PRIMORSKE DNEVNIK Srs.srr^r0* - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 287 (7481) TRST, sobota, 13. decembra 1969 SKORAJ ISTOČASNE SILOVITE EKSPLOZIJE V MILANU IN RIMU Veriga terorističnih bombnih atentatov Trinajst mrtvih in okrog 90 ranjenih Strašne posledice eksplozije peklenskega stroja v milanski «Banca Nazionale deli'Agricoltura* - Bomba je eksplodirala prav med množico klientov - Pravočasno odkrita bomba v milanski «Banca Commerciale ltaliana» - V Rimu eksplodirala bomba v «Banca Nazionale del Lavoro» - Dve zapovrstni eksploziji na spomeniku neznanega junaka na Trgu Venezia v Rimu MILAN, 12. — Danes ob 16.45 je v osrednji dvorani «Banca Nazionale dell’Agricoltura» na Trgu Fontana 4 v Milanu eksplodirala izredno močna bomba. Po dosedanjih vesteh je eksplozija povzročila 13 mrtvih in 78 ranjenih. Osem mrtvih je bilo na kraju eksplozije pet huje ranjenih pa je umrlo v bolnišnicah. V bolnišnicah še vedno leži precejšnje število hudo ranjenih. Med njimi je tudi 12-letni deček Enrico Pizzamiglio iz Milana, ki so mu amputirali obe nogi. Z njim leži v bolnišnici tudi njegova 16-ietna sestra, ki je prav tako precej hudo ranjena. Okrog 20. ure so na sedežu «Ban-ra Commerciale Italiana« na Trgu Scala v Milanu našli za vrati nekega dvigala veliko črno torbo, Za katero so takoj zasumili, da jahko vsebuje eksploziv. Policija le torbo odnesla na dvorišče, in J® jo ob 21.20 razstrelili, kar je e'l dokaz, da je vsebovala eksploziv. Okrog 17. ure je v kletnih prostorih osrednjega sedeža «Banca nu in Rimu. Preiskovalni organi v Milanu so ugotovili, da je bila v osrednji dvorani «Banca Nazionale delTAgri-coltura* postavljena izredno močna bomba. Položena je bila pod veliko mizo na sredi dvorane, ki je bila ob eksploziji polna ljudi. Minerji so pozneje ugotovili, da so zločinci postavili pod mizo aluminijasto posodo z okrog 8 kilogramov eksplo- ^azionale del Lavoro» v Ul. San ziva- Ugotovili so, da bomba ni »asiilio j Rimu nastala močna ek- imeIa urnega mehanizma, marveč j sPtozija, ki je ranila dvanajst o-®eb. Pozneje so ugotovili, da je 'hua tudi tu postavljena bomba, ki la vsebovala 800 gramov eksploziva. Ob 17.30 pa je ponovno zagrmelo *'a Trgu Venezia v Rimu na spomeniku neznanemu junaku. Osem minut pozneje je na istem kraju eksplodirala še ena bomba. , Štiri podtaknjene bombe, štiri močne eksplozije in ena bomba najdena in razstreljena, z do sedaj 13 mrtvih in skupno okrog 90 ranje-mh oseb, je tragični obračun da- asnjih zločinskih dejanj v Mila- predstava v gledališču Soale, so na ........................................................................ je bila opremljena s počasi gorečo vžigalno vrvico. Kot smo že omenili, je bila bomba postavljena pod veliko leseno mizo na sredi osrednje dvorane banke in je eksplodirala v trenutku, ko je bilo v banki mnogo ljudi. Na kraju, kjer je bila položena bomba, je eksplozija povzročila veliko odprtino v podu, tako da se vidijo spodnji kletni prostori banke. Milanski župan Aldo Aniasi je proglasil splošno žalovanje v mestu. Potem ko je bila odložena Očitni nagibi zločinskega atentata , * * * * v dodatnih in začasnih do-‘Ocilih italijanske republiške u-stave je v členu XII. rečeno: ^Prepovedana je reorganizaciji v kakršni koli obliki, raz-*mščene fašistične stranke«. , To načelo je bilo kasneje zakonsko podrobneje izvedeno z ?akonom od 3. decembra 1947, J® ima naslov «Fašizem in mo jmrhija« in katerega prvi člen Ke glasi: »Kdorkoli da pobudo za obnovitev razpuščene fašistične franke v kakršni koli obliki k® gibanja, vojaških ali pol-[Viaških organizacij za povečevanje nasilnih oblik boja, m poveličujejo cilje razpušče-'e fašistične stranke, je kazno-Ah z zaporom od dveh do m^jset let in z zaplembo premoženja. v vsakdo, ki pa sodeluje, je wZn°'van z zaporom do treh ‘et» Uovolj bi bilo, da bi se dolino izvajali citirani člen u-Ukve in citirani kazenski člen i? ne bi bilo možno, da bi pri-*° do tako strahotnih in tako ^drobno organiziranih bomb-atentatov, do katerih je ghšlo včeraj v Milanu in v kitnu .Očitno pa fašizem še zdaleč m mrtev, kot tudi niso mrtve j,*®, kii so ga porodile pred togimi leti in ki so ga ohranjale pri življenju tudi v sedalom razdobju, da se ga lahko jj°služijo ob ustrezni priložiti, ko je treba na kakršen |Qd, pa tudi na najbolj bruta-način, braniti interese velikega kapitala, skrajne reak-jjJe ter zaostalosti družbenega m političnega življenja. . Uradnih verzij o ozadju aten-še ni. Vendar pa je v ta-k'h primerih zelo očiten tudi ®sni6ni krivec, če se vprašanj0. komu naj atentat kori-u in kaj naj se z njim do-“Sže. , Očitno gre za poskus ustvarila zmede, za poskus napaja na močno delavsko in siin-mkalno gibanje, za ustvarja umetnega ozračja strahu, je potreben «rešitelj domo-Jme», ki naj po vzorcu polkov-mkov, uvede ponovno «red in mjr«, ki bo seveda red fašističen manganelov, zaporov, koncentracijskih taborišč in vsakovrstnega nasilja. uuje se tudi druga možna Veraija, da gre morda za juž- notirolske neonaciste, ki niso zadovoljni s «paketom» in z rešitvijo tega vprašanja. V enem ali v drugem primeru pa ni dvomov, da gre za interese iičme internacionale«, v okviru katere si skrajno nacionalistični italijanski neofa-šistii in nemški neonacisti, delijo svoje naloge, da se ne bi ustvarilo ozračje resničnega razumevanja in pomirjenja, v katerem za nje ni več prostora in obstoja. Tako ali drugače, pa naj so krivci neofašisti te ali druge vrste, je osnovni politični zaključek vedno enak: gre za poskus, da se spremeni sedanji močni tok italijanskega notranjega življenja po načelih u-stave, tok k večji demokratizaciji, k večji socialni pravičnosti in da se zgodovina zavre nazaj. To je sicer zelo težko, vendar za določeno razdobje tudi možno, kot nam je dokazala tragična zgodovina med obema svetovnima vojnama. Vendar pa v našem primeru ne obstaja nobena stvarna možnost, da do nečesa takega tudi v resnici pride, saj je delavsko gibanje dozorelo, moč demokratičnih množic je postala odločujoča, splošni demokratični razvoj tako močan, da zločinski atentat ne bo mogel privesti do rezultatov, katere so načrtovali njegovi zločinski podpihovalci in naročniki. V tem dramatičnem trenutku pa je potrebna velika budnost in to še zlasti na našem področju, kjer prebivamo skupaj Slovenci in Italijani, katere so že združili visoki ideali odporniškega gibanja, saj se moramo vsi skupaj zavedati, da so bili prav na našem pod-roč.i” fašistični poskusi vedno na dnevnem redu in da take nevarnosti obstajajo tudi sedaj. Zato smo v tem trenutku Slovenci v Italiji, ki se zavedamo, da je naš obstoj mogoč samo v demokratični državi, še toliko bolj solidarni z vsemi demokratičnimi silami, ki se v tej državi s tako odločnostjo borijo za še večjo demokracijo, pravičnejši social ni red in humane odnose. BOGO SAMSA vse javne zgradbe v mestu izobesili zastave z žalnim trakom, hkrati pa so ugasili vso božično razsvetljavo v mestu. Trg Fontana, na katerem je milanski sedež «Banca Nazionale del-TAgrieoltura«, se nahaja v središču mesta, kakih 100 metrov daleč od milanskega Duoma. Ob petkih se na Trgu pred banko običajno zberejo kmetje in prekupčevalci iz raznih krajev Lombardije, kjer sklepajo svoje posle. Glavni posli pa se običajno vršijo v osrednji dvorani «Bamca Nazionale delTAgricol-tura», ki ima ob petkih popoldne odprte urade prav zaradi teh poslov. Takoj po eksploziji, nekaj minut pred 17. uro in skoraj do 18. ure, je bilo v središču mesta slišati samo sirene ambulant, policijskih vozil in gasilcev. Takoj ob eksploziji so domnevali, da so eksplodirali kotli centralne kurjave v kletnih prostorih banke. Medtem pa se je že razširila vest med prebivalstvom, da je v banki eksplodirala bomba. Okrog 18. ure je bila ta vest dejansko potrjena, ker so ugotovili, da so kotli ogrevalne naprave v banki popolnoma celi in da gre skoraj gotovo za bombni atentat. Ob sprejemu ranjencev v bolnišnice je začela primanjkovati kri za transfuzije. Iz centra Združenja italijanskih krvodajalcev, so takoj poslali v bolnišnice 100 steklenic krvi. Združenje pa je naslovilo na vse krvodajalce poziv, naj se čimprej javijo, da bodo lahko zadostili povpraševanju po krvi v bolnišnicah. Prve podrobnosti o tem zločinskem atentatu v milanski banki, je povedal 47-letni uradnik banke Car-lo Masanzani iz Milana. Dejal je: «Bil sem v svojem uradu v prvem nadstropju in opravljal svoje običajno delo, ko me je nenadoma močan zračni pritisk vrgel proti neki omari. Hkrati sem slišal oglušujoč grom. Takoj sem pogledal v spodnje prostore banke, v katerih je bilo malo poprej najmanj 150 oseb, v večini kmetov in trgovcev. Osrednja dvorana je bila popolnoma uničena. Sele nato sem se zavedal, da sem ranjen v čelo, roko in noge. Eksplozija je bila neverjetno močna. Bil sem tri leta v vojni in nisem nikoli slišal kaj takega. Takoj sem pomislil, da je gotovo eksplodirala močna bomba postavljena pod veliko leseno mizo na sredi osrednje dvorane banke. V razdejani dvorani je bil nepopisen prizor. Na tleh so ležali mrtvi in ranjeni, ki so klicali na pomoč. Kdor ni bil ranjen je takoj priskočil na pomoč prizadetim. Tudi jaz sem takoj stopil v osrednjo dvorano in pomagal nesrečnežem, kolikor je bilo v moja moči«. Eksplozija ni uničila samio osrednje dvorane, marveč tudi številne urade v polpriMlčju. Gasilo! so takoj pregledali oelotno zgradbo, da bi ne bila prizadeta stabilnost zidov. Nekaj pred 18. uro pa je prišel v banko namestnik državnega pravdinlka, ki je izdal dovoljenje, da so lahko odpeljali osem mrtvih. Pred njim sta prišla na kraj atentata prefekt dr. Mazza ln kvestor dr. Gtoda. Pozneje je bančni uradnik Egidio Pincirolli, star 59 let Iz Lodija, povedal, da je bil ob eksploziji v svojem uradu v prvem nadstropju. Pritisk zraka je bil tako močan, ,ie dejal Pincirolli, da so vse šape popokale. «Taikoj nato sem stekel v spodnje prostore ln pomagal ranjencem, čeprav sem sam krvavel Prve ranjence smo naložili na zasebne avtomobile, ki so šli mimo. Kmalu nato pa so prišli rešilni avtomobili, gasilci, policija in karabinjerji Prizor je bil nepopisen. Ne razumem, kako se mogoče najdejo kriminalci, ki lahko napravijo kaj takega«. 27-lebnl Michele Car-lotto na Je ob eksploziji sedel za delovno mizo za velikim pultom v osrednji dvorani. Povedal je, da Je takoj po eksploziji videl med dimom, ki se Je razširil po dvorani, leteti truplo ubitega človeka, ki je padlo zraven niega.. «Ostal sem na mestu kot pribit, nakar se je na moji mizi vnel papir. To me je spravilo pokonci in sem s pomočjo kolega pogasil ogenj. Ko sem bežal skozi razdejane prostore proti izhodu, sem videl okrog sebe, kako bežrio okrvavljeni ljudje na cesto. Na »rečo se meni ti' -»odPo nič hudega,« Minerji so pozneje ugotovili, da bi eksplozija lahko povzročila še več človeških žrtev. Utrite oe«Ho s: na žalost napravile nekak ščit drugim klientom, ki so bil! ob bančnih okencih. Eksplozija je bila tako močna, da so popokala Razdejana notranjost milanske banke po grozoviti eksploziji, Id je povzročila smrt trinajstih oseb. Na desni strani še ležita pokriti trupli dveh žrtev zločinskega atentata. VELIKO OGORČENJE VSE ITALIJANSKE JAVNOSTI Odločne izjave sindikatov in odporniških organizacij Izredna seja vlade ter poziv predsednika republike - Stališča strank - Nesramna izjava MSI stekla izložb več kot sto metrov daleč od banke. Ob 19.45 je prišel v polikliniko minister za zdravstvo Rdpa-inonti, ki je obiskal ranjence. Minister Ripamonti je nato izjavil, da je bil tudi na kraju eksplozije in da ga je to izredno globoko prizadelo. Poudaril je, da mora demokratična država sprejeti drastične ukrepe, da zajamči svobodo in varnost človeških življenj. To kar se je pripetilo v Milanu, je dejal Ripamonti, je nepojmljivo dejanje. Minister je izrazil pohvalo zdravstveni službi in vsem, ki so tako hitro priskočili na pomoč ranjencem. Sinoči sta obiskala ranjence v polikliniki in v bolnišnici «Fatebenefratelli» tudi minister Vittorino Colombo in podtajnik za zunanje zadeve Pedini. Med obiskom ranjencem v polikliniki je milanski nadškof kardinal Colombo označil atentat za »dejanje sovraštva proti človeštvu«. Nadškof si je ogledal tudi kraj atentata. V znak žalovanja so bila danes zvečer zaprta vsa milanska gledališča. Tudi vsi kinomatografi v mestu in v predmestju so takoj po strašnem zločinu prekinili predstave. Vse mesto je zaprepaščeno in ne more verjeti, kako se še najdejo ljudje, ki so zmožni podobnih zločinov. V središču mesta je promet izredno omejen in po bližnjih ulicah se je sinoči videlo zelo malo ljudi. Samo na Trgu Fontana, blizu banke, kjer je bil izvršen atentat, se sproti zbirajo večje skupine Milančanov, ki so si prišli ogledati kraj zločina. Mnoge javne lokale v osrednjem delu mesta so po tragični eksploziji zaprli v znak žalovanja. En četrt ure po eksploziji v Milanu je počila bomba na sedežu «Banca Nazionale del Lavoro« v Rimu v Ul. San Basilio, ki pa k sreči ni povzročila tako tragičnih posledic. štirinajst oseb se je zateklo po zdravniško pomoč v bližnjo bolnišnico, samo ena od teh pa je bila huje poškodovana. Bombo so postavili v podzemskem prehodu med dvema poslopjema, v katerih je sedež banke. Silovita eksplozija je razbila cevi vodne napeljave in ogrevanja, voda je poplavila del podzemskih prostorov. V trenutku eksplozije je bila tu samo ena oseba, Ferdinando Dioletta, ki se je poškodoval po vsem telesu in se bo moral zdraviti štirideset dni. Vse druge, ki so morale po zdravniško pomoč, so ranili koščki razbitega stekla. Ob 17.16 in ob 17.24 sta v središču Rima odjeknili še dve eksploziji: tokrat sta eksplodirali bombi, ki ju je neznani zločinec postavil pred spomenik neznanemu vojaku na Trgu Venezia. Kosi ometa, ki so