Zbirka
Narodnih pesmi.
Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri! Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija!
II. Snopič.
,_--•--
Cena, lO Isr. Maribor 1891
Tisk in zaloga tiskarno sv. Cirila.
/fflz o-f
138201
1. Cesarska pesem.
Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo!
Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo!
Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike:
S habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije.
Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj;
Če bo treba, pa desnico
S srčnim upom dvigni v boj!
Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni:
Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri!
4
Cesarska pesem.
Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pak premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije,
Blagor bod' pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija!
Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti,
Ako združimo moči. Brate vodi vez jedina
Nas do cilja jednega: Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija!
In s Cesarjem zaroenica;
Jedne misli in krvi, Vlada milo Cesarica,
Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši habsburški!
Jaz vem za deželo.
5
2. Slovenska dežela.
Jaz vem za deželo, prelepo slovi, Vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti; Slovensko deželo v mislih imam, Nikol' je zadosti prehvalit' ne znam. Zatorej, zatorej resnično povem: Slovenski deželi jednake ne vem!
V	tej lepi deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijatelji se veselim; Pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so vesel ga srca. Zatorej....
V	tej lepi deželi prijatle imam, Od lica in srca jih dobro poznam, Njih srce je čisto prav kakor zlato, Prijatelja svoj'ga pozablo ne bo. Zatorej....
V	trgatvi slovenski v jeseni sem bil, Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil; Veselja jeseni pozabil ne bom,
V	jeseni Slovenja veselja je dom. Zatorej....
6
Tiha luna jasno sije.
In moram svoj kruhek iskati drugod, V slovenski deželi ga najdem povsod; Navadil povsod se bom hitro ljudi, Saj so mi Slovenci prijatelji vsi. Zatorej....
In pridem kedaj še sem k vam spet
nazaj
Pogledati, kako godi se vam kaj; Zaupam, da boste prijatli mi še, Da ni še nobeden pozabil na me. Zatorej....
3. Ljubezen do domovine.
Tiha luna jasno sije, Duh moj misli na svoj dom; Srce zanjga strastno bije, Bog ve, kdaj ga videl bom; Vmes so hribi in doline, Vmes šumenje bistrih rek, Daleč, daleč so planine, Daleč Save je iztek!
Domovina mili kraj.	7
Oh premila domovina, Ljubi moj slovenski kraj! Kjer je zibel moja tekla, Hod' gomila moja kdaj! Za te Ijubav v srci dije, Te osrečiti želi, Srcc zvesto tebi bije, Teb' kipe izdihljeji.
Kje so znanci in tovarsi? Tu ne vidi jih oko. Kje prijatli so in starši, Ki ljubili-me gorko? Daleč iz dežele tuje Vam v naročje hrepenim, Srce v meni ne miruje, Vas še videti želim.
-- D. Jenko.
4. Mili kraj.
Domovina mili kraj! Kjer visoke so gore, Kjer zelene so planine, Mile trate in doline, Cerkve bele kjer stoje, Domovina mili kraj!
8
Iz stolpa sem mi zvon doni.
Domovina mili kraj! Kjer se rož'ce scvitajo, Bistre vode kjer tečejo, Drobne ptičice pojejo, Kjer preljubi moji so. Domovina mili kraj!
Domovina mili kraj! Kjer sem ležal v zibelki; Kjer sem mam'ci v oko gledal, Kjer sem prve vence spletal, Kjer sem vžival zlate dni. Domovina mili kraj!
5. Spomin na dom.
Iz stolpa sem mi zvon doni, Ko vlega mrak se po vasi, Le doni zvon iz temnih lin, Le vzbujaj mi na dom spomin. Le zvoni mi tako glasan. In milo poj čez tujo, tujo plan; Da si srce mi trga jad, Zvonenje tvoje slušam, slušam rad.
V dolinci prijetni jo ljubi moj dom.
9
Pri glasili teli zazdi se mi, Da v daljni svoji sem vasi, Ker mi ni tuj noben obraz, Pozna me vsak, vsakega jaz. Zato pa zvon le doni mi. Na tuji zemlji doni, doni mi; Ti zvon večerni zvon i/, lin, Le vzbujaj mi na dom, na dom spomin.
6. Moj dom.
V	dolinci prijetni je ljubi moj dom, Nikoli od njega podal se ne bom; Pod lipo domačo najraje sedim,
V	domačem veselji dovoljno živim. Tra la la la la la, tra la la la la la Tra la, tra la, tra la la la la la; Pod lipo domačo najraje sedim,
V	domačem veselji dovoljno živim.
Le išči si sreče, prijatelj drugej, Alj misliš dobiti na tujem je kdej? Veliko mars kteri je hodil po svet', Potem se v domovje obrnil je spet.
10
Kdor ima srce.
Domače cvetice najzaljše cveto, In tički domači najlepše pojo; Prijatli domači so mil ga srca, Ljubezen, zvestoba le biva doma.
Doma preživeti si dneve želim, Umreti se tudi doma ne bojim; V domači mogili se spava sladko, Mi bratje, sestrice rahljajo zemljo.
A. Praprotnik,
7. Ljubezen domovine.
Kdor ima srce, Zna za dom solze, Za Slovenske domovine raj. Za njo rad živi, Za njo hrepeni, Njo, le njo bo ljubil vekomaj.
Čvrst Slovencev rod Čist prebiva tod; Oj prijaznost čista tu cvete, Vsak prijatla 'nia Zvest objema ga, To navada stara tukaj je.
