ftITATLJI! Prosimo, poglejte na iu . poleg naslova n dan, ko C, ^ očnina poteče. V teh čaaik povišanja cen, potrebo-% % > sodelovanje. Skušajte i _ ^ ino vnaprej plačano. L GLAS NARODA — Osf^lorendBh'fletevMnr AmerfEL Wk IMC at HM M OffWa at Htm T«i N. X„ m ŠM «f iF* pa dan dobivali ; % C "GLAS VAB OD*" ro roftn nabatnor na dom GlTAJTB, KAR YAS ZANIKA No. ^ % -v. 106. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JUNE 3, 1943. — ČETRTEK, 3. JUNIJA, 1943. VOLUME ISL m LETNIK j£ PANTELLERIA BOMBARDIRANA Najmočnejše mornariške in zračne sile — angleške bojne ladje in ameriške leteče trdnjave — sojse združile, da razbije jo močne trdnjave na majhnem ita-1 janskem otoku Pantelleriji. Na otok je bilo vrženih več sto ton bomb. Napad je bil izveden ob belem dnevu. Leteče trdnjave so bombardirale ladje, popoldne pa so angleške bojne ladje pričele streljati na trdnjave in o-brežne artilerijske baterije. — Sovražne fcaiterije loto obrežju so le lahko odgovarjale. Lete- če trdnjave niso imele nikake izgdbe. Premogarska pogajanja so ustavljena War Labor Board je zavzel včeraj proti John L. Lewisu najostrejše stališče odkar se vleče pitomogarski spor, ko je odredil, da morajo prenehati vsa pogajanja med ope-Angleške bojne ladje so prvič ratorji in predstavniki premogarske unije dokler se ne Nacisti ,so porušili 176 vasi^v Jugoslaviji Washington, D. C. (ONA) — Glasom nekega članka v 'Švedskem listu Industria, katerega je dobil v roke OWTf so okupacijske čete osi&ča porušile v Jugoslaviji v dveh letih, ki so miriila odkar je bila napadena ta država, 176 vasi in 6997 hiš. - bombardirale Panteflerijo v nedeljo, včeraj pa so jo obstreljevale še z veliko večjo silo. Angleške ladje niso imele nobene izgiibe, ker sovražne baterije niso odgovarjale. Poročilo United Press pravi, da je Pantellerija popolnoma orezana od Italije; ladje ne morejo pripluti v kalco pristanišče in tudi aeroplani ne morejo vzdrževati zveze z otokom. Radio Madrid naznanja, da se tu-di osiške podmornice n® vstavljajo več na Pantelleriji. Ameriški bombniki so letali nad Sredozemskim morjem od Tunizije preko Pantellerije in so poleteli tudi nad Sardinijo, kjer so toomfcardlrali ladje, ki eo vozile vojni materjal. Po-jfcrtdo^nili Se la- dij. katerih ena »e je razletela. Bonibniki so zadeli več ladij v pristanišča na Pantelleriji ter več skladišč v okolici. Zadnja dva tedna Je Pantellerija doživela že 15 zračnih napadov. K« Sardiniji so posebno bombardirale železniški most pri Balestrat«. Bombe so se razletele .blizu mostu, na železniškem tiru in blizu predora. — Bombardirano je bilo tudi letališče Stagnone na zapadni ISiciliji. Uničenih je bilo več aeroplanov. Pretekli teden so zavezniški Ibomlbniki vngli na italjansko zemljo nad 1500 ton bomlb. S tem bomflbwrdl nmjem zavezniki pripravljajo vpakl zavezniške armade na Sicilijo. Sardinijo in v Italijo. vrnejo majner|i nasaj v rove. WLB je tudi opozoril Lewi-sa na odredbo, ki jo je vojni delavski svet sprejel 25. m&ja in po kateri ne more biti odobren noben dogovor, ki bi ga morda tekom stavke dosegli premo-garji in operatorji. Odredba, da morajo takoj prenehati pogajanja, je bila brzojavno poslana Lewisn in pred stavnlkom operatorjev. V brzojavki j« bilo nagi a »eno, da W. L. B. -smatra isforah premogarske stavke za neutemeljeno kršitev obljiibe nestavkanja in u_ piranje proti odredbi izdani 25. maja. ko je bilo ukazano, da se mora obrat v rovih nadaljevati. Zadev« je bila medtem pred- da ukrene kar se mu zdi potre- delavskega ministra. Njegovo imenovanje je veliko koristilo angleškemu vojnemu naporu, ker zna Be vin dobro reševati delavske zadeve, ki se pojavljajo tekom vojne. Ameriški delavci, po mnenju uvodnika, nimajo nobenega sli-čnega voditelja, ter ga spričo nesloge, ki vlada v linijskem gibanju ameriških delavcev, tudi ne morejo imeti. Sedanja premogovna kriza meče luč na prave in temeljne razmere v delavskih organizacijah, ter n®m predoČa veliko potrebo odločnega in dobrega delavskega predstavništva. ložena, predsedniku Rooseveltu, Premirji «ami pravijo, da be, poroča od osiača feontroli- ne dolnjo vkde v nobenem ozi- bno v interesu vojnega napora J ru in tudi ne svojih voditeljev, in cele stvari sploh. | pač pa so prepričani, da po- javno mnenje pa se je spričo vzročajo ovire operatorji, ki DaVies se vrača iz Moskve Joseph E. Da vies, osebni odposlanec predsednika Roo&e-velfca, ki je maršalu Stalinu prinesel tajno predsednikovo pismo, je iz Alaake z aeropla-nom dospel v Seattle, Wash., odkoder se bo z aeroplamom odpeljal v Washington, da predsedniku Booseveltu poroča o svojem obisku pri Stalinu. Daviesov oeroptai je odletel iz Moskve v soboto, je letel nad Sibirijo in je dospel v Nome na Alaski v poodeljek. Davies nosi 9 seboj Stalinov odgovor na Rooseveltovo pi «mo. zavlačevanja premogarske- situacije pričelo ozirati postrani na delavski department, na čelu katerega je sedaj Frances Perkins, proti kalteri je naperjena kritika, da ni zmožna za vodstvo takega vladnega oddelka v vojnem času, ko bi nam bilo treba kakega Bevina, ki bi znal razsodno in odločno nastopiti v krizi, kakršno predstavlja zadeva Ipranogairjev. V uvodniku list 4'New York IPost* je rečeno, da -go angleški delavci pokazali več zrelosti z ozirom na Obiranje svojih jim ni za drugega, kot za profit. "Par majnerskih čevljev," je dejal premoga r Frank Spi-sich, "stane $7.50—celodnevni zaslužek premogarja. Druge potrebščine, ki jih rabi premo-gar pri delu, so enako, poskočile v oemi tako, da majner s svojo plačo le težko izhaja ako ijna družino." Premo gar r pravijo oni, 3d kopljejo črni dernant, dobi za tono izkopanega premoga 88 centov, operatorji pa napravijo najmanj $5.25 dobička pri Članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektiraH Nemci in 158 krajev in 5225 hiš v italijanski zoni. Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi razven tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izd&jia marijonetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev. * Vest iz Beograda Washington. (ONA) — Beograjski vodovod je za 200 odstotkov povišal eeno vode, in sicer "za kazen", ker prebivalstvo ki j iih ponovnim pozivom ni zmanjšalo svoje pora- rani radio Budimpešta v svoji oddaji v nemščini. Oddajo je zabeležil vladni Foreign Broadcast Intelligence Service. * Guerilski boji Z'oerieh, 27. maja (ONA) — Švicarski tednik Die Welt je opisal v vseh podrobnostih razvoj velike ofenzive, ki se je začela 20. januarja proti partizanskim armadam Bihača. — Šest nemških in šest italijanskih divizij, katere je pozneje ojačila 36. nemška grenadirska divizija, se je udeležilo te ofen- voditebev. kajti na čeki unije j vsakem tonn. Sploh vlada med transportnih in splošnih delav- premogarji mnenje, da bo grdo cev je bil Ernest Bevin, ki je, izkoriščani na račun vojnih razbil tekom te vojne imenovan za1 mer. Kozaški izvidniki Moskva (ONA) ^ Kozaški izvidnik je nekakšen "komando" na konju. Povečini so to mladiči, ki so se naučili jahanja že takrat, ko so delali svoje prve korake in so znali vihteti sablo še p redno so prijeli za svinčnik. Toda u-metno&t jahanja je le majhen del njihovih sposobnosti. Kozaški seout Bdeče armade se mora znati boriti leže na trebuhu, mora sedeti v svojem jarku ter spoznati mino, kadar koli i o vidi, m tudi streljati s strojnico. Včasih se plazi milje in milje na trebuhu s svojo strojno puško v roki. . ©rez Ihrane ostane včasih po več dni. Poznati mora vse glasove, v gofcdn, v {gorah in- v lurka v boriti za volilne pravi- močvirjih. Pripeti se, da mora oe angleških žensk. Pokojna preplavati široke reke v polni boriteljica je bifla šestkrat iz- vojaški opremi Naučiti se mo-voljena za županjo mesta Bath r« ostati pod vodo in dihati in je bila ob smrti stara 86 let. t&ozi bilko trsa. Sarah Grand je bila tudi no- bo odpravljena narediba, ki je dozdaj dovoljevala, da so očetje ostajali doma pri svojih družinah, medtem, ko so bili vpoklicani v vojaško službo moški brez otrok in mladeniči. Načelnik za moško silo, Mc-Nutt, je dejal, da bo armada sedaj potrebovala toliko mož, da bo od vsakih sto očetov, ki so sposobni za vojaško službo, izvzetih komaj 22 in to takih, ki so v re&nici potrebni doma, ker njihove družine brez njih zaslužka ne bi mogle izhajati. Vpoklic očetov oziroma družinskih poglavarjev se bo pričel s prvim avgustom. Vpoklicanih bo okrog tristo tisoč mož mesečno. McNutt je dejal, da ako se bo nadaljevalo s tem številom tudi v prihodnjem letu, tedaj bo najbrž potrebno pričeti z vpoklicanjem mlade-mičev pod 18 let starosti in moških nad 37 let starosti. Židovski voditelj v Rumuniji aretiran Bern, 81. maja. — Dr. Wil-( liani Filderman, predsedniki Eveae rumraiskih ižidov, je bil Kitajski predsednik aretiran in poslan v koncentracijsko taiborišče, kakor poroča berlinski tisk. Filderman je bil delegat numumskih Židov na nevarno bolan Chugking, 1. junija>-sZdr»-vniki so danes izjavili, da je stanje predsednika kitajske remi r ovni konferenci v Versail-1 publike, Lin Sena, zelo resno lesu, kjer je dosegel, da so do- in imajo malo upanje za njego-brli rumunako državljanstvo j vo okrevanja. Lin Sen je kriti-vsi prebivalci Rtanunije, ki ni- čno bolan že od 12. maja. Star so bili državljani drugih deželJ je 81 let. Amerika čita Adamičevo črtico o slovenskem junaku New York, 1. junija. — Verjetno je. da je Adamičeva črtica o Miloradu Stosiču, slovenskem junaku v tej vojni, ki je izšla v aprilski izdaji "This Week" magazina, zajela širje število čitateljev nego katerokoli dosedanje literarno delo o Slovencih. Ceni se. da doseže revija "This Week" okrog 15 milijonov čitateljev. Sredi maja je bila črtica dramatizirana po o-mreeju N1BC po Izabeli Manning Hewson in jo je ob tej priliki slišalo nadaljnih 25 milijonov slušateljev njene radijske ure. Sedaj se je izvedelo, da namerava ponatisniti to delce revija "Readers Digest", fcaT pomeni, da bo črtico čitalo nadaljnih 20 milijonov čitateljev. Črtica bo v nekoliko bolj raz- 895 vojakov v predele raznih držav ob toku reke Mississippi, da pomagajo rešiti in spraviti na varno prebivalstvo, ki je bilo prisiljeno bežati pred naraščajočo poplavo. Dosedanji pregled je pokazal, da je bilo izgubljenih tekom povodnji kakih 34 življenj, na varno pa je bilo spravljenih 51,430 oseb, največ s pomočjo vojaštva. Več tisoč ljudi je bilo varno odstranjenih po Rdečem križu ter drugih pomožnih organizacijah. Vojni department je izjavil, da bi bilo veliko žrtev, ako bi ne bi'la prihitela na pomoč armada s svojim moštvom in z modernimi pripravami za zau-8tavljenje povodnji. Po mnenju departmenta je sedaj največja nevarnost poplave minila in 6e zato vseh šest prizadetih držav že pripravlja na obnovo krajev, ki so bili budo prizadeti. V največ slučajih 'bodo morali farmarji setev obnoviti, za kar je Še čas, kakor pravijo vešči poljedelci v onih predelih. Poplava je še nevarno naraščala samo v predelju med St. Louisom in Oape Girardeu, Mo. RAZGOVORI MED RUSIJO IN