padli s spomenika, so ranili dve osebi, moškega in žensko, ki se bosta morali zdraviti šest in štiri dni. Nekega karabinjerja, ki je bil v bližini, je zračni pritisk vrgel na tla ter mu povzročil samo lažje poškodbe. Agenti političnega urada rimske kvesture in karabinjerji so našli majhne delce pločevine in lepenke, ki jih znanstveni oddelek skrbno proučuje. Računajo, da je bilo v vsaki bombi približno pol kilograma eksploziva. PARIZ, 12. — Grčija je izstopila iz Evropskega sveta ter s tem preprečila izključitev iz te organizacije, za katero se je bila izrekla žc večina držav članic. Današnje zasedanje Evropskega uioA^spaspajd pod of as b^bas lijanskega zunanjega ministra Alda Mora začelo ob 10.20. Glavna točka na dnevnem redu je bil problem Grčije in njene suspenzije iz sveta. Resolucijo, ki so jo predložili na zasedanju in ki je zahtevala suspenzijo, je podpisalo enajst dižav: Norveška, Danska, Švedska, Island, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Trska in Italija. Na začetku zasedanja je prevzel besedo švedski zunanji minister Nilsson, ki je v imenu skan dinavskih držav orisal položaj v Grčiji ter sc skliceval na poročilo komisije za človečanske pravice, ki dokazuje, da režim atenskih polkovnikov še vedno krši načela osebnih in političnih svoboščin. Švedski minister jc tudi dejal, da osvoboditev nekaterih političnih jetnikov še ne Pogajanja o delovni pogodbi kovinarjev . RIM, 12. — Na ministrstvu za delo so se danes nadaljevali razgovori med predstavniki sindikatov kovinarjev, in Confindustrio o obnovitvi delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij. Po neuradnih vesteh je možno, da bo minister za delo jutri predložil obema delegacijama svoj kompromisni predlog, na osnovi katerega bi lahko razgovori prišli v zaključno fazo. Kasneje je prišla vest, da se bodo razgovori jutri nadaljevali ob 10 uri na ministrstvu za delo. Danes so podpisali delovno pogodbo za uslužbence založniških hiš. Pogodba bo veljala dve leti in gre za izvajanje načelnega sporazuma ,ki je bil sprejet pred dnevi. Danes so tudi podpisali delovno pogodbo uslužbencev kemijske in farmacevtske industrije, glede katere je bil načelni sporazum sprejet 7 decembra. zadostuje, da bi naredila iz Grčije demokratično državo. Daljši govor je imel nato grški zunanji minister Pipinelis, ki je začrtal nekakšno zgodovino grškega fašističnega režima ter ga skušal opravičevati, češ da je prevzel oblast zaradi »stalne komunistične nevarnosti«. Njegova izvajanja niso nikakor prepričala prisotnih delegatov: ko je bila že zagotovljena potrebna večina za suspenzijo Grčije iz sveta, je Pipinelis spet prevzel besedo in izjavil, da se Grčija umakne iz organizacije v smislu člena 7 Evropskega sveta. Ta člen predvideva, da se vsak član organizacije umakne s tem, da sporoči svoj sklep generalnemu tajništvu ES. Po sporočilu, da se Grčija sama umakne iz sveta, so delegati odobrili resolucijo, ki jemlje na znanje grški sklep, ugotavlja, da ni tre ba nadaljevati procedure n suspen ziji, ter izraža upanie. da bodo v Grčiji spet vzpostavljeni pogoji, ki naj omogočijo tej državi, da posta- RIM, 12. — Strahotni zločin je globoko odjeknil po vsej Italiji in so se takoj zvrstile izjave najrazličnejših političnih, sindikalnih in drugih predstavnikov, ki seveda gledajo na dogodke z različnih zornih kotov, čeprav pa prevladuje jasna orientacija, in zahteva, da se preneha s terorističnimi dejanji. Predsednik republike Saragat je naslovil predsedniku vlade poslanico, v kateri govori, da gre pri atentatu v Milanu za člen v tragični verigi terorističnih dejanj, ki jo je treba za vsako ceno prese- ne spet član sveta. Resolucija je bila odobrena soglasno, medtem ko sta se Grčija in Ciper glasovanja vzdržala. Odobrena resolucija vsebuje tudi odstavek, v katerem je rečeno, da se bo grška vlada odslej vzdržala sodelovanja pri dejavnostih Evropskega sveta. Ta točka je bila vnesena zato, ker bi sicer po določilih že omenjenega člena 7 smela Grčija ostati v svetu še do kunca prihodnjega leta. Po zaključku zasedanja je imel grški zunanji minister Pipinelis tiskovno konferenco, na kateri je polemiziral s članicami te organizacije, istočasno pa je zagotovil, da bo Grčija še naprej sodelovala tako v NATO kot v EGS. Bivši grški minister Andreas Pa pandreu je objavil izjavo, v kateri trdi, da bo samo ljudsko odporništvo lahko zaiamčilo zopetno vzpostavitev demokratičnih svoboščin v Grčiii ter da ni nohene možnosti rešitve, ki bi temeljila na razvoju sedanjega režima. kati, zato da se zaščitijo življenja in svoboda državljanov. Pri tem govori Saragat o dolžnosti sil reda demokratičnega ustroja in da obstajajo že številne'prijave o podpihovanju k terorističnim dejanjem. Danes se je vlada zvečer sestala na izredni seji, na kateri je notranji minister Restivo poročal o prvih izsledkih preiskav in je kasneje vlada v uradnem sporočilu obsodila barbarske kriminalne a-tentate. Vlada je izjavila, da bo zagotovila mirno in demokratično sožitje za italijansko ljudstvo proti posameznikom in skupinam, ki napadajo njegovo svobodo in varnost. Pred sejo vlade je minister za delo Donat Cattin izjavil, da ne more biti dvomov o razlagi dogodkov in da je prepričan, da bodo sindikalisti izrazili isto stališče, da imajo samo sovražniki delavcev interes. da vrše zločine take vrsto. Tri sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL so se takoj sestala in so izdala skuipno sporočilo, v katerem so izrazila svojo ogorčenost zaradi pokola. Tajništva ugotavljajo, da gre za teroristični načrt, ki ima značaj napada na demokracijo in svobodne institucije, ki ga navdihujejo nepomirljivi sovražniki delavcev, da bi na teroristične tirnice zapeljali položaj, ki ga označujejo mirni socialni! boji, ki so pripeljali že do demokratičnega reševanja. Vsedržavno združenje partizanov ANPI opozarja, da že leto dni govore o obstoju kriminalnega načrta, katerega sadovi so sedaj postali očitni in poziva vlado, da sprejme takoj drastične ukreipe, da se zatro sile. ki niso sposobne živeti v demokratičnem ustroju Pri tem ugotavljajo, da je odporniško gibanje, kot vedno, pripravljeno. da ščiti ustavo in z njo republiški red Odločna so tudi stališča delavskih strank in tako KPI v svo-iem sooročilu lzjavPa. da gre o-ftit.no za delanja, s katerimi se skuša ustvariti v državi ozračje ne-panja, zmede to nezadovoljstva, da bi se pospešile reakcionarne in avnabuiristične pobud# in da bi se zadale udarec dosežkom delavcev. KPI poziva člane na budnost in na enotne politične akcije. Vodstvo PSI ugotavlja, da gre za obstoj načrta, s kate-riipi naj se vzbudi -v državljanih teror in da je dolžnost oblasti, da odkrijejo krivce in njih podpihovalce. Delavsko gibanje pa mora odgovoriti z mirom, ki ga je znano ohraniti ob velikih manifestacijah. Demokratične sile morajo zavrniti vse provokacije skrajne desnice. Tiskovni urad PSU, kot tudi številni vidni predstavniki te stranke so mnenja ,da je pokol v Milanu rezultat popuščanja, premajhne odločnosti in zmede v političnem vodstvu države, zaradi česar so se odprla vrata spirali nasTja in teror, ja, kar lahko privede do zelo resnih posledic. Edina rešitev je v vladi, ki naj ima zagotovljeno in odgo^ vomo večino. Izvršni odbor ED govori v svoji izjavi o »kriminalnih dejanjih subverzivnih skupin«, kar ;je rezultat proslavljanja nasilja kot načina in kol cilje družbenih odnosov. Treba je ugotoviti sedeže, od koder prihaja do izraza ta volja in jih izločiti iz zakonitega okvira. Skrajna desnica pa Je v svojih izjavah celo nesramna in je tako MSI po seji vodstva izjavila, da gre za ponovna nasilna dejanja s katerimi se skuša ošiibiti država in da mora vlada v tem pobžaju energično ukrepati proti «subver-zivnemu delovanju levice«, drugače pa naj prizna, da je nemočna in naj se odstrani. Pacciardi (ki je v zadnjih dneh v ospredju polemik kot skrivnostni P. v pismih grških polkovnikov, ki finansirajo desničarske poskuse državnega udara v Italiji) pa je mnenja, da je vse jasno, če se pomisli, kje so padle bombe: na banke in tudi na oltar domovine. Po njego. vem mnenju to dokazuje neučinkovitost države, ki ni sposobna iz. polnjevati osnovne naloge javne varnosti. Niiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii«; vorom seznami z vsemi problemi proizvodnje in prodaje izdelkov te pomembne slovenske tovarne. Pozneje se je pogovarjal s člani delavskega sveta, ki so mu predvsem pojasnili delovanje delavskega sveta in pri tem poudarili, da je bil v tovarni «Sava» v Kranju ustanovljen prvi delavski svet v Sloveniji. Predsednik Tito je na koncu pogovora poudaril pravilno usmerjenost delavskega sveta podjetja, ki omogoča, da vsi delavci neposredno sodelujejo z delavskim svatom pri reševanju vseh problemov tovarne. Včeraj sta se v Grosvenor Chapel v Londonu poročila 51-letni bor1* Iiarlech in 31-letna Pamela Colin, ki ju vidimo na sliki TISKOVNA KONFERENCA VESOLJCEV ' Težave raziskovalcev: prah in ravnotežje na Luni Možen je pristanek brez pomoči zemeljskih komputerjev °Mevi NA BRANDTOVO «OI)PIRANJE» Evropa sprejme sedanje stanje *i preprečuje normalizacijo odnosov med p Nemčijo na eni ter DR Nemčijo, Polj-‘° in Češkoslovaško na drugi strani Snovalci političnih dogodkov že 1 časa razčlenjujejo posvetova-j^višjih predstavnikov sedmih ■ 'varšavskega pakta in stališča dežel do vprašanja normaliza-,, odnosov z ZR Nemčijo. Od-nasprotniki politike ZR Nem-'j>a zlobno in ne brez senza-f^nosti govore o Ulbrichtovem Vendar večina zastopa rea-j-to tezo. da namreč normali-odnosov ZR Nemčije z Ro-pio, Bolgarijo in Madžarsko Jttitno ne ustvarja velikih tež-Drugače je, ko gre za ure-Jv. odnosov v ZR Nemčijo, Polj-i (n Češkoslovaško. Slovaško? I ? Nemčija postavlja zahtevo, i™ Nemčija prizna njen obstoj u,Samo stvarno, ampak tudi for-, ^Dravno in diplomatsko. Kanc-Jfrandt je v imenu svoje vlade nedavnim izjavil oziroma ob-3 da dve nemški državi ne ena drugo smatrati za ino-J^vo in da morata spričo tega v Seboj vzpostaviti stike posebne ■-“narije Bonna, da pravzaprav ipk tudi druga nemška država, j/n' velik napredek. Brandtova ^ ne govori več o «sovjetskem lucijskem področju* (tako kot , Uigerjeva pred njim), dasirav-e ogiba, da bi tudi formalno -J10 priznala DR Nemčijo, ker ^ 7 po mnenju mnogih zahodnih krogov — kasneje po-^zapreko pri združitvi obeh Nemčiji zatrjujejo, da je nekakšne nove poudarke v ■ 1 Bonna, vendar opozarjajo, oia Brandt - Scheelova vlada Jdamentu neznatno večino, da L^Jmočnejša politična stranka ij s,ngerjeva Krščanskodemokrat-zdaj v opoziciji in ne Ltava «vzhodne politike* nove ■.J' da obstajajo še naprej ne-r,tj Pojavi revanšizma in dejav-B neonacističnih sil v ZR Nem- ■% 1 Preprečuje normalizacijo od- z DR Nemčijo, Poljsko in nočejo odreči «nemškim ozemljem na vzhodu*, ta pa — po njihovem mnenju — niso samo v DR Nemčiji ali na Poljskem, marveč tudi na Češkoslovaškem. Večina opazovalcev, celo zahod-nonemških, je enoglasno ocenila, da je sedem dežel Varšavskega pakta napravilo pozitivno potezo v odnosu do Bonna. Tudi je več znakov, da se milimetrsko približevanje nadaljuje. Čedalje več je delegacij in visokih državnih funkcionarjev, ki se med seboj obiskujejo. V Moskvi pa so se začeli razgovori med Gromikom in nemškim veleposlanikom Alardtom o vprašanju odpovedi uporabe sile, vtem ko bo Varšava še v teku tega meseca odgovorila na predlog nove bonske vlade glede razgovorov «o vseh vprašanjih*, ki zanimajo obe vladi. Ob današnjem jubilejnem koncertu Glasbene matice Razgovor s pianistom Aleksandrom V odopivcem Posnetek s koncerta 13. jan. 1962 v tržaškem Avditoriju. Rahmaninov klavirski koncert St. 2 v c-molu. (Pianist Aleksander Vodopivec, dirigent Boris Švara, prvi violinist Vladimir Skerlak). HilliIIIIHmilHHmilHIIHHIIMIimilHHmHimimHimHHHHIIIIllHHHIIIIIItllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllj° na Dunaju in fcmzacijo evropskega skupnega >frica Evratom (želi, da bi Evra-!tj., ‘mel pravico nadzorstva za '4ii> tropskega skupnega tržiš-»)'Brandt je nadalje takisto de-1 ča pristop Bonna k sporazumu ;r,!° imel nobenega vpliva na tt?,hje vojaške varnosti Z R in na njeno sodelovanje ^‘•antskem paktu, kot da tudi '"“Preprečeval uporabe jedrske čjij za miroljubne namene. V8NI je še, da podpis sporazu-iv.e Domeni mednarodnega pri-Va DR Nemčije in ne ustvarja vT*1 posebnih mednarodnih ob-' bi jih Bonn imel do vzhod-Berlina. ličnike moskovskega sestanka !