r" Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Volja za vse leto • • > $6.00 I Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA » List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 151. — STEV. 151. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1935. — SOBOTA, 29. JUNIJA 1935 VOLUME XLUL — LETNIK XLm. FEDERACIJA ZAHTEVA NADOMESTILO ZA NRA s sprejemom wagnerjeye predloge je bila izpolnjena največja rooseveltova zelja Dellavci bodo dobili pravico do kolektivnih pogajanj. — Delavske unije odpravljene. — Ameriška Delavska Federacija predlaga licenčni sistem za industrijo. — Green je predložil svoje načrte predsedniku Rooseveltu. — V San Francisco je bila ustanovljena "'Fair Play League". WASHINGTON, D. C., 28. junija. — William Green je danes v imenu Ameriške Delavske Fede racije predložil predsedniku Rooseveltu načrt za uvedbo licenčnega sistema za ameriško industrijo. Po mnenju Federacije bi bilo mogoče na ta način rešiti temelje bivše NRA. Po tem načrtu bi bilo vsako podjetje podrejeno licenčnemu sistemu, in vlada bi lahko odvzela licenco podjetju, ki bi ne izpolnjevalo določb bivše NRA glede zaposlitve mladoletnih, minimalnih plač in delovnega časa. William Green je rekel predsedniku, da bi bilo zelo zaželjivo, da bi bile še tekom sedanjega zasedanja sprejete tozadevne postave. Predsednik Roosevelt ni pojasnil svojega mnenja o Greenovih predlogih, izvedelo se je pa, da ne bo zahteval od sedanjega kongresa sprejema nadaljnih postav, dočim bi ne nasprotoval, če bi kak kongresnik stavil tozadevni predlogi. Greena je spremil v Belo hišo George L. Berry, nadomestujoči upravitelj NRA. SAN FRANCISCO, Cal., 28. junija. — Neka-teri tukajšnji trgovci in industrijalci so ustanovili zvezo pod imenom "Fair Play League". Obljubili so, da bodo prostovoljno izpolnjevali vse določbe bivše NRA. j.fcjli \ Znamenje lige je belo-rdeče-višnjevi trak. Upravitelj Will Merryman je izjavil, da ima liga sedaj že sedem tisoč članov in da se bo organizacija kmalu razširila po vsej deželi. WASHINGTON, D. C., 28. junija. — V četrtek zvečer je manjkal samo še podpis predsednika Roosevelta, da Wagner jeva predloga, za katero se je bil v obeh zbornicah hud boj in ki določa od-nošaje med delavci in delodajalci, postane postava. Obe zbornici ste preskočili mnogo drugih vladnih predlog ter sta skoro soglasno sprejeli predlogo. Takoj po sprejemu je bila predloga poslana v Belo hišo predsedniku Rooseveltu v podpis. Po tej postavi imajo delavci pravico do kolektivnega pogajanja, so odpravljene kompanijske u-nije in postavljen Ido posebni odbor, ki bo pora v-naval spore med delavci in delodajalci. Poglavitne točke te postave so: 1. Delavci imajo pravico organizirati se po svoji volji, imajo pravico do kolektivnih pogajanj in nepostavno postopanje z delavci je prepovedano. 2. Delodajalci nimajo pravice dajati dela pod pogoji, da delavec pripada k tej ali oni delavski organizaciji; družba se ne sme vmešavati v delavske organizacije in ne sme dajati finančne podpore nobeni delavski organizaciji. 3. Ta postava velja za vse delavce, razun za poljedelske delavce in uslužbence pri družinah. 4. Za izpolnjevanje te postave bo skrbel National Labor Relations Board (Narodni odbor za delavske zadeve), ki bo zasliševal sporne stranke, bo dognal dejstva in bo nadzoroval pogajanja. 5. Ako se kak delodajalec ali družba ne vkloni odločitvi tega odbora, tedaj bo zadeva prepuščena sodišču. Ravno tako pa imajo tudi podjetniki pravico iti k sodišču in zahtevati, da je kakšna taka odločitev razveljavljena. Predsednik skuša preprečiti stavko newy0rski odvetnik je bil umorjen Dickinson je bil najden umorjen v Detroitu. — Policija domneva, da je bil izvršen rop. Detroit, Mich., 28. junija. — Howard Carter Dickinson, odvetnik iz New York a in nečak predsednika zveznega najvišjega sodišča Charles Evans Hughesa, je bil najden umorjen v Rouge parku. Policija je mnenja, da je Dickinson, ki je bil v Detroitu po trgovskih o-pravkih, postal žrtev roparskega napada. Policijski načelnik John J. Xavarre je dognal, da je mrtvec Dickinson, ko se je po telefonu razgovarjal s Hugheso-vim sinom Charlesom. Pozneje pa sta ga tudi spoznala odvetnika Archibald Brownfield in George KrapfeL Detektivi, ki so preiskali Dickinsovo sobo v hotelu, niso našli visoke vsote denarja, da-si je bilo znano, da je imel D. C. Dickinson s seboj mnogo denarja. Še v torek je Dickinson sporočil svoji ženi v Terry-town, X. J., da ima pri sebi veliko vsoto denarja. Po mnenju policije so zločinci umorjenega Diekinsona vrgli iz avtomobila. Ustreljen je bil v glavo in prsi. Oba strela sta bila oddana zelo blizu. Obleka je bila od ognja ožgana. Policija išče neko lepo blon-dinko, ki je popoldne naglo odšla iz Book-Cadillac hotela, kjer je stanoval tudi Dickinson. Roparji so najbrže vedeli, da ima Dickinson pri sebi mnogo denarja in so ga umorili na kakem skritem kraju, nato pa so ga odpeljali in ga iz avtomobila vrgli na samoten prostor v parku. Dickinson je prišel v Detroit, da zastopa neko terjatev za izplačilo zapuščine 40 milijonov dolarjev Williama H. Yawkeja, ki si je pridobil to velikansko premoženje v Michi ganu z lesom in železno rudo. AMNESTIJA V JUGOSLAVIJI Beograd, Jugoslavija, 28. junija. — Najbrže z ozirom na izjavo dr. Mačka, da bodo Hrvatje sodili Stojadinovičevo vlado po tem, kako bo postopala s političnimi ujetniki, je vlada razglasila amnestijo za vse manjše prestopke pri zadnjih volitvah. ŠPANSKA KUPUJE AEROPLANE Madrid, Španska, 28. junija. Poveljnik španske zračne sile stotnik Jos Fernandez Checa je odpotoval v Združene države, da kupi več bombnih ae-roplanov. brata key skušata doseči rekord V zraku sta že nad 24 dni. — Do pondeljka bosta pobila prejs nji rekord. — V zraku bosta ostala, dokler zdrži motor. Meridiam, Miss., 28. junija. Nov rekord v dolgotrajnem poletu sta postavila brata Fred in Al Key, ki se nahajata v zraku ž«' 24 dni. Ob 3 popoldne sta dosegla dosedanji rekord 554 ur .'JI minut in 30 sekund. V zrak sta se dvignila 4. junija z majhnim aeroplanom in sta «d tedaj dobivala v zrak bencin in živež. Polet nadaljujeta ter upata pobiti neofici-jelni rekord Dale Jacksoua in Forest CBriena, ki sta bila v zraku 647 ur. Da j»a dosežeta tudi ta rekord, morata ostati v zraku do ponedeljka popoldne. Toda oba brata tudi s tem še nista zadovoljna. Letati hočeta tako dolgo, dokler vzdrži aeroplan. Ko sta dosegla rekord, sta se spustila tako nizko, da so mogli gledalci videti njihova zadovoljna in vesela obraza. Gledalci so pričeli metati slamnike v zrak, nato pa sta se brata zopet dvignila visoko v zrak. NENAVADEN PRIZOR V POSLANSKI ZBORNICI Washington, D. C., 28. jun. Poslanska