Šo enkrat v mojem življenju.
11
Od snežnih planin Do trtic dolin Mile pesmi se povsod pojo; Sloven'c je rad vesel, Kaj, da bi ne pel! Njemu pesmi iz srca teko.
Potocmlc.
8. Želja po domovini.
Še enkrat v mojem življenju Rad bi šel v slovenski kraj
V mojo drago domovino, Oj, mili moj zemeljski raj! [: Tam, kjer žlahtne so gorice
Veselo dekleta pevajo::] [[: Tamkaj, tamkaj, tamkaj, tamkaj, Tamkaj je moj'ga srca raj!:]]
Še enkrat v domače kraje Rad bi šel na rojstni dom;
Tam bom videl starše blage Tam objel prijaflje bom. [:Tam, kjer žlahtne itd.:]
Oj dolina domovina.
Tam prebiva rod slovenski, Navade stare tamkaj so, Lepše sije solnce meni Pesmi pesem kličejo!
[: Tam, kjer žlahtne itd.:]
---—" Jos. Sluliec.
9. Domovina.
Oj dolina domovina! Želja mojega srca;
Ptuj1 c žaluje in vzdihuje, Kdaj pa zopet bom doma ?
Tu okoli nič po volji Če tud' dobro, za me ne;
Moje želje in veselje Domovina ti si le.
Srce peče, zmirom reče: Kdaj pa greva spet domo ?
Vedno joka ino stoka, Od žalosti poč'lo bo.
Pa naj veča mo ja sreča Bo, kdaj v večnosti že bom,
Ptuj'c na sveti moram živeti, Le v nebesih je naš dom!
Čuj junaški Slave sin.
13
10. Slovenski junak.
Čuj! junaški Slave sin, Trobent in bobnja glas ledin, Vzemi si vojašk obleč V brano roko ojster meč.
Glej sovražnik gre nad nas, Naj njegov te ne plaši glas, Srčno se poskusi ž njim, To videt željno poželim.
Bran' cesarja, vero, dom, Pogumno z mečem, oklepom. Bran' očeta serega In mater srca milega.
Brezorožnik vsmili se, Njih joč in krič naj gane te, Brani njih nedolžno kri, Za brambo vsaj poklican si.
Kot pečina trdno stoj, In topov groma se ne boj, Da bo slaven tvoj premag, Vsaj le slovenski si vojščak.
14
Slovenski junak.
Na pobeg se ne poda, Kdor kri slovensko v žilah 'ma, Brani svoj'ga roda čast,
V	sovražno se ne da oblast.
Le mehkužni plah beži, Pusti svoj dom sovražniki, Boja kdor ogiblje se, Nevreden sin dežele je.
Janževca spij kupico Domačega še za slovo, In potem naj te budi Angelj božji k srčnosti.
Če sovražnik te obda, Zaupaj močno na Boga, On te var'val gotovo Z nevidno močno roko bo.
Sladko boš počival se, Ker vroči boj dokončan je. In se vrnil boš dom o
V	hišo spet očetovo.
Naj čujc zemlja in nebo.	1
Kedar prideš spet nazaj V preljubi naš slovenski kraj, Mladi, stari bodo vsi Veselo te pozdravljali.
Zopet vifVli bomo se, Objemovali srčno te, Vel'ka bo veselica Na čast se tebi služila.
J. Eilec.
11. Pobratimija.
Naj čuje zemlja in nebo. Kar dan's pobratimi poj o! Naj se od ust do ust razlega, Kar tu med nami vsak prisega: Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj. Bode vekomaj, bode vekomaj.
In ko ločitve pride čas, Na razna pota žene nas: _ Tu na! pobratim roko mojo, Ti mi podaj desnico svojo, Da srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj.
16
Slovenec sem.
Beseda dana — vez velja. Ne zemlje moč, ne moč neba In ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila: Saj srca zvesta, kakor zdaj, Ostala bodo vekomaj.
Simon Jenko.
12. Slovenec sem.
Slovenec sem! Tako je mati djala, Ko me je dete pestovala; Zatoraj dobro vem: Slovenec sem!
Slovenec sem! To jasna pamet v glavi, To v srci blagi čut mi pravi; S ponosom reči smem: Slovenec sem!
Slovenec sem! Jaz ljubim očetnjavo, Gorim za njeno čast in slavo; Kar čutim, to povem: Slovenec sem!
Kaj 'do začeti, Tantjo na sveti ?	1
Slovenec sem! Od zibeli do groba Ne gane moja se zvestoba, Da vsekdar reči smem: Slovenec sem!
Jak. G-omitiak.
13. Vojaški novinci.
Kaj 'de začeti, fantje na sveti? Cesar nas kliče v svojo službo. Nič se bojmo, glasno zapojmo: Vsaj nam'Slovencem ne'de lmdo.
Bistri in jaki bomo vojaki. Znancem na domi dajmo slovo ; Kdo nas kol čuje, naj ne žaluje, Vsaj nam Slovencem ne'de hudo.
Zemlja široka, Večnega roka Varno nas vselej branila bo, Fantje veselo v tujo deželo —; Vsaj nam Slovencem ne'dc hudo.
Kedar odišli, bodete slišli, Da smo pokojni djani v zemljo; V tej potreboči pros'te pomoči, Da nam Slovencem ne'de hudo.
2
18
Pobio sem star še le 18 let.
