Poitnln« plačana t gotovini Leto VIII, it. 285 . Liubliana. sobota 3. decembra 1927 Cena 3 Din — lih«i» »fa 4. »lutr«). Stane neacčnb Lha «$ — ca Dtp dbt— Oflasi po inttBi Uredništvo i Llubljana, Kjtaliova ulica Ster. 5/L Teieioo te. aoji in sta«, ponoči tudi te. <034. Rokopisi se ne tražajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprava Utv*: Ljubljana, Prctcraova ulica te. S4- — TeJeton te. sp36. uneratal oddelek; Ljubljana, Prcftei-tova ulica St. 4. — Tcietoo te. «49« Podruinld: Maribor, Aleksandrova te. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račnn pri poštnem cek. zavodu t L}ub-lana te. 11.841 . Praha čiak> 7«.rto.> Wien, Nr. 105 341. ■ * Ljubljana, 2. decembra. Kakor je bik) pričakovati, je prineslo rusko sodelovanje pri zasedanju pripravljalne razorožitvene komisije že prvi dan veliko senzacijo. Predsednik sovjetske delegacije Litvinov je predložil ruski razorožitveni program, ki obsega štirinajst točk, kot svojčas znamenita VVilsonova izjava. Rusi zahtevajo: popolen razpust vseh bojnih sil na kopnem, na vodi in v zraku v teku štirih let, prepoved rekrutiranja, poru-ienje vseh trdnjav in drugih vojnih naprav, uničenje vseh suhozemskih in pomorskih oporišč za vojsko in mornarico. prepoved sestavljanja vojaških proračunov, razpust generalnih štabov, odpravo tovarn orožja, zakonsko prepoved mriitaristične propagande in vzgoje mladine ter zakonske načrte za strogo kaznovanje vseh prestopkov teh razorožitvenih določb. Z eno besedo: radikalno usmrčenje vojne. Litvinov se ni zmotil, ko je takoj pripomnil, da se bo marsikomu zde! ta program utopija, pristavil pa je, da je to pripisati le njegovi novosti. Litvinovu }e odgovarjal francoski de-degat, socijalist Paul Boncour. Litvino-vi predlogi se mu zde preveč preprosti, Sama dobra volja ne zadostuje, da se dosežejo praktični uspehi. Tudi popolna razorožitev ne bi izpremenila sedanjega svetovnega položaja, če se ne ustvari jamstvo za varnost držav. Male države bi bile prav tako izročene na milost in nemilost velikim. Samo zaveza držav, da bodo skupno nastopile proti napadalcu, more onemogočiti bodoče vojne. Na ta način zagotovljena varnost bo omogočila razorožitev. Paul-Boncour je bil v svojih izrazih jako uljudeti ta zagotavljal Ruse, da se jemlje njihov predlog resno. Za sedaj pa se o njem ne bo več razpravljalo v Ženevi, marveč pride na vrsto z raznimi drugimi načrti in predlogi šele pri prihodnjem zasedanju pripravljalne razorožitvene komisije. Večina svetovnega časopisja pa beleži sovjetski razorožitveni program veliko manj uljudno nego Paul-Bon-cour. V splošnem se smatra, da ima ženevska senzacija v prvi vrsti pro-pagandjstičen na-men. Ruski program je baš zato tako radikalno sestavljen, da ne bi bil sprejet. Pač pa bodo lahko komunisti blesteli pred miru željnimi množicami kot najhujši sovražniki vojne in militarizma, dočim si bodo »meščanske* vlade nakopale nov, opravičen očitek, da ne marajo razorožitve, da proti vojni samo deklarniraio, v resnici pa se mrzlično pripravljajo nanjo in jo izzivajo. Tak vtis o ruskem razoroži tvenem predlogu pa bodo dobile le zelo, zelo nerazsodne množice. Pameten človek pa bo resno podvomil glede iskrenosti Litvinova. En sam prevdarek zadostuje za njeno oceno, če bi se ruski načrt v resnici izvedel, bi morala kar cela vrsta režimov v raznih državah likvidirati. V prvi vrsti vsi tisti diktatorski režimi, kjer vlada manjšina