Izmenjave Asertivnokomuniciranje JelkaMirandaRazpotnik Svetovanje in izobraževanje Jelka Miranda Razpotnik OlgaVodopivec Osnovna šola Pirniˇ ce Tomaž Bojc ciriusKamnik –Srednja šola Zavedajoˇ c se, da je komuniciranje v vsaki organizaciji zelo pomembno, v ˇ clanku še posebej predstavljamo pomen in znaˇ cilnosti asertivnega komuniciranja ter njegov vpliv na izboljšanje odnosov in uspešno reševanje konfliktov. Navedeno velja tudi za vzgojno- izobraževalne zavode oziroma njihove organizacijske enote, ki so bili vkljuˇ ceni v študijo našega primera. V njih smo namreˇcspomoˇ cjo anketnega vprašalnika v okviru programa Šole za ravnatelje in ravnateljski izpit analizirali prisotnost razliˇ cnih oblik komuniciranja med uˇ citelji in uˇ citeljicami, pri ˇ cemer smo bili še posebno pozorni na asertivno komuniciranje. Glede na znaˇ cilnosti asertivnega komuniciranja, ki dokazano ugodno vpliva na razvoj socialnih kompetenc uˇ cencev, menimo, da bi morala vodstva šol tak naˇ cin komuniciranja spodbujati, uˇ citelje in uˇ citeljice pa še bolj opolnomoˇ citizanj. Kljuˇ cne besede: asertivno komuniciranje, komuniciranje, asertivnost, naˇ cini komuniciranja Pogledinaasertivnokomuniciranje Možina in sodelavci ugotavljajo, da je komuniciranje ena izmed najpomembnejših dejavnosti strokovnjakov v organizacijah in da skoraj ni naloge, ki bi jo mogli opraviti brez komuniciranja; to po našemmnenjuzagotovoveljatudizavzgojno-izobraževalnezavo- de.Komuniciranjejepomembnozaobvešˇ canjesodelavcev, prido- bivanje koristnih informacij in predvsem za vplivanje na sodelav- ce ter posameznike in skupine zunaj organizacije. Uporabljamo lahko razliˇ cne oblike in metode komuniciranja (Možina idr. 2004, 17). Ko komuniciranje ni niti uˇ cinkovito niti uspešno, je to najveˇ c- kratpovezanosšumom,kije ˇ custvenealisocialnenarave(Možina idr. 2004, 53). Vzroki za šum so naslednji: ne poslušamo drugega, osredotoˇcenismolenato,karho ˇ cemo povedati sami, napaˇ cno interpretiramo sogovornikova sporoˇ cila. vodenje 2|2020: 95–102 Jelka Miranda Razpotnik, Olga Vodopivec in Tomaž Bojc Nauspešnostkomuniciranja bistveno vplivajo odnosi med ude- leženci, njihova zavzetost za dejavnost, ki jo zajema komunicira- nje, in njihova usmerjenost v skupno urejanje zadev (Možina idr. 2004, 83). Chalvin(2004)vsvojemdeluKakoprepreˇ citikonfliktepredstavi osnovne pojme, povezane z asertivnostjo, in njene temeljne zna- ˇ cilnosti. Asertivnost pojasnjuje ob primeru šolskih zavodov, kar utegne biti še posebej zanimivo za tiste bralce, ki jih tematika po- drobneje zanima. V delu izvemo, da je zgodovina asertivnosti dol- ga, neposredni navdih zanjo pa prihaja iz dela Mahatme Gandija (indijski politik, odvetnik in aktivist, 1869–1948). Za bralce so uporabni teoretiˇ cno in praktiˇ cno predstavljeni na- ˇ cini razliˇ cnih tipov vedenja, za uˇ citelje pa predvsem nasveti, kako si pomagati pri agresivnosti na delovnem mestu, bodisi pri uˇ cen- cih, starših ali kolegih. Omenjeno delo uˇ citeljem gotovo pomaga prepoznati razliˇ cne oblike vedenja pri uˇ cencih in jim ponudi upo- rabne nasvete, kako ravnati v konkretnih primerih, ko imamo z uˇ cenci težave. Ravno praktiˇ cni nasveti za rešitev konkretnih »tež- kih« situacij v razredu, ki jih poznajo prav vsi uˇ citelji, so ena od odlik tega dela. Po mnenju