>v™stavlja zahtevo, da vse dr-W VzPostavijo enakopravne od-šL? Dr Nemčijo na osnovi med-prava. Zahodni komen-i'i," menijo, da se s tem zah-WiPPkaj manj kot polno diplo-‘ ,i 7 priznanje*. Trdijo tudi, da 1 |?legacija DR Nemčije prispela ^‘askvo nekaj dni pred drugi-V,s.PHč0 česar so tudi prišli pljučka o predhodnih razgo-1) b' kjer je voditeljem Vzhodne-iLer'ina, baje, bila postavljena i N* po določenem popušča-i, jNa to se tudi opira mnenje V^akšnem «Ulbrichtovem pora- & NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Nada Matičič: Ljudje z rdečim nebom Nov slovenski roman pisateljice, ki je še ne poznamo, zasluži pozornost bralcev. Nade Matičičeve, katere obširen prozni tekst LJUDJE Z RDEČIM NEBOM je pravkar izdala založba Mladinska knjiga, kot pisateljice doslej nismo poznali. Zdaj, ko je stopila pred nas s svojim prvim proznim tekstom, pa je to storila tako, da jo bomo lahko upoštevali kot zrelo pisateljico. Njen roman Ljudje z rdečim nebom je namreč zrela umetniška stvaritev. Če bi hoteli prikazati vsebino romana, bi to storili lahko prav na kratko. Roman je namreč slika o ljudeh manjšega slovenskega mesteca pred vojno, med njo in neposredno po njej. Pravzaprav je to podoba o ljudeh tega kraja, ki so tja v en dan živeli pred vojno, vojni čas pa je usodno posegel v njih razmere, da so odvrgli svoje maske in se pokazali take, kakršni v resnici so bili. Čas v katerem se znajdejo po bojni' pa jo samo odsev medvojnih odločitev. Osrednja osebnost pripovedi je Evgen Ravnihar, bogati arhitekt, ki ima lepo ženo, s katero pa ni v najboljših odnosih. Ravnikar se vzpenja po družbeni lestvici. Zagotovil si je lepo hišo, bogastvo, lepo ženo, predstavlja pa tudi središče vsega družbenega življenja. V resnici pa je to slabič, nemoralen človek, ki pred vojno zavoha, kaj se obeta in se poveže z domačimi nemčurji in kulturbundov-ct Tako tudi po okupaciji ostane na svojem mestu, čeprav je nadvse previden. Njegova žena pa mora, čeprav malce neprepričljivo, v taborišče, kjer pa se znbjde tako, kot se je vedno znašla doma. Vojna tudi od ostalih ljudi zahteva diferenciacijo. Nekdanje životarjenje je zamenjala borba za obstoj, včasih tudi za vsako ceno. Sestra žene Evgena Ravnikarja in njen prijatelj zdravnik Poljanec, ki predstavlja naprednega intelektualca, sta žrtev nemškega nasilja. Sestra prav tako mora v taborišče, kjer jo nosečo pošljejo v krematorij, zdravnik Poljanec pa se znajde v sovjetskem taborišču. Po vojni, v kateri so nekateri svoje stališče plačali z življenjem, mladi pa so se zatekli k orožju v boju proti okupatorju, skuša Evgen Ravnikar obnoviti staro življenje. Uspelo mu je, da »e je rešil vseh preiskav in ni-•r mu niso mogli dokazati. Toda razmere so se vendarle bistveno spremenile, čeprav je zanj kot gradbenika pri obnoiri dela pre več. Vendar se žena noče vrniti k njemu in najti si bo moral drugo ženo. V okviru te zgodbe nam pisateljica podrobno in široko predstavlja ljudi malega kraja, njihovo predvojno životarjenje in usodni čas med vojno. Pri tem stoje v ospredju negativni liki,, koristolovci, nemčurji, izdajalci, ki _ so pripravljeni žrtvovati svoje ideale. svoje bližnje, svojo domovino za uresničitev svojih sebičnih želja. Le nekateri redki posamezniki, mladi Hud je so tisti, ki so se zoperstavili nasilju in bili za ideale pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Roman je sicer podoba naše družbe, zlasti predvojne, je pa v svoji pripovedi precej razvlečen in mu zmanjka notranje napetosti. Treba pa je priznati, da so značaji poglavitnih oseb jasni, da so konflikti prepričljivi, predvsem pa, da pisateljica zna pripovedovati in tkati usode. Morda je njen tekst še neizčiščen, morda bi mu krčenje ne škodilo, saj bi tako pridobil na dinamiki, katere pomanjkanje je slaba stran tega ro-mana. si. Ru. AMERIŠKI VOJAKI SE PREVEC IGRAJO Ze v tretje jim je ušel nevaren strupen plin Razburjenje v senatu ■ Kaj je z Nixonovimi zagotovili? ,Jska je letos že nekajkrat po-, a željo, da bi normalizirala je? r. ZR Nemčijo, in ne samo 'dj ["°matsko - političnem, ampak gospodarskem in kulturnem po-, '■■i r. Osnovni pogoj za to je — Riškem mnenju — priznanje 'i (-.(Perl Poljsko in ZR Nemčijo Ses r' in NiKi' S tem bi tUd' l\C.nemška država priznala, da Vjj dokončno pripada skoraj 'i gna njenega sedanjega ozemlja, k* Je 1. 1945 dobila s sporazu-W v Potsdamu. Revanšistični 'C. v ZR Nemčiji se temu o-nočejo odpovedati in sma-(la je Poljski bilo dano kot 'Umestilo za poljska ozemlja na k'1* ki danes pripadajo SZ. 'k^ndt še ni izjavil, da bo bon-1 uv'sda priznala meje na Odri 'Cls'. je pa rekel, da spoštuje \ Poljske, da bi živela v ok-kv0 v8rnih meja. Bonn želi raz-Lre o vseh vprašanjih, med ka-(((,, s°di tudi vprašanje o mejah, k Predlaga deželam varšavske- kar bi tudi 1,0 pomeniti pristanek na sta-'C^o. Komentatorji dežel var-pakta so mnenja, da bi S ) •ie obstoječega stanja v Ev-k 'ahko predstavljalo dobro re-ker pomeni enakopravnost in a .P°st vseh, priznanje vseh \ii b meja in vodi k sodelo-R ;u V gospodarstvu, kulturi in ^ ^Umljivo — v politiki. In ^^slovflškci predvsem z&htevu, HnSe bonska vlada odpove mo-V.e kemu sporazumu. Zakaj re-'klip b. v ZR Nemčiji se najbolj ^v^jejo prav nanj? V pred ne-djj .to objavljeni vladni deklara-C1® Brandt izrazil pripravlje-'^1«) Nemčiie- ba s češkoslo- DUGWAY (Utah), 12. - Dvesto oseb so v vsej naglici izselili iz poskusnega središča, v katerem ameriška vojska vrši svoje poskuse z bakteriološkim in kemičnim orožjem. VzroK temu je dejstvo, da je iz enega rezervoarja «ušlo» nekaj «plina za pobijanje živčnosti*, ki mu kratko rečejo «GB». Naslov tega strupa bi bil kar sprejemljiv, saj bi v drugih besedah pomenilo, da bi moglo to sredstvo služiti za pomirjanje živcev človeka v sodobnem svetu. Toda ne gre za neko pomirjevalno sredstvo, pač pa za strahoten plin, ki človeka kaj kmalu spravi na drugi svet, pa čeprav v ZDA trdijo, da človeka le omrtviči za nekaj ur, sicer pa, da mu ne škoduje. Po poročilih iz uradnih virov ni utrpel škode nihče. Toda vest o tem incidentu je vzbudila velik, preplah v vsej okolici, v Washingtonu, v parlamentu, pa se je o zadevi ponovno resno spregovorilo, kajti člani wa-shingtonskega parlamenta so se ponovno spomnili na primer, točneje na dva primera iz bližnje preteklosti. Poslanci so se namreč najprej spomnili, kako so morali pred poldrugim letom vso oko lico tega eksperimentalnega središča obdati z žico in strogo za stražiti, in kako so morali prej «uničiti» celo čredo ovac, ko sta dve letali «po pomoti* razpršili strupene pline izven okvira eksperimentalnega centra, pline, ki so pomorili čredo ovc. Središče v Dugwayu je «poskus-no središče za ameriško vojsko* in v uradnem sporočilu, ki ga je v zvezi z novim »incidentom* izdalo obrambno ministrstvo, je rečeno: «...ko so prenašali neki kontejner «GB» (to se pravi plina, ki da vpliva na ž,ivce) je prišlo do majhnega incidenta, pri kate-tem je bil kontejner poškodovan.* Gre pa za kontejnerje, za nekakšne posode, ki vsebujejo eno tono komprimiranega plina. Do incidenta je prišlo v enem izmed skladišč središča, ki je kakih 130 km zahodno od Salt Lake Cityja. Ponavljamo, da se na srečo to ni zgodilo in da v odgovornih vojaških krogih pomirjajo javnost z zagotavljanjem, da nevarnosti ni. Vendar so iz previdnostnih razlogov odstranili od tod vse osebje, to se pravi vse vojake in civiliste in to za razmeroma kratko dobo, kajti po dveh urah so se mogli vsi ljudje ponovno vrniti na delo, ko je posebna komisija ugotovila, da je nevarnost mimo. V poročilu, ki so ga izdale vojaške oblasti, je med drugim dobesedno rečeno: «Do incidenta je prišlo na področju skladišč in o-sebje kemičnega oddelka vojaške službe v Dugwayu se je kmalu znašlo in je bilo takoj na razpolago za zagotovitev varnosti in je znalo nevtralizirati sicer strupeno snov, ki bi bila lahko škodovala, ki pa so jo strokovnjaki udušili, da je postala okolici neškodljiva.* Toda vsa ta zagotovila, ki naj bi prepričala ljudi, niso zadostovala. Celo niso prepričala, da bi vest ne vzbudila precejšnje reakcije. Predvsem so krajevne oblasti z dokaj upravičeno jezo očitale odgovornim krogom, da jih nihče ni obvestil o zadevi. To je posebno poudaril krajevni šerif Fay Gillette, ki je tudi rekel, da senator, ki živi v Washingtonu. Toda senator Moss je na varnem, jaz pa nisem na varnem in niti ljudje, ki naj bi jih on zastopal v senatu, niso na varnem.* Pri tem se je krajevni šerif nanašal na demokratskega senatorja Mossa, ki zastopa Utah v Wa-shingtonu. V Washingtonu pa je senator Moss reagiral tako na izjavo domačega šerifa, kot tudi na incident sam. Rekel je, da ponovni incident spet dokazuje, kako nevaren je plin, ki ga preizkušajo in vskladiščujejo na že omenje nem oporišču. Po njegovem je treba vso zadevo takoj postaviti tudi pred Nixona, da naj bi se Ni-xon obvezal, da bi v vojski ne uporabljali kemičnih in bioloških orožij. V zvezi s tem bi mogli povedati, da ni dolgo tega, ko se je Nixon javno in slovesno obvezal, da ZDA ne bodo uporabljale kemičnega, in biološkega orožja. Ka že pa, da so bile te Nixonove izjave le propaganda brez vsake osnove, kajti čemu bi prav sedaj prišlo do ponovnih poskusov in ponovnega incidenta. Da je namreč tudi po Nixonovi izjavi in zagotovilih prišlo do ponovnih poskusov, dokazuje tudi uradno sporočilo Pentagona, ki je pred dnevi sporočil, da je »zelo omejeno* število živali bilo izpostavljeno pli nom, o katerih smo pravkar govorili, torej plinom, ki da vplivajo na živčni sistem in da so bili ti poskusi izvršeni «pod strogo znanstveno kontrolo*. Ponovno se bomo vrnili k inči dentu izpred poldrugega leta. V marcu lani je prišlo na tem področju, kjer je sedaj «ušla» man.,ša količina strupenega plina «GB», do hujšega primera, do primera, pri katerem je izgubilo življenje G400 ovac. Incident, ki so ga sku šali v Pentagonu zadušiti, je vendarle prišel na dan, pa čeprav s precejšnjo zamudo. (Podobno kot zločin v Južnem Vietnamu, ko je ameriška vojska po nacističnem zgledu poklala vse prebivalstvo neke vasi). Ovce so se pasle na področju Skull Valley, ki je nenaseljeno, ki pa je kar GO kilometrov od vojaškega centra Dug way. Letalo, ki je odvrglo plin «GB», je torej zgrešilo za 60 km in vse ovce so poginile, morda pa je plin zanesel veter. Sicer ni vojska nikoli hotela priznati, da je njen plin pomoril ovce. ijkrali pa je Pentagon pristal, da je plačal lastniku ovac m pašnikov škodo v skupni vrednosti 300.000 dolarjev, to se pravi 180 milijonov lir. To je bil en primer, ki je zbudil preplah. Julija letos je prišlo do drugega nevarnega incidenta, ki so ga prav tako zadušili. Danes imamo opravka že s tretjim podobnim incidentom. Če upoštevamo dejstvo, da je doslej izginila pod morskimi gladinami atomska podmornica, če upoštevamo dejstvo, da sta v bližini Španije padli v morje dve ameriški atomski bombi, če upoštevamo dejstvo, da se tudi v ZDA samih vojska tako rekoč igra z zelo strupenimi plini, o čemer pričajo tri navedeni primeri, se avtomatično poraja v človeku strah, ali nimajo v ZDA v rokah strahotna orožja ljudje, ki niso povsem prisebni. To pa ni nevarno le za ZDA, ampak tudi za ostali svet. Na današnjem jubilejnem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu bo pianist Aleksander Vodopivec izvajal Hačaturjanov klavirski koncert ob spremljavi orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Borisa Švare. Aleksandra Vodopivca pozna dobro vsakdo, ki se zanima za glasbo in koncertno dejav- nost. Diplomiral je na Akademiji v Ljubljani. Večkrat smo ga že imeli priložnost poslušati pri nas, koncertiral je v Italiji in v Sloveniji, in med slovenskimi pianisti zavzema danes eno vodilnih mest. Poklicno je profesor na podružnici šole Glasbene matice v Gorici, sicer pa je kot polnokrvni muzik glasbeno vsestransko angažiran. Kot ostalim sodelujočim na današnjem koncertu, smo tudi njemu zastavili vrsto vprašanj, na katera nam je na sebi lasten skromen in malce šegav način rade volje odgovarjal: — Tovariš Vodopivec, naj velja tudi za Vas, kot za ostale, najprej obvezno vprašanje: Kako ocenjujete kot bivši gojenec vlogo Glasbene matice in njene šole v našem narodnem in kulturnem življenju? — Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je Glasbena matica silno važna ustanova, saj nam s svojo šolo glasbeno izobražuje našo mladino in omogoča talentom, da se glasbeno uveljavljajo tudi v življenju. Če spričo njene neprecenljive vloge kaj hudo obžalujem, potem je to žalostno dejstvo, da se mora še vedno boriti z vsemi mogočimi težavami, od finančnih pa do priznavanja javnopravne u-stanove. Koliko več bi lahko naredila od tega, kar naredi, če bi bila deležna vseh tistih podpor, ki so jih deležne sorodne ustanove v državi, ki pa dajejo od sebe v resnici mnogo manj, kot daje naša glasbena šola v svojih skromnih možnostih. — Kje ste nadaljevali študije po šolanju pri Glasbeni matici in katerega od profesorjev imate najbolj v spominu? — Šolo tržaške Glasbene matice sem obiskoval pravzaprav samo eno leto in seveda se najraje spominjam svoje prve profesorice Mir-ce Sancinove. Potem sem odšel v Ljubljano. Iz srednje glasbene šole imam najlepše spomine na prof. Jelko Suhadolnik - Zalokarjevo, iz akademije za glasbo pa na prof. Sivica za klavir in na prof. Škerjanca za kompozicijo. — Kako pojmujete poslanstvo Glasbene matice sedai. ko ste sam profesor na njeni šoli? — Lahko bi ponovil to, kar sem Vam o Matici že povedal, rad pa bi dodal še to, da je glasbeno šolanje. ki ga posreduje glasbena šola GM, toliko važnejše, ker s tem praktično izpolnjuje vrzeli v programu slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, v katerih ni praktično nobene glasbene vzgoje, kolikor pa je, je v rokah v pedagoškem smislu ne dovolj podkovanih ljudi. Kakšna razlika je v tem v primerjavi s šolami v Sloveniji, kjer polagajo na glasbeno izobraževanje veliko pozornost! Sicer v lem smislu v Italiji ni pomanjkljiva samo slovenska šola, temveč šolstvo na splošno. Velja torej še posebej poudariti prav to poslanstvo šole Glasbene matice. — Kdaj in kje je bil Vaš prvi pomembnejši nastop? — Pred desetimi leti, ko sem izvajal Škerjančevo Fantazijo z orkestrom srednje glasbene šole v Ljubljani. Spominjam se, da je pri tem koncertu prijatelj Boris Švara sedel v prvi vrsti in moje izvajanje posnel na trak, ki ga še danes hranim. Zelo rad pa se spominjam Rahmaninovega koncerta, ki sem ga izvajal leta 19152 z orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom Borisa Švare v tržaškem Avditoriju. — Potem Vas nekaj časa nismo srečavali na koncertnih odrih. Kaj ste počeli v tem času? — To je poglavje zase, malce neobičajno za koncertnega pianista. Ni mu botrovalo kakšno bo-hemstvo, kot bi mogoče lahko kdo mislil, temveč povsem prozaični finančni razlogi. Začel sem se u-kvarjati z lahko glasbo, tudi z jazzom. Tako sem s jazz triom (klavir, bas in boben) skupno z dvema muzikantoma iz Rima in Brescie prepotoval Skandinavijo, predvsem Švedsko in Finsko, Nemčijo pa vso Italijo od Taormine