nad večino ln se drži samo z orožjem in nasiljem. Iti bi moral ne samo fašizem, marveč z njim vred tudi diktatura »proletarija-ta» v sovjetski Uniji. Ali hoče. Litvinov ta učinek? Naj"brž ne! Zato je že spričo tega samega premisleka upravičeno trditi, da sovjetska delegacija ne misli resno s svojo ženevsko senzacijo. ___ S takimi metodami se ne služi ideji miru in razorožitve, prav tako malo kot z nemško tezo, da se mora začeti razoroževanje izvajati neg'ede na varnost, ali pa z angleško in ameriško, ki hoče izsiliti samo razoroženje kontinenta. Edina možna pot, da se dosežejo pozitivni rezultati, je ona, ki jo zastopa cel čas. kar traja razorožitve-na debata. Francija in jo podpirajo tudi države Male antante: zmanjšanje oborožene sile je podrejeno ali vsaj kow-dinirano dosegi črm večjega in sigur-nejšega jamstva za varnost držav, druge pred drugo. Države morajo dobiti zavest, da ne bodo postale žrtev lastne idealne miroljubnosti, ko bodo odložile orožje, da ne bodo plen pohlepnih sosedov. Pot zagotovitve varnosti je sicer dolga in težavna, je pa v resnici edino mogoča, edino iskrena in edino reaina metoda, da se pride do olajšanja strahovitih vojaških bremen, pod katerimi ječi človeštvo. Čsl. proračun Praga, 2. decembra, g. Po večdnevnih de« batah je pričela danes zbornica z glasova« njem o proračunu. Opozicija je predložila 384 spreminjevalnili predlogov in 265 reso« Iucij, ki pa so ostale vse v manjšini. Na predlog narodnih socijalistov in socijalnih demokratov je treba pri mnogih predlogih šteti glasovnice, tako da se ceremonija vr« ši zelo počasi. Glasovanje se je pričelo ob 18. Opozicijski predlog za štetle glasov je bil s 183 : 62 glasovom odklonjen. Da bo C račun končnoveljavno sprejet z glasovi Hcijskih strank in deloma socijdistov, je brven dvoma. Praga, 2. dec. h. Minister Krof ta o«£po tuje kot zastopnik vlade v soboto v Rim, da nadaljuje v imenu vlade pogaianja z Vatikanom, U so bila prekinjen« poleti Sanacijski načrti g. Vukičeviča Sanacijski načrti g. Vukičeviča Nove verzije o rekonstrukciji vlade. — Borba za naslednika finančnega ministra dr. Markoviča. — Kateri sedanji ministri odstooijo. — Posvetovanja gg. Korošca in Vukičeviča o fuziji SLS 10 NRS Beograd, 2. decembra p. V političnih krosih so se danes znova razširile vesti o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Zatrjuje se, da smatra g. Vukičevič položaj vlade po zadnjih neuspehih in porazih tako v Narodni skupščini kakor tudi v poedinih odborih, kjer ie morala vlada ponovno pristati na predloge opozicije, za tako omajan, da se mu zdi malo verjetno, da bi mogla vlada brez težjih pTetreslialev spraviti proračun pod streho Da bi svoSo pozicijo, ki je tudi v radikalnem kletni zaradi naraščajoče ne. zadovoljnosti pašičevcev in centrunušev zelo otežkočena. zmova utrdil, hoče g. Vukičevič v najkrajšem času, vsekakor pa še pred razpravo o proračunu v Narodni skupščini izvesti dalekosežne spremembe v kabinetu. Istočasno z rekonstrukcijo vlade naj bi se izvedla tudi fuziia klerikalcev z radikali, kakor je predvidena v blelskem paktu. fig. Vukičevič ta dr. Korošec smatrata sed.ntji trenotek za najprimernejši, da se fuzija nai. kralšim potom izvede. Oba politika sta imela o tej stvari danes v vladnem predsedstvu dolg razgovor. Zatrjuje se. da sta se na sestanku sporazumela, da bo ves Jugoslovanski poslanski klub stopil v radikalni klub. Istočasno bodo