GORIŠKI LIST LETO it. - ŠTEV. O. GOEICA 20. JANUARJA 1945. CENA. 1 LIR* .Goriški list* izide vsako sredo ia soboto zjutraj. - II:>rava in uredništvo v Si^edizionc in t bbonamenlo »ostale 2° yruppo Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54,— lir. Plačali v naprej. Cena Gorici, Corso Verdi 47. (ei. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku I ostninn plačan« v gotovini izvodu v ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Gorica .I li IHIIH—'IIIIW lIMIIi'—■■Hll— HIIIMMMMMMMM—MMUBM— o „ srednji liniji “ Naš narod bije že nekaj lef silno trd boj proli na j večjemu sovražniku človeštva, komunizmu, ki si je med nami nadel krinko OF V tem boju so na eni strani komu* nisti sami in vsi tisti opeharjeni .Slovenci, ki so se z niimi združili pod firmo OF, a v njej nimajo prav nobene odločilne besede in so zato hočeš nočeš pravi soborci komunizma proti narodnim in verskim svetinjam ^lov^nske-ga naroda - Na drugi strani pa so z vedni katoliški Slo-yenci, ki vedo, kaj je komunizem po nauku Cerkve in | so si k srcu vzeli bojni klic. j sv oči ta zoper komunistično nevarnost, ki je po njegovem nauku ,prevrat, k presega po sili in velikosti vse, kat je ; erkev v premnogem p rega ■ janju doslej pretrpela" L njimi so se postavili komunizmu v brat) tudi drugi za- j vedni Slovenci, ki so spoznali j v komunizmu največjo rtevar- j t ost za na>odni obstoj in nje- | gove gospodarske ter kulturne vrednote, čeprav niso zavedni katoličan I Med ma dvema taboroma, j pa je velika ljudska plast, ki ne razume pomen« tega boja in si tudi ni i a jasnem, kdo je pravzaprav zanetil bratomorno klanje, ki ji je v dušo zoprno in zato le naprej v svoji miroljubni sentimentalnosti vpije: Mir, nehajte, ljubite se, vzpostavite spet red in slogo med Slovenci, bodite edini, ne dajajte prilike sovražnikom, da bi nas pokon-čevali, usmilite se nedolžnega trpečega ljudstva, ki radi te borbe tako neizrečeno trpi in je v nevarnosti, da se fizično in gospodarsko pokonča itd. Takih dobrodušnih in res dobro mislečih sredincev je dežela prepolna in vemo, da je med temi sredinci vse polno tako razumnih ljudi, ki vedo, kdo je pravi začetnik vsega našega gorja in zato svoje klice po spravi, redu in pameti naslavljajo v prvi vrsti na OF. Na domobranstvo naslavljajo te svoje pozive po pravici le v listih redkih slučajih, ko tudi kak domobranec proti volji svojega vodstva in navadno tudi ne nekaznovano zagreši kako nepostav-nost proti krivcem ali pomotoma kdaj tudi proti kakemu nedolžnemu rodnemu bratu. Dok«er ti ljudje le vpijejo po spravi in vsjaj prostovoljno ne podpirajo komuniste, jih nihče iz prolikomunističnega tabora ne napada, čeprav tega tabora iz nevednosti ne podpirajo, pa mu tudi škode ne delajo; saj ga s svojim za- Ošpnlska borba na vzhodu Nemške čete osvajajo kiaje okoli Strassburga * Melike izgube Hngloamerikancev pri Hattenu * Oživljene bitke v srednji Italiji * Odbiti bo jseviski napadi na /Madžarskem * Varšava je bila izpraznjena *■ Ogiomne izgube sovražnih oklepnikov Vrhovno poveljstvo nemških čet javija: Vsi boljševiški napadi na Madžarskem, ki so bili omejeni na severno pobočje Vertesa in Pilisa, «o sspodlereli. Branilci Budimpešte so obdržali vod* stvo v ogorčenih pouličnih bo-jih pri novem ogromnem sovražnikovem napadu V samotnih predelih ob madžavsko-slovaški meji so ostali vsi sovražnikovi napadi brez uspeha. M :d Slovaško in med zgornjim tekom Visle so se nemške čete pomaknile proti zapadu. Hudi boji so se vršili v okolici No= vega Sandeca Boji vzdolž Visle se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Nemške rezervne čete so zavrnile sovražnikove napade med Krakovim in Cen-stobovim Tomaževo in Čen-stohovo sta po hudih pouličnih bojih padli v sovražnikove voke Sovjetske čete so napredovale do Lodza in Visle. Tudi .med Kielcem in Spodnjo Pilico so nemške čete v hudih obrambnih bojih proti veliki sovražnikovi premoči. Nemška divizija, je v enem dnevu uničila 85 sovjetskih oklepnikov. Med velikim napadom ob Visli je bila izpraznjena Varšava. Severno Visle so bol iševiki kljub srditemu nemškemu ( dnoru z velikim dotokom novih čet razširili vdorno področje. Mesto Cihenja-vo je bilo izpraznjeno po srditih bojih. Na peti dan nemške obrambe v Vzhodni Prusji so nemške čete dosegle pomemben u^eh proti napadu 35 sovjetskih strelsih divizij ter številnih oklepniških brigad. V podvojeni bitki sverno Visle držanjem vsaj toliko podpi i rajo, da skupno z njim obžalujejo in obsojajo pokonče-\anje svojega ljudstva in zemlje. Takih sredincev nihče ne napada in jih navadno tudi „sredince^ ne imenuje, kajli dejansko so le ubogi gledalci ali tudi plesalci, ki često prav drago plačujejo udeležbo pri krvavem plesu, ki ga je pri-re ilo komunistično »osvobodilno gibanje“ na naši zemlji. So pa drugi „sredinci“, ki zoper nje večkrat piše slovensko časopisje. Ali se jim ne godi krivica? Bodimo pravični tudi napram njim. Ti sredinci ?o na vsak Inačin ljudje, ki vedo ali bi vsaj morali vedeti, kaj se med nami vrši m