Književnost. Slijepčev prijatelj. List za promicanjeuzgoja, obuke i inih probitaka sljepaca. Izdaje i nredjuje Vinko Bek, učitclj Bukevski, tlop. član brv. ped. knjiž. sbora u Zagrebu. I. zvezek. — Vedno lepše razvijajoča se pedagoška knjižovnost hrvatska je pred nekoliko tedni pognala spet lep nov cvet, zgoraj navedeni list, ki je prvi te vrste ne samo v Hrvatski, ampak sploh v avstrijsko-ogrski državi. ,,Slijepčev prijatelj" si je postavil trojno nalogo: prvič hoče roditeljem, ki imajo od rojstva slepe ali pozneje oslepele otroke, kakor tudi učiteljem in sploh prijateljem teh nesrečnih bitij podajati navodila, kako jim je odgajati slepce od prve detinske dobe, potem v dobi občne šolske dolžnosti in po završeni ljudski šoli; drugič hoče med razumništvom obuditi zanimanje za te nesrečnike, da, bi jim z ustanovo posebnih zavodov ali s strokovnim izučenjem ljudskošolskih učiteljev pomagalo do višje omike, na ta način usposobilo jih za kako delo ter jim olajšalo njih nesrečo; tretjič hoče tudi slepcem samim podajati potrebnega in pripravnega berila. List je jako spretno urejevan in preveva ga od prve do zadnje vrste plemenita človekoljubuost in presrčna želja, da bi kar največ pomagal tem nesrečnim bitjem ter jim povsod pridobil naklonjenih dobrotnikov. Izmed posameznih razprav je omenjati zlasti članka: nBraillova slova", v katerem ureduik pojasnjuje razne sisteme za slepce izumljenih črk. Bek sam se je odločil za sistem Francoza Luiza Brailla (1809 — 1852), ki je izumil na papirji izbočene od samih pik sestavljene črke, katere je gospod Bek priredil tudi za slovanske jezike. Slepec bere te črke in od njih sestavljene besede s tem, da posamezne izbočene (vzvišene) črke in besede s prsti tipa. — Nadalje podaje list osemnajst zlatih pravil za prvo vzgojo in prvi pouk slepih otrok. V tretjem članku razpravlja razne vzroke slepote in oslepelosti. Četrti članek obscza statistične podatke o številu slepcev v Hrvatski in v Slavoniji. Lpta 1880. je bilo v omenjenih kraljevinah teh ubožcev 2821. Med vsemi deželami ima jedina Finska še več slepcev. Nadalje v ,,Dopisih" opisujejo slepci sami svoje življenje. nRazne vesti" podajajo mnogo zanimivih podatkov iz pouka in napredka slepih ubožcev, iz raznih zavodov za slepce in sploh o uapravah, katere so posamne države osnovale v korist tem ubožoem. MSlijepčevega prijatelja" kar najtopleje priporočamo tudi slovenskemu ufiteljstvu; dober sve- tovalec in vodnik mu bode pri poučevanji slepih otrok, katerih je na Kranjskem 7-8 med 10000 stanovniki. Naročnina znaša samo 1 gld. za celo leto in prcjoma jo urednik V. Bek, učitelj v Bukevji, pošta Velika Gorica na Hrvatskem. 7<V. L. Orgeljski odmevi. Zbirka prcdiger in poiger za orglje ali harmonij. Za vporabo v cerkvi, šoli in na domu. Zložil in prcblagorodnemu gospodu Antonu Klodiču vitezu Sabladoskemu, c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku poklonil Danilo Fajgelj. Op. 40 — cena 1 gld. Znani naš Dauilo Fajgelj nam je zložil 180 preludij in sicer predigre in poigre za orglje. Založil Franc Govekar, nadnčitelj v Šiški poleg Ljubljane. Orgljavci radi poprašujejo, kje bi dobili kake primerne predigre itd. Na tem polji se pač ne manjka tvarine, ali reči moram, malo primerne; kajti nekatere zbirke so zelo suhoparne, druge zopet za manj izvežbane orgljavce pretežke iu nedosežne. Kot praktičen učitelj je znal gospod Fnjgclj s svojimi skladbami pripomoči, da se tudi manj zmožni igralci vspejo na tisto stopinjo, do katerc mora vsak orgljavec priti, ako nefie postati, lahko rečem, trivijalen iu povstm jednostranski. Preigravši vsc komade sem se prepričal, da so te skladbe najboljšega priporočila popolnoma vredne. Sezite, dragi tovariši, po tem delu. Zunanja oblika :n ccna je primerna in dostojna. L. lielar