilton Trust Co., Brooklyn Hanover National Bank Harlem Savings Bank Hudson Trust Company Importers & Traders National Bank International Banking Corporation Irving National Bank •Irving Savings Institution Kings County Savings Bank Kings County Trust Co., Brooklyn Lawyers Title & Trust Company Liberty National Bank Lincoln National Bank •Lincoln Trust Company Manhattan Savings Institution Market & Fulton National Bank Mechanics' Bank of Brooklyn Mechanics & Metals National Bank Mercantile Trust & Deposit Co. Merchants* National Bank Metropolitan Bank Metropolitan Savings Bank Metropolitan Trust Company Mutual Bank * Nassau National Bank of Brooklyn National Bank of Commerce National Butchers' & Droverr Bank National City Bank National City Bank of Brooklyn National Park Bank New York Produce Exchange Bank New York Trust Company North Side Bank of Brooklyn Pacific Bank Peoples Bank Peoples National Bank, Brooklyn Peoples Trust Company, Brooklyn Public National Bank of N. Y. Scandinavian Trust Company Seaboard National Bank Second National Bank Sherman National Bank South Brooklyn Savings Institution State Bank, The Title Guarantee^ Trust Compan) Transatlantic Trust Company Twenty-third-Ward Bank Union Exchange National Bank Union Square Savings Bank Union Trust Companv of New-York United States Mortgage & Trust Co. United States Trust Company of 2$ew York Williamsburgh Savings Bank Yorkville Bank buque, o vener Starka t lan Fraaeiaoo končana. Ban Faneuoo. 30. affrtMftfcr*. — Zveza kot Ulitkih kovarev. ki je preprečila zaključke »mvke ti- tie kovmwkth deUveev, j«- Btk*»*iT posvj*, k»tere M# ttJbfcrtW tai <t«>ril nekaj ko-;je se na prste, zahaloekala ter pose j< prikazala Majda iz) mignila še pastirju in kravarju. mirne otroke v cerkvi znal opominjati kar z očmi. *"Ali bomo plesali!" je smele j-fe' vprašala Tomaža. Ta je pogledal Majdo. — morda da n i upal pred njo, kakor Lucija ne pred svakom Filipom: kajti vedelo se je. da si tu«lr Majda prizadeva, biti modra in pobožna. Tako bi se Lucija ne mogla nikoli premagovati; ona bi ne bila nikoli tako za Filipa ustvarjena kakor sestra, zato pa bolje za Tomaža .... **Tu je pre mala pnustora". je borovja v spremstvu malega citrarju Gola, ki se ji je pridružil takoj pri hiši. Zvedel je v kovačiiiei. da bodu dam-s t'asnarjevi gnali s planine. Ziito je potujoči godec vzel raz-ven «-it»-r še harmoniko s seboj; oboje je obesil črez rame na zelen motvoz. "Hj, pozdravljeni!" mu je kli-i-al Tomaž že od daleč, kakor da prihaja samo njemu naproti. — Majdo toliko da je pogledal mimogrede; mislil si je, dw bi to bilo smešno, če bi dal spoznati i le z besedo, kako rad >o vidi povsod. "Bog daj dobro!" je od gov o-lil citrar Tomažu in ga pozdravil kakor gosposkega človeka. Postave je bil zanikerne. zato pa je bil bifttre glave, da je znal vsakemu govoriti po godi; celo pesmice je znal zlagati, da so se vrstice uje male. "Kako je kaj domaf" je začel pogovor. "Ihmgje po svetu ni nič lepše, kaj!" "No, ponekod je, drugod pa zopet ne!" je odgovoril Tomaž, samo tla ni molčal. "Prav zares", je z gubane i 1 potujoči godec žolti svoj obraz v ne-številno trub in gubic ter j>e posme-j;d; "sedaj se pa ne čudim, gospod Casnar, zakaj me dekleta po hišah ksir obsiplejo in izprašuje-jo; "Ali ne veste, kaj počne Tomaž! T«*ga in tega se je menda že vrnil od vojakov...." Dejal sem jim: To pa že moram iti na < as-najrvino.... In že vem. kaj lahko po\«m dekletom o vas! Pore-čein jim, da bi ne bilo čudo, ee bi šla za takim fantom dekleta ka kur za procesijo, — pogosto so me že izpraševala. kaj se vam sanja po noči...." "Mari kaj zaigrajte!" je dejal T naslonjen na leseno steno odgovorila Majda neodločno. "Zunaj na trati bi ga biio dosti!" je predlagala Lucija bistroumno. "Da. na trati bi sel epo plesalo!" je nagovarjal Tomaž skoio proseče. Saj se dosti na plešem o o šent-maatinskem semnju", se je še o-botavljala Majda. "Sedaj pa lahko poskusimo, če žen ismo iiozabili", je prosil Tomaž vztrajno. Majda se je konečno udala. "Najpreje z Lucijo", je rekla. Vsa drhteča, kakor da naj zapleše prvič v svojem življenju. Vsi .so sc spravili za hlev na solnčno ravnico. Gol je s harmonija sedel na sto-liček, Majda in Franja sta pa gledali, naslanjaje se na steno, kako se Lucija poda Tomažu. Takoj za njima je zaplesal kravat- s svojo ljuMce, in mladi pastir se ni dolgo pomišljal, pa je l>ograbil staro Franjo v kolo — saj je Golova preprosta godba tako sladko vabila, in blaženo jesensko sonce je obsevalo plesišče s čistim b!iščečim zlatom.... Majda je zamižala in mislila, da se ji bode, ko izptregleda. vse okol. Tomaž je stopil takoj za Fili-pom. kateri je, odloživši klobuk, še vedno temnega čela razkladal Golu kakor na prižnici: "Le k nam naj pridejo pogle-dat, bodi si danes — ali čez deset let, če se bova s Tomažem kregala za delež! Toda dandaaie> na svetu žei zginja vera v dobre ljudi; druff drugemu ne verjame, — zato tudi Bog ne more več vrjefti ljudem. V cerkev hodijo, pa v .srcu seboj nosijo hudiča. Kaidiar pa kličejo Boga. se jim ne oglasi, ker ne more vrjeti hinavcem, ki zunaj cerkve lahkodu&no prodajajo in preganjajo i svojo k?ri." "Ta svet je liudeben!" je vzdi-hnil Gol skesano. "Ve^ ne',; je rekel Filip, se nekako mehko ozrl najpreje v Majdo. potem v Lucijo in Tomaža — in kakor da je spoznal z nemirnih 1. OKT. L ■ 1917 koršna se je tajila v glasu Golo ve pesmice____ Odziv kukavice in sfcrjaiicka se je pojil in pomešal v polko — * t ju-tju — liv — lit — — kliku!...