VATIKANOM New York. (ONA)—V New York so prišla poročila iz Ber-na in Ankare, ki potrjurjiejo informacijo, katero je prva prinesla Overseas New Agency, STO LADIJ PRI GIBRALTARJU Ližboiia, 31. maja. — Depeše iz La Linea v Španiji so danes prinesle vesti o veliki aktivnosti pri Gibraltarju^ kjer ladje odhajajo in prihajajo v tolikem številu, da opazovalci sklepajo, da je to znak obsežne zavezniške pripravljenosti v Sredozemlju. Tri. nosilke letal, tri bojne ladje, večje število križar k in ru~ šilcev je zapustilo svoje baze tekom noči, toda opazovalci v La Linea niso mogli dognati, da li so bile vse te ladje na poti v Sredozemsko morje ali na Atlantik. Tekom noči in zgodnjega jutra so našaeli okrog sto ladij, ki so priplule v zaliv. ZRAČNI NAPAD NAKURSK Proti veliki in močni ruski vojaški postojanki Kursk so Nemci poslali 500 aeroplanov, ki so mesto petkrat napadli. Rusi pa so napad odbili in izstrelili 123 sovražnih aeroplanov, sami pa so jih izgubili 30. Nevtralni opazovalci že dalje časa ugibljejo, zakaj Nemci svoje poletne ofenzive še niso pričeli in so menili, da nimajo dovolj aeroplanov. Sedaj pa so naenkrat napadli s tako močno zračno silo. Rusko polnočno poročilo naznanja, da se boji db Kubanu nadaljujejo, da pa drugače ni nifcake važne izprememibe. Stari rokopisi Indijancev Mexico Citv. —t Narodnemu muzeju tuikaj bodo izročeni trije dragoceni šestšto let stari rokopisi, v katerih je opisana širjeni obliki vključena tudi v novi Adamičevi kujigi, "Mv ^^ dailekosežnih posledic raz Native Land", katera bo izšla piK?titve kominterna in konca (Zgodaj jeseni v založbi Harper tretje interuacionale. __ ^ ^ ^ zgodovina indijanskih; plemen namreč, da bi mogel biti pakt I P1"®? Pohodom belega Človeka. med Vatikanom in Moskvo ena RokaP18e 80 hranili & Bros. Dr. Dafoe umrl 'North Bay, Ont., 2. junija.— Znani dr. Allan Roy Dafoe, ki , Moskvo. Druga poročila potr Pol-uradne .Matikanske osebnosti niso hotele zanikati, da po v teku pogajanja, katerih cilj je, da se doseže sporazum z je ohranil pri življenju svetovno znane kanadske petorčice, je danes umri za pljučnico v tukajšnji bolnišnici. Dr. Dafoe je (bil star 60 tet. jujejo vesti, katere je dala a-gentura ONA o predhodnih razgovorih, posvečenih raziska_ vanju možnosti takega sporazuma. i j so predstavniki Indijancev v indijanskem selišču Ajssoyu v južni Mehiki. Znameniti dokumenti so podani na papirju narejenem iz takozvanJh "stoletnic". Zgodovina je podana v slikah. Vlada bo v zameno za te dragocene dokumente zgradila v indijanskem mestu vodovod in mu dala moderno razsvetljavo ter šole, katere bo vzdrževala sama za vzgojo indijanske mladine. ____J "OLAfl NABOO&" m turn I«t THUE6DAY, JUNE 3,1943 as "GLAS NARODA" OWdm aafl Pum r mak tekmk, S PUct m kulnaa n« Mlitoit; I0BM Hade, Tr ■ of tka corpora ti od and WBST 1Mb BTSJDfl, m ■V Company, (A Oon eaanrar; Joaerph Lap addreaeea of akwra rvr tobx. a. x. location) »toa. Baa, « joc . 50th Ye %yr »*®Im Mami to" la toaad every day « Ecept flatordaya,' Bon — — and naMflay Tearlr «a Adva rtlatoaant a* Ijlili •• ~ i Mnft. Za oala leto Ual aa hmuikm trn Kana a« tetrt lata flJ»_ — 2« New York aa oak Za lBOMnatTO aa ealo lato 17.— udo Wk-^t aa pol lei s leto 97.—; aa pol k ; aa pol leta 13.00. to ta—i iu fsjta "Ulaa Naroda" 1 '■••Ja »aakl dan toiail aobot . ned*U. to praanlkor. "GLAS NAHODA", 216 WEST 1M STREET, NEW YORK 11, N. 1 CHelaea 1-1241 U D . a; f X m S t ■ Vlada pomaga sorodnikom •vojakov—- — TBMNOVUIR L — SONART REKORDI Lepe Melodije 1 6kM571—Na IbuUaace, polka nje ao Bole toBee Ifarlčka pegia—polka Dnqnesne University Umburicn orkester ftt. MVB—Taeilaka polka Na plaolorab—valMr toy Kopel vlak Jn tot i w*M Za to« cenik In cene pioflCae obra4t# na: JJ®H!f MARSICH. Inc., 463 W. 4 2nd St, New York Podpora federalne vlade so- :Mn vniolri oamti 4-.. vojskovanja, ker je masa demokratična forma vladanja mnogo I »reveč neokretna in premalo učinkovita. jaško službo, ker ni Teč na raz polago zadosti samcev, se pri- Ko je premier Ohurohill v svojem nedavnem govoru jxred ^^"^- <*a sedanje številke če- kov za odvisne sorodnike naglo poskočijo.. Oni, ki so vpraviceni po sedanjem zakonu do vladne podpore, bo nekateri člani družin vo jarkov v štirih nižjih činih vojske, mornarice, merinskega kora tn obrežne straže. Delo-l ma se te podpore odbijajo od vojafkorve plače in deloma tvorijo priapčA-ek vlad p Žene in otroci, ki tvorijo ta- vojaki sami to zaprosijo, ali tudi sorodniki sami sunejo zaprositi. Odbitki, oziroma prispevki začno tatkoj 'koncem istega meseca.. Sorodniki morajo dokazati svoj stan potom primernih spričeval, kakor so potočni in rojstni listi.. % Uodatno morajo sorodniki razreda B dokazni svojo gmotno odvisnost potom zapriseženih izjav (affidavits). Za so-1 odmike mož v redni vojaki morajo zaprositi s tiskovine, ki se obema hišama kongresa om«nj«l te govorice, je imel v rokah obilno dokazov, da ovrže to staro nacistično samoprevaro. e prejšnje uspehe. Oznaniti je mogel, da se razlika med to-nažo novih ladij, ki prihajajo iz ladjedelnic in onih, ki so potopljene, postopoma boljša; a mogel je tudi opisati, kako je sovražnik *i»j primoran, da posveti čedalje več svojih sil za ičitj svoje domače zemlje proti zračnim napadom, in te sile mora že od pošiljati iz raznih bojišč na domačo fronto. Hitlerjeva teza, da demokracije ne razumejo vojne, je da-aes močno sepava. Težko bo prepričala vse one tisoče ujetnikov v Afriki. Malo verjetna se ibo »dela tudi vsem onim žrtvam litlerizma v Nemčiji sami, katere »daj doživljajo vojno doma, pod neprestanim zavezniškim bombardiranjem vojne industrL je in električnih in drugih central, ki jo oskrbujejo. Tudi Japonci, ki so vedno radi. govorili o "mehkužno s tiM demokracij, so našli na otokih Attu in Guadalcanal neprijeten odgovor na to prepričanje. „ ' Vsi instiiiki demokracij so bili vedno proti voini—tako daleč gre to, da so bile celo popolnoma, nepripravljene na vojno — v,-* ----- r Washimrton. D O v tveaotku, ko jim je ibila. uši jem borba. Toda dejanski razvoj dobivati $50.00 na mesec; $22 VT ^Tv^hreŽi ^ii »ai ^ dogodkov nam kažfe, da znajo vršiti svojo dolžnost na več kot Ite vsote se vfcame od može-l^!