14. Pobič sem star še le 18 let.
Pobič sem star še le- osemnajst let,
.Cesar me hoče k soldatom imet'.
Kako bom soldat,
K' sem pobič premlad,
K1 ne morem še puške držat'!
Pri fari zvonovi že milo poj o,
Od ljubih prijatlov jaz jemljem slovo.
Pa jemljem slovo,
Da Bog ve kako,
Nazaj me nikol' več ne bo!
Očka in mamka pa jokata se, Ker vid'ta fantiče pre'blečene vse. Pre'blečeni so, Na vojsko gredo, Nazaj jih nikol' več ne bo !
Bratec in sestra pa jokata se,
Od bratca preljub'ga ločujeta se.
Oj bratec ti moj,
Nikar ne žaluj,
Saj prideš tud' ti za menoj!
Leži, leži ravno polje.	19
V kasarni sem hodil korajžen, vesel, Sem puško zagledal, se jokat' začel. O j srček ti moj, Nikar ne žaluj, Z veseljem zavriskaj, zapoj !
Narodni/.
15. Popotnica vojaška.
Leži, leži ravno polje, Po polji bela cesta gre; Po cesti krepko stopajo, Prelepi mladi fantje so.
Voj, hola! hola! fantje vi! Ivamo ste se namenili? Se hočete podat' od nas, Ki ljubimo iz srca vas V
Zdaj z Bogom vsi prijatelji, Vi bratje, sestre, stariši! Na vojsko gremo zdaj za vas, Mogočen vojvod kliče nas.
Popotnica vojaška.
Slovenci zdravi in mladi Smo urni, kakor glive, vsi: Imamo srce ino moč. Premagali bomo gredoč.
Veselo hočemo zapet', V Boga zaupanje imet' ; Pogumno bomo streljali, Sovražniki pa bežali.
Le naj ropoče in bobni, Iz tisoč topov naj gromi; Naj kroglje križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo.
Pred nami pada vse okrog, Za nas skrbi naš ljubi Bog. Ne bode nas vlovila smrt, Da b' ravno pekel bil odprt.
Mladenči srčni bodimo! Bog Sabaot nas var'val bo: Sovražnika požene strah Pred nami, kakor veter prah.
A. M. Slomšek.
Tam za turškim gričem.
21
16. Tam za turškim gričem.
Tam za turškim gričem, Tam je dost1 fantičev, _ K' se za nas vojskujejo, K' se za nas vojskujejo.
Očka ljubeznjivi, Saj vi niste krivi, Da jaz moram bit1 soldat, Da jaz moram bit' soldat.
Oh, adijo očka,
Oh, adijo mam'ca,
Oh, adijo ljubi brat,
Saj se vid'mo zadnjikrat. *
Žena, tuja roka Skrbi za otroka, Mene več nazaj ne bo, Mene več nazaj ne bo.
Tam so črni dimi, Da se nič ne vidi, Kamor krogla prileti, Kamor krogla prileti.
Tam se nič ne smili Oče svoj'mu sini, Sin pa tud' očetu ne, Sin pa tud' očetu ne.
Krogla priletela, V srce me zadela In me težko ranila, In me težko ranila.
Narodna.
17. Oj ta soldaški boben.
Oj ti soldaški boben, Ta bo meni vel'ki zvon; Oj ta mi bo zazvonil, Kadar jaz umerel bom. Bom, bom, bom, bom, bom, bom, Bom, bom, bom, bom, bom, bom, Bom, bom, bom, bom, bom, bom, Bom, bom, bom, bom, bom, bom; Oj ta mi bo zazvonil, Kadar jaz umerel bom.
Oj ta soldaška sablja, Ta bo moja svitla luč; Oj ta mi bo svetila. Kadar jaz umerel bom. Cin, cin, cin, cin, cin, cin,
Oj ta zelena trata, Ta le moj bo zadnji dom Oj tukaj bom počival, Kadar jaz umerel bom. Di-dre-di-dre-di-don,
In ti gorenjski fantje Bodo pokopali me, Vsi bodo me spremili Na zelene travnike. Br-bom, br-bom, br-bom,
Nesrečna zima mrazi me.
18. Zima.
Nesrečna zima mrazi me, Mrazi me, mrazi me. In dolgo proč ne spravi se, Spravi se.
Ovite!
Ledeni kriv'c in sever še Nemilostljivo brije me.
Ovbe!
Pod snegom zemlja skriva se, In kakor mrlič taka je.
Ovbe!
Če solnee pa le iskre da, Življenje zopet vse ima.
O da!
Po gorkem jugu pripelja Spomlad se zopet pisana.
O da!
Spomlad veselo lice 'ma In nam prijazno se smehlja.
O da!
Pomlad mila odklenila.	25
Spet priletijo ptičice, In k petju tudi vab'jo me.
Juhe!
Ko slišim mile pesmice, Mi sili ukat srčice:
Juhe!
Bo prišla tudi kukov'ca In z drevja glasno kukala: Kuku!
Jaz čem pač hvalit' Stvarnika, Ki zmiraj nas tak' rad ima.
Da, da!
J. Hašnik.
19. Pomlad.
Pomlad mila Odklenila
Svoj veseli nam je raj. Cvetje klije, Radost sije, Zeleni že vrt in gaj.
2G	Sneg za to leto slovo je že vzel.
Zdaj le hiti Vence viti,
Oj mladina! zdaj je čas. Dan zbeguje, Cvet vsahnnje Kmalu mine rožni kras.