* Potem pa se je to ptičje vabljenje spojilo z žvižgom Tomaža, ki si je bil zapomnil ves napev in ga sedaj ponavljal ob zvokih harmonike. Vse to je vrelo vrtinčasto * Maj din i glavi, da ji je uhajal vid. U tisk i iz okolice so izginjali, vse se je stopilo v nekako roza — _ svetlobo — samo jedna postava ni\ , , ; - J. 1 „ !, ko osamljen, na tem krasnem sve izginila, niti se ni premaknila z mesta—. Lucija, krepka in veli- Zastonj čaj za poskusnjo. •5 ČUDODELNIH RASTLIN umim mr_ sarijoaeln* zdravniška isnajdb* — FATHER MOLLiNCERJEVEGA CLASOVTTEGA RASTLINSKEGA ČAJA - AJco imata »vmaturm uvnje, nečisto kri. noredni žalodec. »lavobol. nerad v Irtlwh ali jetrah. pošUite na dopisnici rroj« ime in prejeli boste brezplačni zavitek. Naiior MOLUNGER MEDICINE CO. 21 Mollinsar BuiMin*. 14 East Park W«y (N. S.) Pittsburgh, p,. S .9 Tomaž pa je sel osupel m opo-tekojoč se bliže,- sam sebi se je zdel tako zoperno neumen.,.. Ko mu so se pa neki še podile po glavi tako nepotrebne misli in nejasne želje — tako nejasne in nemogoče. kakor če bi se človek v svoji nespameti hotel vzpeti v nebesa in strgati z njega bel oblaček? Nevoljenmu Tomažu v megli čudnih misljj niti nada ni več svetila, la se sme veseliti radostne poti -----2_ prot domu, ko poženo živino z' godbo; stomlo se mu je po tihi samoti.... V tem trenotku je Tomaža zapustila tista prejšnja razposajena prevzetnost. knkoršna navdaja ljudi, katerim se godi predobro. Skoro štirinajst dnij je hodil molče in nepristopen po posestvu. kakor da se »ele s težavo privaja rodnemu svetu. (Daljo prihodnji«). potez okoli Majdmih usten. da sedelo bolj smešno, — vsakidianje; take pridigarske razprave ne spodobijo v trenotku veselega konca paše na planinah, je dodal z mir- 1 tu je pa Tomaž pred njo postavil Lueijo vso prepoteno in peljal ple- nim nasmehom: "Po malici nam morate kaj zaigrati. Gol, že zaradi mladine!" sat svojo drugo svakinjo. Majdi se je v prvem hipu zdelo, da izroča Tomažu v roke neko drugo bitje; tako je bila zmešana, "Kaj za ples!" je pristavil To- da se je vse zavrtelo z njo. A sko- od- ne ugaja ta pesem. "Kaj tedaj?" — je premišljal Gol. "No. da bi moralo biti baš za ii.i/ malomarno; toda bilo mu J ples", je menila Majda, zroča na j.-, kakor da ga je Gol s svojim ci- posteljo, k.ier je lepo sanjal mali k.uijem zadel z električno i>kro. — dojenček: "in citre poje bolj lju- La- hribih, "la-di-o-l Tomaž je pristopil k stolu, vzel ro jo je o vladal a sladka moč be. In plesala je____ Kakor pero bi odletela iz rok človeku", ji je šepnil Tomaž in jo pritisnil za trenotek tako močno na svoje prsi, da se je stresla, kakor da jo je izpreletela električna iskra. In na mah se je iznebilo celo njeno bitje mreže resnobe in duševne medlosti; odpovedujoče se boječe vsem mladostnim sanjam in radojftim. Celo leto se je proso mu pravile, da ji jstovoljuo zatajevala, sedaj pa ji je izbruhnila plamteča strastna želja, s |>olnim duškom se nasesati take inaz. ki danes ni mogel poslušati ivsnih pogovorov. Gol je nato naglo izpil svoj pi-skrček kave, ostanek potice vtakni! v žep in {»oprijel za harmoniko, katero je bil odložil v kot. "Imuni malo deklico", je zapelo v začetku Golu kakor po na-kljnčju v rokah. "Miru,jtre že s tem!" je vzkliknil Tomaž vstajajo izza mize. — "Zaigrajte kaj drugega — lepega. — MnjJine oči jit!" U zapel; *' Imam pre belo vseli mojih ljubil zvesto —" main deklico, sabljieo - G >1 j. * ln iglo snel trni ko in Golu harmoniko in mu podal citre. "Ali naj zapoje m zraven?'* se je obrnil godec do starejega Čas-šc najbolj | na rja za dovoljenje. Ko je Filip prikimal in Lu«. ja za prosi i a: z desnega ia-j "Najprej nekaj za petje, po- urno ujel pra- triu pa za pb»!" — je Gol nežno vi glas ter spremljal pevca. S ta- ubral sUune in s pridušenim tenor kim vrLV'em m> se približali na hem se pridružil glasu citer: 1i-ato pred raznih stra|Tju-rju — liv — lit-- ni j jjri-tekli Lucija, Franja in pa- Pridi na planmieo, vtirjeva ilebra znanka ^ petletnim IVidi sem na tratico! dečkom, a na/ailnje priše l Filip Znak ti b«j zakukala, s l*t>tirjejn za godbo. V z pričo sta .Kdaj ti sama boš moja — rejšega Oasnarja je harmonika1 Tju-tju — liv — lit--kuku! b 1' rzo utihnila, in mali Gol gu je j Pridi ua planinico, »zdravljal nkuro bzojiizljivo; \ Pridi sem na tratico! ijti df«tna v hiši obrazih in sanjavo ui moški. izoženih očeh, da je napravil do- "Gol. slišim", je vprašal Filip,! ber utisek. ne vvfi-li, če ima kdo a zadravskil Htarejii Časnar p^ je vstal, ka- sreče. kakoršna jo je prešrnjala ob zv<,»kih skromne harmonike v objetju Tomaževem. Sedaj je plesala zopet tista nekdanja dekliška Majda, bistre oči so se ji bliskale in ustnice so bile na pol odprte, kakor da so žejne. Klobuček ji je odletfel z glave, vsi kodri, ki niso bili vpleteni v kite .so frfoleli divje krog drobega o- brazka---- Nikoli še ni občutila, •la je ples tako vroče razkošje; nikoli slutila, dokler še ni bil* omo-žena, kakšna sladka moč je v rokah mlajšega Časnarja, — preje ga ni poznala takega____ Tomaž je začel žvižgati z Golo-vo harmoniko vred. Majda se je spomnila golobov, fi-fotajočih po zraku; Tomaževo žvižgunje jih je vabilo bliže in bliže, kakor »eta bi se že spuščali na trato okoli plesalcev. Na ponncneLi zemlji so se prikazala njih rdečkasfeo-rjava* pepelasta m črna telesca, a nad vsem sc je razgrnilo tako prijetno. zaupljivo živi jen je. . . . V obiižju je zavela neka skrita, nerazumljiva blaženost, katera je obhajala v sanjah Majdo že kakor svobodno in še kakor omoženo, tista tajno drhteča blaženost, ka- ini k pič 'Kaj No. hiši. * j mošta na prc»da j ? Z na- kor bi bil zamudil koristnejšo im prrdelkom bomo leto*>, st var. Pogledal je na uro in jerna- iri kraju----" je svoj klobuk z okna je menil: irašam, pa pridem pogle < 41 Igrajte si še nekaj časa če l.o- ! čete — jaz moram pogledati, ka-pa d«4a stari Krugelj?