^^^^r^W*®^8^ , J.f.e n do volj i v in zadosten način, kadar ao na delu. I ve pdače in $28.00 prispeva Ohurohill je pokaaal, da je eden od vzrokov za te uspehe vlada sama. Ako ona ima otro- ' « , w /T ' u' častnikov različnih udeleže- k*, *ne dodatno dobivati od ICoast Guar<1' ^hmg^om D.C. kozvani razred A odvisnih eo-l^va rodikov, nimajo dokazaU, da Edeč^a/k.nza* ^ojlniki moz so zares gmotno odvisni. Ali .^nci mannskem koru odvisni . sorodniki Razreda B obrazni straži naj pošljejo morajo dokazati, da potrebuje-' <*™Jno pismo na Bureau of jo ta mesečni piispevek. V ta Person^ Washington, razred spadajo starši, dedje,1* ako ^ doUcmk v ^ (bratje in sestre. Na primer, narici; ako je v marinakem ko- \a!ko ta podpora se vrši, vzemi-1 t^ ^T* na moževo vojaka. Qua mora I®P«tor's Office,. Ma- jonotna Mlada. Minister nar rodne vzgoje dr. Mile §tarše-vič, je razložil učiteljem, da je njihova *'misija" da podpirajo državo, ter jim obenem zagrozil z najtršimi kasnimi ki (bodo zadele rvse one, ki bi se drznili, prekršiti te smernice Hrvaška, ki, ječi pod težko peto nacistov, nima možnosti, nadaljevati oni na- Pred neda\iiim je izdal Slovenski narodni svet brošuro o Trstu, ki jo je sestavil dr. Čok, kateri dobro pozna ta problem iiii ga tudi podal tako, ^nja zaklju- ^■Y^T*1^*0 ** čine besede predsednika sho- 15' ^ ~ ^ da Gabrijela Svitana. Ta je poroča oddaja racha Baioviea, ^^ da ^ <esmi 'ki naj se pdkore olji. nacistov in njihovih hrvaških satelitov. Ueiteljera so prigovarjali, hrvaška marijonetna vlada je slovnico odobrila. (OWIJ ^ ^ ■• -_* 1 f Sedaj $3.50 MaroBta pri: KNJIGARNI 216 VEST lMh M»w TOTJE 11, K. Y. KUHARSKA KNJIGA:, Recipes §f Ali , Nations , . RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $ eri 2." ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^ Reovpti so napisani t angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jedka naroda, ki mir je kaka jed posebno ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knh&nje in sa hočejo t njem &mbal) izveibatl in izpopolniti. nias Narnda Utas iw^lia KNJIGARNI StOVENIC PUBLISHING CO Kaxo&ta pet 216 West 18th Street ■aaftii New York 11, K, Y. knšnokoli protdkeijo že more dobiti potoin strategičnrh mej. pri Residence (Tocla Jugoslavija ne namerava Club; 8 ur na dan; nedelja rabiti teh argumentov v svrh SOBARICA dolbi službo prosta. Plača $18 na teden. Vprašajte na 45 W. 11th St., (Mrs. M. Joner?), New York. 6-3. 4, 7 usrotovitve svojih Trsta." pratvic do (Dalje jurti.) Znameniti igralec Charles Laughton v filmu "This I^and Is Mine" v Ryvoli Jheatre, Broadway in 49. ulica, N. Y. -GLAS uHmt x«ft THURSDAY, JUNE 3,1943 TRinOTUn L Vesti iz slovenskih naselbin -Is® KAKŠNA NAJ BO PRIHODNJA JUGOSLAVIJA PRANK FEKEtlAN Chicago, 111. Ta dianek bi bil rani že pr$je napisal, ker ste pa 4\Glas Naroda" tudi v stari kraj pošiljali, si pa takorekoč nisem upal, ker st-vratu, zailra&J seen se taan par dni in tako sem prišel v dotiko t'u
  • rez kakega vojaškega po-, , - , , ... «lja Ko Ji, slišal, da bo1™ lom. kadar pomislim na na Koroškem plebiscit, sem bil JTm^ P™™^ f* prepričan, da bo Koroška iz- ^ ^ ^Annumioze takrat ko ljubljena. In to mi dane, še * ^ V*** ^T^ftf bolj potijli, ako si mislim, vZT >5? ko bi danes jugoslovanski na. ^pucmsko kuto m rož- , , , . ... , ni venec obesiL za pas, name- rod volil, ako bi mu bilo na' . .,, , - i _ , _, , . . sto bridke sablje, pa bi bil zato razpolago voliti, da ostanejo,^^^ , STVl pod nf-mSko vlado na vse to,jV8een(> dob* ' kar so jim nemški gestapovcij Torej, kje je bila taikrat jai-■»torili. Zatorej svarim odgo-Jigoslovanska vladaT In kje je verne osebe, ko bode jugosio-j bila jugoslovanska vojska T Saj vansika vojska zopet vkoraka-, je takrat vladal krailj Ateksan-la na Koroško, kar se bo tudi der. Zakaj eO dali Reko Ita-^odilo. da se da strogo pove- j Hjanoma T Odgovor je lahak: I je, da i>e z narodom ravna kar Hrvatje( ?) Videl sem, kako je najbolj lepo in mu pomagati,'Hrvate bolelo ko da bi jim eden su Naroda" pripombe radi bivše jugoslovanske vlade, da naj se pozabi, ako ni biLo vse tako, kakor bi moralo biti. Jaz mislim, da ni ravno dobro kar tako pozabiti, ako nekaj ni prav. Upam, da me ne bode nikdo narobe razumel, pišem samo to, kar sem videl in slišal. Ko sem bil zaposlen v Zagrebu na glavnem kolodvoru kot prtljažnik L 1920—1923. so bili pri železnici zaposleni tudi Rusi, tisti Wraagloroi, katere je ruska revolucija pregnala, da so se raapnšiili po vsem svetu in jim je bila vzeta prilika, da, bi še^nadallje izkoriščali ruski uarod. Taiko so začel L tudi drugod, kamor so prišli. Govorilo se je da je " K- s*. C. I* Jl-L e k t- :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA * * j> KI IMA 25,000 ČLANOV IN TBI MILJ0NS DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva;* nepristranakči iii zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriskr Bratski Zve^i. ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je dmltvo A .R2. važi*naacf Wni» vprašajte krajevnega tajnika as pojasnila, 6e ae, pilite ms glavni o rad, Ely, -t v*. . % SHOD ZA SANS V BBOOKLYNTJ (Kakor vam je znano, tie bo vršil sestanek ali veliko zborovanje v nedeljo 6. junija v Slovenskem domu v ttrooklynm na Irving Ave in Bleecker St. ob 4. ari popoldne v korist našega. Alialkn, da ni nobenega med nami, da bi jo zavrgel ob tem najhujšem ea^u, zatorej bratje in tseatre: na dan Slovenci, v nedeljo 6. junija ob 4. popoldne! Tam bodemo združeno tipeoega slovtdiskeiga naroda v ustanovili podružnico SANSa. stari domovini, dama pomaga-J To Ibode na^ narodni dan in me ini, sinovi in hčere naše' praznik naše slovenske naselbinam ljuibljene Slovenije, k ate-' ne v narodnem duhu. ro smo pred. dolgimi leti aapu-j Obenem trudi ppoeim, da bi ee 6-tijL in tukaj v novi domovini vsj tajniki in predsedniki vseh la^li lobodo in boljše življe-'dništev udeležili, da bi dobili nje za naš obstoj, za v bodoče, •'boljle podatke o SANSu, da bi cipijahie^a Mi ameriški državljani, mi moramo sedaj pokazati, koliko je nam naša krvaveča domovina Slovenija pri srcu! Ona ne more govoriti 'ker so ji vzeli prostost, zatorej' nas ona kfiče na pomoč, svoje zveste sinove in hčere, da ji pomagamo, da bode zopet adružena Slovenija. ko pride mir in častno vstajenje našega malega, poštvBega naaoda. Zatorej Slovenci in Slovenke, tedaj je čas, da pridemo skupaj rn pokažemo, da smo združeni in pripravljeni pomagati naši revni materi Sloveniji. Ža/lostno bi bilo od slehernega Slovenca in Slovenke, da db te j grozni in strašni uri, ko te mati domovina kliče na pomoč, da bi jo pozabil in zapustil. Kateri ob tem strašnem času zavrže mater Slovenijo, ki trpi in ikrvavi, ni vreden, da je bil kdaj dete te poštene matere Slovenije. . DRŽAVLJANSKI " PBJS0CNTC tsila je nšva knjižica U daje poUadna ameriški cfariavlian. pnSmi. ki Jtt Btatiy> pd topite m dr> TMbujB kqJHlca Se t LL dala oakai vaialh ULUkc te CgodoriM Ztdlnjenlh drfaT„ t ILL dtlv pod vMloTen Rasno, pa »amlHuo^J. Urtav* Ml-■!■■»> Mw, Lincolaov poms T Gettyaburgv, Predsedniki Zedinjo-nHi drfcT-k FMhrMtn. " h 00. In n doM prt: SUJVKNIC publishing tic ista sL, n domovine. Mark Sullivan je pred kratkim nagtiašal, gx*voreč samo v pogledu plina in bencina, da ameriška mornarica, njeno zračne in poeemeke sile [verjetno porabijo teh materia^ lov več, da pridejo v dotik 6 sovražnikom, kot za samo (bor-1 bo, ko so že v dotiku z njim. Pri napadanju Nemčije imamo pomoč dveh narodov — Britanije in Rusija •— ki so tik ob 2£e&ikčiji in je tore; njihova pozicija z logičnega gledišča rcurdj nopovoljna. V vojni proti Xtaaeiji stoji velik del zavezniških sil neposredna ob njej. Niliee ne more prerokovati usodo vojoe; toda iz prin-t tališča izgleda, potem naprej delovali pri svo-jda bi biLo lažje porasiti Nem-jih društvih. jeijo med tem ko bi se Japon- iPxosini tudi, da vsakdo, ki ska še dalje borila, nego bi bi-ima narodno nošo, posebno pa k> poraziti Japonsko med tem še dekleta, pridejo v narodni ko bi ee Nemčija še nadalje ™ž«fm zasužnjene dežele. Ze-rnaeo Edbert A Starešiuič, ka- lo ^ verjetno, da bodo še pri-terega brat Nicholas, je v *ti nadlegovani, ae predno o^rkvi pred tcesmi leti pel Pfvoi^ tonec leta' Lmašo. Sfiv je bilo precej de-* Toda vse to bo se -trajalo, ženino nisem mogel slavsosti bomo prema.gaii dva ve- lika militaristična imperija. Trajalo bo m fboi^e bodo po- prkostvovati. Ker dobro poznam1 ožje rojake od matere in •očeta mladih duhovnikov, jim tukaj iz srca čestitam, kakor tndijmladim duhovnikom, ki so 4mkaj na 57. cesti in dalje okrog peti novo ma@o. Želim jim ve-jlrko uspeha m božjega hffiago-felova v vinogradu Gospodo-Vem. — Possdrwv! .. I trabne, kakor tudi izguba živ ljenj in narodnega premoženja. Kakor sem rekel zadnji teden: kar se je zigodilo v Tuniziji, sam daja ponovno upanje, kakor leta 1918, ds bodo Nemci popustili, kadar bodo videli, da ne m one jo zmagati. Ampak oni ne bodo tega uvideli teko dolgo, dokler se »e bodo prepričali, da je tako.. Morali KUPITE 86 ^amo ^ dok*® boriti, da jih states WAR SAVINGS prepričamo; iB tudi trdo de-B0ND6 to STAMPS tati ter ©talno, proizvajati voj- LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni odbor št. L Joliet, ni. Predsednik: Jos. Zalar, 351-3 N. Chicago St., tajaik: John. Adamich, 1120 Highlaud Ave. in blagajnik: Louis Ko-snwirl, 754 N. Huckory St. Lokalni odbor at. S, Cleveland. Ohio. Predsednik: John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Frank Turek, 6117 Št Clair Ave-, in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 Street. Lokalni odbor M. S, CUshotm. Minn. Predsednik: Frank Kme. 415—3rd St., N. W.; tajnica: Margaret Janezich, 505 5th Street, N. W. in blagajnik: John Lamuth. 26—3rd Street, N. W. Lokalni odbor it 4. Sheboygan. Wis. Predsednica: Mane Prisland, 1034 Dillingham Ave.: tajnica: Johanna Mnhar, 1138 DilUogham Are. in bla- gajnit: Martin Jelene. 102T S. 8th St. Lokstai odbor «. 5, Miiuauiiee, Wis. Predsednik: John OUak, 215 W. Walker St.; tajnik: Rev. D. M. Setnicar, 1210 So. 61st St. In blagajnik: Rev. Anton Schifner, 823 W. Mineral St. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn. Predsedalk: Anton * ZbaSnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tanzell, Ely, Minn, in blagajnik: Louis Champa. Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor Št. 7, St. Louis, Mo. Predsednik: Geo. K«vacevich, 2U03 S. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Maroeau St. in blagajnik: John MurnSiC. 2731 Park Ave Lokalni odbor fit. 8, Chicago, 111. Predsednik: Anton Kxapenc, 1636 W. 21rrt Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Cern&k Rd. in blagajnik: I*o Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor &t. 9, Waukegan. IIL Predsednik: Anton Kobai, 1015 Com-m on wealth Ave., North Chicago. IIL; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave^ North Chicago, III. in blagajnik: Frank Xagode, D13 McAliater St, Wau-kegan, III. Lokalni odbor It. 10. Lioydell, Pa. Predsednik: Joseph MatU3č; tajnik: Joseph Arhar. P. O. Box 139, in blagajnik: John Jereb. Lokalni odbor št 11, Butte, Mont. Predsednik: Charles Propp, 1144 East Second St.; tajnik: Ignacij Oražem, 2029 Walnut St. In blagajnik: Charles Lovsen. 281 East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh. Pa. Predsednik: F. J. Kress, 218 — 57th St.; tajnik: John Dečman in blagajnik: Nick PovSe. Lokalni odbor št. 13, FarreH, Pa. Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorenc. 925 Cedar Sharon. Pa. in blagajnik: Joseph Garm, Sr., 887 Cedar Ave, Sharon, Pa. Lokalni odbor it. 14. Lorain, Ohio. Predsednica: Miss Mary E. Poiutnlk, 1711 East 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 East 34th St in blagaj-ničarka: Hermina* Zortz. -Lokalni odbw it. 15, Cli^oo, lad. Predselnlk: Anton Jarc, RR 2; tajnik : Frank Bregar, 1159 Anderson St. in blagajnik: Frank PrnSnikar, RR 2. Lokalni odbor št 16, Salida, Colo. Predsednik: Frank Umik RFD 72; tajnica: Katherine D robnik, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Sknfl, RT Box 180. Lokalni odbor St. 17, Rock Sprgs, Wyo. Predsednik: Anton Starman, 1216 _ 18th St; tajnik: Joseph Gosar. 417 Tlsdel In blagajnik: John Jenko, Jr. 1118 Ctark St. Lokalni odbor St 18, Rarbetroo, Ohio. Predsednik: Joseph LeSkan, 196 — 22nd St, N. W.; tajnica: Josephine Pomk, -29-16th St. N. 'W. in blagajnik: Louis Arko, 1222 W. Wooster Rd Lolwhd odbor št 19. Aspen, Colo. Predsednik: John Lovshin, Box 25° Aspen, Colo. Lokalni odbor št. 28, Pueblo, Colo. Predsednik: John Germ, 817 E. C St.; tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave In blagajnik: Fr. Brajda, B. 1, Box 2. Lokalni odbor št 21, Denver, Colo. Predsednik: Anthony Jtrsin. 4825 Washington St; tajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl' St. In blagajnik: George Pavlakovih. 4073 Peart St. Lokalni odbor št. 22, La Salle, IIL Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Av?. J tajnik: Frank Koblisek, Garfield Ave in blagajničarka: Kmna Shlmkua, 717 5th Street. Lokalni odbor št 23. Umstowv. Pa. Predsednik: AndTW Vldrfch; T06 Fo-wst Ave.: tajnik: John Longerhalc. Jr., 516 Linden Ave. iq blagajnik obenem. Lokalni odbor it 24. Trinidad, Colo. Predsednik: Math Karcich. 1011 Lincoln Ave.: tajnik: John Lipec, P. O. Box 20, Bon Carbo, Cola in Waptjnik: Frank Tomažin. 1802 Linden A v«. Lokalni odbor št. 25, Claridge, Pa. Predsednik: John Korte, R D! 1, Export, Pa.: tajnik: Anton Zomik, Box 202. Herminie, Pa.; in blagajnik: Alexander škeri, Export, Pa. Lokalni odbor št. 26, IndUnspoHs, IntL Predsednik: Louis Znidar«^. 938 N. Ketoham St.; tajnica: Jennie Gerbick, 718 N. Holmes Ave. in blagajnik: Anton Hren, 928 N. Haugh Street. Lokalni odbor St 27, Strabane, Pa. Predsednik: John Bevee, Box 16. Stra-zane. Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa.;: In blagajnik: John Troha, Strabane, Pa. Lokalai odbor št. 28, E. Helena. Moot Predsednik: Louis Smith, p. O. Box 371: tajnik in blagajnik: Joseph M. Sašek, P. O. Box 331. -Lokalni odbor št 29, Bridgeport — Boydsville. Ohio. Predsedidk: Joseph Snoj, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport. Ohio: tajnik In blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, Ohio. Lokalni odbor št 30, San Francisco, Calif. Predsednik: Andrew Leksan. 549 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 534 Utah St.. in blagajnik: Valentine La-harnar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor št 31. Eveleth, Minn. Predsednik: Jacob Setnikar. Box 152; tajnik: John Habjan. 610 Douglas Ave. in blagajnik: John Panchnik, 727 Summit St • Lokalni odbor Št 32, So. Chicago, IIL Predsednik: Frank Koeic, 9759 Avenue J ; tajnik: Louis Kosele, 9842 Ewing Are. in blagajnik: Jacob Brljavac. 10121 Ave. M. Lokalni odbor št 32, N. Braddack. Pa. Predsednik: Nikola Pavlakovieh, 1513 Brin ton Ave.; tajnik: Anton Rednak, 1719 Poplar Way. in blagajničarka: Frances Marthabus, 1013 Braddock Avenue. Lokalni odbor št. 34, Detroit, Mich. — Predsednik: Ma t hew iTrbas. 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Kralns, 17®8 Hawthorne Ave., Ih blagajnik: Anton Cedilnik, 1221 Nevada. Lokalni odbor št 35, Clevetmd, Otto. — {Okrožje Collin wood.) Predsednik: Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; tajnik: Joseph Dura, 15605 Waterloo ltd., in blagajnik: John Leskovec, 946 East 250 St., Euclid, Ohio. Lokalni odbor št 36, Girard, Ohio. — Predsednik: Aufton Klki, lfl East Lucius Ave., Youngstown, Ohio; tajnik Rezek, 167 Trumbull Ave., Glrad, Ohio; in John Rovan, 02 Smithsonian St.. Girard. Ohio. Lokalni odbor št. 37, Cleveland, Ohio. — (Wei* Park okroije. — Predsednica: Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.; tajnica: CeclHa Brodnik. 