SREDNJEVEŠKA PRIPOVEDKA
O SALOMONU IN MARKOLFU
IN PREKMURSKA PRAVLJICA O MAČAS-KRALI INO DEKLI
Ivan Grafenauer
Ob sedemdesetletnici F. S. Finžgarja (9. februarja 1941) sem se
v Domu in svetu (1941, št. 1, str. 41—46) razgovori! o bohinjski svetopi-
semski uganki, ki jo je Finžgar vpletel v 4. prizor prvega dejanja »Div-
jega /oDca« (DS 1902, Zbrani spisi 9, 1940): >Kdo bo na sodni dan Ostal,
ki ni bil rojen?« — »Adam in Eva bosta vstala, pa nista bila rojena,
ampak ustvarjena.«
Ugotovil sem, da stoji ta uganka v latinski knjižici vprašanj v mo-
nakovskem kodeksu Clm 19417 9. stoletja iz tegernseeskega samostana na
Gorenjem Bavarskem: Kdo je umrl in se ni rodil? — Adam. V bolj
učeni obliki pa nudi to uganko že učeni Alkuin-Albinus (r. okoli
730, u. 804) v spisu »Pippini regalis et nobilissimi juvenis Disputatio cum
Albino scholastico« — Razgovor kraljevskega in prežlahtnega mladeniča
Pippina (r. 777, u. 810) z učenim Albinom (Migne, Patrologia latina
101, 975—980), in eicer kot prvo iz trojice v eno vprašanje nanizanih
sorodnih ugank: Trije so bili: eden nikoli rojen in enkrat umrl; drugi
enkrat rojen, nikoli umrl; tretji enkrat rojen dvakrat umrl (Adam —
Elija — Lazar).
Migne pripominja k tej uganki (col. 979/80) »c/. Symposii Aenig-
mata 94 et Bon. Vulcanii pag. 294«, i. j. da se nahaja ista uganka že v
Sto ugankah poznorimskega pesnika Simfosija (Symphosii Aenig-
mata, num. I—C), ki je živel okoli leta 400, in da jo po njem navaja v
svoji knjigi na str. 294 Bonaventura Vulcanius — Nizozemec
Smit, r. 1538, u. 1614. Vendar v novejših izdajah Simfosijevih ugank,
Riesejevi (Anthologia Latina sive Poesis Latinae supplementum I/l
11868[) in Baerensovi (Poetae Latini minores IV ]1882]), stoji na
94. mestu druga uganka in uganke o Adamu v njih ni.
Pač pa se nahaja nedvomno ljudska zastavica Alkuin ova o lovu
na uši res tudi pri Simfosiju (Migne, PL 101, 978/79): Albinus:
Bil sem z drugimi na lovu in, če smo kaj ulovili, nismo vzeli s seboj, česar
pa nismo mogli ujeti, to smo nesli s seboj domov — Pipinus: To je lov
zagovednežev (Rusticorum est haec venatio). — Symphosius, XXX.
Pediculus:
Est noua notarum cunctis captura ferarum,
Vt si quid captas, id tu tihi ferre récuses,
Et quid non captas, tecum tarnen ipse reportes.
9   Slovenski etnograf -[29
Ivan Grafejlauer
(Je nov lov vsem znanih zverin, — tak, da, če kaj uloviš, tega ne maraš
odnesti s seboj, — to, česar ne uloviš, vendar sam spet poneseš s seboj.)
Kakor je opozoril Veselovskij v 2urnalu Ministerstva narodnago
prosveščenija t. CXCV (1877), 108, pa stoji ta uganka tudi v pravljici iz
amienske okolice, ki jo^ je priobčil H. C a r η o y v pariškem časopisu
Mélousine 1, št. 12, kol. 279—280, in to v zvezi z drugimi, ki jih poznamo
iz latinskega in srednjevisokonemškega Dialoga med Salomonom in Mar-
kolfom iz 12. oziroma 14. stoletja. Ker sem pa v Domu in svetu navedel
Alkuin ovo - Simfosij evo - C a r η o y ovo uganko le za zgled, kako
trdoživa so taka ljudska izročila, markolfovske oblike nisem posebej iz-
pisal, zlasti, ker je ta literarna inačica izgubila precej pristne ljudske
odrezavosti. Glasi se le-tako:'^
Na povratku z lova pride Salomon (nem.: konig) po naključju mimo
koče burkeža Markolfa, pogleda vanjo in ga vpraša po očetu, materi,
bratu, sestri. O bratu pravi Markolf :
Frater autem meus extra domum se-
dens quicquid invenit occidit.
(Moj brat pa sedi zunaj hiše in kar-
koli najde, umori.)
er sitzet bi dem zune dort
und heget vil manchen mori.
(on sedi pri plotu in stori marsi-
kateri umor.)
Na Salomonovo vprašanje, kaj naj bi to bilo, Markolf reče:
Frater autem meus extra domum se-
dens ad solem et pelliculas suas ante
se tenens pediculos quos invenit omnes
occidit.
(Moj brat pa sedi zunaj hiše na
soncu in, držeč svoje kožuhe pred se-
boj, uši, ki jih najde, vse umori.)
Die luse brachten in in not;
die slug er bi dem zune dot.
(Uši so ga sipravile v nadlogo;
te je pri plotu ubijal.)
Videli bomo, da sta te dve nekoliko izkaženi inačici vendar za razvo)
besedil, v katerih je uganka uporabljena, prav \'ažni.
Pokazalo se je namreč, da je ta »ušiva« uganka še mnogo starejša
od Simfosija in da je razen na Francoskem še od srednjega veka
dalje znana daleč po Evropi, Aziji in Severni Afriki, med drugim tudi
na Slovenskem. In prav pri tem bo imela zgodba o Salomonu in Markolfu
tudi svojo besedo.
Pri nas je Anton Sovrè v svojih »Predsokratikih« (MS v Lj.
1946) prvi pokazal, da so to zastavico že kakih 1000 let pred S i m f o -
sijem pripovedovali Stari Grki v zvezi s Homer jevo smrijo. Med
modrimi izreki Heraklit ovimi navaja Sovrè na str. 74 tudi tale
izrek:
74) Glede spoznavanja vidnih reči se dajo ljudje varati podobno
kakor Homer, dasi je bil ta modrejši mimo vseh Helenov. Njega so uka-
' Salomon et Marcolfus, hrsg. vom Walter Benary (Sammlung mittel-
lateinischer Texte 8, Heidelberg 1914), str. 23 s. — Die deutschen Dichtungen von
Salomon und Markolf II. Salomon und Markolf. Das Spruchgedicht, hrsg. von
Walter Hartmann (Halle/Saale 1934), Str. 29, 30.
130
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Mačas-krali
nili celo dečki, ki so trli uši, ko so mu rekli: »Kar smo videli in ujeli, to
smo spustili, česar nismo videli ne ujeli, to nosimo domov.«
Prevel je to po besedilu v knjigi Wilhelma Dielsa Fragmente
der Vorsokraiiker, 5. Aufl., besorgt von Walter Kranz (DK), I, 22 Β
(== Η e Γ a k 1 e i t ο s), Nr. 56 (H i ρ ρ ο 1 y t ο s , IX, 10), kjer je natisnjen
Heraklitov izrek po navedku v grški knjigi Philosophumena rimskega
cerkvenega pisatelja in mučenca Hi polita (u. 235). V Opombah pri-
pominja S o v Γ è k temu izreku (n. d., 271—72) :
74) DK 22 Β 56: Potemtakem so že zgodaj poznali anekdoto o Ho-
merju in ribiških ušeh. Homer je sedel na morskem obrežju in vprašal
ribiče, ki so šli mimo, ali so kaj prida nalovili. »Kar smo ujeli,« so od-
vrnili dvoumno, »smo pustili, čeear nismoi ujeli, pa nesemo domov.«
Mislili so kajpak uši, ki so jih nekaj potrli, nekaj pa imeli še na sebi.