Zraven tudi Ne zamudi, Poiskati dušni sad! Pomlad ide, Zopet pride, A mladost je lc enkrat.
A. Praprotnik.
20. Pomlad.
Sneg za to leto slovo je že vzel, Hranil je starček svoj čamar vesel; Zelroa zapela, s parne zletela: Nis' me še mrazek ti vzel!"
Slišiš po gaji prepevati tam! Ptički veseli spet prišli so k nam; Kak1 žvrgolijo, tebe budijo: „Lepa nedolžnost le vstau'!"
Sneg za to leto slovo je že vzel.	'27
Tamkaj po polji, po njivah povsod Zgodaj prepeva škrjančekov rod; Kvišk se podaja, lepo obhaja Solnca veselega god.
Tamkaj, kjer solnce potoke srebri, Pen'ca vesela na vrbi sedi; Lepo prepeva in se ogreva, Stvarnika svoj'ga časti.
Tebi priroda na smeh se drži, Ona zdaj novo obleko dobi: Trate zelene, rož'ce rumene, Jako nas to veseli!
Črešnja vsa bela na griči stoji, Gleda na breskvo, ki v vrtu cveti. Vse razcveteno in ornlajeno Teb' se nasproti smeji.
Vse se zdaj giblje, veselo živi, Cvetu na vsakem bučel'ca sedi. Tam po ravnini, lepi ledini Deček metulje lovi.
28	Solnce čez hribček gre.
Tamkaj po solčnih goricah poglej, Pridni pastirci kak' imajo raj 5 Ovč'ke pasejo, lepo pojejo, Hola! kak' juckajo zdaj!
Mnogo veselja res pomlad nam da, Urno pa nas do poletja pelja; Leto brž mine, tud1 jesen zgine, Zima nam roko poda.
Tak' bo minula tud' tvoja mladost, Tak' spremenila življenja sladkost; Vse bo minilo, vse se stemnilo, Prišla bo smrtna britkost.
V. Orožen.
21. Zjutraj.
Sobice čez hribček gre, Luna pa za gore; * Zvezdice presvetle Se potope.-
Solnee čez hribček gre.
29
[: Drnm-la, dru-la-di, Drum-la, dru-la-di, Drum-la, druni-la, druin la, Urum-la, dru-la-di. Zvezdice presvetle Se potope.:]
Solnce čez hribček gre, Rožice se bnde, V rosi pa njih glave Krasno blišče. [:Drum-la, dru-la-di. itd.:]
Solnce čez hribček gre, Pticice žvrgole, Žarkov se vesele, K nebu lete. [: Drum-la, dru-la-di, itd.:]
Solnce čez hribček gre, Pesni v nebo done; Rajati tudi sme Moje srce. [:Drum-la, dru-la-di, itd.:]
M. Vilhar.
Solnce je že utonilo.
22. Zvečer.
»Solnce je že utonilo Žarki vzeli so slovo, Mrak in megla pogrnila Sta dolino in goro. — Tihe so preniile ptice, Skrile so se v perjice, Tam vise do zlate' zore, Zibljejo jili vejice.
Rosa pada na ravnine Krčijo se rožice, Zavijajo se v peresa Da ne zmrzne srčice. — Mesec blede žarke lije Za oblake plavajoč, Drage sestre, blage sanje Spite sladko, lahko noč!
Ladja meni domovje.
23. Mornar.
Ladja meni domovje, Polje neskončno morje; Klasi rumeni valovje, Kadar ga žarki zlate.
Ladijo veter poriva, Mokri odpira se tir; Jasno nebo se odkriva, Luči neštetih izvir.
Mnoga mi znana dežela, Zemlje široke okrog, Znana na nebu krdela — Celi neskončni obok.
Boj silovito geslo Sredi nemirnih vetrov; Roka obrača mi veslo, Gledam grob temnili valov.
Ladja hipoma plava, Vstaja, odhaja vihar; Čvrsta je moja postava Zdrav in vesel je mornar.
32 Le enkrat bi videl, kak solnee gor gre.
24. Zdihljeji slepega.
Le enkrat bi videl, kak solnee gor gre, Bi videl, kje luna, kje zvezde blišče; Al' tema poskuša nad manoj si moč, Al' tema poskuša nad manoj si moč, Ne vem nič od dneva, obdaje me noč.
Le enkrat bi videl višnjevo nebo, Zeleno planino in belo goro, Le enkrat bi videl oblak nad menoj, Bi vprašal ga glasno, j očes se z menoj.
Le enkrat bi videl dolino in gaj, Oh blagor! veselje, kdor vidi tu raj. Le enkrat bi videl, kak cvetke cveto, Med drugim, strup meni v prsih neso.
Le enkrat bi videl soseda oči, Bi vprašal v očesih, kar srce taji. Svet za-me ni stvarjen, le grob si želim, V grobu resnico in up zadobim.
Tam za goro zvezda sveti.
33
25. Zvezda.
Tam za goro zvezda sveti,
Oj kak jasno se blišči! Sveti zvezda, daj upreti V tebe vsako noč oči. Ti spominjaš me tak milo Kaj za goro svetlo je, Kaj za goro je cvetilo, Kaj glasilo milo se.
Dekle, kakšna je danica, Tak je bil nje duše žar, Ljubeznivosti cvetlica Srca kinčala oltar. Pesmc kot srebrne strune Z njenih prs so zlivale, B'le so vse ljubezni polne Vsakega tolažile.
Tr stenjak.