radikalske organizacije, kolikor lih le v Sloveniji, prenehale ln se združile z organizacijami SLS! Klerikalci bi za enkrat tudi na zunaj ie obdržali svajo strankino organizacijo pod imenom SLS, ki pa bi bila v bisrtvu le še slovenska podružnica srbskih radikalov. Po načrtih g. Vukičeviča naj bi izstopili iz vlade sledeči ministri: Poštni minister Vlaiko Kocič. minister brez portfelja Velja Popovič, finančni minister dr. Bogdan Mar kovič, minister pravde dr. Dušan Subotič, mmister prosvete dr. Kosta Kumamidi, minister javnih del dr. Mtiovič in minister za izenačenje zakonov dr Angjelinovič. Finančni minister namerava že itak odstopiti, ker ie njegovo zdravstveno stanje tako nepo-voljno, da mu zdravniki nujno svetujejo umik iz aktivne politike. Za njegovega na, mestnika namerava g. Vukičevič predlagati zoper bivšega finančnega ministra dr. Milana Sfrojadinoviča Temu imenovanju pa se odločno upirajo demokrati, ki zahtevalo ko mesto zase in kandidirajo za fin. ministra dr. Kumanudija. Proti g. Vlaiku Kociču vlada velik odpor v radikalnem klubn samem, položaj ministra pravde dr. Subotiča pa je postal nevzdržen zaradi njegovih poi>ovnih porazov ia kapitulacij v zakonodajnem odboru Podoba pa Je že sedaj, da bo namerava, na rekonstrukcija vlad« povzročila g. Vu-kičeviču še hude skrbi. Na eni strani bo težko pomiril vse radikalne nezadovolineže, na drugI strami pa ni dosti verjetno, da bi demokratski klub pristal na predlagano rekonstrukcijo. ker bi davidovlčevci v tem slučaju zahtevali vsa, ali pa vsa) večino mu nistrvtev za sebe. Zato ni izključeno, da bo rekonstrukcija povzročila težko krizo, ki bo lahko imela docela drugačne posledice, kakor iih priča ktsje in želi g. Vukičevič. Borba okrog funkcif dr. Kumanudifa Kompromis o parmesečni o d jf odi t vi. — Nezdružljivost funkcij ministra in beograjskega župana, — Posl. Grol zanika vesti, da on ruši dr. Kumanudija Beograd, 2. decembra, r. Položaj prosvetnega ministra dr. Kumanudiia zanima zadnje dni vse politične kroge. Prvi je pokrenil to vprašanje mestn'i odbor demokratske stranke v Beogradu. ki je zahteval, da se dr. Kumanudi končno Izjavi, ali hoče ostati minister ali pa beograjski župan. Po mnenju mestnega odbora je iz stvarnih razlogov nedopustno da združuje ena sama oseba v svojih rokah beograjsko županstvo in ministrstvo, ker na eni strani ne more zadostiti vsem nalogam, na drugi strani pa. ker s tem zaseda mesta, ki bi jih lahko prevzeli drugi ugledni in sposobni voditelji stranke, ki nimajo sedaj nikake važnejše funkcije. 0 zadevi je nato razpravljal glavni odbor demokratske stranke, ki je sklenil, naj se to vprašanje odgodi za dva do tri mesece ker je minister dr. Kumanudi izjavil, da bo do tega roka sprejet novi občinski zakon ter da se bodo nato vršile po vsej državi nove občinske volitve, s čimer bo vprašanje njegovega županovanja via facti rešeno. Centralni odbor 9tranke v Beogradu je pristal na ta sklep, toda le pod pogojem, da znova ~>krene to vprašanje, če se napoved dr. Kumanudija ne uresniči. Če pa pride do novih občinskih volitev. centralni odbor ne bo več kandidiral dr. Kumanudija za župansko mesto. V zvezi s temi razpravami v demokratski stranki so se pojavile v politični javnosti vesti, da je pričel akcijo poslanec g. Milan Grol ki bi baje na ta način rad izpodrinil dr. Kumanudija in sam postal minister. Poslanec Grol pa je podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri