855. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 4. maja 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže**.
-DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah .In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dantt s prilogo dostavljan na dom celo-letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanjo naročnike stane Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 k” mesečno 1'flO K. — Naročnina se pošilja ,..	’	upravništvu.	::š
Telefon številka 118. ua
Nova vera.
»— v politiki je uspeh vedno na strani onih, ki verujejo . . .
Le Bon: »Psih. zakoni razvoja narodov.«
če sodimo po časopisih in sploh po diskusijah v našem javnem življenju, lahko trdimo, da je jugoslovansko idejo »javno mnenje« sprejelo in da je »prodrla v globino množic«. O takih idejah, pravi Le Bon. da Jim »ni treba več nobene opore« in »da se njeni učinki razširjajo s silo hudournika, ki ga nobeden jez več ne ustavi.« Ideja le nam postala religija (vera), ki ni potrdila samo strogo Idealne mladine v odločne borce, ampak ie obnovila tudi to, kjer je bilo staro in zarjavelo, omladila ie zemljo, kjer so ležale ruševine nad zdravimi temelji. Tako se ie priklopil tudi Velik del starejše generacije mladini In njenemu pohodu.
Ona mladina, ki je bila tako nepokvarjeno idealna, da je imela danes takorekoč realne cilje že pred Balkanskimi dogodki za svoj ideal in cilj, je med Slovenci stopala med dogodki samimi bolj in bolj kot zmagovalka v ospredje. K tej mladini pripada vsa sedanja omladina.-Po balkanskih dogodkih se je pridružila tej smeri vsa jugoslovanska starejša generacija. Ti dve skupini si stojita danes kot dve ločeni skupini druga ob drugi: le medsebojno razmerje še ni popolnoma jasno. Pač lahko upamo, da se bo razdelilo ogromno delo, da se pa ne bo tratila energija za kakršnekoli malenkostne razpore. Vse energije se morajo dosledno porabiti za udejstvitev velikih skupnih ciljev.
*
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna ttev. „Diieva“ stane 6 vin.; ravne .toliko posamezna številka »Bodeče Neže**.
s:	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašnnju po-jk pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
a:	Odgovorni urednik Rndivoj Korene.	:::
ts	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".	.*s
je ta Ideja In religija nam vsem skupna, zato jo poudarjamo na prvem mestu. To je za nas beseda: »Iščite najpoprej . . .«
Oni, ki še s pomisleki stoje ob novem toki, niti sami ne čutijo, da lih tok že nese s seboj.
Jugoslovanska misel postaja od dne do dne vera širokih mas. In ta vera je edino rešilna za nas. Priznajmo si, da smo živeli doslej brez velike vere, brez ciljev, brez sinerl In da ie to tem bolj vodilo do naših praznih medsebojnih bojev, ki so zadnja leta dospeli do ostudnosti. Le velika misel vodi ljudi napre) preko ovir do zmag. To je naša nova jugoslovanska vera.
Jugoslovanska ideja. ki je imela
do lanskih dogodkov le malo živ-IJenske sile, ie postala tore) nafta narodna vera, ki jo Izpovedujejo danes vsi oni, ki jih rja zastarelosti še ni razjedla, ki jim cinizem in pesimizem ni uničil vere v bodočnost.
Tu pa so prišli pomisleki od strani »vernih« ljudi — katoličanov. Skrbi jih versko vprašanje, boje se pravoslavja in verskega indiferen-tizma. Vprašanje se dd na kratko rešiti — kakor velika večina naših dnevnih vprašanj, ako se ne stavi proti njim — ozkosrčnost. (Versko vprašaife n. pr. o zedinjenju Nemcev ne Igra uloge, katolik in protestant na naši narodni meji se čutita Nemca. Isto je pri drugih narodih.)
»Jugoslovanska ideja je tako globoka, trdna in velika, da jo lahko
Iirlznava vsak Jugoslovan. V tem eži ravno njena moč in splošnost in to je dokaz njene resničnosti. Ker
IX. avstrijski vinorejski kongres v Gorici 1914.
V dobi od 5. do 11. septembra 1914 se bo vršil v Gorici JX. avstrijski vinorejski kongres na podlagi naslednjih določil kongresovega statuta:
Avstrijski vinorejski kongresi imajo namen povzdigniti in pospeševati vinske pridelke in vinsko trgovino, kakor tudi varovati skupne koristile-teh na sledeči način: a) Da se razmotrivajo vsa potrebna vprašanja glede vinskih pridelkov in vinske trgovine, b) Uplivati na državno in deželno zakonodajstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo vinskega pri delka in vinske trgovine.
Kongresi se prirejajo, oziraje se na vse avstrijske vinorejske dežele, tako, da se, če le mogoče, menjajo v južnih In severnih vinorejskih pokrajinah. Praviloma se mora vršiti tak konres vsako četrto leto.
člen kongresa more postati vsakdo, ki naznani udeležbo pri kon-gresovem odboru in plača pristopnino 10 K. Kmetijska in vjnorejska društva, kakor tudi zadruge so upravičene udeležiti se kongresa m odrediti h kongresovlm sejani svoje odposlance. Članarina se mora plačati za vsakega odposlanca. Ko se plača pristopnina, dobe udeleženci kongresa pristopnico. Vsi udeleženci imajo pravico udeleževati se razprav, zborovanj in glasovanj na kongresu, staviti predloge in posečati razstave, ki se prirede povodom kongresa, kakor tudi udeleževati se izletov itd. Udeleženci dobe brezplačno izvod poročila, ki se objavi o kongresovih razpravah. Pri vprašanjih člena I. lit. b) ne morejo ino-zemci glasovati. Na predlog vsaj 20 udeležencev se mora glasovati imenoma.
Vsak udeleženec kongresa mora ob vpisu plačati predpisano pristojbino. Oproščeni so: a) odposlanci Javnih uprav tuzemstva in inozem-
■8—
stva; b) členi odborov, ki skrbe za predpriprave kongresa.
Sklicatelj kongresa je avstrijsko državno vinorejsko društvo. Orednji odbor tega društva voli kongresov odbor, ki ima dolžnost izvesti kongres. Kongresov odbor sestoja iz izvoljenega predsednika in podpredsednika, iz glavnega poročevalca, tajnika, blagajnika in poslovodje, iz treh odbornikov in iz zastopnikov one dežele in onega mesta, kjer se vrši kongres.
V kongresov delokrog spada: 1. Volitev drugega podpredsednika za zborujoči kongres. 2. Izbiranje kraja in časa, v katerem se naj vrši naslednji kongres. 3. Razpravljanje vprašanj, ki jili je kongresov odbor sklenil obravnavati in sicer po določenem dnevnem redu; dalje tudi sklepanje o stavljenih predlogih. Pri sklepih in volitvah je treba absolutne večine glasov.
Kongresne razprave se morejo vršiti v vseh deželnih jezikih. Vsi referati, ki so določeni za razpravljanje na kongresu, se morajo predložiti kongresovemu odboru do 30. junija.
S kongresom se, če le mogoče, združijo razstave vina, grozdja, vinarskega orodja, strojev, kletarskega orodja in1 učnih sredstev za vino-rejo in kletarstvo.
Razprave na kongresu se vrše tako, kakor se na predlog predsedstva določi v otvoritveni seji.
Ako se kongres iz kateregakoli razloga ne more vršiti v izbranem kraju (člen Vil. št. 2.), ali ako se ne doseže sporazum glede izbere kraja, je prepuščeno osrednjemu odboru avstrijskega vinorejskega društva, da določi kraj naslednjega kongresa.
Istočasno s kongresom, na katerem se bodo rapravljala vprašanja, ki so največje važnosti za vinorejo in vinsko trgovino, se priredi tudi razstava vina, grozdja, vinarskega in kletarskega orodja tev tozadevnih strojev, skupno z javno vinsko pokušnjo. Nameravani so tudi razni poučni izleti.
Natančnejša in izčrpljiva pojasnila o pripravljalnih delih ter podrobnosti o kongresu, o vinorejski razstavi in javni vinski pokušnji se morejo dobiti vsak čas na zahtevo, pismeno ali ustno, pri predsedstvu IX. avstrijskega vinorejskega kongresa (Gorica deželni dvorec.)
V Gorici, dne 25. aprila 1914.
Za odbor IX. avstrijskega vinorejskega kongresa:
Dr. Faidutti, deželni glavar.
Na sestanku v Opatifi.
Berchtold: »Gestatten, ExelJenz . Dr. Stanger: „Štovani gospodine .. Di San Giuliano: „Harašo, capisco.“
Slovenska zemlja.
SEŽANA.
Sežanski »Sokol« ima 24. t. m. svoj II. zunanji nastop, ki otvori vr-
sto prireditev sokolskih društev tržaške župe v letošnjem letu. Prepričani smo, da II. nastop za lanskim prvim ne bo zaostajal v nikakršnem oziru; kaže, da ga bo celo nadkrnje-v'al, ker so nekatera bližnja društva že obljubila sodelovanje. Prav je, da si ponudimo roke v pomoč Sežanski »Sokol vidi v grajenju lastne telovadnice svoj življenski pogoj: prireditev letošnjega nastopa gre za tem, da dopolni sredstva, ki jih imamo že na razpolago ter napravimo z lastnim krovom čvrst korak k osamosvojenim Vodi nas upanje, da bo Sežana — kakor vselej, tako tudi sedaj — storila vso svojo dolžnost, da se pogumna namera uresniči. Ne znamo držati prekrižanih rok in no- . četno mirovati, potrebujemo pa, da \ se nam pridruži v pripravah slehr-ni, kdor z nami čuti, da poskrbi z neutrudno agitacijo za dostojno udeležbo pri prireditvi ne le iz domače občine, temveč tudi iz vse širje okolice, ki ima le redke take dneve kot so dnevi naših nastopov.