bornica je prenehala z debato, ko je 8 mesecev stara Hilda Jean Parker hotela imeti "kosilo" na prsih svoje matere. Evert Parker je s svojo družino bos prišel peš iz Newport, Tenn., da dobi od vlade čevlje. Z ženo in tremi otroci je prišel v zbornico in sedel na galerijo. Ko je otrok pričel piti, so |K)slanci prenehali govoriti in so bili začudeni nad nenavadnim prizorom. Pet minut ni-kdo ni ničesar napravil, nato pa gre zbornični vratar Joseph Sinnot na galerijo in pravi Par-kerjevi ženi: "Ali bi hoteli podojiti otroka v sobi za ženske Parker jeva družina je vstala in odšla iz dvorane. Sinnot je maja je z glavo rekel:^ "Še nikdar nisem videl kaj takega »v vseh 40 letih, odkar sem tukaj". Parker je imel vstopnice, katere sta podpisala senatorja Long in Glass. "Peš smo prišli v Washington", je rekel Perker, "ker relief ni hotel ničesar storiti v Tennessee. Od doma smo šli, koje bila Hilda stara tri tedne. Vzelo nam je dolgo časa, pred-no smo prišli sem". eden0va misija se ni obnesla Dvomljivo je, ako se bodo pogajanja za varnostne pogodbe nadaljevala. — Vojna v Afriki je neizogibna. London, Anglija, 28. junija. "Vse j«' v božjem naročju", je rekel stotnik Anthony Kd<~i, ko se je vrnil iz Pariza v London, ko je bil vprašan, ako se bodo še nadaljavala angleško-francoska pogajanja za kolektivne varnostne pogodbe. Eden ni mogel povedati, ako se bodo še nadaljevala poga-jaja s Fmncijo in če se bo vrnil v Pariz. Eden tudi ni hotel povedati, kakšen je bil izid njegovega razgovora, z Musso-linijem glede Abesinije. () tem bo poročal na kabinetni seji. Angleško časopisje pa govori o Edennovem "porazu". Vsi ministri so uverjeni, da Mussolini ja samo še zadržuje deževje, da ne prične sovražnosti proti Abesiniji. Ostra kritika časopisov pa ni mogla doseči pri vladi, da bi javno povedala svoje stališče glede Abesinije. London, Anglija, 28. junija. Stotnik Anthony Eden se je z aeroplanom vrnil iz Pariza in en ilan prej, kot pa je nameraval. Iz tega javnost sklepa, da je bil njegov * zadnji razgovor z ministrskim predsednikom Lavalom ravno tako neuspešen kot z Mussolinijem. Nek londonski list poroča, da sta imela Eden in Laval zelo oster prepir Laval se je posebno hudoval, ker Eden Lavalu ni hotel izdati nemškega sedemletnega načrta za zgradbo bojnih ladij, kajti Hitlerjev posebni poslanik baron Joachim von Ribbentrop je ta načrt pokazal Edenu pod pogojem, da ga ne izda Franciji, dokler Francija sama ne objavi svojega načrta. Angleška vlada priznava, da ji je znan nemški načrt in je tudi povedala, zakaj ga ni smela odkriti Franciji. Francija pa zahteva natančna pojasnila o tem načrtu, ker ima do tega pravico po angleško-londonskem sporazumu z dne 3. februarja. Angleški zunanji urad je 1 ;1 obvezan do molčečnosti ter je tudi Edenu pri prihodu iz Rima v Pariz naročil, da ne sme ustreči Lavalovi zahtevi. Angleška vlada bo tudi obvesti ja predsednika Hitlerja, da francosko-ruska pogodba ni v nasprotju z locarnsko pogodbo. V tem smislu je že tudi Francija odgovorila Nemčiji in bosta to storili tudi Belgija in Italija. Ko ho Hitler prejel vsa ta obvestila, bo zopet povabljen, da se Nemčija pridruži k vzhodno-evropski ne-napadali pogodbi, pol milijona prem0garjev bo najbrž 0dg0dil0 strajk Ko je odšla milica iz cinrkovnega revirja, kjer se stikajo države Kansas, Missouri in Oklahoma, je prišlo zopet do vročega spopada med stavkujočimi rudarji in stavkokazi. Rudarji so preprečili stavko-kazom dohod v rudnik, ki je zaprt že izza 8. maja. sporazum med kitajci in japonci Nevojaška zona povečana. — Spor glede Ca-harja je bil poravnan. Boji na mančukuargski meji so prenehali. Peiping, Kitajska, 28. junija. — Japonski in kitajski zastopniki so pili šampanjec, ko so določili novo nevojaško zono v severni Kitajski. Obenem so se Kitajci -tudi uklonili japonski zahtevi, da je odpravljena narodna stranka v <"a-harju. S tem jo bil poravnan "dogodek" v (''angpeju. V začetku junija so bili namreč v Cangpeju aretiranui štirje civilni uradniki pri japonski armadi, ki so potovali po ("'abarju. Zadnji spopad na manču-kuanski meji med 700 Kitajci in japonsko obmejno stražo 150 vojakov pa bo prišel pozneje na razpravo. Boji so bili koinčani, ko so se Kitajci umaknili iz Džeho-la, ko so pričela prihajati man-čukuanska ojačenja. Slednjič pa so Kitajci tudi ugodili pismeni zahtevi, da je odstavljen general Sung Cen-juan, ki je sovražen Japoncem. Ravno tako so Kitajci obljubili, da bodo odpoklicali vse vojaštvo iz Caharja, da bodo odpravljene vse protijaponske organizacije, da 1m> odpuščenih več manjših kitajskih častnikov in da bo Kitajska formalno izrazila svoje obžalovanje. Tokio, Japonska, 28. junija. Poročila, ki prihajajo iz Hsin-kinga naznanjajo, da je bila 1. 1933 postavljena demilitarizirana zona, razširjena na 200 milj in se vleče od morja severno od Ticntsina do Kujua-na, severno od Tušihkova. Medtem si pa predsednik Roosevelt prizadeva odvrniti oziroma preprečiti stavko 500 tisoč premoga rje v. Predsednik je prepričan, da bodo premogarji še vtretje podaljšali tarifno pogodbo, ki je potekla fine 1. aprila, ter toliko časa počakali, da ho v kongresu rešena Guffeyeva predlog;;, čije svrha je regulirati premogovno industrijo. Jolm L. Lewis, predsednik United Mine Workers, ni še hotel pojasniti svojega stališča napram predsednikovemu predlogu, kajti od dno do dne je težje držati na vajotili ]h>1 milijona premogarjev, ki niso zadovoljni s plačami in delavskimi pogoji. Premogovni baroni hočejo podaljšati sedanje tarifne določbe, kajti premogarji zahtevajo vbod oče trideset urn i delovni teden in višje mezde. Ako bo Guffeyeva predloga sprejeta, bo baronom dovoljeno zvišati cene premoga, da bodo lahko povišali delavcem plače. Galena, Kansas, 28. junija. £>orif 'Neely je pozval go ver nerja, naj zopet pošlje v okraj milico, ki je predvčerajšnjim odšla, češ, da so se delavski nemiri ponovili. Ob cesti, vodeči proti rudniku, se je zbralo kakih šeststo štrajkarjev, ki so obmetovali s kamenjem stavkokaze, kateri so se hoteli podati na delo v rudnik. BOGAT BROKER IZGINIL PIOUETT BO "SLUŽIL" DVE LETI Chicago, HI., 27. junija. — Zagovornik zloglasnega roparskega morilca Johna Dill i n-gerja, l^ouis Piquett, je bil obsojen na dve leti ječe in na globo $10,000, ker je dal zavetje Dillingerjevemu tovarišu Homerju van Meter. Prošnjo za novo obravnavo je sodnik Philip L. Sullivan odklonil, South Nyack, N. Y., 28. jun. Velika skrivnost zakriva bogatega, 83 let starega broker-ja Charlesa D. Towta, ki je neznano kam izginil v torek. Policija domneva, da se nahaja v rokah odvajalcev. Išče ga cela armada detektivov in boy skavtov, toda o njem ni ni-kakega sledu. Zadnjikrat so