*' , ico je kaj tam zunaj. Oez dobro »o vedno dosti čilo koraca uro pa odženemo — dan se že polagoma krči." Ko so se duri zaprla za fcvakom, KOLEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, d« bo t najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar aa prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje. Cena je temo 35 centov. -Da era boste pravočasno dobili. ?a naročite že sedaj. Najboljši dokaz. kako veliko je po vprašanje | je Lucija nasmehnila; doslej še po našem Koeldarju, je to. da smo dolfo trajalo; vsak. ni poznala volje, s katero človek-morali že dve leti izdati po dve iz- L Jhii "In pri Kabotiiku — ali so ae ic pobotttU?" "To bo «voj*|ra oivetmka ni najeti, in I lahko o vlada poteze svojega obra- J daji Ker bomo letoa izdali le o-vsak je preprW'an. dara drugi ho [za, zato se je morala nasmehniti mejeno število Koledarja, ae na če offuljufati j že zaradi tega, ker je hrepenela poznejše naročbe ne bomo modi bi^m ji^ bilo! Mari naj bi Hi j po prostosti, a svak Filip — dasi, veliko ozirati. ▼ e-raev ki ^iaii aa »veto nxd6o, da I dober — je bil nevede na pata vaa bi jwo Bog raaifvetiiii pacaei!" Fi-'ki Hpu se Je trim* VtMw> mader, kakor1 * *lll> a'— ___,........... Naročajte ca ori: ka Lucija se je naslanjala z roka< ma, spetima za glavo, na steno koče in čakala.... Majda je zadrlitela. Pobeljena stena koče ji je na enkrat raz|K>dila vso to čarobnost v vroči glavi; Lucija jo je prepodila kakor tropo lastavie.... "Moj Bojr — blaznim — — se je prestrašila Majda in nehala plesati. "Že dovolj ? — je vprašal Tomaž. ne da bi jo izpustil iz ob-jetja. "V glavi se mi je zavrtelo", je odgovorila burno ssopeča; "vidiš, Lucija že čaka!" Zdelo se je, kakor da bi bil Tomaž preslišal zadnjo opazko. "Ali ti ni dobro?" jo je vprašal v skrbeh opazujoč jo. Videl je, da je Majd in pogled kgubil prej- hov oMdadek". šnji svoj od sreče žareči izraz. Tftmaf "Pojdi 710 Lucijo!" mu je dejala burno in se inn izvila iz rok. Tomaž jo je gledal začudeno. Tako plašno je odhajala, z mr- tu; toliko, da ni vzdihnil. "Kaj pa delata tam na oni strani ? " se je vurtušal. — '' Pojdi, greva pogledat za njima!" "Ali ne bova več plesalaT" je odvrnila deklica malo žalostno, j Poe»li so bili sevoda že vsi odšli; niso se smeli dolgo muditi. Majda je tudi »la po opravkih. Ona dva bi se pa laiiko še malo veselila. Lucija je bila prepričana, da bi zadoščala druga za dfruge-— ■»"Malo me glava boli", se je izgovarjal Tomaž razmišljen in naredil nekoliko stopinj v smeri, kamor je odšla Majda. Lucija pa je šla zvesto za njim, pomilujc ga. "Naši materi pomaga zoper glavobol najpreje, če si nadrgne s kafro senci", je pravila prijateljski; "cestar pa je oni dan pravil v kovačnici ,da pomaga tudi jesi- Tomaž ni odgovoril. Luciji se je še vedno smilil. "Bog ve, če ima Franja v hlevu malo jesiha v steklenici?' se je spomnila v skrbeh, kako naj po- Saj vem, kam jo bom mahnil,.... k Balkovcu, ker tam bom dobU prijatelja- Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi za lopo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strata Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. . John Balkovec Hotel 5400 Buttler St., Pittsburgh, Pa. tvima rokama, po prtih, kakor bi>lajs? Tomažu. "Čaikaj", skočim [hodila po nevarnem kraju. Zrla ie P°Sledat> m ee ne bo J^a, obve-v tla; malo.da ni stopila na svoj Zem,.te z ™bcem> namočenim v kiobuček, pa šla je mimo njega ^J0* ^ , v . , kakor slepa. Dekle je hrtelo v koco. toda To- ^ i , , maž je ni čakal, nehvaležnez ie MoS.^r To^aS bi' da - ^ - ~ za svakinjo nekaj šaljivega, je njeno čudno obnašanje zmedlo njega SPODAJ OMENJENI BO JAKI IN ROJAKINJ £. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve. s številka mi, Jcakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej koroogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Saks, ?, Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 ni treba poslušati, kaj mu p rip o- [ Bear Dan vodu je Lucija. Glava ga ni bole-| 260638 la; zdel se je pa naenkrat same- -d " ,, mu sebi tako bolestno otožen, ka-|Be6cns May kor bi mu vsega manjkalo, da bi1 ^30062 mogel biti srečen. ' Bobič Vajo Brata. Majdo in kravarja je do-J No. 26C583 bil v koči; razvozjjavali so z me- Božič kovic D juro "Nekaj sem našel", je govoril dene vrvi in vsi trije so bili takoj No. 260581 meje se Luciji, da bi vsaj molk zadovol jno zamišljeni v to neznat- i Braun Mary samega. Obrnil se je torej k Luciji, Golu pa pomignil, naj neha gosti; razposajena radost se mu je naenkrat izpremenila v žalost. prekinil, toda klobuk je obdržal v no delo, kakor bi na svetu ničesar rokah s tako prečudno resnobo, \ ne bilo, kar bi človeku mučilo kakor da je dragocenost. glavo. "Kam je pa šla Majda?" — je' Ko je Majda opazila svoj klo-vprašala deklica, ki si je izziva je bitk v Tomaževih rokah, je posla-podpirala boke; mislila je, da se- la ponj kravarja, ker sama ni moda j s Tomažem iznova zaplešeta, gla iti k svaku. Kar je bilo pred "Ne vero", je odgovoril Tomaž hipom, tega se gotovo ni več spo-za mišljen. 