4592 West 130th St J in blagajničarka» Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave. ne potrebščine; zato pa imeti manj blaga za civilne potrebe. Z dragimi besedami : moramo pristati na nižji način življenja kot smo večinoma bili nasajeni, ali kot smo wpali imeti. — (OWI) Kralj Peter odložil poroko V torek je kralj Peter "z obžalovanjem" naznanil, da bo počakal a poroko z grško princeso Aleksandro in se bo poročil Seie po vojni Jugoslovanska vlada je nra-dno zanikala, poročilo, ki je naznanjalo, da se je kralj hotel poroditi že eedaj in da je vsled tega v jugoslovanski vladi na- vine. « stala resna kriza. -Uradno poročilo pravi, da na nobeni kabinetni seji ni bilo razpravljeno o kraljevi poroki. Časnikarskim poročevalcem je v stanovanja princese Aspa-zije, matere princese Aleksandre, kralj Peter izjavil t. "Seveda bi se rada porodila in bi se tudi, če ne bi bilo voo-rte. Po vojni pa se bova prav gotovo poročila.1' Princesa Aspazija pa je rekla: "Neuradno eta zaročena nad eno leto in se zelo ljubita. Toda ne morem-povedati, kje in kdaj bo poroka. Kraljeva prva 'dolžnost je dolžnost do domo- j; * t; ! - IHPSfiPAY, JTOHB S, 1S43 NEBO GORI BOMAK. — Spisal: IVAN ALBBEOHT. s40; '' Hm, kako naj vem, ko ne znani govoriti o takih, rečeh, poveša Fodtan glavo, a Mojca poklice Cijo. "Foltan pravi, če bi hotela ostati pri nas. Sam ne more vsemu kaj, Šimnove vi ste pa tudi ni--" Cija zarrdi in začne s preti meti piedp&snikov rob. Popoldne je, tako zgodnje jesensko popoldne, ko vise na nebu sivi oblaki in narahlo prši dež. • Foltanu pa se zdi, da je krog njega vse polno solnca in žareče toplote. Kakor v vročici seže dekleta v roko, češ: "Bomo pa kar hkrat uopravili, ali ne T" Cija povesi oči in njen mehki "da" zveni Foltanu kakor božajoča pesem. • 'V sanjavo srečo tedaj nenadoma odjekne glas zvona. Presekano, obupano, strto zadrhte Mici v mrki dan in vas nenadoma zavaluje: "Plat zvona! Gori, gori!" V tovarnah zatulijo slišne. Vise beži, drvi, vprašuje in hiti. "Gori, goril" "Kje?" "Pri Šterjakovih!" Gasilski rog za kliče na pomoč. Ponosna domačija, polna bogastva, kar ga ji je dala zen^lja vse leto, žari v plamenih. Živina muka v hlevu, ljudje /vrišče in pomagajo reševati in gasiti. Jok. rezka povelja, zmeda in stok, a plamen je vse večji in višji. Stari Šterjak bega gologiav in golorok med ljudmi.. Mete ni nikjer. Kje je Met af Od ust do ust «e trepeče krik: "Kje je Meta?** Sikaje se roga ogenj vodnim curkom. Tri, štiri brizgal-me že mečejo vodo na hišo, na hleve, na dupe, toda plameni jo vso pogoltnejo s^proti. Dan «e je nagnil k večeru, a plamen liže više in vise in meče žar v 'Sir in dalj. "Kje je Meta?" Veoer ee gosti v noč. Šterjakovina gori in nebo nad njo še samo žari kakor v plamenu, dokler se ne sesujejo ponosna ostrešja in s hroščem ne padejo na tla. Celi stebri isker »vignejo kvišku, poslednji vadih ponosne domačije. "Kje je Meta?" Ogenj pojenjuje. Polagoma popusti vročina. 29daj s.a.0no grebsti po pogorišča. Beži, Sterjaik, da ne boš videl, kako je tvoja hči izzvala sramoto s hiše in s sebe. beži, da ne zagled&š zoglenelih kosti! Mrko se drže gasilci in med ljudmi zavaluje kakor v gofcdn. **MieHa je. — P'avi jo, da je sama »zažgala/— Zaradi S ranite --" "Njegfa naj bi spaJLili. Ko rmb reruie r ja! i-atan?" O, njega ne bodo več dosegle te pesti! kar po klancu šopih al mimo Hmnfperka m Celovcu, je odnesel avskulanta. "Škoda, da nisem nekaj dni prej nastopil dopusta," se je smehljal mlaidi Kurt. Kle-ber škriplje z zcbnii. "S podganjim strupom bi bilo treba spraviti to vindiško zalego s sveta! Človek se ifbija in peha, nazadnje pride pa takole! Da se mi je prekleti hribovec tako izmuznil!" Novica gre od ust do ust. Preden se drugi dan nagne k večeru, seže tudi na Zaivrh, a na večer je Miha že na Doleh. "Ali je res?" presunjeno vpraša Mojco. Dekle zaihti: "Tega ji pač nisem voščila." "Ne, Mojca, tukaj te pač ne zadene noben očitek. Sami so spleitli, (sami naj nosijo breme.*' In stopita na vrt. Kakor «v zasirieh žalosti, ki je legla na dolino, je nocoj nebo jasno in se preliva zarja kakor akrlat. "Of le j, Mojca, kako ncana goni nebo! Za naju, za nas in za našo kri gori, da bodo vedeli visi Kleberji in Kornbrennerji in vsi, ki hodejo gaziti tod, da stoje na naših tleh!" In jo Objame, prvič v življenja. "Kakor nocoj nama bo gorelo nebo vse življenje, ali ne, Mojca t" ""Vse življenje s teboj!" se izaiskre njene oči. Nebo gori, in zarja se poigrava, žari v odsvitu po planinah, po ravani in celo na dekletovih svilenih laseh. KONEC. Kje se zdaj tišči, Vlak, ki je prav-zaviiskal proti THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Ctoorge W. Barnwell 0 1 CO Podlago «• nieao manJ» a morete dobiti • to knjlso. Ta velika knjiga popifuje tm t ^edia t ^actke M v- 1 By . W. ^NiAJC i , No gMe aa to, all IB tm natanko, kar aaj- Pqjaaanjo rpora-bo reakega otro-Ja, orodje to moril. načrte (bin« - prints.) 