34 Kdor kolj pod milim nebom živi.
26. Sreče dom.
Kdor kolj pod milim nebom živi, Vsakdo pač srečen biti želi, Cesar na tronu, kmetič na polji Prosi od Boga sreče po volji. Tudi jaz je iščem križem sveta; Kje nek' prebiva, kje je doma?
Tam, kjer cvetice krasne cveto, Mislim, da sreči venec pleto; Solnce pa rev'ce ves dan pripeka, Kosec jim slednjič glav'ce poseka; Koder pa smrtna kosa kosi, Sreče ni prave, jok se glasi.
Z vrta na polje grem je iskat; Tam se raduje kmetič bogat. On si obilno žetev obeta, Sreča pšenice venec mu spleta; Toča priliruje, žito zdrobi, Sreča veselja ž njive zbeži.
Ptice vesele, zelen je gaj, Mislim, tu ima sreča svoj raj;
Ko glodam spomladi.
35
Zima prikima, ptice zbežijo, llribci pod mrzlim snegom ječijo; Glasa veselja čuti ni več, Gaj lc žaluje, sreča je preč.
Kje neki ima sreča svoj dom? Kdo mi pove, kje našel .jo bom ?
V	čistem le srci ona kraljuje, Srce nedolžno razveseljuje; Sreča prebiva v sredi srca,
V	srci poštenem ti je doma.
J. Virk.
27. Cvetoče drevo.
Ko gledam spomladi
Cvetoče "drevo. Veselja se smeje Mi srce sladko.
Vseh vrtov je slava Vseh vrtov je kras, Prepevajo ptice Mu hvalo na glas.
Eno rož'co ljubim.
Iz cveta bučele Nabirajo med,
Napravi jajo 'ž njega * Nebeško si jed.
In v senci njegovi Pozabi se trud,
Glavičici sivi Prijazno je tud'.
Zatorej ko vgledam Cvetoče drevo.
Veselja se smeje Mi srce sladko.
Matija Valjavee.
28. Zadovoljnost.
Eno rož'co ljubim, V mojem srci spi; Koder grem, me spremlja, Meni se smeji. Dom nje pri otrocih In v nebesih je, Srca zadovoljnost Rož'ci je ime!
Zadovoljnost.
V	križih in težavah Roko ji podam, Doma in na poti
Jo za var'h'njo 'mam; Bogatin požrešen Vlači vkup blago, Men' je zadovoljnost Ljubša, ko zlato.
Moja bogatija Je le mir vesti, Rožica na polji Me modrost' uči; Vsako drevce v cvetji Me razveseli. Zadovoljnost slajša Pitje in jedi.
V	sobi mi kraljevi Zib ka tekla ni, Vendar .v hiš'co mojo Solnce prisvetli;
Tam, kjer mir prebiva, Se pokojno spi, Naj že bo na slami Alj na pernici.
38
Lipa zelenela je.
Ne bo rezan kamen Groba oznanjal, Pod napisom zlatim Tudi ne bom spal; Pa nad mojim grobom Ljubi mir bedi, Zvesta zadovoljnost, Poleg mene spi.
Kadar že počivam V smrtni postelj ci, In moj duh trohljivo Truplo zapusti: Naj po mojem hribci Rase rožmarin In ven'c rožic milih Meni za spomin.
J. Virk.
29. Lipa.
Lipa zelenela je Tam v dišečem gaji, S cvetjem me ppsipala ; Djal sem, da sem v raji,
Lipa.
Veje raztezavala K nebu je visoko, Meni pa je do srca Segala globoko.
Ptičice je miljena V senčico vabila: Kadar ležal sem pod njo, Me je ohladila.
Sedaj pa je revica Skoraj ovenela; Cvetje, perje ljubljeno Zima je odvzela.
Spavaj, draga ljubica! Večno ne boš spala; Nova pomlad zelena Novi cvet bo gnala.
Zopet bodo ptičice, Ptičice presladke Pesmice prepevale, Pesmice pregladke.
Jaz pa pojdem.
Pa boš zopet lipica V senco nas vabila, Dragim svojim srčica Miljeno hladila!
Bratje naši se lilade Eadi v tvoji senci, Prsi, čela in glave Opletaje z venci.
M. Vilhar.
30. Jaz pa pojdem.
Jaz pa pojdem na Gorensko, Na to gornje Stajarsko.
Nihče drug ne poj de z mano Kak te drobne ptičice.
Ptičke bodo prepevale Vsaka svojo pesmico.
Oj oblaki! kaj hitite.
41
31. Oblakom.
Oj oblaki! kaj hitite Tako brzno zrakom pot? Mene tukaj pa pustite, Šel bi z vami rad odtod. Oj oblaki premileni! Pomudite malo se, Pri vas bit' je drago meni, S seboj mene vzamite!
Al oblaki neprestano Gluhi za mileni glas, Nepoznajo srca rano, Rano, ktero čutim jaz: S solznim okom vedno tražim Domovine dragi sled, Vender srca ne vtolažim Ker ne morem jo dozret'.
Po dolinah se sprehajam,
Tira srca želja me;
V visočine rad zahajam,
Da bi jo zagledal kje; t
Mi smo fantjo skupaj zbrani.
To jedino tolažilo V žalosti še zdaj imam. Si zapojem pesem milo, Da odmeva daleč tam.
Zato vsaj to prošnjo eno Spolnite, oblaki, mi • Ker ni z vami dovoljeno Revežu se vzdignoti. Nes'te seboj v daljne strane Moj'ga petja žali glas, Da spoznade sina rane Majka „Slava" vsaki čas.
