Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 221
upravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton št. 190.
RaCuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
LJubljana, četrtek 21. septembra 193?
Cena 2.— Din
Naročnina, znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40-—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
©b kongresu narodnih manjšin
Kakor vsako jesen, se je tudi letos sestal kongres narodnih manjšin, ki se je poprej sestajal na Dunaju, a se je pred nekaj leti preselil v švicarski Bera. Tam so se te dni zopet zbrali zastopniki narodnih manjšin iz evropskih držav.
Velike so bile nade, ki so jih stavni narodi na mirovno delo v Versaillesu, morda prevelike, da bi mogle ostati brez razočaranj. Toda četudi se ni moglo izpolnili vse, kar je kulturni in miroljubni svet pričakoval od zloma imperialističnih centralnih sil, si vendar ni mogoče zakrivati, da, bi danes, po kratkih petnajstih letih, moglo biti marsikaj drugače, ako bi bila politika držav, ki so diktirale mirovne pogodbe, ostala dosledno na liniji leta 1918. in ako bi ne bilo preštevilnih popuščanj in separatnih prizadevanj. Posledica vseh teh napak je bilo tudi upadanje pomena in vpliva mednarodnih institucij, ustanovljenih za čuvanje miru in za dograditev konsolidacije ustvarjenega položaja.
Eno najplemenitejših načel, postavljenih ob sklepanju miru, je bila zaščita pravic narodnih manjšin. Danes lahko ugotovimo, da se v tem pogledu ni ^storil o mnogo in da mednarodna zaščita manjšin ni prišla do realnega izvajanja, marveč je ostala na papirju. Ena glavnih hib se je storila s tem, da velesile niso hotele sprejeti za svoje manjšine nobenih obveznosti. Kaj je to pomenilo, lahko najbolj povemo mi Jugoslovem, ce pokažemo na svojo več ko polmilijonsko narodno manjšino, ki živi v Italiji v popolnem brezpravju.
Ker velesile niso pokazale zadostnega razumevanja za usodo manjšin in tudi sankcije Društva narodov niso dovolj močne, da bi pomenili njegovi sklepi več kakor akademsko ugotovitev, se je moglo zgoditi, da so tudi male države kakor Avstrija in Madžarska stalno ignorirale naložene jim dolžnosti in da dosledno sabotirajo manjšinsko pravo, ne da bi se bale kakih mednarodnih posledic. Mentaliteta italijanskega, nemškega in madžarskega naroda ne pozna enakopravnosti narodov; manjšine, ki so jim izročene, so zato predmet zavestne asimilacijske politike in tedaj obsojene v postopno raznarodovanje. Pritožbe naših manjšin v vseh treh sosednih državah so glas vpijočega v puščavi in vedno bolj je videti, da od mednarodne zaščite nimajo pričakovati ničesar.
Tudi organizacija manjšin samih je razočarala. Sedanji njihov kongres v Bernu zboruje v letu, ki je prineslo poostreno ofenzivo proti Lužičanom, izredne ukrepe hitlerjevske Nemčije, popolno izrinjenje jugoslovenskega jezika iz bogoslužja v Julijski Benečiji itd. Dnevni red kongresa pa gre mimo teh, za manjšine usodnih činjenic, kakor da jih ni. V tej polslužbeni manjšinski organizaciji se vedno bolj pozna vpliv nemških manjšin, ki za sebe reklamirajo najda-lekosežnejšo zaščito, napram nenemškim manjšinam pa zagovarjajo brutalno večinsko politiko povsod, kjer gre za nemške države. Ni torej čudno, da je celo predsednik kongresa, naš odlični rojak dr. Wilfan, sam govoril o krizi v organizaciji. V Bernu so pač obširne razpravljali o dr. Medingerjevi zahtevi po teritorialni avtonomiji sudetskih Nemcev, kritika razmer v današnji Nemčiji pa je bila a limine zavrnjena. Pri takem položaju seveda mora interes za manjšinski kongres upadati ne le pri prizadetih manjšinah, marveč pri vseh narodih, katerih bistveni deli jedo trdi manjšinski kruh.
Častno izjemo med državami tvorita Jugoslavija in češkoslovaška, ki sta dali svojim narodnim manjšinam mnogo več kakor zahtevajo mirovne pogodbe. Še nekaj držav je, kjer je položaj narodnih manjšin vsaj znosen, povsod drugod pa ie njihova usoda vedno bolj žalostna. Raznarodovanje se neprikrito pospešuje z vsemi državnimi sredstvi. Ne čudili bi se temu pri imperialistično usmerjenih narodnih državah nekdanjih »gosposkih« narodov. Pozornost pa mora vzbujati, da se tem avtoritetam pridružuje v zadnjih letih vedno bolj vidno tudi Vatikan,
Memorandum, ki so ga predložili juž-notirolski in jugoslovenski katoličani iz Julijske Benečije na dunajskem katoliškem shodu, navaja značilne pritožbe proti postopanju cerkvenih oblasti napram vernikom in duhovščini narodnih manjšin. Pritožbe govorijo o krivičnem ravnanju škofov, toda jasno je, da bi morale biti naslovljene na Vatikan, ker je pač težko verjeti, da bi se nasilstvo proti narodnemu jeziku v cerkvi in bogoslužju vršilo brez vednosti ali celo prod volji centrale. Med Vatikanom in fašistično Italijo obstoji danes prav prisrčno razmerje. To se je znova pokazalo na italijanskem katoliškem socialnem tednu, ki se je vršil istočasno z dunajskim katoliškim shodom. Predsednik ka toliške akcije je proslavljal na teh kon ferencah fašizem in konstatiral najideal-neišo solidarnost med italijansko vlado in cerkveno oblastjo. S konference, ki se
PRIČETEK VELIKEGA PROCESA
ZARADI POŽIGA REICHSTAGA
Danes se prične v Lipskem ob napeti pozornosti vsega sveta veliki proces proti dozdevnim požigalcem nemškega državnega zbora
*	. _ .	2:11__»SI/. Unmiinictirnn Rtrankn Wot OT3-
Leipzig, 20. septembra, g. Jutri ob 9. se bo pričel pred vrhovnim državnim sodiščem, najvišjo sodno instanco v Nemčiji, ki ima svoj sedež v Leipzigu, proces proti požigalcem nemškega državnega zbora, ki bo eden izmed največjih političnih procesov vseh časov. Zanj se zanima ves kulturni svet, ker zbuja politično ozračje, v katerem bodo obtoženci sojeni, bojazen, da pri razpravah ne bo prišla prava resnica na dan.
Poslopje državnega sodišča je že včeraj zasedla kriminalna policija, ki bo ostala tamkaj ves čas razprave. Vse osebe, ki so dobile vstopnice za razpravo, so bile skrbno izbrane in se bodo morale vselej, kadar bodo prišle v poslopje, vpisati v seznam, ki ga bo v veži vodila tajna policija. Ker so na razpravo komandirali iz vse Nemčije izbrane strankine pristaše, je prijavljenih toliko obiskovalcev, da bodo mogli posamezniki prisostvovati le nekaj ur, nato pa bodo morali izprazniti mesta drugim. Vsak obiskovalec se bo moral legitimirati in navesti, zakaj se želi udeležiti razprave. Vse posetnike bodo preiskali zaradi orožja. Izdana je bila naredba, da v času razprave ne bodo smela nad mestom leteti letala, in tudi vsako fotografiranje zunaj ali znotraj poslopja je strogo prepovedano.
Doslej je bilo povabljenih 150 prič, vendar pa se bo njihovo število- najbrže med razpravo še povečalo. Obtožnico bo zastopal vrhovni državni pravdni.k dr. Wer-ner in obsega 35 zvezkov. Del razprave bodo zaradi propagande prenašali po radiju. K razpravi se je prijavilo več sto odvetnikov iz vsega sveta, inozemska diplomatska zastopstva pa bodo poslala svoje posebne opazovalce. Vse priprave za ta veliki proces kažejo, da ga bo Nemčija izpremenila v propagandistično revijo prve vrste.
Po dosedanjih dispozicijah bo proces trajal približno dva tedna. Poleg 150 pric bodo zaslišani tudi strokovnjaki. Cela vrsta posebnih poročevalcev inozemskih listov, ki v Nemčiji niso priljubljeni, ne bo dopuščena k razpravi. Glavnemu obtožencu Van der Lubbeju je bil kot uradni branilec dodeljen odvetnik dr. Seuffert iz Leipziga. Nizozemski odvetnik Stomps, ki ga je rodbina Van der Lubbeja naprosila, naj prevzame obrambo, bo prispel v Lip-sko jutri in bo poizkušal dobiti od Lubbeja pooblastilo za obrambo. Van der Lubbe pa je šele pred nekaj dnevi pismeno prevzel obveznost, da želi le branilca. ki mu ga bo dodelilo sodišče.
Vprašanja, ki čakajo na odgovor
Berlin, 20. septembra AA. Obramba obtožencev, ki jih je sodna oblast obdolžila zaradi požiga nemškega parlamenta, je poverjena uradnim odvetnikom, samo branilec komunističnega voditelja Toreleria je znan odvetnik, ki je zagovarjal politične obtožence že nod republikanskim režimom Sedaj je splošno znano, da je sodišče odklonilo inozemske branitelie.
Sodna razprava bo morala pojasniti naslednja vprašanja:
1)	Kako je mogel nastati požar v javni zgradbi, ki so jo oblastva nadzirala in kamor nihče ni mogel priti brez posebnega
dovoljenja.
2)	Kako je mogoče, da so neznani storil cl spravili v poslopje cele stote za požig potrebnega blaga, kakor je razvidno Iz komunikeja. ki ga je policija objavila neposredno po požaru. Prav tako pa bo treba pojasniti, kak0 je mogel nastati požar na raznih krajih in v tak0 omejenem času.
3)	Aretirani Van der Lubbe Je bivši Inozemski komunist, ki pa je bil Iz te stranke že več let prej izkliučen. Uradni komunikeji, izdani neposredno po požaru, so dol-
žili nemško komunistično stranko kot pravo povzročiteljico tega nasilja, socialna demokracija pa naj bi bila sokriva. Doslej so komunisti in socialni demokrati zanikali vsako krivdo pri tem požaru in tudi nemške oblasti niso mogle doslej navesti dokazov'proti njim. Zato bo imela sodna razprava tudi svojo politično ost. Požig nemškega parlamenta so narodni socialisti pretvorili v bastilj svoje revolucije proti parlamentarnemu režimu, saj so splošno razglasili, da je bil ta požar simbol novega časa.
Ugotovitve mednarodnega preiskovalnega odbora
London, 23. septembra, g. S kratkimi presledki ie pododbor preiskovalnega odbora za poiasnjenje požga državnega zbora včeraj ves dan sestavljal svoje sklepe. Med tem delom je doživel veliko presenečenje. Dobil je namreč od neke zasebne priče izjavo, ki jo smatrajo nekateri člani odbora za glavni uspeh vse preiskave.
Baje gre za bivšega berlinskega poročevalca »Cbicago Tribune«. Maurerja, ki je M kmalu po požaru v poslopju državnega zbora in je tamkaj opazoval nekatere doslej neznane podrobnosti. Zanimivo je tudi, da je teden dni pred požarom dobil informacije, ki bi utegnile odstraniti vse dvome, ali so imeli narodni socialisti požar v poslopju državnega zbora res pripravljen ali ne.
Davi ob 7. se je sestala preiskovalna komisija, da prečitala poročilo pododbora. Sklepi 38 strani dolgega poročila se glasijo:
1. a) Van der Lubbe nikakor ni član, temveč nasprotnik komunistične stranke; b) ni se mogla najti nobena sled, ki bi na katerikoli način kazala na kako zvezo med ko-
munistično stranko in požarom parlamenta; c) obtoženci Torgler, Dimitrijev, Popov in Danev se nikakor ne morejo smatrati kot krivci, ker niso niti v direktni niti v indi-rektni zve-zl s požigom parlamenta.
2.	Spisi, ustne izjave in drugo gradivo, ki so bili komisiji na razpolago, so dovedii do ugotovitve, da Van der Lubbe ni mogel sam zanetiti požara.
3.	a) Pri razpravi o vseh možnostih, d3 se pride v poslopje parlamenta ali iz njega, se mora smatrati kot najbolj verjetno, da so se požigalci poslužill podzemskega hodnika, ki vodi iz parlamenta k poslopju predsednika državnega zbora; b) požar ,e bil v času, ko je bil zaneten, v korist narodne socialistične stranke; c) iz teh vzrokov izhajajo razni momenti, da je bil ;ožar zaneten od strani ali po nalogu vodilnih osebnosti narodne socialistične 5tranke. Komisija meni, da mora sodna instanca, ki se bo bavila s tem vprašanjem; natančno proučiti te momente. Predsednik komisije dr. Pritt se ne bo odzval jrovab^u dr. Sacka, naj prisostvuje razpravi v Leipzigu, pač pa bo Američan Hayes in mogoče tudi Branting odpotoval jutri v Leipzig.
Zanimiva izjava hitlerjevskega zagovornika
Pariz, 20. septembra, g. Londonskemu posebnemu poročevalcu »L' Intransigean-ta« je izjavil narodno-socialistični zagovornik komunističnega voditelja Torgler-ja, dr. Sack, pred odhodom iz Londona, da se je prepričal o popolni nedolžnosti svojega klienta in da ga bo gotovo rešil. Po dokaznem materialu bo moralo državno sodišče Torglerja oprostiti.
Berlin, 20. septembra. AA. Zagovornik bivšega komunističnega poslanca Torglerja, odvetnik Sack, ki se je vrnil v Nemčijo iz Londona, kjer je prisostvoval sejam mednarodnega preiskovalnega odbora o vzrokih požara v državnem zboru, je izjavil dopisniku lista »Deutsche Zeitung«, da je potoval v London zato, da morda kaj dožene, kar bi mu utegnilo služiti pri obrambi njegovega klienta. Sack je dodal, da ga sodišče v Leipzigu ni oviralo, da ne bi mogel biti v pismeni in osebni zvezi z obtožencem.
Hitlerjeve stiske
Zaradi vedno bolj občutne izolacije grozi na zimo gospodarski polom — Posvetovanja za zaprtimi vrati
Berlin. 20. septembra, č. Danes se je sestal k svoji prvi seji državni gospodarski svet, ki predstavlja neke vrste posvetovalni organ državne vlade. V gospodarskih krogih pripisujejo temu zasedanju izredno važnost, ker gre v prvi, vrsti za ukrepe, ki naj bi omogočili sedanjemu režimu, da prebrodi gospodarske težave, izvirajoče iz zunanje-politične in gospodarske izolacije, ki bi se znale na zimo tako zelo poostriti, da bi bilo ogroženo ne samo vse delo hitlerjevskega režima, marveč celo njegov nadaljnji obstoj. Državna vlada je snoči na večurni seji razpravljala o velikopoteznem
sanacijskem načrtu, o katerem naj bi razpravljal sedaj gospodarski svet. Podrobnosti načrta čuvajo v najstrožji tajnosti. Izvedelo pa se je, da gre za sanacijo denarnega trga, znižanje obrestne mere ter za ureditev občinskih dolgov. Napovedovalo se je, da bo sejo gospodarskega sveta ot.o-ril Hitler osebno z daljšim govorom. Na splošno presenečenje pa se to ni zgodilo, marveč predseduje gospodarskemu svetu gospodarski minister Schmldt. Do večera o zasedanju gospodarskega sveta ni bilo izdano nobeno poročilo.
Izjalovljena akcija
hltlerjevcev v Avstriji
Izzvati so hoteli delavske stavke in zastoj v vsej industriji, da bi na ta način strmoglavili Dollfussa —
Radikalni ukrepi vlade
Tsaldaris o grško-turškem paktu
Predsedniku grške vlade so ob povratku iz Turčije priredili v Atenah
veličasten sprejem
Atene, 20. septembra. AA. Predsednik vlade Tsaldaris se je vrnil v Atene. Prebivalstvo prestolnice mu je priredilo veličasten sprejem. Na vseh glavnih ulicah so bile hiše okrašene z grškimi in turškimi zastavami, javna poslopja pa so bila slovesno razsvetljena. Na Trgu ustave se je zbrala velikanska množica ljudi, ki je fre-netično pozdravljala Tsaldarisa. Predsednik atenske občine j« pozdravil predsednika vlade z govorom, v katerem je naglašal pomen prijateljstva in sodelovanja med Grčijo in Turčijo. Predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav z balkona palače prometnega ministrstva z govorom, v katerem je med drugim naglasil, da ni grško-turški pakt proti nikomur naperjen, temveč samo jamči obema državama varnost skupne meje in omogoča tako Grčiji kakor Turčiji, da bosta lahko v miru nadaljevali svoje delo. Silno ga je razveselilo, ker se je mogel na potovanju po Turčiji prepričati, da ne goje samo voditelji Turčije, temveč ves turški narod čuvstvo najprisrčnejšega prijateljstva do Grčije, in da si žele čim
ožjega sodelovanja z Grčijo za okrepitev miru.
Na koncu svojega govora ie predsednik vlade naglasil potrebo po mirnem in ustaljenem delu v državi, da se bodo mogla čim bolje rešiti resna vprašanja, ki so na dnevnem redu.
Govor Tsaldarisa je množica večkrat prekinila z burnim vzklikanjem in odobravanjem.
Davi se je vrnil v Atene tudi Venizelos, ki je takoj stopil v stike z voditelji opozicije. da se z njimi razgovori o bodočem nastopu opozicije in o abstinenci v parlamentu.^___^
Razkol med francoskimi socialisti
Pariz, 20. septembra AA. Socialistični poslanec Marquet iz Bordeauxa, ki je znan nasprotnik voditelja Leona Bluma, je te dni začel izdajati nov list »Appel«, ki ga bo urejal Compere.Monel. Vest je zbudila veliko vznemirjenje v redakciji »Populai-ra«, ki se je odrekel nadaljnjemu sodelovanju Monela.
Dunaj, 20. septembra, č. Na Gornje Štajerskem je v revirjih Alpine Montan Ge-sellschaft pred 14 dnevi izbruhnila rudarska stivka ker je podjetje znižalo mezde skoro za četrtino. Pogajanja, ki so jih pričele sindikalne organizacije rudarjev s predstavniki družbe, so ostala brezuspešna. Zaradi raznih ukrepov družbe se je konflikt do skrajnosti poostril. Tudi posredovanja vlade niso dovedla do sporazuma. Ker znaša produkcija gornještajerskih rudnikov skoro dve tretjini celokupne avstrijske produkcije premoga, je nastalo občutno pomanjkanje premoga. Večji del produkcije ostalih premogovnikov so porabile državne železnice, dočim so se zaloge industrije tako zelo zmanjšale, da je nastala nevarnost popolnega zastoja Gotovi ukrepi, ki jih je izdala v zvezi s tem pokretom Alpine Montan GesePschaft, pa so napotili vlado, da je začela stvar raziskovati. Preiskava je dovedla do presenetljivih rezultatov. Izkazalo se je, da ima vsa akcija politično ozadje. Delnice Alpine Montan1 Ue-sellschaft so po večini v rokah nemških narodnih socialistov, ki so hoteli izzvati stavko in na ta način nahujskati delavstvo proti vladi, obenem pa s povzročitvijo zastoja v industriji sploh izzval nerazpolo-ženje proti sedanjemu režimu. Vlada je na svoji snočnji seji razpravljala o tem ter se odločila za radikalne uskrepe. Izdala je posebno zasilno uredbo s takojšnjo veljavnostjo, po kateri mora Alpine Montan Ge-sellschaft in njej pridružena družba Graz-Koflach plačevati rudarjem in vsem ostalim nameščencem plače in mezde v oni višini kakor so veljale 1. aprila. Razen tega je vlada imenovala za obe družbi posebnega vladnega komisarja v osebi načelnika ministrstva socialne politike \Vitsecka z obsežnimi pooblastili. Komisar edini ima pravico sklepati pravno-veljavne pogodbe v imenu obeh družb, ki brez njegovega pristanka ne smeta ničesar ukreniti. Komisar-iu je prideljen cel štab strokovnega osobja,
je je udeležil sam vatikanski zunanji minister, kardinal Pacelli, je bil poslan Mussoliniju prisrčen telegram. Zato se ne smemo čuditi, če se Vatikan ne upre raznarodovalni politiki, ki se ne ustavlja niti na cerkvenem pragu, akoravno ta politika nasprotuje načelom katolicizma. Ne smemo pa tudi pričakovati, da bi memorandum nemških in jugoslo-venskih katolikov na ediuo merodajnem mestu kaj za legel. Saj smo doživeli, da je skoro v nekak odgovor na ta memorandum goriški nadškof Sirotti zahteval od slovenske duhovščine slovesno obljubo, da se v cerkvi in pri verskem pouku ne bo več posluževala jezika vernikov. V videmski škofiji je bila istočasno odpravljena stara pravica beneških Slovencev, poslušati božjo besedo v svojem jezjku. Mi mogoče misliti, da bi posamezni ško-
fje na lastno pest storili tako daleko-sežne ukrepe. Možna je samo ena sodba: da se raznarodovanje v cerkvi in pri verskem pouku vrši s privoljenjem Vatikana.
Če je cerkev v Italiji morda izpostavljena večjemu pritisku s strani države in mora v povečam meri jemati ozir na politiko režima, se to ne more trditi o današnji Avstriji, v kateri ima Vatikan dominanten vpliv. In vendar tudi naša koroška manjšina nič ne ve o kakih ukrepih cerkvene oblasti proti zapostavljanju slovenskega jezika v cerkvi. Ne bomo ponavljali starih pritožb o postopnem izrivanju našega jezika v koroških cerkvah in o zasedanju slovenskih župnij s tujimi, jezika vernikov nezadostno veščimi duhovniki. Opozarjamo le na dvojno mero Vatikana, ki je še pred le-
tom dni poslal posebnega odposlanca v Jugoslavijo, da kontrolira položaj nemških katoličanov in poskrbi za izpolnitev njihovih želj, dočim o podobni misiji za jugoslovenske vernike v Avstriji ni nič slišati, da o Julijski Krajini niti
ne govorimo.
Za jugoslovenske narodne manjšine tedaj tudi v Vatikanu ni pričakovati razumevanja in pomoči.
Mednarodna zaščita manjšin se je izkazala za iluzorno ali vsaj za nedostat-no. Problem manjšin pa je za vsak narod tako važno poglavje, da mu mora posvečati vso svojo pozornost. Nacionalne države bodo morale skrb za svoje manjšine v tujih oblastnih področjih vzeti same v roke in najti pota in sredstva, da iih obranijo pogube in jim olajšajo usodo.
ki ga mora enako kakor komisarja plačevati družba. Novoimenovani komisar je danes izdal poziv na vse delavstvo, naj se nemudoma vrne na delo. Delavstvo je vs® ukrepe vlade sprejelo z velikim zadovoli-stvom.
Razkritje tajnih hitlerjevskih organizacij
Dunal, 20. septembra, s. Policija je odkrila na Dunaju kemlčno-fizikalno preizku-ševalnico, ki je bila na videz znanstven1 zavod, v resnic; pa poročevalska in organizacijska centrala avstrijskih narodnih socialistov. Med omarami za knjige in mizami so v laboratoriju našli 20 zabojev tajne korespondence. Lastnik zavoda in štirje najožji sodelavci so bili aretirani, najdeni material pa zaplenjen. V zvezi s tem je bilo izvršenih tudi več hišnih preiskav. Preiskava je dognala, da se je v zavodu zbirala narodno-socialistična korespondenca iz vseh zveznih dežel in da je odtod romala v Berlin ln Monakovo. Iz raznih spisov je tudi razvidno, da je odtod dobival Habicht gradivo za svoje protiav-strijske govore po radiju.
Dunaj, 20. septembra, č. Policija je razpustila' društvo »Oberland«, o katerem je ugotovila, da vrši na Dunaju propagando za hitlerjevce. Aretiranih je bilo 20 funkcionarjev društva, med njimi tudi policijski komisar Begues, ki je obtožen, da je obveščal narodne socialiste o vseh tajnih ukrepih vlade in policije proti narodnim socialistom.
Političen položaj Se ni razčiščen
Dunaj, 20. septembra, s. Pričakovanja, ki so se giede razjasnitve notranje političnega položaja stavUa na današnji dan, se niso izpolnila. Vodstvo krščansko-socialne; stranke se je sicer sestalo opoldne v parlamentu, toda zvezni kancelar ni prišel na konferenco, temveč je le večkrat telefo-nično stopil v zvezo s svojimi kolegi. Bil je zaposlen v dolgih razgovorih s podkan-celarjem W.nk!erjem. Po drugi vesti je imel razgovore tudi s Starhembergom. O seji vodstva krščansko-socialne stranke se doznava, da je v debati prišlo do izraza prepričanje, da se mora preosnova avstrijske ustave izvesti čimprej. Rezultat razgovora zveznega kancelarja dr. Dollfussa s jrodkancelarjem Winklerjem ni znan. Ker pa je bil za danes določen ministrski svet, ki je bil nepričakovano odpovedan, se domneva, da razgovori med obema državnikoma niso rodili zaključnega uspeha.
Pred sinajsko konferenco
Konferenca Male antante v Sinaji se bo bavila pred vsem s poslednjimi dogodki v Avstriji, na Madžarskem in v Nemčiji
Bukarešta. 20. septembra, d Vsi listi poudarjajo važnost dejstva, da se bo bližajoča se konferenca Male antante vršila v Sinaji m ne v Ženevi, češ. da se bo v Sinaji pokazala solidarnost držav Male antante v še jasnejši luči. »liniversul« naglasa, da bodo na konferenci Male antante razpravljali o celi vrsti vprašanj prvovrstnega pomma, predvsem o poslednjih dogodkih v Avstriji, Madžarski in Nemčiji, kakor tudi o vprašanju, ali bo Bolgarija pristopila h konvenciji o definiciu
napadalca.	.
