392 Naši dopisi. Z Dunaja 29. nov. — Poročale ste uže, drage »Novice", o veliki zgubi, ki je zadela narod slovenski po neuadoi smrti grofa Bar bo ta. Naj Vam nekoliko poročam, kaj se je godilo, predno je bilo truplo ranjoega prepeljano na pokopališča v njegovo domovino na Kranj* sko. — Po želji rodovioe njegove je bUo truplo 25. novembra najprej fotografirano, potem so^ga prenesli v črno ogrnjeao in razsvitljeno cerkev pri Sotih, kjer je bil ranjki pred 25 letmi poročen. V oerkvi je dvomi kaplan prečastiti gosp. Kuiavic, naš rojak, z veliko asistenco opravljal mrtvaške molitve in truplo blagoslovil. Mrtvaška truga je bila preobložena z venci darovanimi mu od prijateljev in eastiteijev njegovih. Med temi je bil venec Hohenwartovega kluba, slovenskih državoih poslancev in pa tukajšnjega vseučiiiškega društva „Slo ven i je", venec češkega kluba itd. Ob mrtvaškem odru se je zbralo veliko.državnih poslancev, tudi ministra Pražak in Stremavr. Po molitvah in nemškem petji so zapeli tudi pevci društva „S l o veni je" nagrobnico „Blagor mu!", katera je vse navzoče očividno gioila, čeravno niso razumeli njenih besedi. Pri vsem tem je bila po brit&i zgubi potrta grofioja kleče s svojim sinom, kar se je Ounajčanom čisto kaj novega zdelo. Po tem cerkvenem opravilu se je peljala mrtvaška truga z vsemi venci na kolodvor južne železnice, kamor jo je spremila grofiaja vdova in slovenski državni poslanci. Truplo se je dalo v poseben vagon, da se odpelje v njemu tako drago domovino. V zbornici poslancev je predsednik grof Coronioi se s srčnimi besedami spominjal ranjcega, in vsa zbornica soglasno je pritrdila njegovemu govoru, ki je povdarjal ranjcega iskreni patriotizem in ko skala trdno značajnost. Bodi uepozabljivemu žemljica labka! — Naj tem vrsticam dodam še , da so slovesno sprejeli naši poslanci in vrlo društvo »Slovenija" snaše junaške Kuhnovce 30. dne no- vembra, in da 3. dan t. m. napravi „Slovenija" veliko „besedo" v spomin Prešernu. Na Dunaju 1. dec. (Sprejem Kuhnovcev na Danaji.) Akopram je prišel vlak, ki je pripeljal slovenske fante na Dunaj, že ob 3/47. zjutraj, vendar se je zbralo lep« število udov „Siovenije", kakor tudi družin odličnih Slovencev, živečih na Dunaji na 3/4 ure od Dunaja oddaljenem Matzleindorferskem kolodvoru. Zbrana je bila tudi generaliteta, med temi fini. Ivanovič. Bližal se je že vlak, katerega smo tako težko pričakovali; iz vagonov pa zadoni marš „Pridi Gorenje". Kako milo nam je pač donel na tuji zemlji! Iz mladih gri pa se zaslišijo krepki živio-kiici junaškim slovenskim fantom. Sara presvitli cesar so dovolili, cia pripne društvo »Slovenija" na prapor junaškega slovenskega polka lavorov venec s slovensko trobojnico in črno-rumenimi trakovi z napisom »Slovenija junaškemu polku" in „Jajce, Rogelje, Livno". O tem je tudi aviziralo vojn o mmisterstvo g. polkovnika Priegerja. Gosp. predsednik »Slovenije", Radovan Pukelj, in odbor stopijo pred gospoda polkovnika Priegerja in predsednic ga nekako Uko nagovori: »Pobjedonoam junaški polk! Dragi rojaki! Z velikim veseljem nas je napolnila vest, da dujde jeden najhrabrejšh pokov naša hrabre armade sem; veseli smo bili, Vdaj veljalo je, pozdraviti juaaake sinove naše domovine v središči Avstrije. Z opravičenim ponosom gledamo na te, junaški polk, ki si se tako odlikoval v zadnji vojs&i s svojo hrabrostjo. Pozdravimo Vas tu, dragi rojaki, daleč od naše domoviae! In ti z iavoriko obdani prapor sprejmi zahvalo Slovenje, ki te občuduje. Lavorov venec s cesarskimi trakovin in slovensko trobojnico naj te kinča pri prihodu na Dunaj! Siava slavnemu polku! Slava cesarju!" Ia zopet so zadoneli