201. Številka. _ Ljubljana, v torek 3. septembra 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga 5t. 12.
„Slovenski Narod'* telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Shod v Kostanjevici.
Kandidat narodno-napredne stranke za dolenjska mesta, g. dr. Ivan Tavčar, sklicuje za četrtek dne 5. t. m. shod volilcev v Kostanjevici.
#
Shod v Žireh.
V nedeljo dne 8. t. m. bo v Žireh shod volilcev, na katerem bodeta govorila kandidat narodno-napredne stranke gosp. Ivan Božič in dež. odbornik g. dr. Ivan Tavčar.
Duhovniki volilni komisarji.
Pri lanskih državnozborskih volitvah je vlada v nekaterih krajih imenovala župnike za volilne komisarje. Tako je bil na pr. v Brusnicah volilni komisar župnik Nemanič, strasten agitator klerikalne stranke. To nikakor ne gre. Duhovščina razvija z malimi izjemami pri volitvah najsilovitejšo agitacijo za klerikalno stranko. Po dnevi in ponoči hodijo duhovniki po hišah, nagovarjajo volilce, jim groze z večnim pogubljenjem, če ne bodo volili klerikalcev — ko pride kmet na volišče pa vidi, na mestu vladnega komisarja, najhujšega klerikalnega agitatorja. Kmet se duhovnika že tako boji, bolj, kakor vseh peklenskih muk, zlasti pa se boji, da bo duhovnik kot vladni komisar vedel, kako da je glasoval. V Brusnicah je pri zadnjih volitvah več kmetov pobegnilo z volišča, samo ker je bil župnik Nemanič vladni komisar.
O tem, so-li duhovniki kot vladni komisarji pri volitvi tudi agitatorično uplivali na volilce,  niti  govoriti nečemo.
Z ozirom na vse to je pač opravi-čeno,]ako prosimo, naj vlada duhovnikov ne imenuje za volilne komisarje, ampak politično neprononsirane in nepristranske može, glede katerih so dana vsa jamstva, da bodo svoj častni posel izvrševali pra-
LISTEK.
Radi kokoši.
Češki spisal Jaroslav V r c h 1 i c ky.
Gospod nadoskrbnik Kristijan Taube je sedel v svojem odgrnjenem, nekdaj s črnim usnjem prevlečenim naslanjaču ter je tičal s svojim rudečkastim nosom, katerega so krasila koščena očala, globoko v zarumenelih papirjih, ki so bili pred njim razprostrti.
Bil je čuden človek, ta gospod nadoskrbnik!
Pred njim je stal v spoštljivi oddaljenosti grajščinski musketar ter škilil le boječe preko črnega omrežja staromodne pisalne mize Stal je pred njim z vojaško stisnjenimi petami, roki pa sta mu viseli ob obeh straneh ponošenega suknjiča.
Precej dolgo je stal pokonci, gospodu nadoskrbniku pa se ni zdelo vredno dvigniti glave. Naposled je vendar blagovolil puhniti, in govoril je z dolgo zategnjenim, resnim, da, strogim glasom:
»Ciganov mi tu ne boš puščal prebivati — ali si razumel?«
Musketar se ni niti ganil; molčal je.
»Ali si Tatar? Ciganov mi tu ne boš trpel; izbičati jih pusti preko grajščinske meje. Ali si slišal?«
Musketar se zopet ni ganil.
vilno in povsem objektivno in katerim lahko vsaka stranka zaupa.
* *
Izjava.
List »Slovenska zadruga«, ki je zasnovan kot »glasilo slovenskih posojilnic in drugih slovenskih zadrug«, je priobčil v št. 9. s 1. septb. mojo pismeno čestitko poslano uredniku, gosp. ravnatelju Lapaj-neju ob priliki promovacije njegovega sina 23. jul. t. 1. Pismo je priobčeno z očitnim namenom, da služi za podporo kandidature g. Lapajneja za deželnozbor-ske volitve. Ume se samo posebi, da moje prijateljsko pismo nima v sebi nič neresničnega, in zatorej nimam nič stvarnega v njem preklicavati; a da se izroča javnosti v svrhe politične agitacije — zoper to protestujem.
Ako bi bil moj cenjeni prijatelj, g. ravnatelj L., želel izvedeti moje nemero-dajno osebno mnenje o svoji kandidaturi, bil bi mu dal odgovor, povsem drugačen od onega, ki ga menda on izvaja iz mojega pisma. Rekel bi mu, da ni vsak za narod zaslužen mož že tudi sposoben za deželnega poslanca. Niti Prešerna, niti Stritarja niti Levstika bi dandanes Slovenci ne volili v deželni zbor zgolj na podlagi njih znanih zaslug. Od poslanca se namreč v prvi vrsti zahteva program za njegovo bodoče delovanje; ako je pa kandidat že v javnosti plodno deloval, more to delovanje volilcem služiti le za to, da presodijo, bode li tudi v zbornici znal izvrševati svoj program, ki obseza želje in potrebe voliloev. Volilna borba se vrši v prvi vrsti za program. Kandidat pa, ki stoji izven programa in idej, v katerih so začasno koncentrirane želje in potrebe naroda tako, da se vrši zanje rezek boj, — tak je že iz početka nemogoč, ker bo v zbornici osamljen in se ne more opirati na nobeno stranko, in nobena se ne ozira nanj; kot poslanec »divjak« zatorej ne more kaj znatnega doseči.
»Izbičati te dam.« je začel rohneti gospod nadoskrbnik, ker ga je začela jeziti nepremičnost musketarjeva.
»Kakor vam drago, vaša milost,« je odgovoril musketar, »kakor vam drago; toda cigani ostanejo v hrastovem gozdu.«
»Da bi ostali, ako jaz nečem?« je vprašal gospod nadoskrbnik besen. »Rad bi videl to! — Ali veš, s kom govoriš?«
»Cigani ostanejo v hrastovem gozdu,« je ponovil mirno musketar, »kajti Nje svitlost sama je blagoizvolila tako zapo-vedati. Njena svitlost, premilostljiva gospa kneginja, bode sama botra novorojenemu ciganskemu otroku. In zato ostanejo cigani v hrastovem gozdu.«
»Zblaznel si — ali si čul?« je sikal gospod nadoskrbnik.
»Nikakor ne; to je volja premilost-ljive gospe kneginje,« je odgovoril musketar junaško.
»Ali misliš, da si dam kaj takega na-tveziti? Jaz? Tu se motiš prav pošteno. Ali si razumel? — Takoj pojdem v grad, da govorim z gospo kneginjo. Ta bi bila lepa! Nje svitlost botra — drhali! Kje pa si čul to? Na, mislil sem, da si vendar bolj pameten, toda sedaj vidim, da si, musketar, slamnata glava!«
Slamnata glava je ostala mirno na svojem prostoru. Gospod nadoskrbnik pa se ni mogel zavesti od same jeze. Iskal
Takega moža zavedni volilci ne bodo volili nikjer, če tudi bi imel še večje zasluge za narod, kakor jih ima g. ravnatelj Lapajne, zasluge na poljih delovanja, ki v sedanji volilni borbi ne hodijo v prvi vrsti v poštev in zatorej ne odločujejo o sposobnosti kandidatovi.
_ F. S.
V Izubijani, 3. septembra. K položaju.
Ogrski ministrski predsednik pl. Szell je bil te dni na Dunaju ter je bil sprejet pri cesarju in pri Koerberju. Šlo se je za avtonomni tarif in za razpust ogrskega parlamenta. Tekom bodočih 14 dnij se vrnejo vsi avstrijski ministri s počitnic. Koerber je imel najmanj dopusta, ker je ostal večinoma preko vsega poletja na Dunaju, da je dognal pogajanja radi razpusta češkega deželnega zbora in radi deželnozborskih volitev. Do začetka zasedanja drž. zbora, ki se snide v zadnjem tednu mesca oktobra, se ni nadejati nobene notranje-politične akcije. Pogajanja med vlado in med strankami se bodo vršila šele po otvoritvi parlamentovega zasedanja.
