'257. Števil kn.
lrst. v |>rt«'k 10 novemfira 1 VM*
IVfcij XXIV
iy.<1anji n« leto X* Miimo »(•('('ran izdan if*
..Edinost"
iehni« fl * »*h r:«t n» dnn. rar.un nedelj in pravnikov, / utrni zvečer oh 7. uri.
i>onedeijkih in po pravnikih i*ha<a >>li M. uri 7.»it;raj.
Vnrofnlnn /n i« 4ti :
irld. -JI-
"p. pol leta čf-'rtletain na mene«* ra/iuprno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite lire« priložene naročnine up utirava ne or.ir*.
Nh jTlihrjfi ^e prodajajo v 1'mtu sjut--ruije Številke pri 3 tivč. večerne 4te\ilke 11 4 riv<*.; ponedeljake zjiitrmije Številke po 2 tivt . I*ven TrHt« po l nvč. več.
EDINOST
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRllflTVA, EH1N0KT" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. S7II.
4 nvc.
* edlnnntt Je '.
Offlast
«e računajo po vrinili v netitu. Za večkratno naročilo •• primernim nopuntom. VoalmiH. n«mrtni«* in itivne /.»uvale. domači oflaai i t • I račumiin |m pogoditi.
\'«i dopini naj^e pošiljajo uredništvu. Nefiankovani do|»wi <e ne «prejemajo. Knkivnini «e ne vriiraio.
Naročnino. rek Ittinaci je in o^lnne sprejema iipruvnislvo. Naročnino in
je plačevati loen l'r*t.
V red IIH o in tUknriin *e luilinjaia v ulici Carintin 4iv. 1 '2. I prtuni^tvo, ort-pmvnlttvo in m p rej eni »nje iinenitov
v ulici Molili pifcolo <iv. .'I. II. nttdair.
»dsjatelj in odgovorni Mrednik Fran God ni k.
Lastnik konsorcij liata ..Kdiriosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Kdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Ncvejie veati.)
Dunaj t). (Večerna seja zbornice poslancev). Seju s" je otvorila o!) H. m-i zvečer. Na dnevnem redu je pretiloga /a pomoč po ujmah poškodovanim deželam.
Poročevalec po«!. Steiner je naglašal nujnost predlogu ter priporočal hitro rešitev. Govorili ho posl. Horiea, Plans, Oberndorfer in Stojan, Zbornica je sprejela po daljši <lcl>ati predlogo nespremenjeno v besedilu odseka / vsemi resolucijami. Prihodnja seja ho jutri.
Dunaj Ogerskn ministra ni. Szell in pl. Lukaes in členi ogerske kvotne deputacije so prišli semkaj.
I)llnuj 0. Odsek za revizijo S 14 je izvolil načelnikom bar. l)i Paulija, prvim namestnikom Kunkeja in diugim namestnikom Pietaka.
I) n li a | 0. Avstrijska kvotna deputacija je imela danes sejo. Izvolil se je odsek sedmorice, ki ima stopiti v zvezo z ogersko sedmorico, da sprejme ogerske predloge. Izvoljeni so členi, ki so bili že lani v sedmorici.
Horoltli 9. Cesar Viljelin je odlikoval nem-škega poslanika v Londonu, grofa Hatzfelda, t briljanti k redu črnega orla.
Pai'iz 9. Pred palačo Luxenbourg so uveli redarstveno službo. Policija preprečuje vsako nabiranje občinstva. Dosedaj p/omet ni bil oviran. Vse mirno.
PilHz 0. Tajna seja državnega sodišča je minula ob šestih zvečer. Predlogi braniteljev so sprejeti s 180 proti <>0 glasovom. Predsednik je bil proti predlogom.
Pariz 0. V7 današnji seji državnega sodišča je izjavil obtoženec Deroutfvle, ko so ga vprašali po stanu, da je branitelj narodnih pravic. Čitanje obtožnice je trajalo do l/,4. ure pop. Tedaj so pretrgali sejo. Potem so predlagali branitelji, da se-
P O I) L 1 S T K Iv	25
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
Zagledal se je v svetilko. Njena luč jo popila vse žarke njegovih očij, njegovemu pogledu ho izginili vsi drugi predmeti. Svetloba se je razširila po vsej sobi daleč na okolo, čez stene, ki so pogreznile v njej, čez vse mesto, v vesoljnost. Pred očmi se mu je širila sama svetloba, katere ni omejevala nikjer nobena temna črta, v katero ni padala nikjer nobena senca. To je bila nekakšna posebna, mehka svetloba, v kateri se oko prijetno koplje, pa se je tako napije, da se vsa človeška notranjost napolni žnjo.
Savič je imel skoro iste občutke, kakor po-poludne na širni phnjavi. Isto čutstvo razblinjenja v vesoljnosti ga je navdajalo, plaval je s svojimi nejasnimi mislimi po isti brezmejnosti.
Bilo mu je, kakor ne bi bilo več tistega sveta, po katerem se pehajo ljudje v večni borbi za malenkosti, ki se jim vidijo važne in velike, tistega sveta, po katerem hodi po dnevi, ne da bi sodil vanj. Odpiral pa se je tisti čudežni svet, v katerem ni več delovanja, v katerem je ekzistenca aeekzisteutna .... Nihče ne bi bil umel tega; njemu je bilo povsem umevno, on je to neekzi-stentno ekzisteneo celo čutil.
natorji, ki se niso udeležili seje državnega sodišča dne 1*. septembra, ne smejo soditi. Predsednik je izjavil, da bodo o tem predlogu takoj glasovali. Prihodnja seja bode jutri.
Tarracas '.». «Reuter« javlja: Mesto Puerto Capello se je vzdignilo proti generalu ('astro. Jutri začnejo mesto bombardirati.
Vojna v južni Afriki.
LoihIoii »Dailv Chrouiole« javlja, da se ima v bližnji bodočnosti vršiti veleva ž na seja mi-nisterskega svčta, v kateri se odloči o mobilizaciji jednega ali dveh nadaljnih vojev.
Loillloil »Keuter« javlja iz Oranje-Ki-verja z dne * J. t. m.: Govori se, da so Boerci, ki oblegajo Kimberlev, dobili 2(MM> mož pomoči. Vseh Boercev je sedaj t>(MK) pred Kimberlevein. Boerci zaplenjujejo blago, namenjeno v mesto.
Shod pol. društva „Edinost"
dne i\V okt. 1899. v Skednju.
(Zvršetek.) Ljudsko sierje.