Prvi gre letos v okrožju tržaške župe sežanski »Sokol« na plan; prvi bo pa tudi prost in se bo lahko od-zval, če ga bo dolžnost klicala dru-gam, če ga bo vezala priskočiti na pomoč sosednim društvom, s katerimi želimo skupnega dela in skupnih vspehov. Vabimo k udeležbi in sodelovanju! Ne stojte daleč vi, ki ste nam blizu, da bomo z veseljem sledili, ko nas boste klicali! — S o-k o 1
Štajersko.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Nemški »cvetlični dan« v Mariboru. Nemška dekleta so bila tudi to pot vsiljiva, kot vsako drugo leto in nadlegovala pasante, pa naj si so tudi vedele, da imajo opravka s Slovenci. Kmečke ljudi so celo slovensko nagovarjale. Nekateri so se jim od teh dali pregovoriti, večina pa se je v zobe smejala, znamenje, da je Vi našem ljudstvu še nekaj zavednosti. Nemških usiljivk je bilo seveda na stotine, vendar se to pot ta dan da> leč ni tako obnesel, kot vsa druga leta. Znamenje, ki si je naj naši nem-čurji enkrat dobro zapomnijo!
Celje. Kot smo že poročali, je pred dnevi vlomil nekdo v hote! »Stadt Wien« in pokradel razne siva-ri. Sedaj so ga orožniki izsledili s pomočjo celjskega policijskega psa. v celjski okolici. Vlomilec je bil skrit v nekem kozolcu. Pri njem so našli več hlebov kruha, srebrno damsko uro in velik kuhinjski nož. Mož je identičen z nekim Tavčarjem, ki je že kot poldorasel dečko in še prodno je prišel k vojakom, kradel po celjski okolici. Že takrat je parkrat presedel po več mesecev ječe; bil je tudi že preje znan kot silno drzen vlomilec. Zadnje čase je presedel v zagrebških vojaških zaporih, ker je tudi kot vojak izvršil na škodo svojim tovarišem več tatvin. Pred kratkim pa se mu je posrečilo uiti iz zapora, nakar se je priklatil nazaj v celjsko okolico. Sedaj bo mož zopet moral — na ričet, ki mu tako zelo malo ugaja.	____
SSaHR
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Menih se je vzravnal:
»Ali hočete spoznati mojo misel?«	.
»Da!« je dejala Alisa m vzdrhtela v odločnosti.
»In vaša resnična, iskrena želja je, videti svojega otroka?«
»Umrla bi rada, samo da bi bil srečen in da ne padejo moji grehi na tega nedolžnega!«
Alisa je govorila s popolno odkritosrčnostjo.
Toda Panigarola je opazil, da ni odgovorila točno na njegova
Preskočil je to, kakor da bi se bal seči pregloboko v zapleteno Ali-sino dušo.
Vrgel je kapuco nazaj in prekrižal roke. Tako se je pojavila v polni luči njegova glava, krasna — ne v idealni krasoti svečenika, marveč v živi lepoti strastnega moža, mladega in drhtečega od sile. In trdoguba halja, ki ga je delala podobnega kipu, ni mogla zmanjšati v tem trenotku dojma njegove ljubeče mladosti in vročine njegovega pogleda...
»Vidite, kakšna je moja misel,« Je povzel, »Vi ste se izpovedali me-
ni, Jaz se hočem vam. V tem, kar vam povem, vas utegne marsikaj presenetiti; a poslušajte me do kraja, sodili boste potem... Alisa, zdi se mi, da vam ne povem nič novega, ako vam pravim, da vas ljubim še vedno. To veste sami — ali ne?«
»Vem,« je rekla Alisa s trdnim glasom.
»Dobro! To nama prihrani mar-sikako bridko in nepotrebno vprašanje. Alisa, strašen boj sem bil zoper to svojo ljubezen, ki je bila močnejša od mojega zaničevanja. Saj čuditi se ne morete, ako slišite, da sem vas zaničeval in vas zaničujem še danes kljub svoji ljubezni do vas. Bojim se, da to zaničevanje nikoli ne ugasne v mojem srcu. Boril sem se torej, a bil sem premagan. Evo me zdaj!« je dejal Panigarola in stopil korak naprej.
Alisa je zaslutila, da je napočil hip, ko se ji razodene prava misel njenega bivšega ljubimca.
In zares je povzel menih:
»Ko sem pravkar vstopil, sem videl, da ste nesrečni. Jasnost položaja je torej naravnost strahotna; ne jaz ne utajim, ne vi, da trpi kruto troje bitij: jaz, vi in otrok.«
Mati je vztrepetala.
»Jaz,« je nadaljeval menih, »ki sem spoznal, da mi ni moči živeti brez vas; otrok, ki gine, ker mu manjka materinske nege; in vi, ki pravite sami, da se valjate v brez-dnu podlosti. Prišel sem vam torej povedat tole: Ali se hočete .vzdigniti
iz globine svojega brezdna? Ali hočete, da živi otrok? Ali hočete, da stopim tudi jaz iz jeklenega kolobarja, kamor ste me nagnali vi? Povejte: hočete li?«
»Kako?« je jeknila ona.
»S tem, da greste z mano in z otrokom. Bogat sem. V Italiji sem ugleden človek po rodu in po imetju. Italija je dežela ljubezni, Italija je dežela sanj. A če vam ne bi ugajala Italija, pojdeva drugam..«
Globoko molčanje Alisimf mu je netilo pogum.	.
Trepetal je v neizrekljivi nadi. Prijel je mlado žensko za roko.
»Poslušaj,« je velel v prekipevajoči strasti. »Kamor boš hotela, tja pojdeva. Saj sva še lahko srečna. Zmožen sem tolikine ljubezni, da izbrišem preteklost iz svoje duše in da čisto devo, ki si bila nekoč ...
Alisa je molčala še vedno.
Ljubimec, upanja pijan, sluteč, da se mu ukloni, pa je nadaljeval s še gorečnejšiin glasom:
»Izdala si me; pozabiti hočem! Skrunila si z drugim svoje telo; tudi to bo pozabljeno enkrat! Samo strasten ljubimec ti boni, ali bolje, nežen soprog, čigar spoštovanje se bo enačilo z njegovo ljubeznijo. Dam ti svoje ime. Moje imetje je tvoje. Svoje življenje ti izročam v last. Saj hočeš, kaj ne da? Zaradi tebe, zaradi mene, zaradi otroka!.. Hočeš
li?«	..	...
»Ne!« je odgovorila Alisa..
»Ne?« je zarohnel menih.
»Poslušajte Klemen,« je dejala z resnobo in mirom, ki je izviral nemara le iz preglobokogea obupa. »Mučite ine s ponudbami, ki spadajo v kraljestvo neizvedljivih sanj...«
»Zakaj sanj? Zakaj neizvedljivih? Ali dvomiš o sili moje ljubezni? Ali se bojiš, da strmoglavi ljubosumnost nekega dne tebe in mene v gorje? Poslušaj... Hočeš li prisego? Cuj! Kolnem se ti. da če se dvigne katerikrat prikazen minulosti v moji duši, se ubijem, preden pride preko mojih ustnic beseda
očitka.«	. t/1
»O tvoji ljubezni, Klemen, ne
dvomim, niti ne o moralni moči, ki jo imaš sam do sebe. Verjamem, da si zmožen pozabiti!... Toda eden je izmed naju, ki ne pozabi nikoli.. in ta sem jaz!«
»Kaj hočeš reči?«
»To, da ljubim!« je kriknila v divjem izbruhu. »Da ljubim tja do zločina in strahodejstva; da nič na svetu ne more izruvati te ljubezni iz moje duše, in da se tisti dan, ko se poslovim od svojega ljubljenca, poslovim tudi od življenja!... Klemen, v odkup za moj zločm zahtevaj mojo kri; pripravljena sem jo preliti do zadnje kaplje. Najkrutejše muke sem pripravljena trpeti, da zagotovim mir, in srečo malemu zapu-ščenčku... A pozabiti Deodata!«
Zagrohotala se je strašno in stresla s silo menihovo roko.
»Saj on ni moj ljubimec, čuj me dobro! On ni in ne bo uikoli mol
soprog. Toda jaz sem mu zaročena na veke. Ce bi se morala strmoglaviti na dno pekla, da mu povem in izpričam svojo ljubezen — strmoglavim se! Jaz, zločinska ljubimka, te odklanjam! Branim se odpotovati s svojim otrokom, podla mati! Vse, kar hočeš, Klemen! Toda pozabiti svojo ljubezen — nikoli! Makar če izve mojo podlost in brezčastnost, makar če me udari v obraz v svojem zaničevanju in me zasuje s svojim sovraštvom — zadovoljna umrem, samo da bi umrla od njegove roke! In umrla bi v obupu, ako bi umrla daleč od njega!...«
Blazen blisk se ji je zasvetil v
očesu.
Poražen, kakor bedast od boli, je spoznal Panigarola, da je vse končano.	.	.
Pogledal jo je brez ljubezni m brez sovraštva, začuden samo, da jo vidi tako mirno.
Naposled se mu je izvil iz grla vzdih, podoben hropenju.
V mašinalni gesti, kakršnih je bil menda vajen s prižnice, je dvignil roke proti nebu kakor da hoče prositi ali klicati Boga za pričo.
Toda Panigarola ni nosil vere v svojem srcu ...
Počasi so se mu povesile roke. Molče se je potopil v noč, izginil v, mraku liki prikazen od onostra« groba. Trenotek nato je zaslišala Alisa njegov zvonček in glas njegov, ki le klical v daljavi«
(Dalje.)
IJnevni pregled.