kak pomen ima borba med zgoraj omenjenima taboroma : med komunističnim in protikomunističnim. in vzhodnopruskern področju ' najpopnlnejše krščanske čednosti, ki stoji v sredi „inter defectum el exces-sum“. Vsekako imajo sredinci lepo in zavidanja vredno ime. Vprašanje je le ako ga zaslužijo. Ako sredinski pojav natanko preiščemo in preštudiramo, bomo našli tudi med temi sredinci več vr-d Sredinci, ki so med dvema taboroma, ker mislijo, da je mdgoča sprava med komunizmom in krščanstvom in si predstavljajo, da bodo s svojim zadržanjem zedinili vse Slovence v družino bratov in sestra, ki v ljubezni skupaj sede pri isti mizi, so čisto nerealni fantasti, ki ne poznajo prav čisto nič komunistične doktrine. S svojim zadržanjem slabijo odpor dobrega proti zlu in so zato nehote in nevede škodljivci naroda in pomožna sda komunizma Zato niso sredinci, ampak so na strani naših sovražnikov, čeprav pravijo, da lam ne marajo biti. Drugi želijo biti sre dinci z namenom, da dobijo pristop med narodno usmerjene komuniste in njih so-Irudnike in jih odtrgajo od komunizma ter pridobe za borbo proli njemu. 11 spet niso pravi sredinci, amp;ik so | samozvana in nekakšna bela peta kolona pri komunistih, ! ki tvega zeio nevarno reč: j komunistično kroglo v glavo ali konec v komunističnih mrežah. Spet drugi sredinci se delajo dobre pristaše obeh taborov, ker bi radi bili „dobro zapisaniu na obeh straneh in se tako ohranili „neomade-ževane“ za primer, da zmaga ta ali oni tabor. To pa delajo ali iz osebne ambicioznosti ali na ukaz drugih stremuhov, k terim želijo rezervirali sedeže narod tih voditeljev za poz eje. Voditelji jim bodo seveda pozneje dali kako odškodnino, ako se jim poškodujejo klobuki, ki so jih zanje položili na voditeljske stolčke. In to n so sredinci med bojujočima se taboroma, ampak nekaki jastrebi, ki se pasejo na bojnih poljanah... in jih spet noben tab *r ne prizna za svoje. (JKonec prifiodnijč). Zapuščeni otroci v Beigradu Isti pojav v Srbiji, kakor nekdaj v Rusiji - Nemorala mladinskih časopisov -Denuncijanstvo cvete - Siniša Stankovič obsoja poštene Srbe - Mraz v kinematografih - Belgrad brez tramvaja - Poveličanje „maršala“ Tita na znamkah Naš zadnji članek o Beigradu pod boljševiškim nasiljem je umevno zbudil veliko pozornost med našim čitateljstvom. Seveda nismo nič pretiravali, zakaj vsa strašna resnica o trpljenju, ki ga doživlja zadnji preostanek bel-grajskega prebivalstva pod .rdečimi osvoboditelji" je še neizmerno hujša, kakor smo mi pisali. Že iz poročil belgrajske .Borbe" same, ki je komunistično glasilo, ki izhaja sedaj v Beigradu, posnemamo, da se klatijo po beigrajskih ulicah trume lačnih, strganih in prezebajočih otrok, ki brskajo po raznih smetiščih za morebitnimi krompirjevimi olupki in za podobnim živežem, da si nekoliko potoložijo glad. To je povsod prvo zanesljivo znamenje blagostanja v vsakem kraju; kjer zavladajo boljševiki, da je vrženo na cesto tisoče in tisoče otrok, ki beračijo, iščejo kak vojaški ogenj, da se za silo ogrejejo, spijo po mrzlih kleteh, tudi ropajo, bolj podjetni med njimi pa se vržejo celo na črno borzo ter prodajajo in prekupčujejo najraje s cigaretami. V Rusiji so boljševiki dali tej mladini naslov .brezprizorni*, to se pravi brezdomna mladina, ki nima strehe. Na milijone otrok je v Rusiji po boljševiški revoluciji izgubilo svojat starše ali pa so otroci celo ušli svojim staršem ker je to zahteval boljševizem Ti milijoni so se klatili po vsej širni Rusiji, beračili, kradli, ropali, uganjali prostitucijo ter propadali čimdalje boij. Ce- lo boljševiški voditelji sami so se v Rusiji sami ustrašili te strašne posledice svojega dela in so skušali problem rešiti. Način reševanja te mladine je bil pristno buljševiški. Cele trume teh otrok, ki so jih sami izvabili na mrzle ceste, so' dali hratko malo postreliti. Pojav, ki je zavzel v Rusiji milijone otrok, se ponavlja sedaj v obupani Srbiji seveda le v manjši meri. Kaj je šlo v Ru-Sfji V milijone, gre v Srbiji v tisoče. Pač pa so belgrajski boljševiki le naši kapljico tolažbe v to morje gorja in tako so odpravili meseca decembra okoli 400 srbskih otrok v Bolg- i j Seveda so bili to le < trm vidnih boljševikov, ki so šli n i počitnice v Bolgarijo, ki je manj prizadeta od vojne, kakor Srbija Tisoče in tizoče otrok pa še strada in prezeba dalje ter se klati po beigrajskih razvalinah. Za mladino izdajajo boljševiki več mladinskih časopisov, ki naj nadomestijo kruh. Glavni mladinski časopis je ilustrirani list „Pionirc“. Morala, ki jo ta časopis uči, je za evropske pojme nerazumljiva. Boljševiki so v tem časopisu slikani kot idealisti, kot prijatelji mladine, vsi neboljševiki pa so zverine, ki jih je treba uničiti.. In k temu mora pomagati tudi mladina I List „Pionirc“ uči mladino denun-cijanstva, tatvine, sabotaže in zahrbtnosti. Proslavljen je deček, ki naj ukrade nemškemu vojaku orožje, pohvaljeni s > mali pote-puščki, ki nastavljajo avtomobilom žeblje in črepinje. List priobčuje nekakšne ilustrirane re portaže o