Dr. Gregor in je zaključil svoj govor: Ako bomo postopali z vso energijo, lahko dokažemo, da nas Slovencev v Trstu je vsaj tretjina vsega prebivalstva (Pritrjevanje), ako namreč odštejemo laške podanike. Povdarjam torej še enkrat, tla ljudsko štetje je za nas velikanske važnosti tudi v narodnem pogledu in to radi zistema, ki hoče naši državi na sploh pritisniti pečat nemštva, specijalno tem pokrajinam pa pečat italijanstva. Dolžnost naša je, da temu vprašanju posvečamo vso pozornost, da tudi ob tej priliki branimo svojo narodnost in da dokažemo tudi na papirju, koliko nas je! (Živio-kliei). Dolžnost naša je, da se upremo vsem poskusom za po ta j rva nje našega števila. (Vseobee pritrjevanje), Kdor bi prišel v zadrego, da ne bi. vedel,
Slutil je konec, konec vsega. Sedaj se mora zgoditi, česar je pričakoval tako dolgo.
Zakaj mu ustajajo vsi spomini, od prvih dni njegovega življenja, kar sn je začel zavedati, |)ii do sedanje ure? Vidi se otroka, polnega nedolžnega veselja in rožnolmrvnih naivnih upov; ponavljajo se mu ponosne misli njegovega dijaškega časa s smelimi programi za plodonosno delovanje; pred očmi se mu dviga njena krasna postava, njeni mili pogledi se upirajo vanj. Vse je sladko in v srcu ne čuti nobenih bolečin. Tako se čita zgodovina davnih, davnih časov, s katerimi nismo v nobeni zvezi več. A vse te slike izginejo, mirno, v splošni temi, ki pa hitro pobledi, a vseokoli se razširja blagodejna svetloba, v kateri utone vse drugo. In to je konec.
Tako prehitava življenje pred duševnim pogledom človeka, kateremu sega voda do ust, v zadnjem trenotku pred smrtjo in blago se preseli iz življenja v nič.
Spomini, spomini !
Da je resnično tisto življenje, o katerem govore ljudje, tedaj bi moral kaj čutiti ob vseh teh spominih, s katerimi je združeno vse pregrozno trpljenje njegovih minolih let. Ali nič se ne giblje v njegovem srcu, duša mu je mirna, vse tiste slil<e gleda bolj ravnodušno, kakor otrok ilustracije v šolski knjigi. Torej je življenje vendar
kako mu je ukreniti, naj se zaupljivo obrne do političnega društva »Edinost*, ki bo delalo vse korake, potrebne v obrambo našega življa. (Odobravanje). Obrnimo se tudi tlo naših poslancev, da nam pojdejo na roko v tem pogledu. Mi moramo torej zahtevati : operat ljudskega štetja naj prevzame vlada ! Naša okolica se je pred par leti na vseh shodili soglasno izrekla za osnutje posebnega okrajnega glavarstva za našo okolico. Zahtevala je torej, da se prenešeni delokrog odvzame magistratu. Ker pa je ljudsko štetje tudi opravilo prenešenega delokroga, je le logično, ako zahtevamo sedaj, naj državni uradniki vrše to opravilo ;
tudi po okolici naj se razdele popisne pole, kakor v mes.tu. Ako smo vsi jednaki na plačevanju davkov, zakaj bi ne bili tudi na ljudskem štetju ?! (Viharno odobravanje)
poslanci naj predložč zakon, po katerem se bo ljudsko štetje vršilo na podlagi narodnosti. Naši in češki poslanci so se bili že borili za to, potem pa je stvar nekam zaspala. Sedaj pa je skrajni čas za delo v tem zmislu ;
od vlade pa zahtevamo, naj skrbi, tla se ho ljudsko štetje vršilo strogo po zakonu. Seveda je skoraj žaljivo, ako v pravni državi stavimo tako zahtevo, ali pri nas je žc tako, da se noben minister ne Čuti žaljenega, ako ga svarimo, naj postopa po zakonu! (Viharna veselost! Ploskanje).
Govornik je predložil resolucijo v zmislu teh štirih zahtev.
(i. Mi klavec je strmel, ko je slišal, da so na zadnjem ljudskem štetju v Sv. Mariji Magdaleni našteli 2100 prebivalcev, a med njimi le 12(10 Slovencev in torej H50 Italijanov. Govornik je prepričan, tla je o zadnjem ljudskem štetju v Sv. M. M. bivalo k večemu l>0 Italijannv, a našteli Bojih 800. Opravičen je torej zahtevek, da naj vlada o pri h. ljudskem štetju postopa strogo po zakonu.
le domišljija, nič se ne godi v resnici, vse samo v fantaziji. Vse je lažnjivo in še le kadar pride konec, se izkaže resnica, katero on sluti.
In pričakoval je konca...
Dolgo je sedel nepomično pred svojo svetilko in zrl vanjo. In misli so mu plavale v nirvano.
Slabeje in slabeje je brlela svetilka, luč je pojenja vala. Videl je, kako se njeni zadnji ostanki bore s smrtjo, naposled so ugasnili — nastala je tema.
Savič je ostal na svojem stolu in gledal v temo, kakor prej v svetlobo. Za njega se ni nič izpremenilo.
Kako dolgo je sedel ?
Počasi mu je legalo nekaj težkega na prsa in ga jelo dušiti. Ko je bila že vsa soba polna neznosnega smradu, se je zbudil iz svojih čudnih sanj.
Mehanično je vstal in odprl okno.
Zunaj je sanjala hladna, bistra noč, na nebu so migljale zvezde, po listju je šumela tihotna sapica. Cisti vzduh se je zlil v sobo in polagoma je izginil smrad.
On ni opazil ničesar. Užival je mir, veličasten mir, ki mu je bil simbol njegovega zaželje-
nega cilja — absolutnega konca.....
(Pride še.)
Predsednik M a u d i č je dal resohiciijo dra. (tregorina na glasovao je. Ista je bila soglastto vsprcjeta.