to trditev odločno demantira, priznava pa. da se popolnoma strinja 1 mišljenjem g. dr. Pera Markoviča. ki zastopa mnenje, da je minister dr. Kumanudi prenehal biti beograjski župan v onem trenutku, ko je postal minister Po vsem tem izgleda, da je vprašanje dr. Kumanudija za enkrat stavljeno t dnevnega reda da pa bo takoj zopet postalo aktualno, čim se ne izpolnijo njegove napovedi glede novih občinskih volitev. Izvedba reforme zemljiškega davka Nadaljevanje razprave o zemljiškem davku v davčnem odseku. — Novi uspehi opozicije. — Nedoslednost finančnega ministra. — Opozicijske predloge podpira tudi g. Davidovič Beograd. 2. decembra p Zvečer le davčni odbor nadaljeval razpravo o neposrednih davkih. Cl 20. predvideva državno komisijo. obstoječo iz 16. členov, ki naj ugotovi dohodke zemljišč. Ta člen ie bil z malimi spremembami sprejet. Člen 31., ki Je bil sprejet po krajši debati, določa, da morajo vse državne ln samoupravne oblasti Iti tej komisiji na roko pri izvrševanju nle-nih poslov. Daljša ln zelo živahna debata se !e razvila o člemi 22.. ki govori o vrstnem redu in razdelitvi okolišev, katerih naj ss drži komisija. Prvotno ie ta člen določal, naj prične komisija z delom v Vojvodini !n ga nato nadaljuje na Hrvatskem, v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni, Srbiji in črni gori. Po daljši diskusiji le odbor ta člen popolnoma spremenil itn določil, da naj se izvede ocenitev dohodkov v vsej državi istočasno. CL 23. govori o odmeri zemljiškega davka in določa, da se vrši odmera davkov od 1. Januarja 1929 dalje. Opozicija le odločne zahtevala, r.aj se izvede odmera po novem zakonu že s 1. januarjem 1928, vendar pa ie vlada ta predlog odklonila. Čl. 24. govori o tehničnem poslovanju davčne komisije in ie bil sprejet z manjšimi spremembami. Člen 25 določa, da mora finančni odbor naknadno odrediti delokrog ocenjevalnih komisij. Na zahtevo opozicije je bila črtana določba, ki govori o kaznih in globah za nepravilno priiavo. Cl. 26.. ki govoil o kritlu stroškov za te komisije, (e bil na zahtevo opozicije .spremenjen v toliko da nosi država sploh vse stroške, ki nastanejo pri izvajanja tega zakona. Opozicija ie pri tem uprav:čeno kritizirata dejstvo, da finančni minister kljub termi, da hoče spraviti ta zakr*i pod streho te pred proračunom. nI postavi] v pro- računu nikaikih kreditov za kritje stroškov, ki jih sam določa v svolem zakonskem osnutku Čl. 27. govori o davčni stopnji, določa pa, da io določi Narodna skupščina šele naknadno po ugotovitvi čistega katastrskega dohodka. Cl 28. določa, da se vr. ši začasno plačevanje davkov do končne ugotovitve katastrov na podlagi davčnih predpisov za leto 1927. Seja je bila nato zaključena in se bo vršila prihodnja seja jutri popoldne. Beograd, ?. decembra p Danes dopoldne ie poseUl vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič g. Ljubo Davidoviča in imel z njim daljši razgovor Novinarjem ie izjavil, da je interveniral pri g Davidoviču glede zakona o izenačenju davkov Zahte-va! je. naj se tudi demokratski poslanci zavzamejo za načelo enakomerne davčne obremenitve vseh pokrajin Tekom popoldneva je ro. cetil g Davidoviča zunanji minister dr. Marinkovič. kateremu je g. Davidovič obrazložil svoie stališče glede izenačenja davkov, ki se v glavnem strinja s stališčem opozicije. Zavzemanje g. Davidoviča za predlo, ge opozicije vzbuja v političnih krogih razne