Volivci in volivke Istrskega okrožja, glasujte za Ljudsko fronto! ★ jra PRIMORSKI DNEVNIK Predsednik Slov. akademije znanosti univ. prof. FRANCE KIDRIČ umrl GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE n \/T Čj. -r r /1 / / r\ Poštnina plačana v gotovini «°Vl - otev. 74 (1465) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sreda 12. aprila 1950 Cena 15 lir fotinko Babič: »A ISTI LINIJI... ^J^njih dneh je — izkori-upravne volitve v coni tfafof ^j. “djijansica reakcija preko , izjav raznih njenih pred- ; . ' M ijg&ilcoc in same De Gasperi-1^1 viode, sprožila neverjetno t "ittstično kampanjo z za-priključitvi Tržaškega P™ k Italiji. Vsi mogoči r^ti, do najbolj nesram-u porabljajo v tej kam-. Jda bi se dosegel zaželeni f“retaicajo se krokodilove. J fa krivice, ki naj bi jih Italm da Jo 0 nacionalistično politi-o^?. °dnosu do Tržaškega jj' M. Obtožujejo Jugoslavi-5® krji mirovno pogodbo in Jugoslavijo vodi iredenti- I d •i-a politiko izvršenih tjjj SVezf s cono' B, med- itatija » __________________ Dre^erikancev h ‘a določbe mirovne po- s pomočjo že davno SVtfbe ■ 'Zim ln Postavila svet pred St0!n° dejstvo, ko je cono A ■4ijja Priključila de facto k Ponuja se Jugoslaviji rešitev tržaškega nje ar‘ia. istočasno pa se od ma Va' da prej prizna ce eao»t italijanske zahte- Lotrič J "T”4' lU^KCjVtflOrVC A,Ufbl>C- Wiključitev vsega teri liji' j, (vključno cono B) k lta-ifren, °rej asp&razumr, pri ka-Sosj. naj Italija vse dobi. Ju-‘ja pa vse izgubi, Ponu-— takšnega «sporazuma» pa iPr^j. „ r- 0 or°žnje o pristanku ^‘(^e_zveze na tristransko (Ji ’ "e izostajajo pa tudi bolj hk^i^j Prikrita vabljenja na 'iiti, protisovjetsko zavez-j.0 2 Žapadom, od katere-Sit, i. Jugoslavija imela ve-—• (za ceno seveda Id' koristi % J^dda svojo svobodo in n«' i, in še drugi ISost). S « 1} in še drugi argumenti (Obrabljajo, da bi se vpli-ludi na razpoloženje vo-v coni b. da bi jih ■f10 in psihološko ustrnho-'ton skušali tako preprečiti 1^ vottii KnKor ie v nJtho-kmteresu. Toliko je hinav-zlobnosti, obenem pa ^ sti in absurdnosti v »sem tje’ da protagonisti te kampa-mislijo, da so požrli vso na tem svetu in da je e ljudem §e danes poce- K^nnrati takšne že dovolj e in preizkušene lopovšči- ^ cttivuocP.t; L W.k*ri lisjak Sjorza, pred-•«ir» cunjastega italijanske-lil ®erializma, je res ostarel Naj; _u V°tovo mu več ne pri-^vek lisjak. ’«čun' podlagi, k ne k,. o' lisjak. -v4na £**ni Podlag., ... ... Va« današnjo stvarnost, 11 tržaški n‘ mogoče rešepa-, 1 «, fc; „ 9a vprašanja, podla-i kari**, ^teva obojestran-t1 ^ S*’ predvsem pa kori-*V 9a delovnega Ijud- v, delovnega ------------ ^nin °°ia ie le takšna spe-W,“ rešitev tržaškega lk mni" ki te koristi upo-tl tt,.' le na tej osnovi je . _ °HOi*e iskreno sodelova rac 7n„T e ,sKreno sodelova-f hicr <• sosednimi narodi, ki V v interesu miru. tem koncertu itali-K v^kS'lje v zvezi s tr2a‘ PJdšanjem pa niso na b mestu italijanski a- U^ntnforma. Včasih igra-K hFrvo ‘riolino na čast P*fceoa imperializma. Za J} so načela o nacional. A?*aian1u’ Interesih de-\ tje> proletarske revolu-firijt^rnac‘onallzma itd. le pesem preteklosti. , knjktično uporabo nima-n°(}ene vrednosti. Vsa a so že davno pokopali 7 jih ‘a so že 4 Kr'ufieio na dan le■ ka' t °Po? 0 'Zpnašuje vest in t-Sn dy. Cie ; n°črtih Kominjor- Irt5^ ^ to»ba proti Jugoslaviji J Cražno ^ Uo^“dati 'j)’0 Podrejanje so- in neprestano stanje, da 3°. * pi**- J** J rPJ .. vv i^urejaTi7c Niker^ ^drnonističnim tež to Uerf1 ^dje v svoji sle■ V da jC IŽ ,n0a°^ rdva poslcd-i 1 ne Politike. Sj^iavijj*dr>. °d ir. aprila N V Zvo,3av° s™- Terra-,(»zP z zadnjim govo-Kuj Milanu o trta ‘,lj-L. V omenjeni razvija tezo, 1'‘vi]0J sporazumevanje £<’ ! « funlritaik(’m vpraša-7±pmi*ovJet- da ^“radt lepšega %4z,.tudi L tafcJna politika l^epan; Mikomunističnu. e * Jugoslavijo SINOČNJI PREDVOLIVNI GOVOR TOV.DR.KOVAČIČA NA RADIU JUGOSL. CONE TRSTA pa pomeni za Terracinija tudi plačevati z italijanskimi interesi in z italijansko zemljo Prehod, Titove Jugoslavije v imperialistični tabcrr. Vsako popuščanje Jugoslaviji torej pomeni voditi protinacionalno politiko. Pri vsem tem pa seveda niti ne omenja slovenskega življa, ki bi s priključitvijo STO-ja k De Gasperijevi Italiji prišel zopet v nacionalno suženjstvo. Tako senator Terracini. Zanj je torej imperialistična rešitev tržaškega vprašanja v skladu z interesi Sovjetske zveze kot socialistične države. Priključevanje nekega ozemlja k imperialistični državi, kot je Italija in s tem uničenje revolucionarnih pridobitev — ljudske oblasti (v coni B) in spravljanje v nacionalno imperialistično sužnost narodov, ki na tem ozemlju živijo (Slovenci in Hrvati), naj bi bila komunistična politika. Vse to naj bi tudi bilo v skladu, po Terraciniju, z nacionalnimi interesi Italije. (Reci: z nacionalističnimi interesi italijanske imperialistične bur-žoazije). Mi se s takšno erazredno komunistično) politiko Terracinija ne bomo nikoli strinjali. Res je, da Terracini govori, da je Jugoslavija fašistična zemlja, da se za ceno majhnih uslug prodaja imperialistom, itd., kar pa še ne pomeni, da to odgovarja resnici. Ker pa vemo, da so vse takšne trditve Ig gole laži (kar tudi sam Terracini ve, četudi stalno te laži porav Ija, zato ker služi interesom tuje velesile, ne pa socializmu), pa je in ostane politika priključevanja Tržaškega ozemlja k Italiji imperialistična politika, ki služi le italijanski nacionalistični in imperialistični bur-žoaziji, ne pa nacionalnim interesom italijanskega naroda. Rjivan»t», i/fujttu ttuitsttri&cc socialistične stranke, od S. aprila t. I- objavlja uvodnih P. JVsn-nija. Znano je. da vedstvo Nen- nijeve socialistične stranke predstavlja ravno tako agenturo kominformovske politike v Italiji. V tem članku Nenni razvija tezo podobno Terrari-nijevi in se tudi jezi na Sforzo in italijansko imperialistično re.akcijo, ki noče razumeti najboljšega načina, kako je mogoče priti do priključitve »sega Tržaškega ozemlja k Italiji. Zato svetuje on rešitev tržaškega vprašanja .na sledeč način: nAli naj tripartitna no ta postane dejstvo (onerante), ali pa izvršitev mirovne pogodbe v tistem delu, ki dolcia imenovanje guvernerja in umik vseh čet. Tč je edini način za vrnitev Tržaškega ozemlja, če ne še k Italiji, Pa vsaj Italijanom). Tako torej Nenni. On, ki se jezi na te preklete zapadne imperialiste in ki očita Jugoslaviji, da sPtejema usluge od njih, je. pripravljen iz rok istih imperialistov sprejeti v okrilje svoje De Gašperijeve imperialistične Madrepatrije Italije vse Tržaško ozemlje. Ce pa to iz določenih razlogov ni mogoče, pa predlaga guvernerja, ki naj pozneje, ko ne bo vrč jugoslrvan-skih čet V coni B (angloameri-ške čete ne. predstavljajo nobene ovire) priključi vse k Italiji. Ne, gospodje, mi se vam za takšno «socialistično», skomu-nistično» in ((sovjetsko» politiko najlepše zahvaljujemo! Ko ugotavljamo ta dejstva, nas veseli le to, da se s takšno politiko vedno bolj razkrinku-jete pred množicami, objektiv-‘no in konkretno, kot agenti italijanskega imperializma in da vas je na te pozicije pripeljala kontrarevolucionarna politika Kominforma. Proti takšni vaši kontrarevolucionarni politiki v delavskih in demokratičnih vrstah, kakor tudi proti vsej politiki italijanske imperialistične reakcije v zvezi s tržaškim vprašanjem, se bomo odločno borili ter s tem za čim-boli pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja, rešitev. ki je v interesu tržaškega delovnega ljudstva, jugoslovanskih narodov in italijanskega naroda ter F interesu miru in demokracije ter bratskega sožitja med sosednimi narodi na tem področju Evrope. Presti sn ni aatrtio gosiodarsiee ki bo popolnoma preobrazilo naše okrožje in nas privedlo v boljše življenje GLASUJTE ZA LJUDSKO FRONTO, T. J. ZA NAPREDEK IN BLAGOSTANJE! Samo še neka-j dni nas loči od trenutka, ko bomo pristopili k volivnim žaram in s svojimi glasovi odločili, kakšne predstavnike hočemo in kakšno bodočnost si bomo izbrali. Ba bi mogli iti na volitve zares dovolj pripravljeni in s svojo čisto vestjo oddati glas tja, kamor nam velevata srce in pamet se moramo nekoliko ozretj na našo novejšo preteklost, na naše trpljenje in na naš vzpon, vse od časa, ko smo si sami Tiskovna konferenca VUJA Tiskovni urad Vojne uprave JA sporoča, da bo v četrtek 13. aprila ob 16. uri v prostorih Vojne uprave JA tiskovna konferenca, na katero so vabljeni vsi domači in tuji novinarji. Odgovori bodo dani na vsa vprašanja, ki bodo predložena tiskovnemu uradu Vojne uprave JA DO ČETRTKA DO 10. URE DOPOLDNE. vzeli vajeti v roke in si sami vladamct. Ko je stopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo so nastale za gospodarstvo Istrskega okrožja noye velike težave, ki so se zdele nepremostljive. Italija je že prvi dan prekršila mirovno pogodbo in angloame-riška vojaška uprava je pomagala s svojimi protizakonitimi ukrepi gospodarsko odrezati našo cono od Trsta. Preprečili so vsako, izmenjavo, blaga in s - nara_ircfci±r. ii ... .- pridelke kamen in apno, češ Obenem so imeli namen dokazati. da ljudska oblast ni sposobna gospodarsko voditi tega ozemlja. Znašli smo se v težkem položaju; na eni strani nismo mogli kriti potreb, na drugi strani nismo imeli kam plasirati produktov. Italija inAn-; gloamerikarici nam niso samo preprečili trgovanja s Trstom in vzeli s tem možnosti, da nabavimo potrebno blago za naše okrožje, temveč nam ie , Italija tudi odklonila izročitev deviz, ki bi nam jih morala dati po mirovni pogodbi na razpolago. S tem so ne samo prekršili mirovno pogodbo, ampak tudi na brutalen način poteptali vsa načela pravice, za katero je naše ljudstvo toliko žrtvovalo v borbi z naeifašiz-mom. Toda ljudska oblast ni mogla in ni smela držati križem rok. Obrnila, se je na naravno zaledje našega okrožja, na Jugoslavijo, kjer je našla popolno razumevanje in ta ji je prihitela takoj na pomoč. S tem se je položaj našega okrožja bistveno spremenil. Razgibala se jg trgovina, izmenjava dobrin, dvignilo se je na splošno vse gospodarsko in kulturno življen-je. Napolnile so se trgovine. poljedelci so dobili semena, gnojila in zaščitna sredstva za svoje kulture. Ribištvo se je začelo naglo dvigati z dograditvijo m opremo novih ribiških enot, zlasti z modernizacijo ribiške opreme. Tvomice so debile zadostne količine surovin ter začele v polni meri obratovati, tako. da danes ni več pereče vprašanje surovin, temveč edinole delovne sile. Z ■.v oni-v:' bVn izpopcln:,";ic in obnovilo v$e gospodarstvo, našega^ okrožja, ki je pod Ita- | i- I lijo vedno bolj propadalo zara di ^ izkoriščevalskega kapitali stičnega sistema in konkurence z juga. Vsi vemo, da so na našem ozemlju najbolj rentabilne kulture vinogradništvo, sadjarstvo, povrtninarstvo in pTav tem kulturam je zadala Italija pri nas težke udarce. Sedaj pa, ko imamo za seboj jugoslovansko zaledje lahko zopet razvijamo, povečamo in pospešuje mo tiste kultuje, ki