Sestanek bolgarskega kralja Borisa s kraljem Aleksandrom na beograjskem kolodvoru kaže v gotovi meri pripravljenost Bolgarije, da opusti dosedanjo politiko osamljenosti. Nesporno je, pravi list, da bodo 25. septembra zunanji ministri Male antante potrdili pred svetovno javnostjo svoio neomajno solidarnost v vseh vprašanjih, ki temelji ne samo na skupnih interesih. temveč tudi na n>ihovem neomajnem sklepu, da se mora svetovni mir oču-vati v okviru statusa quo. Vprašanje je, ali se bo bolgarskemu kralju Borisu posrečilo obvladati neodgovorne elemente v Bolgariji, ki so doslej ovirali njeno zbližan ie z Malo antanto. Kakor trudilo, so kralju Borisu v Franciji namignili, da vodi pot v Pariz preko Bukarešte in Beograda. Prav tako trdijo, da je tudi madžarski zunanji minister Kanya dobil v Parizu sh-čen nasvet. »Universul« naglaša, da smatrajo bolgarski politični krogi sestanek ju-goslovenskega in bolgarskega kralja na beograjski železniški postali za izhodno točko k sbližanju med obema državama. V gotovi meri pa se more tol-
mačiti tudi s podpisom grško-turške pogodbe, ki je bila sprejeta v Bolgariji s p^cejšnjim nezaupanjem.
Jevtič in BeneS prideta v Sinajo 24* t. m«
»Adeverul« poroča, da je imel zunanji minister Titulescu včeraj telefonski razgovor « češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem zaradi določitve programa za konferenco Male antante v Sinaji. List trdi, da bodo na sinajski konferenci bržkone izvršene zadnje formalnosti za vzpostavitev gospodarskega sveta Male antante v skladu s sklepi, ki so bili sprejeti na zadnjem sestanku njenih zunanjih ministrov v Pragi. Obenem bo ta konferenca vnovič potrdila enotnost Male antante v vseh mednarodnih vprašanjih, zlasti pa glede sodelovanja v .Srednji Evropi in razorožitve.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš in jugoslovenski zunanji minister B. Jevtič se pripeljeta v Sinajo 24. t. m.
Proslave 50 letnice kraljevskega gradu v Sinaji, ki se bo vršila istočasno s konferenco Male antante, se bosta udeležila tudi bivši italijanski finančni minister groi Volpi in bratranec kralja Karola, princ Friderik Hohenzollernski.
Rumunila bo ratificirala pogodbo z Rusijo
Ob koncu meseca bo Rumunija ratificirala konvencijo o definiciji napadalca, podpisano meseca iulija med Rusijo «n državami vzhodne Evrope.
Velik odmev beograjskega sestanka
Sofija, 19. septembra.
Vsa bolgarska javnost je danes pod doj-mom vesti o včerajšnjem prijateljskem sestanku bolgarske kraljeve dvojice z iugo-slovensko na beograjski železniški ppstaji. Ze včerajšnji popoldanski listi eo objavili to vest, ki ni vzbudila v bolgarski prestolnici samo splošne pozornosti, temveč naravnost nekako radostno razpoloženje in navdušenje. To se ie zlasti pokazalo ob prihodu orijentekspresa v Sofijo, s katerim se je vrnila bolgarska kraljevska dvojica med svo] narod. Menda še nikdar ni sprejemala kralja Borisa ob njegovem povratku v prestolnico tako ogromna množica ljudstva, kakor tokrat. In v vsej tej ogromni množici preprostega ljudstva, kakor tudi med nenavadno velikim številom inteligence, ki je prisostvovala sprejemu, je šla od ust do ust le vest o prisrčno prijateljskem vladarskem sestanku v Beogradu. Niso razpravljali bogve kaj o morebitnem polit, značaju in pomenu tega sestanka, kakor so se morda samo mimogrede kje omenjale rodbinske vezi med obe-ma vladarskima rodbinama — da sta naš kralj in bolgarska kraljica bratranca — n«: vest o beograjskem sestanku se je sprejemala in oddajala kot radosten dogodek, ki je popolnoma umljiv sam po sebi, ki je moral priti, ker ga je vse pričakovalo in šDleio Ko so oa današnji jutranji listi objavili obsežnejša poročila o sestanku in so nekateri, kakor n. pr. >Zora« in »Utro«, prinesli tudi slike jugosiovenske in bolgarske vladarske dvojice, vsi pa dostavili tudi politične komentarje, ie bilo zadoščenje še večje. Splošna sodba bolgarske javnosti je, da je bil »a bolgarsko politiko zadnjega časa sestanek na beograjski postaji najpomembnejši d^ godek.
Kot takega ga ne označuje samo ljudstvo, ki je v izražanju svojih čuvstev pač hitrejša in odkritosrčneiše od ljudi, ki jim njihovo politično udejstvovanje nalaga opreznost, toda ni ga danes bolgarskega politika, ki bi na pripisoval velike važnosti temu sestanku: ni glasila bolgarskega iavnega mnenja, ki bi mu ne pridaial največjega pomena za bodoči razvoj odnošajev med obema sosednima državama. Prav posebno pa se poudarja da ie bil ta sestanek prri sestanek obeh vladarjev in da je pokazal, kako niti med njima niti med njunima narodoma ni treba no-sredovaVev. ker si lahko povesta sama. kar je potrebno.
Dasi 6e beo"ra'ski vladarski sestanek nikakor ne označuje kot politični sestanek, pfl se vendar poudarja, da bo brez dvoma imi»l tudi svoje politične posledice, da je dejanski začetek novih odnošaiev med obema nar^ doma in državama. Še prav posebna varnost se mu pripisuje z ozirom na pravkar podpisani grško - turški sporazum, za kate rega so v Sofiji prepričani, da ie naperjen v prvi vrsti proti Bolgariji. Saj se ie pričela v bol?aski prestolnici celo že agitacija z s bojkot turškega zunanjega ministra, čigar prihod v Sofiio se napoveduje v kratkem In kai je potem naravneje od naslonitve na — bratsko stran! Spori v drjžini pač res niso redki, toda se zato tem lažie poravnavajo. če ne posegajo vanje tuji >posredovaI-e;*. Le - ti so pa danes, po beograiskem sestanki). nepotrebni tudi v očeh bolgarske javnosti.
Odlikovani javni delavci
Beograd, 20. septembra, p. S kraljevim ukazom so odlikovani: z redom Jugosiovenske krone V. stopnje Fran Rupnik, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in dr. ViViko Tartjšek. banovinski zdravnik pri Sv. Pavlu pri Prefoldu: z redom sv. Save IV. stopnje dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani, Rudolf Juvan, mestni uradnik v Ljubljani. Josip Pauer, trgovec v Braslovčah in Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice v Liubliani. z redom sv. Save V stopnje pa VVdimir Kravns, tajnik Narodno strokovne zvez'.: v Ljubljani.
Imenovanja v sodni službi ,
Beograd, 20. septembra p. Z odlokom ministra pravde so postavljeni- za kanclista 10. skupine pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu Ivan Košmrl, dosedaj zvaničnik pri istem sodišču; za kanclista pri sreskem sodišču v Šmarju pri Jelšah Ivan Godec, orožniški narednik v Apačah. Premeščen je od sreskega sodišča pri Sv. Lenartu k okrožnemu sodišču v Ljubljani višji pisarniški oficial Josip Medved.
Mariborčan državni strelski prvak
Beograd, 20. septembra. Od nedelj« dalje se vršijo na tukajšnjem strelišču na Čupriji strelske tekme streljačkih družin za državno prvenstvo. Tekem se udeležujejo najboljši strelci iz vse države. Kakor kažejo dosedanji rezultati, bo odnesla zmago streljačka družina v Mariboru, ki je poslala na tekmo 20 svojih najboljših strelcev Na zmagovalni tarči je dosegel član mariborske strelske družine prof. Pero Cestnik 449 točk od skupno dosegljivih 500 in je s tem že zasigural zmago Mariborčanom pred Kragujevčani, ki so imeli spočetka največ izgledov na zmago. Mariborski strelci so želi splošno priznanje in že danes je gotovo, da bo njim pripadlo zmagovalno darilo, krasen pokal I^j. Vel. kraljice, ki ga je do sedaj imel dve leti Kragujevac, prej pa eno leto Beograd.
Aretacija slovenskega odvetnika v Skopi ju
Skoplje, 20. septembra, p. Kakor smo že poročali, je bil na zahtevo skopske policije aretiran v Mariboru odvetnik dr. Andrej Druškovič, ki ima že več let svojo odvetniško pisarno v Skoplju. Danes je sodišče potrdilo pritvor in odredilo sodno preiskavo. Aretacija dr. Druškoviča je vzbudila vpej skopski javnosti največjo senzacijo, saj je bilo splošno znano, da je bil dr. Druškovič zastopnik in zaupnik skopskega nadškofa in je zastopal tudi škofijski ordinarijat. Pred davnimi leti je bil res pristaš takratne SDS, je pa kmalu prešel v drug tabor in bil v zadnjih letih eden najožjih zaupnikov in sotrudnikov bivše klerikalne stranke
Rumunski princ na letalskih manevrih v Beoeradu
Beograd, 20. septembra p. Rumunski princ Nikolaj je danes dopoldne prisostvoval letalskim manevrom na zemunskem letališču. Pri manevrih je sodelovalo 70 vojnih letal, navzoča pa sta bila tudi vojni minister general Stojanovič in komandant celokupnega zrakoplovstva general Nedič. Letala so izvajala najtežje manevre ter so piloti s svojo smelostjo izzvali splošno občudovanje. Rumunski princ Nikolaj si Je ogledal razne letalske naprave, nato pa se je odpeljal na Dedinje. Jutri bo s svojim letalom preko Novega Sada odpotoval v Bukarešto.
20-letnica bregalniške bitke
Skoplje, 20. septembra p. Tukaj se vrše velike priprave za svečano proslavo 201et-nice slovite bitke na Bregalnici. Danes so prispeli v Skoplje zastopnik Nj. Vel. kralja general Veljkovič, notranji minister ži-ka Lazič, mnogo senatorjev in poslancev in drugih odličnikov, ki bodo sodelovali na proslavi. Proslava bo združena tudi z velikimi sokolskimi svečanostmi ter bo to ena največjih prireditev, kar jih je bilo dosedaj v Skoplju.
Pritožba UR OB zavrniena
Beograd, 20. septembra p. Kakor smo svoječasno poročali, je zunanje ministrstvo odstavilo glavni odbor udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov ter mu postavilo komisarja. Zoper ta odlok se je bivši predsednik udruženja g. Milan Radosav-Ijevič pritožil na državni svet, ki pa je d<3-nes pritožbo zavrnil.
Četrtinska vožnia za kongres emigrantov v Ljubljani
Beograd, 20. septembra v. Prometni minister je odobril za udeležence kongresa emigrantov, ki bo 24. septembra v Ljubljani, četrtinsko vožnjo na vseh progah državnih železnic.
Iz finančne službe
Beograd, 20. septembra p. K finančni direkciji v Ljubljani je bil premeščen za računskega inšpektorja Fran Fermantin, dosedaj pri direkciji v Nišu; k carinarnici v Mariboru je premeščen za finančnega tajnika 6. skupine živko Mihajlovič, dosedaj v finančnem ministrstvu; k finančni direkciji, odsek za carine, v Ljubljani je premeščen finančni pristav Periša Perišič, dosedaj pri carinarnici v Mariboru. — V višjo skupino sta napredovala pomožna knjigovodje finančne direkcije v Ljubljani Stanko Pele in Anton Plestenjak.
Prijateljska pogodba med
fy v* • • T> *• •
Grčijo in Turčijo
Ministre&i predsednik Tsaldaris na čelu predstavnikov grške republike Je podpisal v Ankari s Turčijo pogodbo o prijateljstvu in medsebojni organizaciji za skupno mejo.
Ta dogodek sam po sebi ne pomeni nie posebnega. Saj so odnošaji med Grčijo in Turčijo že dolgo prav dobri, sat je že lepa vrsa let potekla, odkar so se na obeh straneh odrekli vsakršnemu stremljenju po spremembi današnjega stanja, po predruga-čitvi meja, sploh vsakršnim revanžnim težnjam. Tsaldarisov pakt potemtakem zares samo. formalno potrjuje dosedanje stanje in mu daje slovesen pečat, novosti pa ne prinaša.
Ali vendar je v. nekih pogledih več nego samo to. Ze dejstvo samo, da podpisuje pakt Tsaldaris, ki je predstavnik ljudske stranke, m j. daje še poseben pomen. Že najmanj dobri dve desetletji je grški narod v notranji, pa tudi vnanji politiki razklan na dva tabora, enega, ki se zbira okrog Veni-zeloea, energije in zamaha polnega Kreča-na, katerega kariera je pričela ▼ bojih s Turki, in drugega, ki je organiziran v ljudski stranki, konservativen na znotraj in na zunaj. Venizelos je bil ve9 čas poglavitni predstavite!) borb^ s Turki, nosilec ideje o nacionalni osvoboditvi vseh Grkov in ustvaritvi Velike Grčije. Usodni poraz v Mali Aziji je zagrešila ljudska stranka, katere vodilne ministre je zato revolucija L 1922. postavila pred puške. In Tsaldaris, ki je dedi? te politike, je sledil samo tradicijam svoje stranke, ako je sedaj v Ankari slovesno priznal sedanje stanje in izrekel svoje garancije za sedanje meje. Ker se je tudi Venizelos lojalno in iskreno odrekel vsakršnim aspiracijam po zopetai pridobitvi nekdaj grške maloazijske obale ln prav tako priznal današnje stanje, imajo v Ankari zagotovilo obeh grških političnih taborov, da smatrata preteklost samo za preteklost in. sedanjost kot osnovo bodočim medsebojnim odmošajem s Turčijo. S tem postane razmerje med obema državama zares prav solidno utemeljeno in prijateljska zveza Je na tej osnovi mogoča kot trdna zgradba.
Vendar če prav premislimo, pomeni to šele odstranitev nasprotujočih si teženj, zlasti v političnem območja. Da bi bili. Grki in Turki prijatelji že štiri sto let, od kar so prišli, v medsebojne stike, kakor je v preveliki diplomatski vnemi rekel Tsaldaris, ta je pač bo9a; saj vemo natančno, da je bilo res ravno, narobe. Na čuvstvenih temeljih potemtakem grško-turško prijateljstvo nikakor ne more sloneti, tudi če bi ne bilo poldrugega milijona maloazijskih beguncev, ki na Turke pač nikdar ne bodo mislili s prijateljskimi občutki. Namesto čuvstvenih zi more biti samo razumska zadeva, zavest manjših držav, da jim je zagotovljena tem joljša in varnejša bodočnost, kolikor tesneje si stopijo in kolikor bolj izločijo vse, kar bi jih razpiralo ter dajalo tujim silam povode za vmešavanjn. Z grško-turškim prijateljstvom se je zares bližnji vzhod v tem smislu povsem pomiril. Da se more prijateljstvo s pridom nasloniti na marsikatere gospodarske pogoje, je tjdi, re9; v gospodarskem tn trgovinskem pogledu si moreta državi marsikaj nuditi in v ankareki pogodbi tudi gospodarska stran ni ostala zanemarjena.
Grško-turška prijateljska pogodba se pojmuje ponekod kot osnova, kot en del nadaljnjega političnega zbliževanja v Južno-vzhodnem. delu Evrope. Samo neposredno pred važnimi poseti v Sofiji, poseti tako s turške kot z rumunske strani. Tem diplomatskim potovanjem se pripisuje velik pomen. Postavijo naj tudi ▼ Sofiji temelje boljšim odnošajem s sosedi na blizu in daleč, pa bodisi da se to imenuje balkanski ali črnomorski pakt.
Balkanski pakt bi bil že davno mogoč in izvršeno, dejstvo, da ni ves čas Bolgarija stala ob strani ter se trdovratno kujala. Tudi za črnomorski pakt so dani malodane vsi pogoji; Rusija, Rumunija in Turčija so podpisale konvencijo o nenapadanju in o tolmačenju napadalne sovražnosti; med njimi se more črnomorski pakt podpisati kar brž Zopet je tu Bolgarija, ki predstavlja oni člen. ki še manjka v verigi držav ob Črnem mor ju, pripravljenih, da pozabijo na preteklost in ee izjavijo za prijateljstvo sedaj in v bodoče na osnovi današnjega stanja. Državniški sestanki in razgovori v Sofiji morejo. tedaj prinesti važen preokret v obeh smereh hkrati in morejo zvezati. v eno celoto oba velika prijateljska sistema.
Grško-turškemu paktu gre s tega vidika gotovo posvečati, več pažnjs in mu dajati več cene nego bi bilo vidno na prvi pogled. Mogel bo služiti kot pobuda za nadaljnje diplomatsko, delo v naznačenih smereh, saj se je sklenil med narodoma še nedavno tako silno razprtima, v področju, kjer še vedno bolijo, rane, ki jih je zasekala komaj na pol pozabljena preteklost.
Ameriško zastopstvo pri DN
Ženeva, 20. septembra. AA. V krogih Društva narodov so z velikimi pridržki sprejeli vest iz inozemskega vira, po kateri naj bi Roosevelt v kratkem imenoval diplomatskega zastopnika »Zedinjenih držav pri Društvu narodov. Po poročilih iz zanesljivega vira, bo pozornost wa9hingtonske vlade omejena na to, da bo pomnožila urad v zunanjem ministrstvu, ki ima nalogo, baviti se z mednarodnimi zadevami, ki so predmet razprav Društva narodov.
Predsednik poljske vlade v Gdansku
Varšava, 20. septembra AA. Predsednik poljske vlade Jedrzejewicz odpotuje jutri v Gdansk, da poseti predsednika gdanske-ga senata Rauschninga. Njegovo potovanje tik po podpisu poljsko-gdanskega sporazuma predstavlja pomemben sporazum in izboljšanje odnošajev med Poljsko in svobodnim mestom.
Kongres slovanskih občinskih hranilnic
Krakov, 20. septembra AA. člani kongresa mestnih in občinskih hranilnic slovanskih držav so včeraj posetili razstavo kralja Jana Sobieskega. Popoldne je kongres nadaljeval zasedanje. Razpravljal je v glavnem o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo. Zvečer je bil kongres zaključen.
Odobrena inženierska Draksa
Beograd, 20. septembra p. Z odlokom ministra za zgradbe je dovoljena javna praksa na vsem osem Mu kraljevine inženjer-ju Ladislavu Khamu v Ljubljani.
Slovo poljskih bratov
Lep večer na Bledu — še eno uro v Ljubljani — Prisrčno slovo na kolodvoru — Zahvala Ljubljani
Ljubljana, 20. septembra.
Poljski senatorji in parlamentarci so sinoči na Bledu pri večerji, ki jim je bila prirejena v veliki dvorani hotela »Toplice,« ponovno zatrjevali, v koliko veselje jim je bdi obisk naše države in kako globoko so jih ganih povsod prisrčni sprejemi, zlasti še včerajšnji v Ljubljani in po Gorenjskem. Kot prvi jim je pri večerji nazdravil poslanec radovljiškega sreza minister n. r. g. Ivan Mohorič, ki je v svojem govoru naglašal, da so medsebojni obiski narodnih poslancev in senatorjev Jugoslavije in Poljske važne nacionalne investicije, prepotrebne baš v sedanjem času predstavnikom obeh bratskih narodov. Mi se veselimo impozantnega razmaha in napredka poljske republike in smo prepričani, da bo ta poset še bolj utrdil vezi, ki so nas spajale že doslej, ter da bo pričetek novega dela za zbližanje slovanskih držav in za učvrščenje napredka obeh bratskih narodov. Zahvalil se je poslanec g. Jožef Witczak z zatrdilom, da bodo vsi poljski parlamentarci delovali za oživotvorjenje skupnih idealov ter se potrudili izpolniti svoje poslanstvo, ki so ga prevzeli z delom za vzajemnost med Poljsko in Jugoslavijo. V imenu oficiel-nih spremljevalcev poljske delegacije se je zahvalil Poljakom za obisk senator Jo-van Neškovič v francoskem jeziku. Predsednik Društva prijateljev poljskega naroda, prof. g. dr. Mole je orisal zveze med Poljaki in Slovenci, članica poljskega parlamenta ga. Wolska pa je s toplimi besedami izrazila priznanje in zahvalo srčni kulturi našega naroda, ki se je v toliki meri kazala povsod, kamor so prispeli poljski izletniki. Zahvalo našim ministrom, senatorjem, poslancem, damam in sploh vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu izleta, je izrekel vicemaršal senata gospod Bogucki, poslanec g. dr. Kostič pa je obudil spomine na prisrčne sprejeme, ki jih je bila naša delegacija deležna na Poljskem.
Poljski parlamentarci »o s svojimi spremljevalci prispeli v Ljubljano davi z vlakom ob 8. Pričakovali so jih ban g. dr. Marušič z mnogimi drugimi 2astopniki banske uprave, podpredsednik senata gospod dr. Fran Novak, župan g. dr. Puc,
predsednik apelacijskega sodišča g. Vran-čič, železniški direktor g. Cugmus t načelniki direkcije, predsednik Zveze za tujski promet, načelnik g. dr. Marn, člani Društva prijateljev poljskega naroda ter mnogoštevilno drugo občinstvo. Prišla je tudi vojaška godba. Zupan g. dr. Puc je izročil gospej Makovski, soprogi vodje poljske delegacije, vicemaršala Makowske-ga, ki je včeraj zaradi obolelosti moral ostati v svojem vagonu, krasno kito vrtnic. G. Makowski se je tako počil in okrepil, da je danes že lahko prisostvoval slovesu. Prisrčno se je zahvaljeval navzočemu mestnemu zdravniku g. dr. Misu za veliko skrb, ki so mu jo posvečali ljubljanski zdravniki. Sedaj je že toliko okreval, da bo lahko brez skrbi nadaljeval pot v domovino.
Prijateljsko je bilo slovo odličnih poljskih gostov od zastopnikov Ljubljane in zbranega občinstva. Vojaška godba je bratskim gostom za slovo zaigrala veselo poljsko koračnico. Tri vagone posebnega poljskega vlaka so priklopili k beograjskemu brzovlaku, ki je med zvoki godbe ter med vzklikanjem in mahanjem z robci ob 9. odpeljal iz Ljubljane. Poljska delegacija je odpotovala v svojo domovino preko Zagreba in Budimpešte, Dolga je pot, Poljska in Jugoslavija pa sta si po tem obisku bližji kakor poprej. Obisk poljskih državnikov in parlamentarcev je vsekakor velik dogodek v našem narodnem in državnem življenju, ker je tako lepo manifestiral najsrčnejše vezi med narodoma, ld sta se skozi veke z ogromnimi žrtvami borila za svobodo.
Brzojavna zahvala poljske delegacije
Zupan dr. Dinko Puc je prejel danes popoldne od poljske delegacije naslednjo brzojavko iz Zagreba:
»Spontani in oduševljeni sprejem, ki ga je priredila bela Ljubljana pojski parlamentarni delegaciji, nam daje pobudo, da izrazimo Vam in celokupnemu meščanstvu našo najglobljo zahvalo z zagotovilom, da nam bo poset Vašega lepega mesta ostal v najprijetnejšem in trajnem spominu. V imenu poljske parlamentarne delegacije: Makowski.«
Sedmina za pilotom Nikitinom
Žalna svečanost za pokojnim pilotom Nikitinom na kraiu katastrofe v navzočnosti njegove žene hi sina
Ljubljana, 20. septembra
Danes je potekel deveti dan, kar se je zgodila letalska katastrofa na Ljubljanskem polju, ki je vzbudila vseobče sožalje po vsej naši domovini in še daleč preko naših meja. Med pravoslavnimi Rusi je od nekdaj navada, da na deveti dan praznujejo sedmino za svojimi umrlimi, in tako je tudi ruska kolonija v Ljubljani priredila danes slovesen parastos, da počasti spomin svojega dragega rojaka, pokojnega pilota Viktorja Nikitina. Parastos se je vršil na kraju katastrofe, v gozdiču pri Studencu, kjer spi nezdramno spanje tudi četica Napoleonovih vojakov v skupni gomili, prisostvovala pa mu je tudi soproga nesrečnega pilota, ga. Vera Nikitina s svojim edinim sinom, ki je študent šeste gimnazije v Beogradu.
Ob polšestih zvečer se je ga. Nikitina s sinom pripeljala z letalom redne potniške zveze iz Zemuna na ljubljanski aerodrom. Letalo je vodil dolgoletni tovariš in rojak pokojnega Nikitina, šef-pilot Striževski. Dasi nikjer ni bil najavljen niti prihod gospe Nikitine niti parastos, se je na aerodromu zbrala k sprejemu precejšnja množica ljudi. Velik Magistrov avtobus je pripeljal številno rusko družbo, v kateri so bili častno zastopani zlasti najodličnejši intelektualci naše ruske kolonije. Ko je letalo pristalo na aerodromu in je izstopila mala, drobna, črno oblečena gospa z visokim, vitkim, lepim sinom, kakor je bil tudi njegov pokojni oče visokorasel in lep,
se je marsikomu v boli stisnilo srce. Sprejela in pozdravila sta iu šef ljubljanskega centra dr. Rape in predsednik »Aerokluba« industrijalec Hribar, nato pa se je vsa številna družba odpeljala na Studenec, na kraj katastrofe.
V malem gozdiču tik obzidja, ki loči blaznico od ostalega sveta, je na koščku zemlje, ki ga je posvetila kri osmerih žrtev, pravoslavni prota Budinuir opravil pobožno svečanost. Ta kos gozdiča, ki je bil pozorišče ene največjih prometnih katastrof zadnjega časa. je v teh dneh ppstal cilj nekega posebnega pobožnega romanja: na ta prostor med drevesi, ki jim je Far-man Goliath v svodih zadnjih sekundah porezal vrhova na ta košček trafrs, na kateri se je razbil vitki trup letala, k temu mogočnemu zidovju. ki ga je Farman odrezal kakor list papirja, prihajajo vsak dan, zlasti pa ob nedeljah tisoči radovednih, zamišljenih gledalcev. — Tu je danes v prvem mraku zbrana družba s tiho, iskreno svečanostjo obudila spomin na junaškega pilota, tu sta v silni žalosti za nepozabnim soprogom in očetom klečala ga. Nikitina in njen sin, ruski cerkveni pevski zbor pa je po v srce segajočih žalostinkah m hvalnicah zapel »Večnaja pamjat«.