do Merana, igral po barih, nočnih lokalih, in « dancingih » ameriške šlagerje in drugo tako robo na vse mogoče načine. Trdo življenje je to in lepo obenem. Toda človeka uničuje. Po dveh letih nisem mogel več in ko sem dobil mesto profesorja pri Glasbeni matici sem bil zadovoljen. No, spomini pa so le ostali in tudi življenjske izkušnje... — Pustiva to poglavje ob strani. H kateri glasbi ste nagnjeni v stilnem in časovnem smislu? — K vsaki dobri glasbi, če je dobro izvajana. Časovno? Ne, ro mantika mi ni všeč, pač pa mi je v splošnem smislu zelo všeč Mozart. Zelo rad izvajam slovan sko glasbo: Rahmaninova. Prokof- j jeva, Šostakoviča. Občudujem Britt na. — Hačaturjanov koncert ste z ; istim orkestrom že izvajali v Bo- j logni in v Ljubljani. Kaj Vam kot pianistu nudi ta skladba? — Kaj mi nudi? Notranje zadovoljstvo, kot ob vsaki skladbi, ki jo izvajam in imam v sebi občutek, da sem jo doživljal. Sicer pa Hačaturjanov koncert ni za široke množice in bil bi srečen, če bi imeli take koncertne množice, ki bi ga hlastno želele, ker to zasluži. (Tu je posegel v razgovor prisotni dirigent Švara: *Od vseh klavirskih koncertov, kar jih poznam, je ta eden najtežjih, tehnično je silno zahteven s svojimi hitrimi ritmičnimi spremembami. Zahteva res mojstra - pianista*). — če bi imeli priložnost poleg Hačaturjanovega izvajati še kak drug klavirski koncert, za katerega bi se odločili? — Za kakšnega lažjega... — Kdaj Vas bomo spet lahko poslušali v Trstu s samostojnim celovečernim klavirskim recitalom? — Ko bomo imeli dober koncertni klavir... — Vemo, da se razen s koncertiranjem in pedagogiko ukvarjate tudi s kompozicijo, aranžiranjem in zabavno glasbo... — Z aranžiranjem kar precej, saj sem v letih 1963 in 1964 aranžiral praktično vse skladbice za oba festivala slovenske popevke v Kulturnem domu. Scensko glasbo sem doslej napisal za 16 odrskih del in tri za televizijo. Gotovo se spominjate, da sem za scensko glasbo k Benedetičevi drami «Ne vedno kakor lastovke» prejel na Sterijinem pozorju v Novem sadu posebno nagrado. Mnogo stvari sem aranžiral tudi za radio Trst A. Z zabavno glasbo se zadnje čase ukvarjam le bolj priložnostno, ta ko za zabavo. — Menite, da se v novem ozračju kulturnega dialogirania tudi našim slovenskim koncertantom začenjajo odpirati vrata tržaškega italijanskega gledališča? — Na to gledam, žal, s pesimizmom, vsaj kar se tiče nas slovenskih glasbenikov iz zamejstva. Več možnosti vidim v okviru kulturnega dialogiranja med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Trstom, tudi zato, ker je nekaj takih primerkAu že bilo. — In še zadnje vprašanje: kaj svetujete kot pedagog in uveljavljen pianist mladim gojencem glasbene šole, zlasti pianistom seveda, če si mislijo glasbo izbrati kot življenjski smoter? — Tri stvari: študirati, študirati, študirati. Pa še skromnost, tudi ta je važna. Razgovor napisal JOŽE KOREN IZ UMETNOSTNIH GALERIJ j Akvareli Almire Reia Cracolici V občinski galeriji, kjer že četrti dan razstavlja slikar Sabino Coloni, je prejšnji teden razstavljala ena znanih ženskih zastopnic tržaške likovne umetnosti: Almira Reia Cracolici. Čeprav je njena razstava, kot vidimo, že nekaj dni mimo, se bomo k njej vrnili, ker to zasluži. Za mlajše obiskovalce umetnostnih galerij je ime te likovnice verjetno novo, ali vsaj manj znano, bočim se je drugi prav dobro spominjajo, pa čeprav bo menda že ducat let, odkar se ne pojavlja več v razstaviščih. Vendar je o n ej takratni kri ik tržaškega tiska in radia, vseačiliški profesor umetnostne zgodovine Decio Gio-sefi zapisal zadeto, da je to slikarka lepih akvarelov bisernatih odbleskov in polnih smotrnih učinkov razlivanja barv, s katerimi dosega ljubko svežost tihega pesniškega nastrupenja. Irt če to dopolnimo še z ugotovitvijo dnevnika «Giornale di Sicilia*. da je sli-karkin impresionizem ves usmerjen v neposrednost zdaj živih in blestečih barv, zdaj njih nežnih in pridušenih odtenkov, smo točno označili stanovitnost umetni-sicega izraza Cracolicijeve, ki se nom odkriva tudi sedaj nespre-mrmjen v sedeminštiridesetih listih te razstave. Prevladuje pa na njej pestrost najrazličnejših cvetlic, ki jo prijetno prekinjajo nekateri akvareli strokih pokrajinskih razgledov u-merjenejših barv, ki se zde kot orcna v naravo iz bujnosti umetno gojenih cvetlic zasteklenega cvetličnjaka. Vendar pa ta mnogošte-■trilčnost tihožitij cvetlic ne utruja, ker v njih ni tiste sladkobne liopradljivosti običajnih pmklicnih slikarjev cvetja. Cracolicijevi ie namreč barva prvenstven pogoj njenega slikanja, ji je predvsem izključno likovna enota. Zato ji podreja oblike cvetja in njih razmestitev. V teh listih ni umetniškega iskanja neke dkebane*. Šopki so sestavljeni le v smislu njih barv in umetnici je vseeno, ali so samo prosto povezani, ali vtaknjeni v vaze neiskane lepotne zunanjosti. S tem ustvarja slikarka v teh listih res videz krepke svežosti rosnega jutra, katerega barvne meglice se širijo v odlično razgibana ozadja. Prav v taki obdelavi ozadij se kaže nadptoprečnost teh akvarelov, MILKO BAMBIČ sklene sporazume, s kate-■0 bi se premagala preteklost, ne prija revanšistom, ki se Claude Heater, ki je kljub svojim mladim letom obšel že pol sveta in pel od milanske Scale po vseh pomembnejših odrih vse Evrope in tudi onstran Atlantskega oceana, tako na primer v Operi v San Franciscu, bo nocoj nar stopil v tržaškem gledališču »Verdi* v naslovni vlogi Wagnerjeve opere «Tristan in Izolda*. Claude Heater je tipičen junaški tenorist. Po rodu je iz Oaklanda v Kaliforniji, glasbo pa je študiral v Los Angelesu. »senator Moss je za to vedel, t.j. HmiiiiiiiiiNHiiiiiuiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiimiiimHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden pristopite k predvideni akciji, strnite vrste svojih sodelavcev. Deležni boste zelo ostre kritike. BIK (od 21.4. do 20.5.) Na poslovnem področju je priporočljiv trenuten umik. Več razumevanja do prijateljev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S svojo neprevidnostjo si boste nakopali dokajšnje težave. Pazite se pred dvoumnimi nasveti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Soglasna odobritev nekega načrta. Slovo od nepozabnega prijatelja. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne odklanjajte odgovornosti, ki jo narekujejo HOROSKOP okoliščine. Navdušeno boste sprejeti v krogu novih prijateljev. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nekaj nepomembnih nesporazumov ne bo pokvarilo vašega položaja. Sproščenost in veselje v družini. TEHTNICA (od 22.9. do 22.10.) Težko bo zlomiti odpor, ki ga ne pričakujete. Zadoščenje bo prišlo, toda nekoliko kasneje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Iz nenaden uspeh tekmeca vam bo povzročil dokajšnje skrbi. Skušajte se izvleči iz svoje osamljenosti. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Poizkus, da bi vam ogrozili položaj, ki ga zdaj zavzemate. Obisk drage OS€l)6 KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne ko potovanje bi utegnilo bistveno razširiti vaše možnosti. Pazite se pred neko bližnjo osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sporazum, ki vam bo odprl obetajoče perspektive. Utrditev nekega enot nega družinskega stališča. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poenostavite svoj način odnosov do ljudi Srečno počutje j TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetne melodije; 16.40 Ansambel B. Lesjaka; 17.00 Vokalni kvartet; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. vo kalni oktet; 18.50 Jazz; 19.10 SPD iz Gorice; 19.25 Zabavali vas bo do; 20.00 Šport; 20.50 J. Tavčar; «Iz ljubezni* (kriminalka); 21.35 Vabilo na ples. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Domači pisatelji. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba; 9 00 Malo besed in veliko glasbe; 10.00 Pri jetna glasba; 10.30 Orkester Kugler; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba .n pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Program z A. Lupom; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.00 Primorska in njeni ljudje; 16.40 Orkestri; 17.00 Izbrali ste; 17.30 Pesem in ritem; 19.00 Poje Etta James; 19.30 Pre nos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.30 Filmske novosti; 10.35 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.43 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za mladino; 16.30 SOBOTA, 13. DECEMBRA 1869 Znanstvena oddaja; 16.40 Srečanje Rim-London; 18.00 Veliki va riete; 20.00 Dan slepih; 20.20 Pia šče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; 13.00 Program z Rito Pavone; 14.05 Juke box; 15.00 Plošče; 17.43 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeni intervjuji; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Canzonissima; 23.00 Kronike juga. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.10 Baletna glasba: Čajkovski, Bliss; 12.20 Elgarjeve in Janačkove skladbe; 13.00 Beethoven, Ravel in Prokofjev; 14.05 Borodinov Knez Igor; 17.10 Nemščina; 17.35 Verstva med Mongoli; 17.40 Jazz; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert; 20.40 Simf. koncert; 22.30 Codignola: »La propaguzione*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mozartova klavirska glasba; 9.25 Od gotike do baroka; 10.10 Vento: Sonata opus 6; 10.35 Beethovnove variacije; 11.55 Sopranistka L. Poli; 14.45 Mozartova Sonata K 448. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Infoirm. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; Pes; 9.35 »Čez travnike zelene*; 9.50 »Naš avtostop*; 10.15 Pri vas do- ma; 12.10 Lisztove klavirske sklad be; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13 30 Priporočajo vam...; 14.05 M. Vodopivec: Laž-njivi Kljukec; 14.25 Lahka glas ba; 15.40 Tenorist A. Lance; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pianist S. Štingel; 17.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Aktualnosti; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Ansambel Škoberne; JoJko Lukeš: teki osti*; «Sence pre- 20.47 Orkester Mantovani; 21.15 Glasba ne pozna meja; 22.15 Od da ja za izseljence; 23 05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Angleščina; 12 30 Opera včeraj in danes; 13.00 Komika; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik m loterija; 17.45 Program za mladino; 18.45 O Ro bertu Kochu; 19.10 V parlamentu; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima 69; 22.30 TV film »Mož*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 2L15 TV film »Jetnik*; 22 05 Grof Montecristo. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.00 Hokej Partizan:Med-veščak; 17.45 Narodna glasba; 18.15 Veliki potepuh. 19.15 Obdobje svetovne vojne; 19.40 Za boljši jezik; 20.35, 23.15 Festival JLA; 21.45 Rezervirano smeh; 22.00 Novi rod — film; 22.50 TV kažipot. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8.8, najnižja 5,8. ob 19. uri 6,6 stop., zračni tlak 1021,2 stanoviten, veter 3 km/h jugovzhodnik, vlaga 80 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, tem-peratura morja 10,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 13. decem&'a LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 in zaton* 16.21 — Dolžina dneva 8.44 ^ na vzide ob 11,17 In zatone od ‘ ■ 1 Jutri, NEDELJA, 1« decemU* VOJMIR SEJA DEŽELNEGA SVETA Odgovor deželnega odbora na vprašanja o stališču do zahtev beneških Slovencev Zaradi gripe natrpane tržaške bolnišnice Vprašanja so postavili svetovalci KPI, PSIUP in Slovenske skupnosti - Baracetti (KPS) m Rizzo (PSIUP) sta izjavila; da je odgovor nezadovoljiv, ker se ne izreka o bistvenih vprašanjih in zahtevah - Ceste v dolinski občini in avtobusna proga v Drago Včerajšnja seja deželnega sveta i tijstva (ERSA) in ustanova za razje bila posvečena v glavnem od- voj obrti (ESA), govorom odbornikov na vprašanja Še posebno pozornost bodo posve-svetovalcev. Poleg tega so tudi so- i čali temu področju pri izbiri sred-giasno odobrili zakonski osnutek o ! štev in načina, ki jih predvideva izenačenju plač deželnih uslužben- ) deželno načrtovanje za gospodar-cev s plačami državnih uslužben- j ski in socialni razvoj Nadiških do-cev. Gre za ponovno predložitev I lin.» zakonskega osnutka, ki ga je vlada V imenu skupine svetovalcev KPI zavrnila. ^ je svetovalec Baracetti dejal, da Med vprašanji so bila najbolj j ni zadovoljen z odgovorom, ker se važna tri, ki so se tikala Beneške , ne izraža o osnovnih vprašanjih. Slovenije in ki so jih postavili sve- | Rekel je, da so hoteli odgovor na tovalci komunistične in socialprole- j nekatera bistvena in načelna vpra-tarske skupine ter svetovalec Slo- [ šanja, nakazana v spomenici bene-venske skupnosti dr. Štoka. Ta J ških Slovencev. Ni pozitivnega od- vprašanja so bila povezana s spo- govora na vprašanje o pravici Slo- menico, ki so jo predložili pred- j vencev, da bi smeli uživati vse u- stavniki beneških Slovencev svoj stavne predpise in enake pravice !ža6 mm' M' n«l.