Italijansko banditstvo v Rimu.
Institut sv. Jeronima v Rimu, ki se je v sporazumu s papežem in škofi pre-osnoval v hrvatski kolegij, v katerega bodo sprejemani mladeniči iz vseh hrvatskih dežel, so naskočili dalmatinski itali-janaši, vlomili šiloma, izvesili dalmatinsko zastavo, sedli za mizo, pili, jedli, imeli napitnice ter poslali italijanskemu kralju in županu v Zadru veleizdajalske, proti Avstriji naperjene brzojavke. Rektor Paz-man se je obrnil na pomoč do rimske policije, ki pa je posredovanje odklonila in tako dovolila, da so se dalmatinski italijanaši kakor tolovaji polastili hrvatskega kolegija. Italijanaške bandite je vodil grof Tit Alačević, ki je zastopnika avstrijskega poslaništva zavrnil, da je institut  avtonomen   ter  da  nima v njem
je tolažbe v svoji tobačnici, bil po mizi, razmetaval vse papirje po pisalni mizici; naposled je vendar vstal ter zagrmel nad prestrašenim musketarjem:
»Prepričal se bodem, ali si razumel? Prepričal se bodem;  ako pa  to  ni res, potem  naj  ti  bode ljubi Bog milostljiv! Ali si čul? ... In sedaj — marš!« *
*
V prijaznem, po kitajski šegi opremljenem salončku, ki je imel najlepši razgled na grajščinsko divjo ograjo, je sedela temotnega novemberskega popoldne mala družbica.
Gospa kneginja je bila gospodinja. Knez je sedel pri oknu, pušeč duhtečo smodko; zdelo se je, da se ne meni za hrumeče pogovore pri mizi. Tu je bila precej raznovrstna družba. Grajščinski ravnatelj Tauš, majhen, debeluhast moži-ček, župnik Rostlapil, pošten seljak z večno se smehljajočim, rudečim obrazom, La-stovička, nad vse ponižen kantor, kateri se je vedno priklanjal in oproščal, dasi sam ni vedel, zakaj, nadgozdar Fuchs, ki se je očividno zelo dolgočasil; rad bi bil igral priljubljeni mu tarok, toda brez višje inicijative to ni bilo možno.
Bilo je videti, da knez bagatelizuje vso družbo; žvižgal je glasno mej pogovorom ter gledal navlašč v divjo živo mejo, zavito v meglo.
nikdo drug pravice kot Italijani. Banditstvo je torej naperjeno ne le proti Hrvatom, ki so po vseh zakonih edini pravni posestniki kolegija, nogo tudi proti papežu, ki je naslov »ilirski kolegija izpremenil v »hrvatski kolegij«, in proti Avstriji. To dokazujejo brzojavke Dalmatincev-banditov in pa dogodek v Zadru. Tam so prav to dni na gimnaziju oblatili cesarskega orla, ne da bi policija vedela, kako se je to moglo zgoditi. Irredenta v Dalmaciji, zlasti v Zadru, je očividno v zvezi z rimsko irredento. Afera bo imela vsekakor še diplomatske posledice. Sekcijski šef justičnega italijanskega ministrstva, Susca, je prevzel provizorno opravljanje zavoda. Hrvatski listi se boje, da bodo vsled vpliva italijanske vlade končno ostali zmagalci Italijani!
Rusija se pripravlja.
Iz Lvova javljajo, da je došlo iz Odese poročilo, da se zbirajo velike čete Rusov ob reki Prutu. Vedno dohajajo novi polki in baje se zbere na rumunski meji 180.000 ruskih vojakov. Razen tega se ob Donavi z največjo naglico popravljajo ruske trdnjave. To vse kaže, da hoče biti Rusija pripravljena na vse eventuvalnosti, ki se morejo izkuhati na Balkanu. Na Ruskem se baje za gotovo pričakuje, da vstaje v Macedoniji v bodočem letu ne bo možno zadržati.
Demonstracija francoskega la-dijevja pred Carigradom.
Diplomatske zveze med Parizom in Carigradom so pretrgane, kar je Turčiji jako neljubo ter se je turška vlada mnogo trudila, da bi z lepimi obljubami popolni razkol preprečila. V Parizu se zato nadejajo, da izpolni turška vlada vse francoske zahteve. Če pa se to še nekaj dnij ne zgodi, hoče francoska vlada rabiti zadnje sredstvo, da uveljavi svoje zahteve. •Del francoskega bojnega ladijevja v sredozemskem morju je že pripravljen, d* odplove pred Carigrad ter obrne nanj svoje ogromne topove.   Taka demonstra-
Kneginja je sama delila čaj.
Ravno je imel gospod župnik besedo.
»Niti misliti si ne morete, Vaša svitlost, koliko je ciganom za Boga. Po včerajšnjem dnevu imam sam druge nazore in misli o njih«
»Kaj pa se vam je pripetilo, gospod župnik ?« je vprašala kneginja, smehljaje se.
»Bilo je ravno Vseh svetnikov dan, ko je prišel k meni cigan; — rekel ni niti bev niti mev ter položil goldinar na mizo. »Kaj hočete?« sem ga vprašal precej osorno. — »To je za mašo, gospod župnik, jutri je vernih duš dan« — To me je ganilo, »Obdržite svoj goldinar « sem dejal, »potrebujete ga bolj nego jaz ; vaših mrtvih se bodem spomnil pri ju-trajšnji skupni molitvi. Pojdite z Bogom'« — »O, ne,» se je branil cigan, »spomnili se jih ne bi; tudi hočem, da berete mašo, katere sicer ne bi!« — In pustil je goldinar na mizi ter odšel. Glejte, pri najboljši volji mu nisem mogel vrniti goldinarja, moral sem brati mašo,« je pristavil župnik ter srkal čaj.
»Tudi jaz mislim, da niso zlobni ljudje,« je rekel učitelj.
»V gozdu so pa vendar-le nepotrebni ter jih zato tam ne vidimo radi,« se je branil nadgozdar; »kamor pridejo, povsod ostanki njih ognjišč in včasih tudi hujši spomini.« (Dalje prih.)
čija je zelo nevarna in bi bila zadnje sredstvo presije ter le v slučaju, Se bi se turška vlada absolutno ne bi hotela udati.
Vojna v Južni Afriki.
A. Methuen je izdal brošuro, z naslovom: »Mir ali vojna v Južni Afriki?« Brošura je izšla že v četrti izdaji. Methuen, ki pa ni identičen z generalom lordom Methuenom, razlaga, kako nevarna je sedanja politika angleške vlade, in da je današnji položaj na jugu Afrike jako sličen položaju, kakoršen je bil v Severni Ameriki, predno je odpadla od Anglije. Po mnenju pisatelja bo morda ta vojna še smrtni udarec britskemu imperiju na jugu Afrike, a svoje .trditve dokazuje Methuen z dvema kartama z bojišča v Transvaalu, Oranju in Kaplandije. Tu se vidi, da se posest Burov vedno le širi, dočim se Angleži vedno bolj umikajo in stiskajo na posamezne utrjene točke. Glavno torišče vojne pa je sedaj Kaplan-dija. Scheepers in Van den Ilerve sta udrla preko Oudtshoorna proti jugu. Med "VVatervalom in Ilamanskralom so Buri pognali vlak v zrak. Podpolkovnik Van-deleur je bil ubit.
Dopisi.