Po svečanem obredu se je vsa družba vrnila proti mestu. — Ga. Nikitina in njen sin ostanett v Ljubljani »amo čez noč. Jutri pa se prav tako z letalom vrneta v Zemun.
Pojasnila k občinskim volitvam
Razdelitev mandatov pri občinskih volitvah. (K. O. Iz R.) Če Je v vaši občin! (v novi združeni občini) 1000 volilnih upravičencev to če sta vloženi za volitve dve kandidatni listi, lista A in B, in če, je oddanih glasov pri volitvah skupaj 615, od teh za listo A 308, za listo B 307 potem dobi lista A dve tretjini odborniških mest, ostalo tretjino pa lista B. Ce so vložene tri liste, A, B in C m če dobi od 615 glasov lista A 213, lista B 205 in lista C 19o glasov, potem dobi lista A, ki je dosegla največ glasov, dve tretjini odborniških mest, preostalo tretjino pa si proporčno med seboj razdelita listi B in C.
Sreski zdravniki in veterinarji, ki so z dekretom nastavljeni pri sreskih Bistvih, ne morejo biti kandidat,e za občinske odbornike, ker so po § 28. zakono občinah uradniki oblastva, ki ?eP°?r«fnn° nadzorujejo občino. Zdravniki in zdravniki, ki opravljajo v srezu al M svoj posel na osnovi banovinskih občinskih subvencij ter niso dekretivnonas.av-ljeni pri oblastvih kot uradniki, pa narav no smejo kandidirati, kakor smo že po-
r0Vonini odbori. Za vsako ^lišče posluje volilni odbor, ki ga tvorijo trije člani in 3 namestniki. V občinah, ki imajo več volišč. pa mora poslovati tudi glavni voliln odbor ki a sestavljajo vsi predsedniki poedlnih volišč in en občinski odbornik ali
ni"eeov namestnik.	,
Poslovanju volilnega odbora imajo pravico prisostvovati tudi predstavniki kandi. datnih list. Predstavnik kandidatne liste mora biti volilec, vpisan v volilni imenik dotične občine. Prisostvovati more tudi poslovanju glavnega volilnega odbora.
Sarajevski župan nevarno obolel
Sarajevo, 20. septembra n. Sarajevski župan Mutevelič je pred nekaj dnevi nevarno obolel in se je moral podvreči operaciji. Pred svojim povratkom v Beograd ga je v bolnici posetil ministrski predsednik Srš-kič, ki je ostal z njim v polurnem razgovoru.
Smrt našega častnega konzula v Peruiu
Zagreb, 20. septembra n. Dopoldne je umrl po daljšem bolehanju naš perujski Častni konzul Josip Mikulitič, veleindustri-jec in veleposestnik. Pred leti je živel v Peruju in ima tam še danes več rudnikov in velike tovarne. Zadnja leta je bival na Sušaku. kjer ima krasno vilo, pred nekaj tedni p& je prišel v svrho zdravljenja ▼ Zagreb. Star je bil 79 let.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved Ea danes:
Spremenljiva oblačnost, sicer pa precej stalno in toplo, v severnih krajih možnost neviht. _ Situacija včerajšnjega dne: Izoba-
rična razdelitev zadnjih dni se je spremenila le v toliko, da je v Južni Evropi pritisk nekoliko narasel, nasprotno pa na severu nekoliko padel. V ^vezi s tem je nastopilo v južnem Primoiju deževno vreme, dočim se je na severu razvedrilo. Zračni pritisk je narasel samo v južnem Primorju za 0.1 do 2.5 mm, drugod pa je padel za 1 do 3 mm.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma oblačno, od časa do časa dež. dnevna temperatura od 15 do 20 stopinj.

Vsevišnji je sklenil, da je poklical našega sinčka in nečaka
MATEJKA
k sebi med nebeške krilatce.
Senožeti-Ljubljana, dne 20. septembra 1933.
Žalujoča rodbina MEHLE.
Naši kraji in l|ud|e
Avstrijski in naši regulacijski strokovnjaki v Ljubljani
Ljubljana, 20. septembra
Jugoslovensko-avstrijska komisija pod vodstvom inšpektorja inž. Pantiča, načelnika hidrotehničnega oddelka v ministrstvu javnih del v Beogradu, je pretekli teden izvršila kolavdacijo za letos v delovnem programu določenih in izvršenih regulačnih del reke Mure na sektorju Gornja Radgona. Avstrijski člani komisije, 5 strokovnjakov, so včeraj prispdi v Ljubljano, da skupno z našimi izvrše Je nekatere formalnosti kolavdacije. V prostorih terenskoteh-nične sekcije na Krekovem trgu se je dopoldne vršila seja komisije. Popoldne so se vsi člani komisije z drugimi strokovnjaki odpeljali proti Vrhniki, da prouče razna osuševalna dela na Barju. Ekskurzije so se udeležili poleg avstrijskih članov podžupan prof. Jarc, inšpektor inž. Pantič, namestnik načelnika tehničnega oddelka banske uprave inšpektor inž. Zaje, šef terensko-tehnič-ne sekcije inšpektor inž. Petrič, dalje inž. Knez, ki vodi regulačna dela ob Muri ter od mestnega gradbenega urada inž. Pogačnik.
Načelnik hidrotehničnega oddelka v ministrstvu javnih del inž. Pantič in^i važno nalogo, da prouči in uredi vsa vprašanja v
E ogledu financiranja regulačnih del ob
jubljanici za prihodnje leto. Mestna občina, banska uprava in odbor za osuševanje Barja so že zagotovili svoje prispevke za ta dela, toda država skuša svoj prispevek skrčiti, kar bi povzročilo, da bi regulačna dela ob Ljubljanici zastala, odnosno bi bilo izvrševanje programa zelo otežko-čeno.
Komisija se je zvečer povrnila z Vrhnike. Avstrijski strokovnjaki si bodo jutri ogledali tudi dosedanja izvršena regulačna dela v Ljubljanici.
Maistrovi borci se zbirajo
Maribor, 20. septembra
Kakor smo že poročali, so sklicali bivši borci generala Maistra, osvoboditelja našega Maribora, ki so se z\rali v ožjem pripravljalnem odboru, 13. avgusta ustanovni občni zbor, na katerem se je rodila njihova »Zvesta Maistrovih borcev«, ki se sedaj že prav živahno in razveseljivo razvija. Takrat so si agilni odborniki določili na svojem dolgem programu kot prvo točko organizacijo nekdanjih borcev generala Maistra, ki jih upajo zbrati pod okriljem svoje zveze ?rav vse najpozneje do konca letošnjega .eta. V zvezi nameravajo včlaniti vse one naše ljudi, ki so sodelovali kot vojaki, člani narodnih straž, železničarji, poštarji, finančni in obmejni stražniki ter sploh sodelavci pri zasedbi in obrambi naše severne meje.
Da se vsi ti branilci naše severne meje čim prej včlanijo, bila primerno urejena tudi pr/vila zveze, ki pravijo: »Redni član je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije ali pripadnik kake druge prijateljske države, ki se je do vštevši 22. novembra leta 1918. javil v vojaško službo in se udeležil bojev za osvobojenje Maribora in za odločitev naše severne meje pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Izredni člani pa so lahko tudi neborci, ki so do vštevši 22. novembra 1918. s svojim požrtvovalnim delom uspešno podpirali vojaško
Znameniti film češkega režiserja Machatega
E
V glavnih vlogah
ZVONIMIR R O G O Z
Heda Kiesler, Aribert Mog
Predstave ob 4., %8. in %10. url Dopolnilo najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
akcijo generala Maistra ter borci, ki so po 22. novembru 1918 stopili pod poveljstvo generala Maistra.«
Seveda se bo moral odbor pri sprejemanju članov strogo ravnati po pravilih, ker noče doživeti, da bi se na škodo moralnega ugleda zveze in vseh njenih članov vrinili med vrste Maistrovih borcev kaki neupra-vičend in nepoklicanci. Organizacija hoče
biti slehernemu članu v ponos in osebno
zadoščenje ter dati tako vsem onim, ki »o se v velevažnem zgodovinskem trenutku prostovoljno pridružili vzvišeni akciji za obrambo Maribora in naše severne meje, zasluženo priznanje. Zato se bodo nedvomno vsi nekdanji vrli borci in ostali pomočniki generala Maistra do zadnjega včlanili v svoji častni, močni zvezi.
Romanski zunanji minister g. Titulescu in naš zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič sta se sestala v SuboticL Naša slika ju predstavlja v krogu novinarjev
na subotiškem kolodvoru.
Obnovljena rojstna hiša Vuka Stefanoviča Karadžiča v vasi Tršiču v Mačvi je bila v nedeljo posvečena ob navzočnosti številnih predstavnikov m velike množice prebivalstva.
Roparski umor sta zasnovala
Aretacija nevarnega zakonskega para — Pri zasliševanju sta priznala razne zločine — V načrtu sta imela tudi roparski umor
i
Novo mesto, 20. septembra
Številni vlomi in tatvine, ki so bili izvršeni zadnje dni v naši okolici in v mestu, so orožnike napotili, da so še poostrili kontrolo nad ljudmi. Tako so pred dnevi dognali, da sta živela zakonca Alojzij in Terezija Zore v Gornjih Kamencah prav udobno življenje. Čeprav brez pravega zaslužka (mož je bil svoječasno konjederski uslužbenec) sta si večkrat privoščila udobno vožnjo v različne kraje s taksijem, ki sta si ga vedno naročila iz Karlovca. Tudi usodne n<.fi, ko je bil izvršen vlom v blagajno sreskega načelstva, je žena Terezija telefonično poklicala v mesto taksi iz Karlovca, ki je prispel okrog 18. ure. Po dobri večerji sta sledili popivanje in vo-zarjenje po periferiji mesta, nato pa sta se oba zakonca nekako po polnoči odpeljala v Karlovac, kjer sta bila od novomeških orožnikov naslednjega dne aretirana in privedena nazaj v Novo mesto, brez voznega listka seveda.
Ker sta bila oba na sumu, da sta bila v zvezi z vlomom v sresko načelstvo, se je pričelo temeljito zasliševanje obeh, ki je dovedlo do zanimivih razkritij. Varnostni organi so si bili takoj na jasnem, da sta jim padla v roke dva nevarna kriminalna tipa, ki sta imela svojo tatinsko mrežo razprostrto daleč na okrog. Kot center za svoje pohode sta si izbrala Karlovac. Terezija, ki je znala že v dekliških letih gledati svet po svoje, je okradla v Karlovcu Luketiča Vladka za 10.000 Din in Mozerja Leona iz Gradaca za 2000 Din Tatvine je tudi vršila pri bogatem zasebniku Prijatelju Ivanu v Novem mestu. Pri tem sta ji pomagala njen mož Alojzij in Prijateljeva služkinja Režkova Pepca, ki je sporazumno z obema Zoretoma puščala vrata stanovanja odprta, da sta tako nemoteno in v poljubnem času prihajala v hišo.
Režkove, ki je bila spričo navedb Zore-tove aretirana, je to delala zato, ker je svojega starega gospodarja hotela »nekam spraviti«. Izvedela je namreč, da ima njen
gospodar napravljen testament, po katerem pripade njegovo imetje oni osebi, katera mu bo zadnja stregla. Jezna pa je bila nanj tudi zaradi tega, ker je gospodar hodil ponoči okrog hiše s puško, da je preprečeval pri njej vsako fantovsko vasovanje. To puško sta Zoreta po navodilu Režkove neko noč ukradla.
Mnogo pokradenega blaga, predvsem zlatnine, sta Zoreta zastavila pri raznih Novomeščanih. Vse to zastavljeno blago je bilo strankam sedaj odvzeto in spravljeno na sodišču. Zoretu samemu so orožniki med drugim zaplenili tudi tri puške in samokres.
Zadnja vožnja Zoretovih v Karlovac je imela, kakor se je pri zaslišanju dognalo, svoj poseben namen. Terezija je pripravila načrt za izkopavanje zaklada, ki je baje zakopan na vrtu konjača Luketiča Vladka na Korani v Karlovcu. Kakor je bila Zo-retova informirana, je denar zakopala na domačem vrtu Luketičeva žena. Te reči je bila slišala Terezija, ko je bila tam služila. Za primer, da pri Luketičevih denarja ne bi našla, sta imela Zoretova pripravljen drug načrt. Napotila bi se k bivšemu ko-njaču, staremu Kralju Ivanu na Korano Možu, ki leži zdaj že nekaj časa v postelji, bi s silo odvzela denar. Terezija je pri za slišanju izpovedala, da bi starčka, če ne bi šlo drugače, tudi umorila. Za svoj načrt sta pridobila še neko tretjo osebo iz mesta, ?a katero sta slišala, da je za take pohi: de vedno pr.p»avljena. Ta oseba je bili v resnic" na večer odhoda Zoretovih / Kar lcvac v družb; obeh zakoncev, s kiterima je popivala Ko pa je bil čas odhoda, se je ta odstranil z besedami, da ga čaka še važno opravilo Oba Zoreta, Režkova in gjri omenjeni Novomeščan so zdaj v zaporih novomeškega sodišča, kjer vodi naialj-njo preiskavo preiskovalni sodnik.
ULTtJRNI PREGLED
Strindberg,Sonata strahov*
(K današnji premieri v dramskem gledališču.)
Nekje na svetu — kdo v<š kje, morda povsod? — ždi zagonetni Starec, imenovan »ravnatelj Hummel«. Pohabljen, zgrbljen in i naježenimi la9mi ždi v svojem stolčku na kolescih, preži in čaka na evoi plen. Demon, vampir, poosebljen greh, lažnik, slepar, pre-šuštnik in morilec. Ne vč ee, kdaj je rojen, ne ve se, kdaj bo umrl — kakor na večno prežanje obsojen pajk čepi pred svojim zidom razteza svoje lovke, izsesava kri in pije šoke svojih žrtev, se greje v solncu in mladini in se tresoč otepa smrti, ki grozi... Neskončno dolgo je življenje... mnogo ljudi je onesrečil, mbnogi so onesrecili njega .. - btre-žaj ga opisuje: »Veliko je in bil je vse... On hoče vladati... Ves dan se vozi okoli v svojem vozičku kakor bog Thor... m si ogleduje hiše, razdira jih, otvarja ceste in gradi nove trge. Pa tudi v hiše udira, splazi skozi okna. se igra e človeškimi usodami, mori svoje sovražnike in nikdar ničesar ne odpusti... Zdai pa je kakor konjski tat na trgu za ljudi; ljudi pa krade na najrazličnejše načine... In ni med nebom in zemljo stvari, ki bi ee je ta človek bal... In ca-rati zna prav gotovo tadi, ker uhaja kar »koz zaprta vrata... Tak je kot sam hudič! .. .€
Grmado grehov ima na duši: potvarjal je imena in listine; kradel blago, denar, ropal ljudi, jih vklepal in poniževal do svojih sužnjev; zlorabljal je dekleta in jih prisilil, da so ga ostavljale same, ko se jih je naveličal; udiral ie v zakone, spočenjal nezakonske otroke in jih podtikal drugim; in končno je moril in ubijal, da bi se obogatil in da bi ušel pravici...
Ta grozni Starec pozna vse ljudi, vse njihove očete in oradede... njega pa ne pozna nihče, zares — zlasti pa ga zanimajo človeške usode ...
Zakrknjenega grešnika, osamljenega in trudnega od teže grehov pa tik pred smrtjo zgrabi vest in obidejo ga skomine po plemenitem delu... Sreča m j je naklonjena-staknil je tistega, ki ga je vse življenje iskal: človeka, ki je bil rojen na nedeljo.
In kot čarovnik pričara Starec mlademu Štjdentu svet. čuden in nepoznan, kakor ei ga mladenič v svoji mladostni domišljiji nikoli ne bi nadejal: polkovnika, ki »sploh ni bil polkovnik«, polkovnikovo hčer. ki je njegova hči, nekdanjo svojo zaročenko, ki jo je davno že zapustil, mrtvega konzula, ki mu niče-mernost tudi po smrti ne da zagrobnega pokoja ... Razkrije mu prekrasno hišo, na zunaj vso bleetečo, na znotraj pa vso trhlo m smrdljivo... Ljudje v tej hiši so lažnivci, tatovi in zločinci... štadent pa gleda in posluša... ničesar
— MJ us
novega 23 brinetke
'm* »runetoflor U U ^ doigo, ko fj' Ne bo
"e 'roj, /e!l°, br"**» Po-—......
i**
Ko«fon,o,to barvo » * '*bL
» neverjetne L ton
0 * odra/o.
brez
2°/omčeno
5°de Z" k**>*n!h i
barvil.	/
I I D A
S H A M P O O
BRUNETAFLOR
Nevarni razbojniki 40 km od Beograda
Pri srečanju z razbojniki }e bil en
Beograd, 20. septembra.
Kosmajski srez je postal v zadnjem času torišče razbojniških napadov. Pred nekaj meseči so orožniki zalotili osemčlansko razbojniško tolpo, ki ima na vesti več hudih zločinov. V Lisoviču, 42 km daleč od Beograda so ti razbojniki izvršili napad na domačijo Radomira Pavloviča, katerega so ubili. Po aretaciji tolpe pa zločini niso prenehali in sklepajo iz tega, da so polovili samo del velike razbojniške tolpe. Prejšnji teden so razbojniki, ki so bili maskirani in dobro oboroženi, napadli posestnika Gavri-loviča, ki je invalid brez nog, ter so mu vzeli večjo vsoto denarja. Nekaj dni pozneje so napadli trgovca Milosavljeviča v vasi Beljini, ki je še bližje Beograda kakor Lisovič. Razbojniki so ponoči vdrli v hišo in dejali trgovcu:
—	Miruj! Saj si pameten človek, daj zlepa denar, po katerega smo prišli.
Milosavljevič jim je dal okrog 20.000 Din, zlatnino, obveznice vojne škode in še nekaj platna. Mož pripoveduje, da je bil vodja razbojnikov visok, dobro oblečen človek, ogrnjen v dolgo črno pelerino. Bil je lepo obrit, imel je skrbno nasukane črne brke in prijetno je dišal po pomadi. O njem se je izrazil takole:
—	Človek finega obnašanja! Ko stopi v hišo, govori mirno in hladnokrvno, kakor da bi prišel na krstno slavo ...
V torek zvečer sta krenila od orožniške postaje v Stojniku poveljnik postaje, pod-narednik Marko Sušak, doma iz Dalmacije (torej ne narednik Sikušek iz Slovenije, kakor je bilo včeraj pomotoma sporočeno), in kaplar Kosta Radivojevid iz Smedereva proti Lisoviču, da bi tam obvestila neke vaščane, ki so bili pozvani na sodišče Pre-
orožnik ubit, drugi pa težko ranjen
den sta prišla do prvih vaških hiš, sta še pregledavala listine od sodnije povabljenih seljakov ter pri tem opazila, da prihajata po cesti proti vasi dva sumljiva človeka. Podnarednik je zaklical: Stojta, kdo sta? — Slišal je še odgovor: Mi smo... — istočasno pa je počil tudi revolverski strel. Kaplar Radivojevič je vzkliknil, skočil pa je še za kup kamenja ob cesti ter tam obležal s puško v roki. Podnarednik je kar stoje dvakrat ustrelil proti napadalcema, ki sta se med streljanjem umikala. Zadet v nogo se je kmalu zgrudil tudi podnarednik ter se pozneje z velikim trudom privlekel do prve hiše, kjer je klical na pomoč. Prihiteli vaščani so našli kaplarja Radivo-jevica že mrtvega, ranjenega podnarednika Sušaka pa so odnesli v neko hišo. Tudi ranjeni podnarednik opisuje enega od napadalcev kot visokega, močnega človeka
Iz teh opisov skepajo, da je vodja nevarne razbojniške tolpe Milisav Sušič, ki je bil pred štirimi leti s svojim bratom zaradi razbojništva obsojen na dolgotrajno ječo, pa je pred meseci pobegnil iz kaznilnice. Razprava proti bcatoma je bila velika senzacija za širšo beograjsko okolico. Sušiča sta bila obtožena raznovrstnih zločinov, ki sta jih izvršila na lastno pest, pripisovali pa so jima tudi umore, ki sta jih izvršila po naročilu. Prebivalstvo kosmaj-skega sreza je bilo prepričano, da sta Sušiča za dobro plačilo spravila s sveta mnogo ljudi. K njima so se baje zatekale žene, ki so hotele postati vdove, možje, ki so se hoteli iznebiti žen, dediči, katerim je bil kdo na poti, in sploh vsi, ki so se hoteli okoristiti s kakim zločinom. Večina obtožb pa je na razpravi pred štirimi leti padla v vodo. ker ni bilo dovoljnih dokazov.
Čitajte tedensko revifo ,fŽIVLJENJE *N SVET"
ne razume: ta dom njegovih hrepenenj — vse to naj bo le greh in laž in stud? In vse, kar je o njem sanjal in sanjaril — vse naj bo le prevara? Študent je kakor v bajki...
Starec pa gre naprej. Rije naprej. Grize naprej. On ve predobro: ta lepi, spoštovani dom je le — pobeljen grob. In vsi ljudje v njem le — strahovi.
In med vse te ljudi, med te strahove ude-re Starec in se povabi v družbo ...
Strahovi se zbero . -. Ura bije v tišino ... In Starec terja obračun, otvarja tožbo, raz-krinkanje in sodbo ... Z mrzlim sarkazmom reže med prikazni: »Pogovarjamo se o vremenu, ki ga itak poznamo; vprašujemo, kako vam gre. kar tudi vsi vemo. Molčanje mi je ljubše, ker slišimo vse misli in vidimo preteklost. Molčanje ne more skriti ničesar, kar govorjenje more! Narava sama je istva-rila človeku čut sramu, ki skuša 6kriti, kar naj ostane skrito! Toda ljudje 6polzimo v situacije, ne da bi to hoteli in včasih je nenadoma tu priložnost, ko ee najskrivnejše razgali, ko ee sleparju strga maska, ko se cigan razkrinka... Vsi, ki sedimo tu, mi vsi vemo. kdo smo... in vsi poznate mene, čeprav se delate kot da me ne poznate... Ura zna biti... Tudi jaz znam biti!«...
V grobno tišino odmevajo udarci ure. po sobi odjekne ostri udarec črnih bergelj ..
Toda plačilo ne izostane... in Večnost je pred vrati... Mumija se prebudi iz 9vojega trdega spanja in vrne srepemu zločincu milo za drago, zob za zob in kri za kri. Ta mumija, bivša njegova ljubica, ga sleče do kosti: kakor je Starec nekoč zadavil konzula,
Usoden padec mladega turista s Turnca
Ljubljana, 20. septembra
Znana plezalna tura Turne pod Grmado, ki je že terjala pred leti življenje znamenitega plezalca De Reggija, lani pa mlade Rezike Negodetove, ki jo je ubila z Grmade priletela skala, je danes popoldne zahtevala novo žrtev.
Popoldne so napravili trije dijaki osmo-šolci klasične gimnazije: Andrej Zupančič, Ferdo Nickelsbacher in Rafael Eiletz izlet na Grmado. Domenili so se, da naskočijo Turne. Okrog pol 16. sta plezala istočasno po Malem Turncu trgovski sotrudnik Anton Pišek ter dijak Anton Glavnik. Tedaj je priletel ves zasopljen k njima tekstilni tehnik Stanko Vršič ter klical na pomoč. Povedal je, da je nekdo strmoglavil z Velikega Turnca.
Pišek in Glavnik sta takoj pohitela na pomoč in našla ob vznožju Turnca vsega potolčenega Rafaela Eiletza. Na glavi je imel veliko zevajočo rano, govoriti ni mogel, pač pa je silno stokal in kazal, da ima notranje bolečine. Njegova tovariša sta bila vsa preplašena in niti nista vedela povedati, kako se je nesreča pripetila. Z ogromnim naporom sta nato Glavnik in Pišek še s pomočjo ostalih dveh dijakov po strmem produ, ki se je udiral do kolen, spravila ponesrečenega dijaka do ceste v Vikrče, nakar sta telefonično obvestila reševalno postajo v Ljubljani. Prav kmalu
tako se zanka zdaj zadrgne okrog njegovega vratu... »Dopolnjeno jej — Bog bodi milosten njegovi duši! Amen.« Vsi se oddahnejo — toda za pravo prebujenje veoh je že prepozno...
Pobeljeni grobovi.
Starec je mrtev, greh pa zastruplja ln razkraja dalje. V tem zraku, polnem laži, pregreh in licemerstva, vene, gine in hira Gospodična, mlado, nedolžno, lepo bitje, edino, ki je trpelo in dotrpelo brez svoje lastne krivde. V tem grešnem in strjpenem vzdušju mora tudi lepota, če ie Dredobra in slabotna, umreti...
Edini, ki se precej, ko vse pregleda, vzpne in upre, je mladi in še nepokvarjeni Študent. Laži ne mara. Resnicoljubnost mu je v krvi. Oče mu je zaradi tega zblaznel. Četudi ljubi Gospodično — resnice vendarie ne more in noče zatajiti. »Včasih me zgrabi besno poželenje, da bi izgovoril vse, kar mislim; vem pa. da bi se svet podrl, če bi bili zares odkriti...« Spregledal je vso hišo in njene stanovalce: »Kadar ljudje predolgo molče, se tvorijo mlakuže, ki gnijo in tjdi tu v tej hiši je tako! Tu je še dosti gnilega !« in ves drhteč od srda, zgražanja in b«*-lesti ogorčeno besni: »So strupi, ki oči slepč in strupi, ki jih odpirajo: jaz sem obdarjen 9 temi. zakai jaz, kar je grdega, ne morem smatrati za lepo in kar je slabega, ne morem vzeti za dobro — ne morem!« V tem gnilem zraku ee celo ljubezen sprevrača v žalitve in zasmeb. Dekle umre. Študent pa se zagleda in zastrmi v neznane dalje... On vidi in občuti jasno:
nato je reševalni avto prepeljal ponesrečenega dijaka v ljubljansko bolnico. Eiletz ves čas ni mogel govoriti. Poleg vidnih zunanjih, so ugotovili tudi hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno.