Homer si je zaman belil glavo, da bi to uganko razvozlal, pa je po. treh
dneh od jeze in žalosti umrl...
To je kratek povzetek po vrsti Homerjevih življenjepisov, ki se jih
je ohranilo od Herodotovih časov do bizantinske dobe več ko deset, devet
izmed njih pa poroča v zvezi s Homerjevo smrtjo tudi to zgodbo. Ker se
pa viri bolj ali manj razhajajo, ei jih hočemo tu nekoliko' ogledati.^
1. Prerokba o Homerjevi smrti na otoku Iju (los).
Štirje viri podajajo pred zgodbo o uganki in Homerjevi smrti prerokbo
delfijskega preročišča o Homerjevi domovini in njegovi smrti.
Življenjepis, ki se pripisuje Plutarhu (40—120) in Certamen He-
siodi et Homert iz Antoninovega časa (138—161) pravita, da je hotel
Homer zvedeti za svoj rod in domovino, Proklos-Proculus (410
do, 485) v svoji Hrestomatiji pa pravi, da je prosil za prerokbo glede
varnosti svojega življenja (peri asphaleias); dobil pa je v vseh treh virih
isto prerokbo, ki v dveh heksametrih odgovarja na obe vprašanji (n. d.,
241, 228, 100):
ίστιν "Ιος νήσος μητρός πατρίς, ή σε ϋ-ανόντα
όε'ξεται' άλΛά νέων àviq&v αίνιγμα φνλαξαι.
[Certamen: άνδρων] παΐίων]
(Otok los ti je materin dom in ta te bo umrlega — sprejel; toda
mladih mož [dečkov] uganke se varuj!)
Pluta rchos dodaja še drugo, obširnejšo inačico prerokbe, a v
bistvu iste vsebine (str. 241, w. 51—60). Certamen prerokbi dostavlja:
Ko je (Homer) to slišal, se je ogibal prihodu na loe, mudil pa se je v
^ Ti viri so mi dostopni v knjigi Homert Opera. Recognomt bremque adno-
tattone critica instruxit Thomas W. Allen, Collegii Reginae apud Oxoni-
enses socius. Tomus V. Hymnos, Cyclum, Fragmenta, Margiten, Batrachomyo-
machiam, Vitas continens. Oxonii ^1946 (last Seminarja za klasično filologijo na
Ljubljanski univerzi): 1. Proculi Chrestomathia, p. 99—102 ; 2. Vita Herodo-
tea, p. 192—218; 3. Certamen Homert et Hestedt, p. 225—238; 4. Plutarchi rfe
Homero Itbrorum pars, p. 238—244; 5. Vita IV, p. 245—46; 6. Vtta V, p. 247—250;
7. Vtta VI, p. 250—253; 8. loannes Tzetzes, p. 254—55; 9. Suidas, p.
256—268.
151
Ivan Grafenauer
okoliških krajih. Bizantinski gramatik in pesnik loannes Tzetzes
(12. stoletje) je preroške heksametre kot začetek pripovedi o Homerjevi
smrti prelil v tri bizantinske petnajsterce (n. d., 255) : Homerja pa je
doletela takale smrt: / prerokovano mu je bilo, da bo umrl, ko vprašan /
ne bo mogel uganke razrešiti.
2. Homerjev prihod na otok los. Tu je pomembno, kako
je Homerjev prihod na otok los povezan s prerokbo, da bo tam pokopan,
t.j. da bo tam umrl. Ali se Homer otoku izogiba, ali pride nanj le
proti volji, po samem naključju?
Med viri, ki govore o prerokbi, sicer Certamen prerokbi
sami dostavlja, da se je Homer ogibal priti na otok los, potem pa po-
roča čisto nasprotno, da je šel H o m e r tja namenoma (n. d., str. 237—38) :
Ko je (sc. na otoku Delu) zložil slavospev (sc. Apolonu v čast), je poet
odplul na los h Kreofilu in prebil tam nehaj časa, ko je bil že star.
To poročilo ponavlja z neko novo potezo P r o k 1 o s , in sicer takoj
za prerokbo (n. d., 100): Pravijo torej, da je odplul na los, da bi se po-
mudil pri Kreofilu in je napisal njemu na veselje Zavzetje Oichalije, ki
je razglašajo zdaj za Kreofilovo delo. Bizantinec Tzetzes je v tem
poročilu spremenil kraj po napačno umevanem nagovoru, s katerim Ho-
mer v nekaterih virih ogovori ribiče {možje iz ^rfcaJije = preprosti,
nepokvarjeni ljudje), in je poročilo podal v enem samem stavku (n. d.,
255) : v Arkadijo kot gost povabljen od Kreofila...
Možnost naključja se skriva samo v Homerjevem življenjepisu, ki se
pripisuje Plutarhu (n. d., 242): Kmalu nato (t. j. po prerokbi) je na
plovbi v Tebe h Kronovim igram — te tekme so bile tam muzične —
prišel na los. — To je verjetno okrajšano po Homerjevem življenjepisu,
ki se pripisuje Herodotu in nima prerokbe.
λ'^ virih brez prerokbe pa je zares videti, da je Homerjev
prihod na los nenameravan. Herodotu pripisovani življenjepis Ho-
merjev, najstarejši vir za Heraklit o m, pravi (n. d., str. 215) : Ko se
je začela pomlad, se je odpranil Homer z ladjo na pot z (otoka) Sama
v Atene; prijadral je mimo nekih krajev ter dospel na los; in niso pri-
stali pod mestom, ampak k obali. Pa se je zgodilo, da je začelo Homerju
postajati hudo slabo; šel je z ladje in počival brez moči na obrežju. Ko
so zaradi neugodnih vetrov bili več dni zasidrani, so prihajali vedno
nekateri iz mesta k Homerju in se čudili, ko so ga poslušali. — Tu se
torej Homer ustavi na otoku Iju po golem naključju.
To je okrajšano prevzel tudi bizantinski enciklopedist iz 10. stoletja
Suidas (n. d., 266) : (Z otoka Sama, kjer je prezimil) je odšel na los in
medpotoma mu je začelo prihajati slabo. Sel je z ladje in počival na
obrežju nekaj dni.
Preostali trije viri (Vita IV, V, VI) so nevtralni; omejujejo se le na
to, da imenujejo kraj dogodka: na otoku Iju (n. d., 246, 249, 253).
3. Začetek pomenka z ribiči. Neskladnost s prerokbo je tu
še večja. Zaradi svarila pred uganko mladih dečkov bi pričakovali, da
v inačicah s prerokbo ne bo Homer sam pričel razgovora z ribiškimi
132
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Macas-krali
mladci. Pa prav v veeh virih, ki poročajo o prerokbi, je Homer tisti, ki
ribiče ogovori in s svojim vprašanjem sproži usodno uganko.
V dveh izmed njih ima to vprašanje obliko heksametra:
Certamen (n.d., 238)
Ob morju sedeč je, kakor pravijo,
neke dečke, od ribovaHJa prihajajoče,
Λ-prašal:
Proklos (n.d., 100)
Pravijo..., ko je sedel na nekem
rtu in gledal ribiče, da jih je ogovoril
in vprašal z le-temi besedami:
ανόρες άπ' Άρκαδίης ^ηρήτορες ή f ίχομέν τι; (Proklos: ^      άρ')
(Možje od Arkadije, lovci, mari nosimo kaj?)
Tzetzes (n. d., 255) je isto povedal v dveh petnajstercih, nasla-
njaje se neposredno na sporočilo o prihodu v »Arkadijo«: sprehajaje se
pride na obrežje. / Pa reče: »Možje ribiči Arhadijci, nosimo kaj?«
Plutarchos pa vpraša čisto kratko v prozi (n.d., 242): tam je
sedeč na skali zagledal ribiče, ki so veslali bliže, pa jih je vprašal, ali
kaj nosijo.