'minjala. "Morebiti je šl- .a svakom", je: Za hlevom pa se je zopet ogla-ugibala Lucija. I sila Golova harmonika, vabeča na Tomaž je trdno verjel, da je'ples, dasi se ni brigal nihče več No. 260643 Burja Mary- No. 330S17 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jankovic Mihae' 330395 Kastelic John No. 44708 Majda šla za Filipom, in naenkrat i za to prečudna, blaženo vrt oglov- i Košir Frank se je zdel sam sebi tako odveč, ta-lljenje in razburjenje krvi. ' No. 329631 Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 LenaršiS Josip No. 44555 Malava^ič Andrej No. 3o0218. Meden John No. 331014 Merkun Anton No. J331355 Mikolie Josip No. 331062 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Ozbolt Eva No. 330841 Pekol John No. 44749 Pintar No. 330S43 Rak Ferko No. 330001 ifctnch ilath No. 260622 Kes m an Frank No. 44296 Rohs Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math No. 331010 Sodeč Anton No. 329694 Spaniček Boži No. 328894 Sparmblek Joe No. 330661 Starčevič Johan- No. 331070 Tehler Anna No. 32b896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Tnrk Jernej No. 329741 Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KAD AH želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd. KADAB želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd. KADAB želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca, KADAB želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAB želite objaviti društvena naznanila, rabite VSELE, "GLAS NARODA" "€H«Afl NABODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd« "GLAS NABODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NABODA" je razposlan na leto v štirih in pol milj ona (4,500,000) iztisih in je torej najboljie sredstvo za oglaševanje. * CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava prodaje posestva, ldse, lota ! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane.............................................91-00 j ali kaj enakega stane.......— _ _____$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_________$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane...........$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. NaroČilom je poslati vselej tudi denar. . NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y. 82 CORTLANDT STREET, Bojaki, vpoštevajte naša geslo, da na sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvoml£ve in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj. Bojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, na- ročflih po pošti. i i iiftnilMiirii..... "............. GLAS NAHODA 1. QKT. 1917 m Jugoslovanska (Ht KatoL Jednota ={5J UiUMfljeai leta 1898 — • lakorporiraaa Leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Prediedink MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemauffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik - GEO. L. BKOZICH. Ely, Minn. Blag« m in Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORKNTA, Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLALTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN M0VI:RN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELI\ 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. a ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio i^RANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. ' FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V« dopiai, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarna foifljat^e, naj ae poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vae prt «o£be pa na predi-ednika porotnega odbora. Va oaebna ali neuradna piama od strani Alanov se ne bodi odwlo. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". niei, v kateri je bL4 najel stano-jsvojega kota Vorošiiov v svojem sosedstvo, tudi sra ni odtranjab vanje. "Čuden človek, ta Potu-j oguljenem pa leto tu, in Piščalka« slaba Ugodnost njigovega žhlje prikima s svojo blagonamenjeno nja; — on je zacol večkrat ob- anje gin, hočem ga obisKati!" je in se jako pisma ; pa je bilo od cčeta. j"ja. .. Aii glavno je to, da mu ta j,,^ je m'inulo M . , . Litvinov prekrhne veliki pečat "epreneldjivi, sladki, težki duh demnajsto leto Nedavno i^biL z grbom in začne citati, kar na 'ne da pokoja in da se vse silneje zapustila inštitut odkoder io i^ enkrat ga wlen, prijeten iu man 111 sdueje razliva po temni noči vzela mati nazai ker «T • K i duh iznenadi. Ogleda se in vidi 1» ga vedno moč-neje spominja z načeJnieo nekoliko J^pS* «a to. česar on zapopasti ne mo-|lrina bi namreč bila e. bhm^u prKie na uusel, da Praviti v francoskem jeziku^ m zdrav« d^eexh evetlic v spal- očitnem izpitu šolske^ pokro^-mei puščati eez noe Torej vstane, telja. Kratko pred tein aktom ^ pritiplje po mraku do cvetja ter je naeeknea odločiu « ga zamene v sosedno sobo. Pa tudi deklet- l,-^ • i V ° uatca prudira /aduiljivi ..iris do^.