Smrtna nesreča na celjski postaji
Celje, 20. septembra. Ob 16.08 se je ob prihodu osebnega vlaka iz Ljubljane pripetila na celjski postaji velika nesreča, ki je zahtevala življenje 791etnega priljubljenega železniškega nosa-ča in hišnega posestnika Martina Jernejška iz Lise pri Celju. Jernejšek je prinesel pred prihodom vlaka veliko košaro s perona na tretji tir med tračnicami, misleč, da bo vlak privozil po četrtem tiru. Očividno ni pazil na vlak, ki j* privozil danes po tretjem tiru, strojevodja pa ni več mogel ustaviti lokomotive. Začul se je pretresljiv krik, lokomotiva je podrla Jernejška na tla, mu odtrgala glavo, odrezala obe nogi in desnico in razbila košaro, ki jo je imel poleg sebe. Glava in roka sta odleteli dva metra proč od trupla.
Občinstvo na peronu je z grozo opazovalo prizor. Ko se je vlak odpeljal proti Mariboru, so pustili razmesarjeno truplo na tiru, dokler ni prišla sodna komisija, potem pa so ga prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Jernejšek je opravljal službo železniškega nosača že 44 let. Njegova tragična smrt je izzvala sočutje.
V solnce gledal sem in videl v njem veliko Razodetje: Vsak uživa, kar ie storil. Blagor mu, kdor dela dobro Če zločinstvo si zagrešil, ne pokori ee z zločinom. Komur storil si krivico, potolaži ga z dobroto Brez strahu je, kdor ee ni pregrešil. Le brez krivde lepo je življenje.c Z ranjenim srcem se poslovi Študent od mrtvega dekleta. Zapušča ga in odhaja.. • odhaja — kdo ve kam? Na novo delo in v novo življenje — čeprav so ga grobovi s svojo trohnobo že načeli, čeprav so mu strahovi prvo ljubezen umorili... Študent odhaja — kam? Neznano kam... 9amo to to čuti, da mora proč od tod, proč iz teh gnilih krajev, proč iz te ječe, ir te mrtvašnice — proč iz tega 6veta pregreh, slepar
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti, sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Domače vesti
♦	Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni list< so za vojno-državne gojence na tehniški fakulteti beograjske univerze sprejeti med drugimi artiljerijski podporočnik Dušan Berce iz 16. artilerijskega polka, inženjer-ski poročnik Slavko Strojan iz 2. inženjer. skega polka, pehotni podporočnik Jurij Senčar iz pehotnega polka kraljeve garde, artiljerijski podporočnik Odo Vertovšek iz 32. artiljerijskega polka in inženjerski podporočnik Makso Pahor in železniškega polka.
♦	Izpit za rezervne pešadljske podporočnike so poleg onih, ki so bili včeraj imenovani v »Jutru«, položili pred izpitno komisijo 7 pp. v Novem Sadu še naslednji naši fantje: Kraigher Dušan, Gorjanc Kornelij, Dolenc Franc in Zupane »Ivan, vsi iz Ljubljane, Mazaj Joža, Brezno-Ribnica, Jug Andrej, Karrara Ivo in čare Valter iz Maribora, Vučnjak Franc, Loka pri Zidanem mostu in Skok Ferdo iz Petrovč.
J. MAČEK
LJubljana, Aleksandrova c. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Nova radijska postaja v Beogradu. V Beogradu bo v bližnjih dneh podpisana pogodba o gradbi nove velike radijske postaje 40 kilovatov. Nova postaja bo dovršena v letu dni. Gradbeni stroški bodo znašali 20 milijonov dinarjev.
♦	Uradne ure v pisarnah poštne dlrek-clje. Dravska direkcija pošt in telegrafov razglaša, da bodo uradne ure v njenih pisarnah v času od 1. oktobra 1933 do 30. aprila 1934 od 8 do 14. V predsedstvu direkcije se bo vršila dežurna služba ob delavnikih in nepriznanih praznikih od 16. do 18. ob nedeljah in priznanih praznikih pa od 9. do 11. Pošte, telegrafi, telefoni in terenske telegrafsko-telefonske sekcije bodo vršile službo kot doslej.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 76. številki: razpis, kakšne takse je treba pobirati po službenih razmerjih med službodajalci in službojemalci, odločbo o uporabi tujih terjatev v dinarjih, ki so nastale iz vnovčitve kuponov tujih posojil, bonov in ostalih državnih obveznic v tujih valutah, in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
♦	šolske postaje. Na podlagi zakona o narodnih šolah so izdana pravila o šolskih postajah, ki bodo ustanovljene tam kjer ni pogojev za ustanavljanje osnovnih šol in je najmanj 10 otrok potrebnih šolskega pouka, ki pa zaradi klimatičnih in drugih razmer ne morejo obiskovati najbližje šole. šolske postaje bodo dvorazredne in bodo obdelale ves program, ki je predpisan za prva dva razreda normalnih šol. Za prostore šolskih postaj in za najpotrebnejšo opremo ibodo skrbele občine. Istotako bodo občine skrbele za učiteljevo stanovanje in za kurjavo. Pouk na šolskih postajah bo trajal od 1. septembra do konec junija in sicer se bo poučevalo po dvakrat ali trikrat na teden, tako da bo na teden 10 ur pouka, šolske postaje bodo spadale pol upravo najbližje osnovne šole.
Pozdravlja in poljublja Te -
VERONIKA
♦	Velik Izlet v Južno Srbijo organizira novosadsko društvo za razvoj turizma »Fruška gora«. Izlet bo trajal od 5. do 12. oktobra, cena v posebnem vlaku od Beograda v Južno Srbijo in nazaj je za 8. razred 105 Din, za 2. razred pa 280 Din. Izletniki bodo obiskali Skoplje, Tetovo, Go-stivar, Debar, Strugo, Ohrid, Sv. Naum, BitolJ, Prilep, Stobi in Veles. Prijave sprejema in podrobne informacije daje »Fruška gora« v Novem Sadu. Na vožnji iz Slovenije do Beograda 66% popusta.
ČETRTEK
tovarno Jugo Lutz peči Ljubljana-šiška
♦	Društveno življenje Slovencev v Beogradu. Slovensko javnost, kakor tudi vse, v Beogradu živeče Slovence obvešča kulturno in prosvetno društvo »Cankar« v Beogradu, da je njegov društveni lokal v Zrinjekega ulici št. 16. Vsemu članstvu in ipo njih vpeljanim gostom je društveni loka! za čitanje časopisov, za čitanje raznih knjig, šahiranja itd. na razpolago dnevno od 16. dalje.
♦	Nenavadna tatvina. Med železniško vožnjo na progi Sombor-Novi Sad eo zalotili nekega Lazarja Jovanoviča, ki je kmetom po znižanih cenah prodajal vozne listke. Pri njem so našli velik šop voznih listkov in jc mož priznal, da jih je ukradel iz pisarne železniške postaje v Starem Sivcu. Izkoristil je bil razgovor službujočega uradnika z nekimi strankami ter izmaknil cel sveženj.
♦	Svojevrsten rekord. G. Ferdo Zadraž-nik, trgovski sotrudnik iz Kranja je tekom letošnjih pasjih dml dosegel svojevrsten rekord. S sveta je spravil nič manj kakor 122 gadov in 5 modrasov. Večinoma so bili to prav lepi easemplari, med temi je bilo tudi 5 črnih gadov, 'kar je pri nas redkost. Njegovo lovišče se je raztezalo povečini v okolici Kranja. Ujel jih je na bregovih Kokre 16, na Brdu 37, na bregovih Save 43, v starem drevoredu 5, na pobočju šmarjetne gore 18, na Krvavcu, Storžiču in Planini 6. Najlepšega gada je ujel na Brdu in na šmarjetni gori, prvi je bil dolg 130, drugi 122 cm. Oba je oddal g. dr. šerku. Zanimivo je, da je ta znameniti lovec imun proti piku. Pičil ga je gad v roko, rano je samo izsesal in zdravljenja je bilo konec. Posledic ni bilo nikakih, čutil je samo par dni lahek glavobol. Dobro bi bilo, da bi g. Zadražnik dobil za to delo primerno nagrado.
♦	štrajk proti električnemu podjetju v čačku. Meščani čačka vztrajajo v svoji, že opisani stavki proti podjetju, ki jim daje predrago električno razsvetljavo, in se v tej svoji stavki poslužujejo metod, ki so običajne pri kaki veliki mezdni akciji. Uvedli so tudi stavkaško stražo, ki je strogo pazila, da se ne bi kdo na skrivaj posluževal električne razsvetljave. Ta vestna straža je naposled zalotila osem stav-kokazov in je glavni odbor stavke sedaj zaključil, naj se ti nezvesti meščani kaznujejo s splošnim bojkotom. Nihče jih ne bo trpel v družbi in tudi na ulici se ne bo nihče zmenil za nje.
♦	Zastrupljeni kanarčki. Znanega goji-telja ptic Slavka Leskovca pri Somboru je te dni zadela občutna nesTeča. Leskovec, ki je bil prejel na raznih mednarodnih razstavah prve nagrade, je bil nekoliko dni na poslovnem potovanju. Ko se je vrnil domov je ugotovil, da je obolelo 152 njegovih kanarčkov. Poklical je veterinarja, ki je dognal, da so kanarčki zastrupljeni in da je bil strup primešan hrani. Nad 100 ka-

narčkov je poginilo. Policija je uvedla preiskavo.
♦	Vlomilec Laufer, ki je v Zagrebu Izvršil rekordno število vlomov ln ki je kradel tudi po hišah, v katere se je vrinil kot znanec in gost, pride 3. oktobra pred sodišče. Lauferja so, kakor znano, zajeli detektivi ljubljanske policije. Za razpravo proti temu nevarnemu vlomilcu vlada v Zagrebu veliko zanimanje.
♦	Nenavadno razbojništvo v šldu. V torek se je malo pred poldnevom dogodilo v najživahnejši ulici šida razbojništvo, popolnoma po vzoru ameriških banditov. V trgovino bogatega žitnega trgovca Leopolda Schlesingerja so vstopili, baš ko je trgovec že mislil zapreti svojo poslovalnico, trije moški. Trgovec jih je uslužno pozdravil, a mu je beseda zastala v grlu, ker so tujci dvignili proti njemu revolverje, takoj ko so zaprli vrata za seboj. Trgovec je moral dvigniti roke kvišku in ko je eden od razbojnikov meril nanj z revolverjem, je drugi izpraznil blagajno, tretji pa je zaklenil vrata trgovine, okno pa zastrl z zaveso. V blagajni je bilo okrog 3000 Din, razbojniki so pa zahtevali še in so šli naposled še v trgovčevo stanovanje, v katero se pride skozi trgovino. Trgovec Schlesinger je samec, pri njem stanujeta njegovi setri, katerima so razbojniki pobrali vso zlatnino v vrednosti okrog 30.000 Din. Ko so vse pobrali, kar se jim je zdelo vredno, so naglo zapustili trgovino, prej pa zagrozili trgovcu, da ga ustrelijo, če bi klical na pomoč, ali pa šel za njimi. Na ulici so predrzni razbojniki izginili brez sledu in je zasledovanje doslej še brez uspeha.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich._
Vremensko poročilo
Številke z« označbo kraja pomenijo: L Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, I. temperatura, 4. relativna vlaga ▼ •/•. 5 smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7. padavine y mm, S. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najroižjo temperaturo. 20. septembra Ljubljana 7, 760.3, 9.8, 89, mirno, 10, 3.2 dež Ljubljana 13, 759.0, 14.7, 81, mirno, 3, — Maribor 7, 759.7, 9.0, 75, mirno, 4, 0.2, dež; Zagreb 7, 760.4, 9.0, 80, mirno, 9, 0.0, dež; Beograd 7, 760.6, 10.0, 75, SE2, 7, 0.1, dež; Sarajevo 7, 761.4, 11.0, 90, N2, 10, 2.0, dež; Skoplje 7, 761.8, 12.0, 90, mirno, 10, 0.0, dež Split 7, 759.7, 15.0, 90, ESE4, 10, 13.0, dež; Kumbor 7, 759.3, 17.0, 80, E2, 10, 3.0, dež; Rab 7, 758.9, 15.0, 90, SSE4, 8, _, —.
Temperatura: Ljubljana —, 8.8; 16.6, —; Maribor 12.0, 8.0; Zagreb 12.0, 8.0; Beograd 16.0, 7.0; Sarajevo 17.0, 10.0; Skoplje 23.0, 11.0; Split 25.0, 14.0; Kumbor _, 16.0; Rab —, 15.0.
PRIJAVE
ZA VELIKI FOTO-IZLET V ROGAŠKO SLATINO
se še vedno sprejemajo v speoijalni foto-trgovini JOŠKO ŠMUC, Wolfova ulica 12, dvorišče.	10244
Iz Ljubljane
8pretnemba pri okrožnem sodišču.
Sodni pristav Viktor Prohinar, doslej pri sreskem sodišču v Cerknici, je določen za preiskovalnega sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Prevzel je oddelek VIII, ki ga je doslej vodil s. o. s. g. Rajko Le-derhas. Ta je dodeljen civilnemu senatu.
Na željo Številnih interesentov Je redni vpis v
DOPISNO TRGOVSKO SOLO
v Ljubljani
podaljšan do 22. t. m.
Tudi za ta čas nudimo izjemne
ugodnosti.	10236
MNIIFAKTDRA
S O II V A IV
u_ Ogledovanje ljubljanskih umetnin.
Včeraj ob 15. je bilo prvo letošnje vodstvo Umetnostno zgodovinskega društva v Narodni galeriji. Vodil je msgr. Steska. Za uvod je povzel besedo g. dr. Windischer kot predsednik NG, ki se Je toplo zahvalil monsignoru za naklonjenost in vedno pripravljenost, kadarkoli je treba ljudi, željne umetnosti, povesti po Ljubljani. Msgr. Steska je nato Izčrpno predaval okrog 50 poslušalcem. Nadaljnja predavanja bodo sledila, o čemer bodo interesenti obveščeni v listih.
Tudi Vi hočete Imeti prijeten dom!
Zato si neobvezno oglejte našo razstavo
7 dni za dom
[Pozdravlja in poljublja Te -
VERONIKA
n— Največji svetovni cirkus gori J V velikem Paramountovejn govorečem filmu »Kralj džungle« je nanizanih toliko senzacionalnih prizorov, da je to filmsko delo eden najnapetejših filmov letošnje 9ezone. Predstavlja nam silnega moža, ki je zrasel v džungli med levi in dragimi zvermi. Postal je prijatelj in vodja orjaških zveri, ki so ga ubogale kot krotke ovčice. Impozant-ni so prizori levje dresure v areni ogromnega cirkusa, nepozaben je prizor panike v gorečem cirkusu, beg občinstva, napad prestrašenih zveri na bežečo žensko, ogorčena borba tigra in besnega leva. Še mnogo senzacionalnih prizorov bomo videli v krar nem filmu »Kralj džungle«. Pripominjamo še, da igra v filmu glavno vlogo najjafcji človek sveta in da bo predvajala ZKD teniško verzijo filma, tako da bo občinstvu tudi ves dialog jasen in razumljiv. Predstave zanimivega filmskega dela bodo od petka dalje v Elitnem kinu Matici.
u_ Zanimivosti s trga. Na iivilBki trg
Je bilo včeraj pripeljanih 15 voz krompirja iz grosupeljske okolice in z Gorenjske. Na debelo je bil 0.70 do 0.75 Din kg. Gob je bilo včeraj precej, zato so se nekoliko pocenile in je bila merica od 3 do 4 Din, kg pa po 8 do 10 Din. Obilo je bilo lepih štajerskih hrušk, na debelo 2 do 4, na drobno 3 do 5 Din kg. Prav lepa štajerska jabolka so bila na debelo 2.50 do 3.50, na drobno, 3 do 5 Din kg. Bosanskih sliv ni bilo na trgu, pač pa lepe štajerske Ln dolenjske. Na debelo 2 do 2.50, na drobno 3 do 4 Din kg. Banaško grozdje je bilo na debelo 5 do 5.50 na drobno 6 do 8 Din, belokranjsko pa na drobno 5 do 6 Din. Obilo brusnic je bilo iz Mojstrane in Kranjske gore, pa celo iz Koroške. Bile so po 6 Din liter. Lepe štajerske breskve so bile na debelo 4 do 5, dolenjske pa 2.50 do 3. Po paradižnikih je veliko povpraševanje. Domačih primanjkuje, novosadski so 3.50 Din na debelo, na drobno 4 Din.
u_ Zemljiško-knjlžnl prenos Pollakove tovarne. Kakor smo že poročali, je nedavno od Mestne hranilnice ustanovljena druž. ba »Indus« v Ljubljani, prevzela od Mestne hranilnice Pollakovo tovarno, ki je bila v začetku leta na javni dražbi prodana
LJUBLJANA
Mestni trs: 24
i
u_ Uprava šentjakobskega gledališča
poziva vse svoje članstvo, na članski sestanek, ki bo v petek 22. t. m. ob 20.15 v Mestnem domu. Udeležba obvezna za vse staro in novo članstvo.
u— Udruženje gledaliških Igralcev — sekcija Ljubljana ima svoj redni občni v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v opernem gledališču. Odbor.
u_ Jadranaši. Banska uprava je odobrila društveni znak in dovolila nošnjo istega. Znak dobite ob dopoldanskih urah v tajništvu za ceno 1 Din.
u_ Društvo Tabor. Drevi ob 20. bo predaval na realki (Vegova uL) tov. Gavro Go-mišček, dipl. rer. com. o duševnosti slovanskih mas.
u— Mestne službe so v«e oddane. Mestno načelstvo v Ljubljani objavlja, da so vsa službena mesta v mestni občini in njenih podjetjih zasedena. Za nove nastavitve, bilo uradniške, bilo delavske, pa v rednem proračunu ni nikakega kredita. V kolikor se bodo kake nastavitve in zaposlitve sploh še mogle izvesti, bo to možno Ie s pomočjo brezposelnega skrbstva in v okvi-
ru kreditov, ki so v ta namen na razpolago odnosno ker je i ta kredit izčrpan, kolikor se bo kredit za brezposelno skrbstvo mogel obnoviti z raznimi prihranki. Mestna občina ljubljanska se trudi, da čim bolj omili brezposelnost, zlasti med domačimi, nemogoče pa je ugoditi vsem prošnjam, ki jih prosilci vlagajo pri mestnem načelstvu n naj se zato take prošnje ne vlagajo več
FOTOAMATERJI!!
8. oktobra vsi v »NOVO DOLINO GRADOV« na trgatev grozdja.
Celodnevna prehrana in vožnja do Mokronoga in nazaj samo Din 55.—. Prijave ter vse informacije pri Foto Touristu, Miklošičeva cesta 6, vls-a-vis Uniona. 10245
in jo je zdražila Mestna hranilnica. Družba »Indue« je prevzela oi Mestne hranilnice veB Pollakov kompleks s tovarno vred za 6,352.020 Din. Prenos lastninske pravice na »Indus« je sedaj izvršen in je otvor-jen nov zemljiško knjižni vložek. Ves kompleks meri 150 arov 361 m*. Zemljiška knjiga podaja suhoparno zgodovino Pollakove tovarne. V njej so L 1873. zabeleženi kot lastniki tega kompleksa ob Sv. Petra cesti Jože Scherautz do polovice ter Cle-mentine in Otmar Wratschko do druge polovice. Leta 1888. sta zadnja dva kupila od prvega še drugo polovico. Stari Karol Pollak je postal lastnik tega kompleksa šele leta 1916., leta 1920. je tovarna prešla v last delniške družbe »Indus«, a maja 1925. je postala lastnica tovarne delniška družba »Carl Pollak«.
u_ Pravde pri sreskem sodišču. Do ponedeljka 18. t. m. je bilo pri ljubljanskem sreskem sodišču podanih že 7830 raznih tožb za večje in manjše zneske, kakor tudi zaradi raznih posestnih in lastninskih pravic. Neka pravda, pri kateri gre za vozno pot, ee vleče že dalj časa in je sodnik zaslišal nad 80 prič. Seveda bo ta pravda zelo draga. Tudi pri drugih pravdah je bilo vabljenih po 20, 30 in 40 prič. V neki pravdi, kjer gre za bagatelno terjatev 400 Din, je bilo zaslišanih celih 40 prič.
u_V prisilno delavnico. Kazenski sodnik
sreskega sodišča je na podlagi policijske prijave obsodil nekatere dekline, ki so bile aretirane ob zadnji policijski raciji, na večdnevni zapor in nato v prisilno delavnico, kjer bodo delale od 1 do 5 let. Vodstvo kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem, kamor bodo dekline odpravljene, samo določa, koliko časa ostane vsaka v zavodu. Pri raciji prijeti in sodišču izročeni vla-čugarji so dobili po 7 dni zapora. Oproščen je bil pa Lojze iz Most, ki je sodniku potožil: »Gospod sodnik! že 14 mesecev, odkar sem zapustil zapore, nisem kradel. Preživljal sem se s pobiranjem starega železa in ga prodajal.« Ker policija ni navedla konkretnih dejstev, da je Lojze beračil, ga je sodnik oprostil.
u_ Prodaja zarubljenih predmetov. V soboto 23. t. m. bo vršila davčna uprava za mesto Ljubljano prodajo zarubljenih predmetov iz proste roke v skladišču mestnega načelstva na Jegličevi cesti (baraka). Ti predmeti so večje množine krožnikov in kozarcev, blagajna, gramofoni, razno pohištvo, poltovorni avto, kolesa in drugo.
u_ Ustanovitev acetilenske tovarne na
Viču. »Aga-Ruše«, tovarna acetilena in oksigena, d. d. v Rušah namerava zgraditi napravo za acetilen ali diosons-plin na Voj-novičevem posestvu na Viču. Za 26. t. m. ob 15. je določen komisijski ogled, na katerega je oddelek za trgovino in industrijo banske uprave povabil vse interesente.
stva in nadlog, v nov svet, v novo življenje, ki bo brez greha in brez krivde... Iz temfc in sovraštva — nasproti luči in ljubezni... Mora, če woče še živeti...
Življenje kliče. Življenje je neizprosno.
Mogoče bo dospel? Kdo, ve?
Gospod nebes mu bodi milosten na poti...
C. Debevee.
Komedija zmešnjav
Sezdjo so o tvorili v ljubljanski drami s »Komedijo zmešnjav«. Shakespeare je polagoma postal simbol umetniškega napora našega gledališča: stremljenje po čisti umetniški kvaliteti — kar se idejne usmerjenosti tiče, pa tista lagodna široka nevezanost nasproti času in časovnim zahtevam, ki jo razkošno dopušča prav neizčrpni repertoar velikega angleškega ču-dodelca. Shakespeare je znamenje nivoja in moči, s katerimi se lahko naše Narodno gledališče ponaša. Zdi se pa, da živimo v času, ko nas bolj žgo borbe in razdori dneva kakor pa čut za čistost lepote same. Shakespeare ja se resda nikdar ne bomo utrudili, toda na začetku sezije bi rajši videli delo, ki bi naznačilo tudi, kako se naše gledališče zadrži nasproti življenju in toku časa, delo, ki bi dalo slutiti, da im?. naše gledališče tudi neko realno, življenjsko, intelektualno smer. — Naše gledališče si do danes še ni vzgojilo tiste absolutno zanesljive, vdane, lju-
beče nekritične publike, kakor jo ima kino. Med obiskovalci gledališča so redki takšni ljudje, da bi z absolutno gotovostjo prihajali gledat prav slednji komad, kaj šele, da bi ga prihajali po dvakrat. Samo kino ima svojo številno sekto fanatičnih pripadnikov, gledališče mora fanatizem šele zasejati v svoje ljudi. V teh relacijah je razumljivo, da »Komedija zmešnjav« iz otvoritvenega večera ni napravila kulturne senzacije.
In vendar je bil prvi večer v drami tudi prvi resnični uspeh. Kje si naj človek misli večje bogastvo duha, večjo lepoto besede in misli in večjo živost dejanja kakor pri Shakespeare ju. Shakespeare bi moral po vseh velikih uspehih, ki sta jih ob njem doživela doslej slovenski igralec in režiser an našem odru, imeti pač večjo družino vdanih vernikov med našim občinstvom, kakor jo ima. Ta čudovita pravljica o dvakrat dveh dvojčkih, tako drzno izmišljena in tako mojstrsko izpeljana od prve katastrofe do zadnjega srečnega razpleta, da se bodo vse neverjetnosti menda večno zdele verjetne, ni vredna samo, da bi jo naše babice zmerom in zmerom pravile svojim vnukom: vredna je tudi, da bi jo človek iz publike prihajal gledat zmerom iznova: kakšna bogata preizkušnja za slovenskega oblikovalca je ta »Komedija zmešnjav«! Župančičev prenovljeni prevod je mojstrovina, da mu v našem novejšem izvirnem slovstvu ne moremo iskati enakovrednih
stvaritev. In komedija sama je kakor ena sama razkošna prilika za gedališče, za režiserja in igralca.