Vse to je v nasprotju s prerokbo. Ne čudimo se pa, da govorita tako
tudi dva vira, ki prerokbe nimata. Tako pravi Vita IV (n. d., 246): (Ho-
mer) je namreč pristopil (sc. k ribičem) in jih vprašal: (sledi heksameter
kakor v Certamen). Vita V (n. d., 249): Ko je namreč Homer nekoč sedel
na obrežju, je zaslišal — bil je slep — mimoidoče ribiče. Ogovoril jih je
(kakor v Certamen). Nedoločena je Vita VI (n. d., 253), ki ogovora ne
omenja.
Dva vira, ki prerokbe nimata, pa govorita čisto drugače. V njih so
ribiči tisti, ki izzovejo družbo okoli Homerja, naj razrešijo njihovo
u^ganko; in to je pač tudi smisel H e r a k 1 i t ovega stavka: Njega, mo-
drega Homerja, so ukanili celo dečki (ko so mu zastavili uganko).
Vita Herodotea (n. d., 215) : Ko so mornarji in nekateri iz mesta sedeli
pri Homerju, so pripluli dečki ribiči v tisti kraj in izstopili iz ladjice,
pristopili k njim in rekli le-to: »Dejte, tujci, poslušajte nas, če morete
morda spoznati, kar vam porečemo.« In eden navzočih jim je dejal, naj
kar povedo. In povedo jim uganko. — In vse to je skoraj od besede do
besede prevzel tudi Suidas (π. d., 266).
4. Uganka in nje razlaga. Uganko podaja Vita Herodotea —
in z njo Suidas — dvakrat, najprej v prozi, nato v obliki heksametra:
Ribiči pravijo (n.d., 215, 266): »Kar smo ujeli, smo popustili, česar pa
nismo ujeli, nosimo« (fj/Αεΐζ άσσα εΐλομεν χατελϊπομεν' à ôè μη ειλομεν φε'ρομεν.)
Ti pa (t. j. družba okoli Homerja) reko, naj metrično govore (n. m.) :
Soa' ίλομεν >λΐ7τόμεσοα' à δ' ούχ έ'λομεν φερόμεσ&α.
(Kar smo ujeli, smo pustili; česar pa nismo ujeli, nosimo.)
V nadaljnjih 6 virih stoji samo heksameter z drobnimi razločki na
treh mestih: a) hass' (Herodotea, Vita VI, Suidas) — hoss' (Certamen,
Plu t ar h. Vita IV, V) — hùs (Proklos); b) lipomestha (Herodotea,
133      :J
Ivan Graienauer
Certamen, Suidas) — ïipomesth' (Proklos, Plutarh, Vita IV, V,
VI); c) hà d (Herodotea, Suidas) — hos (Certamen) — hoss' (Plu-
tarh) — hosa (Vita IV, V) — hàss (Vita VI) — hùs (Proklos).
Tzetzes je heksameter prelil v petnajsterec (η. d., 255) :
&ς oîig εϊλον ούκ ίχονσιν, 'έχονσι δ' οϋς περ (pač: ούχ) εϊλον.
(kako té, ki so jih ujeli, ne nosijov nosijo pa té, ki jih [sc. niso] ujeli).
Razlaga uganke je različna. Y večini virov jo razlože ribiči ob-
širno in z uvodom, da so si po ponesrečenem ribjem lovu začeli obirati
uši (Herodotea, Plutarh — ta celoi pred uganko pripovedno, po njej
razlagalno — Certamen, Vita IV [5 izmed 27 rokopisov], Vita V, Sui-
das); Tzetzes se zadovoljuje, da uganko pripovedno napoveduje;
Vita VI in v 22 rokopisih Vita IV razlage sploh nimata.
5. Nerešena uganka in Homerjeva smrt. Glede zveze
Homerjeve smrti z uganko viri soglašajo-; le dva vira navidezno na-
sprotujeta. Vita Herodotea in ekoraj dobesedno njej enaki, od nje od-
visni Suidas.
Vita Herodotea, ki nima prerokbe, pravi (n. d., 216): Ko je Homer to
(sc. razlago uganke) slišal, je izrekel tele besede:
τοίων γαρ πατέρων έξ αίματος έπγεγάασ&β,
οντε βα&νχλήρων οϋτ' ασπετα μί^λα νεμόντων.
(Ιζ odličnih očetov krvi ste ee rodili, / čeprav ne mogočnih grun-
tarjev ne rejcev neštete drobnice.)
Zgodba se potem nadaljuje: Od tiste nemoči (sc. Ο' kateri je avtor že
prej govoril) pa se je zgodilo, da je Homer na Iju umrl, ne od tega, ker
ni razumel izreka onih dečkov, kakor nekateri mislijo, ampak od slabosti.
(Pokopali so ga na obrežju in popotniki in mornarji, ki so z njim obče-
vali, so mu postavili spomenik; pozneje so napisali Ijevci nanj napis, ki
so ga vsi občudovali, pa ni Homerjev. Glasi se:)
ίν&άδε τίιν Ιερτ^ν κεφαλήν κατά γαϊα χαΛύψεν
ανδρών 'ήρώων κοσμήτορα &εΐον "Ομηρον.
(Τη je pokrila zemlja čestito glavo, / junaških mož slavilca božan-
skega Homerja.)
V bistvu isto pripoveduje Suidas.
Herodotovski življenjepis torej prav s svojim ugovorom
dokazuje, da je bilo že pred njim razširjeno tudi drugačno izročilo o
Home rjevi smrti, in sicer z dvema značilnima potezama.
a) da je bila nerešljiva uganka vzrok ali vsaj povod njegove smrti,
b) da si je Homer še tik pred prerokovano smrtjo sam sestavil napis
za svoj grob.
134
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Macas-krali
Kot zgodovinar je avtor Herodotovskega življenjepisa verjel drugač-
nemu izročilu, ki ni govorilo o prerokbi, po kateri je Homer umrl na-
ravne smrti od starostne slabosti; prav z ugovorom pa je odkril resnico,
da je bilo izročilo, ki ga je pobijal, starejše od njegovega spisa. Močni po-
udarek, ki ga daje H e r a k 1 i t (okoli 500) ukani ribiških dečkov z nji-
hovo nerešljivo uganko, pa zlasti priča, da je bilo njemu pred očmi
izročilo, ki ga Vita Herodotea odklanja.
Obe zgoraj omenjeni potezi tega izročila nediajamo tudi v spisu
Certamen, Homerjevo avtorstvo njegov'ega nagrobnega napisa čisto iz-
recno, zvezo nerešene uganke z njegovo smrtjo pa, ker se Homerjeva
zmedenost ne omenja, le s tem, da je dogodek opisan kakor v vseh drugih
virih, ki ne slede Herodotovskemu izročilu.
Certamen (n. d., 238) : (Homer) Spomni se prerokbe, (tega) da se mu
bliža konec žiOljenja, in naredi napis za svoj lastni grob. Ko je od tam
odhajal, glen je bil tam, je spodrsnil in padel na rebra ter ό treh dneh,
kakor pravijo, umrl; pokopali so ga na Iju. Napis pa je takle (gl. zg.).
Samo zvezo nerešene uganke s Homerjevo smrtjo spričujejo (najprej
viri s prerokbo):
P 1 u t a r C h o s (n. d., 242) : Ko tega (besedila uganke) Homer ni
mogel razumeti, je zaradi potrtosti umrl (kako, vir ne pove). Ijevci so ga
pokopali in s spoštovanjem napisali na njegov grob tale napis (gl. zg.).
P rok los (n. d., 100): Tako je, pravijo, (Homer) potrt nameraval
oditi, dojemajoč smisel prerokbe, in tako je spodrsnil in padel na kamen
ter v treh dneh umrl. (Vsa ta zgodba se piscu zdi prav malo verjetna,
sporoča jo le, ker je noče zatajiti. O napisu molči.)
Tzetzes (n. d., 255) : Žalosten je na glenu spodrsnil ter si na skali
zlomil rebra. (O napisu molči.)