Z dežele, 1. avgusta (D r. Š u-steršič in grof Anton Auer-sperg-Anastazij Griin.) Prosimo, da se nam ne zameri, če ta dva kranjska rojaka v jedni sapi imenujemo. To še ni, da se majhno velikemu prispodablja. Pa naneslo je tako, ko smo zvedli nekaj z Bleda. Dr. Šusteršič je to poletje prišel na Bled. Ponižno je pozdravljal duhovnike. Vsi mu niso prijazno odzdravljali. Prišel je tudi v cerkvico na otoku. Pokleknil je na prostoru, nad katerim visi vrv zvona, katerega po vsem Slovenskem poznajo, za katero vrv toliko ljudi čistih čutil vleče, tudi taki, ki ne pokleknejo. Zvonil je dr. Šusteršič, zroč proti stropu cerkve. — Na istem mestu stal je leta 1848 unuk slavne kranjske plemenitaške rodovine Anton Auersperg-Anast. Griin. O njem so slov. peresa včasih hudo pisala in ne po krivici. A bil je, kakor zgodovina leta 1848 spričuje, jeden prvih buditeljev te spomladi avstr. narodov in kot diplomatični posredovalec mej narodi in absolutizmom narodom v veliko korist. Kar se je leta 1848 po slobodoljubih dru-zih narodov, ali nemško mislečih naših ljudeh storilo, prišlo je tudi Slovenstvu v dobro — in ta Anton Auersperg je tudi zvonil v Cerkvici na blejskem otoku in krasno je zapel ta prijatelj našega Prešerna :
Aus đer Betaubung đumpfer Traume, Mein Heimatland, mein Volk wach auf!. Sieh* deiner Nachbarn Siegeslauf! 0 Schmach, wer noch im Wettkampf saume!
Den \vusten Schlaf reib' aus den Augen, Die noch umflort, obschon es Tag; Blick' in den Glanz! — Lichtscheue mag Dem Olm in deinen Grotten taugen.
Bist scharfen Blick's, geweckten Geist's, Bist klug, \vie schon dein Dichter sang; Der Schlaftrunk doch \virkt stark und Iang, Den man im Kelch kredenzt, du vveissfs!
Von Berg zu Berg die Feuerzeichen Rief einst zur Wache die Tiirkennoth, Der Sklaverei, die dir gedroht, Zu wahren mit des Schwertesstreichen.
Doch grusser jetzt und neugeboren * Umschniirt ein anderes Sklavenband: Kaftan und Kutte sind verwandt, Der Bartge und Geschorne.
Von Haupt zu Haupt des Lichtes Zeichen, Das auch die neuen Tiirken bannt, In Flammen jetzt durch's weite Land Und diese Flammen nie erbleichen!
Das Licht, entquollen einst in Strahlen Dem Lampchen jenes Bergmann's Sohn's, Es flog vom Schacht zu Hohen des Thron's Und leuchtet' einst auch diesen Thalern.
Gesalbte Schergen doch zertraten Mit plumpen Fuss den Funkenrest, Die Finsterniss begann ihr Fest Und Geistesnacht reift ihre Saaten.
Sie heimsen ein, welch' lustig Treiben! Hei, \vie der Peterspfenig springt! Doch wo deb Tetzels Biichse klingt, Wird auch nicht fern der Luther bleiben.
Vom oden Karst, vom eis'gen Tauern Umschlossen ist dein Wunderland; Die Berge sind nicht Kerkervvand', In Einsamkeit dich einzuklammern.
Doch Zinnen sind's und die erklimm'! Halte Um8chau! Sieh, wie dir die Welt Den Eisenarm entgegenhalt Dir zuruft mit des Blitzes Stimme.
Tritt in des Weltmarkt'8 weite Hallen, Du aichst, waa Menschenkunst eraann, Was dir das Sein verschonern kann, Horst aller Volker Sprachen schallen.
Und allen tont, wie eines Mund Die Losung, die auch dich erfasst; Du bist nicht mehr ein fremder Gast, Ein treuer Mensch des Volkerbundes.
Wach auf, wach auf! Vom Leibe raif, Die Lappen finsterer Dienstbarkeit. Fur hohe Ziele kampft die Zeit, Umgiirt' auch dich mit ihrer Waffe!
Sei wie dein Strom, der in die Kluft
Des H6hlendunkel8 jah verschvvand, <
Den Weg zum Lichte doch wieder fand,
Und funkelnd grasst die sonnigen Liifte!
Das \var mein \Vunschen, wahrend dessen Der Glocke klang die Luft durchschnitt, Bis miide mein Arm vom aelben glitt, Mein Eigenselbst hatt' ich vergessen.
Doch ohne Klage will ich tragen Das Leid, das meine Brust verschliesst, \Ven Gliick und Ruhm dies Land umschliesst Und dariiber hell're Sterne tagen.
— Iz Šmarja pri Jelšah, dne
1. septembra. Pred kratkem je neko soboto po noči na steno tukajšnje kaplanije nekdo pribil lepak, velik lepak. Neprijateljska roka snela in odstranila je pa to zanimivo oznanilo tako zarano, da ga k zgodnji maši došlo ljudstvo ni več moglo brati. Ker pa trški oficijelni preklico-vatelj, vstrajno časteča poštar na in opešana sveta Hermadad, zanimive novice oziroma prošnje svetu prijavil ni, reši se naj plakater skrbi, kako naj širji krogi oklic zvedo, s tem, da ga v originalu in prestavi priobčimo. Glasi se: »Der Herr Kanzlist Wressnigg hat tiiglich von 1 bis 5 Uhr nachmittags in der Gerichtskanzlei seine Schlafstunden. Es vvird ersucht ihn in dieser Zeit nicht zu storen!« Slovensko toraj: Gospod kanclist Wressnigg vsak popoldne v sodnijski pisarni od 1 do 5ih spi. Prosi se, naj se ga ob tem času ja ne moti!
Ne da bi trdili ali dvomili, li gosp. \Vressnigg res v uradu spi, želimo mu prav iz srca sladek počitek povsod drugod, le v uradu ne; kajti plačan je on, kakor njegov »sokornblumenriter« le za urado-vanje i. s. vsak delavnik točno od 8ih do 12ih in od 2h do 6ih, ne pa za kaj druzega. Ker je pa sodnijska pisarna takšna glede točnosti in uradovanja, kakršni so vzgledi, zahtevati moramo dobrih vzgledov! — Sicer so pa sedaj že pasji dnevi minuli, toraj upamo mogoče, da mine tudi obligatno popoldansko dremanje in delapust.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. septembra.
— Osebne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj prišel na Notranjsko k vojaškim vajam, in sicer najprej na Rakek, od koder je šel v Št. Peter. Nadvojvoda ostane do 5. t. m. na Notranjskem. — Suplent v Gorici, g. dr. Lakso Šoštarič je imenovan profesorjem na gimnaziji v Pazinu. — Rudniški zdravnik v Zagorju ob Savi, gosp. dr. Tomaž Z ar ni k, je imenovan začasnim namestnikom okrožnega zdravnika istotam.
— Gregorčič — bolan. Pesnik Simon Gregorčič je na svojem posestvu v Gradišču pri Renčah nevarno obolel.
— Zopet jeden! Pri okrajnem sodišču v Radovljici se je te dni vršila kazenska obravnava proti znanemu župniku iz Leš. Župnik je tožen, ker je otroke prav po rabeljsko pretepaval in ker je surovo zabavljal zoper veljavne, od cesarja potrjene zakone. Obravnava je spravila take reči na dan, da je sodnik celo stvar odstopil deželni sodniji v Ljubljani, kjer se zdaj proti župniku začne preiskava zaradi hudodelstva. To je vendar čudno, da imajo sodnije vedno toliko opraviti z duhovniki!