ga nekateri videli iti proti močvirju v West Nyack, kjer je imel navado nabirati divji rhododendron. Najprej je policija domnevaola, da se je Towt po-greznil v močvirje, toda ko bi ga doletela ta nesreča, bi moral na površju ostati njegov klobuk in palica. Towt je odšel iz svoje hiše v torek, o pol desetih dopoldne. Z busom se je odpeljal do West Nvacka ter je nato šel peš po Western cesti mimo Kav Chemical Co. Za tem poslopjem se razširja močvirje v razdalji: dveh milj. Toda nikdo ga ni videl, da bi krenil s ceste in bi šel v smeri proti močvirju. "GLAfl NARODA1 NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" Frank Sakser, President OwaM and PnbllafMd by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY iA Corporation). L. Benedik, Treas. PUe* of >il W. l»th Street. If tbe corporation and ad Borough of Manhattan, of above officers: New York City. N. X. "SLAB NARODA" (Voice ef tke l'cwple) ■▼cry Day Except Snndayw and Holiday celo lat« T«Ua m Ameriko In Kanado — _ — «6.00 la pol leta ................93.00 (a Get rt lata • |1J0 Za New York sa celo lato......$7.00 Za pol leta .................. 9SJ0 Za inoaemstro n oalo lato 17-00 Za pol leta ..•..•*••» |8J0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement mi Agreement _"Qlaa Naroda" lahaja vaaki dan lavaemši nedelj ln pramlkoT._ Uoplsl brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinje blvallfige naznani, da hitre j« najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New Vertu HL X. Telephone: CHelsta S—WW PREDSEDNIK IN MLADINA Nek or je ibilo rečeno, tla mladini pripada svet. ToicLa v zadnjih letih depresije je haš mladini najtežje priti do zaslužka- Mnogo stariščev pušča svoje otroke dalje v šolali nego je potrebno, ker nimajo nobenega izgleda za zaslužek. Vsledtega so ameriške višje šole prenapolnjene, dočim skupno število šolarjev pada. z Predsednik Roosevelt se je neustrašeno lotil rešitve lega težavnega problema. Po njegovem mnenju ni dovolj dati mladini prili'ko, da se uči in se izobrazuje za poklic, par ji je pa trehanuditi tudi vir dohodkov, da se mo re sama preživljati. Soglasno s preflsedinikovim načrtom, čigar izvedba ho veljala petdeset milijonov dolarjev, se bo 150,000 mla-denieev žarelo uriti raznih obrti, jdočim jih bo 150,000 dobilo zaslužek pri "mladinskih načrtih". Nadalje bo dobivalo podporo 100,000 višješolskih dijakov in 120,000 slušateljev univerz, da bodo lahko završili svoje študije. V Združenih Hržavah obrtniki ne sprejemajo učencev, dočim je v Evropi ta sistem že ver stoletij v navadi. Vajeuei v Evropi morajo delati po tri ali štiri leta tei* za to ne 'dobe nobene plače, pač pa kvečjemu le stanovanje in hrano. Ameriški mladenič pa hoče takoj imeti "job" ter ni (i Item, ko se uči in privaja, tudi nekaj zasluži- Proti evropskemu sistemu "vajeništva" so bile pa tudi ameriške strokovne organizacije, kajti kaj lahko se zgodilo, da bi mojster najel pet ali šest vajencev, ki bi mu par let delali brezplačno. Predsednikov načrt bo brez {dvoma naletel na precejšen odpor pri strokovnih organizacijah, češ, da bo vsak vajenec, ki bo delal za nizko plačo, odjefdel kruh Linijskemu delavcu. Predsednik ima prav, ko pravi, da je treba nuj:liti mladini nn žuost zaslužka. Preprečiti je pa seveda treba, da bi mlaHenič spravil družinskega očeta bft> kruh in zaslužek. Vsled tega je treba zajaniriti možnost zaslužka obema — mladeniču in družinskemu očetu- Delavski voditelji pravijo, da bi bilo to mogoče eldi-nole pod pogojem, če bi se delovni čas primerno skrajša- To je skušala bivša NRA doseči s pomočjo kartelnili pogodb, t Uda najvišje sodišče ji je prekrižalo ^'ičune. Lepo je, ker je predsednik spravil v ospredje problem vajeništva in zaposlitev mladeničcv. Mladini pripadata svet in (bodočnosti Mladina mora sama začeti spletati svoje gnezdo, in predsednik ji bo pomagal pri tem. Pomisliti je pa treba, da je dosti želez nil i postav gospodarstva, katerim -se. ne more izogniti niti predsednik niti mladina. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in i«dt vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno mi hitro. Zato ee saupno obrnite na na* na vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši proinje sa povratna dovoljenja, potne liste, vite je in sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. $a najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila 1« eaqetavlja-m o Vam, da boste poceni »n udobno potova*%. SLOVENK PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 Wet 16th Street New Yorlc, N. V. Iz Slovenije. Preiskava o umoru v Domžalah. V zaporih s reškega sodišča na Brdu je skušal France Hribar na vsak način priti v zvezo c Pircem. Preiskovainl sodnik je oba zaslišal najprej posamič, potem pa skupil j. Pire je vztrajal pri svoji izpovedi, Hribar pa je krivdo odločno zanikal ter pri tem zatrjeval, da sta se s Penkovo vedno tako dobro razumela, da mu je celo denar posojala. V svojo razbremenitev je tudi navajal, da je sam javil orožnikom, da Penkove ni več na izpregied, kar gotovo ne bi storil, če bi bil sodeloval pri umoru. Konfrontacija obeh osumljencev je bila razburljiva. Pire je za-klical Hribarju: — France, vse je res. Nič si nisem izmislil! — Lažeš, vse si si izmislil. Pepolnoma sem nedolžen! Hribar je bil na Brdu zrlo redkobeseden in je venomer zahteval, naj pride zadeva čim prej pred ljubljansko sodišče. Sodnik je izdal orožnikom v Lukovici nalog, da so oba o-sumljenca odpeljali v Ljubljano. V ljubljanskih zaporih sta strogo ločena in je onemogočena med njima vsaka zveza. Glavni spisi z obširno orožni-ško ovadbo so že prispeli na okrožno sodišče. Zanimiva je nova verzija, da Penkova ni bila umorjena na gozdni poti v Sumberku ob potoku Rači, nego da je bila umorjena doma in potem vržena v Kačo. "Ubiti in sežgani" brat — živi. Časopisje je poročalo o strašnem zločinu v Praprotnem. Pri hiši št. 2 je v noči na 29. januar pogorel hlev. Od tega dne so pogrešali domačega sina, oziroma brata Antona. Ker se je sumilo, da je bil hlev zažgan radi visoke zavarovalnine, so orožniki v Kamniku u-vedli preiskavo. Dne 12. aprila so aretirali na podlagi suma bivšega gospodarja Franceta Prekleta in njegovo ženo Marijo ter brata Miho. Pri zasliševanju je France Preklet priznal, da je svojega brata z vilami ubil, da bi pa svoj zločin prikril, je naslednjo noč za-žgal še hlev. Franceta Prekleta so zaradi teh i z poved b izročili okrožnemu sodišču v Ljubljani. 11. junija pa so kamniški orožniki ugotovili, da se nahaja neki Anton Preklet iz Praprot nega na Črnučah št v. 10 pri Francrtu Jerku. 