Januš Golec:9 Po divfI__r_.s_F_. Kanade Ljudska povest po raznih virih. Franc se je naslonil na prijatelja. Orjak je dvignil ogromno pest. »Jackoway (žena) brez drv! Jackoway brez kuriva!« Nato mu je zastal glas v grlu. Še severni veter je stokal preko temnih smrek in jadikoval: Zastonj dolgotrajna pot z vsemi severnimi nevarnostmi in grozotami! Indijanci pač cuvajo z bistrim očesom in z neusmiljeno maščevalno roko zadnje preostanke svete jim govede — bizam volov! Nemec Grubor in Amerikanec Lavison sta se vrnila srečno nazaj v pazniško službo v Yellowstone park skoro ob meji Kanade in Združenih držav. Pri kočuri od Indijancev iz maščevanja pOklanim bizam-teletom sta odrla kožo in jo pokazala upraviteljstvu parka ter dokazala, da sta že bila za las na cilju s poverjeno jima najtežjo nalogo, a s-o.jima izmaknili lavoriko zmage maščevalni rdečkarji. Uprava parka je morala uvideti, da ne gre za kake pustolovske izmišljotine, ampak za doživljaje najresnejšega značaja, ki bi bili rodili popolen uspch, če bi ne bili posegli Indijanci vmes. Na skrajnem severu prebite neštete težave in smrtne nevarnosti so Nemca in Amerikanca to likanj navezale enega na drugega, da sta si prisegla neločljivo prijateljstvo. Radi skl&pa to-* varištva jdma je odkazala uprava skupen delcn krog na severu parka, skupen stan ter skupnO življenje med divjino, katere sta bila več nego dovolj vajena. Po koncanih opravkih na upravi sta se naselila v prejšnjem Gruberjevem taborišču. Sklenila sta ga povečati in razširiti. Kmalu po vrnitvl sta prišla v stik z ostalimi čuvaji. Zaupali so jima presneto pretresljivi dve skrivnosti, ikateri sta se odigrali baš v njuni odsotnosti pred Gruberjevim stanom. Po odbodu Franca na sever nad bizam-go« vedo sla ga nadomestila v čuvajski službi dva to-< variša. Enega za dmgim ;-o našli ne doleč proS <xL'koče umorjena ob ognju. Čeravno so bile že vrane obkljuvale obraz, volkovi so prizanesli obema žrtvama, ker volk se navadno loti le plena, katerega sam ubije, je vendarle spoznati, da jc bil obema paznikoma zlomljen tilnik in na levem licu so bile dobro vidne krvave podplutbe. Oba čuvaja sta končala v razdobju treh mesecev eden za drugim na eiiak način. Oprema in vsi predmeti v koči so ostali nedotaknjeni. Jasno liki beli ttan je bilo, da ni šlo za roparski umor, pač pa za tajinstveno maščevanje, v kakoršnem so mojstri Iudijanci. 0 morilcih niso odkrili najmanjše sledi. Radi tolikc zagonctnosti kar dvch umorov se ni upal nikdo več niti v bližino Grubcrjeve ko.e, kaj šele, da bi se bil nastanil v njej. Lepa .se je obetala kanadskima lovcema po (olikem srečno prestanem gorju. Sicer se nista ustavila nastanitvi v koči zločinov, saj bi bilo zgledalo, da sta bojazljivca, pač pa sta sklenila, d-a bogta s štirimi očmi na straži, da tudi njiju ne preseneti v popolno meglo zavita — smrt! Skraja je bilo celotno življenje in delovanje obch prijateljev skupno. Vsak strah ima spočetka velikc oči in tako jo l>ilo tudi pri Nemcu in Ame- rikancu. Skozi mesece res skrbne preže nista -opazila niti sence suma, da bi ju kedo zalezoval in jima stregel po življenju. Ker je postal strah pred indijansko maščevalnostjo na sredini votel in ga tudi ikrog in ikrog ni ve. bilo, sta tudi samotarska tovariša popustila glede prvotne skupnosti in sta vršila službo in doraa.a opravila ter razne druge dolžnosti ločeno. No, zatonili so meseci v polnem pozabljenju na kako pretečo nevarnost, ko se je pripctilo nenadoma nekaj, 'kai* je vzbudilo pozornost vseh uslužbenccv v parku. Gruber in Lavison sta bila z doma po službenih opravkih. Prvi se je povrnil z ogleda za divjačino na feonju Franc. Komaj je stopil iz goščc na jaso, na katcri je stala bišica, je pričcl njegov konj nemirno migati z ušesi, prhati in švigati z očmi sem ter t ja, da je značilo njegovo obnašanje, kakor bi se bližala nevarnost. Nenavaden, oster ter nepiijetcn vzduh se je širil iz odprtc koče, fcatero sta s prijateljem sigurno zjutraj pred odhodom skrbno zaklenila. Pcs, ki je bil naučcn, da je stražil dom od zunaj, je ložal mrtev v travi z zdrobljcno glavo. Kaj se je zgodilo v