— Župniku dr. Mauringu ne zadostuje zastopstvo dr. Počeka, in radi tega pričel je obadva v zadnjem času zagovarjati »Slovenec«. A slednji je prevzel s tem skrajno nehvaležen posel, ker več ko nas bodete o tej zadevi vprašali, več neprijetnega bodete izvedeli. Evo! »Slovenec« zagovarja dr. Mauringa 1. da slednji pri kazenski obravnavi ni ničesar tajil; 2. da je pri Minattiju večkrat prepir, da tudi drugi ljudje to govorico širijo, katero je on sporočil dotičnomu gospodu poročniku; 3. da je celo zadevo le zaupno sporočil dotič-
nema gospodu poročniku; 4. da bo govorilo ie prizivno sodišče. Peta točka, namreč brzojav v »Slovencu«, da se zahteva brzojavno disciplinarna preiskava prvega sodnika radi dr. Mauringove obsodbe, je ▼ naše veliko začudenje izostala. Na to Vam moramo povedati: 1. Da je dr. Mau-ring najprvo celo tajil, da je bil že trikrat popred kaznovan, in da je izjavil, da je bil samo dvakrat kaznovan, tako, da je bil prvi sodnik 'primoran dokazati dr. Mauringu s sodnimi akti, da je bil že trikrat prej kaznovan; 2. dr. Mauring zagovarjal se je, da je celi razgovor slučajno napeljal poročnik, in da je on slednjemu le povedal, da ljudje govorijo, da je dotični otrok Minattijeve služkinje nezakon sko dete Minattija, da pa ni rekel, da je to »sein, des Minatti Kind«, ampak, daje le rekel »sein Kind«. Ni li to tajenje v očigled dejstva, da je priča izrecno potrdila, da je bila na potu k nadučitelju, ko jo je dr.Mauring nakrat k sebi povabil ter ji tu pričel brez vsacega povoda pripovedovati? Da je on pokopal dete Minattijeve služkinje, in da je dotično dete otrok Minattija, da dr. Mauring ni govoril, da ljudje kaj tacega pripovedujejo, marveč, da je izrecno to kot gotovo resnico pripovedoval, »da dr. Mauring tudi ni rekel ,ein Kind', ampak ,sein, des Minatti Kind'.« Vsekako pa moramo tu pripomniti, da je pisal dr. Mauring tik pred kazensko razpravo dotičnomu poročniku dve pismi, v katerih ga prosi za razgovor v tej zadevi, in v katerih trdi, da Minattijeva tožba proti njemu ne vstreza resnici, vsled česar prosi poročnika za razgovor. Poročnik se iz lahko umevnih razlogov dr. Mauringa vabilu ni odzval, ker je imel sam izboren spomin in ni potreboval zopetnega razgovora z dr. Mauringom. 3. Priča je izrecno izpovedala, da je slišala v Minattijevi hiši samo jedenkrat prepir, in to šele potem, ko je žena izvedela od dr. Mauringa žaljivo novico. Če pa ljudje kaj tacega govore, kar je govoril dr. Mauring, je to le novi dokaz, da je dotična vest, katero je sporočil dr. Mauring gospodu poročniku, skrajno žaljiva in nevarna za gospoda Minattija, ker je v kmetski fari navadno župnik me-rodajna oseba, kojega besede se smatra za nekako svete in tako resnične, da se jih sme brez ovinkov nadalje trositi, češ, saj nam je to naš župnik povedal. Gotovo pa bi bil Minatti vsacega druzega, ki bi mu bil kaj tacega očital, kakor dr. Mauring, jednako tožil kakor slednjega, in izgovor na gospoda dr. Mauringa bi nikogar ne rešil pred kaznijo. 4. Dr. Mauring se pri kazenski razpravi še ni upal trditi, da bi bil žaljivo vest sporočil gospodu poročniku zaupno, in dokazano je, da mu je nasprotno naročil: ako hočete Minattija kdaj v zadrego spraviti, povejte mu to, kar sem vam jaz povedal. To menda vendar ni zaupno. »Slovenec«, ki si upa trditi, da je dr. Mauring to vest le zaupno sporočil gospodu poročniku, bržkone ni upošteval, da je s tem žalil častnika, ki si bo že vedel poiskati zadoščenja. Iz vsega sledi sklep, da zamorca nobena »žehta« ne napravi belega in če ga vtaknete v lug.
— Otvoritev barake-kaniine škofovih zavodov. Dne 2. septembra otvoril je polir škofovih zavodov barako-kantino, katero sta mu menda radi brato-ljubja, mogoče tudi iz drugih vzrokov, prepustila že v sobotni številki omenjena šentvidska magnata. Ko se je pričelo mračiti, zasliši se iz prostorov kantine močno hreščeča harmonika. Marsikomur se je stvar zdela čudna, češ, da je vendar sv. leto in da pobožni Klanfarjev Tone vendar nikomur ne dovoli godbe, — kateri sledi ples. Prosimo torej g. kaplana, ki svoje rokodelske pomočnike tako pridno hujska zoper liberalne stanovalce zadolženega, bolje rečeno pogreznenega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, da liberalci nimajo v njem prostora i. dr., da isti debeli pastir duš (?) tudi svoje verno ljudstvo pouči, ako se v tem slučaji strinja z nami, da je bilo cerkveno sveto leto 1. 1900 in ne 1. 1901. Prostor, na katerem stoji baraka-kantina, je škofov, torej tudi letošnje sv. leto zanj ni veljavno, marveč mu je odpustek sv. leta 1901. zabranjen. G. Erkerja prosimo navedenega pojasnenja že radi tega, da se verne njegove ovčice nad stvarjo tudi nadalje ne bi zgražale, kot se je dogodilo to v nedeljo. Torej k predmetu! Noč ima svojo moč —
godba menda tudi svojo. Hreščeči zvoki glasov vzdignili so mladini pete in prav urno se je sukala po ozkem prostorčku. Ples bil je dokaj zanimiv in vabljiv, saj je potegnil s seboj še celo nekega prvo-mestnika (če ime ni pravo, naj nam isto pove g. kaplan) Marijine družbe. Sveta nedeljca, kam si jo zavozil? Plesal je tako navdušeno, da so ga morali šiloma odstraniti s plesišča, da se je mogla tudi pikasta Francka nekoliko povrteti v družbi bojevitih čestilcev. Hm, seveda, potem je bila pa gotovo zopet liberalna sodrga na pozorišču, saj je vendar edina ona pro-vzročiteljica bojev, bi utegnil veselo vsklik-niti »Slovenec«, temu pa pač lahko odgovorimo, dasi se je nesrečni Lampe izgubil. Torej na dan z odgovorom! — dokazati morete edino le nasprotno. Za danes omenjamo le toliko, da je manjkalo prav malo, da ni prišlo do boja v najhušem pomenu besede. Komur je vse eno, »če jaz crknem ali on,« ta je že daleč posegel. Pričakujemo torej težko, kaj bo rekel Klanfarjev Tone, bo li kaznoval prestopek ali ne? Zapeljano kmetsko ljudstvo pa vprašamo: ali sedaj sprevidi, komu in v kake namene daruje svoje krvave žulje?