zarotah malih, niti ne desetletnih otro«, ki pa vsi nosijo boijševiške kape, kar naj bi jim bil največji okras. Novo srbsko „brezprizorništvo" je v tem »mladinskem listu" proslavljeno hot ntekaka novodobna romantika, kot novodobno junaštvo. Seveda ni niti besede v teh časopisih o kaki veri, o poštenju, o morali, niti o ljubezni do staršev ali o spoštovanju do starejših. Ves Belgrad sedaj trepeče pred boljševiško policijo in njeno denuncijantsko pomož io or ganizacijo. Osnovano ie tudi .Središče za sodbo nad zl čini in prestopki proti srbski narodni časti*. To sodišče je izdalo tudi že svoje prve uredbe in so prve sodbe že padle. Smrtne sodbe se množijo na debelo ne oziraje se na žrtve, ki so padle brez sodbe. Predsednik sodišča je prosluli komunist Siniša Stanko vič in pred to sodišče more priti sleherni, za katerega boljševiki količkaj slutijo, da je količkaj sodeloval z nemškimi oblastmi. To pa mora zadeti skoraj vsakega Belgrajčana, saj je vsakdo prejemal od Nedičeve vlade recimo živilske izkaznice, more zadeti vse državne uradnike, ki so ostali na svojih mestih, vse delavce in nameščence v nodje-tjih, ki so pod Nemci nadaljeva li s svojim delom, končno mora zadeti tudi vse kmete, ki so d;-lah n;l polju in so oddajali pre-višek svojih pridelkov oblastem. Teoretično more to sodišče obsoditi na smrt slehernega Srba in ako se bo to tako nadaljevalo, kakor se je začelo sedaj, bo- do končno ostali živi samo še boljševiški komisarji. Mesto kruha, sladkorja in maščob, ki jih boljševiki nimajo, oziroma ga imajo ie zase, pa skrbe boljševiki za razvedrilo prebivalstva, da tnalo pozabi na lakoto. T< da kakšno je to razvedrilo? V Beigradu je sed «j odprtih kakih 15 kinomatografov, kar sicer za prejšnji Belgrad, ne bi bilo dosti, pač pa je znatno preveč za seda n ji Belgrad, ki šeje med svojimi razvalinami celo manj prebivalcev, kakor Gorica. Srvfcda so ti kinemati grafi le slabo obiskani, kljub malenkostni vstopnini V dvoranah je mraz in filmi, ki jih predvajajo so vse prej kot zabavni. Povečini so to boljševiški ruski filmi, z odbijajočo propagandno vsebino, ali pa so ameriški a i angleški vojni propagandni filmi, ki prikazujejo povečini „grozodejitva“ Nemcev in hujskajo k uničtnju Nemčije. Filmi so opremljeni s srbskim prevodom, dri bo prebivalstvo dobro razumelo to propagando. Do novega leta v Biigradu tramvaj še ni vozil, kar je za Belg.ad zelo nerodno, ker je mesto zgrajeno na zelo obsežnem prostoru in na gričih, poleg tega pa vlada sedaj strašna zima s proslulo košavo, ki je vse drugačna in hujša, kakor n. pr. tržaška burja. Boljševiki bi se radi izkazali in vzpostavili promet vsaj na glavnih i rogah, toda razen dekretov ne more o nič napraviti, ker ni ne voz, ne tirnic, ni delavcev, ki so deloma pobiti, ali so izginili neznano kam, ni strojev in ni elektrike Samo s i komandiranjvm pa se tramvajski i promet ne da vzpostaviti; ;n to ! jezi belgrajske boljševike. Še ena pikanterija b > morda i zanimala naše čitate,je. ,Maršil“ ‘ Tito si je pred'zvidnita zagrebške policije. kjer je bil nekdanji rob * j aš Josi.) Broz dvakrat naslikan v o-braz in v profilu ! f Ciril Lisjak Vsa srednja Vipavska se je stresla ob novici, da so komunisti ubili v Velikih Žabliab 10. januarja 1945. zvečer Cirila Lisjaka, gospodarja ugledne Vrtovčeve družine. Bil je to mož, kot jih je malo na Vipavskem : mož žive vere, najboljši deužinski oče, 'izvrsten gospodar, oče v-e vasi. Pokojni Ciril je bil globoko-veren Živel je res za Boga. Vsak dan je bil pri sv. maši in pri sv obhajilu. Cerkev mu je bila drugi dom, zato jo je tudi mžno ljubil in veliko storil za njer.o lepoto. Ganljivo ga je bilo videti, kako je vodil sam, zlasti ob priliki božjega ciroba, vse svoje otročiče v cerkev in tam z njimi veliko premolil Oče deveterih otrok; od katerih je sedem živih, je vzel pod streho še petero sirot, tako da je včasi vsa družina štela do sedemnajst članov. Bila je to prava patriarhalna družina, v kateri je vladal strogo krščanski duh. Ciril je bil družinski svečenik : sam je vodil skupne družinske molitve, učil je otroke molitvic, govc il jim o Bogu in jih navajal b krepostnemu življenju Zato ga je Bog bogato blagoslavljal Kot umen gospodar je tako dvignil “voje premo° ženje, da je vzor vsej okolici. Takšnega in todkega pridelka kot Vrtovčevi ni imel nihče. Z njim je Ciril podprl številne ubožnejše sosede. Kot so v času lakote v Egiptu vsi hiteli k svetopisemskemu Jožefu, tako se je v tej„vojni redno glasilo v Velikih Žabljab: »Pojdimo k Cirilu!« In Ciril je delil, da se je zdelo, da se mu pridelek na čudežen način pom.'OŽuje. In v vsaki potrebi, pa naj se ie vino kvarilo ali živina obolela, naj je kdo potreboval modrega sveta ali hitre pomoči, se je vsakdo odločil: «H Cirilu grem!