1000 aUk to rtob. 87« otr. Cena $1.98 N 735" *V 53 > < > Z O r m u> m S '•mrn' K X0NVENCJA V. F. Sr "BLED." \A r • f (Nadaljevanje.) •i Seja se nadaljnje. Br. Weiss prosi za beeedo in poudarja, da je moralto priti do te izredne konvencije ker nekateri glavni odborniki, ki imajo glavne furikeije, niso upoštevali nobenih točk naših pravil. Držali so ee kalkor neomejeni diktatorji, kakor da je Zveza njih osebna last, ne pa celotnega članstva. Br. Vidrih prosi za besedo. On pojasni, kako aano poskusili, da bi preprečili, da bi ee a-fera radi M. Špeharja zadušila v prvi korenini, ako bi te hotel Ml Špebar odpovedati svojemu nvnstu. On bi mogoče na to pristal, če ni bilo Grebenea m Meleta. Br. Vidrih nato predloži pismeno obtosnuco proti glavnemu "tajniku F. Orebemm. Konrvenčni urad jo poučita, in se sprejme in dobesedno zapiše v zapisnik. Obtožnica «e sflasi:, 1. Br. glavni tajnik je napravil usodno napako ker se je potegnil za M. »peharja, ko smo ga pozvali, da se naj odpove časrti g), predsednika, da bi se preprečil celi hrup, ki je nastal naši Zvezi, ko je grafoloiSkr izvedenec dal izjavo, da je prana šel, da je M. »pehar podpisal L. Zdravje, v svrho sramotnih dopisov v časopisih. & bi bilo našemu gBavnemu tajniku le mak) za Zvezne interese, "W bila tisti dan c$la zadeva končala v naši Zve* i. Greben-ca pa ni bilo za mir, ampak se je nasprotno obrnil in nam preprečil, ker se je izrazil: "Tisto pa ne, da bi Špehar odstopil! Jn se je pokazal, da bo harja nepostavno ščitil. 2. Ker je brez vednosti glavnega odbora v sporazumu z M. Speharjem napravil ček v csne-«kn $34.00 za Špeharjeve potne stroške, ko je hodil po beou za svojo propagando, kur se sam izrazil pri br, Pea-dircu, da .potuje za svoje zaseftM ne stvari, ne pa v imenu Zveze.1 Saj nrkdo ga ni pooblastil, da naj poftnje v imenu Zveze. N«aj •bo se to dokaz da se je fleie gi. odbora vršila 2 dni poprej in ni nobeden omenil, da dolgujemo špeharju za kakšne potne »troške, ampak sta pokazala, da si lahko nakazujeta čeke po svoji volji, kar se ni še zgodilo, da bi Zveza komu pla-čallia brez vednosti gl. odbora. 3. Ker je Grebene vodil propagando po odsekih v prid ^peharja, ne da bi ga gi odbor zato pooblastil, ali da je bili to njegova dolžnost. Vprašam vas br. delegatje, feaj vi refete na to, ali ne bi bilo lepše, da bi Grdbeno kot gl. tajnik vodil posle nepristransko, ako že ni hotel po pravici pritegniti f In naša zveza ne bi bEa nikdar za&la, da ni on po svoje odločal, kakor da je Zveza njegova za-&dbma last. . Ker ni upošteval odseko-vih protestov, niti gl. odbornikov. Naj bo samo to doka*, ko je osem odsekov zahtevalo Vam bo te NAROČITE 40 DANES! SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY .21« WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y pri odseku at 1. in s tistim iz-gsabil vse pravice pri naši Zvezi. Kaj -mislite, da je Grebene tisto upošteval? On ga je saniraj priznal, kakor pravomoone-i-av an redno konvencijo, (kaj md»{ga predsednika. Kar. priča, da sike, da sta Grebene in Speibar spk>h kaj tisto vzela v poštev? Kaj še! Saj ^peharja ia Greben ca je izvolila Jkonvenoija in ona drva lahko po. sveji Volji opravljata in nibdo nima nič prigovarjati. . 5. Ker je zavrgel odsekove zahteve po izredni, konvfsasjir Ker se je bel kazni, iso rpa ma? sto konvencije pozvali njim naklonjeno razsodišče. In obtožili so nas brez . vzroka, «£i kakšne podlage, samo da bi Se nas iznebili, da jih ne bi kdo oviral in dokazal njih delo. V dtočaju konvencije niso hoteli, da bi bil kdo navzoč, kdor ima dokaze. Niso upoštevali dve-tretinske večine odsekov, kakor .tudi za opomine od msa-rance departments. Zafeaj^e ne ©kliče izredno, konvencijo po točki 54. so zavjgjB* ka^r lahko dokažemo. ^C Spehar je bil izkljrioen ■ i- SVOBODA GOVORA * SVOBODA VER0IZP0VEDANJA ★ SVOBODA OD POMANJKANJA X____i SVOBODA PRED STRAHOM Te ŠTIRI SVOBODE so najdragocenejše ameriške posesti Ohranjene bodo s skupnim naporom Vrhovnega poveljnika in njegovega štaba, mož v armadi in naroda na domači fronti, ki naše vojake zalaga z vojno municijo s kupovanjem Vojnih Bondov. Prebivalci New Yorka so posebno povabljeni, da obiščejo razstavo slovitih originalnih slik Normana Rockwella, ki predstavljajo ŠTIRI SVOBODE, na Mezzaninu, International Building, Rockefeller Center, 630 Fifth Avenue. Te veličastne slike bodo razstavljene od 4. do 13. Junija pod pokroviteljstvom United States Treasury Departmenta, Saturday Evening Posta 1n Fifth Avenue Association. Oglejte si tudi razstavo "Nature of the Enemy", pod pokroviteljstvom Office of War Information v Rockefeller Plaza. KUPTTE VEČ VOJNIH BONDOV INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION je po Špeharjevem naročilu dklioal sejo gl. odbora in tudi ž njim otodržatvaili sejo, akorav-no smo &a pvej opotzorili, da 6pehar ni več člafc naše Zveze. On pa ni upošteval protestov, ki smo jih dali 4 gl. odborniki Vprašani vas, br. delegatje, ali bo naiaii gl. tajnik diktiral da se ne sme krivca katzaaovati. da se zadčiti nasa ZvezaTf 7. Pokazal je k<*«gl. tajnik, da se ne pokori zveenim pravilom. Br. gl. podpresednik T. Novak ga je dvakrot pismeno pozval, da obdržimo sejo gl. odbora, da uredimo radi izplačila bolniških (podpor; na banki, ker dpehar ni več clan naše 33v«efce, tudi ne more več čekov podpisovati. Ali Grebene rA val povabila, ker. je ho-elrer|ft'ttir «ilo držali kot " a. vafca in V. Vidrihu kot gospo- harju zaščito^ da bi ga tisti od-jOaiiČmki napadli 19 bolni-danskim predsednikom sestavil sek sprejel kakor člana. In' žkih ladij tekom vojne obtožnico, in Špehar je na ob- kaj so potem pogruntalit Par tožnici podpisan kot gl. pred- Špeharjevih privržencev so ob-sednik, jasen dokaz, da Gre- dižali sejo pod predisedstvom bene se z mi raj pripoetia Spe- M. Špeharja in si odobrili tisti harja kot gl. predsednika, ker odsek, dasiravno Špehar ta-je i njim podpisan. Ali kaj krat ni bil clan, jih to pa ni me tožijo, kaj sem kaj zakrivil, ako sem prepovedal gl. blagajnika, da a Speharjem ne podpiše čekov; ali bo nam oe-nian podpisoval čeke? Ali eem ja« kriv, da se je