— Klerikalni humanizem. Pobožni »Slovenec« je čutil zopet jedenkrat potrebo, vtakniti svoj nos v zadevo, katera ga mimogrede rečeno, prav nič no briga in pobregniti se ob ordinarija deželne blaznice, g. dr. Robido. Navajen vednega zagovarjanja raznih odličnih pristašev, kateri hodijo poštena svoja pota ob prepadih kazenskega zakonika, tako da se tu in tam kateremu izmed njih primeri, da te-lebne s svojimi ožlindranimi udi v dehtečo mlako »praktičnega katolicizma«, — razprostrl je tudi varuška svoja krila čez v policijskih krogih izborno poznatoga gospoda Valentina Vičiča, o komur smo v jedni zadnjih številk poročali svojim bralcem. Ne vemo, če res »Slovenec« tako gorko čuti za »ubogega bolnika«; pa menda že svoje ljudi pozna, in mi ga na tej sijajni pridobitvi prav nič ne zavidamo, da! celo častitamo mu na tem, če si želi svoj cercle razširiti tudi na one sloje, kateri ljubijo sicer neprostovoljno, ali vendar ljubijo telo redilni in dušo krepilni »ričet«. To je torej njegova stvar, in nas ne zanima dalje. Ali kar je treba pribiti, je to, da »Slovenec« ne zamudi nobene prilike, zaleteti se v može naše stranke, tudi če stokrat ve, da zavija in laže, seveda ne mudeč prilike, saj tako malo po strani hujskati in denuncirati. To je storil tudi v tem slučaju. Informirali smo se na pristojnem mestu in izvedeli, da se je omenjeni Vičič potikal nad teden dnij po gozdih krog Polja, in na prav smešen način skušal vnovič simulirati blaznost, da bi na ta način prisilil svoj vsprejem v blaznico. Preganjal je otroke, pulil travo, jedel smrekove vršičke, tulil in rjul, da so hiteli ljudje vkup, katerim je pripovedoval, da se piše Salomon Etkemet, po-poznati ni hotel nikogar, ter se delal skrajno zmešanega, — vse to, kot v epi-leptični blodnosti, svoji »stari bolezni«. Navzlic temu pa ni pozabil stopiti na kak glažek šnopsa v bližnjo vas, pomišljal si tudi ni prav nič znesti si mehkega ležišča, da se spočije, kedar ga premaga spanec po trudapolnem delu. Ker je proizvajal te bedastoče nekaj dnij, in se je vso pritoževalo radi njega, odločilo se je končno županstvo in se odpravilo ponj v gozd. In glejte, ta sicer zunaj in znotraj blaznice kot izjemno močen in silovit človek poznati mož, dal se je zvezati kakor pohlevno jagnje in se pripeljati na vozu pred zavod, vedno moledujoč, naj ga izpuste, ko mu ni niti nikdo branil, in bi bil vsak hip lehko skočil raz voz. Gospod župan Dimnik je poprašal potem g. dr. Robido radi vsprejema, na kar mu je ta odločno povedal, da blaznica Vičiča ne sprejme, ker je znan kot simulant. G. župan je na to izjavil, da ne ve, kam ž njim, ker se orožništvo na Vevčem brani posredovati v zadevi, češ, da nima z blazniki ničesar opraviti, in je prosil pismene zdravniške izjave, na kar se mu je izročila od dveh zavodnih zdravnikov podpisana, s zavod-nim pečatom opremljena nota, da je Vičič simulant, in kot tak proglašen ne le od deželne blaznice kranjske, ampak tudi od one v Celovcu, kakor tudi od dveh sod-nijskih zdravnikov v Ljubljani in dveh v Gorici. To bode menda vsekakor zadostovalo vsakemu oblastvu in vsaki sodniji —■
ne tako orožnistvu na Vevčem, katero navzlic uradnemu potrdilu zopet ni hotelo aretovati tega skrajno nevarnega simulanta, ampak ex kathedra proglasila ga bolnim! Doslej seveda tega nismo vedeli, da spada taka »Oberbegutachtung« tudi v žandarmerijski resort! — Če ga pa ii i orožništvo smatralo blaznim, (in zato nima na podlagi uradno-zdravniškega do-t kumenta tudi nikakega izgovora, tedaj je bila njegova dolžnost, prijeti človeka, ki se klati brez dela po občini, ki piše pre-tilna pisma, ki je znan dovolj kot kdo in kaj je, in radi katerega je razburjena vsa okolica. Sedaj pa vprašamo mi, kdo prevzame celo odgovornost za posledice tega postopanja? Mislimo, da je odgovor povsem jasen, tako jasen, da so se o njem obvestila tudi pristojna oblastva, in to še celo, pred no se je izljubilo »Slovencu« pome-žikniti. kdo je »pravi hudodelnik«, ki se »posmehuje občinskim možem, in jih primerja policajem« — kakor to perfidno in hujskajoče omenja. »Slovenec« naj raje poskrbi za tiste ljudi, katere bi nekateri človekoljubni katoličani radi redili na deželne stroške v blaznici, hraneč si denar pri stanovskih svojih skladih in zakladih, kakor to prav lepo ilustrira slučaj onega kapelana, s katerim se je svoj čas večkrat bavil tudi naš list, — »Slovenec« bo že vedel, koga mislimo. Kajti blaznica »se vzdržuje z velikimi stroški« — pripom-nuje »Slovenec« in razni katoliški »žni-darji« so doslej k njim še bore malo prispevali, k večjemu s kako svoji duhovitosti primerno notico v »Slovencu«. In vi prijatelji veste, da se kozel po smradu spozna!
— Vprašanja in odgovori. Iz
Trebnjega smo prejeli: I. Zakaj se pri nas s pobiranjem bire tako dolgo odlaša?
II. Zakaj se nahaja v naši cerkvi toliko pajčevine? III. Zakaj se že ne onesnažijo kropilniki v naši cerkvi? I. Da se kaplanu ohrani mnogo posla, ker med tem dobijo kmetje volilne listke in jih bo ob enem podpisoval.   II. Da nanje  klerikalce lovi.
III. Da se na tak   način liberalci oblatijo.
Trebanjski liberalec,
— Vojaške vaje na Notranjskem. V četrtek se začno korni manevri, in sicer na progi Cerknica-Postojna-št. Peter. Trajale bodo do 7. t. m., kateri dan se začne vojaštvo s postaje Št. Peter vra čati domov v svoje garnizije.
— Žalosten konec. Rodovina Ruard je nekdaj slovela po Kranjskem. Stari gospod Ruard je bil brez dvoma najbogatejši meščanski človek v deželi. Velikanska posestva, ki so sedaj last verskega zaklada in kranjske industrijalne družbe, s fužinami vred so bila v njegovih rokah. Četvero otrok je imel pokojni g. Ruard, a sinovi so z vdovo vred vse pognali. Silno premoženje se je raztopilo v njihovih rokah in nazadnje je prišlo tako daleč, da so ti razvajeni ljudje še kruha stradali. Kranjska industrijalna družba, ki je jako lepo ravnala s to rodovino, se je večkrat usmilila starejšega sina Frica Ru-arda in nazadnje ustanovila zanj sinekuro, da je bil vsaj za silo preskrbljen. Fric Ruard se je bil že prej udal pijači in se nazadnje lotil žganja. Mož, kateremu v mladih letih noben šampanjec ni bil dovolj dober, je sedaj popival najslabše žganje in vzel tudi žganjarski konec. Predvčerajšnjim se je v neki žganjarni v Mojstrani napil jeruša. Nekaj ur pozneje so ga v nekem cestnem jarku našli mrtvega.
— Iz Šentjanža na Dolenjskem se nam o razmerah Šentjanske premogovne združbe različnosti poročajo. Novo vodstvo nikakor ne kaže resnega namena iti na delo. Ravnokar ustavilo se je malo manj kot popolnoma prevažanje premoga ter je mnogo voznikov izgubilo kruh. Enaka usoda preti tudi mnogoštevilnim delavcem, o čemur hočemo o priliki obširneje poročati.