komentarje. Pooolna odorava vojaške kontrole nad Avstrijo Pariz, 2. decembra, s. Poslaniška konfe» renc-a je vzela na znanie stanje razorožit« ve v Avstri ji in sklenila, da bo ukinila nu politiko Male antsnte ter posebno pod• pirata Jugoslavijo. Motno obzorfe med Francifo in Italijo gledano skozi fašistična očala. — V Rimu bi radi diktirali na vse strani Rim, 2. decembra g. »Lavoro d' Ita-11 a« piše v uvodniku o zboljšanju odnošajev med Franciio tn (talijo ter pravi, da optimistično presojanje tega vprašanja ni umestno. Briand ni naipovedal nič določenega. Razčiščena e Je mogoče le pod naslednjimi posodi: V vprašanju Jadrana m Balkana mora Jugoslavija ratifidrati nettunske konvencije. če hoče. da se bodo obnovili normalni ln prijateljski odnošaji. Vmešavanje Francije v tem vprašanim bi zadelo neprijetno in ne bi rodilo uspeha. Francija ne more storiti drugega kot priznati ttalijansko-al- baosko pogodbo ia razvoj italijanske politike v Sofiji, Budimpešti in Atenah. Vprašanje ie le, ali ima Francija še svobodne roke. Glede tangerskega vprašanja se pristanek Italije ne sme smatrati kot čista formalnost, temveč je treba Italijo smatrati enako kot Anglijo. V Tunisu mora prenehatj raznarodovanje italijanskih državljanov; razen tega je treba položaj tamoSnjih Italijanov za vodno urediti. Če aovi francoski poslanik do teh treh vprašanj ne bo prinesel novih htstrukcij, se horicont med Frandio in Italijo ne bo razčistil. Odmev pariškega pa^ta v Ženevi Naš delegat pri Društvu narodov o stališču naše države, banija popolnoma v rokah Italije Al- Ženeva, 2. dec. s. Dopoldne je imel jugoslovenski delegat dr. Markovič v odboru za proučevanje razisodiščnih in varnostnih vprašanj govor, v katerem je med drugim izvajal, da varnostnih vprašanj ni mogoče rešiti z juridičnimi formulami, temveč s praktičnimi ukrepi. Stališče urada pomeni po njegovem mnenju bolj problem za juridično konferenco. V utemeljevanju svojega nazi-ranja je dr. Markovič omenil franco-sko-jugoslovensko in italijansko-alban-sko pogodbo. Pogodba s Francijo se drži strogo okvirja Društva narodov in odgovarja priporočilom, ki jih je izdalo zasedanje Društva narodov svojim članicam. Če bi bila Italija podpisala tudi francosiko-jugoslovensko pogodbo, bi bila vrednost pogodbe mnogo večja. Tudi Anglija bi bila lahko — popolnoma teoretično vzeto — podpisala to pogodbo. Angleška vlada pa vodi jadransko politiko (!?) in hoče dati svojo moč posredno Društvu narodov na razpolago. Razpravljajoč o italijansko—albanski pogodbi je izvajal dr. Markovič, da je bila politična neodvisnost in teritorijal-na nedotakljivost Albanije garantirana že s paktom Društva narodov, kakor tudi z odločitvijo sveta Društva narodov in s sklepi velesil. Kljub temu pa je Albanija čutila, da potrebuje niena varnost še nadaljne zaščite. Posebej je treba omeniti, da }e neka velesila delila to naziranje Albanije. Dr. Markovič ie naglasil. da ni niti enega jugosloven-skega državnika ali politika, katerega nameni bi bili naperjeni proti neodvisnosti Albanije. Na današnji drugi seji varnostnega odbora je predložil predsedstven urad delovni program v dveh oddelkih in sicer v prvem delo za razsodiščne in varnostne probleme, v drugem pa delo za sistematično zbiranje sredstev, ki jih ima Društvo narodov po členih 8, 10. 