&__ n Lovnhe (KPI) o obisku predsed-, šoli. Deželni odbor bo proučil tudi mka deželnega odbora Berzantija vprašanje športnega igrišča, na gradbišču Grandi Motori. Lo- J Istemu svetovalcu so odgovorili vriha ^ je ^ namreč vprašal, zakaj ni tudi glede možne ukinitve avtobus-bil takrat povabljen tudi on kot žu- J ne zveze med postajo Sv. Andreja pan dolinske občine. Obisk je bil in Drago, ki nadomešča ukinjeno opravljen na vabilo predsednika in- železniško progo. Železniška uprava dustrijskega področja in deželni u- namerava progo le preurediti, da pravniki so bili torej samo gostje, prihrani previsoke izdatke. Toda V zvezi s cesto, ki se odcepi pri dokončen načrt glede tega še ni Lakotišču proti Boljuncu in je bila , znan. Lovriha je dejal, da je le zaradi ^ gradbišča prekinjena, se delno zadovoljen z odgovorom, kajti čas predsedniku Berzantiju, kateri jih je sprejel v prostorih de- kot Slovenci na' Tržaškem in Goriškem. Odbor bi moral odkrito po- želnega odbora. Šlo je namreč za vedati, ali se strinja z zahtevami to, koliko so se uresničila takrat- ! beneških Slovencev, ali ne. Niti ni na zagotovila predsednika deželne- odgovora na zahtevo o podporah ga odbora dr. Berzantija in kakš- ! krožkom, časopisom itd. Baracetti no je stališče deželnega odbora v I je rekel, da je nezadovoljen tudi odnosu do zahtev, ki so jih posta- zato, ker je predsednik odbora res vili takrat beneški Slovenci. Odbor- j dal važne izjave odposlanstvu, s nik Varisco je v imenu odbora dal I katerimi je dejansko priznal obstoj naslednji odgovor: Slovencev v Benečiji: tega jasnega «10. oktobra je predsednik dežel- Priznanja pa ni v odgovoru v deželnega odbora sprejel odposlanstvo nem sve*-u- Zaradi tega je napove-iz Nadiških dolin, iz Kanalske in dal' da bodo komunisti predložili iz Terske doline, ki mu je orisalo | interpelacijo ali resolucijo, da se bo nekatera vprašanja, ki se tičejo ® vprašanju razpravljalo. Ne gre manjšin slovenskega jezika, bivajočih na teh področjih. Predsednik Berzanti je najprej poslušal oris raznih vprašanj, nato pa je zagotovil odposlanstvu, da bodo vpra- le za uživanje ustavnih pravic slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji, marveč za uživanje naravnih pravic ljudstva sploh. Tudi svetovalec Rizzo je v ime- šanja, ki spadajo v pristojnost de- nu PSIUP dejal, da ni zadovoljen z želne uprave .začeli proučevati za f odgovorom. Storjen je bil res korak primerno rešitev, medtem ko bodo naprej, če upoštevamo, da so do-na vprašanja, ki ne spadajo v de- slej sploh ravnali, kot da bi Slo-želno pristojnost, opozorili vlado. vencev v Beneški Sloveniji ne bilo. V zvezi s temi obveznostmi je ] ^?da konkretno odgovor deželnega predsednik deželnega odbora že | odbora ne pove nič jasnega, niti predočil na primerni vladni ravni ne nakazuje sredstev za rešitev zahteve, ki spadajo pod državno pristojnost (pouk slovenskega jezika, spremembo tečaja za slovenski jezik in književnost na fakulteti za jezike v Vidmu v stolico za slovenski jezik in književnost, poseg IRI na tem področju, ki naj omogoči zaposlitev krajevne delovne sile itd.). Kar pa se tiče specifičnih zahtev glede ovrednotenja Nadiških dolin s pomočjo turističnega razvoja, pomoči kmečkim posestvom, posega za ustanovitev novih zadrug, pogo-zditve za valorizacijo pašnikov, ureditve vodnih tokov, rešitve vprašanja izseljevanja je namen deželnega odbora — saj ve, da je to področje eno izmed najbolj zaostalih vprašanja. Gre samo za formalno izjavo, ki se ne dotika raznih problemov. Slovenci v Beneški Sloveniji so še vedno zapostavljeni, kar velja zlasti za ravnanje raznih javnih ustanov z njimi. Ni niti odgovora o ovrednotenju kulturnih dobrin teh Slovencev ter o akciji, ki bi jo lahko krajevne ustanove izvajale njim v prid. Svetovalec Štoka je najprej dejal, da jemlje na znanje stališče predsednika Berzantija, ki ga je zavzel ob obisku beneškega odposlanstva pri njem. To je treba vzeti na znanje, četudi ni bilo zavzeto jasno stališče do omenjene spomenice. Vsekakor pa se v odgovoru zagotavlja, da bo deželni odbor upošteval predvideva okrepitev ceste, ki gre uPrav’a železnic namerava avtobus-iz Lakotišča v Dolino in od tod v f1? Pro6° skrajšati, tako da bi te-Boljunec. Cesto bodo razširili, tako j k!a samo od Boršta do Drage, da bo široka 7,50 m, poleg tega bodo zgradili na obeh straneh pločnika, široka po 1 m. Kar se tiče nevšečnosti glede odseka ceste, ki gre od križišča proti Mačkovljam i do državne ceste štev. 15, so pri- V . ,£j°’ 14- * m- ob 15-30 bo pravili načrt, ki predvideva cesto '“cBntmpu Opčinah s štirimi stezami, Uko da bo ime- ! SPOMINSKA SVEČANOST V nedeljo na Opčinah Spominska svečanost la značaj avto ceste, za katero bo- ob obletnici ustrelitve Vika Bobka, J‘ ’ .............. Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Vin- ka Tomažiča in Ivana Vadnala. Spominsko svečnost prirejajo partizansko združenje ANPI, Združenje političnih preganjancev ANP do porabili 580 milijonov lir. Glede športnih naprav je dežela prispevala 25 milijonov za zgraditev občinske telovadnice ter 2 milijona in šči košarked!n VJi!a^ilniC "u-'6?: PIA in združen je bivših političnih scu košarke in odbojke v občinski deportirancev ANED. Gripa, ki razsaja — podobno kot v vseh krajih Italije — tudi v nar šem mestu, ni zelo nevarna in sledi krajši obolelosti naravna ozdravitev. Komplikacije bronhdjalne-ga, pljučnega in srčnega značaja pa lahko nastopijo pri starejših in organsko šibkih osebah, ki morajo zato biti skrajno oprezne. To so v bistvu podatki o poteku bolezni same, ki jih je dal sanitarni ravnatelj tržaških bolnišnic, dr. Btslani, ki je tudi poudaril, da so tržaške bolnišnice seJaj povsem natrpane in bi le z ve. ko težavo sprejele nove bolnike. Pri tem je omenil celo, da so v glavni bolnišnici postelje celo v biblioteki, da bi sprejeli čimvečje število bolnikov. K bolniški oskrbi se je za-teklo doslej skoraj diva tisoč asefb, od teh nad 1700 v glavno bolnišnico, 330 pa v bolnišnico pri Magdaleni. V zvezi z nekaterimi komplika- cijami, ki so nastopile pri malo- številnih bolnikih, je dr. Biasini o-pozoril, da še ne vedo če gre za posledice gripe ali so simptomi postranskega značaja in nima z njimi gripa nič skupnega. Zato so nekaj primerkov poslali v poseben raziskovalni laboratorij pri pado-vanski univerzi in bodo izsledki znani v nekaj dneh Zaradi «preobljudenosti» bolnišnic je sanitarna direkcija prepovedala množične obiske k bolnim sorodnikom, kakor tudi obiske v o-troškem preventoriju «Villa Santo-rio.) v Trstu. .................................................................i,„„„„„„„„.... ZARADI GRIPE PREKINJENA SEJA OBČINSKEGA SVETA Tržaški občinski odbor odločno obsodil zločinski atentat v Milanu Izzivalni izpad misovca Morellija ■ V razpravo o zdravstveno ■ bol-nišniškem položaju na Tržaškem je posegel dr. Rafko Dolhar (LSS) v naši deželi — da bo po primer- gospodarska, socialna in etnična nih stikih s krajevnimi upravljavci,1 vprašanje prizadetega prebivalstva. da se seznani s tem in oceni, kar je bilo doslej storjenega, ter v zvezi s tem, da ugotovi potrebe raznih sektorjev, dal pobudo za organski načrt spodbujanja gospodarstva področja z usklajevanjem pripravljenih posegov in posegov, ki jih bodo pripravila odbomištva za turizem za delo za kmetijstvo, za Izrekel je upanje, da se bodo pravne ovire, ki onemogočajo reševanje vprašanj beneških Slovencev, odstranile. Toda dežela se ne sme odreči reševanju vprašanj, ki spadajo v njeno pristojnost, kot je Dvojen je bil na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta odmev na zločinski atentat v Milanu. Občinski odbor je namreč poslal milanskemu županu brzojavko, v kateri izraža v imenu tržaškega prebivalstva gnev zaradi zločinskega atentata in izraža sorodnikom žrtev iskreno sožalje, hkrati pa zahteva, naj se krivci izsledijo, kakor tudi, da se življenje državljanov in demokratična ureditev v Italiji u-strezno zaščiti. S hrupnim neodobravanjem pa so demokratični svetovalci v levičarskih sektorjih občinskega sveta poslušali kratko izjavo misovca Morettija, ki je vzkliknil na pripombo nekega svetovalca, da bi spričo bomb v Milanu in Rimu. na oltarju domovine, bili spet potrebni nekdanji «zbori, da se uravnajo kosti tistim, ki si to zaslužijo«. Podžupan Lonza, ki je predsedoval namesto obolelega župana seji sveta je MorelMjev fašistični izpad označil za nesprejemljivega. Takoj za tem je podžupan Lonza prekinil morda najkrajšo sejo npr. toponomastika. Poleg tega mo- občinskega sveta, v katerem je gri- ra stalno slediti vprašanjem, ki spadajo pod pristojnost države in spod- javna dela in zadružno službo i bujati vlado, da se rešijo. Rekel i._ _________ J * 1 •!. A _ 1P rln in 'la/innnlinn rt ter posegov deželnih ustanov na raznih toriščih, kot sta npr. med drugimi finančna družba «Friulia», deželna ustanova za razvoj kme- je, da je zadovoljen z odgovorom, če se upošteva v tem smislu. Med drugimi odgovori je bil tudi odgovor na vprašanje svetovalca ••fliiiiMiiaiiiiii»iiii>iBaiiaa«iMisiiisiaai«i>iaiaaa>aiiM«Mi««iiiiiii8«i8tixaaiaaisiaiiaaiiaaMaiiaiiiiiiMa«aiMiaaBiiigi(iivnai> V PONEDELJEK V BEOGRADU Zasedanje mešanega odbora za manjšinska vprašanja Na dnevnem redu je tudi vprašanje šol, ki je še posebno pereče za nas V ponedeljek se v Beogradu se- I upokojenke Emilie Culotove vd. Cu-staine italijansko - jugoslovanski | cit že nekaj časa ni bilo na »premešani odbor za zaščito manjšin, j gled. Ker je ženska živela sama, Italijansko delegacijo bo vodil ml- so o tem obvestili policijo Agenti nister Millesi in bodo v njej pod- so dospeli nekaj časa kasneje sku-prefeikta Moltnairi in Mellaro, vod- j pa j z gasilci. Tl so podrli vrata ja urada za povezavo z zunanjimi in stopili v stanovanje. Zenica te ministrstvom prof. Gerim, šolski1 ležala v pasteli i mrtva. Dr. Lav-skrbnik prof. Angiolettl ter taj- rencich. ki je truplo pregledal, ie nik dr. Montano iz zunanjega mi- ugotovil, da je Culotova Izdihnila nlstrstva. Jugoslovansko delegacijo pa bo vodil veleposlanik Peresič. Na dnevnem redu je pregled splošnega položaja manjšin v obeh državah s posebnim poudarkom na dvojezičnosti in na šolskih vprašanjih, ki so za nas še posebno važna v zvezi z ustanovitvijo slovenske strokovne šole, ki jo tako potrebujemo In ki Je kljub številnim obljubam in zagotovilom še ni približno ob sedmi uri zaradi pljučnice in nadušnega bronhitisa. Pol dneva stavke v dvajsetih tovarnah Umrla j'e zaradi pljučnice Ob koncu tedna se sindikalni položaj na Tržaškem, kljub pozitivnemu stališču delavcev velikih industrijskih podjetij o obnovitvi pogodbe z «Intersindom», ni zjasnil. Z vso ostrino se nadaljujejo stavke Naročniki! Bralci! Včeraj so stanovalci na št. 69 . ... j , v Ulici Moreri opazili, da 68-letne m razč)enJene prekinitve dela v zasebnih industrijskih tovarnah v Žav-| ljah, Miljah, rajonu Čampo Marzio in drugje. Posebno so ostri nastopi delavcev v zasebni ladjedelnici «Navalgiuliano» in sorodnih delavnicah «Orlando», «Orion» in drugih. Dvajset tovarn in obratov, v ka-! terih so včeraj stavkali ves dan, | je danes spet paralizirala štiriur-na stavka. Vodstva kovinarskih Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno nino že sedaj ! naroč- Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knji go ali ploščo s slovenskimi pesmimi Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 lir. pa, ki razsaja tudi v našem mestu povzročila številne vrzeli. V začetku seje je podžupan Lonza u-gotovil, da je na sejo prišlo le nekaj svetovalcev. Sklenil je nadaljevati za eno uro razpravo o položaju zdravstvene in bolniške strukture in resolucijah, ki so jih s tem v zvezi predstavile različne politične skupine, v upanju, da bo število prisotnih svetovalcev preseglo polovico. Ker pa do tega ni prišlo, je — kljub protestom mi-sovca Morellija — sejo prekinil in sporočil, da se bo svet sestal v torek. V razpravo o zdravstveno - bolniškem položaju na Tržaškem je posegel samo svetovalec LSS dr. Rafko Dolhar, čigar izvajanju je z odobravanjem sledila večja skupina študentov medicinske fakultete, ki so zasedli svojo fakulteto. Študentje so svetovalcem razdelili letak s svojimi zahtevami, ki jih je svetovalec Dolhar označil za logične in pozitivne. Čudil se je celo, da so študentje toliko časa potrpežljivo vztrajali v takem neznosnem položaju, kakršen je na medicinski fakulteti. V začetku svojega daljšega po- pa pustilo nerešena vprašanja — sicer razumljiva v prvem obdobju — tako vnemar, da je fakulteta s 600 študenti, iz katere bo prihodnje leto Izšlo večje število novodi-plomiranih zdravnikov, zabredla v s& ».aaartaurgt Jtom? >. «*<*•* <*•# več v prvi vrsti dobro voljo pri- j vPra-sanJ bolnišnice, ]e komisija stojnih. i preložila svoje delo, ker so neka- Glede splošne preureditve bolniš- t.eri svetovalci trenutno bolni in bo VJ?£ravstveneKa, sistema pa. je pregled ostalih oddelkov bolnišnice gim proučila vprašanja socialne oskrbe v bolnišnicah in na domu, vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati v širšem okviru, ki bi zajel tudi ustanove, predvsem pa občino. GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969-1970 DANES, 13, DECEMBRA 1969 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 JUBILEJNA AKADEMIJA OB 60. OBLETNICI USTANOVITVE IN 25. OBLETNICI OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE Sodelujejo: ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE SOLISTA: 2ARKO HRVATIC - violina ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir MLADINSKI PEVSKI ZBORI iz Devina. Nabrežine, z Opčin in iz Trsta. DIRIGENTA: OSKAR KJUDER BORIS ŠVARA SPORED: Vodopivec-«Jesen», Ota «Pcsem», Vodopivec «Kosilo» (izvajajo otroški zbori) Govor predsednika GM Dušana Hreščaka Bruchov koncert za violino (violinist Žarko Hrvatič, dirigent Oskar Kjuder) Hačaturjanov koncert za klavir (pianist Aleksander Vodopivec, dirigent Boris Švara) Prodaja in rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene matice Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od 10.12. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Tudi letos v «Občinski galeriji» tradicionalna «božična razstava» dr, Dolhar -opoeoril kolege, da ni treba Iti daleč po zglede, kako civilizirana družba skrbi za zdravstvo. Omenil je nato še nekatera druga vprašanja, med temi nujnost korenite preosinove in «podržavlje-n,ja» Rdečega križa in pod. Ko je podžupan Lonza sklenil prekiniti sejo, približno ob 20. uri, je Dolhar opozoril, da si pridržuje pravico nadaljevati svoje izvajanje na prihodnji seji ali med glasovalnimi izjavami. opravila kasneje. Občinska komisija za zdravstvo obiskala bolnišnico pri Magdaleni Občinska svetovalska komisija za zdravstvo, ki ji predseduje občinski odbornik Blasina, je v okviru nadaljevanja pregledov tržaških bol- ! ZAŠČITA ŠOL ZA NARODNI MANJŠINI Posvetovalna podkomisija pri senatni komisiji za notranje zadeve je odobrila predlog zakona sen. Seme in ustrezno priporočilo dežele Furlanije -Julijske krajine o ukrepih v zvezi z zaščito šol za narodnostne manjšine. S tem je bila odprta pot za dokončno odobritev zakonskega predloga, o katerem bo verjetno moral razpravljati senat na eni izmed prihodnjih sej. Zadevno vest nam .je posredoval tiskovni urad tržaške federacije KPI. V razdobju od 23. decembra 1969 do 6. januarja 1970 bo v občinski umetnostni dvorani tradicionalna «Božična razstava«, ki jo prireja tržaška občina. Umetniki (slikarji in kiparji), ki nameravajo na njej sodelovati, morajo poslati svoja dela «Mestnemu muzeju P. Revoltella« v Ul. Diaz 27 od 13. do 15. t.m. med 8. in 13.30. Dela, ki bi prišla po 15. decembru, ne bodo sprejeta. Vsak umetnik lahko pošlje največ dve deli (slike, grafike, skulpture). Slike ne smejo z okvirjem vred presegati 40 cm v osnovi in 50 cm v višino, kipi pa ne smejo presegati 30 x 30 cm v osnovi in 50 cm v višino. V nasprotnem primeru ne bodo sprejeti. Na hrbtni strani vsakega dela mora umetnik navesti ime in priimek, svoj naslov in telefonsko številko, naslov dela in eventualno prodajno ceno. Dela, ki ae bodo imela teh navedb, bodo odklonjena. Posvetovalna komisija za občinsko umetnostno dvorano bo poskrbela za izbiro del, ki bodo razstavljena (po eno delo na vsakega pri-puščenega umetnika). Proti tej izbiri ne bo mogoča pritožba. Prav tako si omenjena komisija brez možnosti pritožbe pridržuje odločitev o odkupu omejenega števila del iz sklada, ki ga je v ta namen nakazala tržaška hranilnica. Prednost bodo pri tem imeli načelno tisti umetniki, katerih dela so bila na prejšnjih razstavah manj pogosto odkupljena. Po zaključeni razstavi bodo vsa dela (razstavljena in ne) lastniki lahko prevzeli v muzeju Revoltella od 10. januarja 1973 naprej. Deia, ki jih lastniki ne bodo prevzeli do 31. januarja 1970, bodo ostala last občine. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 14. decembra ob 16. uri JAKA STOKA M0C UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V foyerju balkona je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. V ponedeljek, 15. decembra ob 20. uri v IZOLI v torek, 16. decembra ob 20. uri v PIRANU v sredo, 17. decembra ob 16. in 20. uri v KOPRU JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezerviranje na tel. 734265. njena bolnišnica pod vodstvom prisega, v katerem ie večkrat izhajal ^ iz lastne izkušnje in pokazal na * !zr.az.a. .Iruse1, da. bl. morab v tej nišniških struktur obiskala v sredo ..................................u..,,,,,,,..........................„„...... bolnišnico pri Magdaleni. „xrn. . ... . . VČERAJ NA LJUBLJANSKI TELEVIZIJI Odbornika ter svetovalce Adova-sia (KD), Taddea (MIT), Monfal-cona (PSIUP), zdravstvenega funkcionarja Fabianija, ter dr. Pušpana so sprejeli predsednik deželne bolnišniške ustanove od v. Morgera, primarija prof. Klugmann in prof. Zueconi, službeni inšpektor ter socialna asistentka, ki so gostom orisali trenutno zmogljivost bolnišnice, že izvršene spremembe ter perspektive razvoja v okviru bolnišniške reforme in v tržaškem socialnem in zdravstvenem kontekstu. Komisija je z zadovoljstvom vzela na znanje specifično geriatrično značilnost, ki si jo je nadela ome- Lepa in zanimiva oddaja na temo «Kamen in morje» pojave nerazumljive nelogičnosti, ki vlada v zdravstvenih strukturah In ureditvi pri nas, je svetovalec Dolhar priporočil občinskemu svetu, naj se zavzame za korenito pre-osnovo zdravstva v globalnem smislu. V Trstu je osnovno vprašanje, poleg nujnosti po takojšnji izgradnji bolnišnice na Katinari, vključitev tržaške medicinske fakultete v zdravstveno stvarnost. Opozoril jo svetovalce, da se je za to fakulteto skrbelo prvi dve leti, nato bolnišnici ustanoviti še en oddelek s tako specializacijo. Podobna perspektiva se odpira tudi za oddelek za ponovno usposabljanje, ki popolnoma odgovarja zahtevam sodobnega zdravstva. 0-menjeni oddelek, ki ga vodi prof. Zucconi, pa bi bilo treba razširiti, obogatiti z novimi strukturami ter okrepiti s primernimi pomožnimi službami. Svetovalna komisija je med dru- iiiiiiiiifiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiatiiiiiiiiiiaiiiaiaiiiiiviuiiBiiiiiiiaiiaiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiaaiiiiif iiiiiaiiiaiaiiai,iaiiinirg,iii PROTI BREZBRIŽNOSTI OBLASTI Oddajo o kriških ribičih ter nabrežinskih in repenskih kamnarjih je pripravil tržaški dopisnik Igor Gruden Sinoči je bila na programu TV Ljubljana zanimiva in zlasti za Slovence na tržaški obali zelo pomembna oddaja oKamen in morje*, ki jo je s snemalno ekipo pripravil in vodil dopisnik Igor Gruden. Pozorno oko snemalne kamere se je tako spet zazrlo v delo in življenje ljudi, ki jih je meja ločila od matične domovine. Tokrat je zajela življenje dveh vasi, skoraj na skrajnem delu tržaškega ozemlja. To sta Križ in Nabrežina, simbola dveh različnih načinov vsakdanje borbe za obstanek. Križani so se v preteklih časih bavili z ribolovom. Na-brežinci pa s kamnarstvom in s tema dvema poklicema so se prebijale skozi mirne in viharne čase generacije in generacije slovenskih ljudi teh dveh krajev. zvez so medtem sklicala za ponedeljek sestanek, na katerem bo podrobno izdelan koordiniran načrt nastopov za prihodnji teden in točneje tudi načrt za splošno stavko v vseh industrijskih podjetjih v podporo zasebnim kovinarjem, za katere je — spričo nepopustljivosti zveze industrijcev — perspektiva podpisa nove delovne pogodbe še zelo oddaljena. Nadaljuje se stavka v naftnih čistilnicah in «bela» stavka državnih funkcionarjev. ŠTUDENTJE SO ZASEDLI MEDICINSKO FAKULTETO Za 600 študentov v avli samo 240 mest študentje medicine so včeraj zasedli svojo fakulteto v znak protesta zaradi nevzdržnega stanja ob splošnem pomanjkanju ustreznih struktur in ob brezbrižnosti oblasti, od katerih so prejeli samo izmikajoče se odgovore in obljube. V letaku, ki so ga študentje izdali in delili po mestnih ulicah in med obiskom v občinskem svetu, so navedeni podatki' o krizi:' za 600 študentov je na razpolago avla z 240 mesti, klinike, laboratoriji in didaktični material ne zadoščajo, 65 odstotkov študentov pa meni. da je tudi strokovno izobraževanje na fakulteti skrajno nezadostno. V svojem letalcu izražajo študentje namen zganiti za ta vprašanja sloje, ki Jih sedanja «razredna in diskriminacijska« struktura zdravstvenih ustanov najbolj prizadene. V .tem smislu govorijo študentje o ((ljudskih bolnišnicah« in zasebnih ((klinikah za gospodo«, opozarjajo pa tudi, da v Italiji ni politične volje načeti vprašanje preventivnega zdravstva tam, kjer bolezen nastaja, t. j. v tovarnah, v higiensko neurejenih ambientih, udušljivih urbanističnih strukturah itd. študentom medicinske fakultete je še istega dne izrekla svojo so- lidarnost komisu a za zdravstvo pri tržaški federaciji PSI. ki je o ne- vzdržnem položaju zdravstva izdala poseben dokument. PSI je o tem in še posebej o položaju študentov petega letnika fakultete obvestila tržaškega župana. Ti kraji so danes bistveno spremenili svoje lice. Večini Križanov pomeni danes morje le prijetno razvedrilo in osvežilo v vročih poletnih dneh, v Nabrežini pa je zamolklo in otožno pesem kladiva in dleta, ki se je zajela v trdi kamen, zamenjal zategli glas krožne žage. Tudi drugače sta se ti dve vasi spremenili. V obeh krajih so zgradili številna nova poslopja za istrske begunce in vasi sta izgubili svojo pristno slovensko značilnost. Poleg kriških ribičev in nabrežinskih kamnarjev ter njihovih potomcev, pa smo imeli možnost videti in spoznati tudi razmere in način dela in življenja repenskih kamnarjev, ki se ponašajo s tem, da je njihov kamen trši od nabrežinskega. Po končani oddaji smo se pozanimali, kakšen je bil njen odmev v vaseh, ki so se v njej lahko videle. Posebno navdušenje je vladalo v vaški gostilni v Repnu, kjer so se zbrali vsi kamnarji, ki so nastopali v oddaji, ter se še enkrat, čeprav na ekranu, lotili s ošpicami» in omacolami» trdega kamna, ki je tem krajem pomenil življenje. Ljubljanski televiziji in avtorju oddaje tov. Igorju Grudnu pa vse priznanje in zahvala za razumevanje in trud. V torek. 16. decembra ob 20.30 bo v Slovenskem klubu govoril prof. GOJKO BUDAL o temi: NOVA POTA SODOBNE GEOGRAFSKE ZNANOSTI Na zanimivo predavanje našega priznanega geografa vljudno vabimo vse člane in prijatelje Slovenskega kluba. Včeraj-danes Podrl je vespista in divjal naprej Vse to je filmska kamera spretno zajela v celoto ter posredovala televizijskim gledalcem s komentarjem iz živih ust prebivalcev obeh vasi in recitiranjem pesmi Iga Grudna, ki sta jih podajala člana SG Miranda Caharija in Livij Bogateč. Gledalec se je tako lahko seznanil z nekdanjim načinom življenja v teh krajih, s starimi navadami ter obenem spoznal današnje razmere, ki so sicer izboljšale življenjsko raven, a so zato izgubile nekdanji čar. Po državni cesti št. 15, ki pelje mimo Milj, je sinoči nekaj minut po desetih vozil s svojo «vespo« 29. letni Vojko Bolčič dz Ulice Bosch nooL ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. decembra 1969 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 24 oseb. UMRLI SO: 69-letna Anita Sanqul rim por. Gilbert, 86-letna Elvira Lou se vd. Sluga, 43-letnt Daniele Ber don, 65-1 etn a Giovanna Bernich vd Scaramelda, 78-letna Anna Rudesch 74- letnii Enrico Ostrouska, 79-letni Giovanna Lupini, 57-letna Nerina Slega por. Beovich, 62-letna Emilia Volk por. Pipan, 87-letna Giuseppina Klanger vd. Mosetll, 86-letna Adalgi. sa Polil vd. VVesek, 78-letna Olga A-migoni vd. Biasin, 68-letna Angela Strain por. Strain, 72-l«tna Cosima Acolavio, 80-letna Anna Druscov’ch vd. Calcima, 47-letna Silvia Fragiaco. mo por. Rlosa, 71-letna Adele Fonda vd. Dreossi, 64-Ietnd Ernesto Pregarz. 75- letnii Vito De Iaco, 82-letnj Salva-tore Teran, 77-letrvi Franoesco Cozzo-11 no. 54-letni Benedetto Merlggioli 85-iletni Luig- de Prlvlteldlo, 84-letna Lucla Damonte vd. Rlghi Gledališča VERDI Danes ob 20. parterju in ložah ter za rea vJt|, balkonih in galerijah prva Pre0 operni li k ložah ter za re<* ® da«, kii zaključuje prvi del sezone 1969/70. Opera bo -zvajana v i ziku pod vodstvom dirigenta ^ ja Toffola in v režiji Glancaria ^ j- ,i, , iciij, nottija, scene in kostume P* ‘ ;St| (. snoval Luiigi Samaritani lnt,„.,u f,? kot so bile na lanskem hst,v , 11 kot so bile na lanskem Spoletu. Nastopili bodo: tenorist clal)f,e,ario> 11 ter (Tristan), sopranistka iStK»m Ligendza (Izolda), mezzosoPra Digendza (Izolda). mezzosop1' ito-r Sylvia Anderson (Brangania), Ba. ’ nist Antonio Svorc (Kurvenal» • p. >i sist Malcolm Smith (kralj).^,, pe Botta, Lucio Rolii, Vito Dario Žerjal. Orkester In zbor gledal 6 zborovodja Gaelano RiccitelU. , (te V nedeljo ob 16. url tretja p l stava Mennttijeve opere <<®v^aurizl° I, Bleecker Streeta«. Dirigent Jlii Arena, režija Giancarlo Menom- |jV, ne in kostumi Bernard ni nastopajoči: Ana Mar a Ml" Franco BonisoUl, Gloria Lane, r ^ ^ Filippl, Anna Assandrl, Marl j«- ti netto, Gianni Socci In Gemn>J . ranB JJ 20.30 na vrsti De Robertova^' ^ »kraljevi namestniki«. Predstavt JI] do trajale do vključno nedelj'’ Kratkemu oiklu predstavi jo jie. Massa« bodo za božične Pr?znn*jjsK( ^ dile uprizoritve četrte abon>“" jj*. predstave «Savonarolovo Pre^q;a.r;’ * in smrt« v izvedb turinskega ^ S ga gledališča. |Sj gTlTltf NEMŠKI KULTURNI ,NS * * jjuitb* 'M V Nemškem kulturnem bo danes, 13. tjm. ob 21. u - il stopilo gledališče «Forum-Tbea»(ja £ Berl na z delom Petra H gjcba- ' «Kaspar», v režiji Giintherja (jjj. Peter Handke se je rodil lej fvii Njegovo delo »Kaspar« Je bH® izvajano lani v Benetkah. ..»loti*'' Eden 16.00 »Una breve jrK. Ghristopher Jones, Pia De®miadinl Technicblor. Prepovedano pod 14. letom. . jd- Nazionale 16.00 «Angell blaneb^iol geli neri«. Prepovedano pod 14. letom. tutte Fenice 15.30 »Un MagglobP0 lc0i(>r. matto«. Dean Jones. Tecti" mancolor. jVi». Grattaclelo 16.00 »Bitka na N'r ^ S. Bondarčuk, Y. Brynner. jetična, F. Nero. O. Wel1 ,am«n' Exceisior 15.30 «Se sarai estren1^-te gentile con me . . .» Kar* M®l|S' guernon, Leslie Bedos, Jean sy. Technicolor. Ritz 15.30 «11 callforniano«. Bronson. Eastmancolor. , Filodrammatico 16.30 «Le diet pt viglie delFamore«. B. ska^ved,flu mladini pod 18. letom. a Vlllorio Venelo 16.00 «La J f rt- S Alain Delon, Romy Schneld ,'0ln. povedano mladini pod ti- ^«Jt’’ Ideale 15 30 «Custer, ero« ae' t*"-Robert Shovv, Robert UP3 renče Tierney. Cinerama.^^ joh® ^ V 4 1 Abbazia 16.00 «G11 intoccabU™’ ^ Cassavetes, Britt Ekland L Falk. Teohn color. - prep F mladini pod 14 letom. itH55*! !k Astra 16.30 »Le avventure dl yel- ^ Bektiim, Maria Berti, Rena ley. Technicolor. KINO NA OPČlNAl Danes ob 18 uri Eastmah® film: EtiLf VENDO ČARA LA p ._. Igrajo: M. Marshall. M- ° dot. V. Bartoleschi Km <|R|S> nase«** Danes ob 19.30 Cinem« barvni briljantni film' serafino Igra: Adriano Celentano Mladini pod 14. letom prepovedan DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Adi'Alabarda. Ul. Istria 7 Al Ga-leno. Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni. Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.3») Barbo - Čarni el. Trg Garibaldi 4. Gtustii, Ul. Bonomea 93 (Greta). Go. dna, AlklGEA, Ul. Ginnastica 6 G Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). L.III. d V lUUlihll I liblCL v * /-.g,na: * liki smučarskega tečaja. c nečia®«' lir za člane in 1.400 Ur 3i-im Vpisovanje v Ul Geppa 0, l®1'ajet Odhod bo ob 6.30 -z Trsta z , Ulice Fablo Severo. ob jj-seka Izpred šole, ob 6 50„ 6.55 izpred avtobusne postaje. 0 noSta' ' Nabrežine izpred avtobusu - Darovi in prispevki Za žrtve potresa v Jv št. 15. Za njim je pridrvel fiat ga sunil In nadaljeval svojo še z večjo brzino. Bolčič Je nekaj časa obležal na tleh. Ob njem se je medtem ustavil drugi avtomobh list, toda mladenič je bil medtemi že na nogah, ker se je k sreči le lažje ranil v usta in po bradi. Nekdo je telefoniral mlljskim gasilcem, ki so prihiteli z rešilnim vozom in ponesrečenca odpeljali v splošno bolnišnico. Sprejeli so ga na stomatološkem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno en teden. O avtu, ki ga je podrl na tla, je vedel povedati samo to. da je bil fiat 1100 starejšega tipa In precej temne barve. Preiskavo vodijo karabinjerji. rujejo: družina dr. SteP»n6)i?0oO Ur, Dijaški dom v Trstu *u' Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl naš dragi m0®' oče, tast in nono ERNESTO PREGARC v starosti 65 let Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 14. deceJnb ob 11.15 iz mrtvašnice bolnišnice pri Sv. M. Magdaleni mestno pokopališče pri Sv. Ani. žalujoči žena Zofka, sin EgMio. snaha Marija s hčerko Livij° drugi sorodniki Trst, Ricmanje, 13. decembra 1969 1569 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN ;12.000 lir globe za 20 kg neprijavljenih in pod sedežem avta skritih svežih rib f' Globa dvema pričama, ki se nista odzvali vabilu na razpravo J*Sj irnpte?* so vprašali organi A 1 j "čne straže maja meseca letos 5 °! !ir)m';jnem prehodu pri Lazaretu stav Petnega Augusta Zuliamja iz Ul. I!„. 1!!,n>erciale1 ki se je tedaj ustavil ' ^ HOO pred njihovo postajo. ,'^aj rib* je bil odgovor, katere-[', i«. sledil pregled, med katerim “‘Li^šli pod sedežem 20 kg svežih a-«i “OUani bi se lahko rešil sitno-;SK J Plačilom 8.000 lir globe, toda [u 7 J"! tega ni storil. Zato so ga pri- . **1 SodišrMi lfnm/xr nn cip cnnrpf- ni imel nobenega opravka z obtožbo ponarejevanja podpisav na menicah in prevare, kar je obremenjevalo _ D’Agnola, pač p« so ga pripeljali j sodišču, kamor pa se spočet- iz zapora, kjer je zaradi drugih ob-jje». >] j predstavil. _V dvorano je vsto-1 tožb, da pred sodiščem potrdi, da iri'1*llih med Pr'čevanjcm inšpektor-, njegov podpis na menicah ni... nje-s;:Havigl< 'orni i in jS ^ e' ZrIo V fi-i a ] Loba kmalu zasledila in ga iden-[»)• k1rala za 27-letoega Fabia Batti-t, 'z Vicolo Castagneto. Ta ni rf'{ k, al. tatvine, pač pa se je začel l(tVa>'jati, da je (»trdilo ukradel, jkJam n' mo8e' plačati prometne ■ k?- Ne morda, ker ni imel de-P V p,,Pač pa, ker ni imel promet i^jižice, ki so mu jo izgubili tik glej nakuP°m vozila. Izgovor ga je prijavila žena Eleonora Ghin in , križu in jo z rešilnim avtom od v ovadbi navedla, da mož ne skrbi j peljali v bolnišnico. Pri padcu se zanjo in za dva mladoletna fanta [ je udarila v glavo, zaradi česar ter da, posebno v vinjenem stanju, j se bo morala zdraviti približno en surovo ravna z njo. Zena je sicer I teden. Sprejeli so jo na nevrokirur-kasneje preklicala obtožbe, vendar I škem oddelku. IZ BENEŠKE SLOVENIJE beneški pevci na Kobariškem t v v Praprotnem pri Čedadu Y Slasteh pri Kobaridu se je njihov nastop spremenil v lepo manifestacijo bralske povezanosti Slovencev z obeh strani meje V k Nedeljo 30. novembra je mo J^vski zibor IDRJA iz Podroba -ji^heoiiji gostoval v dvorani v kSJfch pri Kbbaridiu. Na tem odru ^^bčasno nastopal tudi «Ansam-U Antona Birtiča« iz Nadiškin O- Sestavlja jo ga pevci: Peter - tenor, Franka Bordon - Birtič-bariton, 'k-sonran. Gianna po napovedani uri, so do-te vasi im okolice napol-\\ dvorano do zadnjega kotička. pevca Renco in Peter s jp^jo Tam gori za našo vasjo jlL®Premljavi harmonike začela ijP, so poslušalci nagradili pev-^ * velikim ploskanjem. Za nji-v lepi urejenosti prišel pred beneški pevsiki zbor IDRIJA V^Jdaril hvailežnim poslušalcem narodno pesem Snuojkn aJ** jubci biu. Zatem sta se javili občinstvu beneški pev-in Franka z dalmatinsko S" WAslušalc<“V0J sta' priklenili z nastopa v Praprotnem (od leve proti desni); tajnik zbora IDRJA ■C v beneški narodni pes Anton Kodermac, Peter Medvež, Gianna Trušnjak, predsednik sekcije d ^ ti fantje se skupaj zbierajo. krvodajalcev Praprotnega Sergio Marinič, Franka Bordon, Renco Birtič i>da v zakladnico najlepših do A"1™ Birtif (Foto Pontovi) ^ Ma,t^CSr™ s*°'venske dt^''re, človek za vse čase«, amerFki barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter): »Cena enega človeka«, španski barvni film — ob 18. In 20 PRVACINA: «Tat iz Pariza«, francoski barvni film — ob 19.30. POTUJOČI KINO — KOSTANJEVICA: »Deset božjih zapovedi«, I. del — ob 19.30. DE2UHNI LEKARNI G< IRICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S G1USTO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. PR21C Danes je dežurna lekarna v Tržiču Centrale Trg della Repubblica, tel 72341 dežurna cvetličarna Jutri bo v Gorici odprta cveti!-čarna VOIC.TMNDER, Ul. IX Ago-sto 3, tel 24-33 Vrispevnjte to DIJAŠKO MA 11(0! l!Pllpf^^ll||gg^^ 1 <41? IIP i—.,^*>**M> V^R4»^AMWIMK SMUČANJE KRITERIJ PRVEGA SNEGA V VAL DISERU Mlada Francozinja Jacot Michele osvojila slalom in kombinacijo V prvi deseterici je kar pet Francozinj VAL DTSHRE, 12. — Francija si je v ženskem delu tega tekmovanja priborila danes še eno zmago in sicer v veleslalomu. Zmagala je Michele Jacot, ki je tudi stara osemnajst let in tako kaže, kot bi si vzeli to tekmovanje v zakup osemnajstletniki. Vsi trije dosedanji zmagovalci so bili namreč enako stari. Prodor mladih tc-rei na vsej črti. Jacotova, ki je predvčerajšnjim osvojila v veleslalomu tretje mesto si je v prvem spustu danes priborila 34 stotink sekunde prednosti in si je zato seveda lahko v drugi vožnji privoščila tudi nekoliko taktiziranja Vozila je previdneje, na cllj.u jo Je prehitelo več tekmovalk, vendar nobena ne toliko, da bi ji to ogrozilo prvo mesto. V drugi vožnji je bila naj-hitrejša Francozinja Ingrid Laf-forgue. Francozinje so dosegle lep usneh tudi kot ekipa. V prvi deseterici so sl namreč priborile ker polovico mest in so tako zopet potrdile. da so letos trdno odločene zasesti vrh svetovne lestvice. S svojo blestečo zmago sj te Ja-entova zagotovila tudi prvo mesto na lestvic! za alpsko kombinacijo. Za njo pa sta se uvrstil) n« lej razpredelnici Američanka Pgrbura Ccchran in Francozinja Florence Steurer. Proga današnjega slaloma je 1-mela za oba spusta višinsko razliko 130 metrov, v prvem je imela 45 v drugem pa 46 vrat. Lestvica ženskega slaloma: 1. Jacot Michele (Fr.) 71”80 2 Barbara Cochran (ZDA) 73” 10 3 Florence Steurer (Fr.) 73”25 4 Annie Farnose (Fr.) 73”67 5 Gertrud Gabi (Av.) 73”97 6 Lafforgue (Fr.) 73"19 T Mifetermaier (Z. Nem.) 74”56 f Lafforgue (Kr.) 74"73 S Clifford (Kan.) 76”84 DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 13 12. 1969 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Parmi COOP Parma - • Bor * • * Prijateljski srečanji 19.00 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Uljunik Pulj (moški) * * * 20.30 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Partizan Pulj (ženske) JUTRI Nedelja, 14 12. 1969 NOGOMET Mladinsko prvenstvo 08,45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Gaja KOŠARKA Moška D liga 11.00 v Trevisu Pallacancslro Trevlso — Bor * • * Mladinsko prvenstvo 09.00 v Trstu; Ul. della Valle Bor — TS Basket • * # Prvenstvo naraščajnikov 16.00 v Trstu, Ul. della Vali« Bor — Servolana A » « • 09 30 na Opčinah Polet — Llovd A • • * Prvenstvo mladink 09.30 na Opčinah Polet — Bioch B 10. Ohristiansen (Nor.) 77”09 11. Jeangeorges (Fr.) 77”58 12. Seiwald (Av.) 77”62 13. Zyrd (Svl.) 78”19 14. Gfollner (Av.) 78”29 15. Fortuna (ZDA) 78”39 Po tem tekmovanju Je lestvica za svetovni pokal pri ženskah naslednja: 1. Jacot (Fr.) In Oochran (ZDA) 40 točk 3 Mačehi (Fr.) 25 4, Steurer (Fr.) 15 5 MHbermaier (Z. Nem.) 12 točk itd. Danes bo na sporedu tega tekmo- vanja «no-stop» za meški slalom, Jutri pa na vrsti moški slalom. Vojvodina kaznovana Preiskovalna komisija združenih nogometnih klubov jugoslovanske prve zvezne lige je na današnjem sestanku razpravljala o primeru prekinitve prvenstvene tekme med Hajdukom in Vojvodino v nedeljo v Splitu. Komisija je ugotovila, da so prekinitev tekme povzročili 1-gralcd Vojvodine in so registrirali tekmo s 3:0 v korist Hajduka. ATLETIKA Nov svetovni rekord v deseteroboju LOS ANGELES, 12. — Ollmpljslj prvak Amerikanec Bill Toomey postavil nov svetovni rekord v de seteroboju. Zbral je 8.417 točk. tem rezultatom je popravil za točk svetovni rekord, ki ga je poj stavil maja 1967 Kurt Bendlin i: Zahodne Nemčije. 30-letni Toomey je v posameznih) disciplinah dosegel naslednje rezultate: 100 m: 10”3 daljina: 7,76 m krogla: 14,38 m (nov osebni rekord) višina: 1,93 m 400 m: 47”X 110 m ovire: 14”3 disk: 46,49 m palica: 4,27 m kopje: 63,74 m 1.500 m: 4’39”4 V MOŠKI KOŠARKARSKI D 111,1 Zopet težko gostovanje peterke Bora v Trevisu Jutrišnji nasprotnik Tržačanov zaseda 2. mesto lestvice ..........................................................................................Illllllllll.........................111111111111111 i I! I >« 11111111111111111111,11111111 i 1111 i 1111 ■ 1111111111111111 i | KOŠARKA I Jutri zaključek prvega dela mladinskega prvenstva Pol prvenstva bodo opravili tudi naraščajniki Jutri se bo zaključil prvi del mladinskega in naraŠčajnlškega košarkarskega prvenstva. Mladinci Bora se bodo srečali s peterko TS Basket. S to ekipo so se «plavt» srečali že lani, v okviru tekmovanja za »Trofejo Melloni«. Tedaj si je vsaka od obeh ekip žage to vil a po eno zmago. Ker tudi letos nastopajo v obeh peterkah praktično Isti igralci, lahko pričakujemo zelo borbeno srečanje. TS Basket je v nedeljo odlično zaigrali proti Italsidru. Končni 1-zid Je sicer govoril v prid Italsi-drn s 73:48, toda upoštevati moramo, da Je to najmočnejša ekipa prvenstva, saj ni doživela še nobenega poraza. Med prihodnjimi nasprotniki Bora so se v tej tekmi najbolj izkazali Mase, Pece in Humor. Bo borovcem uspelo tudi v tej tekmi ponoviti zmago, ki so jo dosegli-proti Servolani? To vprašanje smo postavili kapetanu ekipe Sandiju Pertotu. ki je odgovoril naslednje: ((Trenutno je več'na 1-gralcev v dobri formi in če se borno močno potruditi, bi si morali v tem prvenstvu Jutri zagotoviti tr- drugo zmago.» Drugačna mnenja pa je Danijel Zavodi al: «Nisem tak optimist. Zlasti sem v napovedih previden, ker je TS Basket odigral odlično tekmo proti Italsidru. Nevaren je NI zlasti v napadu, kjer je žoga krožila zelo hitro, streli od daleč ;>a so bili precej točni.» Fkini bosta nastopili v svoiih o-b'ča(nlh postavah: BOR: Pert.ot, Kralj, S. in V. Hrvatič, Daneu, Zavadlal, Škerlj, Bologna - Napoli 1 Brescia - Juventus X 2 Fiorentina - Roma 1 X Inter - Bari 1 Lazio - Verona 1 Palermo - Cagliari 2 X Sampdoria - LR Vicenza 1 X Torino - Milan 1 X Arezzo - Atalanta X Perugia - Modena 1 X Reggiana - Catania X Rovereto - Triestina X Messina - Chieti 1 Stokelj In Sare. TS BASKET: Marzinl; Bravi, Mase, Peretin, Motka, Pece, Moll-narl, Rumor, Valil in Fllograna Tekma se bo začela ob 9 uri v Ul. della Valle v Trstu. Ostala srečanja 9. kola pa bodo še: CGS — Mlva-L!oyd — Servolana CRDA — Itaisider Počival bo Don Bosco. * * m Nasprotnik naraščajnikov Bora pa bo močna ekipa Servolane A. Borovci nimajo preveč upanja, da bi v tem srečanju zmagali, ške-denjcl se namreč potegujejo za prvo mesto v lestvici. Tuidi jutri bosta pri «plavlh» odsotna Milič in Nadlišek. Igra ekipe bo zato gotovo trpela, saj sodita oba igralca v prvo postavo. Borovci bodo tako stopili na igrišče z naslednjo postavo: Mauro Kosmina, Pavel Barazut-tl, Mauro Francia, Sergij Umek, Leonard Koren, Adam Kaipič, Aleš žet/ko, Lucjan Derganc in Mllo-rad Vukotič. Tekma bo ob 16. url v telovadnici v Ul. della Valle. * • * V nedeljo zjutraj bosta nastopili tudi obe naraščajniSkl ekipi Poleta, dekleta in fantje. Obe peterki bosta Imeli močna nasprotnika v ekipah Lloyda A in Blodha B. Kljub temu bosta tekmi gobovo zanimivi, saj so košarkarji obeh e-kip, moške In ženske, v zadnjem času dokaj izboljšali tehnično stran svoje 'gre, postali pa so budi bolj borbeni. Juventina-Hala jutri v Štandrcžu Kot marsikje druigjie je tudi na Goriškem spravila gripa vrsto ljudi v postelje. Prizanesla ni seveda niti športnikom. Ker je obolelo zlasti mnogo mladincev je italijanska nogometna zveza za jutri odpovedala vse tekme mladinske- ...... ............................iiii|miiii»iiini"i»"iiiiiiiiini.lili,mn.i ...............n,,,,,,,.............. Atletski odsek ŠZ Bor vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeležijo treningov, ki bodo vsako sredo od 19. do 21. in vsako soboto od 15. do 17. ure ter od 17. do 20. ure v dvorani stadiona «1. maj*, pri Sv. Ivanu v Trstu. Peto kolo moškega košarkarskega prvenstva D lige predvideva srečanje med Borom in ekipo Palla-canestro Treviso. Borovi igralci bodo odigrali tekmo v Trevisu jutri, v nedeljo, 14. t. m. ob 11. uri. (tPlavl» ne prikrivajo težav tega srečanja, kajti težkočam, ki se porajajo ob priliki sleherne tekme na tujem igrišču, se pridružuje dejstvo, da gre za nasprotnika, ki zaseda drugo mesto na splošni lestvici za izredno močno peterko Die N’ai iz Benetk. Igralci Trevisa so v nedeljo zmagali v Ravenni proti tamkajšnji peterki Robur. Po drugi strani pa je za borovce, katerih cilj je ostati v D ligi, nujno, da dosežejo vsaj eno zmago na tujem. Tak podvig je težko u-resničijiv, ker je tudi ta teden gripa zahtevala svojo žrtev: skoraj gotovo