slava-klici daleč okrog. Gosp. polkovnik Prieger pa je podal predsedniku »Slovenije" roko rekoč: »Zahvaljujem se Vam v imenu svojega polka za Vaše domoljubje!4' Tudi neka gospica podarila je lavorov venec z napisom „den tapfern Kriegern". Mi pa smo spremili polk do Franc Jos pove vojašnice. Dunajske zaspance pa je privabila godba na oknja, ki so se čudili, kaj ta stvar pomenu Iz Kostanjevice 26. nov. (O predavanji gosp. vodje R. Dolenca na dalje.) Izmed črnih plemen nam je g. R. Dolenec poseouo te-le priporočal: i) Portugalko (Voslauer) in žiahni GumpoidsKircbner sta iz njenega grozdja; zori rano, tedaj bi tudi po Dolenjskem lahko dozorela. 2) Burgundec črni; on rodi sicer majhne grozde, pa sila mnogo. Polovica vina iz portugalske in polovica iz burgundeca da izvrstno pijačo. 3) Franki nj a z velikimi grozdi rodi bogato; vino da izvrstno. Vse tu imenovane trte se dobč v deželni vinorejaki šoli na Slapu, budi-si kjuči ali pa trte s koren nami, po Jako niz&i ceni. Kdor si pa želi iz Slapa trt naročit), naj se kmalu oglasi, drugači pride lahko prepozno. Se ve da se trte sadijo se le spomladi, pa to ne de nič, ker se sadike do sajenja lepo v izkopani žleb polože ia z zemljo pokrijejo, da čakajo, dokler se čas sajenja približa. O po m noži t vi trt je gosp. Dolenec nam razlagal biizo tole: Znaoo je, da se tre pomnožijo s tem, da sadimo ključe, ali da si preskrbimo živice, to je, že vkoreoinjene ključe ah pa po grebenicah. On najmanj priporoča rediti grebenice; grubanje je zaznamoval ko večidel nepotrebno in škodljivo. Grubanje — je rekel — morate opustiti. Se ve, da so naši vi-norejci, ki cel6 mis>ijo, da trta, dokler se ne pokoplje, celč ne more roditi, debeio gledali ter tudi svoje mnenje odkritosrčno povedali. Gospod D. pa jim je to čudno mnenje z neovrgljivimi dokazi z glave izbil. Pokazal ----- 393 ----- nam je najprej, kako saditi ključe v trtnico, da si tu izredijo novih, dobrih sadik; kako s ključi o trtnici ravnati, io kako jih tri leta atare vzeti is trtnice, ter jih posaditi v vinograd. Vendar tega ne mislim na drobno opisovati, ker je gosp* vodja obljubil, da bo na svitlo dal knjigo o tr torej i in vinarstvu, brž ko bode mogoče. Dolenci svoje trte pomnožujejo največ z grubanjem; in tudi nove vinograde zasajajo s grebenicami, katere precej drago od mejašev kupujejo. A grebenice, kakor smo iz nauka g. Dolenca spoznali, za tako obdelovanje niso, ker nimajo spodnjih korenin, katere imajo nalog, globoko v zemlji živeža iskati. Trte, izrejeoe iz ključev v trtnici pa imajo vse potrebne lastnosti, in če si jih vinogradnik iz deželoe vinorejske šole na Slapu ali v katerem drugem enakem zavodu kupi, vsaj vendar v6, kaj kupi, od mejaša pa dobi mačka v vre6i. Gospod vodja se ni mogel načuditi načinu , kako Dolenci trte sadijo in nove vinograde zasajajo. Kmet, ki misli napraviti nov vinograd, ne stori tukaj druzega, kakor to, da poseče grmovje, ki je morebiti poprej ondi rastlo. Iztrebiti korenine, izkopati skale, pobrati kamnje, na to malokdo misli. Da! se kako boljše drevo, na priliko hrast, pusti v novem vinogradu, v katerega je nasadil trte, da mu zemlja, dokler trta ne bodo začele roditi, ne bo brez koristi stala , tako ludi krompirja , koruze, fižola itd. Po nauku gosp. D. pa mora biti ves prostor, kjer ima nograd biti, skozi in skozi vsaj dva čevlja globoko prekopan , in vsega , kar v nograd ne spada, otrebljen. — Trte se morajo saditi v vrste tako, da jib more solnce ves dan ogrevati, da ena drugi ne dela sence. Tako posajene trte dajo boljšega vina, in lože se ubranijo nevarni plesnobi, kakor one, ki stojč v no-gradu, tako, kakor vsajena koruza na