S pomočjo menihov se pridobiva politični vpliv. Cesa vsega ne zna politika, posebno mednarodna politika izrabiti. Vsako sredstvo ji je dobro, posebno pa menihi. Potom italijanskih menihov je izgubila Francija na mohamedanskem vzhodu politični vpliv. Kakor je znano je imela Francija protektorat nad katoliki mohamedanskega vzhoda. S protektoratom je združen močan politični vpliv in to je glavno. Prišle so pa vlade Waldeck-Rousseau in Combers, ki so izvedle ločitev cerkve od države. Oficielna Italija — samo do tega trenotka z Vatikanom v sovraštvu — je spoznala trenotek in začela z mirnejšo taktiko proti cerkvi. Kmalu se je pokazalo zakaj. Papež Pij X. je začel brez šundra nameščati mesto francoskih menihov in duhovnikov na vzhodu — italijanske duhovnike. Med tem je pa francoska vlada z italijansko vlado sklenila pogodbo, po kateri protektorat nad vzhodnimi katoliki prehaja na Italijo povsod tam, kjer bo večina duhovnega personala italijanska. S to pogodbo in s pomočjo Vatikana je bil na Vzhodu vpeljan italijanski protektorat nad katoliki. Samo v Carigradu je Francija od 1905 izgubila 24 največjih cerkva, v Palestini Salezijance, v Smirni in Carigradu frančiškane, ravno tako v Tripolisu in v Egiptu, v Siriji kar-melitane. Italijani so to znali izrabiti In za menihi poslali učitelje, trgovce, banke in inženkje. Tako sega danes italijanski vpliv do Armenije in arabskega Jcmena, kjer se že tudi pripravlja italijanski protektorat.
Rdeča knjiga. Grof Berchtold je delegatom, kakor smo že omenili, predložil knjigo dokumentov o av-stro-ogrski politiki za časa balkanske krize. Dokumenti so rdeče vezani. Morda je to vse, kar Je na tej knjigi interesantnega. Kajti knjiga je drugače silno nepopolna. Ravno naj-Interesantnejših stvari tam ni. Niti besedice o aferi Prochazke, zaradi katerega bi bilo kmalu prišlo do vojne. Ničesar ni v knjigi o armadi, ki se je nahajala ob ruskih mejah. O pismu cesarja carju tudi ničesar ni sploh o vsem. Kar je bilo interesantnega. o tem Berchtold molči.
Neznosna draginja. V Ljubljani je sedaj zavladala neznosna draginja, le ni stvari, ki bi se ne bila v teh dneh podražila. In kdo trpi vse in najbolj? Ta, ki ima najmanj. Stanovanja so nekateri za 50 procentov podražili. Kje Je pa sedaj tisti klerikalec dr. Gregorič, ki je dejal, da bodo to malenkost hišni gospodarji sami plačevali. S tem je dr. Gregorič napravil obljubo in kaj bi bilo, če bi mu stranke začele pošiljati račune podraženih stanovanj, da lih on plača? Ljudje bodo začeli Ljubljano zapuščati. če bodo le mogli, kar jih ostane, se jim dd nemške šole in tako bo šlo vse po klerikalnem računu in Nemcem v veselje.
Imenitno sredstvo za podraže-de stanovanj so deželne stanacin-tke doklade. Imajo namreč namen, da si dežela pomore iz denarne zagate, zraven tega pomagajo pa še, da se i hišni gospodar opomore s tistimi revnimi krajearčki, ki jih zasluži uradnik in delavec. Daleč smo prišli. Tiste borne plačice, ki Jih dobivalo delavci brez razlike, so itak od »revežev« gospodarjev stokrat pregodrnjane, sedaj pa plačaj, uboga
para, državi, deželi, občini, hišnim gospodarjem itd. Vidite, klerikalci. . kam ,ste pripeljali revno ljudstvo. Do prepirov, do nevoščljivosti, do nezadovoljstva, ravno nasprotno torej, kakor uči sveta vera Sram vas bodi in vedite, da ni še konec vseh dni.
Spomenik sv. Janeza Nepomuk? v Kranju. ‘Že lansko jesen se je postavil spomenik sv. Janeza Nep i-muka v Kranju pred hišo, v kateri se nahaja c. kr. okrajno sodišče. — Ustvaril ga je naš najboljši kipar — umetnik g. Fran Berneker, on je tudi osebno vodil postavljanje spomenika. Torej spomenik je že več kot pol leta postavljen in čaka le šc
 odkritja . . . Čudno, zakaj se
nepotrebno zavlačuje z odkritjem?? — Javnost že dolgo željno pričakuje odkritja spomenika, ki bode brez-dvomno kras mesta Kranja. — Upamo, da se ne bode še nadalje nepotrebno odlašalo z odkritjem, ter domačinom in tujcem, ki prihajajo v Kranj nudilo priliko občudovati umotvor največjega slovenskega umetnika — kiparja g. Frana Berne-kerja.	—s—
Protizakonite šole v Avstriji! Kje pa? se bo vprašal marsikdo. Ali so zopet svobodomisleci kršili zakon? Kdo si drzne proti postavi vzdrževati šolo? »Slovenski Branik« piše: »Nemške šole v Borovljah so protipostavne. Leta 1870. je izdal koroški deželni šolski svet na okrajni šolski svet zaradi pouka v boroveljski šoli sledeči ukaz: »Da se ugodi želji staršev, obenem pa se tu doseže cilj drž. šol. zakona. Je pouk na ondotni šoli tako urediti, da se poučuje prvi dve šolski leti v slovenskem jeziku, drugo leto v drugem oddelku pa se naj začne porabljati nemščina kot učni jezik.« — Danes pa so vse šole v Borovljah popolnoma nemške. Protipostavne šole so torej v koroškem vilajetu!
Vorlička, Voriička! Na češkem je vas z imenom Vodičk# (iz besede: orel). Ker mora pri nas vsaka vas imeti svoje nemške ime, so uradno imenovali to vas: Worlitsch-ka. To pa ni bilo dovolj nemško, ampak je ministrstvo reklo, da se bo poslej kraj imenoval »Adlerdor-fel«, čeprav je kraj, kar kaže ime — popolnoma češki. Koliko je takega v naših vilajetih.
Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Marije Marinko je imenovana bivša prov. učiteljica v Mengšu Frančiška Božič za suplentinjo na ljudski šoli na Vrhniki. — Na mesto obolelega učitelja Edvarda Vidic je imenovana za suplentinlo na eno-razrednici v Retečah izprašana učiteljica Marija Kastelic. — Na mesto obolele učiteljice Hermine Sirnik je imenovana za suplentinjo v Breznici Margareta Lilleg.
Z vojaško upravo ni zadovoljen »Sovenec«, ki priobčuje povodom novih ogromnih zahtev za armado uvodnik, v katerem stavlja na vojaško upravo nekaj zahtev. Sovenci bi mogli res staviti več zahtev, upravičeno bi zahtevali, da se v vojašnicah spoštuje narodnost slovenskih vojakov in da se jih ne žali v nliho-vem narodnem čustvovanju. Tudi se z vojaki splošno slabo postopa, pritožbe v tem oziru niso redke, številni samomori vojakov so pa najboljši dokaz za resničnost te trditve. »Slovenec« ne stavlja nobenih narodnih zahtev, omenja mimogrede slabo ravnanje z vojaki, resnično pa zahteva samo to, da se pošija vojake večkrat k maši in spovedi in obhajilu.
kar (akointako vsak vojak sam lahko stori.
Smrtna kosa med ameriškimi
Slovenci. V Clevelandu. O., je umrl Frank Centa. Pokojnik je bil star nekaj nad 30 let, doma iz Roba, vasi Skomelec. — V Clevelandu je umrl 'ohn Košir, v strosti 41 let. Pokojnik je bil doma od Straže, fara Prečna, Dolenjsko. Newburghu je umrla 33 let stara Frances Peskar, stanujoča na E. 81. cesti. Pokojnica je bila doma od Krke, Dolenjsko. — V Manistique, Mich.. je dne 4 aprila umrla gospa Ana Stefanec, rojena Krševec v vasi Grašiči, fara Metlika na Dolenjskem. Pokojnica je bila 55 let stara.
Slovenec je smrtno ponesrečil v ameriškem rudniku. V Buhlu se je smrtno ponesrečil Viljem Kajfež, 30 let star. v VVhiteside rudniku. Umrl je grozi;c smrti. Počila je cev za paro, vsled česar se je sprožil plaz in nesrečneža je zasulo. Truplo so kmalu dobili ven. Viljem Kajfež je doma iz Belokranjske.
V noči od 27. na 28. m. m. so neznani zlikovci vlomili v lovsko kočo g. Luckmanna na Savi. Odnesli so samo nekaj knjig, katere so se pa drugi dan zopet pod neko skalo v bližini našle.
* Težka nesreča Italijanskega atašeja. Dne 30. p. m. je jezdil na sprehod na Dunaju italijanski ataše Boscarelli. V Pratru se je mož ponesrečil. Jezdil je skozi glavni drevored, ko se mu je konj nenadoma splašil in začel dirjati. Pri praterskem viaduktu je konj zagnal jezdeca raz sebe, da je ta priletel v bližnje drevo. Ataše je obležal težko ranjen. Zdravnik rešilnega društva je kon-štatiral. da si je ataše pretresel možgane in da je dobil znatne poškodbe na desnem stegnu. Ranjenca so prepeljali v sanatorij L6w.
* Avtomobilska nesreča. V bližini Stammersdorfa pri Dunaju se Je ponesrečil te dni avtomobil, v katerem je sedela privatna učiteljica Olga Schmolle. Zena je zadoblla smrtno nevarne poškodbe.
* Stara morilka. V Rogatici je umorila 60letna posestnica Daplijanin 91etnega sina svojega soseda Vidrica s tem, da ga je neprenehoma tolkla s kolom. Vzroki zločina je maščevanje. Staro hudodelko so aretirali in jo izročili sodišču.
* Zdravnik ž.rtev svojega poklica. Nemški učenjak in zdravnik dr. Fric Delins je umrl pri eksperimen-taciji z »X« žarki. Kakor se poroča, Je bil Delins pijonir te nove vede in je že z žarki eksperimentiral, predno so bili pojasnjeni njih učinki.