12. junija so ga privedli v Kamnik in ugotovili, da je to pravi brat zaprtega Franceta, torej tisti, o katerem je priznal njegov brat, da ga je ubil in sežgal. Anton Preklet se je nahajal že od 21) januarja na Črnučah in rudno je le, da ga niso mogli stakniti, saj so časopisi večkrat pisali o njem. Anton je izjavil, da se domov ni CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READBB STANE SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 816 WB8T 18tfc 8TRBK? New York City. ed zidovjem Jacob Ruppert Pivovarne so največje kleti v tej deželi. Tam dobro varjeno Ruppertovo Pivo počasi dozoreva in stopnjema razvija vso dobroto. Jacob Ruppert's Beer "MELLOW WITH AGE" liuppertovo v Zraku—weak—v tetrtek rlopoMno l'»:30, Sidney Snow — 'To H*'a.rl"* vrnil več radi družinskih razmer. Izročili so ga preiskovalnemu sodišču v Kamniku. Nenavadno razkritje je vzbudilo v Kamniku i 11 okolici veliko senzacijo. Vsi pa z zadoščenem jemljejo na znanje, daje dokazana nedolžnost Franceta. Mati in sin hkrati na mrtvaškem odru. V nedeljo, dne junija je umrla v Praprečah, župnija Št. Rupert na Dolenjskem, SIMet-na užitkarica Marija Strmole. Ležala je šestnajst mesecev zadeta od kapi na bolniški postelji Isti dan pa je umrl tudi njen sin Franc Strmole, 6o let star, oženjen posestnik, pri katerem je bila mati na užitku. Bolehal je že dalj časa, a ne toliko, da bi se bilo bati tako nagle smrti, saj je bil pred par dnevi še na sejmu na Veseli gori. Ležala sta oba drug poleg drugega na mrtvaškem odru in sta bila tudi skupaj pokopana na pokopališču v St. Ru-pertu. Nečloveška žena. Pred dnevi se je vrnil domov na smrt bolni 53-letni posestnik Lesjak Mihael iz Vare-je, ki je iskal leka za svojo bolezen v več bolnišnicah, nazadnje tudi v ljubljanski, kjer so ga odpustili kot neozdravljivega. Mož, ki ima raka, bi potreboval skrbno bolniško nego, toda žena ga sovraži. Zato ga je že večkrat pretepla in celo hodila po njem. Sosedje so že nekajkrat slišali klice na pomoč, vendar se nihče ni lipa 1 v hišo, ker so se vsi bali žene. Nekoč je neusmiljena žena napadla nesrečnega moža s srpom in se je mož z zadnjim naporom privlekel po vseh štirih k sosedu Koledniku Andreju, ki ga je sprejel v svoje varstvo. Za to zločinsko početje so izvedeli tudi orožniki, ki so sirovo ženo stavili na odgovor, pa jim je na kratko odgovorila, da samo vrača možu, kar ji je on nekoč posodil, ko je bil še zdrav. Na smrt bolnega Lesjaka so orožniki izročili v oskrbo njegovi sestri, ženo pa so ovadili sodišču. ČLOVEKOLJUB PRED VOJNIM SODIŠČEM Leta 1861 je v Neaplju izšla spomenica, v kateri je bilo prvič poudarjeno, da je treba ranjence, ki so bili ranjeni v boju, smatrati za nevtralce ter jim dati enako pomoč in varstvo, kakor ranjencem svojih čet. To spomenico je napisal italijanski vojaški zdravnik Ferdinande Palasciano. Palasciano je bil vojaški kirurg v burbonski armadi v Neaplju. V tisi h časih pa so za vojaško saniteto še zelo malo skrbeli. Žalostne skušnje, katere si je Palasciano nabral na bojiščih, so ga nagnile, da je spisal to spomenico, v kateri je priporočal, naj bi se boji vendarle vršili na bolj človekoljuben način. Palasciano pa ni ostal samo pri načelu, ampak je hotel svojo misel tudi v dejanju uveljaviti. Zaradi tega bi bil skoraj ustreljen. Leta 1H4S so se Sicilijanci uprli Burbonom. Italijanski gneral Filangeri, ki je poveljeval burbonkim četam in je oblegal Mesino, je izdal strogo povelje, da vojaki ne smejo prizanesti nobenemu ranjenemu pomiku, ampak morajo kratkomalo vse poklali. Temu izrečuemu povelju svojega generala se je v svojem človeko- ljubju uprl Palasciano, kateri je rtanjence sovražne stranke prav tako skrbno obvezoval, kakor ranjence svoje armade. Zaradi tega postopanja ga je poveljujoči general Filangeri ostro prijel. Palasciano pa je divjajočemn generalu mirno in kratko odgovoril, da ranjencev, [m najsi tudi pripadajo sovražni armadi, nima več za sovražnike. Zaradi tega ga je dal general zapreti. Celo leto je presedel v ječi v Reggio di Calabria. Vojno sodišče ga je nato zaradi nepokorščine pred sovražnikom obsodilo na smrt. Le po posredovanju neapeljskega kralja Ferdinanda II. se smrtna kazen ni izvršila. Vendar je moral Palasciano deset let trpeti preganjanje od strani svojih nasprotnikov. Italijanski Rdeči križ se hvali, da je bil Italijan prvi, ki je javno poudaril tista načela, katera je pozneje sprejela ženevska konvencija. V resnici pa je stvar ta, da je zveza mednarodnih pomožnih društev iz leta 1864 imela že dolgo predzgodovino. Organizirano pomoč v vojni poznamo še izza časov, ki so več ko eno tisočletje po nami. To je tola-žilni dokaz, da je človeštvo vedno želelo rane, katere je zadajala vojna, tudi celiti. Da pa so posamezniki bili zverine v človeški podobi, t«» pa ni samo žalostna lastnost starih časov, ampak smo to prav tako doživljali v prosvitljeni dobi 20. stoletja ob času svetovne vojne. Proti takim krvoločnim značajem pa nobena ženesvka konvencija ne pomaga. \ KO OD- ZOPET POVODNJI NA ZAPADU Des Moines, Iowa, 27. junija. — Osrednji zapad, ki je lansko leto trpel vsled velike suše, letošnjo pomlad pil vsled jM-ščenih viharjev, so zopet obiskale povodnji, katere so jh>-vzročiii veliki naliv;. Tri osebe so utonile in škoda je o-gromna. Prebivalci v Marhsalltown, Iowa, ob reki Iowa in v Tracv, Iowa, ob reki Des Moines so pred povodni jo zbežali iz svojih hiš. Voda je odnesla mostove, iapodjedla temelje hiš in zalila več sto akrov polja. Več okrajev v državi Missouri je pod vodo NAROČITE SR NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. "GLAS NARODA" posil jamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to laiMco stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo tista ne pošiljamo. |T'f:,:iM«ra::!!& MgaittiHiW' mmu w I DENARNE POSILJATVE j Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneilji- j vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.76____________________Din. 100 f 5.25 __________________ Din. 200 $ 7.34» ____________________ Din. 300 $11.75 ____________________ Din. 600 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 ................... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ $.35 .......... Lir 100 $18w25 __________________ Ur 200 $44.40......................lir 600 $88.20 .......... Lir 1000 $170.— .......... Ur 2000 $203.— .............. Ur 3000 KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI BOLI Ko lspUAUo večjih sne^rar kot sgorij navedeno, bodisi v dinarju nil Unfa dovoljujemo ie boljo pogoje. UTLAfilU f AMniSUH 9QUMII In IspinMIe $ I — nmte padati $10.— $15.