« In bilo mu je pom igano. Cirilovo veliko ,'rce, tako zvesto Bogu in pol ••o skrbi za dobrobit vse vasi, se je izUa-zalo zlasti v tem strašnem vojnem metežu. Z modro roko je učinkovito posegal v vaško življenje in obvaroval gorja m ir* s katero družino in tudi rešil več življenj. Če so vse hiše ostale cele in če ni nikomur skrivil Insu, ima Cirilto zaslugo. Zato so upravičene vzklikale matere: -Ciril je angelj varuh naše vasi!» H prav zato, ker je s svojo globoko vernestjo, s svojim uglednom in izrednimi zmožnostmi obuval vas vseh nesreč in obdržal ljudi na poti strogo verskega naziranja, je moral pasti. Kdor pa tako pade, je mučene^. Žalujoče preostale naj tolaži zavest, da je nedolžno prelita kri, slično kot je bila Kristusova, ona zadostilna žrtev, ki bo potolažila božjo jezo in izprosila boljših časov našemu izmučenemu ljudstvu. Na T\oj grob pa, predragi Ciril, bomo romali s čustvi hvaležnosti in občudovanja, kot se roma na grobove svetnikov Saj tak si tudi bil. Tvoja velika duša nam bo tam go« vorila o Tvoji prisrčni ljubezni do Boga in do slovenskega ljudstva. V moči Tvojega zgleda nam bo lahko stepati za Teboj... H že sedaj, ko smo pogreznjeni v neizrazno bolest, da si bil nasilno iztrgan iz naše srede, obljubljamo, da Ti po po končani vojni postavimo kot vaškemu oc-?tu sredi vasi lej spomenik, na katerem bo z zlatimi črkami napisano: «Slava Cirilu * mučencu!« „Narodni duhovnik“ in tržaški komunist 'V lističu. Hi ga izdajajo nekje, goriški Komunisti, beremo skoraj neopazno toda, zelo značilno vest. nam* reč da je bit izvoljen nov „ JJzuršilni 0a6or„ takozvane „Osvo6odilne LTronte“ za Soriško. SPolecj manj važnih in manj znanih imen imata sevedj prvi mesti SFrance ‘Bevk, Ki je predsednik in dr, Hote ‘TjDiljan Hi Je tajnik lega samozvanega In od sebe samega izvoljenega odbora. SPikantnost te notice pa šele pride, J~am aloji črno na belem da sta dve mesti v odboru rezervirani in sicer za enega „zasloonika narodne duhovščine„ in za enega zastopnika tržaških Jlalijanoo. lo se pravi za zastopnika tržaških italijanskih komunistov. Ha notica pomenja brezmejno žalitev resnične narodne duhovščine na Soriškem, ki je po večini pregnana ravno po lej Osvobodijni Tronli' ki je deloma že pomorjena, kur ravno dokazuje zadni primer župn s tem nakopati neizmeren srd ljudstva nnse. Slovenska duhovščina na Goriškem je bita veano narodna zavedna, je požrtvovalno detah za narod, je trpela. je bila preganjana v tis lih časih, ko je dr, Jože (Wilfan še posedat v ljubljanski kavarni „ Zvezda" in tam na široko besedičil vsem, ki so ga boleli poslušati 3i nekdanji salonski in sedanji roparski komunisti pa razumejo pod „za-stopniHom narodne duhovščine“ naj-brže kakega katoliškega komunista, ki se pregrešil zopet okrožnice sv, očet i in sprejet sodelovanje s komunisti. (nekakšnega goriškega Jlli-kuža (duhovniškega odpadnika na tKranjskjm). STaket/a duhovniškega odpadnika iščejo, ki bi pljunil na svojo čast. izdal svoje duhovne se-sabrale insedal za isto mizo z zastopnikom tržaških italijanskih komun'slov ! BOGOMILA Petnajstim v spomin Gospodarji so nemi poslušali to grt zno pesem trpljenja, ki je r^ziedula nj hova srca, kot razburkano morje obrežne skale. Z poslednjimi močmi so pritisnili na (-rce žene in otroke. — B>’g z vami — so jim tiho šepetali, nato se odtrgali od njih da nastopijo svoj kržev pot do Gi Igote. Mim> Za rhnikove hiše so zavili i>r> ti Lkanevi. Jurija je Sf:Ce«; razb jalo v prsih, bolčaI jp v temo v silni nestrpno ti in negotovosti. Te- daj je ob hiši zagieial dve senci. Če bi bil ogenj pred njim, bi ga ne ustavil. Planil je proti svoji ženi in jo s tako močjo objel, da ji je otrok v naročju zajokal Vse svoje bogastvo in srečo, je držal v svojih močnih rokah, a zaman, ločiti se je moral od vsega, mogoče za vedno ,.. 'Žena je pretresljivo j >kala, da mu je kri po žilah ledenela. Tudi njemu so kapljale solze iz oči. pad le na sinčka, kot zadnji blagoslov. Z nežnostjo ga je po'jubil na Čelo, na očki : — Jurček, moj Jurček — je jecljal v silni bolesti Objel je nato še svojo o-sivelo mamo, ki je le z-tnj skrbela, zanj delala, vsa ta dolga leta pdkar mu je oče umel, - Mama z*. Renko pa za otroka poskrbite, mogoče, da se km?ilu vrnem — jo je prosi', 7. zadnjo iskrico u panji v srcu — Ali bo kmalu konec te komedije? — so vsi nestrpni priganjali partizani. — Moj Bog, — je Jurij zatrepetal — ali se niso tudi oni rodili iz matere? — Kakor pijan se je pognal za drugimi. Sedaj ni imel več ne žeue, ne matere, ne otroka, ne d >ma, niti človek ni b'l več po novi postavi, ampak z drugimi dvema samo še nebogljena žrtev v tolpi zbesnelih hijen Podobnik je vzel iz žepa rožni venec. Začel je moliti, Jurj in Zavrhnik sta mu odgovarjala. Njihova strta srca so čakala tolažbe in moči, samo še pri Njem, ki je bil sedaj zanje zadnja opora, poslednje pribežališče ponižanih in razžaljenih IX, Pod strmim bregom, med prvimi v vasi je stala hiša Primoža Dolinarja. Pred hišo je mogočno kraljevala stoletna lipa, nad vsem sadnim drevjem, ki se je v najlepšem redu vrstilo vse naokoli. Lepa je bila Dolinarjeva domačija, še sedaj v trdi zimi jo je vsak z veseljem pogledal, kaj šele v poletnih ali pomladnih dneh! Takrat je bila kot nevesta med cvetjem in zelenjem vsa ozaljšana. Raz oken