njuni odsotnosti? Ko je udaril Nemcu v nos smrad, je mislil, da se je klatil krog bajte skunks (amerikanska smrdeča žival kakor naš dihur) Ta domncva ni bila pravilna, ker iz ikočc prodirajoči vzduh ni bil tako neznosen, kot ga n. pr. zapušca skunks. Kvečjemu je medved povzročitelj sličnih dubov. O medvedih je znano, da večkrat uderejo v samotne lovske >koče iz gole radovednosti. Pognal se je s ikonja, ga prepustil njegovi lastni volji in prestopil prag ikoče. Iz sobe prihajajoči smrad ga je skoraj vrgel nazaj. En pogled po notrajnosti je zadostoval, da je zagledal pred scboj nepopisno opustošenje po vseh prostorih. Kuhinjska oprema in ostanki jedi so lcžali razmetani po tleh. Vreča z moko je bila raztrgana in vsa moka raztrošena. Vse steklenice so bile razbite. Knjige in papir, ki je ležal na mizi — vsc razccfrano na drobne koscc. Vse raznc konzerve odprte, stisnjcnc in vsebina pokabljana po tleh. Pogled na splošno opustošenjc je bil brezupen. Čeravno je mislil prvotno, da jc bajto obiskal medved, stikajoč za slaščicami, je moral koj po- praviti to mnenje. S postelj so zginile odcjc in s stene z žreblja Nemčeva dvocevka za naboj s šibrami. Kaj je bilo bolj na dlani negc sklep iz razdejanja po ikoči na svojecasna — skrivnostna umora. Z obiskom popolncga opustošenja so naznanili neznanci, da morajo biti skiiti nekje v bližini in pri priliodnjem srcčanju bo Sk> za glavo in življenje! Opisani zagonetni obisk je nagnal v ude obeh tovarišev največjo skrb ter pazljivost pred presenečenji, ki so morala slediti. Minuli so dnevi, tcdni tcr mcseci povscm rnirno in niti ikake sence, da bi se piazila okrog samotnega doma dveb prijateljcv resna nevarnost. Radi popoliiega miru je zagonotka rasla in si dala duška v vseh mogcčih rosuih 11_ neverjetnili govoricah in domncvah. Nekako na siedini dolgega službenega obhoda lovskega okoliša, ki jc bil odkazan obema prijateljema, je stala še druga koča. V njej jc bila samo ena sobica, postelja, ognjišče in omara z raznimi konzervami. To oporišče je bilo zgrajeno za slu.aj, da bi zgrešil paznik v viharju, sneže- nem metežu ali iz kakega drugega vzroka pot do doma. Da ne bi blodil predolgo okrog in morda onemogcl, je bilo sredi gozda zatočišče s streho, prenočiščem in jestvinami. Postojanke za skrajno silo so uslužbencem v parku nekaj svetega in se jih poslužujejo le tedaj, čc ni nobenega drugega izhoda. Si pač lahko predstavimo začvdenje, katero ge je oprijelo lovcev pri slučajnem pohodu mimo gozdnega oporišča. Vrata razbita, po izbi vse v nepopisnem neredu in o lconzervah v pločevinastih posodah ne sluha in ne duha! Tale zadnji obisk neznanca je bil več nego jasno svarilo: Prijatelja, zginita iz tega okoliša, gicer bosta ob tilnik in življenje! Še bolj nego Gruberja sta presunila zagonetna obiska in opustošenja Lavisona. Oba smrt napovedujoča dogodka sta ga nekako zakrknila, da Je postal redkobeseden, izostajal po cele dneve z doma in se vračal ves zdelan, utrujen in naravnost onemogel. Na prijateljeva vprašanja sploh ni dajal odgovorov in je kazal resne znaike, da ne bo z njegovo pametjo čisto v redu< Nekega večera se je vrnil domov z debelo knjigo pod pazduho. Razgrnil jo je pred tovarišem. V njej so bile naslikane ter popisane vse mogoče živali na svetu. Pokazal je s prstom na sliko in na popis 'kocaste zveri in ta se je glasil: »Volferin ali amerikanski požeruh (v latinščini: gulo luscus). Volferin ali požeruh je ena najbolj nevarnih roparic, ki prebiva po zelo skritih skalnatih votlinah Severne Amerike in je tudi človeku zelo nevarna. Le redki so lovci, ki so kedaj videli volferina. Žival je manjša od medveda, navadno dolga 1 m (brez 15—20 cm dolgega, debelega in košatega repa), a mnogo mnogo opasnejša nego medved. Medvedi in volkovi mu bežijo s pota. Indijanci se rajši spustijo v borbo z medvedko, ki ima mladiče pri sebi, nego pa z volferinom. Dasiravno spada amerikanski požeruh k družini podlasic, zgleda po svoji nerodni postavi, z dolgo dlako, z majhnimi očmi ter ušesi, s težkimi tacami s 15timi z dolgimi ikremplji oboroženimi prsti, zelo podoben medvedu. (Dalje sledi.)