so za nas najdonosnejše. (Nadaljevanje na 3. strani) proti izkrcavanju ameriškega orožja Ladja «Exilona»prispelav Neapelj - Vojaštvo zastražilo luko da nam Trst drugega ne more dati. S tem so nas hoteli tako Italija kot Angleži in Ameri-kanci gospodarsko uničiti, zlasti pa uničiti naše visoko razvito in kvalitetno poljedelsko in industrijsko proizvodn-jo. noljedelstva, industrije, in ribištva takoj vnovčili. S tem so dobili naši proizvajalci -jamstvo, da bedo vse svoje pridelke tudi vnaprej ugodno plasirali. Z naslonitvijo na svoje naravno zaledje, na Jugoslavijo, se je lahko tudi v polni me- NEAPELJ n, — Prvi tovor ameriškega orožja je prispel v Italijo. Ameriška tovorna ladja «Exilor„a» je danes priplula v neapeljsko pristanišče. Vlada, ki je bila že od vsega začetka zaskrbljena zaradi odločnega odpora ljudstva proti temu za italijansko delovno ljudstvo tako usodnemu koraku, je že na zadnji seji sprejela vse varnostne mere. Prav za prav že od vsega začetka niso niti jasno povedali, kje bodo izkrcali tovor 317 ton on.tja. Za vsak primer so skušah prevarati množice z vestjo, da ladja pluje proti Trstu, rn -azalo, je da bodo tu izkrca,: mrtonosni tovor, No, sedaj so nenjali luko. V Neaplju pa st .seveda pod najstrožjimi va.. istnimi ukrepi začeli izkrcav -» ameriško orož-,' Vse h; ? .'Jfc bodo izkrcali v sedmih urah iu> ga takoj z železnico odpeljali na določene kraje. Kljub vsem izrednim varnostnim ukrepom pa bo neapeljsko delovno ljudstvo odločno protestiralo proti temu žalostnemu dogodku, ki je zna- nilec rovih vo.inih grozot in strahovitih posledic. Delavska zbornica je namreč za jutrišnji dan, v sredo proglasila osemurno splošno stavko. Iz. stavke so izvzeti le železničarji in bolniško osebje. 2e nocoj pa so v mestu prekinili tramvajski pro. met na večini prog. Reorganizacija državne uprave FLRJ BEOGRAD, 11. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na podlagi odloka Prezidlja o reorganizaciji državne uprave obja- vil ukaž o ukinitvi Jest zveznih ;te' gospodarskih ministrstev in o u-stanovitvi novih svetov za razne gospodarske panoge ter o postavljanju ministrov — predsednikov sveta. Z ukazom Prezidlja so ukinjena zvezna ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, za lahko industrijo, ministrstvo za gradnje, trgovino in preskrbo ter ministrstvo za državne nabavke. Za vodstvo teh poslov so ustanovljeni sveti za kmetijstvo in gozdarstvo, za pridelovalno industrijo, za vinogradništvo in gradbhi-o industrijo, svet za promet z plagom in svet za promet iisKa pri ameriški vladi MOSKVA. 11. — Danes je minister za zunanje zadeve ZSSR Višinski sprejel ameriškega veleposlanika Altana Kirka in mu izročil noto., ki pravi, da so 8. aprila ob 17.39 južno od Libave (Letonske) opazili štirimotornl bombnik B 29 (leteča trdnjava), ki je imelo znake vojaškega letalstva ZDA. Lfttalo je preletelo sovjetsko mejo in letelo v globini 21 km. Ker je letalo še naprej letelo čez sovjetsko ozemlje, so se z nekega bližnjega letališča dvignila sovjetska lovska letala in zahtevala od ameriškega letala, naj pristane na bližnjem letališču. Ameriško letalo pa ni sle- dilo ukazu, temveč je začelo streljati' na sovjetska letala. Sovjetsko lovsko letalo, ki je vodilo formacije sovjetskih lovcev, je odgovorilo na streljanje. Takoj za tem se je ameriško letalo obrnilo proti morju in izginilo. Sovjetska vlada zaradi te kršitve odločno protestira pri vladi ZDA. V zvezi s tem ameriškim vojnim letalom, ki je izginilo v soboto nad Baltikom, pa skušajo dati v ameriških krogih poseben pečat., Zatekli so se k jurldične-mu vprašanju v zvezi s pravnim statutom Letonske. Pravijo namreč, da so sovjetske čete leta 1940 zasedle Letonsko, ZDA pa niso nikdar priznale priključitve te države k Sovjetski zvezi. Drugače pa v VVashingtonu še niso dali nobenega uradnega odgovora iu komentarja sovjetski protestni noti. e srv-J Van Zeeland še ni uspel sestavili nove vlade BRUSELJ, 11. — Van Zeeland, ki je že imel v rokah vlado, katoliško seveda, je včeraj nekajkrat odložil sestanek s princem regentom. Njemu je prvič predložil seznam nove vlade ob 17. Sledil je še en sestantek ob 19. Po tem sestanku je Van Zeeland sporočil, da Je še enkrat odgodil sestavo nove vlade, ker je regent izrazil željo, da" bi sledila še druga pogajanja pred končno odločitvijo. V vseh teh odgodltvah Da vidijo politični kfogi le možnost, da bo Van Zeeland propadel s svojim mandatom. V krogih katoliških sindikatov niso pre.več navdušeni z bodbčo vlado, niti ne z njenim predsednikom, katerega smatrajo za preveč konservativnega. Kljub temu Da se katoliški krogi zavedajo, da prav od nagle sestave katoliške vlade zavisi nagel kraljev povratek. Socialisti pa se pripravljajo na ostro borbo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago LJUBLJANA, II. — Danes Je v Ljubljani umrl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič, znani književnik in zgodovinar Slovenije. Pokojni Kidrič se je rodil 23. marca 1880 v Radanski vasi pri Rogaški Slatini. Dovrši! je gimnazijo v Mariboru, študiral slavistiko na Dunaju in promoviral leta 1906. Od januarja 1908 je bil uradnik v dunajski dvorni knjižnici, od spomladi do julija 1914 je bil v Rusiji, leta 1919 se je habilitiral na dunajski univerzi za slovansko filologijo. novembra 1920 je bil imenovan na ljubljanski univerzi za rednega profesorja za zgodovino starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko. Najpomembnejša dela pokojnega akademika se nanašajo na zgodovino slovenske književnosti. V dobi od leta 1945 do 1947 Je objavil 336 razprav. Med temi Je posebno značilna razprava o češkem filologu Dobrovskem. Za časa sovražne okupacije v drugi svetovni vojni je bil pokojni Kidrič zaprt, interniran in konfiniran. Posmrtni ostanki pokojnega dr. Kidriča bodo jutri izpostavljeni na katafalku v avli Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na častni straži bodo slovenski književniki, umetniki in člani kulturnih organizacij. Svečan pogreb bo v četrtek. Ob smrti predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Štampar izjavil v Zagrebu: «Naša akademija je sodelovala s Slovensko kademijo zelo uspešno zahvaljujoč se pravilnemu razumevanju in prizadevanju pokojnega Kidriča. Z njegovo smrtjo je zmanjkala iz naše srede velika osebnost, ki se je odlikovala po globokem poznavanju sio/easke književnosti)). ABSURDNOSTI nekega kramljanja o absurdnostih Konec krasi vsako delo. Tega se, je zave-dal tudi resni ko- mentator naših volivnih predpisov in nam je za zaključek svoje erazpraves pripravil prijetno presenečenje. Pustimo mu besedo: «l’art. 2 comminu gravi pene a chiun-que cerchi di influire sulla li-bera volonta degli clettori«. Kje je to pobral, nam dolgo ni bilo jasno. Nazadnje se je izkazala za pravilno zla slutnja, da zlaga avtor besede zakonskih tekstov tako, kakor u paničar rebus. 6. točka 72. člena (2. člen ureja povsem, drugo snov) pravi; «KDOR POSKUSI glasovati m^sto diugeua...). 4. točka.iste-o Stat ga člena pa govori o članu votivnega odbora (tki z zlorabo svojega položaja izvaja pritisk ali na kakršen koli način VPLIVA NA SVOBODO VOLIVCA glede uporabe njegove votivne pravice». Obe določbi (vzeti zase) NADALJNJI KOMENTARJI „B O R B E" O MILANSKEM GOVORU GROFA S F OR Z E Italija nima kaj iskati v teh krajih Umetno obulanje „vprašanja“ Tržaškega ozemlja, posebno pa cone B prav gotovo ne gre V korist sporazuma med Italijo in Jugoslavijo -Italijanski kominformisti pa so hujši od najbolj zakrknjenih iredentistov BEOGRAD, U. — V članku pod naslovom «Diplomatične intrige in dejanska 3tvarnost» piše današnja «Borba», da umetno obujanje viade prav gotovo ne gre v korist sporazuma med Itaiiio in Jugoslavijo. Glede zahteve italijanskega zunanjega ministra grola Storže za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji opozarja «Bor-ba», da to ozemlje ni bilo ustanovljeno na podlagi načela pravičnosti, čeprav je Jugoslavija pristala iz ljubezni do miru na tako težko žrtev. Očitno je grof Sforza, zanašajoč sc na ustrahovalno obliko avnjih predlogov za «sPorazumi), napačno smatral, da «o vode ugodne in da po on lahko nekaj ulovil, Talko iredentistično »tališče ministra italijanske vlade ne more biti V korist sklonitvi kakršnega koli sporazuma in tudi na njihovi podlagi ni mogoče začeti kakršnih koli razgovorov. Spekulacije, ut ith ip avtor predloga za odstop Tr-' žaškega- ozemlja Iltaliji splel glede sovražne politike “oviet- -*» ske Vlade dG Jugoslavije ostanejo samo špekulacije' brre učinka -»n me mogle ime* ti nobenega, učinku. To pa ker je Jugoslavija dovoli dokazala v, najtežjih osteh svoje zgodo- vrne da ž njo ni mogofte upri-zargati ustrahovanj in . tem * . r , . -‘a i tvrnj manj začet; igro na podlagi cenenih diplopiatičnih spletk kakršna je Slorzova. Zato ((velikodušni predlog« italijanskega zunanjega ministra za ((rešitev)), ki dne bi odgovarjala diktatu* itd., te nP mor* vzeti v poštev, ker načelno nimamo ničesar diskutirati Riede jlUg0. slovanske cone TržaJkcgn o-zemlja. Čeprav 1® grof Sforza označil ta predlog za ((velikoduž-nega*. ki naj bi privedel do sporazuma, dejansko pomeni sabotažo sporazuma ip je v nasprotju « politiko prijatelj-" -eSitv- " - ‘ DUŠAN DIMINIC, minister vlade LR Hrvatske je na velikem predvolivnem zborovanju v Bujah izjavil: O naši usodi ne bodo odločale nobene tuje velesile, temveč naše ljudstvo in naša jugoslovanska armada. A------------------ - » AV sike rešitve spornih vprašanj imed Italijo in Jugoslavijo Glede trditve glasila italijanske vlade «11 ,popolo» da «je sedai na Jugoslaviji, da preide s terena dobrih namenov na teren dejanj)), izjavlja «Rnrba»: «Ne smatramo, da mora Jugoslavija napraviti to. vsekakor pa ona poudarja SVo)e jasno in odločno stališče, k; je popolno. ma razujnljlvo vsem. Jugoslavija je vedno pripravljena sporazumno rediti odprla vprašanja z Italijo. Jugoslovanska cona ne more postati problem. Potrebno je, d? Je to jasno enkrat za vselej- Možnost sporazuma med Italijo ln Jugoslavijo, zaključuje «Borba», obstaja vedno, Če se upoštevajo pravi interesi narodov in če se upošteva, da Jugoslavija nima namena pristati na to, da bi še drugo ozemlje, kjer prebiva po večini naše prebivalstvo, ki ni bilo dodeljeno Italiji niti na podlagi mirovne pogodbe, pride pod tujo oblast. Sporazum je vedno izvedljiv, če se bo z italijanske strani pokazala dobra volja, ker samo s' te strani prihajajo ustrahovanja, špekulacije, izko-riščevalne spletke in diploma-tične intrige. Glasilo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije ((Rad* objavlja danes dopis iz Kopra, v katerem se poudarja, svoboaa in demokratično ozračje, v katerem se pripravljajo volitve za okrožne ljudske odbore v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Vsi današnji listi objavljajo obširna poročila o predvolivr.-ih zborovanjih Slovansko - italijanske ljudske fronte v Kopru in Bujah ob udeležbi nad 30.000 Italijanov, Slovencev m Hrvatov. ((Borba* začenja članek pod sledečim naslovom: «Iz govora Branka Babiča, tajnika CK KP Tržaškega ozemlja: Italija nima nič iskati v teh krajih*. Jutrišnja «Borba» pa bo pod rubriko ((Reakcionarna kampanja italijanskega tiska za volitve v coni B» objavila tudi člančič o ((iredentističnih jadikovanjih italijanskih kominfor. mistov*. V tem člančiču piše med drugim, da je mnogo pred zadnjim Sforzovim govorom ves italijanski tisk obširno in dolgočasno pisaril v iredentističnem in šovinističnem duhu o Tržaškem ozemlju in ie posebej o coni B. Takoj po Sforzovem govoru, kateremu so vsi listi napravili veliko reklamo, je prišlo do selekcije, Dočim «rUnita» in drugi listi te vrste kričijo sedaj o izdajstvu zatrju-joč, da se je Sforza odpovedal tristranski izjavi, mu desničarski tisk ploska, ker je Izjavil, da se Italija naslanja na to izjavo treh zahodnih držav. Kaj je povedal Sforza, je znano in je zaradi tega bil udeležen priznanja vseh italijanskih šovinistov. Jadikovanja lista «rUniti)» pa odkrivajo, da italijanski komunisti smatrajo, da.je Sforza zahtevaj premalo in da bi oni zahtevali mnogo več kakor najbolj zakrknjeni iredentisti. Spričo tega je dobro, da vedo, da jim bodo njihovi upi prinesli toliko, kolikor so prinesli upi že preminulih hlapcev imperializma z njihovimi zahtevam; po jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja; ostali jim bodo samo prazni Šovinistični napori. sta na las pedobni odgovarjajočim v drugih zakonodajah: tako tudi italijanski — z eno samo razliko. Katero? Avtor nas pri priči, seveda brez zle namere, opozori nanjo. Ves vesel, da je s svojim 11-motvorom dobil temelj za logičen zaključek, namreč šepavo nadaljuje: «... cosi la polizia dovra arrestare i mille e mille attivisti titini che tormentano i poveri italiani per farlj vota-re... dovra... arrestare se stessa*. Videli smo, da predpisuje deloma že 4. točka 72. člena kazensko sankcijo za oblastveno ingerenco glede uporabe voliv-ne pravice; vsako tako inge-renco-izključujejo določbe 9. člena in 13. točke 72. člena. Sedaj pa poglejmo «chi tormenta i poveri italiani per fari; vo-tare*. «L’elenco di coloro che si a-stengono dal voto... senza giu-stificato motivo, sara esposto per la durata di un mese nel-1’albo pomunale. Per il periodo di cinque anni la menzione «non ha votato* sgrč iseritta nej certificati di buona condot-ta che vengono rilasciati a chi sl sla astenuto dal voto senza giustificato motivo*. Tako se glasi zaključek 1. člena italijanskega zakonodajnega dekreta z dne 10. marca 1946. Kitajski ljudski pregovor pravi, da je dolg jezik lestev, po kateri prihaja zlo v hišo. Tudi pri nas je udeležba na volitvah dolžnost, toda častna dolžnost, stvar ponosa naših ljudi. Pri nas se ni treba posluževati sredstev s kakršnimi so v Italiji bodrili preplašeno buržoazijo in terorizirali (popisan list v deželi brezposelno* Dr. STANKO PETERIN (Nadaljevanje na 2. strani) Rogge in Zilliacus v Zagrebu ZAGREB, 11. — Podpredsednik ameriške progresivna stranke Rogge In Connl Zilliacus sta danes prišla v Zagreb, ktsr sl bosta ogledala kulturne ln socialne u-stanov«. V Sloveniji sta Rogge In Zli* liacus obiskala Ljubljano, Blei^ Bohinj, Postojnsko Jamo in ifrd-ge Industrijske kraje. Sinoči .ie predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko priredil gostom* sprejem. Iflomm pouTatha {/aiiMičm imp&rialittičm ''-V"-'. ' -...v ... . t ^ ; t ~ * m i U * v- ~ r 't i : f . C1 ‘ jc na nedeljskih zborovanjih v Kopru in v Bujah jasno in glasno povedalo istrslio ljudstvo Babi se je sanjalo, kar si je baba zaželela... Iz Rima poročajo, da je grof S/or2a sprejel včeraj Mihajla Kostileva. ambasadorja »Soviet-skezveze v Rimu s Katerim se je zadržal v pogovoru 40 minut. Francoska vladna agencija dodaja k poročilu komentar, v katerem trdi, da je omenjeni pogovor bil. v zvezi z dejstvom, da je grof Sjorza v svojem milanskem oovoru omenil tudi vlado Sovjetske zveze, ko je govoril q ustanovitvi Tržaškega ozemlja. Tržaški klerofašlsti, ki vodijo CLN-ovsko gonjo proti volitvam v coni B so seveda vest takoj izkoristili s tem. da so ji dodali nekakšne informacije nekega švedskega lista o tem, da se vlada Sovjetske zveze pripravlja, da bo pristala na znani tristranski predlog o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. Očitno je. da je namen širjenja vesti o pristanku vlade SZ na tristranski predlog štiri dni pred volitvami v coni B zelo prozoren: CLN-ovski novi fašisti hočejo s tem dopovedati istrskim volivcem, čez da je celo Sovjetska zveza za Priključitev tudi cone B k Italiji in s tem psihološko vplivati na njihovo razpoloženje do nedeljskih volitev Prav gotovo ni prav nič verjetno, da bi sovjetski, ambasador podoben sklep svoje vlade šel povedat nrav fjroj« Sfor-zi, ko gre vendar za anglo-ama-riško-francoski predlog, se ga te tri vlade dostavile sovjetski vladi in bi bilo edino logično, da bi sovjetska vlada odgovorila (dan ali men le o-menjenim trem vladam, ne pa italijanskemu zunanjemu ministru. Švedske informacije pod vprašanjem, pa je klerofašistii no plašilo dodalo le zaradi več je verjetnosti. Jc že tako, da se babi vedno sanja tisto, kar si baba želi. kot pravi naš hudski pregovor. Zlasti velja to za precej pobite italijanske iredentiste, ki imajo priložnost citati v vseh komentarjih svetovnega tiska, da se iz zadnjega milanskega Sforzovega govora vidi. da je italijanska vlada tista, ki je — kot se blago izražajo — trmasta ne pa jugoslovanska... Kaže se torej vedno bolj res tisto, kar smo ugotovili, ko smo poročali o razgovorih italijanskega ambasadorja Tarchianija v ZDA z ameriškim pomočnikom zunanjega ministra Per-kinson da gre namreč anglo-ameriškim imperialistom italijanski cuniastj imperializem v sedanjem trenutku malo na živce . Pa že to-le glede, morebitnega pristajanja vlade Sovjetske zveze na tristranski predlog imperialističnih sil glede priključitve Trsta k Italiji: Takšno pristajanje vlade SZ nas prav gotovo ne bi nič izne-nadilo, ko nam je vendar še v zelo svežem spominu prodajanje Koroških Slovencev za 130 milijonov dolarjev. Takšno pristajanje SZ stanje slvari ne bi prav nič izpremenilo, kajti glede priključitve Tržaškega o-zemlja jc treba vprašati najprej Jugoslavijo, brez katere se tržaško vprašanje in njegovo priključevanje ne more izvršiti! Najmanj pa priključevanje k Italiji! Kdor o tem ni prepričan. naj si prečita govor odijo-vornega člana vlade Ljudske renublike Hrvatske Dušana Di-minica nanedeljskempreavoliv-nem zborovanju v Bujah, ki je dejal, da tržaškega vprašanja ne bodo reševale in z njim mešetarile velesile, temveč da bo o njegovi usodi reševalo ljudstvo samo in pa Jugoslavija s svojo armado, tista Jugoslavija, za katero se je to ljudstvo s puško v roki plebiscitarno izreklo že v krvavi narodno osvobodilni borbi! KOLEDAR n ■ _____ i ■ • nekega kramljanja o absurdnostih (Nadaljevanje s 1. strani) ZLA USODA RESOLUCIJ o guvernerju in ohranitvi STO-ja sti!) preprostega človeka po drugi svetovni vojni, potem, ko so jemali votivno pravico ((brezdelnežem... sposobnim za delo, a brez sredstev za preživljanje...)) ter ((osebam... nevarnim za politični red v državi)). V članku se vrsti obsodba za obsodbo. V. naših predpisih med drugim upade osnovni princip vsakega demokratičnega votivnega zakona, to je tajnost glasovanja». Od kod ta uničujoči zaključek? Prvič zaradi tega, ker ne bomo imeli glasovalnih celic, ampak samo — zaradi primerjave navajamo italijansko besedilo odloka — «tavoli... scompartimenti sl da garantire il pieno segreto della votazione«. (35 čl.). Za volitve v italijansko ustavodajno (!) skupščino so poleg celic zadostovali tudi «tavolj... muniti da ogni parte di ripari in modo che sia assicurata 1’assoluta se-gretezza del voto» (34. čl. rg. cit. dekreta). Od tržaških predpisov pa se naši «bistveno» razlikujejo v toliko, da se tam «tavoli... muniti di un riparo che assicuri la segretezza del Voto« nazivajo — volivne celice (■20. člen ukaza ZVU št. 33). V podrobnem vi šlo torej le še za — pregrinjalo, če ne bi b'ilo logično, da brez njega ni mogoče ((jamčiti popolne tajnosti glasovanjan. Ker se slednje ujazume samo po sebi, o pregrinjalih ne govori odlok, ampak navodilo Okrožnega izvršilnega odbora za volivne odbore ter tudi ta vrazlikan pade. Teda, quod licet.... Drugi in zadnji argument, ki naj dokazuje, da je šla po vodi tajnost glasovanja, naj bi bil v predpisu 41. člena. Ta določa, da vstopajo v, volivni prostor «volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več, kakor deset na enkrat)). Ali naj ie govorimo o navodilih OlO, ki pobliže določajo ureditev votivnega prostora in postopek, votivnega odbora ter dopuščajo. gornji maksimum prisotnih volivcev le za velike prostore? Dejstvo, da po italijanskih in dnglo-ameriških predpisih število prisotnih sploh ni omejeno, dovolj oš iba perfidnost pisca. V nadaljevanju bomo kratki. Ne zaradi ((Zbeganosti in potrtosti», ampak zaradi odpora do take — ekulturne kritike-n. Njen avtor zasmehuje usbalor-ditivo comma delVarticolo 7» (odloka o votivnih imenikih); ne ffre Riu. v 'račun, da sestavljajo krajevni Ijudsfc** odbori provizorne volivngimenike «na podlagi javnih listin n, drugih verodostojnih dokuiavni Iz tega razlaga, da zadostujejo — indici. In V Trstu? Po 4. čl. ukaza it. 345 sestavljajo občinski odbori provizorne imenike na podlagi informacij iz občinskih arhivov. «Ce takih podatkov ni se smejo v ta namen pritegniti registri, spisi in listine drugih uradov in ustanovi). Isti način mu služi za to, da skonstruira volivni naval kmetov v obalna mesta, menda zato, ker podeželski kmetje p zvezi z lastno zaposlitvijo bivajo — v teh mestih. Ce bo naletel na takega kmeta med člani votivnega odbora, priporo čamo llankarju, naj si ogleda — da ne bo vedno znova osupel — 40. člen zgoraj citiranega italijanskega dekret o. Posebno zaničevanje je namenjeno pravici odpoklica v čl. 66, ki je «non meno sbalor-ditivo p er la nostra mentaiitd di popoli civili«. Razumemo, da mnogi pariške komunarde. ki so jo prvi uzakonili, brišejo iz analov zgodovino kulturnega zapuda. Mislimo pa, da ni prav, če namenjajo isto usodo enemu izmed lastnih vzornikov, častitljivemu Rousscau-ju, samo zato, ker je imel pomisleke proti stalnim poslanskim mandatomn Na j odposlanec uganja kar hoče, naj stokrat zapravi za upanje volivcev: uma che un eletto a grande maggioranza di voli possa essere destituito dalla sola meta degli elettori; gu.esto non lo capiamo. nč lo capiremo mai». Nato sledijo članku fantazije o dve sto podpisih, čeprav veljajo p p 66-t.em členu za izvajanje odpoklica pogoji votivnega odloka Stvar domišljije so prrav tako ugibanja o skrivnostnem ozadju naših okrajnih volitev Ker si zastira jo vsak pogled na naš napredek, ne vidijo niti resničnih problemov, s kateri ml se borimo. Strah ima ve like