so se bohotili v soncu rudeči slapovi nageljnov, gorečke in begonije so žarele med zelenjem rožmarina. Na dišeči lipi so gostovale čebele, njihova neumorna pesem dela je napolnjevala ozračje. Drevesa so se šibila pod težo svojega bogastva, žitna polja valovila v prijetnih sapah poletmh dni. Nad vso prostrano kmetijo je Tladal blagoslov božji. Gospodar Primož je bil mož, da malo takih, jeklenega značaja, plemenit in pravičen do vseh, Njegova hiša je bila odprta vsem. Vsakemu je rad pomagal, prav svetoval. Vsi v vasi so ga spoštovali, še celo gospoda kaplana sta ra- VEST! iz gorice: in dežele LJUBKA ŠORLI ŽALOSTNI ODMEV (V SPOMIN POK. JOŠKU BRATUŽU!) JTlrzfo Krog Hiš je zimska 6urja brila -njen težki glas je smrtno vest prinašat : n e ti d o, ki je ko dan počasi ugašal, zaspat je že . . . ‘Jloč ga je upokojia. . . . Zaman is ti at je v svetu tofažita -prefjtag, da 6i za svojo srečo vprašat . . . ‘JTrpljenje je'in dot molče prenašat', ni moč udarcev mu duha zlomita . . . Zdaj nad zvezdami 60 brezmejno sreče naužita se mu duša plemenita -o njej vs<‘ dni je sanjat hrepeneče . . . Skrivnost je večnosti pred njim razkrita, v nemiru mu srcš več ne trepeče, saj je po njem vsa božja tuč razlita . . . V J V._______________________________________________________________________J Ljudska univerza V sredo 17 t m. zvečer se je vršilo drugo predavanje na ljudski univerzi. Predaval je g. prof. Pengov, znani slovenski naravoslovec. V uvodni besedi, se je dr. Lovrenčič spomnil pokojnega g. Joikota Bratuža, kot vzgojitelja slovenskega dijaštva, • ki dants nadaljuje njegovo delo za slovenski narod. Občinstvo je njegov spo nin počastilo s trikratnim „Slava!“ Nato je dr. Lovrenčič . predal besedo predavatelju, ki je v prijetni in kratkočasni obliki podal vrednost nekaterih hranil in kako naj jih človek uživa, da mu bodo čim bolj koristile in ne škodovale, kot se to često zgodi pri nezmernem uživanju. Ljudstvo je nagradilo predavatelja za njegova izvajanja z odobravanjem in z burnim ploskanjem. Naslednje predjvanje bo pravočasno objavljeno v časopisu. Razdeljevanja mssi; Prokrajnski prehranjevalni urad sporoča, dase bo od danes 20 - 1 t. m. dalje, razdeljevalo zmrznjeno meso s kostmi mestnemu prebivalstvu, po 44,- lir kg. Količina je določena 100 g. na osebo. Komunistični banditi zmrzujejo Mnogi begunci in knjetje, ki so se zatekli sedaj v Gori-co ali v bol varn? kraje, pri" povedujejo strašne stvari o trpljenju pravih komunistov in njihovi!) prisilnih mobilizirancev v Trnovskem gozdu. Kakor prestrašena čeda ovac ta» vajo, okrog, nikjer varni pred krogljami protikomunističnih borcev, strgani, bosi in lačni. Povrh teg,a pritiska še hud mraz, ki zahteva med njimi velik« žrtve. Po Trnovskem gozdu ni nič kaj redkega prizor, ko dobiš pod grmom truplo zmrznjenega batidita ali njihovega prisilnega mobiliziranca, oziroma zapeljanca. Takim mrtvecem, ki sta jih vzela glad in mraz, tovariši" po navadi poberejo še zadnje, kar je imel na sebi, mjrda stegano srajco ali preluknjane čevlje, tako, da so trupla zmrz-njencev po večini gola ali prav nag«. Pogled na te mrt« vece je strašen in grozen in kdor je videl samo del tega, ga za vedno mine najmanjša želja, da bi sodeloval še kdaj pri »Osvobodilni Fronti,,. Jubilej zaslužnega delavca N«, novega leta dan je dovrši naš rojak Josip Filej, uradnik pri gorišketn županstvu, petindvajsetletnico svojega službovanja. Ker mu je ob tej priliki sam goriški župan grof Coronini v lepem pismu častital in se mu zahvalil za njegovo delo, mislimo, da je prav, ako se tudi mi kratko spomnimo tega zaslužnega moža. Josip Filej se je rodil 16. marca 1894. v Štandrežu pri Gorici kot sin revnih staršev. Njegovo življenje, zlasti v mladih letih, je bilo prava križeva pot. Ko je bil v prvi gimnaziji mu je umrl oče, zaposlen kot premikač pri južni železnici, in ostala je sama mati s šestimi nepreskrbljenimi otroki brez vsake pokojnine. V hiši je zavladala beda. Pretila je tudi nevarnost, da bo moral mladi Jožef opustiti svoje študije. Da do tega ni prišl*, se mora zahvaliti v prvi vrsti svoji materi, ki je zastavila vse svoje sile, da je lahko sinu omogočila nadaljevanje študija. Svoje drage sedaj že pokojne matere se jubilant s hvaležnostjo spominja. Prav tako se daneg z iskreno hvaležnostjo spominja takratnega štandrežkega župnika, jsedanjega sivolasega biseromašnika č. g. Josipa Kosovela, ki mu je poleg drugih gmotnih in duševnih podpor pripomogel tudi, da je bil sprejet brezplačno v malo semenišče. Po maturi I. 1914. je bil poklican k vojakom in je prišel 1. 