Mladi so ZA samoupravno pot
Preko tristo predsednikov osnovnih organizacij, predsednikov koordinacijskih svetov Zveze socialistične mladine in drugih akti-vistov in gostov, je bilo prisotnih na dvodnevnem seminarju, ki ga je organiziralo predsedstvo Občinske konference Zveze soci-alistične mladine Ljubljana Cenler.
Na seminarju so bila kot os-nova dela štiri tematska pod-ročja. Uvod v prvo temo »Na-loge organizacije ZSM pri ob-likovanju socialistične zavesti mladega človeka«, je podal to-variš Franc Šetinc, sekretar iz-vršnega komiteja predsedstva CK ZKS. O socialistični zavesti je povedal: »Socialistična za-vest, to je zavest ljudi, ki te-
Franc Setinc
žijo k uresničevanju zgodovin-skib. interesov delavskega raz-reda, ki se zavedajo nujnosti preobrazbe tega sveta, ustvar-janja novih odnosov, enako-pravnih odnosov med ljudmi. To je zavest o tem, da želimo zgraditi nov svet, ker je seda-nji in pretekli postal pretesen za nadaljnji razvoj proizvajal-nih sil in proizvodnih odnosov. Socialistična zavest pomeni za-vest o tem, da se je treba or-ganizirati v revoluoionarno or-ganizacijo, kakršna je Zveza socialistične mladine, Zveza ko-munistov in Socialistična zve-za. Seveda socialistična zavest pomeni tudl zavest o novih vrednotah, o bratstvu in enot-nosti med jugoslovanskimi na-rodi, o internacionalizmu, o vzajenmosti in solidarnosti, po-meni čut odgovornosti do dela, čut odgovornosti do gospodar-jenja z družbenimi sredstvi, čut odgovornosti do sodelav-cev, delovnih ljudi v kolektivih, okolju, v širši družbi«.
Ko je tovariš Šetinc govoril o nalogah ZSMS pri oblikova-nju socialistične zavesti je pou-daril: »Ni dovolj, da v ZSM razmišljamo o socialistični za-vesti in socialistiCni odgovor-nosti, ampak moramo imeti v zvezi socialistične mladine Iju-di, mlade fante in dekleta, ki zmorejo praktično silo za re-volucionarne akcije, ki so naj-boljša šola in najboljša pot za oblikovanje socialistične zave-sti. Samo s pridigami, preda-vanji, iznesenimi pozivi, ni mo-goče ustvarjati socialistične za-vesti. Ni dovolj, da samo raz-glašamo misli, po katerih bo-mo gradili socializem in socia-listično samoupravljanje. Po-trebni so boji, praktična akci-ja, da te misli uresničimo v življenju.«
Nadalje je tovariš šetinc go-voril še o tem, da ne smemo mešati svojih želja z resničmi-mi možnostmi. Nasprotja in te-žave, s katerimi se srečujemo v življenju ne nastajajo samo v objektivnih odnosih oterog nas, to je v odnosih, v kate-rih živimo, teroveč tiidi v nas samih. Zato se moramo spo-padati tudi z lastnimi težava-mi, z našo moralo in nemara-4o. Ctovelk mora pomeniti 61o-
veku najveSjo možnost, za kar pa je potreben trd, naporen, vztrajen, včasih. tudi utrujajoč boj. Graditev socializma ni sa-mo materialna krepitev druž-be, potrebna je tudi revolucio-naiuia organizacija, potrebna je zavest, subjektivne sile — do-volj sposobne in močne — da spremenijo to družbo.
»Večina mladili je za sociali-stično samoupravno pot,« je na-daljeval tovariš šetinc. »če se tega vedno ne zavedajo, so ob-jektivoo po svojem položaju za takšno pot. To ni dovolj, da se zadovoljinio s tem, da se mladi pač abjektivno zavzema-jo za socialistično samouprav-no pot, ampak je potrebno, da se mlade tudi osvesti, da se bodo zavedali svojega objek-tivnega položaja in svojega ob-jetktivnega interesa, da ga bo do spremenili v subjektivno afecijo.«
Naš neposredni cilj mora bi-ti, da postaja naša ustvarjal-nost, naša udeležba pri gradit-vi socializma množidna, 6e ho-čemo oblikovati socialistično zavest pri slehernem mladem človeku.
Med najpomembnejšimi na-logaml, ld so pred mladinsko organizacijo, je tavariš Šetinc med drugimi poudaril izobraže-vanje, nadaljnje organiziranje delovnih akcij, negovanje revo-lucionarnah tradieij, premago-vanje slabc»ti orgainizacije ZSM, kot so forumstvo, for-malizem, verbalizem in tjn. ZSM ne sme biti predstaivnl-ška, konkurenžna, odtrgana od življenja. Je sestavina organizi-ranih socialistiondh sil araotraj Socialistične zveze, ki se mora neposredno povezati z mJadi-mi. Omogočiti mora, da se mla-di množično vključijo vanjo. Zveza socialistične mladine mo-ra detovati znotraj sistema, se pravi, organizirati mora akcijo mladih v sindikatih, v temelj-nlh organizacijah združanega dela, v krajevnih skupnostih in to ne le na mladinskih se-stankih.
»Hrabrost je, bojevati se za socialističao samoupravljanje in ga biti pripravljen tudd bra-niti, če bi bilo potrebno,« je svoj referat zaključal tovariš Pranc Šetinc.
Tem uvodnim besedain so sleddla mnoga vprašanja, prav tako pa je bil velik odziv tudi na besede ostalih predavate-ljev. Ostale so namreč še štiri teme in razgovorcKv v otoliki okrogle mize z naslovam »Vlo-ga telesne kulture pri razvoju naše samouipravne socialističme skupnosti«.
O aktualnih Idejnoipolitičnih vprašanjih družbenoekonom-skega razvoja v oibčinl in me-stu, v luči uresničevanja usta-ve in zakonia o združemem de-lu je spregovoril predsednik iz-vršnega sveta skuipšdine občine Ljubljana-Center, tovariš Miro Samardžija. Tovariš Vlajko Krivokapid, član CK KPS, glav-ni in odgovorni uredinik Ko-munista, je mJaddm spregovo-ril o osnovnih idejnopolitičnih značilnositah sodoibnega sveta in o nekiaterih vprašaBjdii v zvezi s pripravaml na konfe-remoo o evropski varnosti in sodetovanju v Beogradu. O ak-tivnosti ZSM pri uresničevanju ciljev družbene samozaščite je goivorll Pranc Molan, pomcfe nik republiškega sekretarja za notranje zadeve, o ZSMS v družbenoeikonomski preobrazbi in o njenih nalogah pred 10. kongresom pa je spregovaril Vito Habjan, sekretar republi-šfee fcoffiference ZSMS.
Darinka Legat