p iitntn« plačana v «otavlnt.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1932.
Štev. 27.
Letnik LXXU. (Sol. leto.
%ianovsUo poliiišRo glasilo J. V. U. — sekcl/e sa 'DravsRo banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »'Prosveía«
Uredništvo In aprava : Ljubljana, Franiiikansk* »lic* 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem rte sprejemamo. Uhaja veak četrtek. Naročnina latrm 60 Din <a inozemstvo SO Din. Člmni sekcije J. V. V. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, , m elt posebe. Polt. ček. rac, 1 I. 197. Telefon SI It

Interes šole zahteva potrebo stalnosti za učiteljstvo in razpis službenih mest.
Učiteljska premeščanja naj se ne vrše med šolskim letom nego v počit* nicah. Tudi premeščanja po službeni potrebi naj se ne vrše med letom. Tudi če je učiteljska stalnost ukinjena, naj se vršijo premeščanja po razpisu tako, da se učiteljstvo čuti stalno na svojem mestu tudi brez zakonite stalnosti. To je prvenstveni interes države.
Uvodoma navedeni predlog, ki ga je med drugimi predložil v posebni spomenici izvršni odbor JUU gospodu ministru prosvete dne 28. januarja t. 1., je sprejelo učiteljstvo z odobravanjem.
V interesu šole, kakor v lastnem interesu si. učiteljstvo ničesar bolj ne želi, kakor neke stalnosti, da se bo moglo nemoteno po* svetiti svojemu prosvetnemu delu v šoli, kakor tudi med narodom.
Vemo, da je z zakonom ukinjena uradniška stalnost, vendar je za prospeh šole nujno potrebno, da se učiteljstvo čim manj me* njava in kolikor mogoče dolgo uveljavlja v enenf službenem kraju.
Delokrog učitelja je bistveno drugačen kakor ostalih državnih uradnikov. On nima posla, ali le podrejeno, z notranjimi uradni* mi zadevami, ki so v vsakem kraju prilično enake, učitelj ima opravka direktno z narodom, bodisi to v šoli ali zunaj nje. Le oni učitelji, ki dobro poznajo vsestranske prilike svojega naroda v dotičnem kraju, ki so proučili njegove vrline, pa tudi slabosti, se morejo uspešno udejstvovati. Tega pa ne morejo spoznati ne doživeti oni učitelji, ki služ* bujejo vsak čas v drugem kraju. Za to je treba časa. Kako kvarno je pogosto menjavanje učiteljstva, kažejo prilike.
Marsikateri učitelj je prišel v kraj in bil hladno sprejet. Njegovo delo je bilo kritično presojano. Toda z večletnim pridnim delom v kraju ni priklenil nase samo dece, ampak tudi občane, da so mu popolnoma zaupali in ga smatrali ne samo za učitelja svojih otrok, ampak tudi za svojega svetovalca in prijatelja. Koliko je vredno tako stališče za uspešno delo, ve le tisti, kdor pozna do jedra šolo in njene naloge.
Danes menjava učiteljstvo svoja službe* na mesta, preden se more prav uživeti v krajevne prilike, celo preden spozna najožji delokrog, svoj razred in deco. Kako kvarno je to za šolo in za učitelja samega, je na dlani. Potrebni kontakt naroda s šolo in učiteljem je vedno manjši, kar je v veliko škodo vsem trem.
Danes, ko živimo tako hitro, tako rekoč hlastamo po življenju, je pa pogosto menja* vanje služb še prav posebno kvarno za mlade učitelje, saj se s tem le odvajajo od resnega, stvarnega in smotrenega dela. Neizkušena mladina želi doživetij, sprememb. So nekateri, ki kar tekmujejo pri menjavanju služb. Pogled v uslužbenske liste je najboljše ogledajo tega kvarnega pojava. Stari, izkušeni šolniki že ob koncu svojega službovanja ne morejo izkazati toliko različnih službenih mest, kakor marsikateri začetnik.
Želja po vednem preseljevanju zavaja mnoge, da se poslužujejo najrazličnejših pripomočkov in metod, raznih vplivnih oseh* nosti in korporacij v dosego novih, udobnejših službenih mest. Iznajdljivi in brezobzirni so v iskanju poti in sredstev, da pridejo do svojega cilja, pa najsi bo to preko starejših, sposobnejših in potrebnejših.
Večina učiteljstva dobro čuti, da to ni prav. Pogostokrat je že temeljito razpravljalo na svojih zborovanjih o tem bolečem in za šolo kvarnem pojavu, pa zdi se, da je samo brez moči ozdraviti to bolezen.
Tu je treba odločnega ukrepa. Smatramo za edino in najuspešnejše sredstvo, da se oddajajo vsa službena mesta učiteljev ve* dno le z razpisi. Ta način oddajanja služb ustvarja red in vzbuja v vseh resnih in de* lovnih učiteljih zaupanje, upravi pa daje možnost izbire najboljših in najprimernejših učiteljev za dotična službena mesta.
Objava prostih služb bo najboljše zdravilo za vse one bolnike, ki jim noben kraj ne prija, dokler se ne pririnejo v ali vsaj do meglene Ljubljane, kjer je baje zanje najboljši zrak.
Objave službenih mest bodo hvaležno pozdravili vsi oni naši tihi, skromni in požrtvovalni delavci, ki so leta in leta vztrajno vršili svoje zvanje med narodom, pa si žele po zasluženem delu, primorani vsled družinskih razmer, bližje mest in šol, da poskrbe tudi za svoje otroke.
Objava prostih službenih krajev je zdrava tekma, ki bodri učiteljstvo k vestnemu vršenju svojih dolžnosti in stvarnemu delu, ki naj kot edino in najboljše priporočilo odloča v konkurenci.
dar bo s tem postopkom mogoče te in enake razvade izdatno omejiti, ker ima pri vsaki podelitvi služb odločati prvenstveno delo in sposobnost ter socialne prilike, ne pa priporočila in intervencije nepoklicanih.
Objave službenih mest pa so še iz drugih vidikov nujno potrebne. Razmere naneso, da si najboljši učitelj, najvztrajnejši delavec, ki je morda že več let z uspehom in v zadovolj* stvo občanov delal v kakem kraju, želi iz enega ali drugega razloga drugam. Potrebno je dati tem delavcem možnost, da si prebero službeni kraj. Ako se jim izpolnijo želje in dobe zaprošeno mesto, pa četudi slabše, bodo zadovoljni in z novo vnemo vršili svojo nalogo dalje.
Objava službenih mest pa je tudi v interesu uprave. Njena naloga je, da pospešuje šolstvo in narodno prosveto. Ona mora skr* beti, da postavi na mesto pravega in za kraj čim sposobnejšega učitelja. Pri objavi služb se ji nudi ta možnost v polni meri, saj lahko izbere med prijavljenimi onega, od katerega pričakuje, da bo v polni meri izpolnil poverjeno nalogo. «
Z uvedbo objave vseh prostih mest se bo razvila v učiteljskih vrstah zdrava tekma, dvignilo zaupanje in spoštovanje do uprave in pobijalo nezdravo prepogosto menjavanje služb in iskanje zvez in priporočil v svrho intervencij.
Glavno nameščanje in premeščanje uči* teljstva je določeno za čas počitnic. To je povsem prav iz utemeljenih poučnih in vzgojnih, pa tudi ekonomskih vidikov.
S tega razloga se pred zaključkom šolskega leta tudi objavljajo prosta službena mesta v tako zvani veliki objavi. Da ima ta
objava dobro stran, smo poudarili že prej, ko smo predočili potrebo razpisovanja službenih mest. Opozoriti pa moramo tudi na nekatere nedostatke.
Z oddajo objavljenih služb se izpraznijo nova mesta in bi trebalo takoj nove objave. Po oddaji tudi teh služb bi se pokazala nova vrzel itd., da hi ne bila nikdar zamašena. K.er pa se popolnitve po podelitvi služb na osnovi objave izvrše običajno brez nadaljnjega razpisa, je tedaj postopek objave službe* nih mest dosegel le delno svoj namen.
Iz tega razloga bi bilo treba razpisovati prosta mesta sproti, mesečno ali vsaj dvome.* sečno, ki bi se podeljevala prosilcem sproti s pridržkom, da jih zasedejo z novim šol* skim letom. Na ta način bi bil do konca šol* skega leta zvršen ves razpored in bi bilo učiteljstvo z novim šolskim letom na svojih službenih mestih.
Periodične objave službenih mest pa bi imele še drugo dobro stran. Znano je, da je pri veliki objavi služb pred zaključkom šolskega leta velik naval prosilcev, posebno pa prosilk in le za boljša in ugodnejša mesta, med tem io ostajajo slabša in manj udobna brez prosilcev. Ako bi se mesta sproti razpisovala, bi se brez dvoma tudi za ta mesta priglasili prosilci, ker je vedno nekaj učite* ljev, ki bi iz enega ali drugega razloga radi spremenili službeni kraj. Na ta način bi dobili tudi slabši kraji dobre učitelje, kar je dvakrat potrebno.
Učiteljstvo si želi reda in pravične razvrstitve na službena mesta ter neke stalnosti v kraju. Trdno pa smo prepričani, da mo* remo to doseči le potom zdrave konkurence za objavljena prosta mesta, ki naj jih dobe oni, ki so si jih s svojim vestnim in vztraj* nim delom najbolj zaslužili.
Ta naša želja je oprta na pravičnost, ki je temelj države, zato je tudi prvenstveno državni interes.