1915. na rusko fronto, kjer je bil težko ranjen in ujet. Iz ujetništva se je vrnil koncem novembra 1918. Po končani svetovni vojni si je izbral uradniški poklic. Sprva je opravljal službo tajnika na županstvu v Štandrežu, po priključitvi občine Štandrež k mestu pa je postal uradnik na gorišketn županstvu. L. 1933. mu je bila poverjena važna in odgovorna služba vodje civilnega stanu, ki jo je navadno opravljal uradnik jurist. Radi vojnih razmer je bil meseca apr;la 1941 te službe začasno razrešen in premeščen k občinskemu prehranjevalnemu u-radu, kjer vodi še sedaj oddelek za proizvajalce. Q. Josip Filej je bil vedno vzor pravega uradnika: pošten, vesten, natančen in nepristranski ; pri vsem tem pa vedno na uslugo ljudem. Bil pa je tudi vedno vzor pravega- krščanskega moža in zavednega Slovenca. Svojega narodnega prepričanja ni nikdar zatajil in prodal, kot mnogi drugi, temveč je bil vedno ponosen, da | je sin slovenske matere: tocelo takrat, ko je bil slovenski človek grdo gledan, zaničevan in preganjan. Gola laž in umazano natolcevanje „Partizanski dnevnik11 piše pod nadslovom: rNemška šola - janičarsko gnezdo“, da sej« slovenska gimnazija v Gorici ustanovila z namenomf da bo raznarodovala slovenske dijake ter jih vzgojila za bodoče Hitlerjeve janičarje. Nadalje napada ravnatelja, slovenskega pisatelja dr. Joia Lovrenčiča češ da je tujcu prodana duša. Mi vsi vemo, da so komunisti mojstri v lažeh in mahinacijah, vemo pa tudi, da so komunisti sami prepričani, da njih list vedoma laže, lcer oni vedo, da se v slovenskih goriških šolah vzgaja slovenske dijake v narodnem duhu na podlagi starih in vedno obnovljenih slovenskih izročil. Naše geslo je: Mladino vzgajati v duhu vere, doma in. naroda. Slovenski narod dobro pozna ravnatelja gimnazije dr. Joia Lovrenčiča. To nam je mož, ki čez 30 let deluje v korist naroda na šolskem polju v Sloveniji in le njegovi veliki ljubezni do svoje ožje domovine se imamo zahvaliti, da je zapustil razne udobnosti v beli Ljubljani ter prišel k nam v sončno Gorico in prevzel ravnateljstvo goriške gimnazije. Le kdor pozna tega našega plodovitega pisatelja in pesnika, se bo britko nasmehnil blatenju dopisnika v „Partizan-s/cetn dnevniku,,. Mi slovenski starši smo hvaležni g. dr. Joži Lovrenčiču. ,, Partizanski dnevnik“ pa naj pometa pred svojim pragom. Slovenski komunisti se družijo in sodelju-jejo s Savojci, Ici. so naš narod na Primorskem 25 let iz-iemali in tlačili. Zares vredni so drug drugega. Ta napad na slovensko šolo je najlepši dolcai, da ista hodi po pravi narodni poti vzlic vpitju in kričanju narodnih izdajalcev, - ki jih je treba i-skati le v Osvobodilni bronti. Mi slovenski starši borno povsod, kjerkoli bo potrebni, zagovarjali, se borili in sodelovali lcar bo v naši moči za podvig naše slovenske narodne šole na Goriškem. Gospodu ravnatelju dr. J>ži Lovrenčiču in vsemu profesorskemu zboru pa kličemo Simona Gregorčiča verz: „Ti učenost 5 krepostjo združ', kot sonce strinja luč in moč, s tem domovini zvesto služi, neutruden zanjo dan in noČ. Skrilje ObtJŽujemo viemu svetu nezaslišano krivico, ki so ):> komunisti te dni naredili v naši vasi. Našima najzagrizenejši* ma terencema so namreč odpe* Ijali vsakemu po eno govedo iz hleva Prizadete sta te v. Rudolf Zornik ter tov. Valerija, vulgo Kcnelcova. Stvar ju je silno razburila, kot da je to prva krivica, ki jo naši »narodni osvoboditelji« store komu izmed nas. Posebno tov. Valerija je hudo protestirala, češ, da se prav njej povzroča škoda, ko je toliko delala in se žrtvovala za gošarje Le čemu, da ne vzamejo raje beli gardi. Ven.c, draga tovarišica, da si r s silno aktivna ter da ti.r.ogo žrtvuješ za svoje bratce v gozdu, pa ne samo za one ki slišijo na slovensko ime, pač pa tudi za one, ki nas že preko petindvajset let «re*ujejo». Samo to je čudno, da za vse gorje, ki ga vaši podpiranci zadajajo našemu narodu že leto dni. za vse tisoče nedolžnih žrtev po O. F. umorjenih, za nezaslišano škodo naših porušenih ter razdejanih domov ■ da ste za vse to tako brezčutni in slepi. V' pa ob izqubi enega repa in hleva že tako vpijete in tarnate Dragi skriljski tov. terenci! Vse vaše delo in žrtvovanje v prid komunistični O. F. je premalo. Ko boste žrtvovali svoja življenja, le tedaj boste zadostili rdeči revoluciji. Kondenzirano mleko Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča onim, ki imajo pravico do naravnega ali kondenziranega mleka, da morajo prenotirati nakaznico za mesec februar do 27. t. m. pri občinskih mlekarnah, da ne izgubijo pravico do mleka. Mlekarne bodo morale prinesli nakaznice na Prehranjevalni urad do 30. januarja zjutraj. da prihajala k njemu na pomenek. Njegova žena Neža je bila njemu povsem enaka. Daleč naokoli je bila znana njena gostoljubnost. Za vso revščino duše in telesa je bilo odprto njeno srce Znala je pomagati s tako ljubeznijo da se m nihče čutil rie pomžanpga ne užaljenega ob njeni dobroti. Tri otroke ji je Bog dal, dve najmlajši sta še doma, najstarejša služi že več let v daljnem mestu. Trepetala je z«njo v teh težk»h dneh, priporočala jo Materi Božji še bolj vroče kot doslej. V veliki prijetni izbi so bili tisti večer vsi zbrani, stiskali se okoli gorke peči, pa vseeno jim je bilo v srcu čudno mraz. Odmolili so že, a nikomur se ni ljubilo spat. Odkar so ^osvoboditelji" v vasi, so noči tako strahotno dolge. Komaj je zarenčal pes pred hišo, že so vsi prestrašeni prisluškovali, kaj bo planilo iz teme. Sleherno noč se je to ponavljalo, nihče ni bil več gotov življenja, še najmanj tisti, ki so imeli najčistejšo vest. Milka in Helena sta bili sklonjeni nad knjigo ki jima je tisto popoldne posodil kaplan Simon. Z naj večjim zanimanjem sta si og edovali slike s kongresa Kristusa Kralja, in še enkrat v duhu vžigali vso lepoto tistjh blagoslovljenih dni. — Milka, kaj si ti ne udi, kakor, da bi se sedaj resnič- no pričela igra o „ Kraljestvu božjem?