* Nesrečo V rudokopo. V Eccle-su v zapadni Virginiji se je pripetila te dni velika nesreča. V tamošnjem rudokopu News-River Compagny je zasulo 203 rudarjev. Štiri mrtve in petdeset živih so prinesli iz jame. Zadnji so vsi težko poškodovani.
Ljubljana.
— Shod v Mestnem domu. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršil shod narodnega delavstva v Mestnem domu. Predsednik Juvan je pozdravil navzoče ter podelil besedo g. prof. Reisnerju, ki Je zborovalce pozdravil v imenu kluba nar. napred. občinskih svetnikov ter obljubil, da bo občinska politika nar. naprednega kluba obč. svet. vedno upošteval interese slov. delavstva. Na to je govoril tajnik tržaške nar. del. org. g. Brandner, ki je v ognjevitih besedah očrtal položaj slovenskega
delavstva v Trstu In širom Slovenije ter prepričevalno iz tega položaja izvajal potrebo delavskih organizacij na narodni podlagi, organizacij, ki nj pripomorejo in dosežejo to, da domačemu slovenskemu delavstvu ne bo treba v tujini iskati kruha In se tam v tujini potapljati. Toda naša moč, moč slovenskega naroda samega je premajhna in narodni nasprotniki bi Je niti ne upoštevali, ker ti nikdar ne govore o slovenski nevarnosti, pač pa o jugoslovanski nevarnosti. Le v zvezi s Hrvati in Srbi na jugu monarhije kot en narod smo močni. Po daljšem Brandnerjevm govoru Je izvajal glavni govornik državni poslanec g. dr. Vlad. Ravnihar o položaju slovenskega naroda po gospodarski In socialni strani. Pokazal je, kako malo zna vodilna politika gospodarski in socialni položaj naroda vpoštevati in kako se giblje le v enostranosti in polovičarstvu mesto, da bi imela pred očmi ves narod zvsemi sloji dela nekaj le za kmetski sloj a še to ne za slej kot tak temveč za strankarske pristaše. In tako nikakega napredovanja in narod roma v trumah v tujino sam mesto, da bi tja pošiljal svoje pridelke. Razumna poli-lika pa mora skrbeti, da se ojači tako kmetski sloj, med katerim naj bi se organiziral izvoz pridelkov; skrbeti bi morala, da dobimo industrijo; domačin-delavec bi se potem izučil doma, da bi mogel vršiti tudi večje del in da bi mu ne bilo potreba v tujih podjetjih na domačih tleh celo življenje hlapčevati. To pridobivanje izobrazbe in zmožnosti ni lahko, truditi se Je treba in v organizacijah se vse premaga pripoznati nadarjenosti našega ljudstva. Seveda bi delavstvo v ožjem pomenu be- 1 sede ne smelo zapisati svojih vrst duševnih delavcev in ti bi se teh vrst ne smeli izogibati. Eden k drugemu v falango, ki ima pripraviti lepšo bodočnost naši zemlji. Za pre- j mišljenim in vsebinskem govoru g. dr. Ravniharja je očrtal deželni posl. g. Adolf Ribnikar politični položaj naroda, ki je brez pravic ob meji in v sredini. Po njegovih besedah je predsednik Juvan shod zaključil, po tem. ko so bile sprejete primerne resolucije.
— Sokolska slavnost na Osojah Včeraj popoldne se je vršila veselica Sokola II. (društvo za zgradbo Sokolskega doma II.) na Osojah. Po- | poldne je občinstvo napolnil lepe . prostore na senčnatem vrtu. Sokol j II. je nastopil najprej z redovnimi va- j Jami (okoli 40 Sokolov), in prostim
vaiaml sokoUc (.24. Sokotic). Vale so
še dovršeno izvajale In so žele burno priznanje. Na to Je nastopila ena vrsta telovadcev na drogu druga na bradlji — obe sta dokazali, da ima Sokol II. v svojih vrstah sile, ki bodo lahko z uspehom nastopile na tekmi našega vsesokolskega zleta. Po telovadbi se je razvila vesela zabava, ki je trajala do večera. Lep uspeh našega Sokola. Na zdar!
— K ponemčenju ljubljanskih ljudskih šol. »Slovenec« se je končno vendarle oglasil in spregovoril besedo o zahtevi nekaterih svojih pristašev, od katerih sta dva (Jeglič in Serjak) občinska svetnika, da se začne poučevati nemščina že v prvem razredu ljudske šole in da bi se tudi nekateri predmeti poučevali v nemščini. Naj vzamemo to stvar kakor hočemo, to je utvakvizacija, t. j. ponemčenje šol, ker kakor hitro se ne bodo poučevali vsi predmeti v enem jeziku, temveč v dveh,
so šole utrakvistične in »Slovenec« naj se nikar ne trudi dokazovati nasprotno, ker pojem utrakvistične šole je pri nas že dovolj pojasnjen. Klerikalna stranka ne sme smešiti naših zahtev po slovenskih šolah na Koroškem in za to je njena dolžnost, da svoje pristaše pouči o njihovih narodnih dolžnostih, oziroma jim dopovedati, da je pripadništvo k njihovi stranki, ki pravi da je slovenska, zvezano z gotovimi narodnimi dolžnostmi, ker tako daleč ne sme iti nobena slovenska stranka, da bi imela v svoji sredi v narodnem oziru nezanesljive ljudi in da bi jih celo jemala v zaščito. In da so oni ljudje, ki hočejo utrakvizirati ljubljanske ljudske šole čisto navadni nemškutarji, o tem ni nobenega dvoma.
— Nesramnosti nemških dijakov. Da so ljubljanski nemški srednješolci veliki nemški nacionalci, to je splošno znano. Proti temu niti nima nihče nič, ker to Je naravno in naravnost smešno bi bilo zahtevati od njih narodno mlačnost, kakpr je smešna zahteva nemških listov, da bi bili slovenski dijaki v narodnem oziru mlačni. Drugo vprašanje je. seveda ako je taktno od nemških srednješolcev, da po Ljubljani izzivajo Slovence. Lahko bi se vedli bolj dostojno in ne nosili svojega nemškega nacionalizma na slovenske ljubljanske ulice. Pa njim niti to še ni dosti, temveč nosijo na ulice tudi svoj moralno izprijenost, ki je »hi-perkulturni« nemški mladini lastna. Ti nemški fantiči vganjajo posebno pod Rožnikom že take reči, na katere Slovenci v svoji nekulturnosti nismo navajeni. Sicer stanuje pod Rožnikom zelo veliko Nemcev, ki so dovolj »kulturni«, da se radi obnašanja svoje »jeunesse dorče« ne škandalizirajo, ker so na to navajeni, ampak tam stanuje tudi več Slovencev, ki ne morejo trpeti, da bi nadebudna nemška srednješolska mladina na ves glas prepevala pod Rožnikom pesmi, kakršnih Slovenci sploh nimamo, ker nismo še tako visoko »kulturni«, da bi delali take verze, kot so jih včeraj prepevali pod Rožnikom nemški dijaki in tudi ko bi imeli Slovenci take pesmi, b( se gotovo ženral prepevati jih javno tudi najbolj izprijen človek. Policija se seveda, za vse to ne zmeni in občinstvo bo primorano samo poučiti nemške dijake, da Ljubljana še ni kkaa nemška javna hiša. Dobro bi bilo, ko bi na to opozorili nemške dijake tudi ravnatelji njihovih zavodov, ako morda tudi sami ne mislijo, da so Nemci Ljubljano že tako »kultivirali«, da bomo Slovenci mirno prenašali te »hiperkutturne« izbruhe nemških dijakov.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v pomteljek, dne 4. maja 1914, ob šesti uri zvečer. Dnevni red: 1.'Poročilo predsednlštva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz Gospodarskega odseka. 4, Iz Književnega odseka: a) ocena rokopisov, b) publikacije za 1914 po vsebini in opremi, 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti.
— Simon Gregorčičeva javn« ljudska knjižnica. WoKova ulica 10 L
Knjižnica ima zopet prijetno dolžnost se najiskrenejše zahvaliti za krasen knjižni dar gospodu Schulcu, trg. ravnatelju, s katerim je že vdru-gič iznenadil knjižnico. Naj bi našel mnogo posnemalcev.
— Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okral.« Pred igriščem 3, je izposodila meseca aprila 2663
■sam
OUV DE MAUPASSANT-.
Plačana žena.
Preložil S. V.
Velik ogenj je plapolal na kaminu. Na japonski mizici sta stali dve skodelici za čal, poteg njih pa posodici za sladkor In steklenica ruma.
Grof Sallure Je vrgel klobuk, površnik in rokavice na bližnji stol; njegova žena pa si Je, odloživši plesno toaleto, poravljala tačas lase. Sama prt sebi se je sladko smehljala In sl s svojimi nežnimi prstki ravnala lase. Nato se le obrnila proti svojemu soprogu, ki Jo Je že nekaj časa ogledoval in videlo se mu Je, da Ji Ima nekaj povedati.
»Ali ste imeli dovolj častilcev, madame?« Jo slednjič vpraša.
»Menim, dal« je odgovorila in ga pogledala s triumfalnim pogledom.
»Resnično, skoro bi se moral smejati — jaz namreč.«
»Kaki sceni? AH ml hočete kaj očitati?«
»Ne, draga moja; toda gospod Buvel se Je neprenehoma zabaval z vami na nedostojen način. Ako bi.,. ako bi imel kaj pravice, bi se Jezil.«
»Oovoriva odkritosrčno, dragi prijatelj! Danes mislite in govorite popolnoma drugače, nego pred enim letom. Ko sem takrat izvedela, da imate metreso, pomislite, metreso, ki Jo ljubite, vam je bilo vse eno. ko-
liko častilcev imam. Takrat sem govorila, kakor vi danes; a po pravici: »Dragi moj. vi se pečate z gospo de Servy in me pripravljate v žalost in sramoto. Kaj ste mi takrat odgovorili? Ali se še spominjate? Da, rekli ste mi, da sem popolnoma prosta in neodvisna ter da Je zakon pri pametnih ljudeh le družabna, nikakor pa moralna vez. Ali je to res? Dejali ste dalje, da vam je najslabša metresa desetkrat ljubša, bolj zapeljiva in mikavna in bolj ženska, nego jaz. Da, rekli ste: »Bolj ženska 1« Vse to sem razumela, čeravno je bilo povedano z ljubeznjivostjo in na način dobro vzgojenih mož, spremljano s pokloni.«
Takrat sva sklenila, da sicer živiva skupno v hiši, a drugače kakor se kateremu zljubi. Nekako od strani ste tudi namignili, da si lahko preskrbim ljubimcev, ako se mi zljubi, le da ostane tajno. Na dolgo in široko st j mi razlagali o spretnosti žen v takih stvareh; kako znajo to prikrivati celo možem itd.