Šolska vprašanja na drugem zasedanju banovinskega sveta.
V	ponedeljek, 8. februarja je bilo otvor* jeno drugo zasedanje banovinskega sveta za Dravsko banovino. Otvoril je to zasedanje ban g. dr. Drago Marušič z obširnim eks-pozejem o uspešnem delovanju banske upra* ve in o proračunu za 1. 1932./33. Iz tega eks* pozeja posnemamo le nekaj poglavij, tičočih se predvsem učiteljstva in šolstva. Med drugim je iznesel g. ban tudi naslednje
priznanje učiteljstvu:
»Zvest obljubam, katere sem dal pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta ter sledeč pobudam gg. članov banovinskega sveta, je banska uprava ukrenila potrebno, da se prosvetne razmere v Dravski banovini izboljšajo in zlasti, da sodelovanje med našim učiteljstvom in narodom postane čim tesnejše in prisrčnejše. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da se je to posrečilo in da je naše učiteljstvo ne samo v šoli mogočen faktor prosvete, temveč da ga vidimo tudi v iz* venšolskem prosvetnem delu med prvimi. »Sokol«, kateri nam mora vzgajati moralno in telesno zdravo mladino, je v preteklem letu svoje vrste več kakor podvojil, za kar gre nemala zasluga tudi našemu učiteljstvu. To smotreno delovanje bo banska uprava nadaljevala tudi v bodoče. Tudi v kmetijsko* nadaljevalnem šolstvu, katero vodijo naši požrtvovalni učitelji, je zaznamovati v teko* čem letu razveseljiv napredek.«
V	svojem govoru je g. ban še posebej naglasil
požrtvovalnost uradništva.
»Absolutna objektivnost ter socialna pravičnost pri upravljanju proračuna banovine je nujen predpogoj za vsako uspešno gospodarsko delovanje. Po tem načelu smo se v preteklem letu ravnali. Smatram za svojo dolžnost, da ob tej priliki podčrtam neumor* no in požrtvovalno delo podrejenih mi uradnikov tako pri banski upravi kakor tudi v srezih. Oni se zavedajo, da so v službi naroda ter preko svojih uradnih dolžnosti s srcem vršijo svoje posle ter so vedno pripravljeni, da gredo ljudstvu na roko v vsakem primeru. Tozadevno ne samo ni bilo nikakih pritožb od širših slojev naroda, pač pa sem slišal od vseh slojev in od vseh krajev izjave priznanja. To je tudi razumljivo, saj živimo v narodni državi in je uradništvo tudi sestaven del naroda, med katerim živi.«
Pri obrazložitvi proračuna se je g. ban posebej bavil z vsako postavko in omenjal naslednje pri
šolskem proračunu:
Glede na zelo razvito šolstvo v Dravski banovini je razumljivo, da mu mora banska uprava posvečati posebno skrb. Mladina je narodna bodočnost, zato je potrebno, da se ji omogoči, da napreduje intelektualno, moralno in zdravstveno. Zato je tudi predlože* ni proračun oddelka za prosveto za 2,407.000
dinarjev večji od letošnjega. Povišek gre predvsem na račun podpor občinam za zgradbe in popravila osnovnošolskih pošlo* pij. Ta povišek je bil potreben, ker postajajo bremena za amortizacijo dolgov povodom zgradbe šol za siromašne občine vedno težje zmagljiva.«
Poudariti je potrebno, da je vnešen pro* račun za kmetsko nadaljevalno šolstvo v proračun za kmetijstvo, kar je razvidno
iz proračuna za kmetijsko šolstvo.
Banovinski svet je prešel na razpravo o tretjem poglavju proračuna, t. j. o kmetijskem oddelku. Načelnik tega oddelka inž. Podgornik je podal obširen referat o stanju kmetijstva v banovini, za njim pa je gosti. Božič pričel citati posamezne postavke tega poglavja. Stvarni izdatki za kmetijsko izobrazbo so določeni na 375.000 Din.
G. Ivan Janžekovič je mnenja, naj se ta postavka, ki je znašala še lani 480.000 Din, ietos ne bi znižala, saj je kmečka izobrazba kapital vsega naroda. Gosp. Matija Goričar priporoča, naj bi se pri nameščanju učitelj* stva upoštevala kmetijska izobrazba, da se bodo mogli povsod ustanavljati kmetijski te* čaji. Ban. g. dr. Marušič pojasnjuje, da so se izdatki v tej postavki lahko znižali za 105 tisoč dinarjev, ker bo del stroškov za predavanja in honorarje odpadel in uspeh izobrazbe z znižanjem kredita ne bo prikrajšan. V smeri predloga g. Goričarja je banska uprava že do sedaj storila, kar je mogla, in bo vodi* la o tem tudi v bodoče vesten račun.
Za kmetsko nadaljevalno šolstvo je v proračunu določenih 725.000 Din, kakor v sedanjem proračunu. G. Jakob Zadravec priporoča, naj se te šole povsod prilagode potrebam svojega kraja. Dr. Fran Lipold pozdravlja, da ta postavka ni znižana in opozarja na potrebo višje gospodinjske šole, da naša dekleta ne bodo vsa silila v srednje šole. G. Rado Jereb pripominja, da je v Sloveniji okoli 250 deklet z maturo, ki ne najdejo službe. Tem naj bi se omogočil vstop v gospo* dinjske tečaje. G. Evgen Lovšin priporoča podpiranje zlasti tistih gospodinjskih šol, ki so jih ustanovile občine same. G. dr. Al. Bratkovič predlaga uvedbo gospodinjskih te* čajev povsod, kjer ni gospodinjskih šol.
Pomočnik bana g dr. Pirkmajer odgovarja govornikom, da je v banovini 145 kmet-skih in kmetsko*gospodinjskih nadaljevalnih šol. To število s prizadevanjem banske uprave še vedno narašča, Poleg tega ima banska uprava potujoče kmetske tečaje, ki trajajo po 3 mesece. Takih tečajev z učiteljstvom in vso potrebno opremo je 21. Treba bo pa prej ali slej oživotvoriti tudi višjo gospodinjsko šolo.
Na vprašanje g. Frana Bonača pojasnjuje načelnik dr. Orel, da je bilo za kmetsko izobrazbo v tekočem proračunskem letu dosedaj porabljenih 60% od predvidenih kreditov.
G. Ernest Krulej opozarja, da mora imeti učiteljstvo kmetskih nadaljevalnih šol in tečajev tudi primerno strokovno izobrazbo. G. Anton Koder opozarja na moralno korist kmetskih šol, ki so kmetskemu prebivalstvu tudi v veliko duševno oporo.
Ban dr. Marušič oflgovarja, da je tendenca banske uprave, da nudijo kmetske na* daljevalne šole čim več praktične izobrazbe. Banska uprava je vsako tozadevno akcijo podpirala. Današnje hude krize kmetijstva je v veliki meri krivo tudi pomanjkanje trdne kmetske organizacije, ki bi kmetom omogo* čila, da lahko prodajo blago takrat, kadar so cene najugodnejše in da ne bi bili prisiljeni prodajati za vsako ceno, ako nujno rabijo denar. Kmetski tečaji morajo utrjevati vero v boljšo bodočnost kmetijstva.
Banovinske kmetijske šole.
Kakor je znano, se banovinske šole ne vodijo več birokratično v banovinskem pro* računu, temveč so organizirane kot samostojna gospodarska podjetja, ki dobivajo od banovine le dotacije. V to svrho je v novem proračunu določena vsota okrog dveh milijonov dinarjev. Iz poročila, ki ga je podal g. višji finančni tajnik Božič, izhaja, da ima vinarska in sadjarska šola v Mariboru 857.200 dinarjev izdatkov in 528.700 Din dohodkov, tako da ji mora banovina prispevati 328.500 dinarjev. Šola na Grmu ima 849.850 Din izdatkov in 421.825 Din dohodkov, tako da znaša dotacija banovine 428.025 Din. Šola v Št. Juriju ob juž. žel. ima 633.340 Din izdat* kov in 362.920 Din dohodkov, banovinska dotacija pa je 270.420 Din. Nova gospodinj* ska šola ravnotam ima 210.000 Din izdatkov in 88.000 dohodkov, tako da znaša dotacija 122.000 Din. Šola v Rakičanu izkazuje 256.000 dinarjev izdatkov in 132.000 Din dohodkov, dotacija pa je 124.000 Din. Mlekarska šola v Škof j i Loki izkazuje 1,767.000 Din izdatkov in 1,677.000 Din dohodkov, tako da je po* trebna dotacija banovine v znesku 90.000 dinarjev. Za gospodinjsko šolo v Mali Loki so določeni izdatki na 402.000 Din, dohodki na 131.000 Din, dotacija pa na 271.000 Din.
Debata se je vršila o vsaki šoli posebej. Posegali so v njo predvsem banovinski svetniki iz okrajev, ki so na dotični šoli v prvi vrsti interesirani. Večina govornikov je oB* žalovala, da je bilo treba znižati tudi prora* čune za naše kmetijske zavode in prosila, naj se posveča vsa skrb temu, da šole zaradi redukcij ne bodo trpele. V splošnem so govorniki pohvalno omenjali delo kmetijskih šol in prosili, naj se posveča vsa pažnja tudi ekonomiji na teh zavodih, ker se morajo gojenci tudi v tem pogledu izobraziti.