V. Orožen.
32. Fantje.
Mi smo fantje skupaj zbrani Pravi domačini vsi.
Pesem 'mo zapeli še, Da naš glas po širom gre.
Krez doline, krez planine, Krez zelene travnike.
Ta na Kranjsko, na Koroško. Na slovensko Stajarsko.
Jaz vem za veselje, najslajše mi je.
33. Moje veselje.
Jaz vem za veselje, najslajše mi je, Na svetu ni slajšega nikdar za me; Veselje, katero u mislih imam, Je, kadar s tovarši prepevati znam. Zatoraj resnično povem, Zatoraj resnično povem: Črez petje radosti enake ne vem, Črez petje radosti enake ne vem.
Če mene zadene kaj žalostnega, Me najde pri pesmih pripravljenega; Le malo zdihujem, premislim, kaj bo, Tolažbo mi pesem spet daje sladko,
Zatoraj. . . Če pride pa kako veselje do me, Le ukanje glasno po srci mi gre; Tovariše poiščem, objel bi cel' svet, Si pesmice zlagam in pojem jih spet.
Zatoraj. . . In ker sem tako le veseFga srca U ptujščini, alj med prijatli doma, Veselega radi imajo povsod — Me vab'jo zdaj tukaj, me vab'jo drugod. Zatoraj. . .
44
Na hribu zelenemu.
Zatoraj, dokler ie kaj glasa imam, Bom pel ino petja pustiti ne znam, Še v smrti od pesmi slova ne bom vzel, Če srečno umerjem, bom tam še le pel. Zatoraj. . . Dragotin Ferd. BipU.
34. Pastir.
Na hribu zelenem Mi hiša stoji, Okoli nje drevje Prijetno cveti.
Tam v hlevu lesenem Živino redim, Na pašo jo gonim, Veselo živim.
Na paši veselje S piščalko imam, In pesmice peti Premile tud' znam.
Radujem se, pojem Pri čredi vse dni, Ko ptica v goščavi Živim brez skrbi.
%
Pastir.	45
Naj prvemu solnce Mi bajto zlati, In prvemu potok Mi žejo gasi,
Kaj tamkaj počnejo V dolinah ljudje, Kaj v tujih deželah, Skrb mala mi je.
Na gorah visokih Stanuje pastir, Kjer vedno kraljuje Tihota in mir.
Le včasih oblaki Vojskujejo se, I11 švigajo strele In v dole lete.
Alj vendar se groma In bliska požar Sosedove hiše Ogiblje vsikdar.
Kaj no bila bi vesela
Na gorah visokih Pri čredi vse dni Se smejem in pojem, Živim i>rez skrbi.
Janez Bilec.
35. Vesela pevka.
Kaj ne bila bi vesela, Svojih pomladanskih dni? Kaj bi pesmic ne zapela, Enkrat le mladost živi.
Sladke ure mi tečejo, Žalosti jaz ne poznam, Kalne misli 'z glave vrejo, Ako glas od sebe dam.
Kaj jaz vprašam po zakladih, Ki jih bogatin ima? Rajši pojem v letih mladih Pesem srečno iz srca.
Tuja mesta in dežele Malo mene mičejo, Zadovoljnost, mir, veselje V srci le se najdejo.
Tukaj gori so neznani.
47
In kdor srečo skrbno išče, V daljnih krajih prek morja, Solze iz očes si briše, Ker povsod se goljufa.
In zato bom prepevala: „Sreča v srci le živi! Kje drugod bi je iskala, Ko nikjer je najti ni."
A. Perne.
36. Zvezde.
Tukaj gori se neznani Vel'ki sveti sučejo. Z lučjo solnca so obdani, Krogle pote tekajo; Zvezda zvezdi je soseda, Njih za nas števila ni; Druga v drugo svetlo gleda, Vsaka božjo čast gori.
Svetla cesta je razpeta Oez neskončni neba zid; Tam se vozi čast Očeta, Viža pote zvezdnih rid.
Oj zlati čas!
Vse je kroglo, vse se miga, Vse od ognja sveti se; Vse oznanja, da velika Roka svet stvarila je.
Tvoje veličastvo, Večni! Trume zvezd nam pravijo: Kako bomo še le srečni, Če mi k tebi pridemo! Skoz' teh svetov svet bo pela Naša duša stvarniku. Vrhu svetov bo sedela, Pela petje angeljsko.
U. Jamik.
37. Zlati čas.
Oj zlati čas! Oj zlati čas! Minuta ki minila, Ne bo se povrnila; Kar časa zamudiš, Ga vekomaj zgubiš.
Zlati čas.
49
Oj zlati čas! Če mladili let je setev, Bo v starih dobra žetev; Če pridni bodeino, Nam nikdar žal ne bo.
Oj zlati čas!
V mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov tat.
Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj; Ne ves, če doživiš, Kar danes zamudiš,
Oj zlati čas!
Kdor čas svoj prav obrne, Se s čednostjo ogrne; Lepota sivih las Je prav obrnen čas.
Sprehajala tam po vrtu.
Oj /lati čas! Življenje vse se trudi, In časa ne zamudi, Počivati sladko Potem v nebesih bo.
38. Deklica in rožica.
Sprehajala tam po vrtu Se jeseu je deklica, Žalovala, ko vsahnila Lepa nje je rožica.