Prof. Šest nam je delo predstavil v novih barvah in z novimi ljudmi. V teh dvanajstih letih, odkar smo po vojni prvikrat videli »Komedijo zmešnjav«, se je sestava dramskega ansambla močno pre-formirala in domala vsa mesta v komediji so zasedena po novih osebah. Sredi žive, skladne scenerije je delo poteklo v živahnem, razgibanem tempu, celota in detajli so v harmonični ubranosti verno ustvarili dovršeno iluzijo. Okviru komedije je dal Debevee močan poudarek s svojim efeškim vojvodo, ga. Medvedova je kot opatica ustvarila prosojno lep lik, Po-tokar je kot nesrečni trgovec Egeon iz Si raku z presenetil z umerjeno, dostoino igro. Središče komedije sta nosila Skr-binšek in Jerman (dvojčka AntifoUO z Železnikom in Sancinom. Jerman in Skr-binšek sta vsak iz svojih osnov ustvarila izrazite like; zlasti Jerman je s svojim temperamentom izvabil vse sijajne prilike, ki jih igralcu nudi Antifolus Siraku-žan. Saljivca Dromia — Železnik in Sancin — sta s simpatično živahnostjo zapletala mrežo. Obe lepi ženi, katerih usoda se mota s prečudno zgodbo o dvojčkih, «ta z vso lirično fineso predstavili ga. Nablocka in Vida Juvanova. Iz zbora ostalih igralcev ostanejo človeku v toplem spominu zlasti Gregorin kot zlatar Angelo, Kralj kot zagovornik Sčip, Gabrijelči-
čeva kot Miranda, prav tako pa tudi vsi drugi, ki razmotavajo to čudovito komedijo do konca: Lipah, Drenovec, Bratina, Murgelj in Breziger.
Kljub vsemu je bila nova »Komedija zmešnjav« resnično lep uspeh.	Fri.
Drobne vesti. Pietro Mascagni je dovršil novo opero »Neron«, o kateri so ze menili, da ne bo nikoli končana. O muziki je povedal sam, da je skušal biti kolikor mogoče preprost in jasen, tekst pa obravnava rimskega cesarja kot človeka z bolestnim kopr-nenjem po umetniškem izživetju, ne kot politika in vladarja. - Felix Weingartner je dovršil opero »Apoetat«. ki bo doživela evo-io krstno nredstavo v kratkem v Bazileji. — Bernard Sbaw je napisal novo igro, bi ji je dal naslov »Na čereh«. Delo ima politično tendenco in se odigrava v palači angleških ministrskih predsednikov. Veliko ulogo ima v njem problem brezposelnosti.
»Fotorevija«, mesečnik za vsa področja fotografije, št. 9. Ta številka je posvečena znanemu zagrebškem'.! amaterju Tošu Dab-ei ki je v njej zastopan s krasnimi slikami. Med članki omenjamo »Snemanje iz bližine z malo kamero«, »Filmanje z najožjim filmov«. »Korektura negativov«, »O stereo-skopih«, nagradni natečaji, novosti, društvene vesti itd. Amater, ki še ni naročnik te revije, naj naroči brezplačen izvod na ogled pri Upravi Fotorevije, Zagreb, Dalmatinska 6.
Zvočni kino Ideal Magda Schneider
Kari Ludvik Diehl, Richard Ro-
manovsky
r muzikalični veseloigri
V dvoje je lepše
Režija: JOE MAT Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer
Samo danes!
u_ Razne nesreče. Cestni nadzornik Valentin Karo z Viča je na Kongresnem trgu včeraj popoldne padel s kolesa in se precej poškodoval na glavi. Morali eo ga prepeljati v bolnico, prav tako pa tuli Dragico Oplotnikovo iz Novih Jarš pri Mostah, ki jo je podrl neznan kolesar, ter jo poškodoval na glavi inpo rokah.
u_ Žrtev zavratr.ega napada. V bolnico
so pripeljali včeraj 23 letnega sodarja Franca Medena, doma iz Retnje, ki ga je v torek zvečer nekdo v prepiru sunil z nožem v desno ramo in roko. Rane so precej
nevarne.
Iz Celja
e— Svečano proslavo 25 letnice septembrskih dogodkov bo priredilo Sosolsko društvo v Celju v nedeljo ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so govori, petje Celjskega pevskega društva in deklamacije. Proslave naj se udeleži vsa narodna javnost iz Celja in okolice.
e_ Zadušnlca za septembrske žrtve.
Včeraj zjutraj je bila v župni cerkvi v Celju maša zadušnica za narodna mučenl-ka Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ki so ji prisostvovali zastopniki oblastev, uradov, šol, korporacij in narodnih društev ter mnogo drugega občinstva iz Celja in okolice. Pevski zbor »Olike« in gojenci or-glarske šole so peli pod vodstvom g. Karla Bervarja »Requiem< Stanka Premrla in Bervarjevo »Slovo«.
e_ »V porečju bistre Savinje«. Znani
planinski pisatelj prof. dr. Fran Mišič je napisal prvi del zanimive knjige »V porečju bistre Savinje«, ki izide te dni v založbi avtorja in v tisku Zvezne tiskarne v Celju. Prvi del bo obsegal okrog 90 strani velikega formata in 30 ilustracij ter bo stal približno 25 Din. Vsebina prvega dela je naslednja: Logarska. Nazarje. Kokar-je. Od Vrbovca do Gornjega grada. Gornji grad. Savinjski polhi in polharji, štruclje-vo gradišče. Mozirje. Mozirska planina. Sv. Križ nad Belimi vodami. Hmelj. Tolsti vrh pri Celju. Laško. Laški šmohor. Marijagradec. Za savinjskimi splavarji. Knjiga se bo dobila v nekaj dneh pri g. profesorju dr. Franu Mišiču v Mozirju.
e— Skupščina stega skavtov in planlnk
bo danes ob 20. v mestni narodni šoli. Vabljeni so vsi prijatelji skavtov.
e_ Vlom pri belem dnevu. V torek okrog
10. dopoldne se je neznan moški splazil v hišo št. 1 Na okopih, vlomil v podstrešno sobo služkinje Frančiške Petkove in odnesel pet lepih oblek v vrednosti 1600 Din. Perila in drugih stvari se ni dotaknil. Sobo je odprl s ključem, ki ga je našel na stopnišču. Možaku so bile razmere v hiši očividno dobro znane. Storilca so videli, ko je nesel obleke, a niso sumili, da je obleko ukradel. Neznancu so že na sledi.
e_ Poskusite srečo in nabavite si srečke drž. razredne loterije taKoj v podružnici »Jutra« v Celju.
e_ Kino Union. Danes ob 20.30 vohunski zvočni velefilrn »Afera polkovnika Redla< in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
4_ Krajevna organizacija JNS na Po-
brežju sklicuje sestanek vseh volilcev is občin Tezna, Zrkovce, Dolgoše in Po-brežje. Sestanek bo drevi ob 19. v Renč-ljevi gostilni in bo poročal narodni poslanec g. Krejči o političnem položaju m o bližajočih se občinskih volitvah.
a_ Jesenski izleti, na mejo so za Mariborčane postali že vsakoletna posebnost Saj so obmejne planine v jeseni najbolj mikavne. Za prihodnjo nedeljo vabi Kap-la nad Breznom, ena najbolj pozabljenih obmejnih vasi. Po dobro uspeli zadnji manifestaciji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu bodo tudi Kapelčani veseli, da zaledje na nje še ni pozabilo. V nedeljo torej vsi na obmejno plan!
a— Iz mariborskega gledališča: Do sobote 23. t. m. sprejema gledališka dnevna blagajna (tel. 2382) prijave za gledališki abonma. Kljub precejšnjemu odzivu starih abonentov in mnogim prijavam novih pogreša uprava mnogo prijateljev gledališča — zlasti iz imovitejših slojev —, ki med abonenti nikakor ne bi smeli iz-ostati. — Abonma se plačuje v sedmih obrokih, ki so tako nizki, da jih zmorejo tudi gmotno najbolj šibki sloji. Na galeriji lahko dobi uradnik že obrok za 9 Din ter prejme zato tri predstave. KdoT se noče vezati na določene dneve, pa se lahko abonira na blok, ki omogočuje obisk 12 dramskih in 8 glasbenih predstav.
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
tn veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni!
PittDmrt_
TRIO lito M-tm!
seUhtivtf
M,
a— Za napredek avtobusnega mestnega prometa. Na predvčerajšnji seji je upravni svet mestnih podjetij razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih in zadevah, ki pridejo v poštev za napredek mestnega avtobusnega podjetja. Sklenil je uvesti posebne dijaške mesečne vozovnice po 50 dinarjev, ki bodo omogočale dijaštvu iz okolice ceneno vožnjo v šolo. Omenjene stalne karte bodo veljavne tudi za prestopne postaje. Nadalje je sklenil uvesti krožno progo Maribor—Nova vas—Radva-nje—Limbuš—Maribor. Omenjena proga bo služila predvsem okoličanom, ki prinašajo na mariborski trg živila, ob nedeljah pa mariborskim izletnikom in bo ob nedeljah temu primerno spremenjen tudi vozni red. Ker doslej ni bilo središče mesta zvezano z avtobusno progo, je upravni »vet proučeval vprašanje, kako bi 6e dale vključiti ulice in ceste sredine mesta, ki so bile doslej izločene. Zaenkrat bi prišle v poštev Slovenska ulica, Smetanova ulica. Koroška cesta in kolonija na Jo-štovem posestvu. Nekatere dosedanje pro-<?e ise bodo podaljšale do glavnega kolodvor«. Prav tako se bo tudi povečala frekvenca na progi glavni kolodvor — državni most in bodo avtobusi vozili vsakih 5 ali 7 minut. Tudi je upravni svet proučeval vprašanje, kako zvezati in priključiti na avtobusno žilo Gosposko ulico, ki je ena najprometnejših ulic. Stavljenih je bilo več predlogov, o katerih pa bo upravni svet razpravljal na prihodnji seji. Upravni svet MP je načel tudi vprašanje znižanja avtobusne tarife.
a__Nov grob. V Cankarjevi ulici na
Studencih Je preminil predvčerajšnjim v starosti 27 let poštni uradnik g. Stanko A n t o n 6 i č. Zavratna bolezen je umorila Sivljenje in preprečila vse nade ln načrte mnogo obetajočega mladeniča. Pokopali ga .bodo danes ob pol 16. na magdalen-skem pokopališču na Pobrežju.. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Včerajšnji trg. Spričo lepega vremena je bil včerajšnji trg za živila zelo bogato založen. Ker so cene blagu padle, je bila kupčija dobra. Okoličani so pripeljali na trg 10 voz krompirja, kumar in zeljnatih glav ter 20 voz sadja.
a— Dve nezgodi. V mariborsko bolnišnico so pripeljali predvčerajšnjim dva ponesrečenca. V Konjicah se je med delom nevarno poškodoval 48 letni delavec Lovro Lunernik, na Poličkem vrhu pa je 66-letna viničarka Ana Pišlova padla tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico.
a._ Prostovoljno v smrt. Ko je prejela predvčerajšnjim popoldne žena kovača Ivana Rusa, stanujočega pri Sv Miklavžu na Dravskem polju, neko odvetniško pismo je obupala nad življenjem. V noči na preteklo sredo je skrivaj pobegnila od doma in pustila na mizi listek, na katerega je napisala, da ji ni več do življenja in da se zaradi tega poslavl!a. Obupan se je njen mož podal na orožniško postaio in prijavil tam žalostno zgodbo svoje žene. S svojimi znanci je preiskal precejšen del breg« ob Dravi, toda nikjer ni našel sledu o ženi. ki mu je zapustila pet nepreskrbljenih otrok.
DIvJakova In njen IfubSek aretirana v Avstriji. Na podlagi tiralice, ki }o je izdala mariborska policija za pobeglo Kristino Divjakovo in njenim ljubčkom Antonom Kajzerjem zaradi suma zastruoljenja v ponedeljek preminulega oosestnika Josipa Divjaka pri Sv. Kungotl, Je avstrijska orožništvo v torek popoldne v Senauu pri Camlitzu v Avstriji oba aretiralo. Prepeljana sta bila v Gradec in bosta po ureditvi potrebnih formalnosti izročena jugoslo-venskim oblastem.
Gospodarstvo
Ureditev kuponske službe s Švicarskimi obligacionarji
>Neue Ziircher Zeitung« od 19. septembra objavlja daljši članek o ureditvi kuponske službe za jugoslovenska zunanja posojila, v katerem omenja v uvodu glavne točke znanega sporazuma, ki je bil dosežen z ameriškimi in francoskimi upniki. V drugem delu članka se peča z ureditvijo tega vprašanja, kolikor se tiče švicarskin imetnikov jugoslovenskih obveznic. Po informaciji tega lista je sporazum s švicarskimi obligacionarji že dosežen in bo v kratkem podpisan. Ta sporazum se v celoti naslanja na sporazume, dosežene s Francozi in Američani, in vsebuje le še posebno klavzulo o največjih ugodnostih za primer poznejših sporazumov z obligacionarji v drugih državah.
Nadalje razpravlja list o vprašanju uporabe švicarskih dobroimetij v Jugoslaviji, ki bodo v zvezi s tem sporazumom nastali. List je mnenja, da se bodo imetniki obveznic le deloma odločili za izplačilo 10% obresti v švicarski valuti, 90 odst. pa v novih jugoslovenskih obveznicah. Mnogo bo namreč tudi takih, ki se bodo odločili za drugo alternativo, to je za izplačilo celotnega zneska v notranjih vezanih dinarjih, ki se kakor znano lahko porabijo za nakup nepremičnin, jugoslovenskih vrednostnih papirjev, za udeležbe pri delniškem kapitalu jugoslovenskih družb, za turistične svrhe itd. List je mnenja, da uporaba teh dinarjev za turistične svrhe ne more doseči večjega obsega. Večje zanimanje pa zaslužijo predlogi za Investiranje teh dinarjev v ju-goslovenskem privatnem gospodarstvu. Tu pa je treba preprečiti, da bi se posamezne akcije preveč ne razcepile. Potrebno pa je bi bilo, da se švicarski interesenti združijo zaradi skupnega upravljanja in skupne uporabe takih dinarjev v okvirju jugoslovenskega gospodarstva, pri čemer se da tudi doseči, da bi take investicije prinesle še koristi švicarskemu gospodarstvu. Tu je na primer misliti na sodelovanje pri zgraditvi elektrifikacije v Jugoslaviji in na sodelovanje pri razvijajoči se jugoslo-venski hotelski industriji, in sicer tako, da se že pri gradnji in pri opremi teh podjetij upoštevajo švicarski interesi. List izraža na koncu nado, da se bodo švicarski interesenti pravočasno organizirali k skupni akciji ta da ne bo prišlo do razcepitve posameznih interesov.
Repertoarji
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Za&itek ob 20.
Četrtek. 21.: Sonata strahov. Premiera.
Četrtek. Petek, 22. Zaprto.
Sobota. 23.: Pohujšanje v dolini Sentflorjan-
ski. B.
Nedelja, 24.: Komedija zmešnjav. Izven. ★
Strindbergova »Sonata strahove prvi? na slovenskem odru. Režiser Ciril Debevec je pripravil slovenski prevod Strindbergove trodejanske komorne igre »Sonata strahov« Naštudiral ie to delo z našim dramskiin ansamblom. V posameznih vlogah sodelujeta: ga. Marija Vera. gdčna Boltarjeva. ga. Ra-karjeva. Medvedova. Slavčeva in Kukčeva ter gg. Skrbinšek. Debevec, Kralj, Potokar, Plut. Jerman in Sancin. Po zamisleku g. režiserja |e naoravil načrte za inecenaciio ing. arh. Franz. Opozarjamo na »Gledališki '»ist«, ki izide za to premiero, ki bo drevi.
OPERA. Za&itek ob 20. Sobota. 23.: Pikova dama. Premiera. Tzv
Nedelja. 24.: Jim in Jill. Opereta. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 25.: Zaprto.
*
' >Pikova dama«, muzikalna drama v 7 slikah, katere snov je porabil Cajkov9kega brat po slavni noveli Puškina, je prva operna vprizoritev v novi sezoni. Izredno posrečen libreto in genijalna muzika nesmrtnega Cajkovskega sta s »Pikovo damo« dosegala vselej popolen uspeh in privlačevala zaradi svoje melodioznosti tudi široke mase občinstva. Opera i« na novo naštudiraaa m -nsrenirana io na novo prevedena po g. \rio Stritofu. Premiera bo v soboto.
Otvorjen Je Mi C. Priglase sprejema 'odališka blagajna. Ostali abonmaji pa so oro popolnoma zasedeni. Lanske abo-•nte ki se do seda? našemu vabilu še niso '^vali. ponovno vabimo, da se prijavijo ■i Mošnjo sezono- Dobrodošli pa so tudi novi stalni prijatelji našega gledališča.
Statistični letopis za L 1930
Letos v začetku marca je državni statistični urad izdal »Statistički Godišnjak za 1. 1929«, s čimer smo izpopolnili veliko praznino v naši statistični službi. Ze v uvodu te prve knjige je bilo obljubljeno, da bodo ti letopisi izhajali vsako leto m da bodo izšli mnogo prej nego prvi.
Kakor je podoba ti letopisi v bodoče dejansko ne bodo več izhajali s tako veliko zakasnitvijo kakor je izšel prvi, zakaj prav te dni je bila izdana že druga knjiga: »Statistički godišnjak« za leto 1933. Ta druga knjiga ima približno enak obseg kakor prva za leto 1929. V novem letopisu, ki ga je priredil D. Tasid, pristav splošne državne statistike, so izvršene večje spremembe. Deloma so vstavljene nove tabele, nekatere pa so razširjene. V novi knjigi pa so izpuščene statistične tabele, ki se nanašajo na popis prebivalstva iz leta 1921., tako da obsega drugi del knjige, ki se nanaša na prebivalstvo, le gibanje prebivalstva, to je podatke o rojstvu, porokah, o umiranju, izseljevanju in o podaništvu. Tretji del knjige je izpopolnjen s podatki o kreditnih ustanovah v naši državi, o borzah, o gibanju cen in konkurzih. V tem tretjem delu je vnešen nov pododdelek, ki obsega obširno statistiko našega zadružništva. V četrtem delu knjige je razširjen pododdelek C, ki se nanaša na socialno zavarovanje. Ta oddelek je izpolnjen s statistikami o Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, o rudarskem zavarovanju in o zavarovanju državnega prometnega osobja Vse ostale statistične tabele so izpolnjene s podatki za leto 1930., vrhu tega pa so tudi mnogi podatki prve izdaje korigirani. Želeti bi bilo. da bi vsaj v začetku prihodnjega leta dobili tudi že letopis za leto 1931., ki bo posebno važen, ker bo moral vsebovati tudi že v podrobnostih izdelane statistike na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931.
Stanje Narodne banke
Iz najnovejšega izkaza Narodne banke od 15. t m. je razvidno, da se je zlata devizna podlaga v drugj četrtini tekočega meseca za malenkost povečala, in sicer za 0.2 na 1865.3 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so nazadovale za 7.1 na 91.0 milijona Din. Kakor znano so te devize pripravljene za obrestno službo naših zunanjih posojil. Kmalu po ureditvi kuponske službe glede naših zunanjih posojil je gornja postavka deviz narasla od kakih 15 na preko 90 milijonov Din. Sedanje zmanjšanje te postavke pa oči-vidno pomeni, da je naša država že pričela transferirati te devize za onih 10% obresti, ki jih mora plačevati v devizah.
Stanje kovanega denarja v srebru in niklju se je povečalo za 14.6 na 194.2 milijona Din. Menična in lombardna posojila pa so se v drugi četrtini septembra skrčila za 2.6 na 2228.0 milijona Din.
Obtok bankovcev, ki se je v prvi četrtini septembra povečal za 33 milijonov Din, je v drugi četrtini tekočega meseca zopet nazadoval za 45.3 milijona Din in znaša sedaj 4302.4 milijona Din, to je za 470 milijonov manj nego lani ob istem času in za 653 milijonov manj nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz so se v drugi četrtini septembra povečale za 50.8 na 850.6 milijona Din, dočim so obveznosti z rokom nazadovale za 32.9 na 1302 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev ln obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša sedaj 36.60% (po zadnjem izkazu 36.23 odstotka), v samem zlatu pa 34.88 odstotka (34.91).
Gospodarske vesti
= Nov padec dolarja in funta. Včeraj je dolar v Curibu znova popustil na 328 nasproti 366 pred 8 dnevi. Sedaj je dolar pri em tečaju že za 36.7 •/• pod pariteto. Tudi funt je nadalje slab in popušča zadnje dni skoro v enaki meri kakor dolar. Včeraj je funt zdrknil v Curihu na 15.95 (36.8 •/• pod pariteto) nasproti 16.60 pred 8 dnevi. _ Po vesteh iz Newyorka. je večina finančnih po-svetovalcev Roosevelta mnenja, da je treba razvrednotiti dolar v celoli za 45% (sedaj znaša razvrednotenje 36). Stabilizacija naj bi se izvršila pri ceni zlatu od 38 dolarjev za unčo, vendar tako, da bi ee nova pariteta laho spreminjala na podlagi indeksa cen.
= Začetek letošnje vinske trgatve. Kralj, banska uprava razglaša: Po § 8. zakona o vinu in čl. 26. pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da ee sme grozdje za zobanie trgati, kadar je kaka sorta dozorela. Obfa trgatev grozdja za pripravljanje vina pa p« ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblastva sporazjm-no s sreskimi kmetijskimi referenti. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih sort tudi pred rokom zt splošno trgatev prav tako podbiranje bolnega grozdja poznih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev, se kaznuje po § 30. zakona o vinu z zaporom 1—14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din, in sicer od strani sreskega načelstva. Posebno letos, ko se obeta kvalitativno slaba letina, je najnujne-jp potrebno, da se vsi vinogradniki točno držijo gornjih določil vinskega zakona.
= Tihotapstvo r smislu carinskega zakona. Ker se določbe carinskega zakona glede tihotapstva pogosto napačno tolmačijo, je bilo izdano pojasnilo, ki pravi, da s pripombo čl. 166., točka 1. carinskega zakona ni ukinjena določba točke 5. čl. 145 istega zakona. Kadar torej potnik, ki prihaja iz inozemstva, na vprašanje carinskega organa, če ima kaj blaga za carinjenje, odgovori, da nima takega blaga, pa ee pri pregledu njegovih stvari najdejo predmeti, na katere je treba plačati carino, tedaj obstoja dejanje netočne prijave iz 1. pripombe čl. 166. carinskega zakona. Kadar pa se taki predmeti najdejo na podlagi osebne preiskave (pri njemu skriti, na telesu, v obleki, v čevljih ali slično, tedai obstoia kazensko dejanje iz točke 5., čl. 145. carinskega zakona in 6e tako dejanje kvalificira kot tihotapstvo.
= Fuzija zagrebške kreditne zadruge »Union« i ljubljanskim »Jugradom«. Kakor poročajo zagrebški listi, se bo 30. septembra vršila izredna glavna skupščina »Union«, obče kreditne zadruge z omejeno zavezo v Zagrebu. Na tei izredni skupščini se bo razpravljalo o fuziji te zadruge z »Jugradom«. jugoslovensko gradbeno in kreditno zadrugo v Ljubljani.	.
_ Vsem mojstrom soboslikarjem. črkosli-karjem, pleskarjem in ličarjem. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani opozarja, da bo v četrtek, 21. t. m. točno ob 18. v pritlični dvorani zbornice (Beethovnova ulica 10) predavanje g. Erne-sta Oldenbrucha, strokovnega učitelja z Dunaja in svetovno znanega strokovnjaka v gori navedenih strokah. Imenovani bo predaval o najnovejši tehniki v soboslikarstvu in črkoslikarstvu. pleskarstvu, ličaretvi) in dekoracijski tehniki v splošnem. Predavatelj bo tudi predvajal praktične poizkuse in bo priredil tudi razstavo svojih del, ki si jo lahko vsakdo ogleda v teku jutrišnjega dne že pred predavanjem. Ker se predavatelj mudi samo mimogrede v Ljubljani in se predavanje ne more vršiti pozneje, velja ta poziv tudi za podeželske mojstre, ki bi se želeli udeležiti predavanja. Ime predavatelja samo jamči, da bo predavanje izredno zanimivo in poučno. Zato bi bila čim večja udeležba od strani mojstrov umestna in koristna.
— Prevozne olajšave za izvoz sadja. Prometno ministrstvo obvešča gospodarstvenike, da velja popu9t pri izvozu jabolk, sliv in grozdja le v toliko, če pošiljatelj izroči v prevoz najmanj 12.000 ton jabolk, sliv ali grozdja na podlagi jugoslovensko - avstrijske, jugoslovensko - češkoslovaške ali jugoslovensko - nemške železniške zvezne tarife v dobi od 15. septembra t. 1. pa do 31. mar ca 1934. V tem primeru bodo pošiljatelju sosedne železniške uprave vrnile 10 odstotkov plačane voznine. Enak popust ee bo dovolil tudi tedaj, če to količino skupno po-šlieta dva ali več pošiljateljev, vendar naj-delj do 25. septembra 1.1. in če le - ti pismeno izjavijo generalni direkciji državnih železnic, da so se združili z namenom, da bodo skupno izročili v prevoz določeno najmanjšo količino. Ce se pošiljke izroče v prevoz na podlagi jugoslovensko - češkoslovaške tarife za prevoz sadja, mora pošiljatelj poslati prošnjo za povrnitev voznine direkciji državnih železnic v Plznu. Ce so pošiljke od-Dremljene na podlagi jugoslovensko - nemške zvezne tarife preko Češkoslovaške, mora Došiljatelj takisto poslati prošnjo direkciji državnih železnic v Plznu. če so pa pošiljke odpravljena podlagi jugoslovensko - nemške zvezne tarife čez Avstrijo, jo pošlje kontroli dohodkov avstrijskih državnih železnic na Dunaju. Ako se pošiljke odpravijo na podlagi jugoslovensko - avstrijske tarife za prevoz sadja, mora poslati pošiljatelj prošnjo za povrnitev voznine kontroli dohodkov avstrijskih državnih železnic na Dunaju.
ključen po 8.85 (v Zagrebu po 8.64, v Beogradu po 8.65 in 8.60). Na borzi v Zagrebu je prišlo tudi do prometa v.grških bonih po 38.50. Med efekti je prišlo na ljubljanski borzi do prometa v delnicah Kranjske industrijske družbe po 300.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda najprej nekoliko popustila in 9e je trgovala po 243 in 244, v teku prometa pa ee je zopet popravila in eo bili pozneje zabeleženi zaključki po 245 in 246. Za december je bil promet po 246.50. V ostalih vrednotah ni bilo prometa.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2305.40 — 2316.76, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 796 91 do 800.85, Curih 1108 35—1113.85, London 177.53-179.13. Newyork 3674.94-3703 20 Pariz 223 82_224 94, Praga 169.56—170 52 Trst 300.18-302.58 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem klirinsu S 85
Curih. Pariz 20.195. London 15.95. New-vork 328, Bruselj 71.19, Milan 27.10. Madrid 43.20, Amsterdam 208. Berlin 123.20. Dunaj 57.25, Stockholm 82.30, Oslo 80.15, Koben-havn 71.20, Praga 15.31, Varšava 57.70,
Dunaj (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.54, London 28.12. Milan 47.71. Newvork 572.32, Pariz 35.58, Praga 25.38, Čarih 176.10, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 245 — 246. 7°/o investicijsko 50 den.. 7%> Blair 30.50 den.. Blair 35.50 den., 7% Drž. hiootekarna banka 47 _ 50. 6'Vo befluške 35.50 — 38, 4<Vo agrarne 27.50 — 29 50, Kranjska industrijska družba 300 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 245 _ 246. za oktober 245 — 246, za dir cember 245 _ 247. za iannar 250 bi., 7Vo investicijsko 49 den.. 7°/o Blair 30.50 — 31. 6Vo begljške 37 — 38; bančne vrednote: Narodna banka 3500 - 3700. Priv. agrarna banka 227 — 228; industrijske vrednote: Šečerana Osiiek 140 — 170. Trbovlie 70—90.