avtorja asertivnost omogoˇ ca iskanje najboljših rešitev pri sooˇ canju s težavnimi ljudmi ter pri uveljav- ljanju v poklicnem in zasebnem življenju. Pomemben se nam zdi podatek, da asertivnost ni naravno ve- denje. Da bomo ravnali asertivno, se moramo namreˇ c zavestno odloˇ citi. ˇ Cesehoˇ cemovestiasertivno, semoramonatopripraviti, premisliti o svojem odzivu, si celo zapisati kratek scenarij, v ka- terem bomo predvideli morebitne odzive naših sogovornikov, da lahko bolje pripravimo svoje utemeljitve (Chalvin 2004, 86). Delo Iršiˇ ca (2004) se nam je zdelo zanimivo in koristno, ker obravnava obvladovanje konfliktov in se s tega vidika loteva tudi obravnave asertivnega komuniciranja. Po mnenju avtorja asertiv- nokomuniciranje namreˇ c nepomeni vedno odsotnosti konfliktov. Konflikte lahko rešujemo, jih pušˇ camo vnemar (se vedemo, kot da jih ni), krivdo lahko poskušamo vedno zvaliti na drugega ali pazanjeprevzamemoodgovornost injihuporabimo zarast;vtem primeru nam pride prav asertivno komuniciranje. Iršiˇ c v svojem delu poudarja, da vsak posameznik ali skupnost potrebujeustrezenprostor,kjerživiindeluje(Iršiˇ c2004,16).Ose- ba, ki ima dovolj življenjskega prostora in potencialnih obmoˇ cij, kamor se lahko širi, in hkrati dovolj ustreznih sposobnosti za šir- jenje,povsejverjetnostinebozasedala »obmoˇ cja«drugih.PoIrši- ˇ cevem mnenju se na agresijo drugega lahko odzovemo sovražno 96 Asertivno komuniciranje ali asertivno (Iršiˇ c 2004, 17). Pogost odziv na sovražnost je prav tako sovražnost, kar vodi v zaˇ caran krog, ki ni produktiven. Iršiˇ c vidi pomen asertivnosti v tem, da pri osebi zmanjšuje ra- ven sovražnosti; asertivnost je sposobnost, da na nesovražen na- ˇ cin uveljavljamo svoje pravice in branimo svoje obmoˇ cje. Pri tem opozori na morebitno napako, in sicer, da bi asertivnost zmotno enaˇ cili z defenzivnostjo, saj je asertivnost – v nasprotju z defen- zivnostjo – prepriˇ canost tako o svojih pravicah kot o sposobnosti obrambe (Iršiˇ c 2004, 17). Medraziskovalci,kiobravnavajoasertivnost,ugotovitveRisaiz- stopajopotem,dajenjegovpoglavitninamenobravnavatiasertiv- nostkot pomoˇ c pri krepitvi samozavesti posameznika. Asertivnost je namreˇ c tesno povezana z obˇ cutkom lastne vrednosti; zanjo je potreben pogum, pri ˇ cemer pogum ni odsotnost strahu, marveˇ c volja, da nekaj naredimo kljub strahu. Biti asertiven po mnenju avtorja pomeni postaviti se za svoje praviceterneposrednoinnaustrezennaˇ cin,kinekršipravicdru- gega ˇ cloveka, izrazitimisli, obˇ cutkeinprepriˇ canja. Avtormeni,da jeasertivnostmoˇ cnajtimedosebnimisposobnostmi,kisosestavni del ˇ custvene inteligence, kar nas vodi k ugotovitvi, da je ta pred- pogoj za asertivno komuniciranje. Asertivnost je socialna vešˇ cina, ki se je je mogoˇ ce nauˇciti,pravnihˇ ce je ne prinese na svet; gre za kombinacijo nauˇ cenega vedenja, vzgoje pa tudi osebnostnih last- nosti in znaˇ caja kot takega. Pri asertivnem komuniciranju prevla- dujetapoštenostinpreglednost,prikateripridedoizrazajasnoiz- ražanje ˇ custevinmisli.Zatoasertivnostomogoˇ cafunkcionalnejše, neposrednejše in pristnejše odnose. Risopoudarja,daimaasertiven ˇ clovekvelikosamospoštovanje, do sebe ima pozitivno stališˇ ce, ceni se takšnega, kakršen je, in je zadovoljenssamimseboj.Verjamevaseinzaupavsvojeodloˇ citve, vmedosebnihodnosihsepoˇ cutisamozavestnega.Imaobˇ cutek,da nadzoruje svoje življenje, ne zanima ga, kaj si o njem mislijo dru- gi, krepi lastne moˇ ci in razvija svoje zmožnosti. Skrbi zase, raz- mišlja pozitivno, posveˇ ca se stvarem, ki ga zanimajo, sposoben je tvegati in napredovati. Zaveda se svojih pravic, se zavzema zanje in ne dovoli, da bi ga ponižali (Riso 2018, 17). Najpomembnejše raziskovalno podroˇ cje v delu ˇ Cukove je aser- tivnost in njen pomen pri zaznavanju stresa na delovnem mestu oziroma povezovanje asertivnosti s stresom in njegovim odprav- ljanjem.Ugotavlja,danamasertivnevešˇ cinepomagajo,daselažje spoprimemosstresnimiokolišˇ cinami,poveˇ casenašauˇ cinkovitost in lažje dosegamo cilje. Mi in naši kolegi postanemo tudi komuni- 97 Jelka Miranda Razpotnik, Olga Vodopivec in Tomaž Bojc kacijsko bolj spretni, samozavestni, izboljšajo se naši medosebni odnosi ( ˇ Cuk 2018, 6). V delu avtorica zapiše, da je asertivnost predvsem znaˇ cilnost moških, in jo opredeli kot uˇ cinkovitost, neodvisnost, agresivnost, dominantnost in ambicioznost. Sledi pojasnilo, da se ženske težje asertivno izražajo kot moški, saj socialno okolje od njih takšnega vedenja ne priˇ cakuje ( ˇ Cuk 2018, 8). Trditev nakazuje, da bo uva- janje asertivnega komuniciranja v vzgojno-izobraževalne zavode mordatežkanaloga, sajpodatki govorijo, davnjihmedzaposleni- mi prevladujejo ženske. Kavaš v svojem diplomskem delu prinaša osnovne informacije o pomenu komuniciranja in opise razliˇ cnih oblik komuniciranja s poudarkom na asertivnem komuniciranju. Naloga se sicer osre- dotoˇ ca na nujnost asertivnega komuniciranja pri delu z bolniki v zdravstvu. Avtorica ugotavlja, da je potreba po ˇ custveni inteligen- ci v zdravstvu velika; enako lahko trdimo za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki so predmet našega zanimanja. Za našo nalogo so zanimivi podatki iz ankete, v katero je bilo vkljuˇ cenih35oseb.Vnjejsougotavljali, kolikojeasertivnokomu- niciranje prisotno v javnem zdravstvenem zavodu pri komunici- ranju z bolniki. Avtorica je z raziskavo skušala ugotoviti tudi po- vezavo med asertivnim komuniciranjem ter stopnjo izobrazbe in delovnimi izkušnjami zaposlenih. Vzorec je pokazal, da so bile v zavodu,kjerjepotekalaanketa,zaposleneveˇ cinomaženske,stare nad 46 let in z visoko (univerzitetno) izobrazbo, njihove delovne izkušnje pa so bile razliˇ cne (do deset, dvajset ali veˇ c kot dvajset let). Anketa je pokazala, da skoraj polovica anketiranih (46%) upo- rablja asertivno komuniciranje in da asertivnost z delovnimi iz- kušnjamiinvišjoizobrazbonenarašˇ ca.Pravtakojebilougotovlje- no, da osebe, ki komunicirajo asertivno, doživijo manj konfliktnih situacij. Na drugi strani pa preobremenjenost zmanjšuje pripra- vljenost za asertivno komuniciranje (Kavaš 2011, 21–34). V poplavi spletnih ˇ clankov, ki se nanašajo na asertivnost, je, v povezavi z našo temo oziroma njeno usmerjenostjo v vzgojno- izobraževalne zavode, našo pozornost pritegnil ˇ clanek, ki pred- stavlja raziskavo o vplivu uˇ citeljeve asertivnosti na razvoj social- nih kompetenc uˇ cencev ter na povezanost v razredu. V raziskavi Univerze Granada v Španiji (DepartamentodePsicologíaEvoluti- va y de la Educación Universidad de Granada) je sodelovalo 36 uˇ citeljev (povpreˇ cna starost 47,5 leta) in 302 uˇ cenca 6. razreda (povpreˇ cne starosti enajst let) osnovnih šol. Raziskava je potekala 98 Asertivno komuniciranje tako,dasouˇ citelji in uˇ cenciizpolnili vprašalnike (Martínez, Justi- cia in de Haro 2016, 317). Rezultati raziskave so pokazali, da asertivnost uˇ citeljev ugodno vpliva na razvoj socialnih kompetenc uˇ cencev, saj zmanjšuje nji- hovonesocialnovedenje.