oči, zloba pa še večje Pregledali smo vso mogočo šaro. ki jo iznašajo kot kritiko naših votivnih predpisov. Iz slednjih trgajo posamezne stav ke. jih spreminjajo ali Pa sploh izmislfjo, ter nato napihujejo v naprej pripravljenp zakliuč ke. Modro se. izognejo primerjavi z lastnimi določbami in instituti. Modro molčijo ne-le p celotnem izgledu, kaj šele duhu naše pravne ureditve ampak tudi izpuščajo cele nje ne komplekse, čeprav morajo pri obravnavi snovi trčiti va nje. Tako nismo naleteli erazpravi» o volivnih predpisih na eno samo besedo o naših določbah o izvajanju votivne kampanje, čeprav jo ureja posebna odredba. Težko bi bilo priznanje, da nudi strankam vse možnosti — tja do materialnih, ki pri njih n‘s0 enako dostopne zemljanom. O tem molčijo, da bi laže kričali o ((terorjun pri nas. OdPzemanie volivne pravice, tistim ki jih sami pehajo v bedo in na. ulico, ter gospodar V Nabrežini se nekaterim ne zdi potrebno obsoditi poskus izkrcavanja orožja v tržaški luki občinskih sej Nabrežini Dolini Včerajšnja seja ngbrežinske-ga- občinskega sveta je potekla glavnem v znamenju resolucij, ki pa pri glasovanju niso imele posebne sreče. Takoj po otvoritvi seje je župan opozoril na resolucijo, predloženo od skupine SIAU, ki protestira proti izkrcavanju orožja v Trstu. Njemu in večini občinskih svetovalcev se je namreč zdelo popolnoma odveč razpravljati o take vrste spomenicah, potem ko je VU demanti-ala vse vesti v tej zvezi in zatrdila, da ladja «Exilona» nikakor nima namena pristati v tržaškem pristanišču in šp manj tam razkladati orožje. Občinski svetovalci so z 9 proti 7 glasovom ovrgli sprejem predlagane spomenice, toda predno je prišlo do te odločitve, so izčrpali vse svoje e-nergije z dolgoveznim in jalovim utemeljevanjem in dokazovanjem, kj se je sprevrglo v pravcato gostilniško prerekanje. Pri tem se je zlasti odlikoval kominformistični odbornik Visintin. Kakor običajno, je tudi tokrat s koleričnim glasom vsiljeval svojo voljo svetu, vendar ga ta ni hotel ubogati in je njegovo spomenico odklonil. Vsekakor pa srao izvedeli iz burne debate marsikaj zanimivega, kakor na primer, da imajo pripadniki SDZ že uglašene pesmice, s katerimi kličejo, nazaj, kralja Petra in njegovo Jugoslavijo. Resolucija SDZ za ohranitev STO-ja je doživela enak neuspeh kakor prva. Demokristjani pa so izrabili priliko za napad na cono B, kjier baje ječijo številni Italijani v nezdravih razmerah in samo čakajo rešitve. Šovinistično dokazovanje svetovalca Baldinija, ki je padlo v frazarjenjie, je župan zmečkal v tako slovenščino, da se ob koncu res ni vedelo, zakaj so zbrani svetovalci izgubili dragocene pol ure. Pri tem se je ponovno pokazalo s kakšnega stališča in s Igoliko razgledanosti se šovinistični piena-peteži lotevajo slovenskih pro-blemov na Tržaškeni ozemlju. Demokristjanski svetovalec Baldini je namreč z vsem ognjem trdil, da imamo v Trstu vendar nevo slovensko gledališče ter da je to izvedel iz ča- Prof. SCIOLISU, šovinističnemu predsedniku upravne komisije gledališča ,.Verdi" sopisja. Ako bi g. Baldini ne bil tako papeški in bi si upal prebrati, še kak drug list razen «Giornale di Trieste«, potem bi se mu kajpada ne bilo treba smešiti v javnosti s podobnimi naivnostmi. Prav tako Kakor SDZ, so propadli pristaši SIAU s svojo naslednjo resolucijo, ki zahteva imenovanje guvernerja. Deset glasov proti petim je spravilo predmet v občinski arhiv in vrglo kominformiste v dokaj slabo razpoloženje, ker nabre-žinski svetovalci nočejo poslušati njihovih jeguljastih nasvetov. Soglasno pa. je bil sprejet poziv pristašev miru, naslovljen na OZN, ki narekuje prepoved uporabe atomskega orožja. Nadalje se nihče ni upiral pismenemu posredovanju občine pri odločujočih oblasteh za izboljšanje življenjskega položaja upokojencev vseh vrst. Poleg resolucij je ta dan občinska seja obravnala le -e i-menovanje občinske komisije, ki naj bi imela nalogo, voditi kontrolo nad pravilnim obdavčenjem občanov. Te komisije sq sestavljene iz 15 članov: 5 določenih od conskega predsedstva, drugih 5 imenuje Trgovska in obrtna zbornica, nadaljnjih 5 pa so dolžni voliti občinski svetovalci v vsaki občini. V nabrežinskem kotu so bili soglasno izvoljeni: občinska svetovalca Marica in Baldini, izven občinskega sveta pa Milič Ivan, Kralj Jože in Gruden Jože. Ob zaključku triurne seje je svet odobril gradbeni pravilnik z nekaterimi pripombami, ki določajo glede na domačo kamnoseško industrijo pri vseh novih gradnjah v občini vsaj 5 odstotno uporabe* obdelanega kamna. Seja je bila zaključena nekaj minut pred 19. uro. 6. t. m. Toda občinski tajnik je zagotovil -— občinskemu svetovalcu Ljudske fronte tov. Bol-čiču, ko je predložil 7. t. m. omenjeno resolucijo občinski upravi, da bodo vsi občinski svetovalci pravočasno obveščeni, če bo občinski ožji odbor vključil to točko na dnevni red. Kominformistični župan Lovri-ha, ki mu očitno niso pri srcu interesi naših živinorejcev, ni hotel postaviti te tako važne točke na dnevni red svetovalci Ljudske fronte pa so zaman čakali obvestila od 7. t. m. do včeraj. V znak protesta proti takemu nedemokratičnemu postopanju kominformističnega župana, kar ni edini primer, odkar on županuje v dolinski občini, se občinski svetovalci Ljudske fronte niso udeležili seje. VSE SILE L MAJ -'Jiadio- Gledališče Verdi Sreda 12. aprila Julij, Sava Sonce vzide ob 5.26, zatone 18.46. Dolžina dneva 13.20. Luna vzide ob 3.48, zatone ob 13.46. Jutri četrtek 13. aprila Ida, Zdegoj PIONIRJI S PROSEKA IN KONTOVELA PRI PRVOMAJSKI NASTOP. VAJAH ZA Noše žene so v prvomajskem tekmovanju že dosegle lepe uspehe 33.000 Veka tovarišica iz III. okraja je sama nabrala že lir za prvomajsko proslavo. V I. okraju je neka tovarišica pridobila 26 tovarišev, ki so se pridružili Sindikalnemu akcijskemu odboru za obnovo razrednih sindikatov. V Sv. Križu je neka tovarišica pridobila 16 novih članov za prosvetno društvo. Tovarišice, tovariši! Posnemajte te lepe zglede, prekosite jih! SPOMINSKI DNEVI 1831 se je rodil belgijski kipar in slikar Meunier, ki se je proslavil s figurami rudarjev in delavcev. 1869 se je rodil' v Ljubljani slovenski slikar Rihard Jakopič. 1912 je umrl slovenski pisatelj Janez Mencinger. 1913 je govoril na zborovanju v Ljubljani pisatelj Ivan Cankar proti stališču SLS, da bi se Avstrija preosno-vala v trozvezno državo (Nemci, Madžari, Jugoslovani) in zagovarjal kot naš politični cilj južnoslovansko zvezno republiko štirih sorodnih držav, ki pa si ohranijo kulturno in jezikovno enakovrednost in enakopravnost. 1931 so bile občinske volitve v Španiji. Vsa velika mesta z Madridom na čelu, mnogoštevilne vasi in trgi so glasovali za republiko. 1945 je umrl prezident ZDA Roosevelt. Nocoj cb 20.45 bo v gledališču Verdi nastopila dramska skupina Tatjane Pavlove z delom «Slonokcščeni stolp« od Petra Mazzolottija. Mtičite dlikaidkp MMtavd Zojfieta \jj/uiVKX'tiCLHci V galeriji »Scorpione« je odprta razstava goriškega slikarja Luigija Spazzapana, ki sedaj zopet razstavlja v Trstu po približno 20 letih. m NOČNA SLUŽBA: Cedro, Trg Oberdan 2, tel. 61-20 62-74: Galeno, Ul. Giulia 114, tel. 96-252; Picciola, Ul. Oriani 2, tel 90-207; Pizzul-Cignola, Korzo 14,’ tel. 75-24; Serravallo, Ul. Ca-ana 1, tel, 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO «SRECKO KOSOVEL« priredi v soboto 15. aprila v Ul. S. Vito 17 zabalmi večer. Vabljeni vsi člani in prijatelji. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7500-7550 papirnati šterling 1560-1590, dolar 645-650, telegrafski dolar 650-652, švicarski frank 151-152, 100 francoskih frankov 182-185, avstrijski šiling 22-23. zlato 845-850. Roparski napad pri belem dnevu v zlatarni v središču mesta Vojaška ter civilna policija sta aretirali tri roparje, ki so angleške narodnosti Včeraj popoldne Se je po Tr- | malo pred Velikim kanalom stu bliskovito razširila vest o j ločila (eden je zavil na desno), drznem roparskem napadu, ki Pisaii smo že o tem, da je SHPZ zaprosila upravno komisijo gledališča »Verdi« za uporabo lega gledališča za nekaj slovenskih opernih in dramskih predstav v prihodnji sezoni. Za operne predstave bi poskrbelo narodno gledališče iz Ljubljane. V tej zvezi je predstavništvo SHPZ obiskalo tudi prof. Sciolisa, k: je predsednik omenjene komisije in občinski odbornik. Obširno smo poročali tudi o negativnem odgovoru, ki ga je. SHPZ prejela od upravne komisije, čeprav je prof. Sciolis pri obisku delegacije obljubil, da bo v komisiji ugodno ((tolmačih) želje SHPZ. Končni odgovor je bil namreč takšen, da gledališče uVerdh za Slovence ne sme biti na razpolago. Sedaj Pa čitamo na prvi strani ((Slovenskega vestnika)). glasila Slovenske Koroške, da bo v nedeljo 16. t. m. ljubljansko gledališče gostovalo z Gotovčevo opero «Ero z onega sveta« v Celovcu v. tamkajšnjem mestnem gledališču. Težko si je zamisliti, kako ie v Celovcu mogoče, kar v Trstu n- mogoče. Koroških Nemcev gotovo ne moremo prištevati v tisto kategorijo ljudi, ki ne pozna šovinizma. Vemo namreč, da je življenje koroških Slovencev že dolgo dobo dokaj podobno našemu. Kakor pri nas, tako je tudi na Koroškem zatiranje slovenskega življa na dnevnem redu. Toda če je bilo končno le omogočeno, da bo slovenska opera nastopila v Celovcu, tedaj se nam ponovno vsiljuje Občinska seja v Dolini ni bila sklepčna Za sinoči'ob 18 je bila sklicana v Dolini izredna seja občinskega sveta s sledečim dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnje seje; protest proti nameravanemu izkrcavanju vojnega orožja v Trstu; imenovanje začasne občinske babice ter imenovanje dveh članov občinske komisije za ugotovitev kmečkih delavcev. Ob določeni uri ni bilo v občinski dvorani še žive duše. Občinski svetovalci so začeli prihajati pozneje. Ob 19 so bili prisotni le pristaši vidalijevske frakcije in občinski tajnik. Zato ni bila sinočnja seja dolinskega občinskega sveta sklepčna in je odgodena za nedoločen čas. Zaradi očitkov dolinskega župana in nekaterih vidalijev-skih svetovalcev na račun občinskih svetovalcev Ljudske fronte, zakaj se niso udeležili seje, smo se pozneje zglasili pri dveh občinskih svetovalcih Ljudske fronte zaradi pojasnil. Obadva tovariša sta nam povedala, da nista prišla na sejo ona dva in še tretji tovariš v znak prptesta, ker dolinski župan ni vključil ra dnevni red točke v protest proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu, ki so jo predlagali predstavniki Ljudske fronte. Zupan Lavriha sicer pravi, da je bila omenjena resolucija predlagana 7. t. m., dnevni red — pa da je bil sestavljen že Se je izvršil ob 11.40 dopoldne v zlatarni na Korzu št. 4, ki je last 69-letne Fumis Eme iz Ul. Media 46. Po njenem ter po pripovedovanju vež očividcev se je napad izvršil takole: Okrog 11.30 sta prišla v zlatarno Fumis na Korzu št. 4 dva človeka, ki_ sta. lastničq. v perfektni angleščini naprosila,' 'da bj pregledala In ocenila neko uro, češ da jo mislita prodati. Medtem ko -je bila laštnica’zatopljena v ocenjevanje ure,, je eden izmed neznančev potegnil iz žepa revolver ter jo pričel z ročajem tepsti, po glavi. Na-padenka pa je ostala pri’ zavesti ter imela še toliko sil, da je stekla proti vratom ter pri- čela klicati TiVpČmoč.’UWa'V’o-",l,Vž *!