Beograd. Voina škoda 242.50 — 244 zaklj.. za november 244.50 zaklj.. 7% investicijsko 51.50 zaklj., 6"/n begluške 37.25 - 37.75. 8°/e Blair 36 den.. Narodna banka BB0O zaklj.
Dnnaj. Državne železnice 15.75, Trboveljska 12.05, Alpine-M ontan. 9.90.
Blagovna tržišča
SITO
+ Chicago, 20. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 96.50, za maj 101; koru-
za: za december 54.50, za maj 61.125; rž: za september 69.25, za december 74.
+ Winnipeg. 20. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70, za december 72, za marc 77.25.
-f Ljubljanska bom (20. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška. 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska, 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50. za sept. 112-50 — 115: moka: baška. >0« i* nove pšenice 270 — 275; banatska 305—310.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 58 vagonov- pšenica (78 kg): baška. okol Novi Sad. srednjebaška, gornjebanatska 102 _ 104; baška, okolica Sombor, slavonska 101—103: gornjebaška. baška potiska in ladja Tisa 106 _ 108: baška ladja Dunav ali Begei. eremska 100 — 102; južnobanatska 93 — 95 Oves: baški. slavonski in sremski 52.50—55. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 62.50 do 65. Koruza: baška 63 _ 65; baška, okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 do 61; baška bela 75 do 77; baška ladja Sava ali Begej 66 do 67; ladja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 202 — 220; »2« 180 _ 200; »5« 160 — 180; »6« 120 _ 130: »7« 90 — 100; »8« 52.50—55; banatska. 9remska »Og« in »Ogg« 140—205; »2« 170 — 185; »5« 150—165; »6< 115—125; »7« 85 — 95; »8« 52.50 — 55. Otrobi: baški sremski in banajski 44 — 64. Fižol: baški, sremski beli 135 — 140.
-f Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za oktober 7.98 — 8, za marc 9.13 do 9.14; rž: za oktober 5.30 — 5.31, za marc 6.23 — 6.25; koruza: za maj 8.43 — 815.
ŽIVINA.
+ Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski seiem je bilo prignanih 114 konj, 95 volov, 46 krav, 19 telet in 11S prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 17 konj. 35 volov. 23 krav, 8 telet in 52 prašičkov. Sejem je bil bolj slab in so cene^ostal.?^nespremenjene, kakor sledi (za kg žive teže): voli I. vrste 4—4.50 Din, II. vrste 3—4 Din, III. vrste 2.50—3.50 Din. krave debele 3—1 Din, klobasarice 1.50—2.50 Din. teleta 5—6 Din. Prašički za rejo so se prodajali po 100—250 Din.
Ljubljanica in njene zanimivosti
Struga je zbetonirana od frančiškanskega mostu do cukrarne — Za
letos so dela že pri koncu
PRISTOPAJTE K AEROKLUBV
Hmelj
+ Žalec. 20. septembra. Pri mirnem razpoloženju se je nakupovalo blago po nespremenjenih cenah od 65 do 75 Din za kg. Dobro blago se je tjdi danes večinoma plačevalo po 70 Din, slabo pa tudi pod gornjimi cenami. Po splošnih cenitvah je bilo od producentov kupljeno doslej 50 do 60 V« letošnjega pridelka.
Vsi hmeljarji, ki se čutijo pri prodaji, oziroma prevzemu blaga prikrajšani, osobito pa tisti, ki čakajo zaman na previem po visokih cenah prodanega blaga, naj vsak 6lu-čai prijavijo pristojnemu mestu, to je Hmeljarskemu društvu, odnosno izvoljenim razsodnikom.
+ Žatec. 20. septembra. Nekaj več povpraševanja in prometa. Cene se gibljejo mH 2000 in 2500 Kč.
—^^-----
Borze
20. septembra.
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v skladu z zunaniimi notaciiami znova popustila na 47.40 Din (srednji tečai skupaj s nremiio. Tudi London je znova popustil na 229.15 Din za 1 funt Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu dvignil in je bil za-
Ljubljana, 20. septembra
Po vseh križih in težavah se bližajo letošnja gradbena dela v Ljubljanici svojemu tolikanj zaželjenemu koncu. Sicer imamo že jesensko vreme in bo kmalu pritisnila zima, da ne bo več tako hudo občutiti smradu, se vendarle vsi veselimo tega dogodka. Zvečer, dne 18. t. m. je bilo dno Ljubljanice od frančiškanskega mostu do cukrarne srečno zbetonirano. Tako je Ljubljanska gradbena družba kljub vsem naporom dovršila delo ob pravem času, celo en dan poprej. Delavci so v polni meri izvršili svojo dolžnost, saj so popoldne in zve čer omenjenega dne zbetonirali 19 m dna Dno je zaključeno z močno betonsko nogo. ki sega nekaj nad 1 m pod betonsko plo ščo. Dolžina doslej zbetoniranega dna znaša 868 m. Za to delo so porabili 8000 kubičnih metrov betona, za katerega je bilo potrebno 1,600.000 kg cementa. Odkopane-ga dna je okrog 72.000 kubičnih metrov, ki je bilo prepeljano v 90.000 vozičkih v jamo na Ljubljanskem polju. Po vsem tem spa da regulacija Ljubljanice nedvomno med največja javna dela, kar jih je naše mesto kdaj doživelo.
Zdaj vlada v Ljubljanici še vedno zelo živahno življenje in na bregovih je še vedno dovolj radovednežev, ki ostro zasledujejo potek letošnjih zaključnih del. Res ob-čudovanja vredno je dno pri frančiškan skem mostu, kjer sejejo delavci skozi velike mreže grušč. Ekonomija je vsepovsod v strugi zelo vidna, saj zbetonirano strugo dobesedno pometajo. Iz vode pobirajo *e lavci, obuti v visoke gumijaste škornje, deske in razno gradbeno tramov je, da bi ga ob nalivu ne odnesla voda. Seveda je na obeh bregovih nemalo zabavljačev, ki godrnjajo. naj bi rajši izpustili vodo in tako Ljubljančane vsaj za en dan rešili nič kaj prijetnih vonjav. No, delavci se kaj malo zmenijo za te, časih obupne tožbe. Mirno brodijo po vodi, lovijo les in so v veliko veselje gledalcev nenavadno vljudni. Časih prirajža po krasno zeleni ali krasno sivi Ljubljaničini gladini pol metra dolga, ne-vihtnosiva podgana. Delavec naglo poišče na gladini plavajočo veliko cunjo ali plahto papirja, jo z dolgim drogom pnkrman k sebi, jo dvigne in s spretnostjo cirkuškega žonglerja pokrije nam vsem dobro znano zver. da bi se kdo nad to grdobo predolgo ne zgražal. K temu je treba pripomniti le še to, da imajo te »majhne in lepe živalce« pred frančiškanskim mostom pravi letni teater. Hm, malo čuden nadomestek...
Takle izprehod ob Ljubljanici je kljub vsem kongi esom, gostom, sejmom in kro-kadam dobro došlo razvedrilo. Človek, ki si od samega zadovoljstva robec tišči na nos, vpraša naše nabrežne prebivalce, ah saj čutijo In kako je potem presenečen, ko izve. da prav nič ne čutijo. Kdo ve. če ne b.o posledica te navade in brezobJutja pri potomcih kak atavizem v zvezi s čutom, katerega instrument je nos Že 25 let trpijo ti ljudje kdo bi jim potem zameril!
Naibolj živahno je pa na dolnji strani šentpetrskega mostu Brž ko se človek mostu približa, ga preseneti šumenju slapa po-
doben trušč. Zadeva je res č*dna in da našim tehnikom izrazimo priznanje, kar dobro izvedena. Od glavnega kanala na levem bregu je napeljan k desnemu bregu močan ^esen žleb, ki teče vzdolž desnega betonskega zidu in po katerem se izliva deroč potok ekskrementov v strugo pri cu-krarni. Tega šuma se človek kmalu navadi, prav tako kakor hlapov, ki se dvigajo iz žleba. Zamakne se v konec betonskih obrežnih zidov, na katerih sta dva velika mlaja, okrašena z narodnimi trakovi. Preko struge od mlaja do mlaja je pa napeta žica, na kateri visi v sredini velik venec iz smrekovih vejic, prav tako olepšan kakor mlaj. Človek bi šel, tako je prevzet, takoj na veselico. Delo slavi zmago.
Odtod dalje do cukrarne je dno struge spet velika siva strahotno razmesarjena rana, po kateri kar mrgoli delavcev in vozičkov. Poglabljajo zadnji del struge. Na robu zbetoniranega dna grade nasip iz ilovice, ki bo nocoj dovršen. V nekaj dneh bodo pa tudi vsa dela končana. Po zelo veliki strmini od dna na vrh brega so položene tračnice. Po tej strmini teko neprenehoma polni vozički navzgor, prazni v naglem diru navzdol. Spušča in dviga jih Jeklena vrv, pripeta na tuljavo motorja na bencinski pogon. V strugi sami, ki je pre-prežena s tiri, pa vršita manevrsko službo dva motorja, ki zganjata naložene vozičke do vznožja strmine, prazne pa odvažata na to ali ono mesto odkopavanja. To delo. ki je res vzorno organizirano, je vredno opazovanja. Gledalcev je na desenm bregu od jutra do večera dovolj.
Nekaj korakov dalje. Pri cukrarni smo. Treba se je ustaviti. Struga je taka, kakor da se je v njej izgubila mavrica ali pa da je kak slikar vrgel kako od sile moderno, razmazani paleti podobno sliko. Tu je resnično kraljestvo vseh dobrot, ki jih od sebe vrže razkošno in bedno živeče mesto. Tu je pravi raj za vse tiste, ki imajo resen namen pisati lirične pesmi, zakaj vonjave s te njive bacilov je na vsak način treba ovekovečiti, da nas pozni zgodovinar ne bo grajal kot slabe kroniste.
Za letos, upajmo, je pesem Ljubljanice končana, rime in pesniška mera za bodoče delo so skrivnost novega leta. Južni del mesta naj se, in prav stori, pripravi že letos. Nihče se pa ne more pritoževati, da nismo imeli letnega gledališča, in to celo z vsemi pritiklinami.
Po vsej Ljubljanici zavlada kmalu tišina. Motorji za mešanje betona že nekaj dni molče. Ko pride prvi jesenski, mrzli de ževni teden, tedaj se voda vlije izza zapor nic. Ljubljanica doživi — poplavo, nai roe-Sčan pa odrešenje.	«■
Nujno se išče par
poštnih upokojencev
(pismonoš) Lahko delo z dobrim zaslužkom. Zglasiti se osebno pri Aloma Company, Ljubijn na, Aleksandrova cesta 2, L nadstropje
Gospodom za jesen
Iz življenja in sveta
Ryrdovo letalo za raziskovanje južnega tečaja
Zanimivosti iz sodobne Nemčije
Kakor na vzhodu, tako n* zapadu
Te dni je franooska vlada intervenirala, kakor znano, po svojem poslaniku pri nemški vladi zaradi »majhnega« dogodka, ki se je zgodil med hitlerjevsko parado v Norimbftrku ki kri kaže, kako pada današnja Nemčija ponovno v revanžno politiko, ld ji je postala ž« nokolikokrat modna.
Admiral Byrd bo vzel na svojo ladjo dvomotorno letalo, s katerim bo križaril nad
ozemljem južnega tečaja.
Tragedija
v
prepadih Andov
Tako se glasi muslov nadvse zanimive in grozotne, toda resnične zgodbe o
tajinstvenem izginotju letala „San Jose"
▼	pogorju Andov na poletu iz čile v Argentino.
Tragedija sedmerih potnikov in pilota,
ki jih Je pogubila brezvestnost denarnega mogotca in lastna pohlepnost po zlatu.
Smrtno nevarno iskanje ponesrečencev z letati Grozote mraza in snežnih viharjev 6OOO m visoko nad zemljo
Junaški letalec GuiUaumet, ki se je žrtvoval za svojo mlado ženo
Njegov smrtni skok nad laguno del Diamante in njegov obupen pohod čez 4000 m viseko Kordiljero
To so poglavja zgodbe, ki bo pričela izhajati z izvirnimi slikami
▼	tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET«
Kdor fle ni naročnik edinega slovenskega Ilustriranega obzornika, naj piše takoj na upravo »ŽIVLJENJA ln SVETA«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Trimesečna naročnina (nad 190 strani Stava In Številnih slik) znaša Din 20.—, mesečno Din 8.—, posamezne Številke Din 2.—.
Katastrofa angleškega vojaškega letala
V Brooklandu Je treščilo med avtomobilsko dirko na zemljo vojaško bombno letalo, pilot je bil usmrčen, njegovi štirje spremljevalci hudo ranjeni.
Umor brez prič
Morilec izginil brez sledu
Angleška javnost stoji pod vtisom razburljive drame, ki se je odigrala v grofiji Yorkshire. Blizu Leedsa leži veliko imenje, last ravnatelja Mortona. moža, ki si je
pridobil	,
ogromno premoženje
z živinsko kupčijo. Obogatel je že v mladih letih in bogastvo mu je dovoljevalo čedalje udobnejše življenje.	„
Pred dnevi je povedal Morton svoji ženi, da mora spet po poslovnih opravkih na pot v bližnje kraje. Vzel je avtomobil iz garaže in oddrdral po svetu. Ponoči je žena slišala, kako se je avtomobil ustavil blizu doma. Ker pa je imel Morton navado, da je zmerom po povratku pregledal vozilo, preden ga je spravil v gamo je njegova žena brez obotavljanja legla k počitku. Preden je šla spat, ji je še sluga sporočil, da se bo Morton še nekam od-
PCOkolu treh ponoči je ženo zbudila iz spanja	mo£na eksplozija.
Služabniki so vstali in tekali kakor brezumni po hiši. Kmalu je zvedela gospa Mortonov«, da gori garaža. V domnevi, da je nekdo zažgal. je Mortonova telefonirala po gasilce ter obvestila policijo, da uvede preiskavo. Toda gasilci niso mogli obvladati ognja. Morali so se omejiti le na lokali zkanje pofcara. ker so bile sosedne hiše v nevarnosti, da se vnamejo.
Ko je ogenj ponehal, so našli pod razva-
LetalSka nesreča brez žrtev
v bližini Doncastra je padlo na zemljo letalo, ki ga je vodil angleški pilot Pen-nington. V letalu je bilo 6 ljudi ki so se peljali na doncasterske konjske dirke. Dne-U so srečo. Letalo se je popolnoma razbilo, potniki in pilot pa »o se pri padcu le ne-£»tno opraskali in lahko ranili. An^eški šampijonski dirkač Gordon Rachardd je kljub praskam po nesreči dirkal ter zmagal s petimi konji.
DOBRO JE, ČE VEŠ.:?
da je nemška vlada prepovedala uvoz ln razpečavanje pariškega ^tina. zaradi karikature nekega holandskega karikaturista ki je narisal Nemčijo kot samosil-nika'avstrijske republike;
da se mudi Charles Lindbergh s svojo ženo trenutno na švedskem, kjer je obiskal vasico Smedstorp, v kateri je imel njegov praded posestvo;
da je bolgarski režiser Vasil Gendov dovršil prvi bolgarski govoreči film z naslovom »Vstaja sužnjev«, ki ima za junaka revolucionarja Vasila Levskega, ki so ga 1. 1876. ustrelili Turki v Sofiji;
da ima danes Amerika 2,200.000 brezposelnih manj kakor letos v marcu, kar je pred vsem zasluga Johnsona, in da so se mezde v tem času dvignile za 48 odstotkov;
linami garaže poleg ostankov Mortonovega avtomobila tudi
človeške kosti.
v ruševinah pa Mortonov zveženj ključev in nož, ki ga je nosil Morton vedno pri sebi. Preiskava pa je odkrila še nekaj, namreč to, da je bil Morton usmrčen s strelom iz samokresa. Ni dvoma, da se je umor zgodil v garaži in da je zločinec šele potem zažgal, da bi zbrisal sledove svojega čina.
Kriminalna policija je dognala, da je Mortonov sluga večkrat pretil gospodarju, da ga bo ustrelil. Zaradi tega je padel sum zločina na tega slugo, ki pa je bil medtem
izginil brez sledu.
Čeprav torej vse kaže, da je ta sluga umoril gospodarja, mu bo težko dokazati krivdo, tudi če bi prišel pravici v roke, kajti striktnih dokazov za njegovo krivdo ni. Poleg tega pa tudi ni niti ene priče, ki bi lahko potrdila domnevo policije. Nenavadna smrt imovitega Mortona bo torej ostala najbrže nepojasnjena, zločin pa nekaznovan, kajti krivec je gotovo pobegnil iz dežele in mu policija ne bo prišla zlepa na sled.
ANEKDOTA
Lloyd George je imel ob času, ko so angleške sufražetke na najbolj divje in drastične načine skušale uveljaviti svoje zahteve, na nekem shodu v Walesu srdito debato z eno teh žensk. Ko se nista mogla sporazumeti, je skočila ženska togotno pokonci in zavpila:
»če bi bili moj mož, bi vam dala strupa!«
»In če bi bili vi moja žena, bi ga z veseljem vzel,« je odvrnil Lloyd Georg.
VSAK DAN ENA
Povratek iz zdravilišča »Končno sem se vendar le rešil svojega revmatizmai«
»Kakšna škoda! Zdaj ne bom več vedela, kdaj se pripravlja dež!«
Ugasla sonca
Vse na svetu pride in preide • • •
Da je naše vesoljstvo namenjeno smrti in da se bo ta smrt izražala z neprodirno večno temo in mrazfjm, se nam vidi nekako razumljivo, vendar pa bo ta ali oni zmajal z glavo, če bo čital, da so v vesoljstvu zvezde, ki so že preminule, sonca, ki so ugasnila in ki mrzla in brez svetlobe dre-vijo skozi brezmejno prostorje
neznanemu smotru naproti. A da so takšna sonca, »črna sonca«, kakor jib imenuje tehnični izraz, za to imamo nešteviino dokazov.
Eden teh dokazov sta pač raznobarvnost in različna temp-eratura vidnih zvezd. Poleg žareče belih, imamo 'modre, rumene, rdeče. Ta raznobarvnost nam govori poleg drugih znamenj o
starostni dobi posameznih zvezd. Rdeča ogromna zvezda, Betajgoiza v Orionu. ki je po premeru stokrat večja od našega sonca, ima na svojii površini »komaj« 3000 stop. vročine in hiti potemtakem že svoji smrti naproti, dočim ima naše rumeno sonce, dasi veliko manjše, še vedno okrog 5000 stop. površinske toplote in je tako rekoč v najboljših zvezdnih letih, dočim je ogromni Sirius, najsijajnej-ša. belo žareča stalnica na našem nebu, s svojimi 20.000 stop. površinske toplote še v pravih
deških letih	___
in ima še vse milijarde let dolgo življenje zvezd pred seboj. Po drugi strani poznamo zvezdo, ki nosi ime učenjaka Krugerja in ki bi je moralo biti kar nekoUko tisoč izvodov. d.a bi skupaj dosegli žarilno energijo našega sonca. Kriigerjeva zvezda s svojo neznatno svetlobo in temperaturo je že v starčevskih letih in ne bo trajalo dolgo (nekoliko deset tisoč let ne šteje pri tem niči, ko Ho ugasnila popolnoma.
Drogi dokaz za umrljivost svetovnih teles so znane
»sončne pege,«
ki se neprestano pojavljajo na površini našega sonca in ki ne predstavljajo po mnenju znanstvenikov nič drugega nego shla-
Ameriško pomorsko oboroževanje
jena mesta v njeni površini. So tedaj samo napoved časa, ko bo vsa sončna površina tako shlajena in bo prenehala žareti v žarki luči. Še očitnejši je primer lepe zvezde Algola v ozvezdju Perzeja, ki ima to čudno navado, da mu luč periodično pojema in spet narase. Astronomi so že dolgo tega
z gotovostjo rešili to uganko. Algol ima namreč tovariša na svoji poti skozi vesoljstvo, s katerim se vrtita okrog iste točke in ta tovariš je — ugasla, črna zvezda. Kadar pride na svoji krožni poti med Algol in naše oči, tedaj mora Algolovo žarečo površino seveda zakriti, kar opazimo na tem, da Algolova svetloba na videz pojema. V vesoljstvu je še več primerov te vrste.
Prav tako kakor je v splošnem veliko več črnih zvezd, nego si jih predstavljamo. Naše vesoljstvo, ki nikakor ne bo trajalo vso večnost v današnji obliki, je namreč že pred nedogledno davnimi časi prestopilo stopnjo svojega
najvišjega razvoja in se bliža svojemu koncu (ki pa se bo zgodil čez neizmerno dolgo dobo). Mrtva sonca so znak njegovega umiranja, a če je že preseglo svojo najvišjo dobo. tedaj je naravno, da je v njem celo veliko več mrtvih nego živih sonc. Mi jih seveda ne moremo videti, saj ne oddajajo nobene svetlobe, moremo jih le slutiti. Kar je dejal tisti francoski mislec o ljudeh: »Večji in boljši del človeštva sestoji iz mrtvecev,« moremo s precejšnjo sigurnostjo trditi tudi o zvezdnem vesoljstvu.
Smrt odličnega francoskega državnika
V Lonsu le Saunier je preminul bivši francoski vnanji minister Stephan Pichon. Pokojnik se je rodil 1. 1857. ter je bil po svojem poklicu novinar. V mladih letih je bil vnet sotrudnik Clemenceaujevega lista »Justice«. 1885 se je dal na programu radikalne stranke voliti v parlament. Pozneje je stopil v diplomatsko službo, postal poslanik Francije na otoku Haiti, v republiki San Domingu in v Braziliji, 1897. je postal poslanik Francije v Pekingu ter je ostal na tem mestu do boksarske vstaje, v kateri bi bil skoraj izgubil svoje življenje.
Po povratku v Francijo je kandidiral za senat, kamor ga je poslal departement Jura. Ko je 1. 1906. Clemenceau sestavil svojo prvo vlado, je pozval vanjo Pichona kot zunanjega ministra. Na tem mestu je ostal Pichon tudi pozneje, ko je Clemenceau odstopil ter ga je zamenjal Aristide Briand in za njim, ko je prišel na krmilo vlade Bart-hou. L. 1914. pa se je vrnil k novinarstvu. Postal je glavni urednik »Petit Journala«, M ga je prej vodil senator Prevot. L. 1917. je postal ponovno vnanji minister v Clemenceau je vi vladi, dve leti pozneje pa delegat Francije na pariški mirovni konferenci. Vesta čas se je kazal prijatelza Slovanov in je tudi dejansko mnogo pripomogel k realizaciji ideje češkoslovaške republike.
Na tej paradi je Hitler izročil nacističnemu napadalnemu oddelku iz Kehla ob francosko-nemški meji nov prapor, ki je označen z imenom »Strassburg«.
Ta dogodek kaže gornja slika. NemSka vlada se je na francosko intervencijo po stari navadi figarsko izgovorila, da je šlo samo za počastitev spomina na bivši nemški polk, ki je imel pred vojno sedež v tedaj nemškem Strasbourgu. Na zahtevo Pariza pa je le odstranila besedo »Strassburg« z zastave.
Korupcija v »tretjem carstvu«
V nemški filmski industriji se razkriva ogromen škandal, kakršnega doslej še niso imeli v vrstah vladajočega režima. V Monakovem so prijeli višjega vladnega svetnika Ernesta Raetherja, ki je v zvezi s široko razpredeno korupcijsko afero.
Raether je bil uradnik ministrstva za prosveto in propagando ter je bil od ministra Goebbelsa imenovan za nadzorstvenega svetnika Filmske kreditne banke, ki je imela namen podpirati in pospeševati izključno nemško filmsko industrijo. Pod Raetherjevim vodstvom se je tudi filmalo zborovanje hitlerjevcev v Norimberku, kjer je bilo tehnično vodstvo filmanja poverjeno Leni Riefenstahlovi. Ta ženska pa je postala usodna za Raetherja. Ovadila je njega in njegove sotrudnike vladi, da so si umazali roke z raznimi finančnimi manipulacijami. Med osebami, ki so zapletene v afero, je mnogo uglednih činiteljev nar. soc. stranke, ki so seveda poskusili vse, da bi stvar zavrli, kar pa se jim ni popolnoma posrečjlo. Ker so postajala razkritja vsak dan večja, je naposled javnost morala doznati za jedro stvari. Režim seveda prikriva podrobnosti, toda korupcija je tako velika, da govori danes o tem vsa Nemčija ter pričakujejo o zadevi celo uradno poročilo.