(iospod Miloš Kainuščič je menil:
Resolucija, katero je utavil gospod podpredsednik polit, društva < Kdinost» glede prihodnjega ljudskega štetja v Trstu in v njega okolici, ne tudi meni zdi silno važna. — Nedavno sem slučajno čital stenogratični zapisnik mestnega »veta od leta 1H»IH. V toin letu se je namreč uvela za ljudsko štetje nova rubrika - «la lingun par lata in fa miglia*. Mestni očetje na magstratu so že takrat dobro uineli, kakšen pomen ho imelo to štetje na podlagi «della lingun parlata .	(>ni so dobro
preračunali, da ve* tisti italijanski značaj mesta tržaškega sloni na podlagi jezika, ki se govori v tržaških družinah. Ker pa je hil že od nekdaj namen tržaških voditeljev, da kolikor mogoče ohranijo »čisti italijanski značaj Trsta*, so se o lingua parla'a nella famiglia® - lepo pogovorili v delegaciji ter postavili v 4. posehno določilo, katero jasno kaže, da ima tržaški magistrat o ljudskem štetju posehen, zelo važen — «seopo»ali namen. Sami si lahko mislite, kakov je ta «scopo» ! (Veselost. Klici; Vemo, vemo!) Določeno je hilo tudi, da se onim uradnikom, katerim ho poverjeno upisa v a nje ljudstva po jezikih, določi «un largo campo di attivita e liberta» ; to hi veljalo po naše, da tisti magistratni sluge in «eursori» in drugi pooblaščeni v Trstu in posehno v okoliei imajo neko posebno, skrivno poobluščenje, ali, kako hi rekel, neki posebni »migljaj«, ki jim daje neko posebno svobodo O vršenju ljudskega štetja. Mi bi ta »migljaj*, »svobodo*, tolmačili tako, da dotični naj gleda, da upiše kolikor le mogoče »laskih j e /. i kov« (Veselost) in da mu ni treba ozirati se na to, Če mu kdo pravi: Pri nas govorimo »slovenski*. Ne, takrat je treba, da skuša naše ljudi : JHa šavč pur anehe itnlian, noi šemo a Trješte! In če bi le eden sam v družini znal kupiti »bigo» kruha po laški — pa naj vso družino vpiše za Lahe! —- (Klici: Tako delajo tudi!) In slavni magistrat je določil tudi v istem členil, da se marljivim uradnikom, ki bodo delovali za <800po> italijanskega jezika, ne bo odrekala tudi nagrada. (Cujte! Oujte!)
/e iz teb črtic je dovolj jasno, da Italijanom v Trstu je silno na srcu, kateri jezik govorijo Tržačani, a ne samo Lahi, ampak tudi Slovenci.
—	Ako pomislimo, da živimo danes v Avstriji v silno kritičnih časih ; ako pomislimo, da se bo v kratkem določevalo o našem številu, naši veljavi in torej o naši vrednosti, in da se po številu dele tudi pravice: tako lahko spoznamo neizmerno važnost prihodnjega ljudskega štetja. Mi Slovenci v Trstu nismo do danes mogli priti do svojih pravic, nismo si mogli priboriti uiti ene slovenske šole v Trstu, ker ne moremo inponirati z onim številom, kolikor nas je v resnici. — Ako bi se vse slovenske družine x Trstu upisale za Slovence, kakor so, koliko bi nas našteli !! — Mi imamo v rokah srečo, ako jo bomo znali rabiti. Vlada in magistrat se nas bosta hala in nas upoštevala, ako nas bo res mnogo.
—	Ako dokažemo statistično, da nas je lepo število, poreče vlada : Glej, tudi Tržaški Slovenci se zavedajo! Zdaj vidimo, koliko jih je v resnici ! -— Potem bodo uslišane tudi naše zahteve: dobimo šolo, dobimo drugo.
Za nas v Trstu morda že dolgo ni bilo tako važnega političnega momenta, kakor ho to prihodnje ljudsko štetje. Ako hi zanemarili ta čas, ako bi zavrgli svoj narodni jezik in svojo narodnost, ne hi bili vredni, da bi nas še smatrali za Slovane.
—	Slavnemu političnemu društvu pa posebno priporočam, da stori vse možne priprave, da rešimo svojo čast in svojo bodočnost. (Viharuo ploskanje;). V to pa naj skrbi tudi vsaki zavedni oče, vsaka inati, vsak ud družine, da — ko pride čas,
—	nam tuji volkovi ne odnesd naših jagnjet. Iz teh vzrokov pozdravljam stavljeno resolucijo, in upam, da jo sprejmemo enoglasno. (Potrjevanje).
Slučajnosti.
Gospod Kuščar je pripovedoval, kako so oblasti često pripravljene ustrezati tudi slovenskim strankam, a kaj pomaga, ko naši ljudje sami ula-gajo nemške ali laške, spise. Ne pomaga torej kričati samo na oblasti, ampak naši ljudje sami s«; morajo poboljšati, oni sami morajo prvi spoštovati svoj jezik in ga rabiti povsodi. Potem se tudi oblasti ne bodo mogle upirati. (Pohvala.)
(t. Josip S« ne in je vprašal imIInh* političnega društva »Kdinost*, da li je istemu kaj znano, da namerjajo za otroke uradnikov v tuk. plavžih ustanoviti nemško šolo in da slavna policija poizveduje v tem pogledu in nabira podpise? Ako je odboru kaj znano o tem, naj ukrene potrebno, da se ne bodo kršile naše primitivne pravice.
(i. prof. J. p|. K I ei n m a v r potrja, da je tudi on čul tako. Odbor pol. društva «Edinost* naj gleda in pazi, kaj se godi.
(i. prof. Mandič izjavlja, da odboru dose-daj ni nič znano o tej stvari, da pa ukrene potrebno, ako je stvar resnična. Pred vsem pa naj Skedenjei sami skrbe za to, da ^e ljudstvo pouči, ter da nihče ne podpiše take prošnje za nemško šolo.
Zaključek.
Predsednik g. prof. Matko Mandić je zaključil zborovanje blizu tako-le:
Kakor smo se zahvalili zborovalcem, da so se udeležili v tako obilnem številu današnjega zborovanja, tako se moramo zahvaliti tudi gospodom govornikom na resnih in možatih govorih. Slišali smo i z njih ust mnogo pametnega in koristnega, rpujmo, da njih besede niso bile bob v steno, ampak, da seme, katero so sejali, prinese mnogo dobrega sadu.
V kratkem potečejo mandati našim deželnim poslancem. Meseca februvarjn ali marca se imajo vršiti nove volitve. Tu se nam pripravlja zopet huda borba. Nadejam se, da se bomo zopet videli še pred to borbo. Ali treba, da se začnete za to borbo pripravljati že sedaj. Slišali ste, da je naš položaj resen, vendar ne sinemo ohupavati. Vsi vemo, da zistemi, vlade, ministri, namestniki padajo, narodi pa ostajajo, ako imajo v sebi potrebno moč. Hodimo torej zložni, d a h o m o močni'
Naši nasprotniki se hvalijo, da imajo za seboj 2H milijonov bratov. Istotako lahko govorimo mi, da itnaino nad 100 milijonov bratov za seboj! (Urnebesni živio-kliei!) Naši bratje pa bodo marali za nas le tedaj, če bomo zložni med seboj, če se bomo Netili kakor možje. Tega se spominjajte, volilei prvega okraja, tudi o prihodnjih volitvah ! (Ploskanje.)