njivi. Poleg tega je pa tudi obdelovanje takega vinograda ložeje in manj zamudno, kakor onega, ki je po starem kopitu zasajen. Tudi smo culi, kako bi se dali stari vinogradi s časom popraviti, ker dosedanje trte posekati in vinograd kar na mah iznovega zasaditi ne gre, in bilo bi nespametno. Kdor hoče svo) stari vinograd pomladiti, naj odloči v ta namen povoljno velik kos, katerega naj poseje z nemško deteljo. Znano je, da ta detelja d& obilo vžitka, da dolgo trpi, in ker se zarine s koreninami, ki so dolge in močne, globoko v zemljo, tudi zemljo zdatno zboljša. Od detelje ima posestnik dohodek, ki mu na-domestuje onega, ki ga od trt, katere po detelji pešati pričnejo, ne dobiva. Ko so trte oslabele in tudi detelja uže ponehuje, se ta prostor ves prekoplje, kakor pri vsaki novi zasadbi; potem se trte lepo v vrste posade. Ko je kos nograda na ta način pomlajen, se d^la z drugim enako. — Opomniti moram , da se naši ljudje tako globocega prekopovanja, kakor je bilo poprej rečeno, zeI6 boje, češ, da preveč stane. Jaz pa mislim, da dobro storjeno delo ni nikoli predrago; os bito če še pomislimo, da na tak način zasajeni vinograd obilo rodi in da delo, ki bi ga imeli vsako leto s pogruban-jem trt, potem odpade. — Nadalje je svetoval g. R. Dolenec: .,Redite in obdržite nizke trte, ker nižje ko je grozdje, boljše je, bolje zori; tudi se dajo nizke trte lože oskrbovati, in lože mraza obvarovati z raznimi pripomočki. Visoke trte delajo po vinogradu senco in hlad, ter so prav pripravne za vgnjezdenje plesnobe in gnjilobe; poleg tega pa med visokimi trtami ne more grozdje nizkih trt nikakor dozoreti, ker ga solnce obsevati ne more. Od tod menda tudi „čviček;šnjih ,,Novic" sem omenil nekaterih starinskih reči in med njimi nekega kamnja , kateri je bil v gornjem Motniku pri neki hiši najden. O tem kamnu g. Sumi misli, da ni rimsk. Kako sem pa jaz za ta rimski napis zvedel, naj tukaj povem. Uže od nekdaj si prizadevam, da bi o našem starem trgu kaj zgodovinskih notic našel, ker meoda tak, ki v dotičnem kraj i stanuje, lože o njem kaj gotovega izvč, ko kak drug, ki je od dotičnega kraja oddaljen. Leta 1872. sem pisal slav. gosp. Dav. Trstenjaku, kaj neki on o Motniku zgodovinskega vč. Takoj mi je blagovoljno odgovoril, da je bil tukaj najden kamen z rimskim napisom možkih in ženskih imen — kako pa da se je našel in kje se zdaj nahaja, mi ni razodel. Med drugim mi je velečastiti gospod rekel, da je utegoila za Rimljanov tukaj stati postaja „Ad Media*", katera je bila pol pota od postaje ,,Man-sio Adrante" do Celja. Rekel je, da bi je bilo iskati med Vransko in Kap to, ker je od ravno tukaj na oba kraja po 13.000 rimskih stopinj, ter me je vprašal, kaj jaz o tem mislim. Jaz menim, da, Če se dokaže, da je v Kamniku naSutni čolna stacija podsuta, smemo z gotovostjo reči, da je brez dvombe tu doli čez tuhinjsko-motniško dolino cesta peljala in da se je na Ločeči s trojansko zvezala. (Ne na SoČici, kakor je v 39. listu ,,Novic" v dopisu iz Motnika tiskano.) Loč i ca pomeoi kraj, kjer ste se cesti ločili, kakor se ločite še dandanes. Od tod to ime. Tukaj pripovedujejo kmetje, da so na neki županovi njivi, kateri se , za fužinami" pravi, več kamnitih podob izorali, in jih potem za gradivo porabili. Tako se z našimi starinami godi! Prihodnjo spomlad se mi bo morebiti posrečilo, nek starinsk kamen — če ni znani grobni napis — na svetlo dobiti , katerega imajo pri Kropiveku v pečneni stolu vzidanega. — Naj še povem, kako naš narod pomni stara mesta Trojane, Vransko in Celje. Pripovedujejo namreč, da je imel neki kralj tri hčere: Marija no, Franco in Ciijko. Marij a no je postavil v