Zveza nemških kinematografov in druge reprezentativne organizacije so s škandalom v zvezi, kar je za vlado in prizadete privržence režima še posebno nerodno. Raether je veljal za prvovrstnega strokovnjaka v filmskih zadevah. Bil je najvplivnejši svetovalec Ufe in desna roka ministra za propagando dr. Goebbelsa.
Svečanosti na čast kralju Sobieskemu v Varšavi
V Varšavi so slovesno obhajali 250. obletnico zmage krščanskega orožja nad Turki pred Dunajem. V kapucinski cerkvi, kjer počiva srce kralja Sobieskega, je daroval varšavski nadškof svečano mašo, katere so se udeležili vsi ministri s predsednikom republike. Po maši so odličniki položili pred spomenik poljskega junaka spominski venec. Popoldne se je pomikal po varšavskih ulicah sprevod v zgodovinskih uniformah Sobieskega pešcev ta konjenikov. Slavnosti so se zaključile z akademijo, ki je bila v Vilanovu, bivališču kralja Sobieskega.
Utrjevanje belgijske meje
Belgijska poslanska zbornica je soglasno sklenila zvišati izdatke za utrditev belgijskega mejnega pasa od 200 na 600 milijonov frankov. Vse mejno ozemlje proti Nemčiji bo utrjeno po francoskem zgledu s podzemskimi kavernami, zakloni za strojnice, jarki in s pozicijami za topove.
Posledice ciklona v Ameriki
IZ Mehike poročajo, da se čedalje bolj množijo žrtve vremenske katastrofe v Tamplcu. Naknadno so našteli 90 mrHčev samo v enem mestu.
San Louis Potosa v srednji Mehiki je preplavljeno. Ta nesreča je zahtevala mnogo človeSkih življenj. Iz vode so potegnili doslej okolu 80 trupel, večinoma ženskih in otroSkih.
Ciklon se je iz Mehike obrnil proti atlantski obali, kjer je strašno pusttošil. V Wil-kenbarreju (Pennsylvanlja) je 8000 rudarjev jedva ušlo smrti. Voda je začela vdirati v premogovnik in rudarji so se v zadnjem trenutku rešili, da jih ni zalilo v rovu.
Letošnja londonska jesenska moda za velike večerne obleke kaže globoke hrbtne Izreze
Prisilna tehniška služba v Rusiji
Moskovska vlada je izdala dekret, ki zahteva od ruskih tehnikov, da se morajo pokoriti odredbam vlade ter delati pet let po prestanih študijah tam, kjer jih nastavi država. Upiranje, izmikanje ali celo beg se smatra za zločinstvo ter se kaznuje po zakonu.
Hrbti spet moderni
IS. križar ka po 10.000 ton, ki Jih Je »plovil« Amerika v Philadelphiji in ki spada v vrsto najhitrejših in najbolj učinkovito oboroženih vojnih ladij sedanjosti
nudi Izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje
DRAGO S C H W A R
Aleksandrova cesta
STUTKO« It 22X " i
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
SI— Koroški pevski zbor. Mestna občina Je povabila za nedeljo 24. t. m. na gostovanje znani slovenski koroSki "pevski zbor iz Borovelj, ki slovi kot najboljši moški zbor slovenskega Korotana, Pevci prispejo s posebnim avtobusom v "nedeljo popoldne ob pol 18. v škofjo Lok*>, kjer jim bo na glavnem trgu prirejen, sprejem. Nastopili bodo zvečer ob 20. z izbranim programom slovenskih narodnih pesmi iz Roža v dvorani Sokolskega doir^a. Obeta se lepa prireditev in smo prepričan4, da bodo meščani in okoličani napolnili dvorano ln s tem pokazali svojo lju.cezen do narodne pesmi in do bratov iz Korotana. Vstopnice se dobe v prodaji v. naprej.
Iz Kranja
t— Tujski promet. V poletnih mesecih, to je: juniju, juliju in avgustu, je obiskalo naše mesto 607 tujcev. Največ je bilo Ju-gjslovenov, in sicer 455. Izmed inozemcev pa Cehov, Italijanov in Francozov. Vsi pogoj? za letovišče so dani, manjka nam le kopališče, ki ga bomo dobili, kakor se zatrjuje, že drugo spomlad.
Iz Tržiča
č— Koroški pevci pridejo. Za soboto 23. t. m. se nam obeta v Tržiču lepa prireditev. Popoldne ob pol 18- prispejo na povabilo naše mestne občine s posebnim avtobusom čez Ljubelj koroški rojaki, pevci slovenskega pevskega zbora iz Borovelj, ki slovijo po vsej Koroški kot najboljši roški pevski; zbor. Zvečer ob 20. bodo nastopili v Našem domu na Skali v Tržiču in nam zapeli 17 najlepših slovenskih narodnih pesmi iz Roža. Pokažimo z obilno udeležbo svojo ljubezen do bratov pevcev iz Korotana! Vstopnice se dobijo po običajnih nizkih cenah tudi v Pernetovi trafiki na Glavnem trgu.
č— Volitve v delavsko zbornico. Vseh
voliln h upravičencev je v Tržiču 2480, ki bodo volili v obratnem volišču predilnice in na dveh voliščih izven obratov. Za predsednika volilnih odborov sta imenovana gg. Černoš Mijo, sodni predstojnik v Tržiču in pa Paternost Hinko, šolski upravitelj v Tržiču.
č— Rekorden obisk meščanske šole. Letos je otvorila naša meščanska šola petnajsti č vrata nadebudni mladini. Vsa leta doslej se je število dijakov gibalo med 135 do 165. Letos pa se je vpisalo 80 dečkov in 92 deklici, skupaj torej 172 dijaka, ki 6o razvrščeni v šest razredov Meščanska šola ima svoje lepe prostore, nima pa zadostnega števila učiteljev. Manjkajo namreč kar trije, tako da je pouk skrčen za 35 ur tedensko, čeprav uče vsi ostali učitelji po 28 ur na teden, kar je resnično preveč, ker moramo najmanj še enkrat toliko ur priračunati za pripravo na pouk in pa za poprave pismenih izdelkov. Prosvetno oblast prosimo, da nastavi čim prej zadostno število učiteljev, da ne bo pouk trpel
č— Nevarna pot za delavce, ki se vračajo zvečer z dela, je gotovo ona proti Ko-vorju čez travnik. Bistrica je na več krajih izpod iedla breg. tako da se stalno pod-t:pa " vodo. V malem gozdičku za Traj-bahorn je naiholj nevarno, ker je pot že naravnost previsna. Podnevi se vidi, ponc-č; pa je skra jno nevarno. Samo en napačen fco-nk. ra zdrviš kakih 15 m globoko v Bistrico. Kovorsko županstvo je dalo sicer napraviti ograjo. ki naj obvaruje ponočne-gn popotnika nesreče, toda čim preje se bo mislilo na regulacijo bistriške struge od Tržiča pa doli do Smuka, tem bolie bo. Ali ne bi Hilo mogoče, da bi občine Kovor, Križe in Tržič pokrenile to vprašanje, za-k^i škoda je vsak dan večja, vsaka povo-deni n-a «krajno nevarna za hiše na Loki in d"lje ob vodi. Posestniki sami sicer s^OTe v tem pogledu, kar morejo, toda njihova gospodarska moč je dosti premajhna, da bi se uravn?! tek R;«tHce. kamor spada.
Iz Litije
i— Polšnik v jesenskem slavju. Polšnik Je eden najbolj simpatičnih jesenskih izletniških točk v Zasavju. Obiskujejo ga vse nedelje izletniki, ki vporabljajo za dohod železniško postajo Savo ali Zagorje. Z obeh postaj vodi dobio markirana pot, priporočljiva pa je tudi tura preko Renk, ki so skrito naselje v zasavski s»oteski. Za sestop pa uporabljajo turisti razgledno pot preko Dolgega brda skozi Šmartno in v Litijo. Polšniški dolomiti bodo spet dobili večji obisk v nedeljo 24. t. m., ko bo imel planinski Polšnik sokolski praznik. Spored je naslednji: sprejem in pozdrav gostov, veseloigra »Hlače«, nastop članov sokolske čete s Polšnika in litijskega Sokola. Pri prosti zabavi s srečolovom in plesom pa bo sodelovala rudniška godba lz Zagorja.
i— Slana. Hitro Jadramo v jesen. Kmetje hite s pospravljanjem pridelkov. Krompir ponujajo po 0.75 Din kg, kupci pa obetajo, da bo de po pol dinarja. Drva se sučejo okrog 200 Din za klaftro (4 kub. metre), dobrih bukovih ii na dom postavljenih. Sadja pa ni leto3 niti za domačo rabo. Na Prežganjem in v tamkajšnji okolici so že imeli prvo slano.
Iz Trbovelj
t— Nalezljive bolezni. Širiti se je pričela davica. Starše opozarjamo, da v primeru obolelosti svojih otrok takoj pokličejo zdravniško pomoč, ker je bolezen zelo nevarna, pravočasna zdravniška pomoč pa skoraj v vseh primerih reši otroku življenje.
Iz Hrastnika
h— župna gasilska vaja pri Sv. Katarini.
V	nedeljo se je vršila župna gasilska vaja trboveljske gasilske župe pri Sv. Katarini nad Hrastnikom. Vodil jo je župni načelnik g. Guček iz Trbovelj. Udeležilo se je je sedem društev s 4 motorkami, z ročnimi brizgalnami in škropilnim avtomobilom, ki je tudi za gasilske svrhe urejen. Na 1217 metrov dolgi progi so se motorke izborno obnesle. Tako je bila vaja, če vzamemo vse terenske neprilike v poštev, in še višino, ker voda se je morala črpati iz prav nizko ležečega potoka Bobna, prav zanimiva. Po vaji je bil župni posvet s poveljniki društev: Trbovlje-rudnik, Trbovlje-trg, Dol, Hrastnik, Hrastnik-steklarna, Klek in Sv. Katarina. — Ravno ob istem času pa je bila druga župna vaja trboveljske gasilske župe pri Sv. Jederti nad Rimskimi toplicami pod vodstvom gg. Dolinška in Koširja. Vaje so se udeležila iz tamošnjega okrožja naslednja društva: Laško, Rečica, Rimske toplice ln Sv. Jedert z dvema motorkama in z dvema ročnima brizgalnama.
Iz Ptuja
J— Francoski potniki skozi Ptuj. V torek je prispel okoli 14. v Ptuj velik potniški avtobU3, na katerem se je pripeljala družba 15 Francoeov iz Niče, ki so na potovanju skozi Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo. Francozi so krenili v restavracijo g. Berliča, nato pa so se okoli 17. odpeljali proti Ljubljani.
j— Ptujske občinske zadeve. V ponedeljek se je vršila pod predsedstvom župana g. Jeršeta redna javna seja. G župan se je zahvalil vsem, ki so izkazali ob priliki proslave 251etnice .ptujskih dogodkov gostom gostoljubnost, in poročal med drugim, da je banska uprava pričela meritvena dela struge potoka Grajene zaradi naprave regulacijskih načrtov. Namesto g. Schar-nerja je bil izvoljen v davčni odbor g. dr. Fermevc. V Prešernovi ulici se sedanji vodnjak preuredi; nameščena bo moderna črpalka s higieničnimi zajemalkami po francoskem sistemu. Stroški so preračunani na 6000 Din. Delo se mora izvršiti pred zimo.
V	smislu novega gradbenega zakona se mora izdelati regulacijski načrt mesta do 1. 1937., vendar se je ugotovila nujnost, da se načrt izdela že zdaj, kar je potrebno zlasti glede na regulacijo Dravske ulice, ki ne zadošča kot državna cesta za sedanji promet. Alfred Vicher se je odločil za ustanovitev tekstilne industrije in se zanima za zadnji del cerkvenega trakta v I. nadstropju bivšega dominikanskega samostana. Mestna občina prepusti tvrdki te prostore brezplačno na razpolago za dobo 10 let, razen tega prepusti tvrdki še tri stanovanja, ki so potrebna za uradne prostore in stanovanje obratovodje, proti odškodnini, ki so jo plačevali dosedanji najemniki. Tvrdka se dalje oprosti za pet let vseh občinskih aoklad na državne davke. G. župan je bil pooblaščen, da to dobo po potrebi tudi podaljša na 10 let. Pogoj pa se stavi tvrdki, da predvsem zaposli domače delavstvo. Po načrtu bi bilo začasno zaposlenih 50 ljudi. Ker se je prodaja mesa na prostih stojnicah prepovedala, so se dodelili nekaterim mesarjem lokali v zgradbi na tržišču. Cestna naklada se je znatno znižala, in sicer pri vagonskih pošiljkah od 75 na 25 Din, za sadje pa od 100 na 75 Din; prav tako tudi pri kosovnih pošiljkah na 10 par. — V reklamacijski odbor za občinski volitve je bil izvoljen namesto odsto-pivšega g. Pečka g. Lenarčič. V domovinsko zvezo so bili takse prosto sprejeti dr. Anton Horvat, Mere Franc in Brunčič Franc z ženo in otroci. Sokolskemu društvu ln Društvu invalidov se odpišejo stroški za tombolo.
j— Gradba nove ceste Za vrč - Turški vrh
se nadaljuje, ker je banska uprava dodelila primeren znesek iz pomožne akcije. Obljubljena pa je še znatna podpora banske uprave iz bednostnega fonda, tako da se bodo lahko izvršila vsa zemska dela. Siromašnim Haložanom je s tem mnogo pomaga-no, ker bodo prišli tako do primernega za-
služka. _ Sreski cestni odbor J» tu<B zadel izplačevati zaostale račune za dobavo gramoza, podpore občinam ln odpravnine bivšim cestarjem.
j_ Prostor za duševno bolne. Nekemu
mojstru se je omračil um. Siromaka je mestna občina najprvo s spremstvom odpravila v mariborsko bolnico, ki pa je sprejem odklonila, ker da nima prostora. Siromak je moral zopet nazaj v Ptuj ter se je v nedeljo zjutraj pojavil na ulicah ter delal razne vratolomne vaje Pridržali so ga nato začasno na policijski stražnici ter ga s popoldanskim vlakom odpremili v Ljubljano. Grdo je, da se je za siromakom vaKla vedno ogromna množica ljudi. Najti se morajo vsekakor potrebni prostori, da take bolnike pravočasno spravimo na varno.
j_ Naplavijeno žensko truplo. Drava je
naplavila nedaleč od Ptuja v Orešju žensko truplo, oblečeno le v spodnje perilo. Neznanka je visoka 160 cm, črnih las, zdravih zob in stara okoli 20 let. Obute je imek nizke čevlje. V vodi je truplo ležalo najmanj 3 do 4 tedne. Ker se ni mogte ugotoviti identiteta, so truplo pokopali na ro-
gozniškem pokopališču.
★
BREGANA. Dne 24. t. m. priredi tukajšnje sokolsko društvo svoj javni nastop, združen z vrtno veselico. Pozivamo bratska društva in vse prijatelje Sokolstva, da se te prireditve v čim večjem številu ude-leže
DOBRNA PRI CELJU. V oktobru se bo novo pevsko društvo »Venček« na Dobrni prvikrat predstavilo javnosti s pevsko prireditvijo »Jesensko cvetje na Dobrni«. Aranžma prireditve je v rokah Šolskega upravitelja g, Belana Schmidta Nastopili bodo mladinski zbor pod vodstvom gdč. Maše Vogrinčeve, moški zbor pod vodstvom cand. phil. in konservatorista g. Vlada Smida in mešani zbor pod vodstvom g. J. Bežnika. Sodelovala bodo tudi pevska društva iz Celja, Vojnika, Smartnega, Šoštanja in Št. Janža. Na prireditev opozarjamo vse ljubitelje petja v Celju in Savinjski dolini.	.	^. „ „
POLJČANE. Akcija za tukajšnji vodovod, o čegar zamisli smo poročali lani, je krenila za korak dalje. Izvirek, ki bi se naj uporabil za vodovod, je namreč na ozemlju železniške direkcije. Na interpelacijo zainteresiranih občin Pekel in Polj-čane je zadeva sedaj rešena tako, da direkcija odstopi izvirek na železniškem ozemlju v Poljčanah za gradnjo vodovoda, predlaga pa v zameno, da se železniška postaja oskrbi iz njihovega izvirka brezplačno dnevno s 100 do 150 kub. metrov vode. Ker pa bi bil za to potreben večji rezervoar in bo tudi treba močnejših dovodnih cevi, sta občini mnenja, naj se na podlagi proračuna hidrotehničnega odseka v Ljubljani ugotovljeni stroški porazdelijo sorazmerno na vse, tudi na železnico. Verjetno je, da bo železniška uprava predlog sprejela, ker je vodovod tudi zanjo velikega pomena, nakar se bo takoj pričelo izvrševanje vodovodnega načrta. Te dni smo dobili po dolgem prizadevanju slednjič tudi cestno električno razsvetljavo iz Poljčan pa do dravinjskega mostu. Dolgo dobo je tod vladala egiptovska tema kljub centrali v kraju, pretekli petek pa so le zažarele žarnice. Pridobitev je oskrbela občina Polj-čane. S tem bo vsem, ki imajo opravka v večernih in zgodnjih jutranjih urah v tem kraju, močno ustreženo, želeti in upati je, da bo čimprej tudi trdovratni pekelski konec prišel do potrebne cestne razsvetljave.
VELENJE. Na blejskem otoku sta se poročila 19. t. m. g. inž. Burnik Vlado, jamski upravnik v Velenju, in gdč. Mimica Turnšek, hčerka uglednega trgovca ln gostilničarja Maksa Turnžka v Nazarju. Brat inž. Burnik je agilen sokolski delavec ter prosvetar Sokolske župe Celje. — Mladima novoporočencema obilo sreče!
Spori
v nekaj vrstah. V tabeli najboljših strelcev v nacionalni ligi je sedaj na čelu s 13 goli Hajdukovec Kragič. Najboljši slovenski strelec Erman je skupno z Vujadinovi-čem (BSK) z ll goli na tretjem mestu. — Po zagrebških »Novostih« bi morala biti se stavljena naša lahkoatletska reprezentanca za balkanske igre takole: 100 m dr. Buratovič in Stevanovič, 200 m Stevanovič in Kovačič, 400 m Madžarevič in Gaberšek, 800 m Gaberšek ln Zorga, 1500 m Krevs in Zorga, 5000 m Krevs in Starman, 10.000 m Bručan in Starman, 4X100 m dr. Buratovič - Kovačič - Stevanovič - X, 4 X 400 m Madžarevič - Zupančič - Gaberšek - X, balkanska štafeta Gaberšek - Madžarevič -Stevanovič - Kovačič, 110 m zapreke dr. Buratovič in X, 400 m zapreke Dremil in Strumac, met krogle Spahič in dr. Narančič, met diska Kleut in dr. Narančič, ki bi nastopila tudi v metu diska helenski stil, met kopja Kovačevič in L. Kallay, met kladiva Goič in Stepišnik, skok v višino dr. Buratovič in Telesko, skok v daljavo dr. Buratovič in X, skok ob palici Feigl in Banščag, troskok Mikič in X, maratonski tek Sporn, Belas in Vidovič. Za nekatere discipline so določena še izbirna tekmovanja, tako Ivanovič - Banščag 110 m zapreke, Rajčič - Miokovič - Mikič skok v daljavo, Perpar - Miokovič troskok, Skok -Ferenščak 4 X 400 m. V tej reprezentanci je torej devet Slovencev, Zupan ne more v Atene, ker nima dopusta. Reprezentanca bo 27. t. m. odpotovala v grško prestolnico. — Na teniškem turnirju za prvenstvo Balkana v Sofiji od 12. do 17. t. m. sta jugoslovenska igrača Schafer in Punčec zasedla prvo mesto ter s tem postala prvaka Balkana. V singlu je bil Punčec prvi, Sch&fer pa drugi in tudi v doublu sta zasedla prvo mesto. — Za nogometno tekmo Jugoslavija : Švica, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Beogradu, bo prišel, kakor javljajo listi, v Beograd poseben vlak iz Curiha z 2000 »drukerji«. — v soboto se je v Celovcu vršila revanžna borba v teku na 3000 m med Argentincem Olivo in Avstrijcem Lebanom. Topot je zmagal Oliva v času 8:52.2. dočim je Leban dosegel le 8:54. Kakor znano, je Leban pred 14 dnevi na mednarodnem mitingu, katerega so se udeležili tudi atleti Primorja, ob velikem navdušenju domačega občinstva premagal Olivo.
Posebni vlaki za tekmo proti Švici. Glede na mednarodne nogometno tekmo med Švico in Jugoslavijo, ki se bo vršila 24. t. m. v Beogradu, bo generalna direkcija državnih železnic dala v promet 23. in 24. t. m. izletniške vlake na progah Zagreb—• Beograd in nazaj. 23. t. m. bo vozil vlak iz Zagreba ob 23.40 in bo prispel v Beograd ob 7.30. Vračal se bo iz Beograda 24. t. m. ob 23.25 in prispel v Zagreb ob 7. prihodnje jutro. Cena vožnji tja in nazaj bo znašala v tretjem razredu 104.50 Din.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja direktorija nogometne sekcije v tajništvu. Poleg predsedstva naj se seje udeležijo gg.: Drufovka, šetina, dr. Kbstl, Hafner, Starec st., prof. Pugelj, dalje Križ, Vrhovnik, Mrdjen in Hasl. Danes ob 16. trening old-boy moštva. Naprošajo se Zupan, Riba, Miha, Kit, Kore, Le-nasl, Saksida, Vončina, Jovo, Stiglic, dr. Kosti, Vindiš, Vitezica, da se gotovo udeleže tega treninga. Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane in odbornike na sestanek drevi ob 20. v prostorih Delavske zbornice.
Sabljaš ka sekcija SK Ilirije namerava
otvoriti začetniški floretski tečaj za dame ln gospode. Prijave sprejema do konca, septembra tajnik M. Kodrič, poštni predal 376, telefon 22-60.
Pravilno barvanje las
Zk barvanje las morate uporabiti zanesljivo sredstvo, ki omogoča enostavno uporabo. — Stalnost barve mora biti ravno tako sigurna kakor naglo delovanje. — Oro-barva za lase je dovršeno sredstvo, ker odgovarja vsem zahtevam a obenem neguje lase in ne učinkuje škodljivo. — Dobiva se v prekrasnih nijansah, garnitura Din SO.—.
VODA IZ KOPBTV
Je staro domače sredstvo za negovanje las. Že po prvi uporabi temeljito odpravi prhljaj in preprečuje izpadanje. Ker krepi tudi teme, postanejo lasje zdravi in bujni. — Steklenica Din 30.
ZAHTEVAJTE POVSOD. Glavna prodaja: Nobiiior parfumerija, Zagreb, Hica 84 — Jelačičev trg 15,
SE Jadran Danes ob 20. članski sestanek pri Sokliču. Na sestanek naj pridejo: Brcar, Kalčič, Kosmač, Kiselj I ift II, Li-povSek, Oven I, II in m, PrezeJJ, Pele, Ko-tar, Kranjec, Markič I in H, Blažič, Gol. Klir, Lukežič, Trepše, Plantan, šuStaršie I in H, Tomšič, Kalčič Rudolf, Lovitček, Rakovec, Kovačič, Kocjan, KalaS, Bresk-var, Bezlaj, Pirnat, VaJlgani, Burger, Mar-jetič. Igramo v nedeljo dve tekmi.
SK Svoboda (Vič). Danes ob 16. Ci vso igrače obvezen trening. Jutri ob 20. Glensk sestanek. Kdor ima Se kaj opreme, naj jo prinese s seboj. Po članskem sestanku odborov«. seja, na katero so zaradi nabave dresov vabljeni vsi odborniki.
SK Mars. Danes ob 20.30 redna odboro-va seja pri g. predsedniku, v petek ob 20. pa članski sestanek v gostilni »KoroSki dom« na Poljanski cesti.
SK Korotan (Kranj) sporoča. SK Javor-niku, Raket, da je na razširjene vesti o prvenstveni tekmi 17. t. m. prisiljen reagirati na edino primeren in športen način, namreč, da vso zadevo v primerni obliki, podkrepljeno s potrdili verodostojnih prič, sporoči ljubljanskemu nogometnemu pod-savezu.
Smučarski klub LJubljana obvešča svoje članstvo in prijatelje kluba, da Je v nedeljo 24. t. m. o priliki *likofa« Izlet k domu na Mrzli Studenec. Ce se jih kaj prijavi do petka, bo naročen še tretji avtobus. Odhod ob 6. zjutraj izpred kavarne Evrope. Odhod z Mrzlega Studenca ob 16 Cena 60 Din. Prijave pri g. Ktlrnerju v trgovini Goreč do četrtka
Radio
Četrtek. 21. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: čas, plo&če, borza.
—	19: Radio - orkester. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Koncert tamburaškega seksteta. — 21.30: Čas, poročila.— 21.45: šlagerje poje gdč. Anta Kovačičeva esprem-ljevanjem radio - orkestra.
Petek, 22. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 20: Potovanje po Poljskem. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 16.30: Pesmi. — 19: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	20.30: Skladbe za violino in čelo. — 21.30: Odlomki iz operet. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 20.25: Konceit kvarteta. — 21: Orkestralen koncert. — 20.25: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18.35: Koncert solistov. — 20: Simfoničen koncert. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12. Lahka godba orkestra. — 17.15: Pevski in klavirski koncert. — 19.15: Lahka glasba.
—	20.30: Jesen v glasbi. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. _ BERLIN 20.05: Berlinska zgodovina v slikah, dokumentih in pesmih. — 21: Brucknerjeva Tretja simfonija.
—	Lahka in plesna glasba__KONIGSBERG
20.05: Orkestralen koncert. — 21.20: Vesele zgodbe. — 21.45: Verdijeva opera >Ernank na ploščah. — M0HLACKER 20: Koncert orkestra. — 21.10: Koncert iz Monakovega.