Tudi Vita IV, Vita V, Vita VI poročajo v kratkih besedah isto. Vita
IV (n.d., 246, v začetku vse zgodbe): Pravijo, da se je on (Homer) na
otoku Iju od žalosti nalašč zdrževal jedi in se končal, ker ni rešil uganke
(ki za tem sledi. Na koncu stoji napis.). Vita V (n. d., 250): Ker ni raz-
umel, kar so (ribiči) govorili (t. j. uganke), je od žalosti umrl na otoku
Iju. — Vita VI (n. d., 253 — v začetku zgodbe) : Pravijo, da je (Homer)
umrl na otoku Iju, ker je od slabosti padel, ko ni rešil uganke (ki se za
tem navaja. Na koncu napis).
Vidimo torej, da je bilo po izročilu, ki je starejše od Herodotovskega
življenjepisa, ribiška uganka povod Homerjeve smrti, da je tudi izročilo
o prerokbi starejše od tega življenjepisa. Njegov avtor je prerokbo samo
pač izpustil, ker kot zgodovinar ni vanjo veroval. Ohranil pa je prvotno
obliko zgodbe, ko govori o srečanju Homerjevem z ribiškimi dečki. Ho-
merjev ogovor v večini virov, ki ribiče imenuje može iz Arkadije \
pomenu preprostih poštenih ljudi, je torej mlajši. In res je ta izraz nastal
z vsem arkadijstvom vred šele s pastirsko poezijo v dobi helenizma.
Motivni obrazec vzpostavljene zgodbe bi bil potemtakem:
A. Delfijska prerokba o otoku Iju, domovini Homerjeve matere, kjer
bo zatela Homerja smrt; svarilo pred uganko mladih ljudi.
135
Ivan Grafenauer
Β. Homer, ki se je otoku Iju izogibal, zaradi neugodnega vremena na
morskem potovanju vendarle pride tja in bolan počiva na obrežju.
C. Ribiči, vračaje se z neuspešnega lova, pozovejo Homerjevo družbo,
naj poslušajo njihovo uganko, če jo bodo znali razvozlati.
D. Ribiška uganka o lovu na uši, ki jo morajo ribiči sami razložiti.
E. Homer se spomni prerokbe in sestavi napis za svoj grob. Malo-
dušen zaradi prerokovane smrti, ob odhodu na glenu spodrsne in se
smrtno ponesreči. Ijevci ga na obrežju pokopljejo^ in mu napišejo na
spomenik njegov napis.
Uganka o lovu na uši je vključena tudi v številne inačice pravljič-
nega kroga o umnih zastavljavcih (-kah) ugank in reševalcih (-kah) ne-
mogočih nalog. Obsežen pregled teh pravljic sta po pripravljalnih spisih
raznih raziskovalcev sestavila Job. Boite in Jiri Polivka v An-
merkungen zu den Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm II
(1915). Nr. 94. Die kluge Bauerntochter — slovenske inačice, str. 351. Za
njima je posvetil nizozemski germanist in narodopisec Jan de Vries
vsej skupini pravljic o umnih sestavljavcih (-kah) in reševalcih (-kah)
ugank obsežno, predragoceno delo »Die Märchen von klugen Rätsellö-
sern, eine vergleichende Untersuchung« (Helsinki 1928, 439 str. 73. zvezek
zbirke Folklore Fellorvs Communications Finske akademije znanosti).
Poglavitna tipa sta pravljica o Umnem kmečkem dekletu (A a r n e -
Thompson, The Types of the Folk-Tale, FF Communications Nr. 74,
Type 8 7 5 — D e V r i e s , n. d., str. 15—29, Nr. 1—262; slov.-shrv. št. 171
do 185) in pravljica o Umnem dečku (A a r n e - T h O' m p s o n , Type
9 2 1 — d e V r i e s , str. 29—40, Nr. 263—557; shrv. št. 376).
V delnem motivu A^ — kralj ali drug. oblastnik naleti v njenem
(njegovem) domu dekle (dečka) samo (-ega) doma in jo (ga) vpraša, kje
ji (mu) je oče, mati, brat, sestra itd. in kaj delajo. Na vprašanja dobi
nedoumne, pa bistre odgovore. V tipu 8 7 5 — o umnem kmečkem dekletu
— je med 262 inačicami 25 s takim oblastnikovim obiskom (n.d., 112),
med temi 25 inačicami pa 13 z vprašanjem po bratu ali očetu, t. j. 52 %.
V tipu 9 2 1-— o umnem dečku — pa je med 295 inačicami 229 s takim
obiskom in od teh 229-ih je 155 inačic z vprašanjem po bratu, očetu,
materi, sestri, očetu in materi, materi in sestri, hlapcu ali dečku samem
(67,5% — gl. str. 129). V 119 inačicah izmed teh 155-ih je odgovor na
vprašanje, kaj dela, uganka o lovu na uši, t. j. 76,8 % (ne 85 %, kakor stoji
pri d e V r i es u na str. 131).
Delnemu motivu A4 se pridruži pogosto delni motiv B,: na kraljev
(oblastnikov) dom povabljeni ugankar (-ica) dobi tam od njega neizvrš-
Ijivo nalogo, n. pr. naj iz pesti preje čez noč naprede, stke in sešije novo
obleko; pa ugankar se je reši z nasprotno zahtevo, naj kralj z nemo-
gočim pogojem izvršitev naloge omogoči, n. pr. naj iz ivera naredi statve
za tkanje blaga za obleko.
136
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Macas-krali
Žal ne vemo, ali je med 119 ugankami tipa 9 2 1 z uganko o lovu na
uši tudi kaka slovanska —deVries namreč ne navaja njihovih številk.
Med številkami pa, ki jih navaja na str. 129 za vseh 25 + 229 inačic tipa
875 in 921 z vprašanjem po bratu, očetu itd., je slovanskih samo 5:
S R 1 O 2 »Lit. Var. (nicht später als das XVII. Jahrh.) : Ν. Kostomarov,
Pamjatniki I, S. 28—48 »Die Legende von Pjotr und Fevronija« (A^BjC)
— S C 1 6 9. Kom. Zemplin: Czambel, Slovenska reč a jej miesto v rodine
slovanskych jazykov I, S. 385 (Α^.^Β^Ο — S Β 1 8 9. Strauss, Die Bul-
garen. Ethnographische Studien, S. 304 (Ag.^C) — SR 371. Gouv. Archan-
gelsk, Kreis Šenkursk, Dorf Br juchovska ja : A. M. Smirnov, Sbomik veli-
korusskich skazok I, S. 217, Nr. 18 (A^) — S Č 3 7 5. Glatz: Kubin, Po-
vidky kladské, Prag 1910—1914, II, S. 219—220, Nr. 63 (AJ. — K temu
še S Β 18 7. Debra. Šapkarev, Sbomik ot bàlgarski narodni umotvorenija
t. VIII—IX (1892), S. 150, Nr. 99 (A,C), ki jo je d e V r i e s , n.d., 129,
izpustil. Ker teh izdaj v Ljubljani ni, mi ni mogoče ugotoviti, ali ni ka-
tera izmed teh šestih inačic med zgornjimi 119 inačicami ali bi vsaj
morala biti med njimi. Gotovo pa je, da med njimi ni niti ene slovenske.
Vse to velja kajpak za inačice, ki jih je naštel de Vries leta 1928.