Trojane, Franco na Vransko, Ciijko pa v Celje. Križnik. Iz Ljubljane. — Adresa gospodu grofu Ho-henwartu poklonjeoa od njegovih volivcev kmetskih občin cele gorenjske strani od podnožja Triglava doli do pokr jine kranjske in ioake, katerim so poleg onih, ki so goapoda grofa Ho ben warta za svojega poslanca vol li v državni zbor, pristopili še drugi rodoljubi kmetskih in mestnih občin, šteje nad 1200 podpisov, ki kažejo, kako srečne *e čut«jo naši Gorenjci, da imajo tako odličnega zast>(jn»ika v državnem zboru. Adresa, deloma zahvalnica gospodu grofu Hohenwartu za njegovo izvrstno postopanje o a d resi ni razpravi v zborn ci posla cev, deloma pa čestitka o odlikovanji njegovem z redom železne krone 1. vrste, glasi se tako-le : „Vaša Preuzvišenost! Ko smo udano podpisani Vas, preuzvišeni Gospod! 24. junija t. 1. za svojega za stopnika soglasno volilo v državni zbor in ste Vi našo volitev uljudno sprejeli, navdajalo nas je popolno prepričanje, da smo si izbrali rodoljuba za svojega zastopnika, ki ne bode samo ponos nam voMcem, temveč tudi mož zaupanja vseh narodov Habsburške monarhije, ki ves čas, kar je Avstrija postala ustavna država, hrepenijo po tem, kar v ustavnih državah vsem narodom gre> česar pa oni do danes še niso dosegli. ____ 394 ____ In kakor se je posrečilo naši deželi, da je slovenski narod poslal možake v državni zbor, kateri želijo mirii in sprave med narodi avstrijskimi, tako se je ta blagi namen posrečil tudi drugim deželam vsaj toliko, da v zbornici poslancev ima zdaj tista stranka večino, atera želi, da Avstrija po sadovoljoosti svojih narodov postane tudi navzunaj mogočna in veljavna v vrsti evropskih držav. In le po taki večini bilo je mogoče, da je iz poslanske zbornice pred prestol našega presvitlega Cesarja prišla adresa, katera razodeva vsa sredstva, po katerih se dad6 zaceliti britke rane , ki jih je mnogo let gospodujoča centralistična stranka sekala narodom nenemškim in vlado zasukala na pogubno pot, iz katere državo rešiti more le po vse drugačna sistema, da na mesto brezversiva stopi žive vere svetinja, na mesto neenakosti narodnih pravic narodna ravnopravnost, na mesto zgodovini Habsburške monarhije nasprotnega centralizma pa ona decentralizacija, katera deželam pusti, kar deželam grč, državi pa, kar je njenega. In prav ta adresa na prestolni govor Njega Veličanstvu poklonjena in po Vaši Preuzvišenosti osnovana ter v adresini debati tako izvrstno zagovarjana, vzeta je iz dna naših src, ki nas silijo, najtoplejšo zahvalo Pre-uzvišenosti Vaši tem več zato izreči, ker iz Najvi-šega odlikovanja , katero je Vam doslo po sklepu Njegovega Veličanstva 8. dne novembra t. I., radostni spoznavamo, da to, kar adresa razodeva, se popolno sklada s preblagimi intencijami presvitlega našega Cesarja. Dvojni nagib je tedaj, ki nam je narekoval to pismo, katero od ene strani je izraz najtoplejše zahvale Vaši Preuzvišenosti za ravno tako modro kot energično pošto-panje o adresini debati, — od druge straoi pa izraz navdušenega čestitanja o odlikovanji, ki je Preuzvišenosti Vaši došlo od Njegovega Veličanstva, presvitlega našega Cesarja in Gospoda. Blagovolite o tem dvojnem smislu sprejeti od nas to ponižno pismo, katero sklepamo z navdušenim klicem : slava, slava, alava našemu velečastitemu zastopniku, prvaku zbornice poslancev, visokorodnemu grofu Karolu Hohenwartu! Volivci gorenjskih kmetskih občin 30. novembra 1879. ¦v — Se nam done po ušesih gromoviti „živio- in živili"-klici 26. in 27. novembra, s katerimi se je slavil prihod naših junaških vojakov — Kutinovega peš-polka štev. 17. — iz Bosne v Ljubljano, — in še nam živo stojijo pred