Politični pregled.
TK8T K), novembra 1895». Zi državnega zbora. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanja razprave o dogodkih na Moravskom je socijalistiški poslanec Berner rekel, da ti izgredi niso v nikaki zvezi z odpravo jezikovnih naredeb, pač da je došlo do teh izgredov, ker so jih češki poslanci želeli. Tudi antisemitsko gibanje je ta — čudak pisal na rovaš Cehi. Govoril jo kake tri ure in je mej govorom Često došlo do spopadov mej antisemiti in socijalisti. Toliko, da se niso zgrabili s pestmi.
Znani prusjaški poslanec T ii r k je slovesno naznanil, da se Nemci nikdar ne spravijo z Čehov. Efekt tega naznanila je bil nepričakovan, kajti češki poslanci so — sploskali.
Seja se je pretrgala. Po premoru so razpravljali o načrtih zakonov za podeljevanje državnih podpor pokrajinam, ki trpe bedo vsled elementarnih nezgod. Zbornica jo pritrdila predlogom vlade v obliki, ki jo je določil odsek.
K položaju. Bog zna, da-li grof (Jlarv umoje znamenja na parlamentarnem nebu. Ako jih umeje, ne vemo, kako mu je sedaj pri srcu ! Morda mu že svita v glavi, da za obstanek ministerstva v Avstriji v sedanjih časih vendar ne zadoščajo jedine simpatije nemških poslancev: morda se mu dozdeva, da je malce navskriž s temeljnimi pogoji ustavnega vladanja — in grof Clarv se je prav pred par dnevi za rotil, da ne ho vladal neustavno - , ako se hoče kilo opirati le ua manjšino. A ekzistenca Clarvjevega kabineta sloni danes v resnici le na podstavi, katero nosijo hrbti nemške gemeinburgschaft. Med grofom Clarvjem in skupinami na desni postaja precej jasno. Iz tabora nemških konservativcev prihaja odpoved za odpovedjo. Za «Tiroler Stimraen* je došel Ebenhooh, za Ebenhochom «Vaterland*. In če bi tudi iz tega tabora ne bila začela vesti taka neprijazna sapa, pa že pojavi neporušuega soglasja med narodnimi poslanci češkimi in plemstvom je fakt, ki znači mrtvo točko,
ob kateri se vsi načrti grof« Clarvja morajo razbiti. I >ne M. t. in. sti imeli obe ti skupini skupno konferenco, na kateri se je |*>kazala |topolna kougruenea toliko glede namerjane akcije v obrambo narodne jednakopravnosti, kršene po odpravi jezikovnih naredeb in po tajnih naredhah ministra za pravosodje, kolikor tudi na taktično postopanje nasproti vladi grofa C 1 a r v j a. Na konferenci storjeni sklepi se priobčijo eksekutivnemu odboru desnice.
Včeraj pa je prišlo <|o manifestacije desnice proti grofu ('larvju na mestu, kjer najbrže ni pričakoval, kar utegne imeti tehtnih posledic. I 'prava financ je namreč na podlagi dogovora glede av-I stro-ogerske banke, dekretiranega na podlagi i; 1 1, zahtevala od komisijo za nadzorovanje državnih I dolgov izplačanje ;"»*.* milijonov goldinarjev. Kakor poročajo »Piceolu« z Dunaja, pa je večina komisije, sestojeČH iz desničarjev, odklonil a to zahtevo vlade, opiraje se na fakt, da je vlada ves kompleks načrtov o nagodbi ■/. Ogersko predložila parlamentu. Ta sklep kontrolne komisije in-volvira za vlado veliko zadrego.
Kajti sedaj mora graf Ciarv gledati, kako vso pogodbo Čim hitreje reši parlamentarnim potom? ! Ali kako naj doseže to, ako ima le manjšino za seboj?! Grof Clarv stoji ob svoji mrtvi točki.
Levičarji so uprizozili divjo gonjo proti § 14. Valovje te gonje je prineslo na površje grof ( la-rvjevo vlado. Prav in pošteno in logično je torej, ako zahtevajo od grofa Clarvja, naj si pomaga brez $ 14.! Mož oteplje sedaj v mreži, ki so jo pleli prijatelji mu levičarji. »Politik« ga kar naravnost poživlja, naj odstopi! Saj mora videti sam, kam ga je dovela njega vladarska umetnost. Najnoveji di-žavniki niso premagali nemške irrcdentc, pač pa so s puškami in bodali pognali češki narod v upornost. Bi lanci ja je precej žalostna.