Govornikom so odgovarjali gg. ban. pod-ban, načelnik Podgornik in referent Božič. Pojasnjevali so, kako je banska uprava izvajala načelo štednje, kako skrbno se ocenjuje premoženjsko stanje učencev, ki prosijo za brezplačna ali polovična mesta na šolah, in kako se povsod skrbno gleda, da se čim bolj izboljša tudi ekonomična stran vzgoje, tako da se gojenci ne priuče samo strokovnemu znanju, temveč tudi varčnemu gospodarjenju. Glede dotacij ni mogoče obravnavati vseh šol po istem merilu, temveč jih je treba ocenjevati individualno, ker so razmere na vsaki šoli različne. Nedostatki, na katere so opozarjali posamezni govorniki, bodo od* pravljeni, kar največ bo mogoče.
(Dalje prihodnjič.)
Za šolstvo važne določbe iz načrta novega finančnega zakona.
Pravilnik o polaganju praktičnega učiteljske« ga izpita.
Na podlagi čl. 71 in 72 zakona o narod* nih šolah z dne 5. decembra 1929. je prosvet* ni minister predpisal pravilnik o polaganju praktičnega učiteljskega izpita. Pravico do takega praktičnega učiteljskega izpita ima po teh pravilih začasno nastavljeni učitelj po 20 mesecih poučevanja v razredu. Dopusti, bolezenski dopusti, daljši od 2 mesecev, in ve* like šolske počitnice se ne štejejo v teh 20 mesecev poučevanja v razredu.
Učitelj, ki ima skupno 3 slabe letne oce* ne ali dve slabi oceni po vrsti, ne more delati praktičnega učiteljskega izpita in se odpusti iz službe.
Bolezen in dopust, ki sta daljša od šest mesecev, in vojaško službovanje v kadru se ne štejejo v dcibo petih let, v katerih mora učitelj napraviti praktični učiteljski izpit.
Kandidati se prijavijo k skušnji s prošnjo, naslovljeno na upravo pristojnega učiteljišča preko sreskega načelstva, ki pošlje prošnjo preko banske uprave izpitnemu odboru. Prošnji morajo kandidati priložiti kra* tek popis svojega življenja, izpričevalo o na* pravljenem učiteljskem zrelostnem izpitu, iz* kazilo o službenih letih in letnih ocenah svojega dela.
Dan izpita odredi ravnatelj učiteljišča.
Izpitnr odbor sestavljajo vedno: ravnatelj učiteljišča, profesor pedagoške skupine predmetov, prof. srbsko-hrvatsko-slovenske-ga jezika in književnosti, profesor narodne zgodovine, profesor zemljepisja Jugoslavije, poučevalec administracije in učitelj telovadbe.
Profesorje odredi ravnatelj učiteljišča v tistem vrstnem redu, ki se sestavi v začetku šolskega leta, in se v tekočem šolskem letu ne izpremeni.
Pravila dalje določajo, katere predmete mora kandidat delati pismeno, kako se predmeti pri izpitu ocenjujejo, kako dolgo izpit traja itd.
Praktični del izpita sestoji iz praktičnega predavanja, ki ga ima kandidat v razredu določene mu šole, mora pa ga prej pismeno obdelati pred izpitnim odborom. Predavanje traja najmanj 35 minut.
Ko so ocene vseh kandidatov iz' vseh predmetov gotove, sklepa izpitni odbor na predsednikov poziv za vsakega kandidata posebej o tem, ali je kandidat napravil uči* teljski izpit in s kakšnim uspehom.
Kandidat je izpit naredil, če je iz vsake* ga predmeta dobil najmanj oceno »dobro«.
V istem šolskem letu sme kandidat naj* več dvakrat delati praktični izpit. Kandidat, ki v tretje ne napravi praktičnega učiteljskega izpita, se odpusti iz službe.
Kjer je to mogoče, delajo kandidati praktični učiteljski izpit na moških, kandidatke pa na ženskih učiteljiščih.
Za šolstvo važne določbe iz načrta novega finančnega zakona.
Finančni minister je predložil narodni skupščini načrt finančnega zakona, ki vsebu* je poleg državnega proračuna tudi važne določbe, ki so v posredni ali neposredni zvezi s proračunom. Nekatere določbe so važne tudi za šolstvo in narodno prosveto ter državne nameščence in upokojence.
ŠOLNINE.
Čl. 18. uvaja plačevanje šolnine za vse
šole razen osnovnih šol; vojnih akademij, strokovnih kmetijskih šol in rudarskih šol ter obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol.
Šolnina se deli v tri kategorije in se plačuje po skupni vsoti neposrednega državnega davka, ki ga plačujeta roditelja skupno ali se plačuje od imetja učenca, ako nima več roditeljev. Ako je davčni zavezanec oproščen davka, se postopa po določbah člena 3. zakona o neposrednih davkih.
Šolnine so oproščeni:
1.	Učenci, ki so državni gojenci.
2.	Učenci, katerih roditelji imajo več ka* kor enega otroka v šolah, kjer je treba pla* čati šolnino; v takih primerih se plača za najstarejšega otroka cela šolnina, za mlajše pa polovična.
Šolnino plačujejo:
1.	Slušatelji univerz, ekonomsko*komer-cijalne visoke šole, višje pedagoške šole <n slušatelji po rangu sličnih zavodov po I. kategoriji za vsak semester.
2.	Učenci srednjih šol letno v enem ali dveh obrokih, in sicer učenci nižjih razredov gimnazije po II!I. kategoriji, učenci 5. in 6. razreda po II. kategoriji, učenci 7. in 8. raz* reda po I. kategoriji.
3.	Učenci učiteljišč, srednjih tehničnih šol, višjih ženskih obrtnih šol, trgovskih akademij, pomorskih akademij, bogoslovij, železniških prometnih ter babiških šol, in sicer: v prvem in drugem letu po II. kategoriji; v nadaljnjih letih pa po I. kategoriji. Če traja šola samo dve leti, plačujejo v prvem letu po II. kategoriji, v drugem letu po I. kategoriji. Učenci trgovskih šol plačujejo po II. kategoriji, učenke babiških šol pa po III. kate* goriji. ^
4.	Učenci meščanskih šol plačujejo šol* nino polovico II. kategorije, prav tako učenci strokovnih obrtnih šol, ženskih strokovnih
in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šol, učen* ci srednjih in nižjih poljedelskih ter šumar-skih šol.
Privatni učenci morajo plačati pred po* laganjem izpita trikratno šolnino za razred in kategorijo, za katerega polagajo izpit. Poleg te šolnine se ne smejo uvajati nobene samoupravne šolnine.
Iz sledeče lestvice je razvidno, kako se bo odmerjala šolnina.
Letni predpis dohodkov
od	300 do	500
od	500 do	750
od	750 do	1.000
od	1.000	do	1.500
od	1.500 do	2.500
od	2.500	do	4.000
od	4.000	do	6.000
od	6.000 do	9.000
od	9.000	do	12 000
od	12.000 do	15.000
preko 15.000 za vsakih
1000 Din	20 30 50
Vpisnine.
5. Pri vpisu v šolo bodo plačevali učenci sledeče takse:
a)	na vseučiliščih in višjih šolah ter drugih šolah iste vrste po 100 Din za vsak se* mester, in sicer v davčnih znamkah, katere se bodo prilepile na prijavnico;
b)	v srednjih, srednjih strokovnih šolah, vojnih akademijah, železniških prometnih šolah po 50 Din v davčnih znamkah, ki se morajo prilepiti na prijavnico;
c)	v meščanskih, strokovnih, obrtnih šolah (moških obrtnih, ženskih obrtnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šolah), v sred* njih in nižjih kmetijskih šolalh, logarskih šolah ter v vseh ostalih šolah iste vrste po 5 Din v davčnih znamkah.
Pristojbine za izpričevala.
1.	Za diplomo vseučiliških in visokih ekonomskih ter komercielnih šol, višje pedagoške šole in drugih šol iste vrste po 600 dinarjev, za doktorsko diplomo 1000 Din;
2.	za višji tečajni izpit (matura) v gim* nazijah in ostalih srednjih šolah, diplomski izpiti v srednjih strokovnih šolah kakor tudi v dokončanih vojnih akademijah ter želez-niškoprometnih šolah po 300 Din;
3.	za spričevala nižjih tečajnih izpitov (mala matura) ter spričevala o dokončani trgovski šoli po 100 Din;
4.	za spričevala o dokončani meščanski šoli (moški obrtni, ženski strokovni ter nižji ženski nadaljevalni šoli ter logarski šoli po 50 Din;
5.	za spričevala v specialnih kmetijskih šolah, rudarskih šolah ter splošnih obrtno-trgovskih šolah po 25 Din;
6.	za spričevala o dokončanih šolah, katere niso navedene med temi, se bodo plačevale takse v razmerju s šolami iste vrste.
Vseh teh taks ne bodo plačevali oni učenci, ki so oproščeni šolnine.
Prosvetni minister v sporazumu s financ* nim ministrom bo predpisal pravilnik o na* činu plačevanja šolnine ter o izvršitvi teh odredb.
Pooblastilo za redukcijo srednjih šol.
Čl. 22. pooblašča ministrski svet, da na predlog prosvetnega ministra na dan 1. julija t. I. zapre določeno število gimnazij, učiteljišč, bogoslovij, šerijatskih šol, realnih gim* nazij ter klasičnih oddelkov v klasičnih gim* nazijah. kakor tudi, da more določeno števi« lo srednjih popolnih šol znižati na nepopolne po proračunskih zmožnostih.