O, jaz sem razumela, dragi mož, popolnoma razumela. Takrat ste ljubili, zelo ljubili, gospo de Servy; moj opravičeni delež do vaše ljubezni vam je bil neljub. Jaz pa sem sprejela vaše predloge in od tedaj sva živela ločeno. Hodila sva sicer skupno v gledališče in v družbo, a se nisva skupno vračala. Sedaj pa že mesec ali dva kažete, kakor da bi bili ljubosumni. Kaj naj to pomeni?«
»Jaz nikakor nisem ljubosumen, a ne vidim vas rad kompromitirati. VI ste mlada, živahna in za ljubavne spletke popolnoma pripravna in ...«
»Oprostite, če že govoriva o ljubavnih spletkah, naj naiu nekoliko primerjam...«
»Ne šalite se, prosim. Jaz vam govorim kot odkritosrčen prijatelj. Vendar pretiravate, kar ste hoteli reči.«
»Absolutno ne. Vi ste mt povedali in razložili vaše razmere in to mi daje pravico, da delam kakor vi. Toda jaz nisem . • •*
»Permetrez vous...«
»Pustite mi vsaj izgovoriti. Toda jaz nisem tako delala. Jaz nimam ljubimcev in jih nisem imela... do sedaj. Jaz sem gn čakala... iskala toda nisem ga pričakala... nisem ga našla. Rabila sem poštenega, zdravega, močnega in... boljšega, nego ste vi. To je vsekakor nekak poklon za vas, a se delate, kakor da bi tega ne zapazili.«
»Te šale niso na mestu, draga moja!«
»Toda jaz se niti najmanj ne šalim. Nekega lepega dne, ko se mi ne bo več poljubilo biti to, kar sem, lahko storite, kar hočete; toda vedite, takrat bodete že brez dvoma »cocu« (mož, ki Inna nezvesto ženo).«
»Ah, kako more priti lz vaših nežnih, malih ustic, taka beseda.«
»Taka beseda!,,, Ko Je pripo-
vedovala gospa de Gers, češ, da go-gospod de Servy izgleda kot »oocu« — takrat ste se kakor brez uma
smejali.«	.	,	. ..
»Mar mislite, da Je tudi pri vas
vse smešno, kar Je pri gospej de Gers.«
»Nikakor ne. Vendar, vam se zdi beseda »cocu« zelo smešna, če velja gospodu de Servjr, ne dopade pa se vam, če velja vam. Sicer pa sem izgovorila to besedo, da bi videla, ali bi bili sposobni.«
»Sposoben?... Cesa?!«
»Še vprašate? Ali ne veste, o čem sern vam ravno govorila?«
»Danes se pa resnično nespodobno vedete. Se nikdar vas nisem videl tako.« »Aha! Danes se vam zdim drugačna. Vedite, to je vaša
krivda!«
»Stopite bližje, da se natančno pogovoriva. — Prosim in rotim vas, da si ne pustite več tako zabavati od gospoda Buvela, kakor danes.«
»Vi ste ljubosumni, ljubosumni, dragi n:oj!«
»Nikakor ne. Le toliko želim, da me javno ne smešite. In če bom videl še enkrat, da vam bo gospod Buvel šepetal čez ramo, ga primem za... ušesa.«
»Ali ste mogoče zaljubljeni vame?«
»Da; celo v ženske, ki so manj privlačne in mikavne, nego vi.«
»Kako daleč ste že prišli! Toda laz niti nalmanje nisem y vasi«
Grof de Salluve je vstal in šel okolu mize. Ko je šel mimo nje, Je na mah postal in lo vroče poljubil na vrat. Ona pa se je hitro obrnila in dejala *
»Nikakih šal večl Midva sva ločena in kaj takega se ne sme več zgoditi!«
»Ne razburjajte se! 2e nekaj časa sem, se mi zdite, da bi zadostovali...«
»Torej sem zmagala! Tudi vi
menite, da sem .. •«
»Da resnično, izprevidel sem, da bi mi zadostovali, saj imate prsa in.«
»Ali ste morebiti še tešč?« »Prosim, kaj?«
»Ali ste še tešč?«
»Kako menite to?«
»No vendar; če je kdo tešč, je lačen In rad vživa stvari, ki Jih sicer ne bi vzel. Jaz sem vendar sicer zaničevana..., ki pa bi Jo danes celo z užitkom in slastjo.. •«
»O, kdo vas pa Je naučil tako
govoriti?«
»Vil Odkar ste se začeli pečati z gospo de Servy, ste imeli že štiri metrese, koketke ali umetnice, kakor je že ravno naneslo. Kako naj bi si-sicer mogla razložiti današnje vaše vedenje?«
»Odkrito vam povem, da sem zopet zaljubljen v vas!«
»Glejte, glejte, torej hočete zopet... začeti...?«
»Uganili stel«
»Danes zvečeri«
Originalni Edison Kinetoion.
MF- Samo Šest dni.
Naj večja senzacija tega stoletja.
.Govoreči IHm‘ od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
Kino-„Ideal“,
rnjig, v prvih štirih £ih torej skupaj 11.6B8 Knjižnica posluje ob sredah m i pet-Kih od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah In praznikih od 10. do 12. dopoldne.
— Razglas. Na podlagi § 7 ces. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak.
Št. 96, prepoveduje c. kr. policijsko ravnateljstvo ježo in vožnjo z vsakovrstnimi vozili po Kolizejski ulici v (Smeri Anton Knezove ulice proti Dunajski cesti. Prestopki se bodo kaznovali po § 11 navedene naredbe z denarno globo od 2 do 200 K. oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. Ljubljana, dne 1. maja 1914. C. kr. policijsko ravnateljstvo. Kilnigl 1. r.
— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah naznanja slavnemu občinstvu, kakor tudi slav. gasilskim društvom, da ima za slavnostno veselico, katera se bo vršila dne 10. maja v Mostah, zelo bogat spored, med katerim se zelo odlikuje srečolov z nadvse prekrasnimi dobitki. Poset iz raznih daljnih krajev nam je popolnoma zasiguran; zatorej že danes opozarjamo slavno občinstvo iz Ljubljane in okolice, da nas bode dne 10. maja v polnem številu obiskalo, ter s tem z gmotnimi doneski podprlo vsem priljubljeno naše dobrodelno gasilno društvo. Jamčimo vsakemu, da bo po zelo nizkih cenah vljudno in točno postrežen. Vsak se bo lahko neprisiljeno zabaval ter se pri povratku v mraku z veseljem vračal, zavedajoč se. da je gasilno društvo n Most izborno rešilo svojo težko nalogo. Zatorej naj se vsak odloči za 10. maj in poseti gasilsko veselico v Mostah, kar mu ne bo nikdar žal. — Na pomoč!
— Letošnji občni zbor šentpeter-ske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se vrši v prostorih gostilne gosp. Kozaka na Poljanski cesti št. 21 dne 9. majnika ob osmih zvečer z običajnim sporedom. Člani in članice ter ostalo slavno občinstvo, katero se zanima za našo prekoristno družbo, se /abi k obili udeležbi.
— Mestna hranilnica lluhHanska.
V mesecu aprilu je 1631 strank vložilo 1,025.162 K 17 vin. in 1584 strank dvignilo 707.631 K 77 vin., stanje vlog je 43,973.038 K 33 vin.
— Škropljenje in pometanje ulic »e vrši v Ljubljani na prav nemaren način: Ulice se pometalo takrat, ko Je največ ljudi na ulici, ko gredo ptroci v šolo ali iz šole in ljudje na trg, škropi se pa večinoma popoldan, ko je največji prah. To je dokaz, da pi pri delavcih nobenega strokovnega vodstva in nobenega nadzornika, ki bi kaj — mislil! Pojdite se vendar
V druga mesta kaj naučit: Drugod
pometa zjutraj pred 7. uro, škropi
Ga predpoldne ob 9. ali 10.; po škrop-enju pa se blato ostrže in zvozi žroč. Seveda, za red bi se moral brigati tudi kak inženir iz stavbnega urada kakor Je to v vseh večjih mestih urejeno! — Eden v imenu več opazovalcev.
, Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v torek dne 12. maja. Vsi pomožni delavci, ki se hočejo podvreči poma-galski preizkušnji, naj se zglase pri zadružnem načelniku g. Franc Kuk-
manu, Gajeva ulica št. 2. S priglasom je treba predložiti šolska spričevala, učno pismo in takso 6 K. Načelnik določi, kje bo vsak posameznik izvršil preizkusno delo. Zglasiti se je treba do nedelje 10. t. m.
— Društvo slov. trgovskih so-trudnlkov priredi v nedeljo dne 10. t. m. majnikov izlet čez Orle na Laverco. Prosimo gg. člane, da se istega polnoštevilno udeleže in agitirajo tudi med znanci in prijatelji za obilno udeležbo. Odbor.
Umrli so v Ljubljani: Anton Zaplotnik, delavec-hiralec, 80 let. — Apolonija Flere, delavka. 75 let. — Josip Nakrst, ubožec. 53 let. — Marija Honigman, kajžarjeva žena, 63 let.