—	22.45: Nočni koncert iz Frankfurta. —
—	BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. 19: Zborovsko petje. — 20: Dramski večer.
—	22: Orkestralen koncert. — 23: Ciganske godba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Pesmi..
MODNE 2URNALE
kakor tudi vse ostale
tuje novine in časopise,
v kolikor jih Se nimajo, zamorejo naročiti knjigarnarji in ostali prodajalci pri tvrdki:
DEPOZITAR
za promet novin in časopisov Zagreb, AmruSeva 19, telefon 38-97. Poverjenik Agencije A vale a. d. Brzojavi: Depo-zitar, Zagreb.	10201
Kupujte peči „H E L L A"
modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo:
VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD
10172
■ 'i;

$31K
i!r,
Zahvalam
Za preobile dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom nesrečne smrti našega ljubega brata, strica in svaka, gospoda
vana
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo premnogim darovalcem krasnih vencev, zastopnikom oblasti in društev in vsem, ki so dragega pokojnika počastili na poslednji poti.
Ljubljana, dne 20. septembra lSi-J.
10264
Žalujoče rodbine: Kosler, Seemann, Rudež.
■ H
gf i|jji||
!■
Mrli
<iif' i« i
iiivijii i * !lll' m


tSA

Ara
■K
•'ll!
Pl
'i; :j
lir

111 Sli!
j Ul
Zahvalam
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
Jožefa Kunčiča
VELEPOSESTNIKA IN LESNEGA TRGOVCA NA BLEJSKI DOBRAVI
M
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Izrekamo globoko zahvalo g. dr. Volavšku iz Ljubljane, g. dr. Marčiču z Jesenic, čč. duhovščini, pred vsem g. župniku Demšarju, duhovnemu svetniku g. Antonu Kastelicu, Gasilnemu društvu, šolskemu upravitelju g. Lachajnerju za udeležbo pri pogrebu z šolsko mladino, Sokolski godbi z Jesenic, Pevskemu druStvu »Sava« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, ln vsem onim, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Blejska Dobrava-Jesenice, dne 20. septembra 1933.
Globoko žalujoče rodbine:
Kunčič, Zupan, Stankovi*, Sodja.
10267
m ■
H
Sla
L I
). H.:
28
Jezero ljubezni
Roman
Vsa začudena je Vida zastrmela v malo, drobno osebico, ki je stala na mračnem hodniku in takisto osuplo gledala Vidino nenavadno prikazen.
»Pardon,« — od samega začudenja je jete govoriti po angleško — »I am Sybiil Ashbey«.
»Stopite bliže, prosim,« se je urno zbrala Vida, »po imenu vas že poznam. Krištof mi je veliko pripovedoval o vas. Seveda,« je dodala in spustila oči po svojem predpasniku, »oblečena nisem tako, kakor je navada za sprejemanje obiskov. Pospravljanje imava, miss Ashbey.«
V zadregi si je primahnila rdeči turban, in plavi lasje so se ji mahoma naliik grivi usuli okoli nežnega obraza.
»A, takšni ste.« je dejala Sybil, radovedno ogledujoč Vidin obraz in postavo. »Takšno sem si vas predstavljala — seveda,« je rekla smeje se, »ne baš v tej obleki. Drugače pa govori vaš prijatelj resnico. Ali smem zdaj noter?«
Vida se je nekoliko obotavljala. Očividno ji je bilo neprijetno spustiti mlado Američanko v tak nered. A Sybil je tako neskrbno kramljala in brbljala, kakor da bi bilo to najbolj samoumevna stvar na svetu.
»Oh!« je zdajci prestrašeno vzkliknila — malo je manjkalo, pa bi bila prevrnila pomivalno vedro, ki je stalo sredi hodnika.
Med tem je bila Vida odprla vrata v delavnico. Tu sta zagledali Silvo, ki je v podobni obleki kakor Vida vihtila metlo. Tako zaverovana je bila v svoj neumetniški posel, da ju ni slišala. Žele ko jo je Vida glasno poklicala po imenu, se je obrnila in skoraj pre-padena zastrmela v Sybilo, ki je čez raznolike Ovire pogumno stopala proti njej.
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L- za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali« »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Zivah«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor ti pa pod^ tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ra
»Ali, Vida —« je trudoma spravila iz sebe.
»Kaj morem za to,« je skesano odvrnila Vida. »Miss Ashbey je stala pred vrati — saj veš, da nisem mogla —«
»Ne, pred vrati me res ni mogla pustiti.« Sybil je prostodušno podala Silvi oko.
»Tako umazana sem,« je rekla Silva in v zadregi pogledala na svoje roke, ki so kazale vidne sledove marljivosti.
»Ali delate to zmerom sami?« je sočutno vprašala Sybil in se v naslednjem trenutku ujezila na svoje neumno vprašanje. Lahko bi si bila mislila, da dekleti ne delata tega za zabavo!
»Morda vama smem pomagati?« je zato hitro vprašala, da bi popravila dojem svojih prvih besed.
»Nikar ne mislite, da ne znam,« je mirno nadaljevala, ko sta Silva in Vida preplašeni vzmahnili z rokami. »Kadar smo bili ob .koncu tedna zunaj v ,campu' — naš ,college\ veste — nam je bilo v največjo zabavo, da smo same opravljale vsa dela.«
»Ali, prosim vas!« Silvo je bilo strašno sram, a Sybil se ni
prav nič menila za to.
»Kje imate kuhinjo,« je vprašala, »rada bi si po vrhu kaj oblekla.« In že je krenila proti sosednjim vratom.
»Prosim, samo v kuhinjo nikar!« Zdaj se je Silva res ustrašila. »Ze pet dni nisva pornili.«
»Nič ne marale,« je zaklicala Sybil iz kuhinje, »saj vem, da niste utegnili...« Ostalo je utonilo v pljuskanju, in ko sta Silva in Vida pustili svoje delo in prišli pogledat, sta našli Sybilo z zavihanimi rokavi, s kuhinjsko brisačo namestu predpasnika, pri umi-vaniu nakopičene posode.
*
Cez dve uri so bile kuhinja, sobica in delavnica tako imenitno pospravljene, da se je vse svetilo. Sybil de hodila okoli kakor kak general po bojišču, na katerem je dobil zmago. Tu je potegnila s prstom po polici, kjer so stali lonci in krožniki, tam je odpihnila še zadnji ostanek prahu.
Za odgovor
3 ©88*1 v znamkah
»Seveda' bi bito moči napravili še dosti lepše,« Je refcla, »a mislim, da je za danes dela dovolj. Ali bi zdaj lahko dobila pri vas skodelico čaja? Neznansko sem se užejala.«
Vida je urno stopila h kuhinjski omari in se sklonila. Tisti mah jo je pograbil hud kašelj, ki je stresel vse njeno nežno telo. Sy-biliii deški obraz, ki je bil drugače tako vesel, se je mahoma zresnil.
Silva je vzela iz omare tri skodelice im jih postavila na podnos zraven sladkorja. »Mislim, da bi moralo biti nek'e še nekaj keksov,« se je obrnila v Vidi.
»Prosim nikar, gospodična Silva, saj vidite, da sem privrženka vitke linije,« se je hitro pobranila Sybil in krenila za Sylvo v sosednjo sobo.
»Cujte,« je tam tiho dejala Silvi, »takole pa res ne gre! Kar jezna sem na Krištofa Viharja, da nama n>i več povedal o vas. Brezpogojno mi morate dovoliti, da vam nekoliko pomagam.«
Siiva ie temno zardela. »Miss Ashbey, doslej je šlo še vedno brez tuje pomoči. Najini prijatelji so sicer delili z nama vse, kar so imeli_a pri tem sva zmerom vedeli: tu pomaga drug drugemu.«
»Dovolite mi, da se tudi jaz prištejem k vašim prijateljem,« je poprosila Sybil. »Ali nisem prijateljica gospoda Ervila i;n Bil ene? Ne smete mi šteti v zlo, da imam slučajno nekaj denaria. Vzlic temu zdaj vem, kako se godi drugim mladim ljudem, ki jih rojenice niso taiko obsule s posvetnimi blagri.«
Silva je videla v Sybilinih očeh vročo pripravljenost. »Zase ne bi sprejela ničesar,« je zamrmrala, »ali — uboga Vida! — Njen obraz mi že davno ne ugaja, in kašelj io muči, da je kair strašno. Zanjo bi bilo dobro, če bi se mogla oddahniti, kakor je treba. Krištof bo najbolje vedel, kaj je storiti.«
Po kratkem premisleku je Sybil ponudila: »Jutri vam pošljem ček. Prosim, rabite denar, kakor se vam zdi najbolj pametno. Želela bi samo nekaj: Krištof naj ne zve ničesar. Stvar ostane med nama. Ali mi obljubite?«
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma
fih le vposlati v pismu obenem z naročilom.
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
Pouk
&t»ed» 1 Din; za dajanj« omI«t» »Ji » šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo Vnatrukcije, plavajo T»ake besedo 50 par; ia šifro ali z« da-ianj« nastnvs S Dia. (4)
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorlja
Studentovska a lic« št- 9/1.
25777-4
Nemščina za otroke
N<»mško konverzacijo za 5—8! etne otroke, po preizkušeni metodi nudi e 1. oktobrom Elfrida Segula. Ljubljana, Gledališka ulica £t„ 7/1 _ bivši pomočnica g». Ortbaberjeve. Vprašati
dnevno med M. in 15. urb 36517 4
Slu žbo dobi
Vsaka b«sed« 50 par; ca dajani* naslova ali M Šifro na 3 Din. (1)
Šivilja
samo popolnoma izvfJ.bflna dobi stalno m^sto. Naslov v osladnem oddelku Jutra.
36333-1
Tekačico
p-M no in po« teti o sprejmem :vkoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36337 1
Kamnosek
d"bi takoj mesto z vso o*krbo. — Franc Robinšek, Ormož.	36306-1
Starejša ženska
tn-di vdova, zdrava, ki zna dobro kubati in ee razume na vsa gospodinjska dela. ter ki uma ljubezen do o"rok. dobi stalno službo pri učiteljskem paru v P-p-kmurju. Nastop službe ta-koj. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 36311-1
Vzgojiteljico
sprejmem k petletnemu deč-ku. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Di-pomirane učiteljice prednost«. Priložite znamko za ,_d<:<wor.	36348-1
Praktikant (inja)
knjigovodja, vešč slov. in nemške korespondence, dobi službo. Oferte s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Praktikant«.
36363-1
Gospodična
ali priletna kuharica, zmožna kavcije, za vsa hišna dela im prodajo kruha v lokalu, dobi stalno složbo blizu Oakovca. Naslov v osasnem od-delku »Jut™«. 6	36371-1
Prodaiii
OsrJasi Ing. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali ta šifro 8 Din. — Oglasi »obalnega značaja vsa ka beseda 50 par; ra dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (6)
Zaboji
v velilkosti 87 X 82 X 50 cm, 82 X 54 X 58 o.m im 9-7 X 50 X 57 cm naprodaj. Vprašati v Mariboru. M in ska ulica 23.	36198-6
Mikroskop
z imerzljo pro-dam. Naslon v og'asnem oddel.k" »Ju trat.	35820-6
Bela postelja
naprodaj na Erjavčevi cesti št. 21/1!, desno.
36325-6
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; xa dajanj« naslova ali za šifro p* 8 Din. (2)
Sobarica
z večletnim spričevalom, išče mesto v hotelu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj sobarica«.	36220-2
Trg. sotrudnica
vešča vseh panog trgovi ne, ki kot garancijo lahko položi 8000 Din, želi nameščence — najraje v podružnici. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in zanesljiva«.
363?2-2
G Th R<-*man:
Nove prigode gospoda
Kft7amnrnika
Službo tekača ali raznašalca
sprejmem v ka.ki trgovini ali pekarni. — Imam svoje kolo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lastno kolo«. 36335-2
Gospodinja
zanesljiva in poštena, vajena vsakega dela. z dobrimi spričevali, stara 40 let, išče za taikoj ali pozneje službo na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku Ju.tra«.	36334-2
Hranilne knjižice
kupite, prodaste, lomibardi-rate posojil« najkulantneje pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulic« 6/II. Za odgovor priložiti znamko za 3 Dn.	232
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogami 4000, 12.000 in 15.000 Din ugodno prodi m, Naslov pove og'asni oddelek »Ju-tra«. 36332-16
"Vrednote
ik.i r>»o«la 1 Din; sa dajanj« naslova ali r.x <:fro 5 Din. (35'',
Vsakovrstno zlato
kuipuje po cajvišjih cenah
ČERNE — juvelir
Ljubljana, \Volfova ulica 3
Dekle
staro 20 let, ki zna opravljati vsa hišna dela. pridna in zanesljiva, gre tudi k otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36310-2
Služkinja
vajena vseh hišnih del in kuhe, ki ima veselje do otrok, išče službo. Nas-lov oove off'asn.i oddelek Jutra F	36349-2
Ogla« trg. značaj« po 1 Din beseda; ia da •anj« naslova ali z« šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja t» vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro po S Din. (8>
»Die Frau aH
Hausarztin«
knjigo od dr. med. Anna Fischer Dilckelmann. poce ni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36192-8
Kupim
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« oasdova aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaj« vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova aii za šifro pa 8 Din. (7)
Fotoaparat
potno kamero 10/15 ali 13/18 v dobrem stanju, z več kasetami kupi Foto Kvas. Celje.	36288-7
Volerje riflone
ali gladke 500 X 260, ku pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifm »Volerji«.	36330-7
Tračnice
vsake množine kupimo 8—12 kg/tm. Ponudbe na Premogovnik »Bel okraji na« — Črnomelj.	36308-7
Vsaka besed« 1 Dvn; za dajanje naslova al; za Šifro pa 5 Din. fl61
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke z vlogo 6—7000 Din kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »7000«
36327 16
Hranilne knjižice
kupuje im prodaja
M. J a n k o 1 e
komand, družba, Ljubljana,
Aleksandrova c. 4/II
(palača »Viktorija«). Telefon 3052.	26921-16
Med tem, ko je dirjal gospod Kozamur-nik na okrog, se je lasuljar rešil iz svojega neprijetnega položaja. Kot praktičeD človek je takoj spoznal možnost, porabiti bikovo moč. Opazil je bil namreč debelo vrv »Morda spravim z njo motorno kolo 17. iarka,< je pomislil.
Izvanredna prilika
Prodam parcelo okrog 2500 kvadratnih metrov, na lepem prostoru v Tacnu pod Šmarno goro, po jako ugodni ceni. Vzamem tudi hranilne knjižic«. Pojasnila daje Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12.
36344-16
Posojilo
v obliki knjižice Mestne ali Kmetske hranilnice — 6—10.000 Din. iščem proti 10% obreetim in polni garanciji. Vračilo v gotovini v enem letu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjižica«.	86354-16
Livarna
za sivo, strojno in komerč-no litino, kompletno urejena za takojšen začetek, blizu Ljubljane ugodno naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice. Jako redka prilika za podjetnega obrtnika. Livarski mojster na razpolago. Pojasnila daj« Rudolf Zore, ' Ljubljana. Gledališka 12. 36343-16
Naš bančni oddelek
kupuj« in prodaje
hranilne knjižice
Strogo solidno poslovanje. — Naš zastopnik: Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12.	36342-16
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii za šifro p« 5 Din. (SO)
Gradič ali slično
poslopje v parku ali gozdičku, event. posestvo kupi vpokojemec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Jesenski dom«.
36269-20
Njivo
nasajeno s hmeljem
pri
glavni oesti prodam. Informacije daje Zofka Krajnc. Vransko.	36216-20
Nova hiša
tristanovanjska, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. •	36353-20
Prehrana
!V. ■/ . V-.;-	*. s.. . ■«.
Kdor a n d 1 prehrano plača z« vsak« besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besodo 50 paj; za dajanje naslova alri šifro 8 Din. Miroma 5 Din. (141 Trgovski osrlas) 1 Din
Abonente
sprejmem na dobro doma čo hrano v Nunski ulici 3.
36358-14
Vsaka besed« 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (191
Pisarniške prostore
večj« ali manjše takoj od dam nasproti glavne poŠte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35914-19
Lokal
za specerijsko w delikatesno trgovino, sredi mesta oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36319-19
Lokal
primeren za vsako obrt, oddam na zelo prometnem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36315-19
Lokal
primeren za galanterijo ali brivnico, na prometni točki poceni odda upraviteljstvi, Tržaška cesta 26. 36357-19
Restavracijo
dobro idočo, s kompletnim inventarjem in osebno pravico, v večjem mestu Slovenije takoj oddam zaradi preselitve. Resni reflektan-ti s kapitalom 100.000 Din v gotovini, naj pijejo na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »1. oktober«.
36365-19
Pridelki
Vsaka ttoseda 1 Din: za dajanje naslov« aH
M Šifro p« 5 Din. (33)
Mleto papriko
plombirano 1 drž. plombo, dobite najceneje izključno le pri proizvajalcu in predelovalcu Belanov Filip v Ma.rtonošu. Zahtevajt" ponudbe z vzorcem. 25761-33
Sveže gobe
majhne, za vlaganje v kozarce, plačujem po Din 6 kg. Ponudite firmi Peter Setina, Radeče. 254-33
Belega krompirja
prodam 10—15 vagonov. — Refk-ktanti naj pošljejo ponudbe s ceno in pogoji na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »600—800«. 36307-33
V najem
Vsaka beseda 1 Din: ta. dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (17)
Splošno kovinsko delavnico
trgovino s kolesi in potrebščinami, bencinsko postajo in avto za osebni prevoz, zelo rentabilno, na ciajprometnejši točiki Gorenjske. skupno ali pose mezno prodam, o^zir. dam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36331-17
Gostilno
dobro vpeljano, sredi mesta oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36364-17
Dijaške sobe
Vsaka besed« 50 p«r; z« dajanj« naslova ab
za Šifro 3 Din. (22)
Dijak
vseučiližčnik. išče sobo — evsat. 7 oskrbo, s primer nim komfortom. Cena od govarjajoča krizi. Ponudbe na blagajno kavarne »Emo na« pod snačko »Kopalnica«.	36361 22
Stanovanja
Vsaka beseda 60 par; i« dajanje naslova aii z« Šifro 8 Din. (21-«)
Stanovanje
2 sob in kuhinje, iščem prometni ulici. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Modni salon«.
36340-31/a
Vsaka besed« 60 par j 1« dajanj« naslov« ali
z« šifro 3 Din. (23-a)
Separirano sobo
z elektriko, v centru aii n« Mir ju išče gospodična.. Ponudbe na oglas. oddeU-k »Jutra« pod značko »Mir«.
36303-23/a
aaam
Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
lepo, v I. nadstropju ugodno oddam z oktobrom v Predovičevi ulici št. 11 blizu vodmatekega tram va ia.	36312-21

Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo
dajte mis
■/1

Pristopajte
Društvu stanovanj, najemnikov — Ga jeva ulica Nebotičnik Ul.	373-21
Sobo in kuhinjo
oddam po nizki ceni v Stepanji vasi štev. 123 — Kodeljevo.	36355-21
Čisto stanovanje
2 sob, kabineta in kopalnice, oddam takoj mirni stranki na Mirju, Ve-rstov-šfcova 9.	36350-21
Trisob. stanovanie
s pri tik linam i oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36369 21
Dopisi
Vsak« besed« 2 Din: za dajanj« naslova ali iifr« p« 5 Din. (31)
Simpatična gdč.
išče prijatelja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijetne zunanjosti«.
36347 24
Glasbila
Vsaka besed« 1 Din: z« dajanje naslov« ali z« Šifro pa 5 Din. (261
Koncertni pianino
aov. dvbro ohranjen klavir in majhen, pravi amen kanski harmonij prodam. Naslov pove oglasni odde ek »Jutra«.	35789 26
Stoječ gramofon
dobro ohranjen, s ploščami prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36314-26
Gitaro
dobro ohranjeno ugodno proda »Varstvo«. Tyrševa cesta 17.	36328-26
IJJIlMiT* lili:
Vsaka besed« 50 par; z« dajanj« npslov« ali za Šifro 8 Din. (2SI
Lepo, veliko sobo
oddam 2 gospodoma ali »•ospodičnama v Dukičevem bloku. Najraje 1 *eo w:kr-ho. — Naslov pove og.asni iddelek »Jutra«. 36254-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam v Hrenovi ul. št. 17/1, levo. 36329-33
Lepo sobo
oddam eni ali dvema osebama v Gradišču. Pripravno tudi za pisarno. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 36334-23
Sobo
zelo leipo opremljeno, takoj oddam 1 ali 2 osebama v Dalmatinovi ulici 3/1 — desno.	36327-23
Izgubljen pes
z znamko št. 137, se dobi v Sitški, Vodnikova c. 17.
Iz^iiblj^np
Vsaks beseda 50 par: s« dajanj« naslov« iK z« Šifro pa 3 Din. (281
Očala
za kratkovidno osebo, so bila najdena. — Dohijo se pri Trčku v Herbersteinovi ulici 2.	36316-28
Informatije
Vsaka beseda 1 Din; ia\ dajanje naslov« ali
ta šifro pa 5 Din. (31)
Častna izjava
Podpisani obžalujem, da sejm v javnem lokalu ne-hotč ža'il g. Rud o" f a Kuharja in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. — Breznik Floriian.
36362-31
Sostanovalko
sprejmem z zajtrkom, ev. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«.
36318-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Ogledati od 11. ure naprej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36372-23
Sostanovalko
za 150 Din sprejme takoj šivilja. — Perko, gostilna, Komenskega ulica št. 26.
36368-33
Lepo sobo
strogo separirano, oddam solidnemu gospodu na Mastnem trgu štev. 17/ni, vrata 6.	36370-23
Obrt
Vsaka besed« 1 Din: za dajanje naslova ali Šifro pa 5 Din. (30)
Posteljne mreže
ne lesenih in železnih okvirjih izdeluje najceneje v vseh velikostih, in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Komenskega 34.
36336-30
8652331
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (27)
Angleškega
foxterrierja
čistokrvnega, 1 rodovnikom proda Ivan Kenda, MrStni trg 17.	36144-27
ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA
»ENERGLN« krepi kri, krepi živce, daje teh in pospesuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po
1 malo žličko okusnega »ENERGČNA«. J.ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35.—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Su šaku. 3 steklenice »Energina« Din 110.--, 6 steklenic »Ener-gina« Din 220.- in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Dir &	440.— in 2 zastonj.
Odobreno [V> Min *oc oolit.ik« m -i*r «dravi, S B' 4787 23.W1 193*2
Sobo
z 2 posteljama oddam. — Istotam naprodaj {epa
spalnica z žimnlcami. Na4lov v oglasnem oddelku »Jutra«._ 36002 23
Sostanovalca
ailajšege, sprejme boljše rodbina v telo dobro po polno oskrbo. Naslov pove >gia£ni oddelek »Jntre«. 6	35925-88
Elegantno sobo
event. e souporabo kuhinj« in kopalnic« oddam za 300 Din v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	96356-23
Gospodje oficirji!
2 lepo opremljeni sobi oddam v bližini artiljerijske kasarne — Linhartov« 28-36313-23
Opremljeno sobo
po mosočnosti z vso oskr bo. v bližini železniške direkcije išče s 1. oktobrom boljši gosiKid. Ponudbe z navedbo cene no oglasni oddeVk Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 36320-23
Dva akademika
ali gospoda sprejmem na iobro hrano in stanovanje po nizki ceni. v sobo s po nebnim vhodom. Naslov v »glasnem oddelku ^
Tri gospode
sprejmem v lepo in čisto sobo i elektrik«, parketom in vso oskrbo. Lahko Midi s hrano. Vprašati na Sv Jakoba trg« štev.
Iščeta se za nekaj dni
proti dobremu zaslužku dva zanesljiva gibčna
železniška upokojenca
Zglasiti se takoj osebno pri Alomi Com-pany d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2-1.
Akcija vinogradnikov in sadjarjev
Glavni savez vinogradnikov In sadjarjev kraljevine Jugoslavije priredi v cilju pospešiti napredek našega vinogradništva in sadjarstva in v propagando konsumiranja svežega in predelanega sadja
DEŽELNO IZLOŽBO VINA IX SADJA od 7. do 15. oktobra 1933 v Beogradu.
Razstavljeno vino, žganje, destilate, sadje in njih izdelke bo posebej ocenila strokovna komisija. Zaslužnim razstav-ljalcem bo ocenjevalna komisija podelila diplome, zlate in srebrne kolajne kakor
tudi nagrade. SpecijaJna razstava: kletarsko in sadjarsko orodje kakor tudi vsi predmeti, ki spadajo k tej poljedelski stroki. Za časa razstave se bo vršil
kongres vinogradnikov in sadjarjev
Popust po železnici 50%. Vsa pojasnila daje: Uprava Zemaljske izložbe vina in voča, Beograd, pošt. pret. 646 kakor tudi podružnica: Zagreb, Vodnikova ulica 8.	253
^hvaTaM^K
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob smrti mojega nepozabnega prerano umrlega soproga
MIROSLAVA ŠUBICA
poštnega kontrolorja
se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem Posebno zahvalo izrekam čč. duhovščini ter za tolažilne besede patru Romanu, pošt. direk. Tavzesu, pošt. uradnikom pod-uradnikom bratom Sokolom, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so mojega nepozabnega soproga sDremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala 22. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. septembra 1933.	10266
Globoko žalujoča soproga ANGELA ŠUBIC.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi sin
Stanko Antončič
POŠTNI URADNIK
v 27. letu zatisnil za vedno svoje blage oči.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 21. septembra ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na magda-
lensko pokopališče.	, ^
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 22. t. m. ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 20. septembra 1933.	10268
ŽALUJOČI STARŠI IN BRAT FRANC.
ottjuje Davorin Kavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra«
Adoll tuomkar. Za Narodno uskarno d. d. kot Lekarnarja rxanc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi V Ljubljani
/
r,