Ravnatelji onih popolnih srednjih šol, katere bi se spremenile v nepopolne, ostanejo še nadalje na svojih položajih, dokler se jih ne premesti za ravnatelje na popolne srednje
šole, ali pa, dokler se jim ne dodelijo drugi položaji, oziroma dokler se jih ne upokoji. Državne zgradbe ter ostale nepremičnine srednjih in strokovnih šol, katere bi se ukinile, se stavijo na razpolago prosvetnemu ministru s celokupnim inventarjem.
Učitelje, tehnične, administrativne in ostale osebe po meščanskih šolah, katere bi se ukinile, lahko prosvetni minister obdrži še nadalje v službi, jih upokoji ali pa jih odpu* sti po potrebi službe v okviru proračunske možnosti. Za državne zgradbe velja isto, kakor za slučaj ukinitve srednjih šol.
Še nekatere določbe za srednje šole.
V členu 26. je določena sprememba v zakonu o srednjih šolah, po kateri se bodo šole razdelile v popolne in nepopolne gimnazije. V srednjih in srednjih strokovnih šolah se bo po določbah prosvetnega ministra število učencev po posameznih raz* redih maksimiralo in minimiralo ter po možnosti diferenciralo po spolu. Ravnatelji in nameščenci samoupravnih in priznanih privatnih in verskih srednjih šol morajo imeti isto kvalifikacijo kakor ravnatelji in nameščenci državnih srednjih šol. Samo* upravne šole morejo biti popolne ali nepopolne, popolne z osmimi razredi, nepopolne pa s štirimi razredi višjega ali nižjega oddel* ka. Samoupravne, privatne in verske šole morajo biti v pogledu nameščencev docela ločene od državnih šol v istem mestu.
Učenci 5., 6. in 7. razreda gimnazije morejo polagati popravljalni izpit le iz enega predmeta v določenem času. Šolsko leto se pričenja 5. septembra z vpisom učencev in se zaključi 4. septembra naslednjega leta. Od 24. avgusta do 4. septembra morajo biti zaključeni vsi izpiti. Predavanja na teh šolah se morajo pričeti takoj po vpisu ali najkas* neje do 10. septembra. Za učence 5. razreda učiteljišča veljajo iste določbe kakor za učence 8. razreda gimnazije. Število učencev in učenk v prvem razredu gimnazije določi prosvetni minister. Minister more dovoliti sprejem v 2., 3., 4. ali 5. razred srednjih šol in vpis v prvi razred učiteljišč s primernimi prijavami za sprejem in predhodnim sprejemnim izpitom.
Šolski nadzorniki.
Čl. 25. govori o izplačilu stalnih sreskih šolskih nadzornikov kakor tudi o dolžnostih tega poklica. Ti se bodo poravnavali naj-preje iz kreditov, kateri so predvideni za izplačilo pristojbin tem na.oJ-avijencem v glavnem iz zakona o osnovnih šolah v do-tičnih banskih upravah. Posebni dodatek po čl. 293. zakona od 31. marca 1931 bodo prejemali iz kreditov, ki so odrejeni za izplačilo posebnih dodatkov v določilih zakona prosvetnega ministrstva. Izvzetno od čl. 1. in 2. uredbe od 12. dec. 1931 se bodo okraj, šolskim nadzornikom izplačevali pavšalni potni stroški in dnevnice za dva redna šol* ska pregleda. Pavšal bo znašal za dvakratni letni pregled po terenskih razmerah in bodo te nagrade znašale 8000, 6000 ali pa 4000 Din v mejah kreditov, ki so odobreni v prora* čunu in po rešitvi prosvetnega ministra.
Določbe za državne nameščence in upokojence.
Čl. 33. Notranji minister se pooblašča,
da sme v teku proračunskega leta v breme kreditov, ki so predvideni za urad* nike višjih položajnih skupin, postaviti uradnike nižjih položajnih skupin ter obratno v mejah kreditov.
Čl. 44. določa kredite za upokojene urad* nike in ostale nameščence civilnega reda. Ta člen določa tudi razmerja v pokojninah in invalidskih podporah v letnem proraču* nu, kakor ga odobri finančni minister. Vsak minister more imenovati ali premeščati nameščence svoje stroke v mejah določenega števila in kreditev in v skladu z izdatki, določenimi v proračunu.
S členom 46., čim stopi v veljavo, se država oprošča obveznosti socialnega zava rovanja za vse one, ki so v državni službi in so bili zaščiteni z zakonom o zavarovanju delavcev. Za osebne in družinske podpore tem osebam se ustanavlja poseben fond za državne uslužbence. Mesečni prispevki v ta fond znašajo 5 odstotkov mesečnih prejem* kov posameznega uslužbenca. Prosvetni mi* nister bo s posebno uredbo določil sestavo in upravo tega fonda ter pogoje za pridobitev ali izgubo pravic do podpore iz tega fonda.
Po členu 47. se državnim upokojencem, ki prejemajo osebno ali družinsko pokojni* no po določilih zakonov po 1. juliju 1923. in so zaposleni v državni, banovinski ali občinski službi, znižajo pokojninski dohodki in družinske draginjske doklade:
a)	za eno četrtino onim, katerih meseč*' ni službeni dohodki znašajo do 1499 Din;
b)	za eno tretjino onim, katerih službeni mesečni bruto-dohodki znašajo od 1500 do 2499 Din;
c)	za eno polovico onim, katerih mesečni službeni bruto-dohodki znašajo od 2500 do 3500 Din;
d)	za celotni znesek onim, katerih me* sečni službeni dohodki presegajo 5000 Din.
Čl. 54.: Za nadurno delo, v kolikor se izkaže za potrebno pri izvrševanju službe, se ne bo izplačevala nobena nagrada. To pa ne velja za one -primere, kjer je ta pravica regulirana s posebnimi zakoni.
Državna gledališča.
Čl. 27. Tri drž. nar. gledališča, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, bodo pre= jemala subvencije države za pokritje v državnem proračunu predvidenih posebnih iz* datkov za zavarovanje zgradb ter inventarja, medtem ko vsi ostali izdatki, hono* rarji, režijski stroški ter ostali materijalni izdatki gredo v breme celokupnih dohodkov teh gledališč. Pet oblastnih narodnih gledališč v Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu,- Osi-jeku in Mariboru se bo moralo vzdrževati s svojimi dohodki in bo subvencijo lahko odobril prosvetni minister, če bo podana proračunska možnost. Vsa omenjena gledališča kakor tudi banovinska gledališča so oproščena plačevanja taks iz tarifne postavke 99 a), 1.
Končne določbe.
Čl. 62. Vse odredbe dosedanjih financ* nih zakonov, zakonov o budžetskih dvanaj* stinah, s katerimi so bili posamezni zakoni izpremenjeni, dopolnjeni ali razveljavljeni, kakor tudi vse volitve, pravilniki in drugi odloki in rešitve, ki so bili sprejeti po pooblastitvi teh zakonov, ostanejo še naprej v veljavi.
Čl. 63. Ta zakon dobi obvezno moč, ko ga podpiše kralj in bo objavljen v »Službe* nih Novinah« razen, če bi bilo za posamezno določilo kaj drugega navedeno. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo od 1. aprila 1932 do L aprila 1933.
MIROSLAVA LEITGEB
mtmmmmmm murni«, jurCiCev trg mi. 3
I zdelo v nje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje Šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
Radio-aparate naročate lahko tudi potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru ali podružnice v Ljubljani, ki posreduje za najugodnejše pogoje.
Po kat. odpadajoča šolnina dinarjev
100	125	150
125	150	200
150	200	250
200	250	300
250	300	350
300	350	400
350	400	450
400	450	500
450	500	550
500	550	600
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
LISTEK
J. E. Polak:
Črtice.
(Konec.)
3.
»Gospodje porotniki,« je zaključil zagovornik svoj govor, »obtoženec je res grešil, toda bodite ljudje; pomislite na uničeno lju* bežen njegove matere in na uničeno ljubezen njenega sina« ...
Kako neki se je ta tragedija začela? —
Bil je otrok ljubezni in že pri krstu je dobil tako eksotično ime, da ga med svetniki, zabeleženimi v koledarju in pratiki, sploh najti niso mogli Ko so donesli dete materi in ji povedali detetovo krstno ime, ni rekla nobene besede; samo zavzdihnila je in gren* ka solza ji je spolzela po bledem licu.
Kdo je umel ta vzdih in to solzo? —
Nihče; zakaj babica in botri so rdeli od vina; in človek v takem stanju ne čuje vzdi* hov in ne vidi solza!
Sicer pa detetu v rani mladosti ni bilo nič hudega; zakaj mati ga je ljubila in ta ljubezen ga je varovala lakote, mraza in ponižanja.
Dete je rastlo in vzrastlo do one moči, ki požene otroka z neodoljivo silo hrepenenja med sovrstnike.
!In igral se je med enakimi do one dobe, ko mu je eden tovarišev zabrusil v obraz:
»Pankert!« —
Ni vedel, kaj je to. Menil je, da ga krega. In v zadregi je vtaknil prstek med usteca in gledal igrajoče tovariše od daleč.
Ko je prišla mati domov, se je besede domislil in vprašal je svojo mamico, kaj pomeni beseda:
»Pankert« . ..
Mamica ga je stisnila k sebi, ga poljubila in drugi globoki vzdih se ji je izvil iz prsi in druga grenka solza ji je spolzela po licu. Pojasnila mu pomena besede ni, in tudi fantič ni izpraševal dalje; zakaj v brezmejni globočini materine ljubezni je utonilo vse.
