Komu družbeno denarno pomoč
Ena izmed dokaj pogostih pomoči, fci jih nudi center za socialno delo, je tudi denarna pomoč. Posamezniki ali druži-na se lahko znajdejo v razme-rah, v katerih jim je potrebna pomoč družbe. Podrobnejša po-jasnila o tem, kje ta sredstva zbirajo, kakšne so oblike po-moči, postopek ipd., vsebuje odlok o družbeni materialni po-moči (Glasnik, št. 36—67).
Pomočti je potreben marslk-do. Tisti, ki je popolnoma brez sredstev in je bolan, star in ne-sposoben, da bd se preživljal z lastnim delom. Pa tudi tisti, ki sicer ima nekaj sredstev, ki pa mu ne zadoščajo, da bi sam preživljal sebe ali svojo druži-no. Pomoči so potrebni tudl tam, kjer je bolezen enega ali več družinskih članov vzrok, da so že tako nizki dohodki še nižji. Pa tudi otroci, ki ne bodo nikoli odrasli, so potrebni po-moči, saj zahteva njihova vzgo-ja in oskrba več sredstev kot oskrba njihovih zdravih vrstni-kov. Stroški za šolanje niso majhni in mnogi starši jih ne zmorejo plačevati sami. Včasih je potrebna pomoč tudl zaradi skrajno neprimernih stanovanj-sklh razmer, ko starši varčuje-jo za stanovanje, pa je zato družina ekonomsko ogrožena.
Prav tako so raaličmi tudi razlogi, zaradd katerih je rae-komu pomoč odobrena. V6ak, ki je sam materiailmo ogrožen, ali ve za koga, ki je v stiski, Lah-ko zaprosi za pomoč. V vseh pnrnerih, kjer se predvideva, da je treba dajatl pomoč dalj časa, mora podati mnenje o socialnih razmerah prosilca tu-di Krajevna skupnost.
Sioer pa odtoča o pomofti ko-misija, ki jo sestavljajo: ddrek-tor Ceratra za socialno delo, so-oialni delavec, ki vodi postopek in svetovalec oddelka za druž-bene službe v občini. V nujinih primerih pa lahko v okviru po-oblastil odloča direktor"Cenfcra sam.
Največja denarna pomoč v občirri Ljubljana-Center znaša 700 din mesečno oziroma 650 din, ker se razlika nakazuje dvakrat letno kot enkratna po-moč. Ta znesek se približuje najnižji družinski pokojnini in je dodeljen osebam, ki so brez lastndh sredstev za preživ-ljanje. Ostali prosiloi, kn imajo sami ali njihovi svojci kakšna sredstva ali imajo še druge vi-
re dohodkov (npr.: podnajem-niki, lastniki nepremiftndn ipd.), dobijo seveda nižjo denarno pomoC.
Vsako leto je center za sod-alno delo po odloku dolžan op-raviti revizijo vseh družbenih denarnih pomoči in ugotoviti, če je odobrena pomoč še po-trebna tn ali so potrebne kakš-ne spremembe.
Strokovni nadzor nad delom centra za socialno delo oprav-lja na drugi stopnji republiški sekretariat za zdravstvo in so-cialno varstvo, ki je tudi pri-tožbera stopmja. Sklad zadruž-beno varstvo občine pa je dol-žan redno poročati upravnemu odboru, kako uporatlja sredst-va sklada.
Vse delo v zvezi z denarnimš pomočmi poteka torej po pred-pisih. Podatki o posameznih upravičencih pomoči so na raz-polago na krajevnih skupnostih ali centru za socialno delo, kjer radi sprejmemo tudi vse pri-pombe.
Sprejemljive so zahteve ti-stih, ki zahtevajo, da bi spiske prejemndkov pomoči razobesili na javnem mestu z vsemi po-datki in jih tudi javno obrav navali. To bi bilo do ljudi, kd so sooialno že taiko precej na robu družbe, nehumano; taka zahteva pa kaže tudi na ne-zaupanje do strakovne so-cialne službe ter članov social-nih komisij pri krajevnih skup-nostih.
Center za socaalno delo si je v vseh letih obstoja prizadeval, da bi nudil ljudem kar naj-ustrezne.išo pomoč, na potrebe po izdatnejši pomofii pa je opozarjal tudi občinsko skup-ščino, kl je te predloge vedno tudi podprla- Zato ni naključ-je, da je višina raznih oblik po moči v oboku Ljubljana-Center med najvišjimi v mestu pa tu-di v Sloveniji. Kljub temu pa se zavedamo, da tudi ta, rela-tivno visoka sredstva komaj zadoščajo za preživljanje in za-fco bd bilo prav, da bi bila pri-zadevanja vseh, ki jim skrb za človeka ni le prazna beseda, usmerjena v izboljšanje razmer sooialmo osrroženih družin in posameznikov.
Ivanka Curk,
SOCIALNA DELAVKA
CENTBA ZA SOCIALNO
DELO OBCINE
LJUBLJANA CENTER