očmi vse slavnostne naprave, s katerimi je naše mesto obhajalo radostni sprejem vrlih sinov zemlje naše slovenske. Al ker našemu listu ni mogoče, popolnega popisa vseh svečanosti svojim čitateljem podati, naj se zadovolijo le s kratkimi črticami, in slavni naš polk naj to malo za ljubo vzame po domačem pregovoru: ,,uže velja, kamor srce peijd!" Vse potovanje, katero so storili naši junaci, stopivši na obalih Adrije v Trstu na kopno zemljo, zemljo slovensko, bilo je v vsem podobno slavnostnemu obhodu; povsod so jih sijajno sprejemali, od Trsta počenši po vseh stacijah naše notraoj^ke domovine do Ljubljane, v Ljubljani, pa tudi v Gradci ia na Dunaj i, kjer so se ustavili, so jim, sosebno pa še sinovi in .hčerke slovenskega naroda, sfeazovali svojo lju-bav in častno priznanje njihovega junaštva; povsod se je očitno videlo in glasno culo, da „kri ni voda". Poglejmo si zdaj le malo bolj sprejem naših vojakov v Ljubljani, ki je bila omenjena dva dneva prav eminentno zopet to, kar je: bela Ljubljana, slovenska Ljubljana. Kmalu na večer je vrela neštevilna množina ljudstva proti kolodvoru, kamor sta se ob pol 7. uri imela po železnici pripeljati dva batalijona Kuhnovcev. le res, ko vlak prispe v kolodvor, nam godba njihovega polica s slovensko melodijo ,,Naprej zastava sl*veu naznani, da so naši junaci tukaj in njim na čelu ljubljeni njih polkovnik g. Prieger. In gromoviti ,,živili"-klici pretresajo zrak. Mestni župan g. Lašan, vpričo c. k* deželnega predsednika viteza Kaline, deželnega glavarja vit. Ka i ten egger j a in mnozih viših c. k. častnikov, z nagovorom pozdravi prvi v imenu mesta g, polkovnika in v njem naše v< jake. Gospod polkovnik Prieger pa županov pozdrav odzdravi z odgovorom, katerega vsega priobčimo zato, ker v njem beremo častno priznanje velike veljave našega domačega polka. Tako-le se je glasil: „Kranjska dežela in nje glavno mesto Ljubljana imate pravico, da ste ponosni na svoj polk! Vojaki tega polka so sinovi vaše dežele, oni so kri vaše krvi, in s ponosom rečem jaz, da so sinovi taki ostali, kakoršni so bili očetje njihovi. Hrabrost in vztrajnost tega polka ste skrajni in utrjeni b li v tej , zagotovim vam , z nevarnostmi in trudom prenapolneni vojni, se svestjo, da jim je Kranjska naklonjena in d* j?h ljubi domovina. Vojaki so vedeli, da se vojojejo soglasno z željo prebivalstva svoje očevine, in da so šli tje doli oproščat zatiran narod. Njih hrabrost je povekšalo tudi prever-jenje , da njihova domovina sočutno in simpatično opazuje svoje vojake. Moogo smo prestali, mnogo trpeli, al trpeli smo za domovino in vladarja svojega ; ponosno pa rečem, da so na visokem in na najvišjem mestu priznali, da vojaki polka sedemnajstega so naj-boljši vojaki!" Pozdravil je polk tudi deželni glavar vitez dr. Kal-tenegger v imenu dežele, in pozdrav je tudi njemu lepo odzdravil gosp. polkovnik. Pred kolodvorom pa so na konjih čakali zastopniki »Sokola" , veteranskega, požarnega in strelnega društva, in polk v slovesnem sprevodu spremili v mesto. Najsijajniši prizor svečanosti se je pa vršil pri slavolokom, ki je bil na dunajski cesti ob Smoletovi hiši na čast našim vojakom z napisom: „Dobro d o si i junaški naši sinovi!" postavljen in tako krasno razsvitljen, da je dajal podoevno svetlobo okoli sebe* Tu so bila zbrana vsa ljubljanska društva, mnoga s zastavami , med katerimi tudi bisoviška čitalnica; tu so bili zbrani sprejemni odbor, deputacija patrijotičnega društva ljubljanskih gospa pod načelstvom pl. gospe Kaline in oficijalna gospoda , prišedši iz kolodvora itd. Pristopila je ob prihodu polka gospica Marjeta Janase ko v a , spremljana od dveh