— « " •••••••••• ^ e • • • mami $1§*89 « • • • ee« JJ81*— ^41*25 ■■ • • • • ^ll^M Prejemnik dobi ▼ starem kraja lsplaCUo ▼ dolarjih. Nojna nakftatt* MH»mJ«PP »e Cafcfr LaOar «n »riftpfriffs $1^-. SLOVENIC PUBLISHING COMPSN Y, 14Glas Naroda" ti$ MBW YORK, N. I. DAB GOVORA POVE... Rojak je sedel pri mizi. Tako mirno more le skesan človek sedeti. Roke so se mu narahlo tresle. Rad bi govoril... Oli, kako rad bi govoril. Pa ni mogel in ni mogel. Park rat je odprl usta, oslinil ustnice in hotel povedati, kar mu je bilo na srcu, pa nič in nič. V grlu ga je Rušilo, preko ustnic pa ni mogel spraviti niti polslišnega vzdiha. Strašno mu je bilo pri duši. Najraje bi vstal in odšel magari na konec sveta, samo da bi lahko zatulil, pa ni mo-kel in ni smel. V glavi mu je šumelo, j>o nogah in po hrbtu so mu goma-zeli mravljinci, lasje so mu stopali kvišku (če ni bil plešast, seveda), v prsih ga je tiščalo. Vedel je, da mora iz njega bruhniti beseda; ena, dve besedi, tisoč, milijon besed, da mora izbruhniti iz njega t. elementarno silo, da se bo blok stresel, toda nič in nič. — ni mogel in ni mogel. Odkod ta nenadna oneme-lost? Saj je zjutraj, ko je šel zdoma še povsem lahko in gladko govoril. Lepo se je zjutraj poslovil od svoje ženn, poljubil jo ji' prvič po desetih letih, kajti prvič po desetih letih ni imela pripravljenega drobiža in mu je dala desetak za carfare. Prav dobro se spominja, ka-ko jo je poljubil rekoč: — Z Bogom, draga moja! ' Par minut kasneje je na komarju z razločnim glasom kupil cigarete. Ker je bilo pa še malo prezgodaj za šop in ker v šopn sploh ni bilo dela, je obiskal prijatelja, ki je bil bas s kuho zaposlen. Tedaj je še lahko govoril. In kako je govoril. Krog poldne že malo preveč naglas. In ko sta šla popoldne s prijateljem malo na izprehod, sta oba tako naglas govorila, da so se ljudje za njima ozirali. Zvečer jili je bilo pa že deset in so govorili, da se je hiša tresla. Peli so, šalili so se, navduševali so se za prepovedano pijačo in za izgubljeno mladost. Ves božji dan, ves fantovski večer ni niti za trenutek izgubil daru svojega mogočnega govora. Pa ne, da bi samo govoril. Celo drl se je na vse pre-tege. Sedaj pa kar iznenada — nič in nič. Ni mu šla in mu ni šla beseda preko ustnic. esede in pričakoval napada. Gospod Geli*?» je povzdignil glas: — Kaj si hotel storiti? Tomo ni odgovoril. Oče je ponovil vprašanje. — Potovati sem hotel, je rekel Tomo. — Potovati si hotel, je ponovil oče. Ustavil se je pred sinom: — Toda, ubogi idiot, brez vzroka in motiva se vendar ne VOŽNJA V SVET j potuje! Ali se potuje brez j smotra? V tvojih letih... i Ni končal svoje mi'sli, kajti j tla so bila ponekod spolzka. I Vendar je nadaljeval: — Zadosti mi je tvojega ponašanja. Nisi več otrok in nič ne more opravičiti tvojega dejanja. Izposodil si si pri Por-terouexovih, to vem dobro. — Denar jiui je treba vrniti. Lep j mora ličen uspeli! In potem, s šestnajstimi leti se obnašaš kakor 'kretin. Kani si se nameraval pel juti? To vprašanje je zaman. Mogoče v orijentf OČe je nehal govoriti in se zasniehljivo nasmejal. V prejšnjih letih, preden se je naselil v tej vasici, je potoval po svetu. »Slučaj mu je naklonil \sakovrfstne radosti zelo nemirnega popotnega življenja, nakar se je priučil svojemu sedanjemu življenskemu načinu. Prav nič ni obžaloval in majhna luč njegovega notranjega življenja je že ugasnila. Ozrl se je naokoli. Ta brezpomembna, enakomerna in dobro urejena pokrajina je odsevala v njem v proporc i j ah njegove jedilnice. — Poslušaj idot! Potovanje j e sama gnusoba, gnusoba pred drugimi in pred samim seboj ter zagreni življenje. — Prepotoval sem ves svet. Videl sem vse, kar more videti človek. Zapletel sem se v stvari, ki te ne brigajo in kaj mi je ostalo od vsega tega?... Par grenkih spominov, ki 1i jih ne morem zaupati... Govorim tako, da te obvarujem in ti prihranim slaba izkustva! Potovanje v tvoji starosti pomeni, da postane človek žrtev slabih žensk, kakor sem bil jaz. Po kratkem odmoru je nadaljeval : — Ako pomislim na izgubljeni čas onkraj morja, kjer je bilo včasi zelo lepo, mislim, da se mi bo razletela glava. Gospod Gelina, z rokama v telovnikovili žepih, je govoril le še za'se. Slikal je s točno me-spretnostjo bare v Šajighaju. V spominu majhnega vznemirjenega gospoda so se pojavljale postave tujih mož in žensk. Gospod Gelina je govoril o morju brez spoštovanja in o ladjah zelo familiarno. Počasi ga je prevzela njegova lastna preteklost ter je čutil, da ga je čar minulosti fizično spremenil. Tomo je celo uro motril ■svojega očeta, kakor se motri dragocena podoba. j Pod noč sta se oba vrnila domov. Pri večerji je oče molčal, sin pa je zrl v dno krožni -ka, (kjer je bil naslikan eno-| uožeu rumen petelin. Ko je drugo jutro gospa Geline prinesla svojemu sinu zajtrk, je bila njegova postelja prazna. j Sporočila je to svojemu možu, ki je skočil iz postelje v isami srajčki k svoji pisalni mizi. Predal je bil vlomljen. Tomo je v največji tišini posegel v očetovo listnico. Gospod Gelina v svoji potrtosti ni mogel najti besede, da bi potolažil ž njo svojo ženo, kajti topot mu je nekaj strašnega iu otožnega govorilo, da je njegov sin odšel za vedno... ?ili pa vsaj za nedogled en čas. USODNI STREI V DOBOJU V Do boju v Bosni je prišlo te dni do usodnega prelitja krvi. Na vrt občinskega svetnika Iiamida Vrdoljaka je prišel davčni rubitelj Emil Šau-lič, ki se je z Vrdoljakom naenkrat spri, nato pa potegnil revolver in oddal nanj tri strele, ki so ga vsi trije zadeli v prsa, tako da je Vrdoljak obležal nezavesten. Saulič je nato odšel domov ter se je z istim revolverjem ustrelil. Vrdoljak je bil pripeljan v bolnišnico, toda njegovo stanje je zelo nevar no. Saulič bi se moral te dni poročiti z nekim dekletom, toda do ženitve ni prišlo. Saulič je pustil pismo, v katerem dol-ži Vrdoljaka, da je intrigiral med njim in njegovo nevesto in je zato tudi Vrdoljaka u-strelil. SORODNIŠKA ZMEDA V Lipniku na Cchoslova-škem so nedavno obhajali dvojno svatbo, ki daj«' povod za najrazličnejše opazke. Neka štiridesetletna vdova prikupne zunanjosti se je obrnila na posredovalnico za sklepanje zakoncev s prošnjo, naj poiščejo ženina za njeno 21 letno hčer. Posredovalec ji je kmalu pripeljal 24-letnega snubca, sina imovitega kmeta iz bližnje občine. Nekaj dni po tem obisku se je pred vdovino hišo ustavil avtomobil. Izstopila sta dva j moška: snubec, ki ga je priporočil posredovalec, in njegov | oče, zal mož pet in štiridesetih , let. Mož je tudi vdovec. Šli so ' v hišo in so se jeli meniti o že-; nitvi. Pri tem se je zgodila ta-le reč: 24-letnemu snubaču je bila zrela vdova tako všeč, da ni mogel odmakniti oči od nje in jo je prosil za roko. Istočasno pa. je razodel ljubezen 21-let-nemu dekletu ženinov 45-letni oče in je bila tudi njegova prošnja uslišana. Dogovorili so se zaradi svatbe in kmalu nato sta stopila oba para pred ol-j tar. Dvojni zakon je ustvaril kaj čuden sorodniški položaj: hči zrele vdove, kateri je mati iskala ženina, je postala mačeha lastne matere, oče pa zet svojega sina. Kakšne komplikacije bodo šele nastale, ko se j bodo v obeli zakonih rodili o-I troci — to je snov, ki daje Upniškim ljudem mnogo pobude za razmišljanje in dovolj priložnosti za zbadanje in šale. VEST PRI ŽIVALIH NAJHITREJŠE POT NIŠKO LETALO ■ t. , ~ 7'":'< ' ■ - ■■■■■■■ " - V- . • ■ , . ' :• ■• ■■■ ' v " ,■: ' 'A 4 "t " - 5 ■■ .. • -v.:-*. 