*Čffrja. Vs? trije roparji'trga 4. Ambrosini parja sta se nato spustila v divji beg po ijor^u 4pr|rtinfVelike-mu kanalu in obrežju. Lastnico zlatarne Fumisovo so nato odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zaradi široke rane na glavi morala- zdravit; 20 dni, za obema roparjema pa še je pričelo zasledovanje, ki je rodilo uspeh, saj sta bila oba roparja aretirana, pozneje pa tudi njun sokrivec. Prvi, ki ‘je začel zasledovati oba roparja, je bil neki član prometnega oddelka civilne policije, ki je prav v tistem trenutku vršil službo na vogalu Korzo - Ul. Roma. Takoj se je spustil v tek za obema. Med potjo je naletel na neko »Vespo«, ki se je je' takc-j poslužil. Ker je videl, da sta se roparja Se je z vso hitrostjo zapeljal za tistim, ki je tekel vzdolž-kanala ter -pri baru »Tomma-seo« zavil na levo. Pred palačo CRDA ga je končno dohitel Ko pa -je ropar videl, da mu pred^trda, je sčgel po skrajnem ’ sredstvu; potegnil je iz žepa revolver, ga nameril proti agferttu ter sprožil. Orožje se .na srečo ni sprožilo, kar je cjnogpčilo, da je agent skočil na, roparja - t.6r ga v nekaj trenutkih razorožil in spravil v nemoč. Takoj nato je neki civilist poklical policijsko emer-genco, ki je roparja odpeljala na policijo. ' -Vojaška policija -je takoj nato pričela s preiskavo ter aretirala še dva pajdaša.aretirane- dni. Povedala je, da se je na vogalu Ul. Ginepri - Avena zaletela s kolesom v neki tovorni avtomobil ter padla. Ob 16.40 popoldne pa so na II. kirurgični oddelek sprejeli hudo ranjenega 27-letnega šoferja Luccija Livija iz Ul. Do-nota 8. Ponesrečenec je iz ne znanih vzrokov na Prehodu sv. Andreja v bližini Tovarne stro-; jev izgubil oblast nad «Vespo», | tako da je z nje padel ter si ! po mnenju zdravnikov verjetno prebil lobanjo. Čestitamo l Pevski odsek prosvetnega društva v' Nabrežini čestita svojemu članu Stanku Cahariji (Mihčevemu) ob rojstvu sinčka prvorojenca. Naj bi ta mali kričač bil v veselje njemu in njegovi ženici in, ko bo dorasel, nasledil očeta pri nabre žinskem pevskem zboru. sani ukaz Zavezniške vojaške u-prave št. 56 vsebuje nove fiskalne predpise glede dednih, darilnih in sorodnih davkov s posebnimi izjemami. Po določilih tega ukaza se nadomeščajo vse razpredelnice. ki so priložene splošnemu ukazu št. 39, z razpredelnicami, ki so priložene novemu ukazu štev. 56. Besedilo tega ukaza lahko vsi prizadeti pogledajo v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave, kj izide verjetno 11. aprila. Roditeljski sestanek Roditeljski svet za srednje šole vabi vse starše, ki imajo otroke v slovenskih srednjih šolah na sestanek, ki bo v r.e-„ i deljo dne 16. aprila ob 9. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Buonarro-ti 31 Opekel se je Malo po er.ajsti uri so včeraj dopoldne pripeljali v tržaško bolnišnico 25-letnega ribiča Am. brosina Domenica iz Martovega Pes preprečil tatvino V angleško trgovino na Ul. Carducci' 10 so se včerajšnjo r.oč vtihotapili neznani vlomilci, ki bi svoje delo prav gotovo do konca izvršili, če bi jih ne zmotil pes, katerega vsako noč pustijo na straži v trgovini. Pasji lajež je opozoril na nevarnost tudi čuvaja Romana Cava, ki stanuje v isti hiši. Cava je tak, j stekel iz zgornjega nadstropja v trgovino. Prišel pa je že prepozno, ker so vlomilci, moteni od psa, odprli neko okno ter skozi njega pobegnili v temno moč- so angleški civiUsti, ki jim je J?il Trjt prehednp mesto. V začetku so mislili; da 'je eden iz-medznjih vojak,-kar pa je pozneje policija odločno zanikala. Aretiranci, so! 27-letni Ronald Charles Jiggifts 1ž Londona, ki je prvotno de-jal, da se piše Freeman in katerega je po zgoraj opisanem zasledovanju aretiral član prometnega oddelka civilne policije. Ostala dva, 28-letni Phillip George Riches iz Londona ter 26-letnj Rex Ste-wart iz Ilforda (Essex), pa je pozneje aretirala vojaška policija. Dalje smo tudi izvedeli, da je vojaška policija poklicala na pomoč agente civilne policije pred hotel «Brioni» na Largu Sartorio, da so zastraži-li vse izhode iz hotela. Člani vojaške policije pa so nato v hotelu aretirali nekega neznanca, o katerem ne vemo, ne kako se piše ne zakaj so ga aretirali. Možno je, da je bil tudi on v zvezi z aretiranimi roparji. ima hude opekline I. in II- stopnje po obr'azu, tako da se bo moral zdraviti 18 dni. Neki njegov poklicni kolega je povedal, da je ponesrečenec dobil opekline pri popravljanju motorja ribiškega čolna, ker se je naenkrat vnel bencin, goreči zublji pa so mu puhnili v obraz. m razstava v Prosvetno društvo »Igo Gruden« opozarja občinstvo na knjižno razstavo, ki je odprta ves ta teden od 20. do 23. ure. Knjige so razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj so tudi vse novejše in kujige Prešernove knjižnice. Vabljeni so vsi ljubitelji knjig, da si razstavo ogledajo! Odbor. Padec s kolesa in z «Vespe» Včeraj ,pb 10,3,9 dopoldne so z avtomobilom: Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 32-letno gospodinjo Raubei Marijo iz Ul. dei Ginepri l Ponesrečenka ima več poškodb po zgornjem delu telesa ter sc bo morala zdraviti okrog tj Vinko Mrak bo Včeraj dcp-old-ne je bila naša prva skrb, da smo y urah, ki so določene zn. obisk bolnikov tržaške glavne bolnišnice (od 13 do- 14.30), pohiteli k bolniški postelji velikega in nesrečnega favorita ponedeljfkih velikonočnih dirt-track dirk na Montebellu, Jugoslovana Vinka . . .. - Mraika. Ni naju bilo treba dosti vprašanje: zakaj pa v Trstu to DoVt>va,§evati kje ga bomo na- m! mnnfv/1 P/fo« j-m (J rt rUl.no- I * .' n- <.. šli, saj je njegovo -ime v Trstu sfci, pravni In (tdušebrižniškjr ni mogoče. Eden izmed odgovorov bi bil Pač tudi ta: tržaški italijanski šovinizem prekaša šovinizem celovških Avstrijcev. Žalostna prednost, ki ima svoj izvor tudi v strahu, da bi tržaški ljudje videli, na kako visoki stopnji je kultura tam, kjer se ne bahajo s kulturo drugih, ki so živeli pred davnimi stoletji, kot to radi delajo šovinisti, ki LASTNE kulture ne morejo pokazati. Kdor namreč zavira vsako kulturno manifestacijo drugega naroda, je skrajno nekulturen, pa naj bo desetkrat profesor, referent pritisk na volivce — t0 Pa imenujejo — svobodne volitve V položaju; v kakršnem se nahajajo, se morajo pri svoA propagandi posluževati vseh rredstev, takih «razcrav». kot je bila tista pred dnevi: zlasti Pa g lužečega hrupa. Nekaj bo že ostalo od njega, korajže pri njih In blata na nas — tako niltti°T>r. STANKO PETERIN za kulturne institucije v občin-skem svetu in predsednik raz• n ih ustanov, katerih naloga bi bila posredovanje kulture. Kultura pa se posreduje predvsem n jezikih prebivalstva, ki v določenem kraju prebiva, v Trstu torej poleg italijanščine tudi v slovenščini. Kar koli se dela proti temu tako enostavnemu načelu, je v opreki s kulturo — ne glede na to. kdo to dela in h kateri etnični skupini spada. Po vsem tem ni treba še posebej dopovedovati, kako mislimo o gospodu prof. Sciolisu, preveč znano. Zagledali snvo 8a na postelji v dolgem hodniku ortopedskega oddelka, kjer je bilo okrog njegove postelje že veliko število ljudi, ki jih je k Vinku gnala ista skrb kot nas, kako je z njim. Kljub hudim bolečinam, se nam je v pozdrav •'.asfnehndl, skoraj kot da bi bili mi potrebni tolažbe in ne on, ki ga je nesreča za dva meseca prikovala na bolniško posteljo, prp.v takrat, ko je hotel, kot v preteklosti, zopet pokazati tržaški športni javnosti svoje velike športne sposobnosti. Bilo je pri drugi krivulji, ko je z vso hitrostjo na zunanji strani runde zavozil v krivuljo ter se tako po slabem startu skoraj približal takrat vodečemu Dierfiu. Prav lo. da je vozil preveč na zunanji strani runde. pa mu je postalo usodno. Hitrost in premalo dvignjena runda sta za čfcstovdla, da je njega, mojstra dirt-tracka, vrglo na zunanjo stran med cementne drogove. Sunek je bil strašen, 'saj je Mrak s svojim telesom prebil cementni steber ter negibno obležal. Ko smo ga včeraj obiskali, smo ugotovili, da je malodušje izginilo in Vinku se je vrnila morala. Kljub tepiu da mu je nesreča za nekaj časa pristrigla peruti, ni obupal ter žc misli na prihodnje dirke, na re-vanšo. V ponedeljek se ni ustrašil hude konkurence najboljših zastopnikov evropskega dirt-tracka ter se, je -sam spustil z njimi v ostro borbo. Usoda mu ni bila naklonjena, ob besnem rohnenju motorjev je njegov utihnil, on pa je obležal. Vrnilo pa se mu je tudi zaupanje vase, ker je videl, da v Trstu ni sam. Ob njegovi postelji so se že včeraj vrstili obiskovalci, Slovenci in drugi Tržačani, ki so mu prinesli vsega, kar bi si lahko poželel. V urah pa, ko javnosit ne more na obiske, si delata družbo s športnim tovarišem v nesreči, Avstrijcem Kadem Tonetom, ki »i )p tudi, kot naš Vinko, zlomil desno stegnenico, ko je v ponedeljek pri dopoldanskem treningu na isti krivulji skoraj enako končal. Obema žeiimo skorajšnjega ozdravljenja ter jima kličemo na svidenje na Montebellu. VINKO MRAK V TR2ASKI BOLNICI. Poskus samomora ašli 51 -r.JVid iustria Včeraj so našli 50-letno Giu-lio Sussan, por. SVidotto, stanujočo v Ul. indUstria 20, v Barkovljah nezavestno. Zenska je zaužila znatno količino garde-nala. Kolikor je bilo mogoče doznati, gre za družinske težave. Njeno stanje je zelo kritično. Obvestilo policije Prometni odsek civilne policije naproša vsakogar, ki je bil ponedeljek zvečer priča promet ni nesreči na Ul. Carducci, kjer je neznani avto povozil 22letnega dijaka Colauttija Ennija, da vseh podrobnostih, ki lih ve obvesti prometni oddelek civilne policije, na Martovem trgu 4 ali telefonira na telefonsko številko 3333 ali pa se obrne na katero koli policijsko postajo. Namen te. ga poziva je, da bi policija izsledila neznani avtomobil ter njegovega podlega šoferja. G. B.Shaw: „0brl gospe Warren" C v gledališču „Verdi'0 Dne 10. t- m. cb 17. uri je uprizorila italijanska igralska aruzba 'latjane Pavlove satirično igro G. B. Shawa «Obrt gospe Warrem> in dala tako Tržačancm priliko, da so razmišljali o nekaterih družbenih in vzgojnih vprašanjih, ki so pereča tudi pri nas. Vprašanja prostitucije, ki se mu je Ivan Cankar le rahlo približal v «Hiši Marije Pomočnice«, se G. B. Shaw loteva naravnost, z vso neizprosno brezobzirnostjo ostrega kritika in satirika, ki nastavlja nož naravnost na gnojne rane kapitalistične družbe v. svoji domovini. V kapitalistični družbi ima samo denar resnično, ceno, vse drugo, napredek usoda izkoriščanih, poezija itd. so vrednote, ki so vselej in povsod podrejene denarju. Kapitalistična družba sg nič ne vznemirja ob žalostnih poteh zapuščenih in ubožnih lepih deklet, ki so zanjo prav tako predmet trgovanja kakor bombaž, nafta ali sladkorna pesa — za užitek in naslado tistim, ki tako blago lahko kupijo. To sta izkusili gospa Warren in njena sestra v cvetni mladosti in sta se oklenil i z vso vnemo te obrti na veliko. ((Delali» sta »pošteno« in srečali sta kapitaliste, ki so to vero v njiju potrdili in jima »pomagali«, da se je njuna obrt razrasla do scvetočih »hiš« P Bruslju, na Dunaju, ti Budimpešti in drugod. Gospd Warr?n je napredovala do «generalne ravnatelji-ce» taki h «zavodov». Hvali se, da jo imajo dekleta rada. Prepričana je, da je. njena podjetje prav tako potrebno in koristno kakor vsako drugo, saj jo v tej veri sproti potrjuje baron Crott. ki jo spremlja na njenih poteh in si išče nevesto. Gospa VVairen je tudi dobra, ljubeča mati. V mlajših letih se ji je rodila hčerka V iv ie. Plačevala je za njeno vzgojo o zavodih in ji ustvarila prijeten dom. Vivie se ie dobro učila in ie zrasla v bistro mladenko, ki postavlja gospo Warren pred odločna vprašanju: «Kdo je moja mati? Od česa živi? Kdo je moj oče?