^' ^^ njega. Neprestano « paemetuje p02abi,i uu .„ miafenje pa tu^ Inna sama ni odpustila načebiici DIM. Ruski spisal Ivan Turgenev. (Nadaljevanje.) •41 j to J Domovina — iklšc ljubeznivi Gregorij Mihajlovič, Do- rtavo, občno geslo?'' se razjari bodimo z-neme ji in mirnejši! PtrtugiiL "Kaka beda! Koga se ber učenec vidi napake svojega boste taji! J az poznam še več do- učitelja, pa jih spoštljivo zamolči, brih gesel. Glejte na primer: red Kavno te napake so njemu v ko-in svoboda — prav krasno občno riat in ga vodijo lm pravo pot. getvlo' To je bolje kut nase: po- Ako pa morate na vsak način razve! j*tvo in nered. Vili tega pa še liti svoj žolč nad snjHim zapa-vse te fraze, katerih je pytmo to- dom, saj prido ravno zdaj tod le liko glav: zaničevano občinstvo, sem viteški knez Koko! V čotrt •»uv«-re*iiteta ljudstva, pravica do ure jo zaigral za zeleno mizo to-dela: n i morda to vae občno ge- liko, kolikor si prisluh z velikim s!o ? In kar ie tiče ljubezni, ki e*; trudom stoinpetdeset rodbin. On ar da ločiti od so\itaatva... * je jako razdražen in vam bo iz- 4 Ta bvronizem!"' preseka mu vrsten tovariš!" Lit v tm »v besedo. " liomantizem n "Prosim, prosim', reče naglo truie»«tega leta sem." 'Litvinov, videč, da Potu gin vsta- "Dovolite mi, vi so motite. Pr- jtt 0d svojega mesta, ' jaz po-vi. lk je pokazal na zvezo teh ču- znam kneza Koko prav malo m bi tov, ljub« vrni in sovraštva, jc bil gotovo raje govoril ie. vami " rimski pesnik Katul, ki je živel seill vaiu prav hvidežen»f dva tisoč let pred nami. Jaz sem govori Potuerin vstajaje in priklia- t« v njem ckal, ko sem se bil ne- njaj, se> tako že ^ koliko latinskega itauci vsled ^ vaini U««cdoval. to je, govoril sAojega, ako se smem tako izra sem jaz sam, iu vi ste gotovo lah- ^ dul.ovskega rodu. Da, jaz ko ^^ H ^ ^^ ^ bnbtm svojo čudno, milo omvi- je -lwek ki ho^e vcdliQ lc (tettno, krasno domovino. Šele ne- sam govorh.i. Doklcr se t vi. davno aem jo zaputreba nn Kliva Jako veseJl £onuv_ je. da si n^oliko odpočijem po ljam ^ eJlkrat lia ^ z va)ni dvajsetletnem sedenju za držav- i*.£,!lanj| •* no mizo v državnih posluj »j ilr.. - Zapustil som domovino m tukaj .°fa",,e se ^>nt je prav dobro biti ter prijetno. ,myu"! 1^ k-e Pa skoraj pojdem zoixt nazaj, to kako ^ že slutim. Dobra je sadovna zem- j u osta l* ljn, pa vendar ne rAstcjo na njej I To *l>«*ašanje je Potugina ne-•nalmc." j kako vznemirilo. "Vam je tukaj prijetno in ve-| "Se tt'de" ostanem v Bade-m>1o, tudi meni je tukaj dobro",' 11UI «"»r pa se moreva znajti rav-pravi Litvinov. "JttZ sem prišel no tu 1>17 Webe.ru aU pa pri a*an, da se kaj naučim. Akoravno ( e ^ to pa ob- vidim takole ale prikazni, me to llJt'cni- ne moti.'' | 44Vendarle bi rad vedel vašo Pri teli besedah pokaže Ijitvi- »dreso." nov na dve mimogTedoči loreti,| ''Da. pa... jaz nisem sam." okoli katerih se je sukalo in sinu- *'Ste oženjeni?" vpraša hitro kalo nekoliko članov Jockey-klu- liitvinov. ba, in na dvorano za kvartanje, "Ne, prosim vas... kl^j bodote ki je bila ne vsa natlačena, ako-;tako neprilačno govorili,' Pri meni je neka mlada deklioa.*' ' "A!'' čmrbne Litvinov, izgovarjaj e se tr vljudnim kretaujem in pobesi oei. "Ej, ima išele «est let", reče Potugin; "aoa je sirota, hči noke iznenadL Ogleda se in vidi na oknu v kupici vode velik šopek svežih solneruo. Ijitvimov se nagne k njim, se jih dotakne ter povoha ne brez začudenja... nek daven spoiniai so zbudi v njem. pa si ne more domisliti. Pozvoni stre-žaju ter ga vpraša, odkod da je to cvetje. Strežaj odgovori, da jih je prinesla neka ženska, ki ni hottela povedati svojega imona, ampak rekla je, da bodote že po samih rožah vedeli, kdo da je ona. Litvi-novu pade zopet nekaj na misel. Vpraša strežaja, kaka je bila ženska. Strežaj odgovori, da je bila visoke rasti ter prekrasno oblečena in pred licem je imela pajčo-lan. * "Prejkone je bila neka ruska grofinja", i>rie»tavi strežaj. "Iz česa sodite vi tako.'" vpraša Litvinov. "Dala mi je dva -goldinarja". reče strežaj in se nasmehne._ Ko je Litvinov odpustil strežaja, vtal je doigo zamišljen pred oknom. Na konec jnahne z roko in jame zopet čitati očetovo pismo. Oče je izlival v njem, kakor navadno, evojo žalost in trdil, koraosti ter da bo kmalu konec sveta. "Misli si , pisal je oče med drugim, "poslednje^ koeijaža so mi pokvarili, Kalminčoiika, saj se še spominjaš nanj J ln gotovo bi bilo proč ž njim, iu. ne imel bi elovelca, da bi me kam peljal, ko bi me ne bili dobri ljudje spomnili na doi-ho-. mika v Rjazanu, ki je pravi mojster za take boJezni, in svetovali mi, naj ga pošljom tja. In zares ga je ozdravil, bolje kot bi si mogel misliti. Da mi boš verjel, pridyueau tudi duhovnikov dokument." Litvinov pregleda z radovednostjo ta dokument. V njeni je stalo to-le: "Hlaspee Nikamor je imel bolezen, proti kateri nima zdravoananstvo leka. Ta bolezen izvira od zliv ljucfi. IViča temn je Nikanor sam: ker ni izpolnii nekemu dekletu dane obljube, zato mu je ona napravila po zlih ljudeh, da je postal čisto nesposoben. Da bi se mu no bil jaz pokazal za pomočnika v tej bolezni, moralo bi ga biti konee, kot črva na zemlji. Jaiz v upanju na vse-videee oko bil sem mu rešitelj življenja. Kako da sem to izvršil, je moja skrivnost. Vašo b-iaigorod-nost pa prosim, da zapretite vašemu dekletu, naj se