..Kje si ljuba rož'ca moja, Ki cvetela si lepo, Alj me bodeš zapustila? Praša dekle žalostno.
Skrbno vselej sem ti stregla, „In ljubila srčno te, S čim, povej, sem te žalila, Da zapuščaš vela me?"
Deklica in rožica.
„ Nisi ti me razžalila", Pravi mila rožica, „Ti prijatlica edina Bila si mi, deklica.
Moji dnevi so minoli, Nastopila že jesen, Cvetje bo mi zamorila, Položila v grob leden.
Deklica, lej, tudi tebi Čas mladosti naglo gre; Mlada leta, lepo lice Bo minolo kmali te.
Zdaj se mlada kot cvetica Razcvetena tu stojiš, Sladko kakor jaz spomladi Svoje mlade dni živiš.
Prehitela pa minljivost Tebe bo, kot mene zdaj, Cvetje ti bo umorila, Odpeljala zlati raj.
52	Oj preljuba vinska trta.
Eno cvetje je, ki vzeti Časa tir ne more ga, — Le nedolžnost, čednost sveta Večno zlati raj ima!"
Tak' je rož'ca govorila In učila deklico, — Svojo glavco je nagnila, Položila v gredico.
A. Praprotnik.
39. Vinska trta.
Oj preljuba vinska trta, Ti si veselje moj'ga srca, Po Dravi si priplavala, Na hribih si nasajena.
Oj preljuba vinska itd. Od kmeta si pogrobana, Od Jezusa požegnana.
Oj preljuha vinska itd. Od fantov si okopana, Od Jezusa požegnana.
Jeruzalem, kjer sladko vinco raste. 53
Oj preljuba vinska itd. Od deklice v si okoljena, Od Jezusa požegnana.
Oj preljuba vinska itd. Po zimi spiš, po let' cvetiš, V jesen nam dober sad rodiš.
Oj preljuba vinska itd. Če vinska trta sad rodi, To moje srce veseli.
Narodna.
40. Napitnica.
Jeruzalem, kjer sladko vince raste, Gorica sem in tje, gorica sem in tje; Veseli je, kdor sladko vince pije, Če le ga piti 'ma, če le ga piti 'ma.
Prijatelj moj, le pijmo sladko vince, Ki nam ga daje Bog, ki nam" ga daje
Bog;
Te gremo mi, kdaj bo rudeee lice Veseli vsi domo, veseli vsi domo.
Narodna.
54
Veselimo so bratje.
41. Napitnica,
Veselimo se bratje, Ua se vidimo, Žalost nas obhaja, K'dar se razidemo. Ta vesela tovaršija Ne nehaj nikoli, Naša Štajerska dežela K tema ne privoli.
Prelepo ime I.! Bog te naj živi, Vzami kup'co v roke, Žlahtno vince pij! Le ga piti in zavžiti itd. Dosti let dočakati.
Narodna.
42. Kolospev.
Zapeli bomo kolospev Da bode vsak vesel. Povzem'mo glase svoje Vsa družba naj zapoje Veseli kolospev.
Zapeli bomo kojospev.
Veselja dost' na svetu je In leliko najde se; Med seboj ga imamo, Če kako pesem znamo Ki prav vesela je.
Ko pa imamo vinčece, Smo bolj veseli še; Zatoraj ho (V m o peti In kup'cc v roke vzeti, Le naj okroglo gre.
Na zdravje I. našega Naj kup'ca ta velja; Vse dobro ti želimo Na tvoje zdravje pijmo, Sam Bog ti naj ga da.
Bogu se zahvalimo še, Ki dal je vinčece; Ker vinček da veselje, Zato so naše želje, Ua bi ga pili še.
56
Bratci veseli vsi.
43. Gorenska zdravica.
Bratci veseli vsi, tralala, tralala! Pesem zapojmo mi, tralala! Od vina sladkega Ko solnce čistega, tralala itd.
Glažke nalijmo si, tralala, Vince zdaj pijmo vsi, tralala. En glažek al pa dva, To nam korajžo da, tralala itd.
Kadar pri miz' sedim, tralala, Glažek v roki držim, tralala. Si srce mi smeji V veseli družbici, tralala itd.
Kadar pa viuca ni, tralala, Takrat me vse boli, tralala. Vince mi zdravje da, Ker moč v sebi Tna, tralala.
Kadar pa dnarcev ni, tralala, Kaj pa nas to skrbi? tralala. Saj „virt" še krajdo 'ma, — Bratci le pijmo ga, tralala.
Gorenjska.
Bog nam živi gospodarja.	57
44. Napitnica.
Bog nam živi gospodarja, Ki nam sladko vince daja; Men' pa vse jedno je, Men' pa vse jedno je, Imam dnarcev alj pa ne.
Bog nam živi gospodinjo, Ki nam sladko vince daje, Men pa vse jedno je itd.
Bog nam živi vse po hiši, Ker njim čast in slava sliši. Nam pa vse jedno je, Nam pa vse jedno je, 'Mamo dnarcev alj pa ne.
Narodna.
45. Zdravica prijateljem.
Preljubi moji bratje vsi: živijo! Nam vsem se srce veseli: živijo! Nam vsem se srce veseli, Da dnes smo prišli skupaj vsi : Živijo! živijo!
58	Preljubi moji bratje vsi.
Mi smo prišli dnes skupaj vsi itd. Da sladko vince pijemo itd. Da sladko vince pijemo. Si našo moč ponovimo.