« Vsa štiri dejanja so spretno in zabavno zgrajena na takem izpraševanju in razčiščevanju med materjo in hčerjo, ki jo obletavajo resni in neresni ča stilci in snubci iz najbližje okolice: njej pa se zdi vse tako zagonetno in sumljivo, da mor dvomiti o vsem in o vselu Mat se izvija in izmika, vidi otroka v škripcih in mu ne mor pomagati, ker je sama preveč zamrežena v svoj gnilobni svet Mati si ni na jasnem niti o tem, ali je bila taka vzgoja pravu če KINO PO Rossetti. 16.00: «Pinky, bela » morka«. J. Crain. Izven P . grama: «Nogometna tekma lija-Avstrija«. Excelsior. 15.30: «Madame »ova-ry», Jennifer Jones, Van He Fenice. 16.00: «Cari Južnega ja«, Jean Sirr.mons. Filcdrammatico. 15.30: «RdeiEl J piči«, G. Cooper, P' Godnar ,t!» W*>’ DEDNE IN DARILNE PRISTOJBINE TRST, H. — Nedavno podpi- Alabarda. 16.00: «Hrast nov«, Val Helfin. Garibaldi. 15.00: «Pust v Ideale.’ 15.30: «Trije kavalirji Impero. 16.00: «Mojster, S ■ prosim«, film Walt Disnef ■ Italia, 16.00: »Dvajset let«; Viale. 16.00: «Dve nuni«, Young, Celeste Holm. .,t Vittorio Veneto. 16.00: «CU studenec«, Garry Cooper- : Lorša AUua. 16.00: «Vihar nad Bels ll JO«. :[,( Armonia. 15.30: «Velika os,2;. John Wayne in Loraine; bayu», C. Gable. »Ob morju«. 16.00: «Zen>‘)» trese«, Lucchino Visconti Marconi. 15.00: «Norosti New ka», Rit5 Hayworthokrvavlj(t! V Otuž imel lij-sko *a i lsj{ Massimo. Novo Cine 16.00: D 15.30: «Roka sablje«, Ellen Drevv. ir.«!* Radio. 15.30: »Ta žena je Spencer Tracy in H. LaWjrI' Savona. 14.30: Trubadur«. Venezia. »Crni narcis«. . mj, Belvedere. 16.00: «ZapeU"Jj Marlene Dietrich, Bruce c j Vittoria. 16.00: «Tarzan i® lovci«, John Weissmueller Brenda Joyce. Sv. Vid. 15.30: «Morje trave«-Odeon. 16.00: «Noč in dan*. Smith, G. Grant. 4, 'ti k •»ob ODDAJA JAVNIH DEL TRST, 11. (AIS) Nedavno podpi. javna dela pri ZVU je pred kratkim sklenil dve pogodbi s krajevnim podjetjem SIRIS in ICEA znesku 5,712.430 lir za popravilo astronomskega observatorija na Sv. Vidu v Trstu. PLAČILO PROMETNEGA DAVKA TRST, 11. (AIS) — Ukaz ZVU št. 57. ki je bil pred kratkim.' podpisan, prinaša posebne predpise za plačilo prometnega davka za leto 1950. Ukaz navaja posebno vrsto pobotnic, in posameznike ali tvrdke. ki so dolžni plačevati ta davek, kakor tudi poslovne' prostore podvržene temu davku. Kar se tiče načina plačila, posamezniki alj tvrdke lahko plačajo davek ali. v,,povprečnem ali. Pa v. >pfcir ficiranem znesku. Podrobna navodila za posameznike in' tvrdke, podvržene temu davku, navaja ukaz št, 57, ki bo objavljen v Uradnem listu ZVU, verjetno 11, aprila 1950. Sil RADIO i II JUG0SL. CONE TRS” (Oddaja na srednjih vjl 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 12. 4. 1950 ^ 6.30: Jutranja glasba; ročila v italijanščini; 7.00: - čila v slov.; 7.15: Jutranja (, 12.00: Opoldanski k° ^ Ritmična glasba; 12-43;. » v ital.; 13.00: Poro"1,, 13.15: Poje Zagrebš«1-,. G0>’ : e* H Niš, v NO, 12.30: ročila slov.; kalni kvintet; 13.45 ski pregled (slov.); 14.00: ni spored izvaja veseli * ujl 14.30: Pregled tiska v ital-Pregled tiska v slov. fe 17.00: Pestra glasba; 17-3°, ' litične aktualnosti (ital-K Ritmična glasba; 18.00: ljudstvom (ital.); 18.15:. razni slovenski pevski ,9.0» 18.45: Poročila v hrvaščin1-Glasbena medigra; 19.15: ; # la v ital.: 19.30: Poročila ’ 19.45: Rezervirano za voUilj dajo Krščanske socialne “ c te %ar H s 'kžil Go So i? % i Vii, )’J % ^ I \ n OL: I J 20.05: Rezervirano za voliLjčž, I k dajo Socialistične stranke 5 # I i' 20.15: Radijski obzornik (ital.); 20.30: Slušna igra ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 9., 10. in 11. aprila se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 26 oseb (1 mrtvorojen), poroke pa so bile 4. Poročili so se: narednik ameriške vojske Roland Transcu in gospodinja Angelina Buko-vac, narednik ameriške vojske Douglas A. Nelson in gospodinja Bruna Meula. trgovec John Henrry Parker m gospodinja Marija Kosmač, uradnik Tulilo Ardizzoni in uradnica Jo-sipina Manca. Umrli so: 79-letni Santo Sie-ga, 62-letni Nikolaj Bondel, 86-letni Jakob Flego, 40-letni Anton Kozlovič, 71-letni Ivan Lukarič, 60-letni Karel Veroz-zi, 69-letna Frančiška Rebula, por. Lavrenčič. 71-letni Mihael Trevizan, 68-letni Maksimilijan Fales, 83-letna Frančiška Ceccada, por. Belič, 80-letna Uršula Perdič, por. Gombač, 69-letna Marija Pavanelo, por. Generutti, 65-letni Ivan Cerni, 51-letni Roman Ptaczek. 63-let-na Klelija Rigutti, por. Vranje-zani, 77-letna Roza Sebič. 30-letni Mario Mazzetti. 73-letna Ana Buchler, vd. Gardi. 70-let-ni Ivan Angelini, 52-letna Lucija Fabris, vd. D’Este, 63-letna Erminija Pozzo, vd. Degrassi, 69-letni Ivan Sabadin, 69-letna Marija Dussi, vd. Marenzi, 70-letni Edvard Bachis, 2 meseca star Jurij Stivolis. ža: V agoniji; 21,00: SlaŠfjtf (slov.): 22.00: Iz življenj« jJ.P' slovanskih narodov (hrv-.; ji-Hrvatske zborovske pes®Ti v«5, nivaisKe -čuuiuvskc pes*--, v« ^ Plesna glasba: 23.00: Za ■ ((#, Poročila; 12.40: Vesele' jjiifjj pesmi: 13.00: Oddaja, t*‘ ,ad» 1 odbore! 13.20: Neka) s o harmoniko: 13.30: Orkes -oO: borske radijske postaje; e 'j ^ bavni spored izvaja ve«,. j» tet; 14.30: Kulturni preglej; Instrumentalna solistična-sti 15.00: Poročila; 15.10: Ote . skladbe Gabrijela Faurej ^ | 18.00: Glasbena odda nirje; 18.20: Ljudska vS- 18.40: Samospeve =!st ' skladateljev poje bariton Langus; 19.00: Poročn3’ Glasbena medigra; 19 J0xt,i » spored izvaja tamburaš j ster; 19.50: Jezikovni h ) 20.00: Koncert violin15 A- Jermola; 20.20: Helnrje Gretchen; 21.00: Novel se slovenskih avtorjev; 2M :a#& ni orkester Radia 22.00: Prenos poročil staje Beograd; 22.15: j*. J 22.30: Iz del J. S. Bacn' Najnovejša poročila 'Site Ne, V ali bi ne bila storila bolje bi bila usmerila tudi hčerko na svojo pot, k svojemu uboga stvus. Zdaj ie prepozno. Vivie je tako samostojna, da se odtrga od matere in si hoče sama utreti svojo pot V obračunavanje med materjo in hčerjo se zapletajo bogati baron Crott, ki misli, da lahko vse kupi, celo nevesto, ostareli pastor Gordner, ki mu nekoč niso bile nedostopne dra-žesti gospe Warren, njegov premeteni sin Frank, ki obletava mater in hčer, in pošteni, resni Praid. Tatjana Pavlova je razvila vso obsežno lestvico tonov, ki so potrebni, da pride taka postava, kakršna je gospa War-ren, do nameravane in zaželene veljave. Izborna ie bila v prehodih iz materinske sentimentalnosti v kruto realnost poslovnega sveta, zavestno komično očarljiva v spojih koketno zapeljujočih gestah. Giustinija-nijev a je postavila v Vivie izrazit, prepričevalen profilih samosvojeoa mladega bitja. O,tipi je dobro pogodil barona Crotta, Almirante pastorja, Pri-vitera njegovega sina Franka in Alberici Praida. Dvorana je bila skoraj polna. A, B. GRADBENIK VSAKOVRSTNA GRADBENA DEL^a SPREJEMA -------------------------- OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPR^u-rč TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA CENE UGODNE! Naslov na upravi lista Dr. BI. I I \ KOKOKIIItA VX|H izdeluje proteze v jeklu, /Jaliu in plastiki. - Največja garancij11’ ^ Sprejema od 10 do 12 in od lA tD ((,ovori slovenski} ..j TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal sv. Franc Dotrpela je 8. aprila t. 1. stara komaj predraga žena in ljuba mamica picvtictga žena in ljuba mamica fSfl Justina Hvala roj. Pete"!! rila ob Pokopali smo jo v ponedeljek 10- aP‘] mestnem pokopališču v Celju. . . e0n, Globoko žalujoči mož Zoran, otroci d Beno, Saška, snaha Veru mati. sestra, br sorodstvo. Mij.8’ ost®10 Celje, Ljubljana. K oper. Trst 12. aprila 1950- J ŠMARJE ije o vrnitvi preteklosti so zaman [pribil tov. Beltram na predvolilnem zliorovaiijii Ljudska fronta bo izšla iz volitev močnejša, in to bo najboljši odgovor vsem obrekovanjem in lažem g.-. »rtito polni dvorani zaim 1,683 doma v Šmarjah je l3fbot0 tov. Beltram Ju-' Janko, kandidat Sloven-j_° italijanske ljudske fronte ®arje predvolivni govor. r ®feie se je zahvalil vašča-7® tekoč, da je ponosen, ker ifc''2kran Za kandidata prav največ pretrpela sp® NOB in ki v povojnih jr2 Velikimi napori obnav-JNe domove ter gradi še jj.objekte kot zadružni V i le ponos vseh vašča- k le govoril o pomenu vo-. 16 poudaril: »Volitve so BfrVu nadaljevanje NOB, p m ^ z glasovanjem za LF bo-tosovali za vse pridobitve ® za ljudsko oblast, ki je Pridobitev delovnega a- Borba za zgraditev Žpf3 žiVljenja je stalen in to J b°j’ kot življenje sa. b°mo dai;_ naš glas t 7 fronti, bomo glasovali LBas° svobodo . naše I >0: za kulturni delovnega ljud- ^ Nd Slovenci in Italijani, judJj^nj0 lepše bodočnosti. enakopravnost in brat-fgradi . oblast je v petih le-R®zala svojo življenjsko je vse njeno de-izraz teženj in volje elovnih ljudi in ker u-a Podporo - C’ 2a‘o ker Nje £,h Ge. ;nnožic in zaupanje naj- °von Gč o značaju volitev in Sifffit reakcionarnih t..ormističnih in ko-krogov je re- H n.r-Y ta sonj& ia borba kuj. Pasim volitvam, Ki se rW ZUnai> daje našim vo-hn ‘ .Poseben značaj. Oni kj’ Pa bodo naše volitve in LF pokopale za vedno Si v stvorje“0 bajko o te-Istrskem okrožju, ki ga KT .^t vrši in goji šovini-L ln iredentistična reakei-K? tudj kommformisti. Vsi ■p.i reakcije, da prepreči, haši ljudje svobodno iz- rux .tvobod zaman. Zastra- CLN-a, da od- t(k b°lj omahljiv element od Ej > je skrajni poizkus one-\ i[.e8a’ ki je izgubil «vojsko», jmj s. Plačanimi agenti skuša tov. lts^riti in zastrašiti poštene ^e delavce in kmete. Naj Pdši delavci in kmetje, ki govorijo o Italiji in S(0 jj1 s karabinjerji dobivajo •vnar, da je njihov večji Veči'11'1 Pab'i°iizem odvisen %>vceyali mani5e kopice vilo onih**^ vedno manjše X «patrin.’