4S&&.X .'nxf'.^y M^m *fftl Ilštl! • • % *> -,' '. ." v- - ♦ - * r' - v V - N* sliki Vidite najhitrejše potniško letalo "Sikorski S-43",ki bo vršilo službo med San Francisco v Californiji in Havajskim otočjem. V ugodnih okoliščinah zamore leteti z na- - glita!a odprta, in se je hotela vrniti. Neža ni mogla ugovarjati; da ne bi vzbudila v njej kakega suma, se je morala z njo obrniti nazaj in uiti za njo, vendar pa jo je skušala zadržati, kadarkoli je videla, da jo je pri-povest o vseh onih ponesrečenih ženitvah dobro razgrela. Delala se je, 'kakor da jo zelo pazno posluša, in je rekla zdaj pa zdaj, da bi pokazala, kako pozorno sledi, ali da bi njeno čebljanje napeljala zopet v pravi tir: "Seveda, zdaj razumem; imenitno, stvar je docela jasna. Iu potem? In on? In viV: Toda medtem je sama s seboj imela drugačen pogovor. — Ali so zdaj že odšli? Ali so šc notri? Kako trapasti smo vsi trije, da nismo določili znamenja, s katerim bi me opozorili, če se stvar posreči! To je bilo res velika neumnost! Toda kar je, to je; zdaj mi ne preostane nič drugega, kakor da jo čim dalje zadržujem tu; v najslabšem slučaju bo to nekaj izgubljenega časa. Tako sta z malimi šetnjami in prestanki prišli že precej blizu don Abbondijeve hiše, ki je pa radi onega ogla še nista videli, in Perpe-tua, ki je dospela haš do važne točke svoje po- "Kaj je še drugega.'" je vprašal Renzo. — Lucija je vsa zine«lena trepetala in molčala. "Vrag je v hiši," je povzel Menico težko so-peč. "Jaz sem jih videl, hoteli so me ubiti. Kakor je povedal oče Cristotoro; in tudi vi, Renzo, je rekel, brž pridite. In videl sem jih tudi sam. Še sreča, da sem vas našel tukaj vse! Povem vam pozneje, ko bomo zunaj?" Renzo, ki je bil med vsemi še najmanj razburjen, je pomislil, da je treba iti takoj, bodi sem, bodi tja, še preden .^e uatečejo ljudje, in da je najbolj varno storiti to, kar Menico svetuje ali bolje ukazuje z močjo prestrašenega človeka. Pozneje po cesti,'ko ne bo več nevarnosti, bo mogoče zahtevali od dečka natančnejšega pojasnila. "Stopaj pred nami," mu je rekel. "Pojdimo za njim," je rekel ženskama. Obrnili so se nazaj, napotili se naglo proti cerikvi, premerili trg, kjer na srečo še ni bilo žive duše, zavili po ozki poti med cerkvijo in don Abbondijevo hišo, iz^nili nato skozi prvo luknjo v meji in hiteli dalje preko njiv. Niso bili morda petdeset korakov daleč, ko se je množica začela natekati na trgu in je vsak 11 i f» naraščala. Ljudje so gledali drug drugega: vsakdo je imel zapisano vprašanje na obrazu, nih j 4. i- - t - , vsa razburjena. "Ah, tu sta!" je rekel, muko-Predavatelj je končno sku- -w v u , uv\ ■ ,„ , . šal ovreči zmotno mnenje, da h^/scoc besede. "Kako je bilo? Zakaj zvoni? __ j- - v. • -i .. Zdi sp mi. da sftin slišaln. " so divje živali, ki se hranijo z mesom, nekakšna zmota narave. • Ce bi bile na svetu sanpe rasti inojedne živali, bi zemlja že davno izgubila svoj rastlinski plašč, in to bi pomenilo propast vsega živega. V nara vi ni odvisnih stvari. Zdi se mi, da sem slišala... "Domov, domov!" je rekel Renzo, "preden pridejo ljudje." Napotili so se proti domu; tu priteče Menico, jih ispozna, jih ustaivi in reče še ves trepetajoč, z napol pridušenim glasom: "Kam greste? Nazaj, nazaj! Toda — v samostani" "Ali si ti oni, ki...?" je začela Neža. j Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih ip tujih pisateljev. Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. f Knjigarna "Glas Naroda" "OLAS KAEODA" NEW YORK, SATURDAY, JUKE 29, 1985 > *H3 LARGEST SLOVENS DAILY in U. Mož v ognjeni peči =«=«rRoman iz življenja=««=2? Za "Glas Naroda" priredil: I. H. 43 — Samo peljite se domov, — pravi Kaden. — Osedlal bom Troilosa in bom prej na cilju kot ona dva. Sicer pa še ne verjamem, da dta se konja splašila. — Saj sem vendar videla, — pravi Dija — kako sta se konja naenkrait zvpela in nato zdirjala kot neumna. — Mogoče, toda Manoela jih je že najbrže vkrotila. Zelo spretno zna ravnati s konji. Oprostite, mudi se ma. — Naroči tudi takoj naš voz, — zakliče za njim Zaler. Raventos in baron Rolirlacli že sedita v sedlih. Naglo »dirjata, zavijeta proti Ravcntosovi facendi ter pustila za seboj leteti prah in kamenje, dokler ne zakliče Rolirlacli: — Sakrabolt, Raventos, saj sva vendar na napačni sledi. To je sled voza od zjutraj. Konjska kopita je slišati, proti Westfaliji. — Nazaj! — rohni Raventos ter obrne konja. Po široki, zelo dobro vzdrževani cesti med farmami drvijo konji z Manoelinim vozom. Manoela je vprla svoje noge v prednjo desko voza ter drži napete vajeiti. Lice ji je rdeče, toda poteze njenega obraza so mirne. — Ali se bojite? — ga vpraša. — Prav nič, — pravi Pavel. — Saj vendar sedite poleg mene kot moj angel varuli. — Lepo povedano. Saj pri tem tudi ni nikake nevarnosti. Svoje divje mačke bom pustila, da se zletijo z vozom, dokler se ne utrudijo. Tedaj pa sva že pri vas in do tam bosta zdržala. Seveda, če se nama sname kako kolo, potem sva izgubljena. Manoela se lahno in prijazio nasmeje. To dekle, si pravi Pavel, ima svoje čare. Včasih mrtvaški metulj, včasih vesel in razposajjen hrošč. Včasih skoro mrtva, včasah skrajno živa. In kako drži vajeti v svojih majhnih rokah! Kot bi imela mišice iz jekla in živce iz železa! Kar ji manjka — že vem, kaj ji manjka — it oda pri tem ji ne morem pomagati... In to skoro z obžalovanjem razmišlja. Z vozom je bila pot kmalu premer jena. Konjička sta bila pokrita s peno. Toda se ne upehata. Pri mejniku se cesta obrne v dolgem ovinku. Videti je bilo reko z molčečimi mlini, peljeta se čez kamen iti most in morata zapustiti glavno cesto. — Pazite, — zakliče Manoela. Glasen krik pride skozi njene ugtnice, obrne pesti na znotraj ter še bolj napne vajeti. N a mestu pričneta konja počasneje ttoči. — Dobro sta naučena, kaj ne? — vpraša Manoela. — Vse priznanje. Tudi najinih zasledovalcev še ne vidim. — Rolirlacli je namenoma, zdirjal v napačno smer. Zato sva tako daleč pred njima. — Pa vendar liosta takoj tukaj. V delavski naselbini je vladalo nedeljsko razpoloženje. Samo v topilnicah ni počivalo delo, peči so morale goreti. Nadinžinir Mugli, ki je imel danes službo, je videl prihajati voz. Pavel