— Pogreb Ivana Medena. V soboto popoldne se je vršil pogreb Iv. Medena. Priljubljenega narodnega pevca, ki Je imel povsod mnogo prijateljev, je spremila na pokopališče velika množica njegovih znancev. Pevsko društvo »Slavec« ga je spremilo s pesmijo in zastavo do groba. Pogreb je pričal, da znamo ceniti zasluge naših pevcev za našo narodno stvar. Med slovenskimi pevci se bo še dolgo ohr^il njegov spomin.
— Veselica v Tivoli. Narodno delavstvo je priredilo včeraj popoldne veselico v hotelu Tivoli. Veselica Je privabila proti večeru mnogo občinstva, ki se je dobro zabavala. Sledil je ples in prosta zabava do pozne noči.
-r- Lep dan je bil včeraj. V dveh dneh se je izlilo in včeraj je bil dan po božji volji. Ljudje so hiteli na izlete na vse strani. Tudi naši Sokoli so imeli na svojih izletih lepo vreme. Da bi imeli letos še mnogo takih nedelj.
— Zaspana Ljubljana. Včeraj je bil shod v »Mestnem domu«. Mislili smo, da se bo Ljubljana zavedla svoje dolžnosti, ako ne do ljubljanskega slov. delavstva, pa vsaj do onega pred par dnevi na dan 1. maja obhajalo prvi maj med napadi laške fa-kinaže v Trstu. Mislili smo, da bo Ljubljana protestirala. Toda, kaj Ljubljano to briga. Ljubljana je »nobl« in se sploh ne meni za to, kaj se godi, drugod. Saj se niti zase ne briga.
— Zeljno je čakalo včeraj slovensko občinstvo v »Zvezdi« na
koncert. Zaman. Občinstvo je prezrlo, da je »Dan« poročal, da je šla godba 27. polka igrat v Maribor na
nemški »BlumeRttg«. Zato je trihi
včeraj tem večja promenada pod Tivoli.
— Srčne komedije se imenuje karakterna slika, katero igrata moj-stersko gospodična Leopoldina Konstantin in g. Rutalffy z nemškega gledališča v Berlinu, in ker obdeluje tudi dejanje krasen konflikt Je igra jako zanimiva. Slika igra s človeškimi srci in z vsem po vrvenji krvi povzročenih človeških ljubezenskih slabosti. To krasno dramo predvaja kinematograf »Ideal« od jutri torka naprej. Danes zadnji dan senzacijske drame »Katastrofa« in veseloigre »nje visokost«.
— Atlantis to velikansko flim-sko delo, katero so od sobote naprej v Bachmaierjevim Grand-Elektro-Bioskopu z najlepšim uspehom predvaja ponavlja se le še danes in jutri. V sredo nov krasen spored.
Spomin na kmečko ustajo na Goriškem.
»Ah! 2ena!<
»Le ne prehitro, dragi moj! Nisva več, kar sva bila. Sem sicer vala žena... toda svobodna žena. Ravno sem se hotela drugje angažirati, toda med tem ste spremenili « Postopanje. Jaz vam bodem pod istimi cenami.«
»Jaz vas ne razumem.«
»Vam bodem Že razložila. Ali #em ravno tako dobra, kakor me-tresse?«
»Stokrat boljša!«
»Boljša, kakor najboljša?«
»Stokrat!«
»Dobro; koliko vas je veljala mesečno najboljša?«
»Se ne spominjam več dobro.« x™orj*te vendar vedeti! Recimo pet do šest tisoč mesečno. Dobro, dajte meni šest tisoč in za mesec sem vaša. Vsako noč, to se razume!«
»Vi ste prišli ob pamet!«
»Vi enako, lahko noč!«-------------
Odšla je v svojo sobo, po kateri se je širil blagodejen vonj dišav.
Mož je odšel istotako za njo in dejal:
»O, kako diši tu!«
»O, saj je vedno tako. Rabim jiamreč vedno »Plan d’ Espagne.«
»Ah, resnično, tako lepo diši.«
»Ze mogoče. Toda prosim, odstranite se, da grem lahko spat.«
»Kaj vendar misliš?«
»Prosim, odstranite se!«
Orof pa je vstopil popolnoma v
Letos Je minilo 200 let, odkar so se dvignili goriški kmetje proti svojim krutim gospodarjem-grajščakom in so si z orožjem v roki poiskali svojih pravic. Kmetje so s početka zmagovali nad gradovi — potem pa jih je zmagala — vojaška sila. Sledila je kruta kazen, mnogo kmetov je prišlo v grajske ječe — štiri voditelje pa so obglavili in razčveterili. O tem je prinesla »Soča« zanimiv popis. Iz kmečke vstaje na Goriškem se vidi, kako se Je goriški kmet zavedal svoje sile in je znal nastopiti za svoje pravice. Iz teh časov sem je ostala znana, čeprav ne v svetovni zgodovini, tudi Tomaževica. Zgodilo se je to ob priliki usodne noči, ko so kmetje iz Tomaževice, Volčjega grada in Malega dola skupno odkorakali k grofu v Štanjel, da mu spet enkrat otipljejo obisti, ter tako izsilijo svoje pravice in svobodo.
Na čelu te, z vilami, grabljami in sekirami oborožene čete, stopal je sam župan iz Tomaževice, Martin Ščuka. Glavni bojevniki poleg njega so bili Andrej Mržek, podžupan ter najmočnejši iz celega akraja, pod imenom »Malodolec« in Blaž Krasna, iz Malega dola. Napad na grad je bil določen za polnoč. Četa je ob določeni uri obstala na določenem kraju. Na povelje župana, Ščuke, Je Goljat
— Krasna razbil z železjem obita vrata. Nato je udrla četa v grad. V gradu je bila tema. Grof pa, sluteč nevarnost, jo je pobrisal, ter prepustil usodo gradu in oseb svojemu oskrbniku, Svari.
V gradu je bilo na kratko uničeno vse. Seveda se je ob tej priložnosti praznilo iz bučev v toliki meri, da se Je cel boj izpremenil v veselico in pojedino. Pri tem se je pela ta-le pesem:
V starem mesti v Stanjeli, tam Švaro smo ujeli.
Švara ni hotel denarja štet, mi pa smo hoteli vinca imet. Vince smo mu spili in buče v dol zvalili.
Na, švara, tvoj buč, ker nam si dal od hrama ključ. Sirek smo mu znesli von, to imel, Švara, je za Ion!
Tako so peli in pozabili na resni
položaj, nekateri so obležali — pijani.
V teku tega časa pa prišla je vojaška pomoč iz Gorice.
Ta Je ujela, kar ji je v roke prišlo, ter obsodila može na kazen- z
— batinami. V krogu ujetih je bil tudi sam župan Martin Ščuka. Kakor vsi drugi »puntarji«, tako je tudi župan sprejel precejšnje število gorkih udarcev.
Andrej Mržek in pa »Malodolec« Martin Krasna sta bila srečnejša. Odnesla sta kožo nedotaknjeno in zdravo, pri vsem tem, da sta bila povsod prva.
Tako je po tem uporu Tomaževica postala slavna in ostala znana do današnjih dni.
Tem ljubši nam je pa spomin, ker vemo, da ni več dosti županov, ki bi na čelu svoje občme stopili prvi v odločilni boj za pravice svoiih občanov, po zgledu Martina Ščuke. Danes se vsak bojuje le za sebe in v svojo korist. Zato nam je spomin na župana iz Tomaževice tem lepši.
njeno sobo in se vsedel na bližnji stol.
»A tako mislite! To bo še slabše za vas!« je dejala.
Slekla si je jopič, pri tem sta se pokazali snežnobeli rami, stopila je pred ogledalo, da bi si poravnala lase. Tedaj pa se je med množico čipk pokazalo nekaj rožnatega in okrog-ličastega. Grof je hitro skočil po koncu in se ji približal. Ona pa je dejala:
»Ne bližajte se, sicer ...«
On jo je prijel okoli pasu in skušal poljubiti. Tedaj se mu je ona izvila in prijela kozarec vode ter mu jo brizgnila v obraz, na kar se je on hitro umaknil ter dejal:
»Neumnost!«
»Mogoče... toda, saj poznate moje pogoje. Dajte pettisoč in ...«
»Saj vendar nisem brez uma!«
»Zakaj?«
»Še vprašaš? Mož naj bi plačal svoji ženi, da bi ležal eno noč pri njej in ...
»Ah, kako govorite!«
»2e mogoče. Pa vendar mora biti neumen, kdor plačuje svoji zakoniti ženi...«
»Še bolj neumen je pa, kdor plačuje metresam, če ima zakonito ženo.«
»Tudi mogoče; toda jaz se ne pustim smešiti.«
Grofica je legla na divan in si slekla nogavice, ki so se Je tesno
oprijemale in je položila svoji nogi na tepih.
On se ji je približal in ji dejal:
»Kako neumna zahteva!«
»Katera?«
»Da zahtevate pet tisoč frankov od mene.«
»Gola resnica! Midva sva ločena. ali ne? A vendar bi me radi... Poročiti me ne morete, ker sva že; tbrej vam ne preostane drugega, da me plačate, kakor... Pomislite! Ta denar ostane vendar pri hiši. Ali ni to boljše, kakor da bi ga kaka druga imela. Sicer pa: ali more biti za moža kaj bolj interesantnega, kakor da plačuje ženi...? Pri Prosti ljubezni se ceni samo to, kar je drago. Vi bodete plačevali in midva se ...«
Dvignila se je popolnoma slečena in šla v stransko sobo.
»Odstranite se, gospod, sicer pozvonim!«
Grof je bil resnično v zadregi. Nekaj se je pomišljal, nato pa je vzel denarnico in jo vrgel pred njo, ter dejal:
»Na, tu imaš! Glej pa, da se ml na to ne navadiš.«
Ona je pobrala denar, se mu nasmejala. in rekla:
»Pet tisoč vsak mesec, moj dragi, ali vas pa pošljem nazaj k metresam. Sicer pa menim, da bodete kaj pridjali, ker bodete gotovo zadovoljni z meno].«
Mehikanec.