— Celjska narodna društva: »Narodna čitalnica«, »Pevsko društvo« in »Sokol« priredijo dne 8. t. m. skupni izlet v Šmarje pri Jelšah. Ker se ne bodo razpošiljala posebna vabila, se tem potom vabijo ne samo vsi p. n. členi posameznih društev, temveč narodnjaki Spodnješta-jerske sploh, da se v čim večjem številu tega izleta udeleže. Imenovana društva odidejo iz Celja ob 9. uri 42 min. z mešanim vlakom. Iz Grobelnega odkoraka »Celjski Sokol« peš, za druge udeležnike pa bodo pripravljeni vozovi.   Pri dohodu
v Šmarje bo obhod po trgu in potem skupni obed v salonu gospoda Jagodica. Da je mogoče naročiti potrebne vozove in pripraviti obed, naj se členi posamez nih društev, kateri se hočejo izleta udeležiti, zglaae pri posameznih društvih. Drugi Slovenci pa naj se zglase pri gosp. Ivanu Debelaku, učitelju in posestniku v Šmarji. V splošnem je program ta-le: Po dohodu — obhod po trgu, na to skupni obed; ob pol štirih odhod na slavnostni prostor, kjer se prične ob štirih javna telovadba in kjer poje »Celjsko pevsko društvo«. Po končanem oficijelnom delu je prosta zabava v prostorih g. K. Jagodica. Ob osmih odhod. Z ozirom na to, da polotijo celjska narodna društva, posebno še »Celjski Sokol«, prvič mej zavedne narodnjake šmarske, in z ozirom na to, da pdsetijo slavnost tudi bližnji in dragi nam bratje Hrvatje, je pričakovati od vseh stranij obile udeležbe.
— Na ustanovnem zboru f,Slovenskega stenografskega društva" s sedežem v Celju je bil dne 29. avgusta 1901 društvenim predsednikov izvoljen g. Ivan Krušič, c. kr. šol. svetnik v Celju; odborniki pa gg. Anton Bezenšek, profesor v Plov-divu na Bolgarskem; Rudolf Binter, c. kr. davčni adjunkt v Ljubljani; Ivan Bovha, odvetniški uradnik v Celju; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; Josip Kardinar, c. kr. profesor v Celju; Fran Novak, c. kr. prof. v Ljubljani in Anton Šantel, c. kr. prof. v Gorici.
— Učiteljsko društvo za gor-njegrajski okraj zborovalo bode v četrtek 5. septembra t. 1. ob 10. uri do-poludne na Rečici po sledečem dnevnem redu: l. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Čitanje spominske knjige. 4. Metodična obravnava. 5. Volitev delegatov za »Lehrerbund«. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti.
— Porotne obravnave. Včeraj pričela se je pri tukajšnjem deželnem sodišču tretja letošnja porotna sesija. O izidu prve obravnave proti Ceciliji Mazo vič smo že včeraj poročali. Pri drugi obravnavi sedela je na zatožni klopi 29 let stara samska dekla Marija Kompare iz Spodnjih Hraš, obtožena hudodelstva detomora. Obtoženka porodila je 15. julija letos otroka moškega spola. Pol ure po porodu položila mu je neko cunjo na obraz, tako da se je otrok zadušil. Mrtvega otroka je potem zavila v cunjo ter ga skrila za robom vodnega kanala vevške tovarne. Ker jo je začela vest peči, se je sama sodišču ovadila. Sodna izvedenca dr. Strgar in dr. Schuster sta konštato-vala, da je otrok prišel živ na svet, da pa je bil takoj po porodu šiloma zadušen. Porotniki so krivdo soglasno potrdili in sodišče obsodilo je Marijo Kompare na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 15. julija vsakega kazenskega leta. — Razprava proti šivilji .Mariji H i n t e r-schweiger zaradi hudodelstva goljufije se je preložila, ker je obtoženka nevarno zbolela. — Danes se vrši obravnava proti nekdanjemu črevljarju Boskoviču, ki je v Hilšerjevih ulicah poskusil svojo ženo ustreliti in jo je nevarno ranil.
— Premalo stanovanj. Pri mestni posredovalnici iščejo ljudje stanovanj. Toda ni jih ali jih pa hišni posestniki ne oglase. Zlasti tujci, ki se hočejo tukaj naseliti, se obračajo do mestne posredovalnice, da bi se njim preskrbela primerna stanovanja; sosebno večjih stanovanj primanjkuje.
— Dijaška stanovanja. Mestna posredovalnica za delo in službe posreduje tudi dijaška stanovanja. Več dobrih in priporočljivih dijaških stanovanj je na razpolago.
— Prijet tat. Včeraj zvečer okoli 7. ure splazil se je brezposelni delavec Alojzij Benič iz Trsta skozi okno v Ku-šarjevo stanovanje v Kolodvorskih ulicah in je tukaj stikal po omarah za denarjem. Neka nasproti stanujoča ženska je videla tata se utihotapiti v stanovanje in je o tem obvestila Kušarja, ki je šel v sobo in tata prepodil. Tat je skočil skozi okno na ulico in je tekel po ulici. Ljudje so upili za njim ter kričali: »Primite ga, primite ga!« V tem pride ravno nasproti policijski stražnik, ki je bežečemu tatu podstavil nogo, da je padel in ga potem ujel. Prijeti tat Benič pa je imel tudi tovariša, ki je stal
zunaj pa «U»ii, kateri aa jo je odkuril, ko so ljudje Beniča lovili. Slednji je neki
jako nevaren tat in je iz Trsta izgnan. Pristojen je v Cerkveniee.
— Tatvina. Ivanu čagranu, zidarju pri kranjski stavbinski družbi, je bila ukradena iz barake srebrna ura s štev. 2334.
— Pri cesar Franc-Jožefovem mostu je hotel neki delavec ukrasti svetilko, pa ga je nočni čuvaj ujel. — V družbi svoje ljube je bil okraden delavec F. S. Bil je tako zamaknjen v pogovor s sVojo ljubo, da ni čutil, ko sta mu dva spremljevalca izpraznila žep in vzela 16 kron. — Neki učiteljici v Križevniških ulicah je neznan tat vzel iz stanovanja srebrno uro s koralno verižico. — Več obleke je pokradel neki drvar agentu F. T. v Spodnji Šiški.
— Za zimo se je hotela preskrbeti tatica, ki je vzela Krisperjevi kuharici Mariji Be-ličevi na Mestnem trgu zimsko jopico in kikljo. — Golobe ukradel je fant F. Ž. posestniku Antonu Keržinu na Karolinški zemlji. — Iz hleva je ukradel neznan tat hlapcu Matevžu Zdešarju v Konjušnih ulicah št 9 nekaj denarja.
— Elektrika je provzročila pretep. Pred dnevi sta dva mestna delavca škropila cesto na Cesarja Jožefa trgu. Delavec je držal cev tako visoko, da je vodni curek prišel v dotiko z električno žico nad cesto in s tem je bila storjena zveza med žico in med delavcem, kateri je tudi takoj dobil udarec in ga je vrglo na tla. Delavec je mislil, da ga je njegov tovariš sunil, in ko se je pobral, segel je na svojega tovariša in začel ga je oštevati in suvati, češ, kaj mu je storil, da ga je zagnal na tla. Tovariš je upil, da se ga še ni dotaknil in mu tudi ni ostal nobene dolžan. Neki monter električne železnice je videl ves prizor in se je smeha vil po trgu. Končno je ta tudi razjarjenemu delavcu razjasnil, da ga je vrgla elektrika, in da je njegov tovariš nedolžen. Pila sta spravo.
— Konji in električna železnica. Umevno je, da se konji še plašijo vozov električne železnice, in da se včasih prigodi kaka nezgoda, ali večinoma so tega krivi vozniki sami, ker ne drže dovolj trdo konj in se še sami iz radovednosti ozirajo okoli. Včeraj sta se spla-šila na Karlovski cesti dva konja. Kozlerjev hlapec bi bil skoraj padel pod voz. Ako voznik vidi, da se konj plaši, naj ga prime spredaj pri brzdah, če ga že drugače ne more obdržaii. Tudi tomišeljskega župnika konj se je bil včeraj splašil in bi bil sko-rej padel v električni voz.