gospodov odbornikov, kateri je bil častni nalog, da izroči sreberni lavorov venec našemu polku , katerega je tu pod slavolokom z nemškim nagovorom posdravil vitez dr. S točk I, slovenski pa gosp. P. Grasselli. Ker je pozdrav Gras-selijev prisrčno razodel vsa čutja naroda slovenskega v tem slovesnem momentu , priobčimo ga od besede do besede celega, tako-le se glasečega: ,,Željno je pričakovala Ljubljana današnjega doe. To priča navdušenje, ki vam iz tisoč ia tisoč grl kliče : Dobro došli! Paznim okom in skrbnim 3rcem je domovina spremljala junaške čine vašega orožja , katero je na strmine bosenskih planin neslo sla*o vašega, slavo slovenskega imena. Vaša slava je bila tudi naša slava! Glasno je odmevalo v naših prsih priznanje, s katerim je bilo počeščeno vase junaštvo. Radosti nam je igralo sreč, ko smo čali, da ni vojaka boljšega nego je naše zemlje sin! In to radost, ta naš ponos vam kaže praznično današnje lice našega mesta, ki vam je hotelo obelodaniti svoie spoštovanje, svojo ljubezen! Želeli pa* smo tudi, da vi ohranite v vednem spominu današnji dan in za to se usojamo vam izročiti stalno vezilo. La- ----- 395 ___ vorika krasi vrlega vojnika in lavorov venec hočemo pripeti na prapor vašega polka. Devišk je še ta prapor, ni vas vodil še v slavnih bojih, a blagoslavljen je na zemlji, ki je bila vašo kri! Tako je vas prapor sam ves prošiosti z bodočnostjo, spoječ prejšnjo slavo s pri-hodojo. Venec pa, ki ga bode Ljubljana pripela na vas prapor, naj za vekov veke bode trdna vez med domovine glavnim mestom in slavnim vašim polaom, kateremu vsa Kranjska danes kliče: Slava! Slava! Slava l" Gospod polkovnik se je s krepko besedo zahvalil za ta prisrčni pozdrav, rekši med drugim: »ftea, vojafci kranjski so taki, da je treba iskati boljših'*. Ko je deputacija patriotičnega društva ljubljanskih gospa pod voostvom prečastit:* gospč soproge c. k. deželnega predsednika gosp. polkovniku za pozdrav izročila krasen šopek cvetlic, je gospica Jamsekova z ljubkim glasom ogovorila polkovo zastavo z besedami: „Slavna zastava! Prejmi lavorov venec, katerega Ti pokloni glavno me3to hvaležne domovine", in privezala je sreberni venec zastavi, obloženi uže z mnogimi venci. Gospod polkovnik poljubi jej v imenu polka roso za krasni dar, in gromoviti živio-kiici se zopet ponavljajo iz velike množine ljudstva, čitaluiški pevski zbor pa navdušeno zapoje „Naprej zastava slave4'! — Po vsem tem maršira polk skoii mesto, ki je bilo lepo razsvitljeno in na več kraj h s zastavami, transparenti itd. okinčano, ter se poda k pocit&u v kosamo. Dcugi dan zvečer je biia velikanska gostitev vojakov na strelišči, pri kateri je v zgornjih in spodnjih prostorijah kraljevalo burno veselje, povzdigovano po napitmeab, katere so s primernimi govori siadiii mestni župan , deželni glavar , dr. Zamik , Dežman in drugi. Okoli enajste ure ponoči so vojaki navdušeni vedele ve-černice zapustili strelišče, drugo jutro namenjeni na pot proti Dunaji. — Dolžnost nam je, da h koncu tega popisa izrekamo toplo zahvalo vsem gosp. odbornikom, ki so se trudili z vredbo tako lepe svečanosti našim rojakom vojakom, in pa oni šestorici naših gosp d in gospic, ki so prevzele težko nalogo priredbe gostije v kuhinji na strelišči in jo tako izvrstno dobro izvršile, — (Pogreb gosp. grofa Josipa Barbota.) O pogrebni svečanosti na gradu ranjcega in pa v cerkvi St. Ruperta in na njenem pokopališči, kjer je 27. dne t. m. popoldne o 3. uri bilo truplo nepozabljivega nam rodoljuba v rodovini grofovi lastno rakev položeno, nam gosp. Fr. Potočnik, ki je po želji tukajšnjih častiteljev ranjcega in iz posebnega spoštovanja do prezgodaj