Pravo, prvotno maso mehikan-skega naroda tvorijo Indijanci, ki so bili pred pet sto leti vladarji Mehike, ki pa so sedaj nje sužnji. Indijancev je pet petin do polovice (kvečjemu) prebivalstva Mehike, ki šteje trinajst do štirinajst milijonov. Indijanec je bil poljedelec, ko je Cortez vodil svoje boje v deželi Aztekod, in poljedelec je še sedaj. In to je bila njegova sreča; ako ne bi bil poljedelec, bi ga gospodstvo tujcev že davno vrglo proč in ga izživelo, kakor se je to zgodilo v Severni Ameriki. Indijanski rod, ki je v deželi, sestoji približno iz sto petdesetih različnih vrst (ne plemen!) ki se med seboj zelo razlikujejo, tako v šegah kakor tudi v jeziku. Vendar se povsod vračajo rudimentalne lastnosti teh vrst v prvotnost; to velja za jezik, šege in navade omenjenih vrst. Bleščeči zobje in velike, svetlikajoče se oči so posebnost in lepota Indijancev v Mehiki. Najboljši dar, ki ga je narava dala mehikanskemu Indijancu, je nezlomljiva trdnost, ki ga vkljub nezadovoljivi in slabi klimi napravi zmožnega za delo in za vztrajnost v delu. Mehikanski Indijanec doseže visoko starost; dobro-voljen je in zadovoljen sam s seboj. Edina nesreča zanj je alkohol. »Fie-stas« se imenujejo slavnostni dnevi mehikanskih Indijancev. In pri teh »Fiestas« se zelo pije neko silno opojno. kakor mleko belo žganje iz agav. Imenujejo ga »Pulque«. In tega žganja se Mehikanec napije, da ne more niti stati na nogah.
Čelo verjetno je, da današnji mehikanski Indijanec izhaja iz podrejenih vrst stare mehikanske države. Kasta plemenitašev Aztekov je izumrla. Samo njih daljni potomci priznavajo Špance za istorodne, in iz mešanice Spancev in azteških žena so izšli Mestizi. ki tvorijo največ ine-hikanskega prebivalstva. Mestizov je kakih štiriinštirideset odstotkov. Mehikanski Mestiz je IJubeznjiv, takten, živahen človek.
Plemenitaško kasto tvorijo v sedanji • mehikanski državi Kreoli, ki jih je kakih dvajset odstotkov celega prebivalstva. Kreoli so večinoma dobri ljudje, ki dado veliko na blesk in lišp. Kreol hoče igrati vedno in vedno kavalirja in zato je velik sovražnik resnega dela. Na svojem konju, z okrašenim nakitom, s klobukom na visokem čelu, v kratkem jahalnem suknjiču in ozkih hlačah ter velike, srednjeveške škornje na nogah se počuti mehikanski Kreol za prvega vladarja v deželi. Gospod in Strog zapovedovalec je Kreol tudi v hiši ne trpi nobenega ženskega gospodarstva vkljub lepoti in kreposti svoje gospe. Po udobnem vzorcu starih Mavrov pravi Kreol ne spoštuje bogve kako zakonske zvestobe in tudi šege in navade v deželi ne zahtevajo tega od njega.
Tako je torej med Mehiko in Združenimi državami velikanska razlika. Tam vlada žena, tu se razvija starošpansko življenje, ki zelo spominja na šege in življenje v haremih. Tam demokratizem — tu aristokra-tizem; tam neumorno delo, tu brezskrbno življenje, polno romantičnih prigodb. In ker Mehikanec zelo dobro ve, da ga v kreposti in moči njegov sosed prekaša, ga sovraži z vsem svojim iskrenim sovraštvom, ki ga premore strastna španska kri in nezaupljiva, divja indijanska duša.
Trst.
Napadalne organizacije pri Italijanih. Kakor so čitatelji »Dneva« že informirani, so ustanovili Italijani pred kratkim neko »Societa Econo-mica Nazionale«, ki ima namen skrbeti za napadanje o prilikah slovenskih manifestacij, javno seve tega povedo nikomur, pač pa spozna to lahko vsakdo, ki opazuje te tiče ob raznih proslavah. Italijani so za napade izvrstno organizirani. Imaio špi-jone, ki jih obvestijo v vsakem koraku in klicu Slovencev. Tudi v petek je bilo vse polno takih ljudi na delu, sreča je le, da je policija vzdrževala red, sicer bi jih morali itaijan-ski brati zopet enkrat nesti. — Sumljive tolpe takih napadalcev se klatijo po mestu najraje zvečer in — seveda — je njih pot določena le po ulicah v katerih ni tolike policijske moči, da bi mogla napadance braniti. Policiji priporočamo zato primerno paž-njo.
Poparjeni. Itallanl, kdo bi pa hotel biti, če ne onil Sobotni »Piccolo« žalostno zdihuje, da je N. D. O. izrabila priliko, da proslavi slovenski dan in ne delavskega praznika. Žalostni so okoli »Piccola« in orvllo re-
signirano: Pa le ni slovenski Trst — in povdarjajo, večina prebivalstva je italijanskega mišljenja! (Pokolenja ne ker vedo, da jo v tej »večini« tudi nešteto uskokov!) Mi pa vemo. da tiči za takimi besedami le indirektno priznanje in smo »Piccolove« žalosti veseli.
Niti letaki niso pomagali, pan
pred manifestcijo so izdali Italijani ni »cittadine« poziv naj pridejo pred Chiozzo. Nekaj jih je temu pozivu tudi sledilo, pametnejši pa so vendarle ostali doma. To je njihove brate silno potrlo. Jezijo se. da se niso mogli spoprijeti s Slovenci, ki bi Italiane pr.av temeljito poučili kaj pomenja prvi majnik v Trstu, kratko: Italijani so hoteli imeti pretep, katerega je pa zabranila policija. Tisti kričači pred Chiozzo bi radi neprenehoma izzivali, in samo policiji se morajo zahvaliti, da so odnesli v pe^ tek povečini cele glave in nesključen.. hrbte.
»Abasso i ščavi«! Po desetih se Je zbirala v petek zjutraj slov. množica delavstva pred Nar. domom in se pripravljala na obhod. Naši ljudje so pokrili ves prostor do kinematografa »Edison«. Tam blizu je stal neki italijanski razgrajač in neprenehoma tulil »Abasso, abasso, abasso i ščavi!« Pa ni imel sreče: blizu njega stoječi policijski komisar ga je nekaj časa poslušal nato pa ga je prijel za ovratnik in ga izročil policajem, rekoč: »Tu — zdaj si tudi sam ščavo!«
In je šel z redarjem na komisarijat. Razume se, da brez navdušenja.
Dajset na enega, ali italijanska korajža In slovenski strah. Bilo je
v petek okolu pol dvanajstih blizu gledišča Goldoni. Slovenski manife-stanti so se ob tej uri vračali domov. Tako je šla tudi skupina Slovencev po ulici Carducci in* hotela zaviti po stranski ulici na Beriero. Med najlepšim razpoloženjem pa skoči tedaj izza nekega ogla tolpa italijanskih pobalinov in se spravi na enega izmed Slovencev. Toda joj! Mož je bil velik, imel Je dolge roke, začel Italijanom navijati ušesa in lomiti v neprijaznosti mu ponudene dežnike in palice. Ko je drhal spoznala slovenskega Krpana, se je njegove moči ustrašila in se pričela polagoma umikati. Za slovo je spožil eden izmed pobalinov tudi štiri strele. V tem hipu pa je opozori! nase policijo. Bližnji redar je takoj hitel proti smeri, iz katere je slišal poke iz samokresa. O groza in strah! Pobaline je pričel lomiti takšen trepet, da se niso mogli niti zgeniti z mesta. Naposled jo je vandarle eden pogruntal in zbežal v vežo bližnje hiše. Da ne bi bil tega nikoli storil! «Prijatelji« so mu seveda zvesto sledili in hiteli po stopnicah — stanovanja pa šo bila zaprta. Izhoda hiša nima Kaj torej storiti? Mar čakati policaja? In v tej zadregi je res prišel redar v hišo ter vodil junake drugega za drugim iz veže. Vse Je kričalo: »Pustite me, pustite me. saj nisem ‘napravil nič.« Toda policaj ni imel usmiljenega srca in peljal nedolžne Italijane na pristojno mesto, kjer so hiti zaslišani! Pojdejo tudi na ričet.
Samomor. V noči od petka na soboto je bil klicati zdravnik z rešilne postaje v ulico Acquedotto št. 32 in našel tam ženo, ki je izpila v odsotnosti domačih nekoliko zenikalne kisline. Zdravnik je takoj odredil prevoz v bolnico, kjer je žena, po imenu I.uzzatto. kmalu izdihnila. Vzrok samomora ni znan.
Da majniško proslavo primerno počaste, so Italijani razbili v kavarni Minerva eno šipo. Seveda takrat, ko je bila policija daleč.
Da ne bo nesporazumljenj, pojasnjujemo, da niso Italijani napadli Slovencev pred kavarno »Stella Potare« s kamenjem, ampak jim samo hoteli zagraditi pot. Naši ljudje so ravnodušno pometali stoliče in mize v kanal. Kamenje pa je priletelo izza neke staromestne ulice nasproti borzni palači.
Eksport cvetlic v tujezemstvo. Italijanski cvetličarji imajo dobro organiziran eksport cvetlic v tujezemstvo, zlasti v večja severoevropska mesta, n. pr. v Berolin, Varšavo, Peterburg in Moskvo. Kolikor je nam znano, se doslej avstrijski konzulati še niso temeljito bavili z vprašanjem eksporta cvetlic iz avstrijske Rivije-re v omenjena mesta. Pred nedavnim časom so že skušali nekateri goriški cvetličarji z eksportom cvetlic v ruska mesta, a so Jim ruske oblasti delale take sitnosti, da so opustili sicer v jedru zdravo in dobro idejo. Za interese slovenskih cvetličarjev pa bi se morala predvsem zavzeti slovenska Javnost in tudi avstrijski konzulati nal bi storili svojo dolžnost, da
Na mo štiri (fini.