K afćram na kontrolnih shodih. Drugi
dopis v »Politiki* iz častniških krogov se glasi : Hrupni prizori, ki se dogajajo na kontrolnih shodih, napolnjujejo z odkritosrčno žalostjo prsa vsakega patrijotlčnega vojaka. Naredba vojnega mi-nisterstva, ki zapoveduje možu, da se mora priglasiti z «hier», gotovo nc »reši* armadnega jezika, kajti sleherni od nas vojakov v Hlužbi ve, da zaj jedcu del vojske imamo pač jednoten poveljstveni jezik «n potem polkovni jezik, po kakem armadnem jeziku bi pa v praksi zasledovali zastonj. Posledice rečeni naredbi so veliko dalekosežneje, nego se vidi nevojaku. Naredim pridajaaja vojaške azistence na kontrolnih shodih — katera naredba se ne ho mogla vzdržati dolgo — in kaznovanje možtva, ne pokorečega se povelju — to ništi jedini žalostni po-r slediei, marveč globoka nevolja proti vojski, ki jo je naredba izzvala v vseh sloj : h. Sila, da mora rabiti drug jezik, nogo materini, katerega p os 1 e d n j eg a j e smel rabiti o vsaki priliki v d o h i svoje vojaške službe, ubija v masi veselje do vojaškega stanu, kateri itak že nalaga velika bremena državljanu. Naj veča nevarnost pa je v tem, da se mož navaja na neubo-g a n j e in n e s p o š t o v a n j e povelj svojega častnika, ker ne bo mogel nikdar ume ti, da bi zgla-ševanje z «hier» hilo v interesu službe, in ker je splošnih simpatij gotov vsakdo, kdor postopa proti tej zapovedi. Vojni minister si mora reči že danes, da se svojo naredho ni koristil armadi in da iste ne bo mogel vzdržati. Skrajni čas bi bil, da se povrnejo k prejšnjemu običaju, po katerem so se leta že na kontrolnih shodih zglaševali ali z «hier» ali pa v polkovueni jeziku. Ako je «Neue Freic Presse* tako drzna, da si besedo Najvišega za po-vednika vojske tolmači, kakor je slučajno njej prav, jc to postopanje, katerega ni možno dovolj ostro zavrniti. Ako jo Njegovo Veličanstvo na dvornem obedu v Hudi rabilo izraz »predpisano*, je moglo to veljati jedino le naredbi vojnega ministra, kajti cesarju — čegar uutanjčno poznavanje vseh vojaških odredeb v vsej armadi vse občuduje — ne more biti neznano, da predpis ne govori ne o <hicr», ne o kakem drugem ustmenem /.glasanju, ampak ukazuje možu le, naj stopi naprej in odda svojo vojaško knjižico. Tudi sklicevanje rečenega lista na mirno vršenje kontrolnih shodov v prejšnjih letih ni na svojem inestu, ker je vendar znano vsakomur, ki je kedaj bil poslan v to službo, da so se ljudje poprej brez zadržka zglaševali ali /. «hier» ali pa v polkovnein jeziku, ali pa so molče
stopili naprej in oddali svojo knjižico, kakor se t tuli na glavnih r*|>ortih častnikov godi tako. K temu običaju se bodo morali povrniti, to čutimo vsi mi sta reji častniki. Čim prej se zgodi — in naj je se tako neprijetno za gospoda vojnega ministra — tem bolje Ini, kajti koristi armade stoje više. nego oziri, ki naj hi jih imeli do kakega generala.
Demonstracije na Ćeikem. K gorenjim
izvajanjem so dale izrazit komentar velike demonstracije, ki so se dogodile v ('eškein Urodu povodom kontrolnega shoda. Poslujoči stotnik je objavil, da odslej ne Ih> več sam kaznoval onih, ki se zglase z »zde«, ampak, da jih izroči vojaškemu sodišču v Jozefovem radi zločina. Zastopniki občin so protestovaje izjavili, da to znači žaljenje naroda češkega in so ostavili shod. < )l> klicanju imen se je posestnik Strnad /glasil z »zde«. Na povelje stotnikovo so Strnada takoj odveli orožniki. Ker se je bila raznesla vest, da istega odvedejo v Jozefov«> radi zločina kršenja Bubordina-cije, se je že opoludne jela zbirati velika množica na ulicah, ki vodijo proti kolodvoru. Ob uri popoludne so se otvorila vrata sodišča in preko praga je stopil Strnad, spremljan od štirih orožnikov, zadej pa je sledila patrulja dragoneev. Pol eskadronn dragoncav je kar zajezdilo notri med množico in je razgnalo isto. Ko je eskorta došla do pred uredništva lista »Naše lllasv«, je urednik Miškovski pristopil k Strnadu, <la mu poda roko v slovo, a dragoneč je mahnil z sabljo proti njemu, zadevši krajec klobuka. Kskorta je nadaljevala svojo pot ob slava-klicih množice. Na kolodvoru je ljudstvo Strnada obsipalo z cvetlicami. Potem so ga zaprli v Čakalnico, pred kolodvorom je pa besnel vihar nevolje. l)»agonci so silili v množico, ki se je umikala eeld na drevesa. Vlak iz Prage se je približal. Strnada so priveli iz čakalnice. Zazrši ga so ženske napravile špalir, a mnogo njih je objemalo in poljubovalo Strnada, ne hote ga izpustiti. Orožniki ho jim ga morali iztrgati iz rok. Zopet so ga obsipali z ovetlicami. Ko se je vlak ustavil, so kar drli v kupčje, tako, da je bilo komaj prostora za eskorto. Strnad je stopal v voz z cvetlicami v rokah. Mej občinstvom je gromelo slava-klicev. Množica se je razšla pevaje narodne pesmi. Ljudje iz Češkega Broda so spremljali Strnada do postaje Pofyčani. Tu so skozi okno jemali slovo od njega. Vlak je vozil dalje proti Kolinu, a ljudje so se vračali skozi Pofvčane. Tu jih je pričakovala velika množica. Mestni svet je sklenil, da ne stori ničesar, da bi vojaki dobili stan in hrano.
Domače vesti.
t Ivan Nepomuk Glavina.
Danes predpoludne ob O1/- uri je po dolgotrajni in mučni bolezni umrl umirovljeni škof tržaški, Ivan Nepoinuk (»lavina.
Pridržujč si nekoliko podatkov za prihodnjo številko, klanjamo se spoštljivo pred mrtvaškim odrom ter molimo Vsevečncga, naj dušo blagopokojnoga vladike milostno v sprejme v Svoje naročje, da ista najde gori nad oblaki onega miru, ki blagopokojne m 11 ni bil prisojen na tem svetu zhok težavnega bremena, ki mu ga je naložila Previdnost po svetem in velikem poklicu njegovem!
Namestnik grof Gocss se je včeraj vrnil iz Poreča, kjer je pregledoval urade.
liUgika vla dnega /istemu na Primorskem.
l4akta govore, vsi neveseli pojavi našega javnega življenja pričajo, da je ves položaj v teh pokrajinah temeljito zavožen. Ves zistem je velik grešnik. Kakor pa je sploh težko braniti slabo stvar, tako si je ta zistem prikrojil svojo posebno logiko, da bi dokazal, kako — pravičen je. O čudni logiki zistema na Primorskem je na shodu v Skednju g. dr. Gregorin podal zares drastičen izgled, na-vedši odstavek iz laškega magistratovega prevoda naredbe namestništva, oziroma ministerstva za nauk in bogočastje v stvari slovenskega šolskega vprašanja tržaškega. Mii isterstvo je reklo tam, da edino ljudsko štetje more biti merod a v no o določanju, koliko je Slovencev v Trstu. Ob pomanjkanju zakonitih kriterijev za rešenje vprašanja,
kateri narodnosti pripada kdo, da so odločilne
edino izjave, ki jih je podal dotićnik o svojem ob-cevalnem jeziku !!