Danes moremo to praznino glede slovenskih inačic vsaj nekoliko za-
delati. Pri iskanju inačic pripovedkam o Kralju Matjažu v pokrajinah,
iz katerih do 1951 še nobene nismo poznali, je Milko Matičetov
dne 12. decembra 1952 naletel na pravljico o Kralju Matjasu in razumnem
kmečkem dekletu, ki mu jo je v Bogojini v Prekmurju povedal
L a j č i (Lajoš-Ludvik) Gutmanov, kovač, r. 1900, in jo je Matičetov
v SE VI—^VII (1954), str. 313 (zapis 3), pravilno uvrstil v pravljični krog
o umnih reševalkah ugank, ki razpravlja o njem Jan de Vries v
zgoraj omenjenem delu. Pravljica se glasi:
Mačaš-krau in o dekla
Macaš-krau je odo po lomni ino je prišau k adnoj iži. Notre je nej
najšau driigoga kak adno deklo pa adno dejte d zibelki. On pita tou
deklo: »Ka delaš — prej — dekla?« Ona njemi bistro povej: »Lanjski
smej potačen.« »Ge pa maš brata?« — » Ja, on je — prej — odišau lanjsko
pojedanje plačuvat. Pa tudi po lomni: pa ka štrli, tisto tan nija, ka de
pa živo, tisto pa domou prnese.« Zaj pa se Mačaš-krau mislo, ka je tou
za ričij. Nej je mogau on όο zaštundejrati, ka bi tou bilou. Kakša lomna
bi tou bijla: ka bi živo bilou, ka tisto domou prnesao, mrtvo bi pa ton
nijâu. Zato je praoo dekli, naj pride za tri dni na njegof grad.
I iak je dekla tudi spunila njegovo zapoved. Pride dekla v grad pred
Mačaš-krala ino ga pozdravi i pravi: »Ka želejte, milostiven krau?'!. On
pa pravi: »Te reči mi moreš povedati te dobiš tri zlate. Ci mi pa na boš
vganila, te boš pa tri dni zaprejta.« Ona pita: »Kakše rečij vam naj
vgonin?« On je pita: »Ka je te tou za lovine bilou, ka je tvoj brat
strejlau, da si ti pravila: ka de mrtvo, tisto ion fiijà, ka de živo, tisto pa
domou prnese.« Zdaj pa ona njemi povej: »On si je srakico v goušči doj
137
Ivan Grafenaller
slejkau, zato ka je pun duši, pa je od penjâ mlato. I tak štera je mrtOa
bila, tisto je tan nijau, štera je pa žijoa ostala, tisto pa domou prnesao.«
— »Zsj pa ka je tou, ka je lanjsko pogejdanje šou plačuvat?« Ona njemi
pravi: »Lanjsko leto sva telko pogjela, z mlina znosila na porgo, pa tisto
je mogau plačati zdaj.« »Zdaj pa ka pa te je tou, ka si pravila, ka si ti
lanjski smej potekala?« Ona njemi pravi: »Lanjsko leto san se smijâla,
zatou san pa dobila sineka, zaj san ga pa zibala.« —
»No — prej — ti dekla, da si tak čedna, tou piitro mi zakrpaj, tak
ka -se nade poznalo.« Ona pa friško povej krali Matjaši: »O milostiven
krau, vi jo prié vö obrnite, gjes jo friško zakrpan!« I tak je vido krau,
ka ž njof nikaj nej za opraviti i njoj je dau tri zlate.
Pa njoj je pravo, či ma okouli sebe več tak čedni pajdašic. Ona pa
pravi njemi, ka ona ne vej za driigoga pameti. I tak je odišla proti svo-
jemi domi, je bijla vesela trijan zlatnikon.
Če primerjamo to prekmursko inačico z ogrskimi variantami, se nam
pokaže takoj skupna poteza, da je tudi v več ogrskih inačicah dobil kralj
v pravijici o umnem dekletu ime Kralj M a t j a š. Te inačice so: Lite-
rarni inačici: 1. FM 223 (de V ries, n. d., 26 — na str. 54, kjer de
V r i e s našteva inačice s kraljem Matijem Korvinom, je iz-
puščena). Adam Horvath von Pâlocz, A tétényi leâny Mâtyâs
kirâlynâl (Dekle iz Téténya pri Kralju Matjašu), verfaßt 1796, gedruckt
1816 bei Tatter in Pest (AgCDE). — 2. F M 2 2 4 (η. d., 27. 54). Magyar
Hirmondo I, Wien 1792, S. 31= Johann Ki s s, Eimes nyâjassâgok,
Oedenburg 1806, S. 7—10 (A.CDE).
Usine inačice: 3. F M 2 2 6 (n. d., 27. 54). Gyöngyös: Magyar Nyelvör
Π, 1875, S. 275—276 (A^B^CD). — 4. F M 2 5 1 (n. m.). Südungam, Nagy-
Lengyel: Magyar Nyelvör XV, 1885, S. 251=Béla Toth, Magyar
Anekdotakincs I, Budapest 1903, S. 115 (B^.^.^C). — 5. F M 2 3 2 (n. d., 27
—■ na str. 54 tiskovna napaka FM 235 ; te številke -pa v knjigi ni, ampak
Liv. 253). Umgegend von Kronstadt: H o r g e r, Nr. 15 = Mag^^ar nepköl-
tési gyujtemény Χ, 1905, S. 107—112 (A^B^-jCDE). — Mimo tega stoji
ime Kralja Matjaša tudi v podkapatsko-ukrajinski inačici S U 1 5 1
(n. d., 25. 54). Ehem. Nordungarn, Kom. Zemplin: Etn. Zb. IV, S. 175,
Nr.4 (AA-.C). ^
Pa v nobeni teh inačic — tudi ne v dalje spodaj omenjenih — ni
motiva A4, kajpak tudi ne uganke o lovu na uši. Pač pa je kakor v prek-
murski tako tudi v podkarpatski inačici S U 1 5 1 in v ogrski F M 2 5 1
naloga, ki jo daje Kralj Matjaš dekletu, naj zakrpa preluknjan vrč,
in njen odgovor, naj ji kralj vrč prej obrne; nahajamo to nalogo tudi še
v dveh ogrskih inačicah brez Matjaševega imena (n.d., str. 27, 249): FM
2 2 5. Debrezen: L. A r n a y und P. G y u 1 a i, Magyar népkoltési gyüj-
temény I, Pesi 1872, Nr. 16 (A^B^.^.J. — F M 2 2 9 (η. m.). Békés (vor
1847) : A. I ρ ο I y i, Népmesegyujtemény S. 400—405, Nr. 77 (AgB^.^CDE).
Dalje še v dveh ukrajinskih, iz Galicije in iz Backe, ter v eni nemški iz
Erdelja (n.d., 25, 19, 249): S U 1 5 0. Galizien, Vuljka Sušensjka (1895):
158
Srednjeveška ρΓΪροΛθθΙία o Salomonu in Markolfu ia prekmursJia pravljica o Mačas-krali
Etn.Zb.VI, S. 154-155, Nr. 350 (Α,Β,.,.^Ο. - S U 1 3 2. Bacs-Bodrog =
Bačka: Etn. Zb. XXX, S. 248-251, Nr. 124 (A,B,.iCDE). — G G 5 6. Sie-
benbürgen: Haltricb, S. 242, Nr. 46 (A^B^.^.iCDE).
Iz tega zemljepisnega položaja inačic sklepa de V r i e e, da je to
preskušnjo umnosti imeti za ogrsko novino ter skuša to utrditi še
s sledečim izvajanjem: (Diese Neuerung) wurde durch das Anfangemotiv
El (das Abhäuten eines Steines) veranlaßt, denn auch dieses findet sich
in einer Anzahl ungarischer Varianten. Da aber nur die ungarischen
Fassungen sowohl dieses Anfangsmotiv als auch die Klugheitsprobe ken-
nen, während sonst entweder das eine oder das andere Motiv vorkommt,
wird dadurch die ungarische Herkunft dieser Neuerung bewiesen (n.d.,
249—250).
To dokazovanje pa ne drži.
V »Slovenskem jeziku« II (1939), sn. 3—4, str. 230—231, sem opozoril
na modri nasvet, s katerim prevejani ribniški lončar Kozmek v Jurči-
čevem prvem »Spominu na deda« (Zakrpana Višnja gora in raztrgani
Žuženberg — pravilni naslov »Raztrgana Višnja gora in zakrpani Zu-
ženberg« so mu pač zmaličili v uredništvu Novic — M. Verne v Novicah
1852, 159, "pravi: »zaflikani Žuženberg« [glej Rupel, Jurčičevo ZD I,
str. 297] ) odvrne Višnjane od poboja njegovih dobrih odjemalcev Zužen-
beržanov, ko jim svetuje, naj jim pošljejo preluknjan lonec, da ga kakor
vse drugo zakrpajo; pa tudi sam sebe reši iz žuženberških pesti s tem, da
Zuženberžanom svetuje, kako naj si pomagajo z zahtevo, naj Višnjani
lonec prej obrnejo.