nam umrlega rodoljuba drage volje mandat prevzel, da jih je zastopal pri pogrebu in venec z napisom: „Domovina vernemu svojemu sinu" položil na rakev umrlega, poroča sledeče: Uže dopoldne 27. novembra se je voz za vozom peljal proti gradu Rakovniku in na stotine ljudstva je romalo tje. Ni čada tedaj, da pred 3. uro popoldne je bilo vse polno občinstva na gradskem dvoru. Tu je stal Doberletov mrtvaški voz, okinčan s 24 venci, poklonje-nimi spominu ranjcega od naših državnih poslancev, od češkega kluba in pa društva „Slovenije" na Dunaji, od čitalnice novomeške, kateri predsednik je grof Barbo bil, od trebanjskih narodnjakov in mnogo druzih , katerim se je dodal tudi venec, ki sem ga jaz prinesel iz Ljubljane. Na trugi iz cinka, ki je pred sprevodom stala v črno preoblečeni in po cerkvenem običaji raz-svitljeni gradski kapeli, pa je ležalo pet vencev grof >ve rodovine. Ko je bilo vse za sprevod vredjeno, pristopi 17 duhovnikov, njim na čelu gospod kanonik Miakar ie Novomesta, ki v kapelici opravijo cerkveno molitev za mrtve, po tej pa pevci iz Novomesta, združeni 8 pevci še druzih krajev zapojo pogrebno pesem. Ganljiv je bil :a prizor slov6jemanja od preblagega mrtveca! Pričel se je potem sprevod s grada v cerkev St. Ruperta. Na čelu sv. razpelo z ministranti, potem 10 voz z duhovščino in za temi mrtvaški voz , obdan od 16 svetilcev v Črni obleki. Za mrtvaškim vozom je nesel najstarejši grofov sluga komorni ključ na črni blazini, zraven njega pa je dvorski lovec nesel trivogljati klobuk in grofov meč. Za njima se je v dveh vozovih peljala goap& grofija vdova, sin, brat in še drugi udje rodovine ranjcega. Za temi se je peljalo 25 vozov gospode in peš je šlo najmanj tisoč ljudi z gorečimi svečami. Ko je dospel sprevod do cerkve St. Ruperta, se je truplo v cerkvi zopet blagoslovilo in od tod so vsi pes spremili umrlega na pokopališče, kjer se je med molitvami duhovščine v lastno rakev položil. Mnogim, mnogim so solze v očeh lesketa e in stoterno se je slišalo: Bog daj dobremu gospodu večen mir in pokoj ! Se pred pogrebom — nam poroča g. Potočnik — ga je prežalostna grofinja vdova vpričo svojega sina, brata ranjcega grofa Maksa Barbota, treh njegovih sester in svaka grofa Sirmagva ljubesnjivo sprejela in mu na njegov nagovor, v katerem jej je izrazil srčno milovanje o zgubi tako odličnega Bogu, vladarju in domovini vseskozi iskreno udanega rodoljuba, glob »ko gi-njena odgovorila, naj blagovoli vsem prijateljem, ki ae ranjcega tako ljubeznjivo spominjajo, poročati njeno najtoplejšo zahvalo. „Zdaj pa — je rekla britke za losti vsa prevzeta gospd — ko je Božji previdnosti se vzvidelo vzeti nam ljubljenca, priporočam vsem svojega sina, katerega odgojiti v duhu njegovega očeta, mi bode sveta skrb." Ves ginjen — nam poroča g. Potočnik — sem grofinji vdovi poljubil roko in se poslovil od nje z dostavkom, da ta obljuba ostane vsem domoljubom pre-mila oporoka. — (Dobrodelno društvd ljubljanskih gospa) , kateremu cačelnica je gospd p!. Ana K al lina, soproga g. deželoega predsednika, je v obenem zboru 22. dne u. m. enoglasno sklenilo, da pristopi k „avstrijskemu društvu rudečega križa" in da v tem smislu prenaredi svoja društvena pravila. V tem zboru je bil gospod baron Anton Codelli, ki je veliko let gospodarstvo družbenega premoženja ljudomiio oskrboval, za častnega uda izvoljen. — (Deželni predsednik vitez Kalina) se je ta teden podal v važnih zadevah na Dunaj , od koder ga pa še ni nazaj. — Prečastiti gospod Edvard Po lak, dekan v Le-skovcu, častni kanonik in predsednik kmetijske podružnice, je za zaslužno delovanje od presvitlega cesarja sprejel vitežki križ Franc Jožefovega reda. — (Na čast domaČi obrtnijL) Dne 23. novembra smo imeli priliko v čitalniški dvorani občudovati blizu 4 metre dolg in 31 cm. širok kos idrijskih špic. Namenjene so za „albo" (masno srajco), ali pa za prt na oltar. Delale so jih menda 3 kljekljarice blizo 7 mesecev. Tako velicega in krasnega dela Idrijčanke še niso zgotovile, odkar kljekljajo. Vsaka ped teh špic kaže drugo sliko. Med Jako okusno izdelanimi ornamenti se vrstč cerkveni emblemi, kakor: ime Marije, ime Jezusovo, vera, upanje in ljubezen, monštranca, orodje Kristusovega trpljenja , papeževa tiara z dvema ključema in oljko obdana; dalje sta grba Vojvodine kranjske in mesta idrijskega in pa grb z monogr&m m gospe Dra-gotine Lap a j nove, podvzetnice tega vzorno izpeljanega dela f katero stane krog 200 gold. Na čast tej gospe moramo priznati, da ona s takim podvzetjem jako pospešuje domačo obrtni jo, ki se je poslednja leta zel6 povzdignila. Čast in hvala pa tudi neutrudljivim deiav-nam, ki so po spretnosti izvršile čisto izvirno delo , za katero je baje zrisal obrazec gosp. F. Stegnar. — (Kuhnovcev) tretji ali uprav dragi bataljon ima dospeti semkaj v nedeljo 7. dan t. m. ob 3/46. uri zju-raj in tu ostah bodo jeden ali dva dni. Sprejema kakor zadnjič se ve da ne bo, pač pa bode meščanski odbor ta bataljon pogostil na strelišči ravno tako, kakor prva dva. — (Zginil je) g. Ivane ti č, knjigovodja pri deželnem odboru; on je dobil odpusta z* štiri tedne, ta odpust pa je minol uže 14. pr. m. Zdaj se nič ne vč, kje da je, le to se šiiši, da je zapustil mnogo dolgov. — (France Bobek, potepuh iz Šiške in njegova ljubica Katra Dolinar, vlačuga tudi iz Šiške), ki sta letos 9. maja v Lattermanovem drevoredu čevljarja Lojzeta Holcmana ubita in za kakih 10 gold. oropala, sta bila po {tridnevni porotni obravnavi 19. dne t. m. od c. k. sodnije obsojena takole: ubijalec Bobe k v težko ječo za vse svoje žive dni, Katra Dolinar pa kot vde-ležnica ropomora za 4 leta v težko ječo. Poostrena je njuna kazen še s tem, da 9. dan maja vsacega leta ju zapr6 v temnico, da se spominjata svojega hudodelstva. Bobek je od konca do kraja tajil hudodelstvo. — (Goveja kuga) je na Kranjskem še v 11 vaseh okraja litijskega, novomeškega, črnomeljskega, ljubljanskega in kamniškega; okuženih je 45 hlevov. Vgasnila je kuga v 46 vaseh. Za kugo je dosibmal pod zio šlo 1204 goved, 281 ovac in 112 koz. — Na Štajarskem vsled razglaša ondašnje c. k. deželne vlade ni več kuge. — (Vabilo k besedi v narodni Čitalnici) v pondeljefc 8. dne decembra. Program besedi je: 1) „Sredstva ljubezni". Veseloigra v enem dejanji, po K. Treumanu poslovenil Anton Jeločnik. Oaobe: Milan pl. Radoij-ski, odvetnik, gosp. Anton Jeločnik. — Oga, nečakinja njegova, gospa Drag. JeloČnikova. — Dr. Belski, zdravnik, g03p. Drag. Juvančič. — Klara, bivša odgojiteljica Olgina, gospica Pavlina Namretova. — Josip, sluga pri Radoljskem #%.. — Dejanje se vrši na posestvu pi. Ra-doljskega blizo Ljubljane. — 2) »Pri meni bodi". Burka s petjem v enem dejanji, nemški spisal C. A. Paul, poslovenil Jakob Alešovec. Godba od J. Conradija. Osobe: Vekoslav Rogič, posestnik, gosp. Anton Jeločnik. — Mina, njegova soproga, gospa Dragica JeloČnikova. — Gašpar ErjavČek , gosp. Peregrin Kaj zel. — Reza, Gašparjeva žena, gospica Pavi. Namretova. — Strežaj *% — Dejanje se vrši na posestvu Rogičevem na deželi. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi častite družbenike uljudno vabi odbor čitalničin. — Današnji dan moramo zabilježiti v naš list kot začetek hude zime, kajti R. gorkomer kazal je zjutraj včeraj nepričakovanih — 17 stopinj mraza! ----- 396 ___