(»ospod dr. Gregorin je v svojem temeljitem in jako poučnem govoru dokazal, kakov goli nczmisel je to, ako kdo hoče poj m narodnosti identificirati s pojmom občeval nega jezika. Skrajno nelogično je torej, kar trdi ministerst vo, da jedino po iz-po ved bali o občevalnem jeziku treba sklepati o narodnosti!! Ni čuda torej, da logika zistema na Primorskem šepa na vseh nogah, ko hoče po vsej sili dokazati, da jedino ono je logično, kar bije logiki v obraz!! Kaj naj rečemo n. pr. o vratolomnem logičnem skoku, ki ga je napravilo minister-stvo v istem navedenem odstavku, rekši, da število glasov, oddanih za slovenskega kandidata v V. kuriji, ne pomenja nič, ker tla je lahko tudi kaj Neslovencev (iz strankarskih ali političnih razlogov) glasovalo za slovenskega kandidata! Ali ste jih čuli, modre gospode z Dunaja! Ker je morila par Lahov glasovalo za slovenskega kandidata, torej vseli Slovencev, ki so glasovali za istega kandidata, ni smeti upoštevati kakor Slovence! He, kaj pa s tistimi stotinami in stotinami Slovencev, ki so iz strahu pred nasiljem in proganjanjem glasovali za italijanskega kandidata?! Mar ti niso Slovenci, mar ti ne odvagajo — in sicer najmanje stokrat — onih Italijanov, ki so morda glasovali za slovenskega kandidata?! Seveda jih! In prav po zatrdilu ministerstva za nauk o Italijanih, ki so glasovali za slovenskega kandidata — ako je apliciramo ua dalje in logično —, prav po tem zatrdilu bi morali sklepati, da je v Trstu še več Slovencev, nego trdimo mi, sklieujč se na volitev V kuriji!! In do tega sklepa bi moralo priti tudi ministerstvo. Ali zistem na Primorskem ima svojo posebno logiko, ki veli: ako je Italijan glasoval za Slovenca, je radi tega še vodno ostal Italijan in ni postal Slovenec; ako pa je Slovenec glasoval za italijanskega kandidata, ga ni šteti med Slovence, ampak med Italijane !! Take logiške salto mortale dela zistem na Primorskem ! To je logika, kateri se nič čudno ne zdi, tla 70 Slovencev v Roja nu — vštevši može, žene in otroke — dajejo 140 voli I cev, oziroma nad 600 za V. k liri j o in 2o8 za š o 1 o godnih otrok!
To je ojoj-logika, kakoršne je zmožen le ojoj-zistem, ki je tudi kriv na naših ojoj- razmerah.
Italijani med seboj. Tukajšnji dnevnik »Lavoro« dne H. t. m. ni izišel. V včerajšnji številki naznanja vzroke temu. Ti vzroki so tako značilni za razmere v italijanskem taboru, da se moramo nekoliko polmviti žnjimi. Kakor znano, imamo zdaj v Trstu poleg »Progressa« tudi »demokra-j tičuo« (sic!) stranko Spadont-Haseovich etc. »Lavoro« je po raznih fazah — kakor bi rekel neki slovenski dnevnik — popolnoma prešel v tabor progressovcev. To pa gospodo demokrate sila jezi. Uplivali so torej na lastnika tiskarne, kjer se je tiskal »Lavoro«, g. AVerka, naj bi le-tu govoril urednikom »Lavora« na srce, da bi opustili napade na »assoziazioue democratioa« ter se sploh spreobrnili ali vsaj poboljšali. Gosp. NVerk se je na nenavaden način lotil dane mu naloge. Ob 4. uri zjutraj je prišel v uredništvo, ter je začel urednike nagovarjati, naj ne pišejo tako grdo o njegovih prijateljih. Opozoril jih je tudi na dejstvo, da so se »demokratje« zadnji torek domenili, tla naskočijo njegovo tiskamo, na tepejo urednike ter raz ž enej o vse o so bje »Lav o r a«.
Ko so uredniki i/.iavili, da jih take grožnje ne u ženejo v kozji rog, je lastnik tiskarne nemudoma odpustil strojevodjo in dekleta, ki strežejo stroju ter je s tem onemogočil izdanje lista.
»Lepi zaščitniki svobode, gospoda s skrajne levice, sijajno njih demokratično mišljenje!« Tako kliče »Lavoro«. Nam, ki povsem mirno gledamo to ravsauje mej brati, se zdi, da so gospoda prav prav podobni jeden drugemu, da nimajo veliko očitati jeden drugemu, ker vsi skupaj — degenerirajo !
Škof Šterk — zastavonoša Slovanov! Mi
sicer ne pravimo tega, saj nimamo razloga, tla hi govorili tako, ker — ui res, ali »Indipeudente« je zapisal takti črno na belo. Za svojo trditev ne ve sicer povedati nič druzega, nego da je škof imenoval oziroma premestil nekaj slovanskih duhovnikov na mesta, kjer so potrebovali — Slovanov!!
Potrpežljivo«* ♦ lndi|>endcntejevn< da je pri kraju? Mi pa menimo, da so nepotrpeiljivi tudi tisti mladi duhovniki, ki se vlačijo |to čifutskih uredništvih, kjer ovajajo 111 lažejo o svojem škofn. Saj priznava »Indipeudente« sam, tla je podatke dobil od oscl»e. ki absolutno po/na vse razmere. Se že umejemo.
Pače nje slovenskih krajevnih imen je menda sankcijonirano po slavni pošti. Neki prijatelj iz Postojne nam je namreč do|»oslal »pasico«, poti katero pošiljajo »Piccoln« gospodu Proglerjii v Postoji n i. Tiskani naslov se glasi : Si^j. F. Progler Postumia Tega kraja ne poznamo v Avstriji. ()d kdaj je pripoznana ta spaka tudi oficijelno, da je spoštujejo tudi na pošti in pošiljajo dalje stvari pod ten« naslovom ? ! Mar pa je pošta že v taki odvisnosti od governa na lesnem trgu, da se molče pokori vsaki predrznosti drznih čifutov ?!
Kes vedno lepše !
Obvezen solski pouk v Italiji. I'od tem
naslovom piše »Piccolo«: Ako bi se bil zakon glede obveznega pouka strogo izvrševal, odkar obstoji, bi mej sedanjimi novinci ne smelo biti jveč analt'abetov. Vendar še nahajamo mej istimi povprečno .'J7°/0 takih, ki ne znajo ne čitati, ne pisati, (»lasom statistike, sestavljene v ministerst v u za ulc se H0f),H18 otrok odteguje šoli, t. j. .'l.'5°/0 vseh otrok, ki bi po zakonu morali obiskati šolo.