— Znana goljufica Pavla Kobal, ki je otrokom po ulicah izvabljala denar in je bila zaradi tega že zaprta, je spet nastopila. Dvema dečkoma, ki sta nesla kruh in jedila, je iste z zvijačo vzela in odšla. Policija jo je prijela in spet poslala k sodniji.
— Zaprli SO nekega Jurija Rusjana iz Prevoj, ki je nekega delavca ogoljufal za nove črevlje in srajco. Rusjan je bil menda že 16krat kaznovan in je sedaj tudi izgnan iz mesta.
— Svojo ženo je pretepaval tovarniški delavec I. F. tako, da je na cesti padla v nezavest.
— Vol ušel je bil včeraj mesarskemu vajencu Ivanu Podlesniku na Karlovski cesti. Menda se je bil tudi splašil »elektrike«.
— Pes popadel je v Mehletovi kleti hlapca Franceta Lubija in mu raztrgal obleko.
— Ljubljanska kreditna banka. V včerajšnjem mesečnem izkazu se nahaja tiskovna pomota. Dvignenih je bilo 351.649 K 29 v. in ne 551.649 K 29 v., kakor je bilo tiskano.
* Bura, drama tudi Slovencem dobroznanega in velenadarjenega mladega hrvatskega pisatelja Srgjana pl. T u c i ć a , je bila vprizorjena v nedeljo na zagrebškem odru. Dosegla je velik, prečasten uspeh. Pisatelja je poklicalo občinstvo večkrat na oder ter ga odlikovalo z vencem. Tučićeva drama se vrši v Slavoniji med ondotnimi gozdnimi delavci. Kaže pa pretresljivo žaloigro, ki se odigrava med delavcem, ki ima ženo in otroka, in ljubico. Žena končno zapeljivko svojega moža pobije. Hrvatska kritika je složna v sodbi, da se odlikuje tudi ta Tučićeva drama z veleefektno dramatičnostjo in  živahnostjo, z izborno risanimi
značaji, krasnim jezikom in pretresljivo tragiko. Nedostaje pa ji baje psihološkega poglobljenja in enotnosti v dejanju. Glavne vloge so igrali gospa pl. Strozzijeva, gdč. Vavra in g. Fijari.
* Oslava Dvot-akove GOletni-ce. Poleg svetoslavnega mojstra B. Smetane je A. Dvofak v sedanjem času naj-izbornejši skladatelj češki, celo izbirčna Amerika in kočljiva Anglija se je večkrat z navdušenjem napajala ob sladkih zvokih njegovega talenta. V nedeljo se zbere v njegovo rojstno vas Nelahozeves mnogo Dvofakovih častilcev, da mu izrazijo ob priliki njegove 60letnice svoje iskreno priznanje in svoje čestitke. Dvofak je sedaj načelnik glasbenega konservatorija v Pragi in je član gospodske zbornice.
* Samomor poljskega pisatelja. Iz Lvova javljajo, da se je v nedeljo popoldan ustrelil znani poljski pisatelj ter najznamenitejši satirik Nikolaj Rodoc-Biermacki. Vzrok samomoru je baje melanholija.
' Zver v človeški podobi. V neki ogrski vasi je pred kratkim zbolela soproga kmeta Ivana Bozsde. Zadnje dni se jej je stanje tako poslabšalo, da ni mogla možu pripraviti večerje, temveč je morala ostati v postelji. Na večer je prišel mož domov, in ko ni našel večerje, je zavpil: »Daj večerjo !« Bolnica mu je povedala, zakaj ni naredila večerje. Nato je mož skočil kakor besen k postelji, zgrabil je nesrečnico ter rjovel: »Večerjo, psića.« Žena se je strahu onesvestila, mož pa je planil po nož ter ga je zabodel v prsa svoje onesveščene soproge, katera je par trenotkov za tem umrla. Zverinskega moža so zaprli.
* 121 let star. V rumunskem mestu Belicesti je umrl nedavno 1211etni posestnik Jurij Chele. V svojih mladih letih je živel Chele zelo razkošno in lehkomiselno. Pozneje pa se je odpovedal vsemu, samo pijači ne. Kakor siv strarček »ga« je prenesel več, nego najmočnejši mož. Tudi kadil je veliko. Resno bolan ni bil v vsem življenju nikdar.
* Bel vrabec. V Kirchschlagu pri Poggstallu se je pokazal v družbi svojih tovarišev tudi popolnoma bel vrabec. Navadno je na župnijskem vrtu mej drugimi navadnimi vrabci, ki ga imajo vedno V svoji sredi ter ga skrbno varujejo.
Teiefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. septembra Glede reforme tiskovnega zakona sa zatrjuje, da vlada ne misli predložiti kake novele, ampak da hoče popolnoma predelati vse tiskovnega prava zadevajoče zakone Jedro te reforme je: 1. Objektivno postopanje se odpravi in se nadomesti s subjektivnim postopanjem; 2. privatna žaljenja na časti ne pridejo več pred porotnike, ampak pred navadna sodišča ; 3. kolportaža se dovoli splošno
Budimpešta 3. septembra. Poslanska zbornica se je danes sešla na svoje jesensko zasedanje Ozdravelemu domobranskemu ministru Fejervarvju so bile prirejene burne ovacije. Ministrski predsednik Szell in zbornični predsednik Perzczel sta imela govore o Szilagviju Potem so prišle na razpravo mnogoštevilne peticije, naj se obtoži bivšega ministrskega predsednika Banffvja, češ, da je hotel odpraviti ogrsko ustavo. Zbornica je, ko je Szell pojasnil, da so te dolžitve neutemeljene, odklonila nujnost teh peticij. Končno je Szell naznanil, da se zaključi zasedanje v mesecu decembru s prestolnim ogovorom, in da odloči zopet cesar kvote.
Rim 3 septembra. Lahi iz Dalmacije so pri ogrskem ministrskem predsedniku in pri Kossuthu brzojavno protestirali pri postopanju avstrijskega poslaništva v zadevi zavoda sv. Jeronima.
Rim 3. septembra. Rektor zavoda sv. Jeronima je protestiral proti postopanju kraljevskega komisarja. S tem, da je prevzel kraljevski komisar upravo zavoda in je vlada vso stvar odkazala rednim sodiščem, je rešitev razpora odložena za dolgo vrsto let. Vatikanski krcgi so silno razburjeni in prepričani, da je italijanska vlada sama inscenirala vso stvar, da se polasti zavoda.
Kraljevski komisar je že prevzel več stotisoč lir gotovega denarja. TukajSnji listi trde, da avstrijski zastopnik pri Vatikanu, ki ima ključe glavne blagajne zavoda sv. Jeronima, teh ključev neče izročiti kraljevskemu komisarju. To ni resnica in se to vsled naročil z Dunaja mirno in iz lepa poravna
London 3. septembra Poroča se, da se je Angležem posrečilo burska oddelka pod vodstvom Herzoga in Lategana potisniti z angleškega na oranjsko ozemlje, kar pa se z druge strani prereka.
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje xat*e čiste, bele in zdrave.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljšo sredstvo
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva bo v (27—35)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. licusteli-a v IJubijani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 1. septembra: Jera Verbič, delavka, 72 let, Cegnarjeve ulice Bt. 8, ostarelost. — Kristina Celar, delavčeva hCi, 31 , leta, Streliške ulice fit. 15, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 29. avgusta: Karol Kroflič, pleskar, 51 let, srčna hiba.