mu na kratko vse pojasni. Mugli se molče prikloni; raizumel je vse. Oba izstopita, hlapcu pa naroči, da naj konja odrgne in pokrije. Dvajset minut pozneje pridirja Raventos in Rolirlacli. Raventos, ki je ves rdeč v obraz, nahruli hlapca, ki samo zamrmra nekaj besed in pokaže s prstom na skladišča, kjer je bila nakopičena ruda. Raventos zop^t preklinja. i p M^p — Kaj sedaj? — vpraša Rolirlacli. — Razsedlati in iskati. Sam se moram prepričati. Iz črnega tepca ni mogoče ničesar spraviti. Nekaj delavcev je pri volji držati konja. Raventos gre okorno naprej, pijača je težila njegove ude, neprestano preklinja. — Nesreča se ni mogla zgoditi, — pravi. — Pa naj me vzame vrag — ta stvar ni posebno huda. — Zakaj ne? — Ker mi je tako, baron! Raventos dvigne nogo, da bi prekoračil ozko železniško progo. Tedaj pa mu pride Mugli nasproti, ki je poznal Rohr-lacha. Rohrlacli mu ponudi roko. — Isčeva vašega doktorja in našo milostljivo, gospod Mugli. Kje pa sta? — Pri novi peči, Ali vaju smem peljati? — Ne! — zakriči Raventos. — Tako nismo slavili. Vaš doktor mi ni prav nič mar. Moja hči naj pride k meni: Rohrlacli z roko prime za rob klobuka, kot bi hotel sa-lutirati. — Oprostite, — pravi. — Tukaj moram tudi jaz govoriti. Spoštujem običaje svoje domovine. Tukaj smo na tuji zemlji in gospica Maneola je pod zaščito dr. Zalerja. Nimamo pravice je zahtevati. Pravilnejše se mi zdi, da jo poiščemo. Raventos škriplje z zobmi. Toda Rolirlachov vpliv je bil očiten. « — Dobro! — pravi. — Naprej! Pred njimi se dvigajo velikanski plavži in ropot dela darja skozi tišino praznika. Mugli je hitel naprej in je obvestil Manoelo. Z jasnim obrazom stopi ob strani Pavla proti očetu. — Poglej, oče, pravi, — ali sta jahala za nama? Ali sta se bala. No, da popolnoma brez nevarnosti vožnja ni bila. Na ovinku, veš, ko se cesta prvič zavije, kjer še ni obzidana, bi ee mogla zvrniti v globočino. Toda dr. Zaler ima moč v svojih rofeah. S svojimi dekliškimi rokami ne bi mogla več držati. Zahvali se mu, ker je rešil tvojo hčer. Ni bilo drugače, Raventos mora stegniti roko. Pavel jo trdo stisne in si pri tem misli: — Punčka zna .tudi lagati in ni vee snežno beli angel. — Saj sem vedno trdil, — pravi Raventos, — da tvoji poniji niso nič vredni. Torej se enkrat najlepša hvala, gospod doktor.-Sodaj pa gremo takoj dntnov, Manoela! Tedaj pri jaha tudi Juan'Kaden z veliko zamudo, kajti njegov konj si je zadri kamcm v kopito in je šepal. p— Dober dan! — pravi Kaden. — Ali je vse v redu? ČEMU SE PR0HVI ANGLIJA ZASEDBI ABESDftJE "New York Times" poročajo iz Kaira zanimivo vest, ki 'se prav dobro sklada z odločnim stališčem, ki ga je zavzela VeUka Britanija proti Italiji in njeni nameri, da zasede Abesinijo. Abesinska, su-dansfea in egiptska vlada so se v pospešenih pogajanjih dogovorile glede zgraditve ogromnega jeza, ob Tanaškem jezeru. Izvedbo tega dela dobi neka ameriška družba, abesin&ka vlada je takoj po podpisu baje dobila veliko vsoto od egipt -ske vlade, iki bo plačevala tudi ameriško družbo, čeprav je ta konvencijo prejela uradno od abesinskega cesarja. K temu poročilu je vredno povedati še nekaj besed. Tanaško jezero leži na abe-sinskem severozapadu v višini 2000 m sredi vulkanskih hribov in rodovitnih visokih ravnic. Njegova največja dolžina je okrog 75 km, širina 70 km, površina 3600 kvadratnih kilometrov, a njegovo območje in območje njegovih pritokov obsega (kakšnih 15,000 kvadratnih kilometrov. Poleg manjših potokov pritekajo tudi vanj tri večje reke, Reb, Gumara in Mali Aba j, ki ga istovetijo z jezerskim odtokom ■ Abajern ali Modrim Nilom, j Ta se pri Kartumu z Belim Nilom združi v pravi Nil. Če sedaj pomislimo, kakšen pomen ima Nil za življenje vsega severovzhodnega dela Afrike ter da je mogoče z zajezivtvi-jo Modrega lila ob Tanaškem jezeru regulirati vodno gospodarstvo veli'kega dela angleškega Sudana in celo Egipta, bomo takoj razumeli, zakaj se je sudanski i/n egiptski (to se pravi velikobritanski) vladi tako mudilo, da sta spravili zgoraj omenjeno pogodbo z abesms>ko vlado pod streho. In abesin-ski vladi, ki išče močnih zaščitnikov v svojem sporu z Italijo, se ni sedaj nič manj mudilo, da ustreže njiju želji. Pred nekoliko leti je dala Abesinija koncesije ob Tanaškem jezeru baje neki ameriški računati s tem, da bo delo, ki ga započnejo Angleži, po že dolgo pripravljenih načrtih ob jezeru, bržkone nekaj škodo- 11 j' .1 vali rodovitnim ozemljem v njegovi okolici, toda po drugi strani je treba pomisliti, da ->e bo zajezena sila votle dala iz- družbi, a kakor je videti, je v tem trenutku smatrala za pa metnejše, da si pridobi naklo-* njenost in podporo bližnjih sosedov, če je pa tista ameriška družba istovetna z družbo, ki ■ koristiti ludi za proizvajanje bo po zadnjem poročilu gradi- ; električne energije, a obenem la jez, tedaj so Američani itak j poročajo tudi o namerah neke udeleženi pri stvari in A besi-' britske družbe^ da bi zgradila m j a sme računati tudi na nji-; velikem asuainskeni jezu hcvo i>omoč. | naivečj° tovarno iza pridobi- I vanje umetnega dušika na sve-Največjo korist od vsega bo tu. Ob Tanaškem jezeru bi bi-imela ona sama. Sicer je treba' le možnosti iste! KRASOTE ANGLEŠKE KRONE Ob 25-obletnici kraljevega jubileja na Angleškem je vsekakor potrebno omeniti tudi angleško kraljevsko krono, s katero je bil kronan angleški kralj. Stari angleški kralji so imeli bogato kraljevsko krono in na nji dragulje, ki so nekateri bili še iz 9. stoletja. Pod Olive-rom Croniwellom se je -ta. krona leta 1649 izgubila. Ko je bila na Angleškem leta 1662 zopet uvedena monarhija, je kralj Karel II. naročil novo kraljevsko krono, s katero še sedaj kronajo angleške kralje. Nekaj izmed draguljev stare krone so pozneje našli in so jih potem vdelali v novo krono. To angleško krono že od nekdaj imenujejo krono sv. Edvarda. Ker je precej težka — saj tehta 3 kg — jo kralju takoj po kronanju snamejo z glave in mu potem položijo na glavo drugo, lažjo krono, tako zvano državno krono. To državno krono je dala narediti kraljica Viktorija leta 1838. Vsakokrat so jo za novega vladarja sproti predelali in vanjo nanovo vdelali drage kamne. Ta krona je čudovito lepa in najbrž najdragocenejša krona na svetu. V njej je vdelanih 2783 demantov, 277 biserov, 17 safirjev, 11 smarag- Advertise in 'Glas Naroda" dov in 5 rubinov. Spredaj je vdelan velik rubin, ki ga je daroval Dom Pedro Kruti. Ta kamen je nosil na svoji čeladi angl. kralj v bitki pri Agin-courtu (leta 1415). Samo ta kamen je vreden 100,000 angl. funtov. V spodnjem delu ima krona vdelano "zvezdo iz Afrike", deinant 309 karatov. To je drugi največji brušeni de-mant na svetu. zadnji strani je vdelan velik Stuartski