Predstave vsak dan ob pol 5., pol 7.,
Soboto 2.
Pondeljek 4.	P»'	»•	-	V nedeljo pol 11.,
Torek 5.	pol	3.,	pol	5., pol 7. in pol 9.
ATLANTIS.
Svetovna senzacija«
Predstava trajn, dve url.
Zvišane eene 1 K 50 v., 1 K 20 v., 90 vin., 50 vin.
»Resničen potop oceanskega parnika". Po romanu Gerhard Hauptmanna. Bachmayer Elektro-Bioskop.
K. JURMAN
OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA
Šelenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
bi šli našim eksporterjem kolikor možno na roko. — Vprašanje cvetličnega eksporta iz tržaške okolice pa je tudi obravnaval nedeljski občni zbor »Kmetijske družbe za tržaško okolico.« Zadevna debata je bila zelo zanimiva in podučna. Nekateri so poudarjali, da bi tak eksport dona-šal slovenskemu okoličanskcmu kmetu — morala bi se seveda umno in po modernih principih vrtnarstva gojiti ta panoga poljedelstva — znatno lepe dohodke. Omenjalo se je tudi da se cvetlice pošiljajo v Berolin, Peterburg, Moskvo in Varšavo po liorendno visokih cenah. Temu nazi-ranju nasproti pa so se oglasili skeptični glasovi, poudarjajoč, da bi bilo težko zlomiti in uničiti konkurenco organizacije italijanskih cvetličarjev, ki preskrbujejo tudi tržaški trg, katerega ne morejo zadostiti domači cvetličarji. Resno sc je dalje na obč. zboru »Kmetijske družbe« poudarjalo, da bi morali merodajni činitelji pri sklepanju nove carinske pogodbe z Italijo 1. 1917 odločno varovati tudi interese domačih cvetličarjev ter naložiti na cvetlice iz Italije primerno carino.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Dunaj, 3. maja. O cesarjevem zdravstvenem stanju se poroča, da le bila današnja noč mirnejša In boll-la, kot prejšnja. Splošno razpoloženje zelo zadovoljivo.
PARLAMENT?
Dunaj, 3. maja. Jutri se snidejo predsedniki posameznih klubov na konferenco, da se posvetujejo o vprašanju poletnega parlamentarnega zasedanja. Kakor se našemu poročevalcu izjavlja se ne bo doseglo nikoli rezultatov, ker Čehi slej kot prej stavljajo za pogoj parlamentarnega delovanja sklicanje češkega deželnega zbora in vzpostavljenje ustavnih razmer. Nemci pa tega ne In ne. (Torej Nemci sov zrok, da ne bo zasedanja In z Nemci vlada.)
NOV REKORD ZRAKOPLOVSTVA
Pariz, 3. maja. Aviatik Lavas-sler je z enim pasažirjem in bremenom 35 kg na krovu v 58 minutah dosegel višino, 1950 m In s tem nov rekord.
NOGOMETNA TEKMA MED AVSTRIJSKIM IN OGRSKIM NOGOMETNIM KLUBOM.
Dunaj, 3. maja. Danes se je vršila nogometna tekma med ogrskim in avstrijskim nogometnim klubom. Avstrijski klub je zmagal z 2 : o v prvi polovici.
USODA DUME.
Berlin, 3. maja. »Vosslsche Ztg,« poroča iz Petrograda, da je notranji minister predlagal razpust dume. Sazonov je bil proti razpustitvi kakor tudi min. predsednik Goremi-kin, ki je Izjavil, da bo odklonitev proračuna od strani dume zadosten vzrok za razpust dume.
VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.
Mehika, 3. maja. Iz Veracruza se poroča, da so Mehikanci napadli amerikansko posadko v Veracrtizu. Mehikancem gre za to, da preprečilo nadaljna dovažanja Amerikancev. Amerikanska posadka vzdržuje napad v pričakovanju pomoči.
TURKI SE PRITOŽUJEJO ČEZ GRŠKO OKRUTNOST.
Carigrad, 3. maja. Turška vlada le predložila poslaništvom memorandum, v katerem opozarja na nezaslišana grozodejstva Grkov v turški Maeedoniji, kjer menda za Turke ni nobene zakonske obrambe in varnosti.
NA
POSKUSNA MOBILIZACIJA RUSKEM.
Petrograd, 3. maja. Car je podpisal ukaz, s katerim se odreja poskusna mobilizacija v dveh okrajih in vpoklicanje rezervistov v drugih dveh okrajih Jekaterinoslavske gubernije.
Mali oglasi.
Beseda S vlnarlev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
KORESPONDENCA.
»Mladi in brhki gospodični želita resne korespondence. »Mladenka in Jožica« poštnoležeče Rakek.«
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 24. apr. do 1. maja.
1 kg govej. mesa i. vrste 1 . . , 11. .
1 .	.	.	IH..
1 . telečjega mesa . . . 1 . prašičj. mesa (sveež.)
} .	,	(prek )
1 . koštrunovega mesa
1 , masla..................
I	, masia surovega.	.	.
1	. masti prašičje .	.	.
1 . slanine Špeha (sveže)
1 . slanine prekajene . .
1 . sala .......
1 . čajnega masla . . . 1 . margariskega masla .
\ iajce....................
1 liter mleka .	.	.	.
I	,	,	posnetega	.
1	.	smetane	sladke	.	.
1	.	„	kisle	.	.
1 kg medu  ..................
1 piščanec ......
1 golob .......
1 raca.....................
1 gos......................
1 puran  ....................
100	kg pšenične moke	št.	0
100	.	.	.	,	1
100	.	.	,	,	2
100	,	.	.	.	3
100	.	.	.	„	4
100	,	„	,	,	5
100	.	.	.	.	6
100	.	.	.	.	7
100	.	.	„	.	8
100	, koruzne moke	.	.
100 , ajd. moke 1. vrste 100 . ,	.	II.	,	.
100 , ržene moke . . .
1	1	fižola...............
1 gralia...................
1	„	leče	...............
1	„	kaše ......
1	„	ričeta...............
Cene v kronali od
100 kg	pšenice .	.	,	.
100 „ rži...................
100 „ ječmena....
100 „ ovsa .................
100 „ ajde..................
100 „	prosa belega	.	.
100 „	„ navadnega .
100	„	koruze .	.	.	.
100	„	krompirja	.	.	,
100	„	činkvantina	.	.	.
100 „	sena . .	.	.
100 „ slame.................
100 „ stelje................
100	„	detelje .	.	.	.
Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči	na klavnici	.	.	.
1 60 1 40 120 1 80 1 60 190
1-40 260 260 1 80 1 52 1 90 1 '76 360
2-— 06 —•20
-•08
P—
1-40
1-50 —•40
2-—
41 50 41--4030 39'~ 37 50 36 50 35--2950 14— 23-60 54’— 52-—
-•34 -•32 —•32 —•28 -•20 24 50
19-17 — 18-— 25‘-28'-18--16-50
5—
20-— 7-—
6-
11-—
7-_
1-20
do
1 80 1 60
1-40 2‘—
2-40 2-20 1-50
2’-
1-80
2-~
1-94
2550
20-
18-
19-— 26-—
20-— 7--550
21 -9-— 7 —
12-—
8-
132
Odda se več voz
konjskega gnoja
vprašanja na: OROSLAV DOLENC, Ljubljana, Wolfova ulica št. 10.
Išče se ženska
ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici”.
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akrntov vrelec 38nC, ki daje nad 30.000 lil radioaktivne vode na dan. velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije : revmatizem, protin, nevralgija (ishlas), nevrastenlja, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Kavarna ,Central4.
KONCERT
od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene dunajske elitne damske kapele
H. H. IMetrich.
Vso noč odprto. Vstop prost.
Jbkupi se že rabljeiin
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Na debelo in drobno!
Frenočišee. -
Izredno nizke eene!
i*o$tilaia« - Buttet.
TMST
Hinko Kosič
THMT
ni c vil Carradori 15 (yog»1 Ueppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
, SANATORIUM -EMONA I
ZA-NOTRANJE 1NK3RUHG1CNE -BOLEZNI. -PORODNIŠNICA.
J LlJUBLrJANA • KOMEN6KEGA-ULICA- 9 j
rcp-ZDPuVMiKpraMAKkj • DR- FR. DERGANC
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko plogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše iz vrše.
vanje
Modni salon
ponudbe in pojasnila naj se pošljejo pod šifro: ,,S o d a v i c a štev. 100“ poste restante Ljubljana glavna pošta.
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Hotel Velebit
lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitna) vodo. Pred hotelom velika terasa. Dijtvna zveza s parobrodom z Reko. Vse. informacije, prosj>ckte, daje zastonj in trafiko lastnih hotela.
j Cvetlični salon [
j Viktor Bajtj
1 Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 : (zraven pošte) j priporoča nagrobne vence, S ! šopke in vsakovrstne cvet- S S lice po najnižjih cenah. [
S	s*
s Točna in solidna postrežba! •
i	S
; Brzojavi na VIKTOR BAJT, jj Ljubljana.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnfarikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
M. SEDEJ-SJRn
Ljubljana,
Prešernova ul.
se piiporoča cenjenim damam.
Najmodernejši slamniki.	Žalni	klobuki.
GVIDON CADEZ
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse -	-	-	druge	modne	predmete.
VELIKI OKASIJSKI TEDEN!
Za gornja in spodnja krila.
Ogromna zaloga od najenostavnejše do najmoder-
nejše lasone, po 'A čudovito nizkih cenah.
Pariške modele in konfekcijo za dame, deklice, gospode in deške priporoča
■
■
S
s
I
■
3
■
a
■
:
■
s
■
m
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 132.	Telefon	132.
H
m
m
m
m