11 in 16 na razpolago. Po izvajanjih jugoslovenskega zastopnika dr. Markoviča je nemški delegat grof Bernsdorff izrecno naglašal potrebo razsodišč in ustanovitev postopanja, ki naj bi garantiralo mirno ureditev vseh mednarodnih sporov. Rešitev vseh ostalih problemov, ki so s tem v zvezi, bo prišla avtomatično. Bernsdorfi je pristal na ustanovitev pododbora, ki naj bi pripravil dela varnostnega odbora. Glede varnostnega problema samega pa je izjavil, da je nemško stališče v zvezi med razorožitvijo in varnostjo znano. Ponovil je dr. Strese-mannove izjave, ki jih je podal na zadnjem zasedanju Društva narodov, da je Nemčiia pripravljena pozitivno sodelovati. Predsednik dr. Beneš je končno sporočil naj posamezni narodi vložijo morebitne predloge najkasneje do 1. januarja 1928 predsedstvenemu . uradu. Tržaški fašisti pozdravljajo z bombami proslavo 1. decembra Trst, 2. decembra, n. V veliki dvorani »metniškega krožka se je snoči ob priliki higoslovenskega narodnega praznika vršila pod pokroviteljstvom jugoslovenskega generalnega konzula tradicijonelna proslava ženskega podpornega društva Jugoslovenske kolonije v Trstu. Zabava Je lepo usipela Udeležili so se je tudi nekateri člani diplomatskega zbora. 10 minut pred eno uro pa je v bližini ulice Corones, kjer se je vršila proslava nenadoma eksplodirala večja bomba Številni orožniki, ki so stražili na vseh koncih, so se takoj podali na vse strani, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Niso pa mogli najti nobenega sledu. Vse kaže, da je bombo vrgel kakšen prenapetež, da bi na ta način motil zabavo. Slučajno pa je takTat pravkar svirala godba, tako da od udeležencev skoraj nihče ni slišal eksplozije. Tre ba ie pripomniti, da se proslave ni udeležil noben Italijan, kar se do letos še ni zgodilo. Prejšnja leta ie prihajal na proslavo Jugoslovenskega ženskega podpornega društva večkrat celo tržaški prefekt, kf pa se }e stos opravičil. V Albaniji diši po smodniku Tirana, 2. dec. h. Sklep italajanskcalban« ske pogodbe so tukaj najprej skrivali Sel© polagoma je prodrla vest, da je prišlo do vojaške pogodbe za dobo 20 let Predzgo« dovina pogodbe je značilna. Ko je italijan« ski poslanik v Draču pozval Ahmed bega Zogu k pogodbi, je slednji nekaj čas« okle« val Polagoma pa so pridobili Italijani za to idejo njegovo okolico, ki je vplivala nanj. Akmed Zogu je tako prižel v teža. ven položaj, da ali podpiše pogodbo, ali Ei se zahvali in riskira svoje življenje. Za* juoek pogodbe je pospešil tudi gospodar« ski pritisk. Narodna banka je bila za po« trebe dežele več dni zaprta. Grozili so co k>, da ne bodo 1. decembra izplačali pne« jemkov in da bodo odtegnili denarne za« loge Narodno banke iz Albanije. Pod tem pritiskom je prišlo do pogodbe. Prebival« stvo, posebno pa trgovci 90 z novo zvezo malo zadovoljni. Splošno se domneva, da stoji Albanija pred večjimi nemiri. Prebw valstvo postaja proti italijanskim oficirjem vedno sovražnejše. Albanski oficirji ne na« stopajo proti njim tovariško. Povsod sa čuti razpoloženje: Albanija diši po smocb triku. Štiri dni potres Rtm, Z dec. g. V mesta CasteHo trajajo potresni Amki že nepretrgoma štiri doL Prebivalstvo ie v strahu. Stvarna jkada je ■Maalfefc. Varnostni odbor v Ženevi Dr. Beneš izvoljen za predsednika. — Nepričakovana debata« Nova sovjetska spomenica Severa, 2. decembra, d. Pri včerajšnjem konstituiranju varnostnega odbora so bili Izvoljeni: dr. BeneS za predsednika ter kolumbijski delegat Urrutia in bivži švedski zunanji minister Unden za