sa-fir. Drug safir je vdelan sredi križa, ki moli iz krone. Ta safir je včasih krasil prstan u-stanovitelja westminsterske o-patnje Edvarda Spoznavalca, ki je umrl leta 1066. Ob straneh vise s krone bieserni uhani kraljice Elizabete. To krono nosi kralj vsako leto, kadar o-tvarja parlament. Leta 1911 se je kralj Jurij V. odločil, da kot vladar obišče Indijo ter se da tam z vsem sijajem kronati. Izkazalo pa se je, da po stari angleški nava li niti kraljevska, niti državna krona ne sme zapustiti angleške dežele Zato so dali kovati novo krono. Ta prekrasen diadem je veljal 70,000 funtov in ima vdelanih 6170 demantov. Ta krona je znana pod imenom indijska cesarska krona. Ob kronanju si je kraljica Marija dala narediti elegantno in vso z demanti posuto krono, katero je dala okrasiti s kamni iz kraljeve žasebne zbirke. Na čelu krone je vdelan sloveči de- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU US WHT IStfc STRUT RIV TOKI, IV. X PSlm HAM ZA CZNS VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJS mant "Koliinor", ki je 106 karatov težak, ter je najstarejši deinant v zgodovini. Ta sloveči kamen, ki je nekoč krasil turban velikega Mogula, je pozneje zaplenila indijska armada ter ga ]x»kloniIa kraljici Viktoriji. Po indijski legendi bo Indijo vladal tisti, ki bo njegova žena nosila ta kamen. Zgornji del krone se da vzeti narazen. Spodnji diadem potem kraljica nosi pri otvoritvi parlamenta in pri velikih dvornih slavnostih. Državno in kraljevsko žezlo je tudi dal narediti Karel II. iz velikega okroglega ameti-sta. Tver so pa nekdaj zelo d raki ametisti v ceni padli, sedaj to žezlo ni veliko vredno. Leta 1906 so v Južni Afriki našli največji demant sveta, ki nila angleškemu kralju. Ta demant sta nekdanja burska poveljnika Both in Smuts poklonila aigleškem kralju. Ta demant so pozneje razkosali na štiri dele. Največji del, ki tehta 540 karatov, je sedaj vdelan na vrh žezla. Vsi štirje kamni skupaj pa so vredni nad en milijon funtov. Ti štirje demanti se dajo vzeti narazen in jih lahko kraljica Marija kot obske nosi pri državnih slovesnostih. OSTANKE STARE RIMSKE NASELBINE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi n ft hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja"*, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 stran! Vsebina: Smrt Mohamed Etuina ; Karavana' smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ........................L50 KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 rfrani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako aem v Mekko romal; Pri ŠPamarih; Med Jezidi Cena ........................1.50 PO DIVJEM SI7RDISTA NU 4 knjige, 5P4 strani, s slikami Vsebina: Amadi ja; Beg iz j'<;če; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................ljil PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ________________________1.M SATAN IN ISKARIOT * 12 luijlg, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almadcn ; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikani, 576 strani .Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanskl svetnik Cena ........................1.50 W INI.TO V 12 knjig, s slikami, 1753 strap! Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; KSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ........................3.50 2 C T I 4 knjige, a s'Jkami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —: Rib. In njegova poslednja pot Cena ........................LM * r i. (Dalje prihodnjič.) Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. Banovinski muzej v Banja-luki je obvestil sarajevski muzej, da so njegovi sotrudniki s pomočjo kmetov v vasi Medna blizu Mrkonjičgrada odkrili raznovrstne ostanke vee je starorimske naselbine. Ker je vodila tam mimo važna rimska cesta, so muzejski strokovnjaki prepričani, da bodo najdeni o-stanki svedok kake še neznane večje naselbine ali pa vsaj kake važnejše starorimske trdnjave. JULIJA: 3. Washington v Havre Coute Grande v Trst 5. Bremen v Bremen Cbampluin v Havre . Beringaria v Cherbourg; I), ltex v Genoa 10. Normandie v Havre 11. Aquitania v Cherbourg ltf. Europa v Bremen 17. Manhattan v Havre II). Majestic v Cherbourg 20. He de France v Havre 23. f>)nte di Savoia v Genoa 20. Bremen v Bremen Berengarla v Cherbourg 27. Cbamplain v Havre ! 31. Washington v Havre Normaudie v Havre AVGUST 2. Europa v Bremen Aquitauia v Cherbourg 3. Rex v Genoa 8. Majestic v Cherbourg 10. lie de France v Havre Conte Grande v Trst I.'!. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre 15. Champlain v Havre 10. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Savoia v Genoa HI. Normandie v Havre 22. Aquitauia v Cherbourg 23. Europa v Bremen -4. Lafayette v Havre Kama v Trst 28. Washington t Havre Majestic v Cherbourg 30. Bremen v Iirrcjen 31. He dc- France v Havre Rex v Genoa SEPTEMBER: - ' 4. Xormaiidie v Havre Heren^aria v Cherbourg 5. Champlain v Havre 7. Aquitauia v Cherbourg Hi. Europa v Bremen II. Manhattan v Havre l'J. Majestic v Cherbourg 14. Lafayette v Havre Conte Grande v Trst 17. Bremen v I'retaen 10. Berengaria v Cherbourg -1. lie de France v Havre til. Rex v Genoa 2.1. Washington v Havre Normandie v Havre lit!. Champlain v Havre Aquitauia v Cherbourg li7. Europa v Bremen VAZNO ZA f NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker ti želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushfn COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A, SafttO Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicers in Illinois) JoUet. Mary Bambicb, Joseph ft* ▼at La Salle. J. Spelich Maacoutah, Frank Auguatia North Chicago, KANSAS: Glrard, Agm vaasas City. MARYLAND: Kltxmlller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Gmwm (sa Poni W. Va. la Md.) MICHIGAN: Detroit, MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goufe Ely. Jos. J. Peshel. Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Ijouis Vessel Hibbinfe. John Povie Virginia, Frank Hrratlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck 1 NEW YORK: Gowanda, Karl Strni »ha Little Falls, Frank Mails OHIO: Barberton, Frank Trpha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Bar-linger, Jacob Resnlk. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kura~< he Warren, Mrs. ¥ Rachar Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezove« ExDort. Louis Supantlt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Jobnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Seldfrer West Newton, Joseph J o van WISCONSIN: Milwaukee, Wert Allla, Frank ftksb Sheboygan, Jsscph Kakeft WYOMING: Rock Springs, Lnl Diamond vlile. Jo* Ro3e* k katera Ja UPRAVA "GLAB EAMQ2AT