Šezlastivplivanavedenjetistihuˇ cencev, kimanipulirajoinsepoˇ cutijoveˇ cvredne.Pravtakovplivanapove- zanost v razredu. Gre za eno od pomembnih komponent razred- nega življenja, ki vpliva na medosebne odnose uˇ cencev in s tem na oblikovanje njihovih vrednot. Avtorji raziskave sklepajo, da je asertivnost zaželena lastnost uˇ citeljev in da je najveˇ ckrat navzoˇ ca pri dobrih uˇ citeljih; prispeva k dobremu poˇ cutju uˇ citelja in njego- vihuˇ cencevter kuspešnejšemu pouˇ cevanju (Martínez,Justicia in de Haro 2016, 328). Raziskavavtrehjavnihzavodih V raziskavi smo se osredotoˇ cili na prisotnost asertivnega komu- niciranja pri uˇ citeljih/uˇ citeljicah (v nadaljevanju: uˇ citelji) v treh izbranihvzgojno-izobraževalnihzavodihoziromanjihovihorgani- zacijskih enotah. Ker se razliˇ cne oblike komuniciranja najveˇ ckrat prepletajo, smo vprašalnik zastavili tako, da so njegovi rezultati poleg asertivnega prikazali še navzoˇ cnost drugih oblik komunici- ranja, in sicer pasivno, manipulativno in agresivno. Nekateri av- torji sicer ne govorijo o manipulativni obliki komuniciranja, tem- veˇ c uporabljajo izraz pasivno-agresivno komuniciranje, vsem pa je skupno, da gre pri pasivni obliki za tak naˇ cin komuniciranja, pri katerem se oseba podredi prošnjam in zahtevam drugih ter se izogiba izražanju lastnih želja. Od pasivnega je ravno nasprotno agresivno komuniciranje, pri katerem druge silimo, da se ravnajo pa naših željah. Pasivno-agresivna oziroma manipulativna oblika komuniciranja se najpogosteje pokaže v obliki govoric (o nekom slabo govorimo za njegovim hrbtom), v sarkazmu, potem tako, da doloˇ cenegadelanamenomaneopravimonajbolje,zatodanasna- slednjiˇ cnebiznovazaprosili, najtonaredimo...Asertivnokomu- niciranje pa pomeni, da jasno in spoštljivo povemo, kaj si želimo in ˇ cesa ne (Wignal 2019). Raziskavo smo izvedli na podlagi vprašalnika v knjigi M.-J. Chalvina z naslovom Kako prepreˇ citi konflikte (2004). Vprašalnik vsebuje 60 trditev, odgovore nam je vrnilo 66 uˇ citeljev. Uˇ citeljev nismopovprašalipospolu,starosti,letihdelovnihizkušenjalidru- gih osebnih podatkih, saj smo hoteli zagotoviti kar navišjo stopnjo anonimnostirezultatov.Predensmosodelujoˇ cimrazdelilivprašal- 99 Jelka Miranda Razpotnik, Olga Vodopivec in Tomaž Bojc nike, jim nismo razložili, kaj je asertivno komuniciranje oziroma kaj so njegove znaˇ cilnosti, pojasnili pa smo jim, kaj bi radi ugoto- vili. Prav tako velja, da v nobenem izmed treh zavodov doslej ni bilo naˇ crtnega izobraževanja o asertivni komunikaciji. Rezlutati raziskave so pokazali, da najveˇ c anketiranih uˇ cite- ljev uporablja asertivno komuniciranje (38%), sledi manipulativ- no (24%), pasivno (21%) in na zadnjem mestu agresivno komu- niciranje (17%). Statistiˇ cno zanimiva je ugotovitev, da v enem za- vodu delež pasivnega komuniciranja odstopa glede na povpreˇ cje vseh treh za 2 odstotni toˇ cki (za toliko je višji), pri drugem pa