„ je tiho vprašala Helena. — Res, prav tako je sedaj, Lucifer je izpustil vse svoje pomagač** med svet, in zdi se, kakor, da so si ga že popolnoma osvojili. A ne boj se Helena, končna zmaga bo le naša Kristus mora kraljevati., — je Milka prepričevalno govorila. — Dekle moje, prav imaš —• jo je še oče mehko pohvalil. — Kdor hodi za Kristusom ne hodi v temi, in njemu se ni bati ničesar. Kakor otroci luči hodite nam je še to jutro govoril v cerkvi kaplan Simon. — — O ko bi njega vsi poslušali, kako vse drugače bi bilo na vasi — je mama žalostno vzdihnila. — Prišel bo dan, ko bodo to spoznali, a bojim se, da bo prepozno. Satan ima sedaj vso moč, a tudi Bog je velik — jo je Primož tolažil. Vsi so se zamislili. Milka in Helena sla polglasno zaprosili k božjem detetu, z toplimi besedami kaplana Simona: »Vzdigni roke čez sveta valove zgradi zopet zrušene domove pošli zarje sončne, nove, za bodoče dni." Veter je žvižgal okoli voglov, besno se zaganjal v veje stoletne lipe, da je presunljivo ječala. Pes Čuvaj je bil ta večer do skrajnosti nemiren, da so ga v izbi že težko poslušali. Podil se je na svoji verigi, venomer okoli hiše in jezno renčal. Skozi bučanje vetra, jim je tisti hip udarilo na uho, daljno govorjenje in smeh, bližalo se vedno bolj, dokler ni ostalo na cesti pred hišo. Čuvaj se je pognal na svoji verigi, zatulil s tako močjo, da je še bučanje vetra premagal. — Ej, tovariš Primož, pridrži tvojo mrcino, če nočeš, da ti jo ustrelimo — je skozi lajež in vihar zakričalo iz ceste proti hiši. Vsi so zatrepetali kot bi jim kroglo pognali skozi vrata. — Moj Bog, kaj mi hočejo? — je z grozo pomislil Primož. Stal je sredi sobe velik in močan in trepetal kot dete. Vanj so zrli trije prestrašeni bledi obrazi. (Dalje prihodnjič.) Dobravlje V Dobravljah imamo nam in okolici dobro znano družino Rustija. Njihova gostilna je bila za časa savojske vlade pravo gnezdo ter zbirališče laš= kih pritepencev vseh diviz in činov. Od navadnega orožnika do brigadirja in maršala in še višje gor so imele go podične Rustijeve .stike, na kar so bile sila ponosne. Pri njih so im.le razne tedanie oblasti, posebno pa svetokrižki orožniki «infor= macijski ur.'*d», zato ni čuda, če smo se jih bali ter pazili na vsako našo kretnjo in besedo, da bi nam potom njih na uteg= nila škodovati Radi njih «toč* nib informacij" so bili preganjani asi najzavednejši fmtje ter se je utrpela tudi mnogo* katera materialna škoda, da bomo od njih zahfev.di od» govor. Po 8 septembru smo tudi mi tak ' navdušeno in slepo drli v osvobodšln* fronto. Kako ne bi, saj so nam obljubljali svobodo, po kateri smo hrepeneli petindvajset let. Tedaj so bile, kot tudi še danes, tovar* ši e Rustjeve v prvih vrstah. Malo čudno smo se spogledali in nismo mogii verjeti, da se bodo tudi one borile za naš < svobodo, ko so š- včer j, ob vbodu kakor v Ljubljano, v objemu z laškimi oficirji navdu° šeno ploskale z rokami ter pele fašistične himne. Ker je bilo nam nerazumljivo, je pa O. F. d bro razumela, a j komuni« ztm sc, požvižga na vse, kar je narodno in plemenito. Z*to so Rustjeve gospodične imele v O. F. najodličnejša mesta. Če se je kateri mobiliziranec hotel rešiti gorja je kar ponižno sto* pil pred tov. Poldo, da je ta izposlovala pri «ta višjih* dopust ali celo izpust iz službe. Če je kateri dobravski kmet hotel zaklati t?le je moral k njej. Mlajša, 'tov. Šiiva, je p* vse poletj« pridno letala v Ajdovščino, kjer ji je znani gospod Scaraboni dajal poročila za okrožje. Tudi sedaj so skušale potom Laba škoditi last" nemu narodu. Vemo namreč, kakine vsebine so bile ta poročila. Gospodu dcaraboni ju ni bilo dosti mar Nemcev, pa ga je silno motila domobranska postojanka v Ajdovščini. Dobro je pač vedel, da naši vrli stražarji ne prodajajo svoje zemlje za sladek smeb ter prilizuieno besedo tujemu pritepencu. Tudi o »morali*> ljudstva je tov Silva stalno obveščala rdeče komisarje Vedela je za vsak časopis, ki ga je kdo iz Gorice prinesel, za vsako besedo, ki jo je kdo proti «brabri vojski« izrekel, za vse družine, ki so bele ali plave. Najmlajša, Sava, ta pa ima se- daj, kot pod Labi službo raz-našalke časopisov. V preteklem letu nan} je še nosila fašistično glasilo »Massaia Rurale», danes nam nosi »Partizanski tednik«, »Pravico«, i t. d Tocej, vseskozi aktivna družina, katera se res žrtvuje za narod ! Ni torej čuda, če so ajdovski domobranci silno pozorni nanjo ! V vrsto teb O Frkel je «osvo= bodilno gibanje« postavilo nekatere naše može in fante v katerih narodno prepričanje smo še pred ne davnim verjeli in bi radi tudi danes. Vprašal bi