Dne" 31. avgusta: Jurij Troha, dninar, 63 let, rak. — Jurij Papež, dninar, 48 let, pljučnica.
Dne" 1. septembra: Karol Detela, posestnik, 40 let, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806 S m. Srednji »ručni tl»k 738-0 mm.
Gostilna
se prevzame ■ 1. novembrom t. 1. v mestu v najem ali na račun. (1858—2) Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravnistvo »Slov. Nar.« pod »Gostilna.«
Učiteljica
ki je 9 let delovala pri Šolstvu, želi službe v privatni hiši. Zmožna je slovenskega in nemškega jezika, igra klavir ter ima spričevala državne strokovne šole za ženska ročna dela. (1857—2) Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro: M. P. 123 v Ljubljano, glavni poštni urad restante.
Pisarniški pomočnik
bivši večletni samostojni delavec v raznih notarskih pisarnah, z zemljeknjižnim in pisarniškim izpitom, išče službe soli-
citatorja pri notarju ali odvetniku. Vešč je tudi italijanščine.  Vstopi lahko takoj. Naslov pove upravnistvo »Slov. Nar.«.
(1866-2)
Dino
iz najboljših vinogradov trške gore pri Jt o vem mestu
prl|ioroPH
(1571—13)
Čas opazovanja
Štanjel g P baro-1 g, > metra a ? v mm. p_: 3
Vet rovi
Nebo
i:
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
735-0
737 3 736 7
15 0 si. svzhod     dež g
144 bL vzhod j oblačno L. 181 sr. jvzhod oblačno g
Srednja včerajšnja temperatura 178°, nor-male: 167°.
Dunajska borza
dne 3. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98^55
Skupni državni dolg v srebru .... P8-60
Avstrijska zlata renta....... 1!3'95
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... P5'55
Ogrska zlata renta 4°/0....... 118 55
Ogrska kronska renta 4*/0..... 82 80
Avstro-ograke bančne delnice   .... 1649 —
Kreditne delnice   ......... 628 50
London vista.......... 239 25
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*05
20 mark............ 2341
20 frankov........... 19 02
Italijanski bankovci........ 9115
C. kr. cekini........... 1131
Josip JUfedved
v Jfovem mestu, na Dolenjskem.
Specijalna trgovina za tavo
Kdmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo Santo* dobrega ukusa po gld. 1'— kilo Veiljclierr? aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
„     riraldj najfinejega okusa   „   160 „
Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špeeerljsko blag:o v najboljši kakovosti (12-162) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
Spretne, solidj^e
potovalne uradnike
(akvlzlterf e>
za vse zavarovalne stroke v« p rej me proti visoki proviziji, sčasoma tudi m m talno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1026—33)
Št. 10.233
Razpis.
(1864—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči
službi
zdravnikov:
1. ) T Kočevski Refel z letno plačo 1600 K,
2. ) v Zagorju ob Savi z letno plačo 1400 K.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru dQ  25    septGmbra   la 13G1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovalii v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 28. avgusta 1901.
Izvod iz voznega reda
vezave* os da« 1. Jamija 1M1. lata.
Odhod Im Igaaljaa« ju. kol. Prof* Trki*. Ob 18. ari 94 m po moti osobni vlak v Trbi*, BaUak, Calovoo, Friniiarfirii, Inomoat, Monakovo, Ljubno; 6m Salstkal v tmmm, Solnograd, tec Khin-Rsifling v Stavr, v Une. aa Dunaj tes AmsUtUn. — Ob 7. ari 5 m sjatrsj osobni vlak v Trbi*, Pon-tabal, Beljak, Celovec, Franaensfesta, Ljubno, Dunaj; fies 8«lstbal v Solnograd, Lnomoat, oom Klein - Reifling v Line, Bodejavice, Pisen, Marijine vari, Heb, Franeove vari, Karlove vari, Prago, Lipeko; £es Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne oeobni vlak v Trbi«, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebrthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popelodne oeobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. jonija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-aensfeste, Monakovo, Ljubno; ees Selatbal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jeseru, Inomoet, Bregenc, Čurih, Oenevo, Pariš; ces Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevios, Pisen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlova vare, Prago, Lipeko, na Dunaj Ces Am-atetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Hovomeito la v/ Ko6evje> Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m sjntraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popol a dne is to tako, ob 6. uri 55 m svečer v fJuvomesto, Kočevje. — Frlbod v LJubljano jui. kol. Prog-a la Trblia. Ob 3. uri 25 m sjntraj osobni vlak Dunaja čez Amstetten, is Monakova, Inomosta, Fransensfeste, Solnograda, Lin ca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, is Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solnograda, Lines, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m poporodne osobni vlak s Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&nzensfeate, Pontabla.  Ob nedeljah  in  praznikih  ob.  b uri
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga ls Novega mesta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m sjntraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob a. uri 32 m popo-ludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v/ Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m sjntraj, ob 2. uri 5 m popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v/ LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m sjntraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Iščem spretne agente
ki imajo veliko znanja med ljudmi, sa privatno* podjetje. Ponudbe naj se odpošiljajo pod K. E* «S«9 na Rudelfa Nosne, Dunaj. (1872}
Pisarja
▼sprejmem takoj v svojo odvetniško pi-
8arno      Dr. Fran Pravo
(1871—1) odvetnik v Kranj i.
Dobro ohranjen (iseo—3>
l^iljJMl^Cl
proda se po nizki ceni.
Več se izve: Stari trg ste v. 18»
; MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (igoi).
Izhaja po 41 , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. 43 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
s stranskimi poslopji in vrtom, z bližnjimi njivami, travniki in gozdom
proda se pod ugodnimi pogoji.
To posestvo je pripravno za stroja-rijo ali slično obrt. (1849—3)
Natančneje poizve se pri lastnici g. Mariji Strel v Mokronogu.
poslovodje
se odda pri podpisanem v njegovi filijali v Abrezu, občina Velika Dolina.
Prosilec mora biti trgovec in gostilničar, s kavcijo 1000 kron v gotovini, ter avstrijski državljan. Treba osebno se predstaviti.
(1850-3)      E- Preseoky
Samobor pri Zagrebu.
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln .vI«»Mt (BrUx) Č'e»ko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 5'80
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelna8ti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—75)
pcy Huatrovani katalog zastonj in poštnin« prosto.
Št. 1339.
Razglas.
(1873—1)
Podpisano županstvo proda iz svoje boste v Cegonci pri Rudolfovem,
ne daleč od novomeškega kolodvora, kakih
lOOO Ih.©3 3-11 smerek:
in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo že zaznamovana.
Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj se vlože pri podpisanem županstvu
do 20. septemora 1901
Tem ponudbam priložiti je 10°/0 varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih.
Vsakdor, ki hoče vložiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čuvajem Pauličem, ki stanuje v Cegonci.
Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti vseh, okolu 1000 dreves.
Mestna občina ni vezana, sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 5. oktobra 1901, kar se ima v ponudbi omeniti.
Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi drugi pogoji izvedo se v občinski pisarni v Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podvrže.
Rudolfovo, dne 30. avgusta 1901.
Mestno županstvo.
Čudežna
svetilka.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po naj nižjih cenah. 35
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane „»unojske želodrne k ti p IJ !<•«••, 1 stekl. 20 h, 6 a teki  1 K.
Rali;-puiler, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h.
vi«»mliol-i»rnMi»l4 za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih Skatljicah a 60 h.
K temu Jfleniliol zobna ln ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zaneitlflvo moena. elsta kemična
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Lastnik: 35
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 36
(»o najnlz |Ilm cenah.
!1. Im M
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra-
vila izvršuje dobro ln ceno._35
■V Vnanja naročila se točno izvrše". "W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o «>«-n:i!■  1»b*«>-k primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 35
različnih vrst za polovleo eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
27