Hkrati sem pokazal na vzorec, ki ga je najti v srednjevisokonemški
igrški pesmi »Salomon und Markolf. Das Spruchgedicht« (glej op. 1):
Kralj Salomon je zagovednega dvornega burkeža Markolfa zaradi po-
sebno nespoštljive burke, ki mu jo je zagodel, »za vedno« pregnal z
dvora — če se vrne, mu pojde za glavo. V tem času pa Salomonu na
naglem umre njegova najljubša žena — v resnici je vzela v usta le
»koren lečen«, ki ga je poganski kralj poslal, da bi na videz umrla in bi
jo njegovi odposlanci iz grobnice ukradli in k njemu pripeljali (prim.
nar. pesem o »Mladi Zori«). Ustne pa so ji rdeče, kakor da je živa in
zdrava. Salomon je v hudi zadregi, samo Markolf bi mu mogel kaj pa-
metnega svetovati, ko bi bil živ. Hlapec mu pove, da se nekje skriva, pa
nihče ne ve kje: »težko ga bo najti«. Salomon pa si ve sveta (n. d., str. 71
in 72, vv. 1685—1703) :
Der konig sprach: >Du sait nit la33en,
lauff oon Strassen zu strašen
und ruff: ,lr sollet alle wiesen,
das ^if- duppen ist zuri^^en,
an dem boden bi den fugen.
Mag dag ieman gebugen?'
Wo Markolf dan verborgen ist,
er antwort dir in kurzer frist.€
Da diser knecht alsus lieff,
und dise roort so dicke rieff.
Kralj mu reče: Nikar ne mudi,
tékaj od ceste na cesto
in kliči: .Vedite vi vsi,
da se lonec moj je strgal,
čisto spodaj, prav na dnu.
Kje je mož, da ga zakrpa?'
Če le Markolf kje je skrit,
prav pri priči se oglasi.«
Ko tako ta hlapec teka,
té besede vedno klika.
139
Ivan Grafenauer
die abendure fugete das,
das er quam, da Markolf was.
Da er dise mort recht vernam,
zu hant er her oor quam
und sprach: ndst ieman so behende,
der mir das duppen wende,
is si man oder mip,
ich busen is uff minen Kp.i.
Alsus wart Markolf funden.
se naposled le nakreti,
da pride tja, kjer se Markolf skriva.
Ko té besede prav zasliši,
pa pri priči sem poskoči
pa reče: »Ce je kdo tak ročen,
da ta lonec mi obrne,
naj bo mož ali žena,
pa ga zakrpam, prmejkuš.«
Tako so Markolfa našli.
Nemška igrška pesem s to šalo, »Salomon und Markolf«, se je ohra-
nila v 5 rokopisih iz 15. stoletja, prvopis pa je nastal v tretji četrtini
14 stoletja (n.d. [gl. op. 7], str. XXXVI s.), in sicer v srednjefrankovskem
narečju ob Dolenji Moseli (n. d., str. XXXII s.), torej v bližini francoekega
ozemlja. Spesnjena je na osnovi latinskega proznega dialoga »Salomon
et Marcolfus«, »Dialogus Salomonis et Marcolphi«, ki je sam nastal v
12. stoletju v Severni Franciji. Zal mi ni mogoče ugotoviti, ali ni ta šala
ohranjena tudi v krakovskem rokopisu latinskega dialoga (z značko
5), edinem, ki mu je na koncu dodana — kakor neinški igrški pesmi —
zgodba o Ugrabitvi in zopetni pridobitvi Salomonove nezveste žene po-
ganke. V tem odstavku se sicer v začetku tudi govori o iskanju in zopetni
vrnitvi Markolfovi na Salomonov dvor, v Benaryovi izdaji (gl. op. 1),
str. 48, Appendix III, Finis codicis S (p. 142, col. a) pa je besedilo tega
uvodnega poročila močno okrajšano:
... Rex vero Salomon cum magno
rubore Marcolfum petiuit promittens
et dans sibi graciam, oi intraret cu-
riam eius. ... Marcolfus vero de for-
nace descendens domum suam iuit et
post hoc in curiafm] régis intrauit ac
premansit.
... Kralj Salomon pa je z veliko sra-
moto prosil Markolfa, obetajoč in da-
joč mu milost, da bi prišel na njegov
άτοτ. ... Markolf pa je zlezel s svoje
peči in šel v svojo hišo in potem
stopil v kraljevo palačo in tam ostal.
Pa že iz same resnice, da stoji ta šala v nemški igrški pesmi iz
14. stoletja in iz pokrajine ob francoski meji, da je nadalje stala (v prozi)
tudi v latinski predlogi, po kateri je neznani igre svojo pesem sestavil,
izhaja z vso gotovostjo, da šala o luknjavem loncu, ki naj se zakrpa, a
prej kajpak obrne, ni zrasla na ogrskem zelniku, ampak se je presadila
tja iz sosednih njiv, po vsej verjetnosti naravnost z Nemškega. Da se je
ohranila v nemškem ustnem ljudskem izročilu današnjih dni le ena sama
inačica, in to z Erdeljskega, je pač le golo naključje. V 14. stoletju so
Nemci to šalo poznali iz rokopisov nemške pesmi »Salomon und Mar-
kolf«. In prav ta literarna varianta, bodi latinska ali nemška ali dru-
gačna (lat.: RF 268, de Vries, str. 30), je bila, kakor je pokazal J a n d e
V ries v svoji knjigi (str. 115,^ 127, 131, 133, 135, 137, 139—144, 310—320,
" Tu navaja Jan de Vries razlago prve uganke pri srečanju kralja Sa-
lomona z Markolfom le iz RF 269 (iz Compilatio Singularis exemplorum) »Mer-
lin« (A4): ...auf die Frage des Fürsten: »Quis est hie?« antwortet (Merlin):
»Homo est dimidius equus, quia non ad plénum intrauerat.« In opozarja: Ich
habe diese Antwort nicht in den Rätselfragen von Salomon und Markolphus
140     ;
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Macas-krali
406—427) izhodišče pravljicam o umnih sestavljavcih in reševalcih
ugank.*
To velja za prekmursko inačico še prav posebno. Z ustreznim od-
stavkom nemške igrške pesmi in njene latinske predloge soglaša pred-
vsem z obema njegovima delnima motivoma, in sicer glede na to, da
spada »Salomon in Markolf« k Aarne-Thompsonovemu tipu 9 2 1 (o
umnem dečku), prekmurska pravljica pa k tipu 8 7 5 (o umnem dekletu).
Ta delna motiva sta:
A4 (de Vries, str. 16) Kralj naleti v njeni (njegovi) hiši na dekle
(dečka), ki jo (ga) vpraša, kje je njen (njegov) oče, mati, brat in sestra.
Njeni (njegovi) nedoumni odgovori pričajo o njeni (njegovi) umnosti.
Kakor v prekmurski pravljici Mačaš-krau v dekličino hišo, pride
tudi v »Salomonu in Markolfu« kralj Salomon v Markolfov stan (glej
opombo 3).
Bj (n. m.). Kralj povabi dekle (dečka) v svojo palačo in ta dobi tam
neizvršljivo nalogo, pa se je reši z zahtevo po nemogočem pogoju njene
izvršitve.