En glažek vinca bom nalil itd. Na zdravje vseli ga bodem pil itd. Na zdravje vseh ga bodem pil. Za vas pa drugih več nalil.
Na zdravje vseli prijateljev itd. Kteri so tu, alj niso tu itd. Kteri so tu, alj niso tu; Če le nas s srca ljubijo.
In salutem omnium: vivant1! Praesentium, absentium: vivant! Praesentium, absentium, Ex corde nos amantium Vivant, vivant!
Bog vince je zato vstvaril itd. Da bi ga vsaki zmerno pil itd. Da bi ga vsaki zmerno pil, Boga pri tem ne pozabil.
Kdo bi žmirom tužen bil.	59
In kedar pride zadnji čas itd. In bode prišla smrt po nas itd. In bode prišla smrt po nas; Še takrat peli 'mo na glas: Živijo! Živijo!
46. Prememba.
Kdo bi zmirom tužen bil ? To ne more biti, Bog je pamet mi delil, Tnžnost razpoiiti. Pride čas, da se solzim,' Rajši pa se veselim, Kakor znam si kratim čas;
Kaj to mika vas? — •
Kdo bi zmirom bil vesel? To ne more biti! — Kdo bi tudi zmirom pel, Žalost mora priti; En čas voljno potrpim, Preveč pa se ne solzim, Iščem spet si kratek čas, Kaj to mika vas? —
Prememba.
Kdo bi zmirom vodo pil? To ne more biti! — Zdravje lebko bi zapil, Znal bi oslabiti; Grešni svet je utonil Vodo nam je pokazil, Toraj se mi gabi včas', Kaj to mika vas! —
Kdo bi zmirom vince pil? To ne more biti! — Bog je vinčece delil Zdravje nam trditi; Če ga piješ pametno Zdravje ohranilo bo; tJaz ga tudi pijem včas, Kaj to mika vas? —
Kdo bi zmirom bil doma? To ne more biti! Želja moj'ga je srca : Med prijatle iti. Nič doma ne zamudim, Tud' krivice ne storim, Iščem v tujš'ni kratek čas Kaj to mika vas ? —
Ljubezen večna vstvar'la vse.	61
Vse na zemlji se zmeni, To že mora biti; Božja volja to stori, Glasno nas učiti: Da bo prišla temna noč, Nam več delat ne bo moč, Pride večnost, mine čas, To naj mika nas! —■
Dragotin Bipšl.
47. Šentjanževec.
Ljubezen večna vstvar'la vse,
Ljubezen nas živi, Po bratovsko ljubiti se Svet Janez nas uči.
Pijmo Sentjanževca,
Da bo prav srečno Življenje vsakega Zdaj in na večno.
Ljubezni srčne vinčice Za zdravje že velja, Zatorej blagoslovi se In nam se piti da. Pijmo itd.
Šcntjanževcc.
Janezu se strup je dal In ni onesrečil ga.
Da nam tud' hasni ta bokal Naj bo zdravica ta. Pijmo itd.
Veselje le med nami je, Se žalost nas boji,
Prijaznost nas objema vse. Svet' Janez jo krepi. Pijmo itd.
Se snidejo prijatelji Prav dobre volje bit',
Tud' morajo v začetku si
Zdravico to napit'. Pijmo itd.
In kadar jemljejo slovo, Ne sme pozabit' se,
Ko že roke podajajo
Napit' zdravico še. Pijmo itd.
KAZALO.
Stran
Bog ohrani, Bog obvari.....3
Jaz vem za deželo,......5
Tilia luna jasno sije,......6
Domovina mili kraj !......7
Iz stolpa sem mi zvon doni, ....	8
V dolinci prijetni je ljubi moj dom, . .	9
Kdor ima srce,.......10
Se enkrat v mojem življenju ...	11
Oj dolina domovina......12
Cuj ! junaški Slave sin,.....13
Naj čuje zemlja in nebo, ....	15
Slovenec sem!........Ig
Kaj de začeti, fantje na sveti? . . .17
Pobič sem star še le osemnajst let,' .	18
Leži, leži ravno polje,.....19
Tam za turškim gričem,.....21
Oj ti soldaški boben,......22
Nesrečna zima mrazi me, ....	24
Pomlad mila........25
Sneg za to leto slovo je že vzel, . .	26
Solnce čez hribček gre,.....28
Stran
Solnce je že utonilo......30
Ladja meni domovje,......31
Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre, .	32
Tam za goro zvezda sveti, ....	33
Kdor kolj pod milim nebom živi, . .	34
Ko gledam spomladi......35
Eno rož'co ljubim,......36
Lipa zelenela je.......38
Jaz pa pojdem na Gorensko, ...	40
Oj oblaki! kaj hitite......41
Mi smo fantje skupaj zbrani . . .42
Jaz vem za veselje, najslajše mi je, .	43
Na hribu zelenem......44
Kaj ne bila bi vesela,.....46
Tukaj gori se neznani.....47
Oj zlati čas!........48
Sprehajala tam po vrtu.....50
Oj preljuba vinska trta,.....52
Jeruzalem, kjer sladko vince raste, . .	53
Veselimo se bratje,......54
Zapeli bomo kolospev.....54
Bratci veseli si, tralala, tralala! . .	56
Bog nam živi gospodarja, ....	57
Preljubi moji bratje vsi: živijo! , .	57
Kdo bi zmirom tužen bil? ....	59
Ljubezen večna vstaaiil&vse, ...	61
' P Ljnllftit