te, tov. Toganov, tov. Želod, tebe tov. Možina, ali ste se kdaj vprašali, zakaj na vaših propustnicab ni naše lepe slovenske trobojnice, pač pa se na njih reži nam tuja rdeča zvezda ? Ali veste proti komu in čemu se vi prav za prav borite? Proti okupatorja? Kako, pa redite iz vašib itak skromnih kašč in hlevov, one ki so nas petindvajset let iz-mozgavali do krvi. fili veste čemu danes teče kri v Grčiji, ko tam pač več Nemca ni ? Minulo leto nam je prineslo prebridke preizkušnje, da bi nam komunistična O. F. mogla Še skrivati svoj pravi obrae. Kdor ie hotel, je lahko izpre-gledai. Mi pa, ki smo si na slovenski prapor zapisali geslo: Bog, narod, domovina! -mi, ki to našo lepo zemljo ljubimo, jo ne bomo prepustili v roke ne komunizmu, ki nam mori naše najzavednejše in najboljše brate ter spreminja naš<' domove v razvaline, niti ne kateremu koli pritepencu ki bi na naši zemlji rad gospodoval Zato bo naša skrb, da preprečimo delo vseh onib, ki v imenu O. F. kopljejo narodu grob. »Izključno za Partijo io SKUI Pomočnih politkomisarja i III bataljona Cankarjeve bri- | gade je izdal 11. X 1944. okrožnico vsem pomočnikom politkomisarjev čet in sekre- j larjern SKOJ-a katero zaključuje takole: „To okrožnico čuvajte in pazitr, da j s ne dobijo v roke borci, ker to je izključno za Partijo in SKOJ". V okrožnici opetova- 1 no, naroča, naj .moštvo zgardijo čirnprej, ker stojijo pred velikimi nalogami in težavami !“ Prinšamo par odstavkov skrivnosti, in so „zgoij za Partijo in SKOJ": »Povejte borcem, da se moramo osvoboditi sami brez zaveznikov in Rdeče Armade, da od njih ne smemo pričakovati, da nas bodo osvobodili oni, ampak da smo mi tisti, ki moramo naš narod osvoboditi. Dvigniti moramo pri borcik ofenzivni in borbeni duh, da bodo mogli prenaiati vse težave, ki bodo nasbde." „Borce je pripraviti do tega, da ne bodo šakali niti zaveznikov, niti Rdečo Armado, ampak da bodo čutili v sebi potrebo, da se sami čimpreje osvobodimo. Ves svet strmi nad jugoslovanskim partianstvom in ga občuduje, zato moramo v enem samen zaletu zrušiti okupatorja, kjer se bomo zaleteli in se osvobodili." ^Razkrinkavati peto kolono. Peti koloni moramo tudi posvetili precej pažnje, da se nam ne vrinejo v naše vrsle tipi. Posebno je treba paziti na novomobilizirane I tovariše iz Štajerske, da ne i bi prišli in začeli z malen-: kostmi* razkrajati našo edirii-, co. Moramo vedeti, da se pela k -Iona poslužuje vsakih najmanjših stvari, n pr “Strni strgan, ne grem na straži).* idt “Dokazovati moramo borcem važnost 15, septembra, da ni, kot 50 nekateri mislili, ne v e 1 n kakš: e ofenzive in bombard ranja, ampak, da-je ogromne važnosti, ker je bilo s 15. septembrom ukinjena v-^aka možnost vseh okupatorjevih liiapcev, da pristopijo na OF in so vsi postavljeni pred narodno sodišče kot narodni izdiijalci. Važnosti 15. septembra moramo študirati tudi na partijskih sestankih. Kaj mora vedeti gospodinja o zdravilstvu KrvaTeBj« z Slabokrvni ljudje pogosto krvave z nosa tem primeru najbolj pomaga košček vate, ki ga takoj >/ začetku potlačimo v nos, potem pa ležemo tako, da nam visi glava, nazaj. Kdor pa le preveč pogosto krvavi, naj se zateče k zdravniku, ki bo ugotovil pravi vzrok njegovi nevšečnosti. Važnost listja Ugotovljeno je, da potrebujejo rastline za rast naslednje prvine: fosfor, kalij, dušik, apno, magnezij, jod. mangan, ž«lezo, žveplo in ogljik. Te črpajo lasovite koreninice po potrebi iz zemlje, ogljik pa listi potom ogljenčeve kisline iz zraka, Izmed navedenih primanikuj« jo v zemlji najbolj fosfor, kalij, dušik in apno. Zato jih dodajamo v obliki raznih gnojev in umetnih spojin. Vsa brana> • sok -ki jo najtanjše koreninice črpajo razredčeno v veliki množini vode iz zemlje, prehaja po debelih koreninicah in nadalje po deblu, vejah in vejicah v liste kot surovina. Istočasno sprejemljejo listi ogljikovo kislino iz zraka, iz katere izločajo kisik, ogljik pa obdrže. Neštrte Staniče v listih predelujejo to mešano surovo brano v škrob, sladkor in vlakno in presnavljeno oddajajo po potrebi nazaj vejicam, cvetju in sadju, pa tudi deblu in koreninam, k‘ jo potre-bajejo za nadaljnjo rast, odvisno vodo pa izpubte. Vsaka Staniča v listih je čudodelna tovarna. Stroji *o ji zelenilo katerim daje pogonsko moč sončna toplota in svetloba. V senci in v tem' rastline ne uspevajo ; le malo jih je ki se zadovoljujejo v senčni iegi v temi pa nobena, ker brez zelenila, ki nastane pod vplivom sončnih žarkov, zastane delovanje staničevj^ v presnavljanju brane. Ob suši in pomanjkanju vode zemlji v se delovanje listnih stanic zmanjša, rastline ovenevajo in ker pri* manikuje dobava surovin -brane, peša tudi rast. Brez listov bi raslkie izumrle. Z njimi bi isumrle vse žive stvari na »vetu oc, raj* manjšega žužka pa do na;višjega bitia človeka. Drevje n* bi rastto, žito ne t>i rodilo srnja za krub, krompic in druge gomoljnice ter korenstvo bi samo iskalilo, a rasti© ne bi sočivje in zelenfadne ras« line ne bi poznali. Tudi trava bi iaumrla. Vobče ne bi preostala na sv