V prekmurski pravljici je to ista naloga, s kakršno v nemški igrški
pesmi Salomon ukaže iskati izgnanega in skrivajočega se Markolfa, da bi
se posvetoval z njim ob nagli, neverjetni smrti svoje žene. V latinskem dia-
logu in nemški pesmi pa naroči Salomon pred odhodom od njegove koče:
Pojdi in reci svoji materi, naj mi od najboljše krave, ki jo ima, pošlje
lonec mleka in »ta lonec od iste krave pokrije« (et ipsam ollam de
eadem vacca cooperiat). In res mu mati izroči lonec z mlekom, pokrit
z belim mlincem, namazanim s kravjim mlekom. Markolf pa spotoma
mlinec poje in ga nadomesti s suhim kravjekom. Na vprašanje, zakaj je
to storil, odgovori Salomonu, da je storil po ukazu: »Ali ni kravji hlebec
od krave.« Salomon pa je mislil, kakor je mati storila. Gl. Salomon et
Marcolfus, cap. III, p. 25—26; Salomon und Markolf, vv. 700—724.
gefunden; diese Compilatio macht es aber wohl wahrscheinlich, dass sie auch
in diesem Sagenkreise bekannt gewesen ist. — Ne samo »wahrscheinlich«, ampak
»wirklich« ! De Vries je prezrl v Benaryovi izdaji tale odstavek (str. 22
in 23) : Salomon quadam die cum venatoribus suis... de venacionis persecucione
rediens forte transibat ante hospicium Marcolfi folli. ... divertit illuc cum equo
suo et inclinato capite sub limine hostij requisiuit quis intus esset. Marcolfus
vero ad focum sedens et ollam plenam fabis custodiens respondit regi: »Hic
intus est homo et dimidius homo et caput equi; et quanto plus ascendunt, tanto
plus descendunt.« Ad hoc Salomon ait: »Quid hoc est quod dicis?« Marcolfus
respondit; »Homo integer ego sum intus sedens; dimidius Λ-eTo liomo tu es super
equum sedens et intus prospisiens; caput equi caput est tui caballi super quem
sedes.« — Nato Markolf še razloži, kaj so »ascendentes et descendentes« : to so
bobova zrna, ki v loncu vro. — Isto pripoveduje »Salomon und Markolf«, vv.
623—640, 657—672.
* Na drugi strani pa ni dvoma, da je tudi pripofvedni del latinskega spisa
^Salomon et Marcolfus« take motive — nahajajo se namreč samo v tem delu
(Benarv, 22—44, Pars II, cap. I—XX; 48—51 Appendix III. Finis oodicis S) —
zajemal sam tudi iz ljudskih izročil, vzhodnih in zahodnih (de Vries, 310
in 311). Kako zapleteno je medsebojno razmerje teh izročil, kaže najjasneje
VI. del de Vriesove knjige: O razmerju med evropskim in azijskim izro-
čilom' umnostnüi pravljic (n. d., 406—427).
141
Ivan Grafenauer
Iz pravljice same o Umnem dekletu — česar v »Salomonu in Mar-
kolfu« ni — je pravzaprav le ostanek motiva (de Vries, 16 in 255
do 257):
C. Kralj se z dekletom oženi...
V prekmurski pravljici je ostalo od tega zgolj vprašanje, ali »umno
dekle« z nezakonskim otrokom — to je pač kaj nesrečna pretvorba — ve
»okooili sebe več tak čedni pajdašic«. Pa »ona ne vej za drugoga pameti«.
Še značilnejša je skladnost prekmurske pravljice s »Salomonom in
Markolfom« v nadrobnih potezah. Izmed treh ugank in ene naloge, ki
nam jih nudi prekmurska pravljica, sta dve uganki in ena naloga iz
nemške igrške pesmi »Salomon und Markolf« — posredno pa iz prozne
latinske predloge; ena sama uganka pa je iz pravljice. Eno teh mar-
kolfovskih ugank — o lovu na uši — že poznamo, prav tako edino ne-
izvršljivo nalogo — o luknjastem loncu, ki naj se zakrpa, a prej obrne.
Treba, da si ogledamo še drugo markolfovsko uganko prekmurske prav-
ljice, ki stoji v »Salomonii in Markolfu« na koncu, v prekmurski inačici
pa v začetku — razumljivo, ker je dekle prevzelo vlogo Markolfovo:
Macaš-krau... je (v iži) naišao... adno deklo pa adno dejte v zi-
belki. On je pitau tou deklo: »Ka delaš — prej — dekla?« Ona njemi
bistro povej: »Lanjski smej potačen.«
Razlaga te uganke pa stoji v prekmurski inačici na koncu — tudi
razumljivo, saj stoji na koncu tudi v »Salomonu in Markolfu«, latinskem
in nemškem:
(Mačaš-krau:) »Zdaj pa, ka pa te je tou, ka si pravila, ka si ti
lanjski smej potakala?« Ona njemi pravi: »Lanjsko leto san se smijâla,
zatou san pa dobila sineka, zaj san ga pa zibala.«
»Salomon et Marcolfus«, str. 23:
(Salomon:) »Vbi ... tua soror?« ...Marcolfus: »... Soror denique
mea in cubicolo sedens plorat risum annotinum.« Salomon: »Quid ista
significant?« Marcolfus: »... Soror denique mea preterito tempore quen-
dam iuuenem adamauit, et inter ludicra et molles tactus et basia viciata
quod tune risit modo pregnans plorat.«
Isto pravi igrška pesem, w. 653—658, 693—698.
Ta uganka se nahaja tudi v vseh ogrskih inačicah, kar pa ne pomeni
mnogo, ker stoji z eno izjemo (FF 204) v vseh pravljicah tipa 875 (o
umnem dekletu), pa v 163 inačicah izmed 176 tipa 921 (de Vries,
n. d., 134).
S »Salomonom in Markolfom« se v prekmurski pravljici ne ujema
samo prva uganka o bratu: »Ja, on je — prej — odišau lanjsko pojedanje
plačiivat...« z razlago: »zaj pa ka je tou, ka je lanjsko pogejdanje šou
plačuvat?« Ona njemi pravi: »Lanjsko leto sva telko pogjela, z mlina
znosila na porgo, pa tisto je mogau plačati zdaj.« V latinskem in nem-
škem »Salomonu in Markolfu« stoji namesto tega uganka: Oče moj
dela iz ene škode dve — ker stezo preko njive zadeluje s trnjem, narede
ljudje ob strani dve novi (lat. str. 23; nem. vv. 643—644, 673—680). Ven-
dar je važno pri vsem tem, da je ohranila prekmurska pravljica vsaj
142
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o Macas-krali
kako izmed ugank o očetu, nameeto de Vriesove prve (markolfovske) vsaj
njegovo četrto (de Vries II, 1, str. 117 s., II, 4, str. 119), pa čeprav jo je
prenesla na brata. Izmed ogrskih inačic te uganke nima niti ena (glej
navedeno mesto).
Kljub delni odvisnosti od ogrskih pravljic — od tod je ime Mačaš-
krau (inačice gl. str. 138 s.), morda tudi piitra, t. j. vrč, ki naj se zakrpa, pa
prej obrne'— nemška igrška pesem in Jurčič govorita o duppen-
loncu, tri ogrske pravljice pa s prekmursko vred O' vrču, med njimi pa
samo ena s kraljem Mâtyâsom (FM 231 iz Nagy-Lengyela v južnozahodni
Ogrski, drugi dve, gl. str. 138) — je prekmurska pravljica o Macaš-hralu
in umni dekli v mnogo tesnejšem stiku z latinskim in nemškim srednje-
veškim izročilom o »Salomonu in Markolfu« in s tem potrjuje d e V r i e -
sovo ocenitev razmerja med »Salomonom in Markolfom« in zahodno-
evropskimi pravljicami o umnih zastavljavcih in reševalcih (-kah) ugank.
Terenske raziskave prihodnosti pa bodo morale reševati vprašanje, ali ni
morda Jurčičeva oblika salomonovsko-markolfovske naloge o loncu,
ki naj se zakrpa, pa prej obrne, morda iz inačice pravljice o umnem
ugankarju (-ici) in ne naravnost iz salomonovsko-markolfovske naloge in
rešitve.
Zusammenfassung
DER MA. DIALOG (SPRVCHGEDICHT) VON SALOMON UND MARKOLF
UND DAS PREKMURISCHE MÄRCHEN VON KONIG MATJAS UND DEM
MÄDCHEN
Zur 70-Jahrfeier des sloroenischen Erzählers F. S. Finzgar rourde im
i>D om in so e <« 1941, S. 41—46, bei Besprechung des Bohinjer (Wocheiner)
Katechismusrätsels vom einmal Gestorbenen, nie Geborenen (d. h. Adam), das
Finzgar in sein Volksschauspiel »Divji loveča (Wildschütz, 1902) aufgenom-
men hatte — es kommt schon in Alkuins (um 730—804) ^Pippin i reg ali s
et nobilissimi juvenis D i s put atio cum Albino scholastico«
(Migne, PL 101, 975—980) und im Tegernseer Fragebüchlein des 9. Jahr-
hunderts (CLm 19417) vor — nebenbei als Beispiel für Langlebigkeit auch das
ebenfalls bei Alkuin, aber schon in Symphosii A eni gm at a No. XXX (um 400
η. Chr.) vorkommende Läusejagdrätsel angeführt, das nach dem mlat. Vorbild
in »Salomon et Marcolfus« (12. Jahrhundert — des mhd. Spruchgedichtes,
14. Jahrhundert, s. oben Anm, 1 ) auch in Carnoys Volksmärchen aus der Gegend
von Amien übergegangen ist (Mélousine 1 ]1877[, No. 12, Col. 27 g s,).
Das Rätsel ist aber noch älter und ausser in Frankreich durch die halbe
alte Welt, darunter auch in Slowenien bekannt. Anton Sovrè hat in seiner slo-
roenischen Übersetzung der Vors'okratiker (1946, S.78) als ältersten Beleg
Heraklits (um 500 v.Chr.) Ausspruch über Homer und das Fischerrätsel ange-
führt nach Diels-Kranz'^ I, 22 Β (= Herakleitos), No.56 (nach Hippolytos IX, 10)
und kurz die Sage von Homers Tod hinzugefügt, verursacht durch den Ärger,
dass er das Rätsel nicht habe lösen können (S.271s.).
Diese Sage, von Heraklit bis Tzetzes (12. Jahrhundert) in 9 Varianten
überliefert, erzählte zu Heraklits Zeiten, roie eine eingehende Analyse dartut,
folgendes: (A) Auf der Suche nach seiner Heimat erhält Homer zu Delphi das
Orakel, die Insel los sei seiner Mutter Heimat und sie werde auch .meinen Leich-
nam aufnehmen, er möge sich aber vor junger Leute Rätsel hüten (s. S.131).
(B) Seitdem hütet er sich nach los zu kommen, roeilt aber oft in der Nachbar-
schaft; auf einer Reise von Samos nach Athen aber muss sein Schiff dort
143
Ivan Grafenauer
anlegen und wegen widriger Winde und Homers Unwohlsein länger Derweilen.
(C) Eines Tages kommen Fischer jungen Oorüber und fordern Homers Gesell-
schaft auf, ihr Rätsel anzuhören. (D) Das Rätsel (s. S.133) vermag niemand zu
lösen und die Fischerknaben geben selbst die Läusejagd als Lösung an. (E) Des
Orakels sich erinnernd, verfasst Homer sein Epitaph (s.S. 134), tut beim Weg-
gehen wegen eines Fehltritts einen schweren Fall und stirbt nacti drei Tagen.
Das Läusejagdrätsel kommt auch in einer grossen Anzahl von Märchen-
oarianten non klugen Rätselstellern oor, über die Jan de Vries in seiner
Oer gleichenden Studie »Die Märchen d on klugen Rätsellösern«
(PFC. Nr. 71, Helsinki 1928, 439 S.) ausführlich berichtet. Im Teilmotio
sowohl des Typus 875 (Von der klugen Bauerntochter) als des Typus 921 (Vom
klugen Knaben), wo ein König das Mädchen (den Knaben) zu Hause antrifft
und nach Eltern und Geschwistern fragt, bekommt er rätselhafte Antworten —
in 119 Varianten des Typus 921 ist das Läusejagdrätsel darunter — im Teil-
motio ßs, wo das Mädchen (der Knabe) in den Königspalast eingeladen ist,
verlangt dann der König von ihr (ihm) die Ausführung unmöglicher Aufgaben,
was jedoch mit der Gegenforderung nach ebenso unmöglichen Vorbedingungen
zu ihrer Ausführung beantwortet wird. Unter den von de Vries 1928 angeführten
119 Varianten des Typus 921 ist keine einzige slowenische; aber am 12. Dezem-
ber 1952 wurde zu Bogojina in Prekmurje eine oon Milko Matičetov aufgestö-
bert. Ihre Wesenszüge sind:
König Matjaš (Mačaš-krau) erhält vom Mädchen auf seine Fragen folgende
Antworten: sie selbst wiege ihr vorjähriges Lachen, ihr Bruder sei das vorjährige
Essen zahlen gegangen, und was er auf der Jagd erschiesse, lasse er liegen, was
am Leben bleibt, nehme er mit. In das Königsschloss eingeladen, muss es die
Rätsel erklären: Der Bruder habe in seinem Hemde nach Läusen gesucht und
in der Mühle das im vorigen Jahr geborgte Mehl bezahlt, es selbst habe das im
vorigen Jahr durch Lachen erworbene Kindlein in der Wiege. Darauf verlangt
der König vom Mädchen, es solle einen durchlöcherten Krug zusammenflicken,
worauf es antwortet, er solle den Krug vorlier wenden. Auf die Frage, ob es
um ein anderes, ebenso kluges Mädchen wisse (sc. um es zu heiraten), antwortet
es, es wisse nicht um anderer Leute Verstand.
Mačaš-krau dieser Variante ist der Matyâs kiraly ungarischer und ukraini-
scher Varianten (EU 223, 224, 226, 231, 232; SU 131); doch steht in keiner davon
weder das Motiv Ai noch das Läusejagdrätsel. Ungarischer Herkunft ist nach
de Vries (S. 249 s.) auch die Aufgabe, dert lecken Krug zu flicken, mit der
Gegenforderung, ihn zu wenden (ausser FM 231 u. SU 131 noch FM 225, 229;
SU 130, 132; GG 56 — immer ohne das Läusejagdrätsel). Doch ist das unrichtig.
Wie aus ^Slovenski jezik« Π (1939), 230s. zu ersehen ist, steht dieselbe
Aufgabe aus Volksmunde schon im I.Stück der Jurčič'sehen Erinnerungen
an den Grossvater (Novice 1863, 256 s.) und stammt aus dem mhd. Spruch-
gedieht »Sal omon und Markolf« (hrsg. W. Hartmann, 1934), VV. 1685—1703,
S. 71 s. — s. oben S. 139. Ob sie sich auch in der Hschr. S des mlat. Dialogs
>S alomon et Marcolfus« findet, ist leider aus Benary's Ausgabe (S.48)
der Auslassungen halber nicht zu ersehen (s. oben S. 140). Und im mlat. und
mhd. ^Salomon und Markolf« stehen ausserdem zwei der drei Rätsel
des prekmurischen Märchens, das Wiegen des vorjährigen Lachens und das den
ung. Varianten unbekannte Läusejagdrätsel.
So müssen wir trotz teilweiser Abhängigkeit des prekmurischen Märdiens
von ungarischen Vorbildern an der Abhängigkeit sowohl der slowenischen als
der ungarischen Tradition von der ma. literarischen Vorlage, dem lat.-mhd.
Dialog-Spruchgedicht »Salomon und Markolf« festlialten.
Das entspricht im Grunde ja aucli dem leitenden Gedanken der Studie von
Jan de Vries.
Wohl aber müssen wir uns fragen, ob es sich nach Auffindung weiterer
slowenischer Varianten des prekmurischen Märchens nicht herausstellen sollte,
dass die Jurčič sehe Gestalt der salomoniscli-markolfsehen Aufgabe und Replik
aus dem Märchen stammt und nicht unmittelbar aus der Salomon-Markolf-Sage.
144