ne peča več s takimi sredstvi, ker zna zopet koga spraviti v to nadlogo." Litvinov se zamisli nad tem dokumentom ; zdelo se mu je, da veje po njem sapa iz samotne goščave in da ga obdaja samotni mrak zaplesnelega življenja: čudno se niu je zdelo, da mora to pismo baš v Badeuu brati. Medtem je bila ura že davno polnoči odbila. Litvinov se vleže v postelj, in ugasne svečo; toda zaspati ne more. Lnca, ki jiiv je danes videl, 'besede, ki jih je sli-šaiL so se mu vrtele m čudno spletale po vroči glavi, ki se jiui jc bila razbolela od tobačnega dima-Zdaj se čudi *tiad Gubarevom. zdaj mu pridejo aia misel ngegove v tla obrnjene oči s topim in upornim pogledom, zdaj zopet jih vidi raz-žarjene in nemirno se sukajoče; zdaj zopet zagleda Suhančikovo, sliši aijen eamoikli glas in ne voljno šepetaj e ponavlja Ea njo: "dala nui je zaušnico, dala!"; zdaj zopet stopi pred njega neskladna figrura Potuginova in deset-. dvajsetkrat mu pride v spomin ter vsaka njegova beseda; zdaj se prikaži" aak#r vcokija iz po postelji z ene strani na drugo. Zc se mu je ziačela prikradivati jeza: že vidi duhovnika, "rešitelja iz pokvare "; iu dva vrlo hitra zajca zdrčita prek pota ter Voro-šilova, ki sedeč z ogromno generalsko perjanico kakor v grmu peva kot slaveek nad njim... kar se nta mah vzdigne iz postelje in tlesknivši t rokami zavpije: "Aii ni je ona? Ne more biti'*' Da si moremo razjasniti te lit te nepravičnosti. Ona si je že v jutru mislila, kako bo vstala, govorila sveje verze in s tem obrnila občno pozornost na sebe in da bo cela Moskva govorila o nji Pa tudi res! Moskva bi bila govorila o nji. lrina je bila. visoka deklica, lepo fcraščena. nekoliko vpadi ill pits in mladih ozkih pleč. koŽL- za nfjeaia leta nenavadno blede, čiste in gladke, kakor alaba- — o-——"-". IWI uiaoa- v move besede, prosimo dragega ster, gostih, plavih las - , krasne bralca in bralko, naj se vrne z ua- .......— mi nekoliko let nazuj. VII. Okoli leta 1855 je živela v Moskvi v silno tesnili okoliščinah, malodane v revnosti mnogočisla-na rodbina knezov Oseninih. To so bili pravi, ne talarsko-gruzan-ski, ampak čistokr v ni knezi Ru-rikovici. Njihovo ime srečaš vec-ki at v naših letopisih nied prvimi moskovskimi velikimi knezi, ki so razprostirali rusko zemljo. Oni so bili gospodarji obširnih podedovanih posestev iu mnogega ime-nja. Ne enkrat so bili obdarovani za svoje v vojnah pridobljene zasluge ; sedeli so v svetovalstvu zavsem pravilne črte na njenem 'R'u se popolnoma izgubile tistega prostodušnega izraz«, ki je lasten prvi mladosti. Na njenem lepem vratu, na njenem napol malomarnem, napol brezskrbnem posmehu se je videla v njej ner vozna plemenitaškinja; v njenih lepih tenkih ustnicah in malem orlovskem nosu se je karalo nekaj samovoljnega in nekaj strastnega. nekaj zanjo iu za druge nevarnega. Žalostne, resnično žalostne so bile njene oči, črnosiv-kaste z zelenim prelivanjom, žive m gibčne, kakor pri egiptovskih boginjah, s svetlimi trepalnicami in velikimi obrvmi. Čuden izraz jc bil v teh očeh: kakorkoli so plemendtasev, eden izmed njih self,^ gledal? m je celo pisal z "vw". Ali uničili " .nekake neznane dub" , . . , . lune m »led obrekovanja njihovih neprijateljev do zadnjega, vzeli ravno je bilo že poano v noči. 4 Kdo pa vam je pravil, da sem jaz za vse to slep?" vj>aša Potugin. ''Odpustke mi, vaše qpom-'biee me spominjajo na slavna naznanita naših nesrečnih novinar-( jev o nedostatkiti angleške vojne' gospe, moje dobre znamke. Mnogo uprave za časa krimske vojne, ki lajše se snideva tukaj. Z Boso se priobeevale v 4"Times". Jaz gom!" nisem optimist, in vse človeško, celo naše iivljenje, cela ta kome- Nasadi si klobuk na razkodrano glavo in hitro odide. Še dva- lačo, lepim naslovom in brez vsakega posla. On se ni mešal v nič ter le kadil od jutra do večera; še "scMafrocka" ni sle-kel in težko je sopihal za počjo. ^j^gova zona. bole h na iu črnem a, je imeia vedno dosii posla z domačimi sitnostmi} spravljaje otroke v carske zavode, in z oskrb-Ijevanjeiu svojih petro grajskih zvez. Ona se na mogla naA^aditi na ta položaj in na oddal j en je od dvora. Ko je bil oče Litvinov a v Moskvi, se je seznanil z rodbino Osiniui; imel je priložnost skazati jim dobrorto, posodivši jian tristo rubljem*. Njegov sin, še študemt, je večkrat zahajal k njim; tudi njegovo stanovanje ni bilo daleč od Osininrih. Toda njeg* ni vleklo ttga Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. J «,&* vam povem, če morete bill oz« -ljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj j« pravzapraA vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše rnanstve ne metode in iznajdbe, Jas imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvaraan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist a večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN c.^s, Specialist Pittsburgh. 