od- stopa delež agresivnega komuniciranja (od povpreˇ cja je višji prav takoza2odstotnitoˇ cki).Hkratismougotovili,dasepridvehuˇ cite- ljih(izmed66,kisonamvprašalnike vrnili)kotpretežninaˇ cinko- municiranja pojavlja pasivno komuniciranje. Gre za zavod, v ka- terem je delež pasivnega komuniciranja nekoliko veˇ cji kot delež manipulativnega komuniciranja, kar za preostala dva zavoda ne velja. Poglavitna ugotovitev ankete torej je, da se uˇ citelji najveˇ ckrat odloˇ cijo za asertivno obliko komuniciranja. Uˇ citelji v dveh zavodih so anketo izponjevali med 9. in 13. mar- cem 2020 (tik pred pandemijo koronavirusa covid-19), v enem od zavodovpavtednumed1.in8.junijem(tikpopandemiji).Vzvezi s tem menimo, da bi bili rezultati ankete – ˇ ce bi jo izpolnjevali v obiˇ cajnih okolišˇ cinah –ugodnejši vprid asertivnemu komunicira- nju. Zavedati se moramo, da v medosebnih odnosih uporabljamo razliˇ cne oblike komuniciranja, torej menjavamo vloge; vendar pa sevtrenutku,kojetreba,zateˇ cemo k tisti obliki, ki nam je naj- bližja (Chalvin 2004, 17). Rezultati našega vprašalnika so potrdili uporabo razliˇ cnih oblik komuniciranja, saj so pokazali, da uˇ citelji – sicer v razliˇ cnih deležih – uporabljajo vse štiri oblike komunici- ranja: asertivno, pasivno, manipulativno in agresivno. Vsekakor pa se moramo zavedati dejstva, da je razumevanje asertivnega naˇ cina komuniciranja povezano tudi z vrednotami, ki v zavodu oziroma med zaposlenimi prevladujejo. Te pa so delno pogojene s starostjo zaposlenih, saj si asertivnega komuniciranja razliˇ cne generacije ne predstavljajo enako. Asertivnost namreˇ c pomeni jasno in spoštljivo komunikacijo. Kaj je (še) oziroma ni (veˇ c) spoštljivo, pa si ljudje razliˇ cnih starosti predstavljajo neko- liko drugaˇ ce. Še posebno v dveh zavodih je bil delež zaposlenih, ki so stari 50 let ali veˇ c, nadpovpreˇ cen (znatno veˇ c kot polovica anketiranih). 100 Asertivno komuniciranje Sklep Konfliktne situacije in odzivi nanje so pri uˇ citeljih razliˇ cni. Aser- tivno komuniciranje je v zahtevnih okolišˇ cinah ustrezno, saj nam omogoˇ ca, da brez zadrege povemo, kar mislimo, in to tako, da so- govornikahkratispoštujemo.Osebe,kiasertivnokomunicirajo,se manj pogosto znajdejo v konfliktnih okolišˇ cinah. Avtorji asertivno komuniciranje opisujejo tudi kot naˇ cin, ki po- samezniku omogoˇ ca, da obvladuje svoje vedenje, si daje prilož- nosti za samouresniˇ cevanje, lažje komunicira z okolico in se ne pusti podcenjevati, hkrati pa komunicira tako, da ne žali drugih oziroma jim z dejanji ne škoduje (Chalvin 2004, 8). Asertivnost lahko opišemo kot sposobnost, da na nesovražen naˇ cin uveljavljamo svoje pravice in branimo svoje obmoˇ cje (Iršiˇ c 2004,17).Pomembnasenamzdiugotovitev,dapreobremenjenost zmanjšuje pripravljenost za asertivno komunikacijo. Prednosti, ki jih prinaša asertivno komuniciranje, so mnogote- re: zaposleni bolje komunicirajo, so bolj samozavestni, medseboj- ni odnosi so boljši, prav tako sodelovanje. Komuniciranje je bolj neposredno (brez skritih namenov), težave in konflikte razrešu- jejo v zgodnjih fazah, zato je organizacija uspešejša in ima veˇ cji ugled (Možina idr. 2004, 425). Uˇ citeljiinuˇ citeljicelahkotudinatemeljusvojihizkušenjugoto- vijo,dasezaradiasertivnegakomuniciranjadobropoˇ cutijovsvoji koži, pa