Minevala so leta in došla je doba, da ga je morala vpisati v šolo....
Tretjič se ji je izvil iz prsi globok vzdih, in tretjič je presunil meč njeno materino srce; zakaj začutila je, da se začne za njenega sina doba trpljenja.
In začela se je. In vodila je niže in niže... Vodila je v pogubo.
V šoli je srečal osebo, ki najbrže še ni* koli ni čitala Prešernove pesmi »Nezakonska mati« in najbrže nobenega spisa ne, ki pri* poveduje o boli in ponižanju nezakonskih otrok. Ni ga mogla vzljubiti in zaradi tega jo je zasovražil on. Šola mu je bila mučilnica in če le moči je krenil drugam .
In težko je čakal dne, da se poslovi od šole za vselej ...
Prišel je tudi ta dan.
Odšel je služit. V službi je začutil in razumel, kaj pomeni besedica:
»Partkert!«...
In v duši mu je vzrastlo sovraštvo do vsega človeštva; samo do ene osebe ne; in ta je bila njegova Marija, ki jo je neizrečno vzljubil. Tudi ona je vzljubila njega, dasi je bila zakonska hči in po vrhu še iz dobre hiše. Ni bilo upanja, da se vzameta, ali onadva sta upala, upala ...
Prišel je čas slovesa tudi za njiju; zakaj on je moral k vojakom. Obljubila mu je zvestobo ... Toda zgodilo se je kot pravi narodna pesem:
Komaj bom storil en marš al' dva, ti boš imela druzega«...
Tudi ona ga je pozabila in se domislila šele sedaj, da je:
»Pankert« —
Prišel je od vojakov domov ...
In kot se završi največ naših tragedij v gostilnicah, tako se je završila tudi ta. Jeza, alkohol, zbadljive besede so izvabili fantu nož, in z življenjem je moral plačati oni, ki ga je najbolj žalil in mu je ukradel ono, kar je on brezmejno ljubil.
In če resno pomislimo... Kdo je bil tra* gedije kriv? — Alkohol? — Ne bodimo šalo* barde!... Temu krivo je bilo samo nedosta-janje ljubezni, ki bi jo morali gojiti z vso vnemo po cerkvah, šolah in domovih.
Se motim? —
Zamislite se in sodite sami, komu bi bilo treba obesiti mlinski kamen na vrat, da bomo začeli podirati jetnišnice in sežigati vislice.
4.
»Da, naše nadaljevalno šolstvo je v le pem razvoju. Razmah dobivajo tudi tečaji za gospodinje in gospodarje. Šoli odrasla mladina izve v teh šolah in tečajih mnogo; ali meni se vidi, da nedostaje vsemu temu delu politure,« mi je segel lepega večera moj znanec med razgovorom v besedo.
»Politure? — Kakšne politure?« sem se začudil jaz.
In znanec mi je začel razlagati tako-Ie:
»Meni se vidi, da posvečajo predavatelji in predavateljice po teh šolah in tečajih ob zidanju in urejanju domov preveč pozornosti materijalu, in premalo duševnosti; in vendar se vidita meni resnica in zvestoba močnejša fundamenta vsakemu domu, nego pa so: kamen, opeka, beton in les.
Še več greše gospodinje ob udobnem opremljanju domov; zakaj ob tem delu se domisli malokatera nevšečnosti, trenja in na* sprotja osebnosti, ki so jim kos samo prava osebnost, prizanesljivost in samopremagova-nje. Mesto z zavesami bj naj krasile domove z nežnostjo in molčečnostjo, ki sta proti radovednosti in klepetavosti močnejša obram* ba, nego zavese, ki naj bi zakrile to in ono.
Vem, za lepo blazino sta puh in belo platno neizogibna; ali ljudje bi morali izve« deti tudi to, da je najboljša blazina mirna vest, ki je ne teži nobena žalitev. Mirna vest bi morala zaključiti vsak dan, in v vsak dan bi morala s solnčnim zahodom utoniti tudi naša jeza.
Naše domove razsvetljujejo solnce, elektrika, petrolej in sveče; ali razsvetljevati
Spioine vesti.
—	K sejam prosvetnega sveta, ki so se
začele dne 11. t. m., sta odpotovala v Beograd gg. Mazi Josip, načelnik prosvetnega oddelka, in Dimnik Ivan, predsednik sekcije.
—	Koliko učiteljev čaka na službo v Dravski banovini. V letošnjem šolskem letu niso bili v Dravski banovini Se nastavljeni abiturijenti učiteljišča iz 1. 1930./31. 1 oleg abiturijentov iz preteklega solskega leta čaka na službo tudi 54 učiteljev in uciteljic, ki so bili kot zadnje slovenske učne moči odpuščeni iz učiteljske službe na Primorskem. Vseh učiteljev, ki čakajo na službo, je torej nad 300. S prihodnjim šolskim letom sc to število, ako se med letom izdatno ne zniža z nastavitvami, zviša nad 500, ker učiteljišče absolvira vsako leto približno 250 dijakov in dijakinj.
—	Banovinska gospodinjska šola v Št.
Juriju ob J. žel. je bila dne 7. febr. t. 1. svečano izročena svojemu namenu. Moderno in vsem predpisom zgrajeno in opremljeno poslopje bo nov dom, v katerem se bodo izobraževala naša dekleta za bodoče gospodinje. S tem je v Dravski banovini zopet napravljen nov korak v svrho zboljšanja naše« ga gospodinjstva.
—	Šolske proslave. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, ki poudarja, da morajo biti vse prireditve, ki se vršijo v šoli, vzgojnega pomena. Strogo je prepovedano prirejati v šolskih poslopjih plesne zabave ali take, na katerih se točijo alkoholne pijače.
—	Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani objavlja sporazumno s finančno direkcijo še nastopno:
Kakor je že finančna direkcia objavila, morajo vsi drž. upokojenci predložiti predpisane nove »Prijave za prejemanje draginj-skih doklad« finančni direkciji do 1. marca t. 1. Te prijave se dobe pri podeželskih (glavnih) tobačnih zalogah.
V Ljubljani, Mariboru in Celju pa v tra* fikah in sicer: v Ljubljani pri g. R. Pogačnik, Dunajska cesta št. 14; v Mariboru pri g. Pa* vli Svetek, Gosposka ulica, in v Celju pri g. Almi Perovšek na Kralja Petra cesti. Cena v kritje nabavnih izdatkov 1 Din za komad. Dokler ne predloži drž. upokojenec te prijave, se mu draginjska doklada ne izplača!
Upokojencem, ki so že v minuli jeseni predložili s prejšnjo prijavo dokazilne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. Brezpogojno pa mora vsaik drž. upokojenec s prijavo vred predložiti potrdilo pristojne davčne uprave, da nima premoženja ali dohodkov!
—	Nekdo je staknil rokopis »Bomo«,
predno je bil objavljen, in raztrobil zadevo okrog. Ne bomo ga zasledovali, saj njegov greh ni rodil nič hujšega kakor novih špa-rovčkov Zeta v prid Učiteljskega doma.
—	Koncert UPZ — 7. marca v dvorani Uniona v Ljubljani. UPZ je v polnem raz* mahu svojega delovanja. Poleg 7 koncertov z ženskim zborom, ki jih je priredil v de* cembru po vzhodnem delu Dravske in zahodnem Savske banovine, pripravlja velik koncert srbske narodne in umetne pesmi, ki se bo vršil 7. marca. Cilj UPZ ni, prirediti vsako leto svoj »običajni« koncert s poljubnim programom in pokazati s tem svoje obstojanje, cilj UPZ je propagandnega zna* čaja v najširšem smislu besede. Tekom svojega 71etnega obstoja je dokazal, da je za to neobhodno potreben in poklican, ter z uspehom vrši to nalogo. Njegovi programi so bili vedno po razumevanju »nekaterih« pretežki, preekstremni in za »publiko« nezanimivi. Ti »nekateri« so videli in culi samo efekt 100 ali več minut trajajočega koncerta, niso pa uvideli propagandnega dela UPZ. Koliko rokopisnih skladb je izvajal UPZ? Večina pesmi na programih je bilo rokopisnih, ki jih je UPZ naročil pri komponistih, pla*
čal in izvajal, ter s tem pokazal, ali je taka glasba naša, sodobna, času in razmeram pri* merna, ali ne. Koliko teh pesmi je sedaj na programih naših podeželskih in drugih zbo* rov? Mnogo — mnogo! Po nekaj pa jih ima vsak pevski zbor. — Torej, ali ni bilo delo UPZ pravilno? — V zboru je tudi lepo število pevovodij-učiteljev in učiteljic! Kdo jim je dal pobudo za to delo? Kdo jim je dal skladbe? Kdo jim pomaga pri izbiri pro* grama? Vse to so vprašanja, katera moramo razmotrivati in objektivno presojati! Ni to samohvala — to so resna in objektivna fakta, ki jih moramo objaviti ter s tem dokumentirati potrebo eksistence takega pevskega zbora kot je UPZ.
Kdo je vse to učiteljskemu pev. zboru omogočil? V prvi vrsti njegov duševni oče in vodnik Srečko Kumar in po njegovi ini-cijativi brezprimerno požrtvovalno članstvo tega zbora. Na drugi strani pa ves učiteljski stan, ki s podporo omogoča to apostolsko delo in je dalo zboru tako trdno in solidno bazo, da more uspevati.