- * Se ogrevajo za m sebe o12611'” in gledajo v 4'ite]j„ ! Mojega zaščitnika, n rJž Vzg°jite]ja. To je vseljudska, progresivna, množična organizacija«. Nadalje je poudaril govornik v zvezi z izjavo starega lisjaka Sforze: «Sforza išče sporazum s FLRJ na osnovi osvajalne politike, noče demokratične ureditve tržaškega vprašanja, ampak hoče imperialistično rešitev. Toda o tem vprašanju je že davno spregovorilo zadnje besede naše ljudstvo, ko je svoj plebiscit izvršilo v NOB — in mimo te volje nihče r.e more. Vse zastonj je pošiljati našim kandidatom grozilna pisma in jim groziti s smrtjo. Kandidati Ljudske fronte z gnusom zavračajo take teroristične metode in se smejejo slabičem. Pot Ljudske fronte in revolucionarnih pridobitev pelje naprej. Zato je zaman sanjariti o povrnitvi starega. Ko je govoril o položaju pri nas, je poudaril, da imamo razne težave, ki se z dobro voljo dajo vse premagati. Omenil je tudi vrste napak in pomanjkljivosti in celo krivice, ki se delajo posameznikom od strani neodgovornih Vsi na volitve ‘ za Ljudsko fronto, za njen program, za jasno bodočnost. Naj živi Ljudska fronta in vsi naši delovni ljudje!« Po govoru tov. Beltrama, ki je bil deležen navdušenega odobravanja, se je razvila živahna diskusija, predvsem o nacionalizaciji ter o našem kmetijstvu. PRESKRBA PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301q ■ I. - TEL. 70 Naši kandidati na listi Ljudske fronte za upravne volitve 16. aprila Obvestilo za izdajanje industrijskih nakaznic Izdajanje industrijskih nakaznic za II. tromesečje 1950 je pri Istrski banki dd. v Kopru za okraj Koper takole: L V četrtek 13. aprila od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Kopru in Piranu. 2. V petek 14. aprila od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice do vključno 11. aprila pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru. 3. V soboto 15. aprila od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Izoli in Portorožu. Nadaljnji razpored bomo objavili naknadno. Tajništvo Istrske banke dd. - Koper Fizkulturni nastop po predvolivni manifestaciji v Kopru V nedeljo popoldne je sledil fizkulturni nastop dopoldanski manifestaciji na Titovem trgu v Kopru, ki je bila soglasni odgovor 15 tišočglave množice ljudstva koprskega okraja vsem, katerim se še cedijo sline po oblasti, ki so jo nekdaj izvajali z vsem samo njim lastnim terorjem: Nikoli več gospodje CLN-novci! Nikoli več namišljeni socialisti a la Nobi-elementov.J te- Fonda to drugi! Nikoli več V* i' ne boste stopili na našo istrsko kar bomo odpravili edino le, ^ . - tind-1”zemljo, ki smo jo iztrgali s to- likimi žrtvami iz črnih krempljev izkoriščevalcev in fašizma! Nikoli več imperialistični r.ovofašisti. ki vedrite v senci raznih strank in zastav v Trstu in v Italiji vse doli do Rima! Pot delovnih množic v Istr- 1 Wsti, ?»Jo i s sodelovanjem najširših ljud-; skih množic. Ko se je dotaknil programa j Ljudske fronte, je poudaril: «Mi j ne delamo propagande, kot jo | vodijo recimo socialisti in San- j tinova skupina, ki slepijo ljud- j stvo z visoko donečimi frazami j in obljubami, temveč .ljudi j vzgajamo. Mi ne obljubljamo tega kar nimamo, poudarjamo pa osnovno kar imamo za dosego našega cilja, ljudsko oblast. Vemo, da še nismo v stanju dati ljudem vsega kar potrebujejo, borimo pa se, da bi dali vse, kar že imamo« Nadalje je govoril o nastopu socialistov irj krščanskih socialistov in izjavil, da ti niso nikdar bili prijatelji delovnega ljudstva in njegovih pridobitev, Svojo dolova«jo aukrinlcujejQ-2 golimi frazami, s katerimi mislijo preslepiti ljudstvo. Našim ljudem ne bo težko odločiti se za koga naj volijo. Proti LF bodo volili samo tisti, ki sovražijo in zavirajo vse, kar se pri nas dogaja. Vsestranski razvoj r.a vseh področjih javnega življenja. Ljudska fronta poziva ljudi, naj mislijo s svojo glavo naj ne nasedajo sovražniku in njegovi propagandi ir.' naj oddajo svoj glas LF. Zaključil je svoj govor z besedami: «Ni dvoma, da bo Ljud. ska fronta izšla iz teh volitev še močnejša in to bo najboljši odgovor vsem klevetam in lažem. skem okrožju je zelo jasno začrtana. Kako tudi ne, saj so si jo začrtale že v NOB, ko je tod še kar mrgolelo črnih srajc, kvesturinov irj druge navlajce našega bogastva in naših delovnih rok lačnih tujcev, ki so se od teh redili in debelili. 2e peto leto hodi delovno ljudstvo našega okrožja to pot. Potrebno je; povedati, da bo svet slišal, da jo dobro hodi tudi če mu tu pa tam utečejo'še male in včasih-tudi večje .napake, ki pa 'jih zna popraviti.;,Ne ■ potrebu-Ja pubenih tujih: ((varuhosoh--ker predobro ve,'kaj vse bi-mu. taki. »varuhi« radi vsilili. Na športnem stadionu so nam mladi športniki pokazali, kaj vse lahko . napravi svobodno ljudstvo. Videli smo najprvo proste vaje mladincev. Tem so sledile lahke vaje mladink, ki so bile dobro izvedene. Zr.ova je nastopilo šest mladincev s preskoki čez konja v najrazličnejših variacijah. V naslednji točki so mladinke zelo lepo in graciozno nastopile v telovadbi z žogo- Sledila je točka mladincev z akrobacijami, ki so vzbudile polno odobravanja pri gledalcih. Mladinke so podale še dve točki: Polko, ki je bila izvedena po taktu godbe, in rit- mične vaje, mladinci pa so nastopili še 7. vajo v boksu, ki je vzbudila polno dobre volje. Se smo videli zelo lep nastop mladincev zavoda za, fizkulturo iz Ljubljane, ki so v taktu godbe zelo lepo izvedli vaje s kamenjem, nastop mladink, ki vadijo za prvi maj in. še nastop na. ših narodnih zaščitnikov, ki so izvedli zelo dovršeno telovadno vajo in z njo sestavili ime TITO. S to revijo mladih sil je bil zaključen spored. Cele trume ljudstva so odhajale nato na svoje domove s kamioni, parniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Polno ljudstva pa je še ostalo v Kopru in se ude1 ležilo proste zabave, ki je bila do kasne ure. ERMAN MARIO iz Portoroža je rojen leta 1904. %e od leta 1943 je aktivno sodeloval na terenu za osvobodilni po-kret. Tov. Erman ie poznan kot pošten in delaven mož Kot star borec za pravice delovnega ljudstva je zelo priHublien MRsNIK. ANTON iz Portoroža je rojen 1901. Je mali kmet., zadružnik, pošten in delaven. V času NOB je aktivno sodeloval. na terenu, in tudi sedaj sodeluje pri vseh množičnih organizacijah. Pri ljudeh uživa zaupanje. RUZZIER PETER & Sv- L“-cije, Italijan po rodu. je roien IS. V. 1905, mali kmet. Za časa borbe je sodeloval na terenu Sedaj je (lan obdelovalne zadruge v. Sv. Luciji in predsednik krajevnega L O. Kmetje imajo v njega veliko zaupanje zaradi njegove izkušenosti v kmetijstvu 'in se obračajo k njemu po nasoele. KNEZ VIKTORIJA iz, Strunjana, rojena 1906, je iz kmečke družine. 2e v času borbe je pomagala partizanom. Po osvoboditvi sodeluje v organizacijah, posebno pa kot predsednica AS1ZZ. Zaradi vestnosti delavnosti in preudarnosti je priljubljena med ženami in pri ljudstvu. Zato so jo tudi izbrali kot. kandidatko za okrajni ljudski odbor. KRIŽMAN GIN O iz Strunjana, rojen 22. IX, 1910, je iz revne kmečke družine. Bil je vedno odločen antifašist. Vsa družina je bila ves čas fašizma zelo zavedna, in ni klonila. Tovariš Križman je bil partizan od leta 1944. Zaradi požrtvovalnosti in poštenosti ima. med ljudstvom mnogo vpliva. CEPAK ALBIN iz Sečjol, rojen 1. III. 1922, je tudi iz revne kmečke družine. Lani je bil na zboru volivcev izvoljen za člana krajevnega LO. Sedaj je tudi referent za kmetijstvo pri KLO. Družina, iz katere izhaja tov. Gepak. je bila prej po lovinarska. Ob izvedbi agrarne reforme pa je dobila zemljo « last BOZIG ROZA iz Ospa - Socerba, rojena v Kastelcu 14. 11 1924, je iz male kmečke družine. Za časa NOB je bila zelo aktivna.. Udeležila se je pogoz-dovalnega dela v ženski delovni brigadi vDrugi kongresu v Kanegri — Buje. Tov. Božič je članica okrajnega in okrožnega LO v Kopru. Tudi sedaj je zelo aktivna na vasi in uživa pri ljudstvu ugled. TR1PAR ROZALIJA iz To-polovca, rojena 1926 leta, Je iz družine malih kmetov. V času NOB je sodelovala v partizanskem gibanju in je bila zelo aktivna. Sedaj je zaposlena v kmetnaprozi Ilrvoj - Topolovec. Kot zelo delavna in poštena ter ljudski stvari vdana uživa pri ljudeh polno zaupanje. GLASUJTE ZA LJUDSKO FRONTO Predvolivni govor tov. dr. S. Kovačiča na radiu jugoslovanske cone Trsta (Nadaljevanje s 1. strani) Mi nimamo samo ugodnih klimatskih in talnih razmer za razvoj vinogradništva, sadjarstva temveč tudi prvorazredne vinogradnike, sadjarje in vrtnarje,, katerih sposobnost mirne duše iahko primerjamo z najboljšimi strokovnjaki te vrste na svetu. Naši ribiči, ki so prav gotovo, pri lovu na plavo ribo najboljši na Jadranu so mnogo pripomogli k temu, da je naša industrija lahko dvignila svojo pro. dukcijo. Naši industrijski delavci pa so z novimi delovnimi postopki v veliki meri osamosvojili našo industrijo od uvoza iz inozemstva ter s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo omogočili, da izkoristimo vse produkte našega ribolova in poljedelstva in s tem povišamo vrednost naše proizvodnje- Z gospodarskim razmahom na omenjenih sektorjih se pri nas tudi promet iz dneva v dan jača in boljša. Turizem, ki je bil prej popolnoma na tleh, se naglo obnavlja in razvija. Mi smo izšli že zdavnaj iz težav in korakamo z naglimi koraki v organizirano gospodarstvo, kar je občutilo vse naše delovno ljudstvo. Njegova življenjska raven se je dvignila in se stalno dviga 500 milijonov din inveslicij za 1.1950 Vse to nam je omogočilo — seveda po zaslugi ljudske oblasti in pomoči iz bratske Jugoslavije — da smo hitro prešli na načrtno gospodarstvo, ki bo popolnoma preobrazilo naše okrožje in nas privedlo v boljše življenje. V letošnjem gospodarskem načrtu smo predvideli velike investicije in sicer nad 500 milijonov dinarjev v kmetijstvo, industrijo, gradbeno delavnost in vse ostale panoge našega gospodarstva, povečali bomo mehanizacijo našega kmetijstva. Industriji in ribištvu bomo dali nove stroje in naprave. Izvršili bomo številna gradbena dela, predvsem taka, ki imajo splošno gospodarski pomen in taka, ki bodo služila dviganju kulturne ravni našega delovnega človeka. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, to niso obljube, ampak dejstva. katera vi vsak dan vidite po vsem našem okrožju z lastnimi očmi: na primer že lani smo začeli elektrificirati naše vasi, letos pa, bo dobilo električno luč in energijo še 52 vasi, gradimo dve veliki vinski kleti v Kopru in Umagu s kapaciteto 200 vagonov vsaka, z najmodernejšimi napravami. Zakaj jih gradimo? Zato, da se našim vinogradnikom vino ne bo več kvarilo v neurejenih kleteh, zato, da se bo vino ohranilo zdravo in da bo lahko kmet dosegel najvišjo ceno. Bonificiramo in urejujemo namakalne naprave v dolinah rek. da bomo sejali na teh površinah donosnejše pridelke. Vzporedno s tem izboljšujemo živinorejo z uvozom plemenskih živali. To je samo nekaj primerov našega dela v okviru našega gospodarskega načrta, da ne omenjamo gradnje šol, zadružnih domov, cest, bolnic, popravil obal in pomolov kanalizacije, vodovodov, vodnjakov, turi. stičnih objektov, itd. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE! Z našim gospodarskim načrtom razvijamo vse naše sile, da dosežemo cilj, ki ga jasno vidimo pred seboj. Ta cilj je: dvigniti življenjsko raven vsega prebivalstva Istrskega okrožja. Tudi v kapitalističnih državah gradijo, toda tam gradijo samo to kar prinaša korist kapitalistom kakor vidimo pa vlada kljub temu v Trstu in Italiji velika brezposelnost. Naša jav. na dela pa imajo namen dvigniti gospodarstvo in prosveto v našem okrožju. Brezposelnih nimamo, nasprotno primanjkuje nam delovne sile. Zaposlujemo tudi delavce iz Trsta in Italije da dosežemo čimprej cilj, ki smo si ga zadali. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, VOLIVCI ! Po vsem tem vam ne bo težko presoditi in izbirati v nedeljo, komu boste oddali svoje glasove. Ali boste glasovali za napredek, blagostanje in enakomeren gospodarski razvoj ali pa za vrnitev v čase, ko se je vaše gospodarske stanje vsak dan slabšalo in ste zaskrbljeni gledali v bodočnost. Volivci, volite za kandidate Slovansko - italijanske ljudske fronte, za njen program, ki je program napredka, blagostanja in miru. Sv. Anton Ljudje so se že naučili pravilno gledati Za utrditev ljudske oblasti bomo v teh dneh, ki nas še ločijo od dneva volitev, vse napravili. Tako se pripravljamo z vso resnostjo, da bomo pokazali kaj so za nas vredn« pri* dobitve NOB. Po vseh manjših naseljih smo imeli pretekli teden množične predvolivne sestanke. Udeležba na teh sestankih je bila povsod stoodstotna. Ljudje so se Zelo zanimali kake se bodo vršile volitve. Naše ljudstvo zelo pozorno gleda na vse dogodke, ki so v zvezi z volitvami. Podčrtati je treba, da nekateri antifašisti prihajajo k predsedniku SIAU, in prosijo, da bi se njihova i-mena zbrisala s kandidatne liste demokristjanov, češ da so bili zapeljani. Imamo tudi primere, da se v družini kregajo, ker so nekateri člani podpisali tudi za druge, to pa naravno ne za Ljudsko fronto, ampak za demokristjane. Seveda jim to ni bilo prav ko so zvedeli, da so jih hoteli na ta način preslepariti in speljati pa napačno protiljudsko pot. V predvolivnem tekmovanju delamo vsak dan pri gradnji zadružnega doma. Tako je bilo v petek na delu 10 tovarišev, ki so pred gradiliščeih zadružnega doma napravili tak slavolok, da ga hodijo gledat tudi iz drugih sosednjih vasi. Prav tako smo že pripravili in okrasili volivno dvorano. Naš odgovor na dan 16. aprila bo naslednji: Vsi bomo volili tiste kandidate, ki so hili in so še borci za utrditev to razširitev ljudske oblasti, borci za socializem. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 GOSPODARSKO MRTVILO TUDI NA KRMINSKEM TRGU proces Ljudska fronta ALI JE TO NAČELNOST ITALIJANSKE VLADE DO SLOVENCEV? Brigadir pretepel Blažiča Antona ker je čitai slovenski tisk Obsoditi to dejanje bi pomenilo braniti pravice, ki jih priznava italijanska ustava iz velike piedvolivne manifestacije i/ Kopru »rim6 tem malem košč-tred»rSkF ze,nlje, da je ti« ° Zlveti> da je pozab-e trpljenje pod fašiz-v zaporih, v borbi, bU deseti april. Pri- in internaci-kadar doživiš D tu,'- °b takih Ai ° novo tudi takili priložno-Iju- ne morejo odločiti. topili v vrste C l’lk^tV,C!'r^ev‘ ze Peto Jo i^adivarjev bon- odi°čuo kujejo sami W),feidni’ da iskre tcOa kovanja pršijo tudi C brii ■ r°žja- Res, tudi v 3C ie ~‘l; crne srajce, da se V°' d Akvedot, ker se l ‘ jih iskre kovačev. L [ dejo ko vnele. Tam so \\ mS. vami, ker je vo-l er Pa bi se v Tr- J.'1 2pof>alo yS Le. .?r«e ) n* [9 ;ci njih e0a če bi te sto-srajce zgorele ostal samo še pe- bi tamkajšnji de-ga v žare in J"» krVa kakem D„ilaju nato ob jo- . efoono Y°ij0 ■S > dela ljudstvo Istr- ki zelo dobro i -v,, -rin ,• ~n k°ga dela in V0 Poi 0 ®io svojo izgra-SiSeni - aprei ‘“rti če. tr-I V0lo še t.ako kuha- I 1,0 'Jodljo laži. č,"!.Po‘rebe ne čuti Ih >««c o, nasvete, ki pri- \ %> J„ fa: v°tare no. Ra-to bili pogledali !i' *ten £l»li dan oni — > " t,,d Si - pa Oi na zu-na. 3 milijarde dolarjev »rt (j i' milijarde da treba 1952. . njtf, prisotnim je bilo ,ue „ffO vim govorom vendarlt | ^ Vroče. Tako se je jf De Gasperi, da bi pos* ^ govoriti. Rekel je, da it prav za prav odgovarN*^ poslovni človek ali minister, ker da jeu nameriš ki poslovni jj r Vendarle pa da se je . f naučil iz Zellerbachou vora nekatere dlvari t~ u skega življenja, ki jih \ J znal. Zellerbach je nadir ^ ACHElKU-r, j- c govor belil z opazkami j S f nimi primeri. Tako J® da plačuje vsakdo^ ^ 4 traj nekje kavo, 43 De Gasperi je P", j« je to «interesantno» in ^ glasniki svet odslej n? e ( govoril, da se v čuje dovolj davkov.. p rokracije je izjavil, da KJ jo tudi v 'ZDA in “ ji tam radi pouka, kako, pravili. Delj pa la P°‘ n(i šla in se je seveda KU j stisku rok. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii»|iiiii,iiii,iiii,,,,,,l|i,,|!,,,,l,lllllllllllllinll,ll,ll,lllllll,I,lll,ll,,llll,lll,ni,1,llll,ll,ll,l,nll,l,llllll,llU11111 oziral proti stropu, prav kakor bi hotei poseči po brezovcu, ki „ ..................................................... n Ko sem se vrnil v gorenje mesto, Je bila večina prodajalcev že odrinila. Samo najtrmo-glavnejSi in najrevnejši so vpi* li, da naj se jim vrne plačana tržnina. Ta zahteva Je ostala brezuspešna, ker se je nezadovoljnežem odgovorilo, da lahko prodajajo, kadar se bo grajska Kašča zaprla. V Wohlgemuetovi gostilni me je pričakoval Jeremija VVulffing s svojo hčerjo. Tudi sinova sta že sedela pri mizi. Oče je kazal visoko zadovoljstvo, sinova pa nista bila nič kaj pri pravi volji. Margareta mi je prihitela naproti ter mi izročila listič, na katerega — za kar sem jo prosil — je bila zapisala pesem, katero je pela stara mati oni večer, urata sta takoj zaklicala, da naj pride k mizi na- zaj in da naj se ne ponuja, ker je danes tržni dan za žito, ne pa za ženske. Staremu se je podaljšal obraz, ko je videl, da ni očeta, ki bi bil moral priti, če se je hotelo kaj zapisati in podpisati. «Kje je vendar ostal Polikarp?)) je vprašal ostro. Menil je prejkone, da je oče še na trgu in da pride vsak hip za mano. Prisedel sem k mizi in odgovoril: «Ne prideln «Ne pride?« so se začudili oče in sinovi. Nadaljeval sem: «V postelji leži bolan in še nekaj drugega Je«. Staremu je kar sapo zapiralo. Sinova pa sta stiskala pesti Znanci pri sosednih mizah so zvijali vratove in napenjali ušesa, da bi Jim ne ušla najmanjša beseda. »Kaj Je to drugo?« se je z ar čudil Jeremija. Pri tem se Je mu je tičal doma za tablami. Margareta je bila bleda in občutila je, da se stvar ne bo končala dobro. Zaroko je lahko dogovoriti, razrešiti jo je pa težko, posebno če je bila sklenjena v tako imenitni hiši, kakor je bila hiša Jeremije VVulftinga! Spet sem se oglas*11 ((Nepričakovane reci so se pripetile in oče bi bil skoraj umrl! Očetove besede pa pravijo, da premalo ponujate ln da iz dogovorjenega ne bo nič, tudi če bi obljubili več. Bog Je stopil vmes in naš oče se Je premislil!« Dobro vem, da bi bil Jeremija Wulfting rajši pretrpel udarec v obraz, in to pred celo družbo, ki je bili zbrana okrog njega m katera je vedela, da moži hčer, nego da je moral poslušati besede mojega poročila. To poročilo Je bilo za njega, ošabnega, imovitega nemškega kmeta, pekoča sramota. Se prej kot Je mogel odgovoriti, sta vzkipela sinova: «Taka sramota! Ne požremo Je!« In že sta po stari navadi tolkla po mizi. Kakor plah zajec iz repe sem se dvignil od mize in gledal, da odnesem telo iz nevarne družbe. Cela gostilna se je pridružila VVulffingovlm in kričala name. Odnesel sem svoje bojazljive pete na trg pred pivnico, kjer pa sta me že dohitela Marks in Othinrih. Kleta sta, potem pa so padali udarci po meni kakor toča, da sem kar čutil, ka^ ko so mi rastle bule na glavi in drugod. Nekoliko sem se branil, vpil pa nisem, ker sta že onadva dosti kričala. Ko smo se tako pretepavali je stal naenkrat pred nami majhen možiček ter tolkel drobno španjolsko paličico ob tlak: uTu se tepo — gvardija! — kje Je gvardija? Jezus in Marija! Pred mojim nosom se tepo!« Opazil sem, da si Je z roko popravljal svoj trivogelni klo* buček, da bi mu ne padei z glave. Tudi sem še opazil, da Je imel tanki vrat ovit z belim blagom, na prsih pa velik kup čipk, posutih s tobakom, s katerim Je polnil svoj špičastl nos. Bil je baron MSndl, tedanji grajski glavar, in lahko zapišem, da se ga je bala vsa Loka. Prejšnji glavar, katerega imena ni mogel nikdo izgovoriti, je bil siten, baron Mandl ali, kakor so ga tudi imenovali, baron Flekte, je bil še sltnejši. V svoji oholosti je zahteval, da so ga morali grajski podložniki pozdravljali tako, da so se s kolenom pripognili pred njim in obenem položili roko na prsi ter mu torej Sredozemske drž^ pridelovalke agrU1^ sklepajo dogov^tjj Taormini i sestanek francoskih, J k n/mak ih. u ® Iz Rima poročajo, dni afriških, spinskih, ^ot'; ji jrvtrt,. »K*....... f i' f ln izraelskih zastof dogOj-^tu, se katerem so _ ustvarijo posebno m 'flStDU -Znižuj® dajali čast, ki se daje samo Bogu v cerkvi. Ce mu ni kdo IZ' kazal zahtevane časti, Je pričel grajski glavar kričati: tleete! fleete!, kar se menda latinsko toliko pravi, kakor po naše: poklekni! Zatorej so mu ljudje dejali «glavar Flekte«. Komaj sta ga ugledala Wull-(ingova fanta, sta bila že s koleni pri tleh ln z rokami na prsih. Mandl Ju je vprašal, kdo sta Ponižno sta odgovorila, da sta Nemca, sinova Jeremije Wulf-finga iz Davč. Odgovor ga je zadovoljil: »Nemca? Dobro! Napadena sta bila! O tem ne dvomim, ker vem, da se moji Nemci ne pretepavajo!« Obrnil se je k meni: »Ti nisi Nemec?« Odločno in brez strahu sem odgovoril: »Nisem!« Odgovor ga je razkačil in hripavo je vpil: »Fiecte!« Nadaljevanje sledi telo, ki naj združuj* ‘‘ ji ke vseh sredozei{ zainteresiranih na nje južnega sadja. ■ L. so zastopali opazova tl Letos bodo . J lovafl!r v Kraqu|evcu elektrotehničnega P ^ f £ Do konca leta \eis fjfif, lij končana oradbena^s pjj ^ tovarni vi tovarni ur, porcelarm v Krai) iru0i\ui. varna bo razen tovarn te vrste h0&o lik delež, da ;odnl svojili tudi v P celo*11- trotehničnega P°r< ptflU proizvodu* Letna bo znašala 6.500 to^e Z jiaP* . j« : tj' ga 3.000 ton -n t» , ' ke in nizke nalporce>a sfi t,. to,, stisnjenega proizvodnjo P°rcC\er s°n(i Z ugodni pogoji. ^ U bogata težišča I lina. _ 20 — Telefonska St. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH11. »k,0 111. n.4■ “ 0^°^«“ vTgme v Trg^kT^rhnaTeno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov- vsa« ra vrste oel,sov po to din. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 P ,. /-orica ni s Pelllco l-II Tel 11-32 • Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. 5. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.. Gorica, ui. s. penico t n., lei. v ,_________________________ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, tl^^ Odg. urednik STANISLAV RENKO. ,no,emsKeea ’ Tf*S Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 0,z,0&•" Ljubljana, Tyrševa 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tis a