tudi v stikih z uˇ cenci, sodelavci in starši, zato je to naˇ cin, h kakršnemu so verjetno intuitivno najbolj usmerjeni. Zanimivasenamzdiugotovitevraziskave,daasertivnostnena- rašˇ canujnozdelovnimiizkušnjamiinpravtakonezvišjoizobraz- bo (Kavaš 2011, 36–37). Do ugotovitve, da izobrazba ne vpliva na asertivnost pri ko- munikaciji, je prišla tudi raziskava o asertivnem komuniciranju v podjetju Adecco H. R., d. o. o. (Jerman 2011, 11). Za komuniciranje si je treba vzeti ˇ cas. Impulzivni odzivi dolgo- roˇ cnoneprivedejododobrihmedsebojnihodnosov.Zaradiznatno veˇ cjekompleksnostisvetainvsehitrejšegaživljenjasemoramoše bolj kot kdaj prej zavedati, da je treba komuniciranje ozavešˇ cati. Delnoje naš naˇ cin kominiciranja seveda pogojen s prevladujoˇ cim naˇ cinom v organizaciji, v kateri smo zaposleni, nato z vlogo, ki jo v njej opravljamo, izvzeti pa nismo niti iz širšega okolja, v kate- rem živimo. Pa vendar so doloˇ cene spremembe odvisne samo od nas oziroma našega naˇ cina razmišljanja in delovanja. Zavedati se namreˇ c moramo, da lahko svoje reakcije izbiramo. Zato moramo 101 Jelka Miranda Razpotnik, Olga Vodopivec in Tomaž Bojc vedeti, kako se lahko odzivamo na razliˇ cna ˇ custva oziroma kako jih lahko izrazimo. Vsakakor gre za kompleksen proces, med ka- terim »na novo« spoznavamo tako sebe kot druge. Zavedati se je treba, da težje asertivno komuniciramo, ˇ ce premalo spoštujemo sami sebe oziroma ˇ ce ne loˇ cimo med dostojanstvom osebe in nje- nim vedenjem. Prevladujoˇ canavzoˇ cnostasertivnegakomuniciranjajepomemb- na tudi zato, ker ugodno vpliva na razvoj socialnih kompetenc uˇ cencev in na njihove medosebne odnose. Izhajajoˇ c iz zavedanja o pomenu in vplivu asertivnega komuniciranja lahko oblikujemo predlog oziroma poziv vodstvom šol, naj asertivno komunicira- nje zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša, s svojim zgledom in dodatnim izobraževanjem kar se da spodbujajo. Literatura Chalvin, M.-J. 2004.Kako prepreˇ citikonflikte. Radovljica: Didakta. ˇ Cuk, T. 2018. »Asertivnost in zaznavanje stresa na delovnem mestu.« Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Iršiˇ c, M. 2004. Umetnostobvladovanja konfliktov. Ljubljana:rakmo. Jerman, N. 2011. »Asertivna komunikacija v podjetju – študija primera.« Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Kavaš, M. 2011. »Asertivna komunikacija.« Diplomsko delo, Višja strokovna šolab&bv Kranju. Martínez, V., F. Justicia in F. E. de Haro. 2016. »Teacher Assertiveness in the Development of Students’ Social Competence.«Electronic Journal ofResearch in Educational Psychology 14 (2): 310–332. Možina, S., M. Tavˇ car, N. Zupan, A. N. Kneževiˇ c. 2004. Poslovno komuniciranje: evropskerazsežnosti. Maribor: Obzorja. Riso, W. 2018. Pravico imašreˇ ci ne:zasertivnostjo doveˇ cje samozavesti. Medvode: Malinc. Wignal, N. 2019. »Assertiveness: A Step-by-Step Guide to Becoming More Assertive.« https://nickwignall.com/assertiveness/ mag.JelkaMirandaRazpotnik, Svetovanje in izobraževanje Jelka Miranda Razpotnik s.p.jelka.razpotnik2015@gmail.com OlgaVodopivec je profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Pirniˇ ce.olga.vodopivec@amis.net Tomaž Bojc je uˇ citelj ekonomskih modulov v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. tomaz.bojc@cirius-kamnik.si 102