UPZ je nameraval prirediti predpustno veselico. Na oklic »Narodne Odbrane« v dnevnikih se je takoj odzval in zabavo odpovedal, uvažujoč res težko gospodarsko krizo. Ne more pa dopustiti in tudi ne sme, da bi se pojavila tudi kriza, to je zastoj v svojem delu za propagando vsega, kar obe* ležuje našo kulturno stopnjo, delovanja med narodom za narod!
Tovarišice in tovariši! 7. marec naj do* kaže, da je UPZ v svojem delu na pravem potu in zasluži podpore in upoštevanja od učiteljstva in onih, ki smatrajo učiteljski stan res za najvplivnejši stan na polju kulturnega delovanja.
Na programu koncerta, ki se bo vršil 7. marca, so v prvem delu duhovne skladbe — religioznega značaja. V drugem delu pa umetne in po večini narodne pesmi posvetnega značaja. V tretjem delu nastopi ženski zbor z obema umetnima kompozicijama in 6 narodnimi pesmimi. Program zaključujejo 4 duhovni stihi od Tajčeviča z mogočno za-hvalnico. Program je skrbno sestavljen in izredno zanimiv ter bo nudil vsakomur res izreden užitek. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.	—čo—.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitdk.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) <t
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi« salnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Osebne zadeve,
Napredovanje v V. grupo.
Ž ukazom Onbr. 7373 od 29. jan. 1932. so napredovali v V. pol. gr.:
Rape Andrej, banski šol. nadz. v Ljub» ljani; Kovačič Terezija, učiteljica v Goricah; Slapar Jakob, upravitelj osnovne šole v Primskovem; Zore Rudolf, upravitelj osnov* ne šole v Predoslju; Plavšak Robert, upravitelj osnovne šole v Trbovljah; Stupica Iv., upravitelj osnovne šole v Sv. Petru; Grad Janko, upravitelj osnovne šole v Mostah pri Ljubljani; Mercina Franc, šol. upravitelj v Grahovem; Cvetko Franc, upravitelj osnovne šole v Krčevini; Perger Matija, učitelj v Sv. Juriju v Slov. goricah; Kožuh Mirko, učitelj v Mariboru; Karničnik Henrik, učitelj v Mariboru; Zupančič Franc, upravitelj osn. šole v Gerlincih; Bezlaj Franica, upravitelji* ca osnovne šole v Šmihelu pri Žužemberku; Vidmar Anton, upravitelj osnovne šole v Čatežu; Stres Feliks, učitelj v Prevaljah; Kajnih Valentin, učitelj v Ptuju; Kaukler Valentina, učiteljica v Ptuju; Kocmut Rudolf, upravitelj osnovne šole v Sv. Urbanu; Preindl Jakob, upravitelj osnovne šole v Veliki Nedelji; Rosina Adolf, upravitelj osnovne šole v Ormožu; Žolnir Ivan, upravitelj osnovne šole v Ptuju; Duler Emilija, učiteljica v Slo-venjgradcu; Šumer Hinko, šol. upravitelj v Šmarju pri Jelšah; Gaberc Anton, upravitelj osnovne šole v ižakovcih; Vrečar Rajko, šol. upravitelj v Žalcu; Šmit Albin, šol. upravitelj v Dobrni; Klemenčič Ivana, upraviteljica osnovne šole v Galiciji; Glinšek Ivan, upra* vitelj osnovne šole v Rogaški Slatini; Kle* menčič Karolina, upraviteljica osnovne šole v Novem mestu; Kobale Karol, upravitelj osnovne šole v Podčetrtku.
Z ukazom Onbr. 7374 z dne 29. jan. 1932. so napredovali v V. pol. grupo:
Tomažič Ivan, v. d. «reškega šolskega nadzornika v Mariboru; Rus Vilibald, sreski šolski nadzornik v Kranju; Koropec Ivan, sreski šolski nadzornik v Mariboru (desni breg), in Grmovšek Mihael, sreski šolski nadzornik v Slovenjgradcu.
—i Z odlokom ministrstva prosvete so upokojeni učitelji, odnosno učiteljice: Ignacij Skrbinšek v Planini pri Prevaljah, Josip Samide v Smuki, Josip Odlasek v Domžalah, Alojzija Premk v Grosupljem, Ivan Pušenjak v Mozirju in Josip Bervar, strokovni učitelj na realni gimnaziji v Mariboru.
Učiteliski pravnik.
—§ VAŽNO ZA UPOKOJENCE. Prijave drž. upokojencev za prejemanje dra-ginjskih doklad. Dravska finančna direkcija razglaša: Z uredbama fin. ministrstva štev. 75.500-1 od 27. oktobra 1931. oz. št. 76.000-1 od 5. decembra 1931. je predpisano, da morajo vsi državni upokojenci (upokojenike), njih vd6ve in sirote najkasneje do 1. marca 1932. predložiti izplačevalni blagajnici, t. j. odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije, nove prijave. Obrazec za te prijave je bil predpisan z odločbo fin. ministrstva od 12, decembra 1931. št. 83.900-1 in je objavljen v »Službenem listu« od 16. januarja 1932., kos 4. Prijavne obrazce je izdalo in založilo »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, kjer jih je dobiti proti plačilu 1 Din za komad. Kakor sporoča imenovano društvo, se prijavni obrazci dobe pri vseh tobačnih zalogah v Dravski banovini, v vsa* kem poedinem kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča, vsaj v eni trafiki, v Ljubljani v trafiki Pogačnik R. (prej Blaž) na Dunajski cesti (Mathianova hiša), v Mariboru v trafiki Sve* tek Pavla v Gosposki ulici, v Celju pa v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra cesti. Vsi predlagatelji prijav se pri tem opozarjajo, da
morajo biti prijave pisane in podpisane lastnoročno in čitljivo, sicer se ne bodo obravnavale. Tistim upokojencem, ki bi do 1. marca t. 1. prijav po novih obrazcih ne predložili, se ustavi nadaljnje izplačevanje doklad, do* kler ne vlože prijave. K prijavi je priložiti v dokaz resničnosti navedb vse potrebne listine. Vendar upokojencem, ki so že v minuli jeseni predložili prijave in dolkazilne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. V bodoče pa bodo morali predlagati listino samo v dokaz sprememb, ki ustvarjajo zanje nova prava do draginjskih doklad. Prijavne tiskovine je izpolniti točno, pazljivo in pravilno. Za neresnične prijave so predlagatelji kazensko in disciplinsko odgovorni. Opozarjajo se tudi vsi upokojenci, naj v obrazcu točno navedejo številko svojega likvidacijskega lista, ki je označena na vsakem mesečnem čekovnem odrezku. Natančnejša navodila za izpolnitev prijavne tiskovine so natisnjena na obrazcu samem. Po njih se je natančno ravnati.
—§ Učitelji pripravniki morajo ob pola* ganju praktičnega izpita na osnovi pravilnika DR br. 72100 iz leta 1927., ki je bil objavljen v »Uradnem listu« z dne 21. junija 1927. št. 289/67, plačati honorar članom izpraševalne-ga odbora.
—§ Poročila o poroki, rojstvu, smrti itd., ki gredo istočasno na več uradov (glej Roč. Katalog 1931/32, str. 41), je opremiti tako, da so vsi uradi obveščeni, komu se je poslalo poročilo (odredba min. prosvete ON br. 881/27). Recimo, da se je rodil učitelju otrok. Šol. upravitelj vpiše rojstvo otroka na pod* lagi orig. listine v področni Uslužb. list in poroča za vpis v Uslužb. liste min. prosvete, banski upravi in sreskemu načelstvu na pod* lagi overovljenih prepisov listine. V poročilu za ministrstvo označi na koncu: »O tem se poroča istočasno 1. banski upravi v Ljubljani in 2. sreskemu načelstvu v X.« V poročilu za bansko upravo označi: »O tem se poroča istočasno 1.-ministrstvu prosvete in 2. sreskemu načelstvu v X.« V poročilu za sresiko načel-stvo označi: »O tem se istočasno poroča 1. ministrstvu prosvete in 2. banski upravi«.
—§ Periodičen povišek, postopek pri napredovanju. Pri predlaganju prošenj za pri* znanje višjega periodičnega poviška je predložiti poleg izvoda iz uslužbenskega lista in overovljenega prepisa odloka o postavitvi v poslednjo skupino položajne plače, priključiti še overovljen prepis začasne prevedbe po novem uradniškem zakonu iz leta 1931. V izvodu iz uslužbenskega lista je vpisati za zadnja tri leta in sicer za vsako leto posebej službeno oceno. Nekolkovane prijave in pri* loge je predlagati v unikatu.
§ Odgovor tov. M. Š. sv. P. 1. Ker ste v
II./4. skupini od 26. decembra 1926., ste bili pravilno prevedeni 1. aprila 1931. v IX. sku* pino s 1. period, poviškom. Z ozirom na določbe §§ 249. in 252. U. Z. ne morete prositi za popravo prevedbe, ker Vas je zatekel zakon v H./4. skupini, ki odgovarja IX. skupi* ni. Če niste še vložili prošnje za napredovanje v VIII. skupino, napravite to takoj, ker bi imeli že tudi po prejšnjem zakonu pravico do napredovanja in upamo, da bodo napredovali prvenstveno najprej oni, ki imajo naj* več let. — Prošnjo opremite s prilogami po navodilu kraljevske banske uprave — t. j. prošnjo v dvojniku (eno kolekovano s 5 Din, priloge te z 1 Din) in kot priloge overovljen prepis dekreta o II./4. skupini, prevodnice in izVod iz Usl. lista. — II. Glede EO in pri* spevkov za obmorsko okrevališče bo razpravljal gospodarski svet. O zadevnih sklepih bo obveščeno članstvo JUU potom sreskih društev in stanovskega glasila.