podpredsednika. Il delovnega programa, ki ga je v daljšem govoru podal dr Beneš, je razvidno, da bo odbor zahteval najprej od tajni-itva DruStva narodov v zvezi z resolucijo usedanja DruStva narodov štiri skupne študije, in sicer 1.) o že obstoječih razsodišč-nih pogodbah; 2.) o regijonalaih varnostnih pogodbah, a. pr. loearnski pogodbi, francosko - jugosiovenski pogodbi itd.: 3.) o obstoječih obveznostih članov Društva narodov in eventualno nečlanov Društva narodov, ki obstoje po raznih členih pakta in 4.) o določbah glede morebitne skupne ak-dje Društva narodov proti državam, ki bi kršile pakt ali mir. Proti pričakovanju se Je razvila o teh predlogih daljša debata. GrSki delegat Po-fitis Je zahleval, naj se zberejo ne le obstoječe pogodbe, temveč tudi podatki o onih, ki niso bili sklenjeni, in celo e osnutkih, ki so jih predlagale znanstvene družbe. Menil Je, da je treba v glavnem preiskati ovire, na katerih se Je ženevski protokol razbil. Po njegovem mnenju so trije vzroki: '1.) univerzalnost razsodlSČnega postopanja. 'ta katero marsikatere države ni mogoče n tvoriti; 8.) ločna definicija napadalca ) avtomatično nveljavljenje sankcij. Predlogom Politlsa so ogovarjali generalni tajnik Društva narodov sir Erie Dum-mond, kakor tudi Japonski nizozemski in francoski delegat Paul - Bonconr Je nagla-gal, da ne gre za znanstveno, temveč za konstruktivno delo. Izvajal Je: «Mi ne moremo povečati varnosti s tem, da Študiramo dokumente. Potrebni sta nam ive koloni v tabeli, in sicer prva za aktivno stran z obstoječimi varnostnimi določbami In droga ■a pasivno stran z varnostnimi ukrepi, ki Be manjkajo. Po lem pregledu bi bilo mogoče določiti izmere razorožitev. AngleSki delegat lord Cushendun Je obžaloval, da more zastopati v odboru lorda Ro- berta Cecila, Čigar odsotnost mora komisija zelo obžalovati. Toda istočasno je zagotovil, da sprememba v osebi ne bo pomenila spremembe stališča z ozirom na čim prejšnjo izvedbo razorožitve, razsodiščnega postopanja in varnosti. Naloga varnostnega odbora je, da obravnava štiri točke resolucije, ki jo je 26. septembra t L sprejelo zasedanje Društva narodov. Ženeva. 2. decembra, d. Ruska delegacija je predložila pripravljalnemu odboru novo spomenico, v kateri razpravlja o vprašanju izbruha svetovne vojne. Rusi zatrjujejo, da je ležal vzrok v necKloljivi rivaliteti, ki jo je izzvala konkurenca velikih kapitalističnih držav, ki so hotele povečati svojo kolo-nijalno ozemlje in trge. O vojni krivdi izjavlja ruska spomenica, da navajajo kapitalistične države kot vzroke vojne le pretveze, resnične vzroke pa skrbno prikrivajo. Pri tem Je igra! liberalni pacifizem kla-verno in za človeštvo nsodepolno ulogo. Ruska delegacija meni celo, da so bili liberalni pacifisti samo agenti imperijalistov, ki so hoteli vojno. V ostalem navaja nota zelo dolgo statistiko o človeSkih žrtvah v vojni, kakor ludi o materijelnih škodah. Končno vsebuje nota statistiko sedanjih oborožitev v Evropi, ki so sedaj mnogo višje kol pred vojno. Nota opozarja tudi na nevarnosC ki so Jo izzvale Zedinjene države v vprašanju vojne s sirupi ln bakterijami. Edino sredstvo za rešitev tega stanja Je popolna razorožitev. Ženeva, 2. decembra, s. Ruski delegat Bugarov ie snoči zapustil Ženevo in se vrnil v Moskvo. Danes, mu je sledil admiral Bechrens. Ostali člani ruske delegacije ostanejo Se nadalje v Ženevi. Ženeva, 2. decembra, (be) Chamberlaln Je •poročil Lilvinovu, da ne ieli ž njim sestanka. Moskva. 