»Piccolo«, ki je še nedavno temu nekaj kvasil o neumnosti priprostih Slovencev, Hrvatov itd., se bije zopet enkrat sam po zobeh. Naj bi rajši pometal preti lastnim pragom!
Izredni občili /bor »Del. pooporncua drilštva« bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri in pol popoludne v društvenih prostorih, in ne dne ll\ kakor je bilo že naznanjeno.
Oh^ni zbor pevskega društva »Kolo« ho v nedeljo dne 12. t. m. toono oh uri popoludne v pevski sobi, via Mol in piccolo št. 1.
Iz zavoda sv. Nikolaja. Ponosne smemo biti na vspehu zadnje veselico na korist našemu zavodu. Svetoivančanje so častno vršili svoje naloge. Ponašati bi se smeli na vsakem večem odru, nego je oni v redutni dvorani. V prvi vrsti gre zasluga gospej Ponikvarjevi, predsednici našega zavoda. Ona se je mnogo trudila, da je igra »Mlinar in njegova hči« tako lepo vspela. Pa ne le diletantom, ampak tudi občinstvu gre zahvala, kajti pokazalo je, da mu je naš zavod na skrbi. Prisrčna 11111 hvala! Zastopani so bili vsi sloji, hoteči prekositi drug druzega v požrtvovalnosti i 11 rodoljubju, ker so uverjeni, da obrodi stoter sad žrtev, položena v varstvo naše zapuščene ženske mladine. Je pač tu pa tam kakov črnogled, ki maja z glavo, češ: ženska mladina je pokvarjena in tudi zavodu se ne posreči, da bi jo rešil propada! - Pa tudi takih je, ki zahtevajo, naj bi zavod kar čudeže delal, in ki kar s prstom kažejo, ako so videli kje mladenko, ki ni taka, kakor bi morala biti. Ti čudaki pa ne pomislijo, da zavod ne more popraviti v par dneh, kar so pokvarila morda leta. Prav to je v dolžnost zavodu, da z izgledom in opominom tudi take navaja na pravo pot. Ce se pa katera kaže nepoboljšljivo, imamo vedno še čas, da jo odslovimo. Ali pred no storimo to, moramo poskusiti vsa sredstva, ter jej slikati vse nevarnosti, ki jej prete, vso grozoto propada. Ako ne izda tudi to, potem je prišel čaš za odslovljenje.
Ako bi taki nezadovoljneži vedeli, koliko muke in truda je spojenega z našo nalogo, bi nas "podpirali mesto tla nam otežujejo delo. Zato pasmo tem bolj hvaležne onemu slavnemu občinstvu, ki je pokazalo 1111 toli lep način, tla ume ceniti naš trud. Ginjena sem bila, ko sem gledala, kako se je prostrana dvorana polnila in kako so se morali nekateri celo vračati, ker niso dobili prostora. To je bogato plačilo za vse britkosti, ki smo jih imele v minulem letu. Solza radosti se mi je utrnila, videči kako tržaško občinstvo u meje važnost našega zavoda. A najpomembneje je, da ni prihitelo le ra-zuinništvo, ampak tudi naš priprosti delavec, da tudi on položi svoj dar za dobro i ti plemenito stvar. Iz globine srca mi puhti molitev: Dobri Bog poplačaj to dobremu in blagemu ljudstvu, ki ve ceniti, kaj jc narodu in domovini	blago in
dobro vzgojena žena.
Z m a g o s 1 a v a. Odbor akad. podružnice umske družbe sv. Cirila in .Metoda, voljen na obenem rednem zborovanju za leto 1H9U/00. dne ;">. nov. 18SM., sestavil se je sledeče: Predsednik med. Vinko Mu-
»lelist, |»u<l|iri'(ls*Mltiik me<l. ll<»jr<l«tn I)erf, rajnik iur. Fran Ratej, blagajnik iur. Ilogmnil Senekovie, «><IImii-ii. nam. iur. Ljinlevit Brenči.
»Nndvfljtoili Fran IVnliuainI, nuj novejši n največi Llovtlov parnik, ki je prišel ji.-cdvčerajšnjim i/. K al k n te, Iti l»il, kakor smo izvedeli o<l moštva Indije, kmalu obtičal v reki Hngli, kamor se je bil podal nakladat jute, katerih je prinesel SO.(MM) tonelat za Benetke in Ankono. V reki llugli, zapadna panoga (tanga, je namreč zelo veliko blata ter ima ob en«u morske oseko h' n alo vode. I'arnik je že visel na stran in nevarnost je bila tolika, da so jo že mislili zapustiti. A sledeča plima jih je rešila. Vsled velike vročine jena vsem potovanju zbolelo vsega skup trideset oseb moštva. 1'rvi strojevodja je zbolel za pljučnieo ter je malo upanja, da okreva. Za nalezljivo boleznijo ni zbolel nihče.
Hoj v /.ira nja rnlei. V neki prodajal niči žganja v ulici 1'onte sta včeraj jutro mirno pila Krnil Sbona, vratar iz ulice Seuole israeliticbe in neki njegov znanec. Ivo jima je špirt razgrel glave, sta začela govoriti glasneje, in naenkrat je poslednji potegnil nož ter začel udrihati po vratarjev! glavi. Ko je napadalec zagledal krv, je zbežal. Sbouo so spravili na zdravniško postajo in od tod i v bolnišnico.
Aretiranja. Včeraj jutro je policijski nadzornik g. Sehubert na trgu pred veliko vojašnico aretiral iz Trsta izgnanega Jurija li. iz Hrvatske. Našli so pri njem delavsko knjižico, glasečo se na krivo ime, in t! gld. in nekaj novčičev denarja. Kadi vlačugarstva so predprošlo noč prijeli lo-l. Marcela P. in sicer na nekem dvorišču ulico Torrente.
Zaradi istega prestopka so isto noč v ulici Massimiliano aretirali il2-letno služkinjo Viktorijo Z. iz Gorice.
l/ pred mislil sodišč. Ciganki, p.l-letna Marija Keitard in 24-letna Suzana Keitard, ki sta dne oktobru t. 1. ukrali nekemu zlatarju v Sežani uhane v vrednosti 211 gl. (50 nvč., sta bili včeraj obsojeni vsaka v vi mesece težke, poostrene ječe.
Kadi tatvine v škodo lastne gospodinje v znesku 1H() gld. je bila istega dne obsojena UMetnn Antonija N. v H-mesečno težko, poostreno ječo.
Kadi zločina motenja vero je dobil ttH-letni Josip <i., kije bil zasramoval župnika med pro-povedjo, ;5 mesece ječe.