Učiteljski pmki zbor	JUM.
—pev Pevski tečaji se vršijo	13. in 14.
februarja, 5., 6. in 7. marca. Vse	in vsi! — Odbor.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
bi jih morala tudi odkritosrčnost. Seveda, te luči ni nikjer naprodaj; treba si jo je pridobiti z bojem; in pridobljena naj razsvetljuje vse domoveL.in razsvetljuje naj jih neprestano kot večna luč pred tabernakeljem.
V udobno urejenem domu bi morale izginiti vse skrbi; a brez skrbi ni oni, ki ima polne zaloge raznovrstnega blaga, temveč oni, ki ima neizčrpno zalogo spominov na lepe čase in na trpke dni boja, ki jih je prenašal molče, boreč se proti gorju, ki ga je vsipal nanj svet.
In naše ropotarnice? — Kaj shranjujemo v njih? —- Samo reči, ki jih ne rabimo sproti, ali take, ki so prišle ob vsako veljavo. In taka ropotarnica naj bode tudi predaleč v našem spominu na vse ono, kar nas je osrečevalo — nekoč.
Zavedati bi se tudi morali, da ni dom samo kraj, kamor hodimo jest in spat, temveč da je dom tudi kraj, kamor se hodimo .gret; grejemo pa se ob ognjišču, kjer se združujejo plameni, ki žare tim jasneje, čim popolnejše je zedinjenje onih, ki se ob tem ognjišču in plamenu grejejo.
Naši domovi bi morali biti trdnjave za boj proti bojevitemu svetu; a za ta boj bi morale opasati može z orožjem žene in one bi jim morale po tem boju lajšati utrujenost in celiti rane.
Dvomim, da varujejo domove samo vra* ta, ključi, ključavnice in zapahi; zaikaj po mojem mnenju jih varuje še veliko bolj zve* stoba do sebe samega, do dela, ki ga vršimo in do ljudi, ki živč z nami v edinici. Le če zvesto in radi služimo sebi, delu in ljudem,
si pridobimo zadovoljnost srca in s to prijet* nost doma, ki je močnejša od vrat, ključev, ključavnic in zapahov.
Da ne pridejo v naše domove podgane in miši, ki razjedajo telo in dušo, se varujmo zavisti in sumničenja na vso moč.
No, ali ti je všeč ta politura?« je končal moj znanec svoja razlaganja nenadoma.
»Seveda mi je,« sem mu pritrdil.
»Pa ni moja!«
»Čegava pa je?«
»Tako jo je zamislil Franc Crane.«
Na Ponovičah so otvorili domače gledališče.
Litija, koncem januarja.
Graščino Ponoviče pozna vsakdo, ki se jc že kdajkoli peljal z vlakom skozi Zasavje. Ljubek gradič te pozdravlja iznad želez* niške proge, med postajama Litija—Sava. Včasih so gospodovali tam raznovrstni mo-gočniki, ki se jim je prelivala v žilah »plava« kri, med vojno je bila v gradu bolnica, ob prevratu so nastanili tam ruski internat, kasneje je kupila veleposestvo oblastna skupščina, banovina pa je namestila v poslopjo deško vzgajališče, ki je bilo dotlej v Ljubljani.
»Mladi razbojniki so se naselili v naši soseski,« so se strašili med seboj okoličani;
zvečer so preje in trdneje zaklepali dveri, zvišali so zavarovalnino za svoja poslopja in so sploh pričakovali sedem hudih, težikih let.
»Ravbarjev« pa ni, rdečega petelina ni, ključavnice drže še vedno, in skrinj nam novi gostje še niso izpraznili. Strah je šel po vodi!...
Pač pa smo bili za zadnjo nedeljo pri* jetno presenečeni: mala hektografirana vabila so nas pozivala k domači slavnosti, otvoritvi lastnega gledališkega odra na Ponovičah.
Prijetno nam je dela vest, da si v domu, za katerega so mnogi menili, da bo vsemu okolju v nesrečo, ustanavljalo oder in s prosvetnim delom navezujejo stike s sosedi.
Ob krasnem solnčnem dnevu se je znašla na Ponovičah domala vsa Litija. Prihiteli so domačini s Save, ožja soseska pa je bila zbrana vsa. Da ni manjkalo naše šolske mladine, niti ne poudarjam, gledališka dvorana ni mogla sprejeti med svoje starinske stene vseh posetnikov. Še drugič, še tretjič bo šla igra lahko preko odra in to vedno ob zadovoljivi udeležbi.
Praznični živžav je vel pred začetkom i v polni dvorani i v predsobi i na stopnicah, koder so se gnetli zakasneli došleci, ki niso mogli več na prostore. Skromna dvorana pa je dihala posebno ugodno razpoloženje, in to kljub petrolejski razsvetljavi. Pa tudi oder je drugače zelo preprost; in zavesa iz cenenega blaga, omarice za suflerja še ne zmorejo. Odersko pročelje pa s primitivno dekoracijo. Vendar za vodilno nit mladini, ki se vzgaja v tem domu: sredi oboka emblem: državni grb!
Zvonec! Začetek! Iz sobe za odrom uda* rijo krepki akordi —: »Junaik iz Like«. Mlada grla zapojo. Dirigent zbora ravnatelj gosp. Stritar pa pri harmoniju. Po končani točki — aplavz. Navzoči vedo, da so udarjale v strune roke, ki bi sicer držale ta čas v rokah nož ali pa vitrih; — in grla, ki prepevajo za odrom, so ponavljala pred letom dni morda le kletvice in psovke. Pod vplivom vzgajali* šča pa se vračajo ti dečtki kot pošteni člani človeške družbe zopet v življenje.
Po končanih uvodnih glasbenih komadih pa se odgrne zastor in gre preko odra pet-dejanka: »Strah v grajskem stolpu«. Mladci so se izkazali za dovolj trdne v svojih vlogah, želi so splošno pohvalo.
Publika je prišla na svoj račun, mladi ponoviški igralci pa so si pridobili polno simpatij.
Da je dobilo vzgajališče lasten oder, je to v glavnem zasluga strokovnega učitelja tov. Andreja Steleta, ¡kamniškega rojaka. Pred meseci je prispel semkaj kot absolvent beograjskega kurza za vzgojo mladoletnikov in je prinesel na Ponoviče novega življenja. Domala ves oder je njegovo delo. Lepo se je vpeljal k nam! Le naj nadaljujeta z ravnateljem tov. Stritarjem na težki, a častni poti. Tisti, ki jih bodo dvignili s prosveto iz mra-kov življenja, kamor jih je zanesla usoda, jim bodo za vsaik žarek solnca in ljubezni hvaležni.	—nč—
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
L
Naša gospodarska organizacija.
— VABILO na izredni občni zbor Uči* teljske Samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z o. z., ki se bo vršil 21. februarja 1932. ob 10. uri na II. mestni deški osnovni ioli v Ljubljani {Cojzova cesta) s sledečim vzpo-redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za 1. 1931. 3. Sprememba § 36. za= družnih pravil. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. Opomba: Za sklepčnost k točki 3. dnevnega reda morata biti zastopani najmanj dve tretjini vseh članov (1700). Če ta občni zbor ne bo sklepčen, bo sklican 14 dni pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
Hlad'K»*ric
S 16. seje.
1.	Seje ostanejo ob četrtkih ob 20 uri.
2.	Glede 3 rokopisov o domu in gospodinji še vedno ni padla odločitev. Tri osebe izven odbora so se odločile vsaka za drugo knjigo.
3.	Sklenilo se je urgirati v tiskarni, da se čim prej ponatisne 3. številka »Našega roda«, ki je zmanjkala.
4.	Na vsaki seji M. M. naj bo tudi poročilo upravnika o stanju. Upravnica pa naj poroča po vsaki številki »Našega roda« o nakladi in številu naročnikov.
5.	O izredni publikaciji knjige o Tesli in razvoju elektrotehnike se bo razpravljalo na prihodnji seji.
—mm Opozarjamo mladinske pisatelje
na razpis nagrade za najboljše beletristično ali slikarsko delo za naše najmlajše. Nagrada znaša 2000 Din. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Rok za vlaganje rokopisov je do 15. marca t. 1. Dela se pošiljajo na tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. — Tu dobijo pisatelji tekmovalci tudi vsa potrebna navodila.
mm Ponatis 3. številke »Našega Roda«
ima zaradi drugega nujnega dela v tiskarni zamudo. Naši cenjeni naročniki bodo morali pač še par dni počakati. — Februarska 5. številka »Našega Roda« bo izredno zanimiva. To bo bolj pustna številka, posvečena veselju in smehu in takrat bodo ž njo zadovoljni tudi tisti, ki se jim zdi »Naš Rod« preresen in pretežak. Z verzi sta zastopana Ocvirk in Stano Kosovel. V prozi pa imajo samo vesele stvari: Milčinski, Magajna, Pokorn, Kmetova in Zupane. Tudi vse druge rubrike so bogate. Zanimiv je Škodlarjev članek o fotografiji, portretu in karikaturi, kjer nam sli* kar Škodlar nazorno pokaže na Otonu Žu* pančiču in Rihardu Jakopiču, kako nam podaja sliko fotografični aparat, kako gleda isto osebo portretist in kako karikaturist. Tudi slikarski del je izredno bogat. Tu sodelujejo: Justin, Gorše, Globočnik, France
Kralj, Smrekar in izmed novih pa Mira Krtu I jeva in tov. Fr. Kunaver.