Fabjana ne bo na igrišču v Trevisu. Se vedno bo odsoten Lakovič, to je Igralec, ki se odlikuje ne le z dobro osebno tehniko, ampak tudi z izkušenostjo, kar je velike važnosti za ekipo, ki zapravi marsikatero zmago, ko zaigra nepremišljeno. Sancin, ki se ni' udeležil tekme s Parkettom, je gripo že prebolel in bo zato v nedeljo na igrišču. Čeprav Borovi košarkarji še vedno zasledujejo prvo zmago v tem prvenstvu, je njihova morala visoka. Dosledno in zavzeto trenirajo pod vodstvom prof. Marija. Na zadnjih treningih so vadili predvsem obrambo in so osvojili novo »cono)), ki bi morala biti učinkovitejša proti ekipam, katerih glavno orožje je strel od daleč. Nedeljskega potovanja v Trevlso se bodo udeležili sledeči igralci: Ambrožič, Starc, Sancin, Sirk, Kralj, Rudeš, Tavčar in Zavadlal. Adrijan Zavadlal ga in naraščajniškega prvenstva. Naraščajniško prvenstvo je celo prekinila in ga bodo nadaljevali šele spomladi. Juvenitina bo zaradi gripe prisiljena uvrstiti v svoje člansko moštvo tudi nekaj mladincev, da bi zapolnila vrzeli, ki so nastale zaradi te bolezni. Vodstvo ekipe gleda na mlade moči z zaupanjem In je prepričano, da bodo tudi mladinci zaigrali borbeno In požrtvovalno ter tako doprinesli, da se ne bi trenutni položaj moštva na lestvici še bolj poslabšal. D. R. ODBOJKA V MOŠKI B LIGI COOP neznan nasprotnik za šesterko borovcev Borova šesterica gostuje nocoj v Parmi, kjer se bo srečala s tamkajšnjo ekipo COOP. To moštvo je prav v zadnji tekmi zmagalo in tako so prišli na dan dvomi o morebitni zmagi «plavih». Do zadnjega kola je COOP Izgubil vse tekme in to gladko. Zadnji nastop pa je Parma obrnila v svojo korist s prav tako gladko zmago nad Aieseandrio. Vse to pa ne bi smelo predstavljati za Bor nepremostljive ovire. Borovci gredo v Parmo z jasnim ciljem: zmago. Ta zmaga mora biti tudi gladka, da ohranijo dober količnik v setih, ki jim bo prav prišel ob AMATERSKI LIGI FIORENTINA Superchl; Carpenetti (Rogo-ra), Loragoni; Esposito, Fer-ramte, Rogora (Carpenetti); Chia-rugi, Rizzo, Marasohl, De Sisti, Amarildo. ROMA Gimulfl; Spinosi, Bet; Salvo-ri, Caippelli, Saotarlnl (Petrel-U); Cappellinl, Landlni, Pei-ro, Capello, Oordova. INTER Vieri; Burgnfich, Bellugi; Fac-ohettl, Landlni, Suairez; Jalr, Vanello (Mazzola), Boninsegna, Bertini, Corso. BARI Spalazzl; Loseto, Galll; Ddo-medi, Splmi, Muccini; Fara, Furfanis, Spadetto, Pienti, To-noli. LAZIO Sulfaro; Wilson, Facco; Go-vemato, Folentes, Marchesi; Casisa, Mazzola, Ohinaiglia, Fortunato, Morrone. VERONA Pizzabalia; Rlpari, Sirena; Fer- rari, Batistami, Steotl, D’Ama-to, Madde, Bui, Orazi, Masca-laito. PALERMO Ferretti; Sgraizzutti, Giuberto-mi; Lanclni, Berfcuolo, Landri; Causio (Alario), Landoni, Troja, Reia, Ferrari. CAGLIARI Reginato; Martiradonina, Zl-gnoli; Cera, Tomaslnt, Poli; Domenghimii, Nene, Gori, Gre-attl, Riva. SAMPDORIA Battara, Sabadini, Delfino; Sa-batinl, Spanlo, Negrlsolo; Mo-relll, Salvi, Cristiin, Benetti, Frustalupi. L. VICENZA Piamta; Volpato, De Petri; Bla-slolo, Scp.la, Carantinl; Darnia-ni, Derlin, Vltall, Ciinesinho, Facch in. TORINO Pinot tl; Poletu, Depetrini; Bolchl (Ferrini ali Fossati), Cereser, Agroppd; Facohinello, Sala, Giannotti, FerrinK Bol- ohl), Pulici, MILAN Cudicini; Anquillettl, Sehnel-linger; Trapattonl (Mairchi), Maldera (Malatrasi), Rosato; Lodetti, Casone, Sormani, Ri-vera, Rognomi. BOLOGNA Adani; Roversi, Prinl; Crescl, Battiisodo, Righi; Peran.1, Tur-ra, Muiesan, Gregori, Savoldl. NAPOLI Zoff: Monticolo, Pogliana; Zurilnl, Panzanato, Blanchl; Bosdaves (Hamrln), Jullano, Manserviisi, Altafini, Montefu-sco. BRESCIA Boranga; Bottt, Gori; Fanti (Volpi), Bercelllno, Busl; Salvi, Simoni (Fanti), De Paoli, D’Alessi, Meniohelll. JUVENTUS Tancredi (Amzolln); Salvadore, FurLno; Roveta, Castano, Cuc-cureddiu; Leonardi, Marohettl, Anastasi, Haller, FarvalU (Žigoni). morebitni enakosti točk na lestvici. iiiiiiiiikiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiii DREVI NA STADIONU «1 MAJ Breg-Uljanik (moški) Breg-Partizan (ženske) Prijateljski tekmi s puljskimi odbojkarji se bosta začeli ob 19. uri Drevi bo v Trstu po daljšem času zopet na sporedu kakovostno žensko odbojkarsko srečanje. Igralke Partizana iz Pulja bodo vrnile obisk Brežamkam, ki so bile pred kratkim pri njih. Brežanke so tedaj tudi zmagale na tamkajšnjem turnirju dn so s tem pripravile veliko presenečenje. Istrske ženske ekipe so namreč zelo kakovostne in je iz njih izšlo že več mladinskih in članskih jugoslovanskih reprezentantk. Naša društva, ki so v preteklih letih igrala z njimi, so le poredkoma uspela odnesti zmago in je bil cesto že osvojeni set velik uspeh. Zaito lahko pričakujemo, da bomo tudi v Trstu videli drevi lepo srečanje, saj se je tudi Breg od lani precej popravil in igra danes že kar učinkovito odbojko. V predtekmi se bosta pomerili med seboj moški šes/berkd Brega in puljskega Ulj arnika. Moči istr- ske ekipe nam niso znane, zato je o tej tekmi težko reči kaj določnejšega. Vsekakor pa bo poslal Breg na igrišče kar močno šesterko, saj jo bo okrepil tudi izkušeni Jurikič, ki sicer trenira žensko e-kipo. Šesterici Brega bosta nastopili z naslednjima postavama: ŽENSKE: Slavec, Klabjan, Hmeljak, Pavletič, Rapotec, Barut, Kofol in Turk in Foraus. MOŠKI: Vpj:ek, Boris, Franko in Vojko Lovriha, Škrinjar, Svetlič, PrašeCj, Žerjal Boris in Vladimir, Junkč. Na pobudo ŠD Breg in SPD Trst bo 16. t. m. v dvorani prosvetnega društva «V. Vodnik* v Dolini imela dr. Sonja Mašera predavanje z naslovom »Šport in zdravje*. Na sporedu bodo tudi filmi o zimskih športih. To bi prišlo v poštev v primeri, da bi Minelli premagal Pagnlns. Bor pa bi moral zmagati v obUJ neposrednih tekmah. Količnik ® talko odločal o končni uvrstitvi. B0-roved torej morajo zmagati če h** čejo še naprej gojiti upanje o P1, vem mestu. Bor je na papirju favorit in P® zadnjih rezultatih bi moral gl®*®. zmagati. Mislimo, da to se bo tudi zgodilo in da bo «plava» šesterk* dodala še dve dragoceni točki sv0-jemu izkupičku na lestvici. SMUČANJE OBVESTILO ZA SMUČARJE Snežne razmere v Sloveniji Turistična zveza Slovenije spor** ča naslednje snežne razmere: Cmi vrh nad Idrijo 30 cm. Jezersko 35 cm, Lokve ■ Lažne 20 cm, Velika Planina 60 cm, Kranjska gora 50 cm, Golte 59 cm, Bohinj 25 cm (žičnica na Vogel ne obratuje), Ljubljana 8 cm, Vojsko 43 cm. Odbor S&I obvešča vse up®” rabnike stadiona «1. maj* * Trstu, da je v veljavi urnik* za katerega so se prizadeta športna društva sporazumel® na sestanku, dne 25. novembra t. 1. V Trbižu bodo jutri nadaljevali s smučarskim tečajem SPDT. Na vib vajah za smuk ail| 1 j sliki: najmlajši tečajniki Pr* ** VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 7. v Črna vojska Take in podobne opazke so bile precej vsakdanje In so se tudi hitro pozabile, če so okolnosti bile za to. Kalivoda je bil slej ko prej Nemec, a Janoda je bil s svojimi tridesetimi leti že odslužen rezervist; razen tega sta oba govorila nemški Zato so se zanesljivci kmalu sprijaznili z njima. In že prvi večer je k njima na pograd legel Rainer, za njim še Dom, potem Almer in kmalu je vsa družba poslušala njuni zgodbi, ki sta ju privedli pod okrilje bataljona. Prvi je bil na vrsti Kalivoda. Nikdar ni bil vojak. Od svojega štirinajstega leta je bil zaposlen v delavnici Schrantz & Čamp., kjer se je naučil izdelovati vijake in postal železostru-gar. Organiziran je bil strokovno in politično pri socialdemokratih. V začetku leta 1914 se je zaročil s hčerko svoje gospodinje modistko Pavlo, zelo lepim, veselim dekletom iz Favoritena. Oba sta pridno pripravljala poroko, najela novo stanovanje in naročila pohištvo. Poroka bi morala biti avgusta meseca, do takrat pa je sam prebival v novem stanovanju. Vse je šlo gladko in po sreči dosdhmal, ko so v Sarajevu ubili prestolonaslednika Ob mobilizaciji je bilo podjetje mo- bilizirano, kar je tudi še šlo. Toda nekaj dni po mobilizaciji se je začela smola. Nekega dne se je Kalivoda po opravljenem delu ravnokar bril, ker je hotel iti Pavli naproti, ko je potrkalo na vrata. «Naprej!» je brezskrbno zaklical. Vrata so se odprla in pred začudenega Kalivodo je stopil policijski komisar s tremi spremljevalci: «Ste vi gospod KaJlivoda?» ga je prijazno vprašal. Kalivoda še ni utegnil odgovoriti ,ko mu je prijazni mož že pomolil pod nos uradni nalog za hišno preiskavo. Kalivoda je bil tako presenečen, da ni videl drugega kakor beli list. Cez čas pa je dejal z malce škodoželjnim glasom, kajti prirojena porogljivost ga ta hip še ni zapustila: «Pa jo napravite, če kaj najdete!» In komisija jo je opravila tako temeljito, da je vse, kar je bilo zgoraj, spravila na dno. Ko so obračali žimnice ene izmed bodočih postelj, in sicer tisto, ki je bila določena za Pavlo, so iz vložkov izvlekli sveženj papirjev.. «Kaj pa je to?» je zmagoslavno vprašal komisar in molil papirje prepadenemu Kali vodi pod nos. Bil je sveženj starih srbskih časnikov. «Kako so prišli ti papirji v vaše stanovanje?« Kalivoda je bil tako presenečen, da ni mogel ziniti besede. Ko je spet prišel k sebi, je gospodom skušal dopovedati, da tega ne ve in da ni imel v njegovo stanovanje razen Pavle nihče na svetu dostopa. Toda dopovedoval je gluhim ušesom. Prijazni komisar se je spremenil v pravega divjaka in grozil z vsem mogočim, če Kalivoda ne prizna. Ker ni imel kaj priznati, so še dalje stikali, toda razen majhnega, papirnatega zavojčka, na katerem je bil naslikan majhen rdeč križ, niso našli ničesar več. Ko so odkrili ta zavojček, so se vsem članom komisije zasvetile oči in nagajivo so se ozrli na Kalivodo. Kalivoda je zardel do ušes: kakor si ni znal pojasnita, kako so v njegovo stanovanje prišli srbski listi, prav tako ni mogel razumeti, kako je zašel ta zavoj v posteljno omarico... Iz popolne zamišljenosti ga je prebudil komisarjev glas: «Moram vas odvesti na komisariat«. Kalivoda je sledil brez odpora. Prvo noč je preležal na komisariatu, drugi dan so ga pa prepeljali v zapore deželnega sodišča št. 2. Tam ga je čez nekaj dni začel zasliševati škilasti sodnik. Mučil ga je z nerazumljivimi obdolžitvami. Dokazoval miu je, kako je on, Kalivoda, dajal svoje stanovanje na razpolago nekemu jugoslovanskemu zarotniškemu društvu, neki tajni, prekucuški organizaciji. Brez dvoma so se pri njem vršili tajni sestanki. Ko mu je vse to lepo razložil, mu je z očetovskim glasom jel prigovarjati, naj vse lepo prizna, naj pove, kaj se je na teh tajnih sestankih govorilo, in naj predvsem pove, kje je skrit tajni arhiv. Med spraševanjem je neprestano vrtal s svinčnikom po kupu časnikov na mizi, na katerih sta ležali dve članski legitimaciji politične in strokovne organizacije poleg onega skrivnostnega zavojčka... Na vsa ta številna sodnikova vprašanja Kalivoda ni znal drugega odgovoriti kakor z lastnim vprašanjem: «Kje je Pavla?« Tako je odgovarjal tri dni zaporedoma, dokler sodnik ni obupal ter je četrti dan poklical na pomoč neko majhno, črno, razčeperjeno človeče, ki je bilo najbrž provokator. To človeče je sililo vanj s srbskim prigovarjanjem, kljub temu da Kalivoda ni razumel drugega kakor nemški. Neki stavek Je tolikokrat ponavljal, da si ga je Kalivoda zapomnil: «Jeli, gospodine, da li, gospodine...« Na ta način je minilo osem dni. Pri zadnjem zaslišanju pa je bila podoba, da je tudi že sodnika srečala pamet. Pustil ga je zadelj prekucuškega društva v miru, toda spraševal ga je tembolj o onem tajinstvenem zavojčku, najdenem na dnu predala. «No, gospod Kalivoda, kako je bila ta stvar?« je silil vanj. Kalivoda je ostal mutast in zaprt. Nekega dne, ko je sam najmanj pričakoval, so ga doma izpustili iz zapora. Reč se je medtem razvozlala* ,0 zalo se je, da je bila vsega kriva zaročenka Pavla Imela.,oj razmerje z nekim srbskim visokošolcem, ki je bil, kakor s čas Kalivoda, podnajemnik pri Pavlini materi. Kadar Je na delu, se je Pavla sestajala s tem visokošolcem v KaU. gj dpvem stanovanju. Hišnik, neki Vitupdl, je pri tein &aV° politično odkritje in je vse skupaj prijavil policiji. . ,Kgl Kalivoda ni svoje zaročenke več videl, čeprav jo je po vsem Dunaju. Sele čez čas je izvedel, da je odšla k H* čemu križu za bolničarko in je nekje v Karpatih. Toda s ^ ni bilo njegovega križevega pota konec. Vrgli so ga iz. ^il jetja in nabor njegovega letnika mu je prišel kot nalašfi* je potrjen in prideljen naravnost k bataljonu št. 100. V govem akru je najbrž manjkal zadnji del zgodbe, pa s° še zmeraj imeli za sumljivega. »Glejte,« je končal Kalivoda svojo žalostno zgodbo, “ napravi babja malovrednica iz poštenega človeka!« Poslušalci si niso mogli kaj da se ne bi začeli skriv0^ Jjtel zati. Celo Barfuss, ki se je še malo prej grdo držal, je navajata primer iz lastne izkušnje: «Da, da, vlačuga je vlačuga. Pri nas je bila tudi neka cafuta...« Toda dalje ni prišel, ker ga je prehitel Almer: gg «Bog vedi, Kalivoda, če si bil pri tistih sestankih laiko nedolžen?« jjj Kalivoda se je priduši!, da je tako, kakor je poved*’ ^ da gre rad za pet let v kaznilnico, samo da bi mu hog enkrat dal Pavlo v roke. , g Kaj se boš delal? ga je zlobno zaustavil Segal, ki J ,fii svojega pograda zvesto požiral Kalivodovo pripovedovan ((Prste si boš oblizal, samo če te bo še hotela.« (Nadaljevanje stedU UREDNIŠTVO: fRSl - UL MONTECCH1 8, II, TELEFON »3-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 M&fglo 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRSI — Ul SV FRANČIŠKA št 21) —* Telefon 37-338 954123 — NAROČNINA* mesečno 800 ^ rf snurrs a uslsl tkvsl rr er sr."^ssr.-r.sr.1 jssz z.irrurjz rrrvrss * * _____________oeseda - Oglasi za tržaško tn gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbUcitš Italiana« - Odgovorna urednik: SIANISLAV RENKO - izdaja tn aska Založništvo cržaSkega tiska, Trst _