408 SIXTH AVENUE WPA. URADNE URE: ob Jtliniki^ »d 9. zj. d* 8 uečer •b 10. ia 1 v«. insupportabiles"; potem pa sc je zamislila ter šepetala skozi zobe: "Da... in treba bi bilo rešiti nas!" (Dalje prihodnjič.) Boji z Rusi. Petrograd, Rusija, 30. sept. — 29. septembra je prišlo poročilo, da je bilo rešeih 43 mornarjev z rnšik-a 4'Ohotnika", ki je zadel ob mino iu se potopil. Vsi častniki in mornarji so prostovoljno ostali na laidji, ko se je potapljala. Xa jugozapadni fronti so muši letlci \Tjrli 3(»0 fiuitov bomb na i-azlične kraje. Muromeeva letala pa so vrgla 1S00 tuntov bomb na sovrjižne čete in transporte. Naš letalec je pri vasi Ohlenorov-ki izstrelil eno sovražno letalo. — Xa isti fronti je nek dru^ naš letalec ^pravil na tla eno sovražno letalo, ki je zgorelo. Ijine in daljine. V inštitutu je veljala lrina za eno i-med najboljših učenk po razumu in sposobnostih; po značaju pa je bila nestalna, samo-ljubna m njena ^Iava je fiil^ nevarna. Ena učiteljica ji je prerokovala. da jo bodo njene strasti ugonobilo — "vos passions vous perdront" ; drmga pa ji j.^ očitala hladnost, brezdušnost in imenovala jo "tine jeune fill« sans eoeur To vam ice so imele luno 5 za štimano in občutljivo, bratje f in sestre so se bali }>i-ed njo. mati ^ ji ni nič zaupala in očetu ^e p j'* n Kri. — Na noben način ni misJila s tem im-ue n, n.iM»'/ >*ofa »aiiHf a. — Ona ve, da >te vi tijejrov priju- • n J. i m, /« ii lot ;<»ko liuein >i>ofrajfi r>rijsttJj! Mam vam s\ojo bt m »Jo in nkVsar drugega. — lil če bi bilo ^ •• n . dru}'ai«», k- b, mi \tu j>ouragalo? — Kako je imenovala oni kraj? — AJtcaxoT — I>a. No, ta kri:j !••/« bes ve kako daleč! - -V I i dab*" ni /eie/iu^Kc progfc 1 Son » da je. Najbrže kakih swrsi do medeni ur. Ni inn1 - - To \c:;.Uir ni luofroče, moj dragi Zubig. —- Zad-,i i t s ,je bilo /tnajenih v on« in kiaju jne»-ej železniških prog. — .1. / ploli M'* vrimiK iu, da bi bil kak kraj oddaljen pet ur od želez-uiik" podaje. Ne |ta, pač pa vožnje. Ofrt-mt'te. kako se imenuje bližnja postaja? Kolbeft. Te In-si b' .ii i'pregovoril int< ridant čisto rt.>Jio, vendar .so .se um ustipce sUri' ib- v pritajen uasiueli. katerega ]>a Sil beril ni o pa/.i- To o ni s.inia iuj;t iuuiia. - Sam ne vem kako to. Saj m vendar d«>|»».» |MMikov:in v zetiil.iepisju, {ni da bi tega ne vedt-1. To skoraj ni motfi - Sieer pa.... No kaj? N' kratkem uu me m vam odpotovati v 1'arii. Take? -— V Pari« ste namenjeni? I>a jto-jmh! mtendant. — Jn kaj ? i c že ravno irrt 111 v Pari/, ^c bom vstavil v onem kraju. — fsv-veda pod enim pogojem.... - Povejte mi la pogoj. t e ni ta kraj prevtč od ialjcn od žcleAiiice in če se ne bom ' elrko zamudil.... Zakaj pa hočete v Pari/. baron? » < nič poseli ega. - V trgovskih zadevali. — Sicer pa še ni, tin iH.llo.il, kdaj b -iii odjh»toval. - t"e pa slučajno /A.laj odpotujem, bom (gotovo ostal v*o /imo v Pariza. — Vr.iemite m: da vam zavidam, jrospod baivu. Zakaj mi zavidate go>pod intendant? — je vprašal baron iu •»u stačudeno pogledal. — Da. res, za v tam Vam. - Povejte mi l»o pravici, či- «te bili /" kdaj v Parizu? — Da, parkrat sem bil. toda le za malo čusa. — Me*to mi jc v •plošnem prjpcilaioina neznano. —■ Dobro mx? o in dobro zabavo, gospod baron! — je rt-kel Zu-big in vatal. — Kaj, aii naneravate že oditi? — Da, nekobko -eui nervozen in že predolgo tičim v tej kleti. < Ijivek se vj»ega navWiea. — Natakar! — Takoj, gofcpo l* - — Nate, lukaj imate /a >vojo vodeno inadejro in za svoj pletilji v i kaviar. Natakar *e jc globoko priklonil in mu hotel dati drobiž nazaj. — — Ni treba. — Obdižite za svojo malomarno postrežbo. — Hvala lepa —je otlvrnil mitakar in ->e znova prikionii — Na^ viden je. (TOMpod baron ! • t — Počakajte \eudar trenutek —-- je rekel Silbern. — Že vj»aj toliko počakane, ui |»oiačeni 'klobuk iu .suknjo. — Ce vam je dfcra-go, vaj> bom nckoli'to spre mir — Dobro, zakaj ',>a ne — je twlrmil Zubig, ki je bil v i»rcu vend, da ga jc baron prosil za spremstvo. . Ko sta dosipeia na eeslo. je pri jahal mimo častnik, ki pa ui pogledal niti na levo niti na desno. — Grof Gulf' — je za.šepetal Silbcrn. Tedaj je grof j »o gledal na tratoar. dva znanca sta ga uljndno i>ozdravila. — Grof je umAo-in mtjezdii naprej. - t - kKke j, ta G alf jwebledel in pre padel — je rekel — Seveda, to j« čisto vrjetno. — %tkaj bi biio \-rjetno T — Morda hrepitva-li nobenega interesa. Samo en večer se je pogovarjal žnjim, j>a ga; je že spoznal, kakšoa klepetnlja je. Po dolgotrajnem premišljevanju je poklical k -sebi oskrbnika, i Oskrbnik je prise! hi ga vprašal, če>ia želi. — Ali imate nekoliko časa. gospod Prane? 4 — Seveda, gos^.oil baron, jaz sem vam vedno na razpolago. — Xaj zapovedujete? — Ali veste, lcie je v a.si gostih i a ''pri zvezdi"? — Kako bi ne vedel!" — To je vendar edina gostilna v va.si. — Dobro, pojdite tj;!, in poizvejte. če se ni "tast" še vrnil. —r Nadalje tudi vprašaj t ev tega. ali t nega človeka, če ve morda kaj sumljivega. Poizkusite tudi poizv.-deti. če je odšel "tast" iz va.si naravno^ naprej in če se ni nikjer vstavil. — Ne bojte se. gospod baron. — Jaz bom že vse tako ukrenil, dr bo prav. — Na mene se lahko vseh ozirih zanesete. I NAZNANILO IN ZAHVALA. ! S tnžuini srceui naznanjamo so-! rodmkonu prijateljem in znan-jeem da nam je dne 21. sjpteuibra po šLiriti deuski iiudi bolezni 'za vedno »zaspala naša dobi-a mati j oz. žena AGATA BOMBAČ, roje:.a Jamik v Goričah v ZiJjski dolini na Koroškem. Stara je bila 31 let. Tukaj zapušča žalujočega moža in dve m dorastli hčerki ter dva brata in dve seetri. v starem kraju pa umter, dva brata in dve sestri. Srčno m' zahvaljujemo vsem onim. ki so jo spremili k večnemu počitku. Naj v miru počiva, lahka ji bodi tuja /.enilika! Žalujoči ostali: Frank Bombač, soprog. Barbara in Frančiška, hčerki. McCurtain. Okla.: Box 122. 