—mm Uradne ure tajništva so vsak dan od 16. do 18. ure.
Skskurziiskž odsek-
—e EO priredi o Binkoštih dva izleta in sicer na Plitvička jezera in na Koroško (Ce* lovec, Beljak, Vrbsko jezero — Kanzelberg). Podrobnosti in rok prijav objavimo kasneje.
Odbor EO.
—e Prihodnja seja EO se bo vršila v soboto. 13. februarja v prostorih JUU v Ljubljani	Odbor EO.
¡^«¡^■■«■»«■■■■■■■■ni
v
SoSski radio.
—r Program za XIV. teden. V torek,
februarja bo oddaja koncerta mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj. I.—I'II. Pred oddajo bo predaval g. Emil Adamič o mladinskem petju, med oddajo pa bo podajal karakteristiko vsake pesmi. Oddaja prične ob 11. uri. V petek, 19. februarja bo obravnaval g. strokovni učitelj Rupnik Branko temo: »Kako naj se učimo«. Oddaja se bo vršila v obliki razrednega razgovora v smislu delavne šole. Tudi ta oddaja prične ob 11. uri in bo primerna za višje razrede osnovnih šol ter za meščanske in srednje šole. Učenci naj bi imeli papir in svinčnik, da bi si lahko kako stvar zabeležili, ako bi želeli kasneje od svojih učiteljev kakih pojasnil ali natančnejših navodil.
MHH«1 Vsk z» ojrgiHV'"Ot* j |! j,
Iz druStev:
Vabila:
— NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto, 20. februarja na deški osn. šoli v Novem mestu ob 9. uri. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. O po* uku telovadbe predava in demonstrira z učenci II. razr. tov. Šlibar. 3. Razgovor o po* drobnih učnih načrtih in nabiranju snovi za domoznanstveni pouk. 4. Slučajnosti. —
Odbor.
= ZBOROVANJE SRESKEGA DRUŠTVA V DOLNJI LENDAVI bo v soboto, dne 27. februarja 1932 v Dol. Lendavi. Dnevni red: 1. Teorija in praksa moderne šole, predava dr. Lončar. 2. Situacijsko poročilo predsednika sekcije tov. Dimnika. 3. Član* ska poročila in predlogi. 4. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART v Slov. goricah zboruje v soboto, dne 13. februarja ob 9. uri na osnovni šoli pri Sv. Lenartu. Na dnevnem redu je med obi*
Kadar pridete v Ljubljano
z mislijo, da si nabavite dober aparat
za šolski radio
ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji!
DIO
ljubljana
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
čajnimi točkami tudi predavanje tov. Rogla o otroškem risanju. Polnoštevilna udeležba je stanovska dolžnost!
= JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v ponedeljek, dne 15. februarja ob 9. uri v Ptuju. Dnevni red je običajen. Predavanje se naknadno objavi.
= JUU SRESKI UČITELJSKI DRUŠTVI LJUBLJANA IN LITIJA imata skupno zborovanje v Ljubljani na II. deški osnovni šoli na Cojzovi cesti v soboto, dne 27. februarja ob 9. uri. Na dnevnem redu predavanje g. dr. Lončarja: Teorija in praksa delovne šole. — Pred predavanjem ima tov. Jegliče-va iz Ljubljane praktičen nastop s I. razredom. — iPol ure pred pričetkom se vrši v aborovalnem prostoru seja odbora litijskega društva.
Nove knjige.
Potom športa in gimnastike vodi pot k zdravju in kreposti!
Der Mensch und die Sonne.
S sončno kopeljo krepiš in utrdiš svoje telo! Spisal H. Suren. 75. naklada s 142 naravnimi posnetki. Cena knjigi, ki je tiskana na umetniškem papirju: broš. Din 75'—, vez. Din 90'—. Knjiga je vzbudila na polju telesne kulture veliko zanimanje.
Getanzte Harmonien.
Spisal P. Usenfels, 6. naklada na najboljšem umetniškem papirju, s 120 stranmi besedila, krasnimi novimi slikami in veliko slikanico. V lepo oranžno platno vezana knjiga stane Din 180—.
Še nikoli ni bilo toliko lepote združene v knjigi, ki je vsebinsko prvovrstna in prava redkost.
Neue Wege der Körperkultur.
Spisal prof. E. Preiss, sekcijski svetnik avstrijskega urada za ljudsko zdravje. — 4. naklada s 111 slikami in veliko risanico. Na umetniškem papirju velja broš. Din 97*50, ve* zana Din 120"—. V knjigi je posebno poudarjena važnost pravilne telesne vzgoje!
Vse knjige dobavlja: »KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, telef. 33—97.
PETELINČKOVA ŽENITEV. — Šaljivi mladinski zbor, po A. Hajdrihovem moškem zboru in narodnem napevu dvoglasno, oziroma troglasno s spremljevanjem klavirja ali harmonija priredil Anton Kosi. — Uči* teljska tiskarna je izdala in založila to glasbeno delce, ki bo jaiko dobrodošlo šolam in prosvetnim društvom za javne nastope. Lahek, veselošaljiv in prikupljiv napev se giblje v primerni legi za mlada grla, spremljevanje klavirja ali harmonija je pisano v lahkem slogu, da ga zmore tudi manj izvežban igralec. — To glasbeno delo, ki je tudi po obliki ii? tehniški izvedbi odlično uspelo, toplo priporočamo šolam in društvom v nabavo. Cena Din 8.—. Naročila v Učiteljski knjigarni.
HALI OGLAS!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj!» znesek Din 5" —
»-'IM»«»HWffl.HBWWI.iiliI,m i,
FOTO-SPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit* najcenejše pri Fr. P. Zajcc, optik — Ljubljan , Stari trg 9. — Ceniki brezplačno I
BOiNAaMisaiMiiajMMMiNj^^
Naročajte
vsa
i s k á r s k a
za dom
š o
urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani«
■ ■■■■■■■■■■■■■■■H
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Avgust Agnola LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo.
N A	■ C	i	UČITELJSKA
M J	-ijfj	1 f	TISKARNA
N			V LJUBLJANI
i Ž			je najmoderneje urejena In Izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
J E			Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr, knjige v enobarvnem In večbarvnem tisku Brošura In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
C			Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
E			LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
N		' i	šolski zvezki za osnovne, mešč. In «red-nje tole. Risanke, dnevniki In beleinlce.
E	t		Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni 1
	2		UČITELJSKA K NJIGARNA
	1		Ima v zalogi .Oslarijo naših moi*: t. Trubar, 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8.Gregorčič,9. Aškero, lO.Tavčar, 11.Leveč, 12.Erjavec, 13. Jenko, 14. Cankar, 16.Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Msister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Oln-
Za naš „Dinar"
kupite naše domače proizvode!
Lnksnziii
predmeti.
praiek za pecivo
■ r XI ta *Mh tst
U rajk«. IMM mfamti
Sektn
Vaatlin sladkor
WIM ftOWftftjO
vmfcoeiedko» d aja rmm motnatim fnUom
um »anW - m «t Vaabtea tc«« u.rtk. oMo»i« J i*Wb «an«*
romcMIo
<j«K»l IMM*)
fcTJt	Mí h
«OU .»»*>' MMI^ " '""»» (i^aiftM ir. g,* .S.	..hI.
píifow. u ***>,.«. fett. k. tO. MMM& '.».( V««, «KI«, , C* ... *>tr.i.1. rC*.
Vaniljin puding. Mešaj 6 dkg sur. masla s i rumenjaki, 12 dkg sladkorja in 2 zavitka .ADRIA« VANILIN - SLADKORJA, da dobro naraste. Nato dodaj 2 obribani in v mleku namočeni in ožeti mali žemljici, sneg 5. beljakov, 3 dkg pinjol, 3 dkg drobno zrezanih mandeljev in 3 dkg citronata. Polni v omaščen model, kuhaj v sopari ter z oranžno peno oblitega postavi na mizo.
ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI!
Usodnost I
f>«matce faioàe
1 Mnftkf gaiole
70 Din
n»B>ir |api»r . • > 75 Did f*;*msk¡ ■nežni éevl)i 100 Din äuftki «uežni êevlji . 110 Din
im mm im»
ieft) tu ft * Mutin illa )
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
FINKOVE ZBIMKE NARISPB IN ODREDB
im osnovne in mešč. Sole ter učiteljišča v Drav. banovini
L
II.
Ul.
IV.
V
VI.
vn.
zvezek (od zvezek (za zvezek (za
zvezek zvezek zvezek zvezek VT1I. zvezek IX. zvezek
(od
(od
(z. (za (M (■a
prevrata do konca leta 1920.) broi. Din 5 -. 1921.) broš. Din 7—, 1. 1922.) broš. Din 9 —.
1. ¡anuaria 1923. do 30. junija 1924.) broi. Din 14-.
'.julija 1924........... .....
1. 1926 )
1. julija 1924. do31.dec¿mb"ra 1925.) broà D» 33 -.
) broš. Din 24—. 1.1927.) broš. Din 25 -. L 1928.) broš. Din 25—. 4. 1929.) broš. Din 25--.
Naročita sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam ae dobi: C. Cavalieri: Propiai o činovnicima i državnim aluibantcima gradjanakof rada. Broi. Din 120'—.