Dražbe premični n. V soboto, dne 11. novembra oh K), uri predpoludne se hodo vsled naredbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sanitft št. Ki. hišna oprava; v ulici Chiaucbiaru štev. 2, hišna npr va; v ulici Amalia št. 4, hišna oprava; v idiei S. Spiridione št. /J, tiskarniški stroj.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 10. Kvotna deputacija ogerska je imela danes pre<lpoludue sejo za volitev odseka -edmorice za razprave z odsekom avstrijske deputacije.
Dunaj 10. Ministerski predsednik pl. Szell in tinančni minister Lukacs sta imela danes predpoludne daljšo konferenco s predsednikom v niini-sterskein svetu, grofom Clarvjem in voditeljem ii n a učnega ministeratva, pl. Kuiazioluckim.
I) II naj 10. (Zbornica poslancev.) Seja se je začela ol> 12. uri. Na vprašanje posl. dra. Kunkeja je pojasnil predsednik, <la otvarja sejo nekaj kasneje zato, ker se je v včerajšnji večerni seji izrekla taka želja. Prihodnji teden bodo seje sleherni »lan izvzemši ponedeljek in soboto. Zbornica je sklenila, naj bodo razprave odseka za revizijo §14. javne. Potem se je nadaljevala razprava o odgo-govoru na interpelacijo radi izgredov na Mo-ravskem.
Vojna v južni Afriki.
London 10. Lord Salisburv je rekel na nekem banketu, da je pričakovati, da bodo Angleži morali zapustiti svoje pozicije v Natalu, dokler ne dospe pomoč. Anglija hoče sama dovršiti vojno in ne dovoli nikakega utikanja. Prepričan je tudi, da nobena vlast ne nameruje kaj tacega.
London 10. »Keuterjeva« pisarna javlja iz Eastcourta dne 0. t. m.: Došla je semkaj zanesljiva vest, da je < <o 1 c n s o v rokah lioerccv.
Javna zahvala.
Iz dna srca svojega se zahvaljujem podpisana v svojem in sorodnikov imenu vsem onim prijateljem in znancem, ki so se nas spominjali oh prerani smrti našega ljubega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina in brata
ANDREJA PRESL
bodisi z venci, bodisi s pismeno izraženim sožaljem, bodisi se svojo udeležbo na sijajnem p< »grehu.
V prvi vrsti se zahvaljujem preč. duhovščini, veleč, domačemu in okr. učiteljstvu, slav. oddelku c. kr. finančne in orožniške straže, uglednemu pevskemu društvu »Lipa« za žalostinke, ganljivo pevanc na pogrebu, zlasti pa narodu župnije liizoviške in bližnje okolice, ki je na tak vzvišen in sijajen način pokazal svojo poslednjo ljubezen, udanost in srčno hvaležnost hlagojioknjnikii, kar je bilo meni in mojim v veliko tolažbo.
Se enkrat: Srčna hvala, llog plati I IIAZOVICA, dne f». novembra 1HW.
Marija ud. Presl, roj. Sokol.
Zahvala.
Pri hudem tuhnvti, ki nas jc /.tulol, nuni je hilo v veliko tolažbo o priliki smrti izkn/.nno sočutje do ninjkegii soprogu, oziroma očetu. Zuto iz-lvk.inio iskreno hvulo vsem onim. ki so z venci, sožulnieami sili z udeležim pri pogrehti njegov spomin počastili.
Hvaležno bodi tudi omenjeno preeastito vodstvo Marijanisča, ki je dalo spremljevati pokojnega pogreb po gojencih zavoda.
Ljubljana, 0. novembra 1S|I1».
Rodbina Pajkova.
ZAHVALA.
Dolžnost in hvaležnost nas veže, da se tem potom presrčno zahvaljujemo vsem onim, kateri so pripomogli, da se je veselica na korist zavodu sv. Nikolaja toli veličastuo^obnesla. Posebna hvala gre gg. Negode-tu, Stoku, Cargu, Ponikvarju, (Jodini, Mikelueu, Baretto, ter gospem in gospicam Antoniji Grmekovi, Karli Ponikvarjevi, Poniževi, (Mi-ualovi in Cargovi. A venec zaslug sta si stekla gospa Ponikvarjeva in gospod Negode s trudom in skrbjo, ki sta jo imela o prirejanju veselice. Prisrčna hvala vsem !
Hvaležni Odbor zavoda sv. Nikolaja.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da odprem svojo
notarsko pisarno v Gorici
dne 12. novembra 18m>. na Travniku št. 17 I. nadst.iopje (tik kavarne »10 v ropa«).
Karol Čibej,
c. kr. notar.
Naznanilo.
Javlja se slav. občinstvu, da se je gostilna
„Alla stella d'oro"
pri sv. Ivanu
preselila v hišo št. 337. g. Fr. Costellos, kjer je kraj in prostor jako lep. Toči se refošk po 40 kr. liter. Za obilno obiskovanje se priporoča udani
A. Kupfermann.
Riiione Artriatica (li Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, aa življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva ilrušlva dne 31. toEHr 1892.:
Ulavnica društva......«10. -l.iMW).(MM)-—
Preinijnn reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
o«".)«.........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-
njanjn kurzov, bilanca tU) . Reserva specijalnih dobitkov zavarovanja na življenje . . „ 500.000*— Občna reserva dobičkov ..... I,l87.1rt4*8<»
13,32«.34<iJ>8
l,i}32.248"22
4!>.4i>fv07 500.000'—
333.822-42
243.331-8:4
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-Jemnlee, ž i ranic i ti peresnie. ogledal In žele/ulit blagajn, po cenah, da se ni huli konkurence.
:xxxxxxxxv
trmi ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hlilj.
F I L I J A L K A
c.kFjriv. astrijsto tMim zavoda
/a trgovino in obrt v Trstu.
Novoi za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2' 4"(l
30- .,	3" 4°'„
V napoleonih na
30-daevni odkaz 2°/0°/0 3-mesečni	2'/4°
•>- ., Ž1/,0/
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. vra J i. > i > irjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez o brest
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, (ialdonz. Gradec, Sibinj, Inomostu Czovee, Ljubljano, l.inc, Olotnue, lleicbenherg, Saaz in Sol-nograd, brez troftkov.
Kupnja in prodaja bitku l°'(l0 provizije.
Inkaso vseh vrst pod »ajumestnejšimi pogoji. Predujmi, .lamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Lou donu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojili.
Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke tUilijank«
v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre i.mi denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.