12y-y—2 io» HARMONIKE Zatem jc sedel k svoji pisalni mizi iu je dolgo, dolgo časa ^opravljam po najnlSjita cenah, a te »o trpeftno in aanealjlva V poprav« ranealjlvo vsakdo pošlje, k« aoa Bi nad 18 let tukaj r tem poala ln aada: v trojem lastnem doma. V popravek .-■aiaiMi kranjske kakor tm drug* harmonik^ ter računam po delu ka pisa>. kazine kdo sahtev . ene — Sporočil j,- svojemu bratu grofu Gulfu. da je bil na njegovem gradu baron Zubig ui da bo naibrže cela komedija pre i ali sle i od-' JOEN WKNZBL krita. ^ St, Cleveland. OUa V pisan u je tuiii izrazil svoio bojazen, da najbrže ne bo m^>gel i dolge časa ostati na posestvu, 軚, da bi ga začeli ljudje zaničevati, če bi izvedeli, kaj .ie bil prej in kakšno ulogo zdaj igra. Pisal ie tudi. da •a jo ^pustil Karol in da jc tudi starec odšel' po njegovem sledu. Pismo je še rsio noč podal j>o posebnem slu na bližnjo želez ! n:ško postajo. Marti ni črhnil niti besedice o prizor, ki ga je imel z njenim očetom. ^ledtem se je mudil oskrbnik v gostilni "pri z vodi' Krč m ar mu je povi dal, da je bil starec dopoldne pri njem in ta je izpi! s starim Tobijein štiri steklenice vina. — Ali ,>e plačal vino? -— Ne. ni «ra plačal. — To sicer ni bila njegova navada in vsled cegn sem skoraj piepričnn, da bo ::opet prišel. — Ali veste vi mogoče, gospod oskrbnik kaj natančnejšega? — rečem ravno, da sem nataučno poučen o celi stvari, toda zdi se mi, da bo .stori knialo doma — Odšel jc Ha krarko potovanje. V. denar, vam ui treba čisto nič skrbeti. C Dalje prihodnjič.) BBBBBBB—i Dr. L 0 R E N Z. !| Jaz sem edini alovensko govo- ! | reči Specialist mofikih bolezni ▼ 9 Plttsburghu, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. po pol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, M Pena Ave. n. nadst. na nliea, J j Pittsburgh, Pa. 09 V A B 11, O K OTVORITVI "VI SLOVENSKEGA DOMA V GlIiAItD, OHIO, v soboto dne 13. oktobra 1917. Tenn potom vabimo vsa slovenska in hrvatska društva ter posamezne rojake iu rojakinje iz Gir-arda in bližnje okolice, da se pol-uostevilno vdeleže. Otvoritev* se je nekoliko zavlekla, in sieer radi po manj kanj a delavcev. Ne pozabite na soboto dne V.l. okt«ib:a. temveč ]>ri 111. S spoštovanjem Upravništvo *4Glas Naroda". CSt PJ5NN AVE, PITTSBURGH. PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler je najstarejši slovenski sdravnik, ipa-daiut v Plttsburghu, ki ima '.Kletno prakso w cdrar-ljeujo tajnih moških bole zaL Jaz adravim uspešno revmatičen, kilo. ture, Bkrofelne, bolezni pljuč, srca. telodca. Jeter, trebušne, ledie. mehurja, kotne in R)»luh vse moške bolezni, ki Jih povzroči slaba krL U4 in GUU rabim pri zdravijo aju krvnih bolezni. . Undne bk .....* - MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO, • • • IZVRŠUJE PREVODE V v DRUGE JEZIKE. m • m UNUSKO ORGANIZIRANA. .* « * POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. fSA NAROČILA POŠLJITE NA: "I 82 Cortlandt Stt* New York, N. T. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa k<>-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemlj e vidov« CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJt DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CEH SVET, CENA 13.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošlji t« na: Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt StrMt, Mew York, H. T. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. POUČNE KNJIGI: •Jusov asmilMxnglettl tolmij, Cerkvena Domači zdravnik v hrvatskem jeziku Hitri računar nemško-anjeL fes. Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, Sadje reja t pogovorih Scbimpffov nem.ško-slov. blovsr Slov.-angleikl in angL-slov. slovar Spisje ali kako se plSejo pisma Trtna ni in (Jmna iivinoraja Umni kletar Umni kmetova!— Veliki f-^JBO ■a.70 —.©i —.44» JK> $1.00 JI fl.80 —.30 f—.40 -—.50 f-JBO CL00 «2.00 Trojka Vojna na Balkana LI area. Zgodovina c. in k peipolka I 17 Življenje na ar str. dvoru ail Smrt cesarjeriča Rudolfa (Tragedija r Uererllngu) BAZGLEDNI CB: NewyorSke s cvetlicami, hama-rlstične. boilčne, novoletna ta velikoaoCns komad pa ducat po Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami« fH $L89 M t« ZEMLJEVIDI J Zakoni in ukazi za VojvvdLojo Kranjsko — 30 EABATNE IN BAZNI DRUGE KNJIGE: koral Mr.'Janko Plosko, ki je pooblaščen sprejemati naročil i no za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred let| že večkrat prepotoval države, v katerih so naai rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi rih na roko, posebno W ker ima Bodi svoje DoU m Fabloia Miklova Sala Na krivih potlb Pegam In Lambergar Pod Robom Si. VeOerait* Sodjaina demokracija J0 •—.50 «=.80 -—.50 t-JSO — —.so K^-Jl ▲vstro-Italijanska vojna Avstro-ogrski velik vezati Celi svet mali Celi svet vi-liki Evrope, vesaa Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi* New Tork, Oolorada, Illinois, Esnssa. Ohio, Pennsylvania, Wisconsin, Wyoming ta Warn Virginia in vseh drugih driav P® Združenih držav mali Zdruieuih držav veliki Združenih držav stenski na drugi strani p« celi svet s^.li — M — —J® —.10 13.00 NaroHloti .e prUaCJ denarno vrednost, bodisi v gotovini, ali Doitslb ■»■«»>«'» P «»nttj» V pH T«h «*nab 1» ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA**. ■ajvxOji novimi dnevnik v združen ui državah. t--