2. decembra, g. v*tnik Dieta. Gulbota je H prod 14 dnevi saeKSel preiskovalni sodnik kot pričo. V« podlagi listin, ki Hh je na Dunaju nple. sil francoski policijski komisar Colomb«. ni, pa je dnkajeno, da Je bi Gulbot za« pleten v afero kot krivec. Danes popoldne le M ponovno zasHSui kot obtoienee. Gub bet je preiel za svo)e nasvete nagrado 60 tisoč frankov. Campisnim zastopnikom Je hijavil. da Je ravnel v dobri veri ln da ie ie 15 let pravni zastopnik konmila Varton. sa, ki Je tudi zapleten v to afero. NemJld advokat Dieti, ki i« raron tefla pravni za» »topnik nekega pariSke^a poslaništva, za. gotavlja, da o stvari ni ničesar vedel in da le v rvasi s zadevo ie ket pravna pe« Sveto v Manili contra Bratiana BnkareSta, 2. decembra g. Dopoldne se Je sestal izvrševalni odbor narodne kmečke straBke. da sklepa o ponudbi Vlntile Bratiana. Odgovor Je bil že izdelan In bo rntri Izročen mlnistrskemn predsedniku Kakor se Izve, bo odgovor negativen ln sicer iz načelnih vzrokov, ker kmečka stranka ne more dovoliti, da bi se rezultat splošnih volitev že v naprej določal. Za Jutri popoldne je skltcana seja ministrskega Sveta, kier bo ministrski presednik Bratianu poročal o pogajanjih z narodno kmečko stranko in odgovoru stranke. Pariz, 2. decembra, s. Po poročilu »Mati-na» lz Bukarešte, je skušala kraljica Marija pregovoriti voditelje narodne kmečke stran ke, naj bi pristali na sodelovanje svoje stranke v vladi, ki nai bi Jo sestavil Stirbej'. Brzojavka pristavlja, da se da po najboljših informacijah - ugotoviti, da bo ta želia kraljice ostala neizpolnjena. Neugoden vtis sovjetskih izjav v Parizu Pariz, 2. dec. d Izjava sovjetske delega* cije glede razorožitve je tzzvaia neugoden vtis. Posebni dopisniki Kstov v Ženevi po« ročajo, da so po prečitanju ruske izjave le s težavo zadržali nekatere delegate, de ni. so takoj oddali negativnega odgovora. «Pe« trt Parisien« pi§e, da se pri natančnem štu» dij-u ruskih predlogov res ne ve, »li se hoče sovjetska delegacija norčevati iz že« n -vskih razorožitvenih pogajanj ali misli resno. List označuje ruske predloge kot ponavljanje premierih fraz, ki nimajo no« bene vsebine. Nekateri listi sprašujejo, ali ne namerava sovjetska delegacij« s svoji« mi predlogi uprizoriti komedijo, ki bi Lit« vmovu m tovarišem omogočila, da bi zaprli za seboj vrata in dobili nov povod nasto. piti proti kapitalizmu in dvigniti medna, rodni profetarijat proti ženevski organira* ctji Kakor poročajo listi ie bila situacije po razlagah Litvinova zelo kritična. Vsaka neprevidna beseda bi bila lahko povzročile katastrofo. Francoski delegat Bonoouf Je rešil situacijo. Madžarski škofje in Vatikan BudimpeSia, 2. dec. A Z oporieijomalne strani razširjajo govorice, da je Vatikan t samolastnim imenovanjem škofa Justinija« na Seredyj» za knezoškofa v Rabu prezri* pravico madžarskih faktorjev, da pristane« Jo na to imenovanje. Snoči pa so nasproti temu ugotovi® v oSMdno tesp+rirani ofi« cijozni noti, da so se pred imenovan iem vršila dolgotrajna pogajanja med madžar« sko vlado in Vatikanom, o katerih Je bilo treba seveda čuvati največjo tajnost. KI tub temu pa je mogoče, da bo opozicija spra. vila zadevo pred parlament. Pot litovskega mm, predsednika v Ženevo Kovno, 2. doc. g. Mm. predsednik WoV de*n«ras je odpotoval opoldne v Ženevo. V Berlinu se Je nameraval \Voldemaras se« stati z dr. Stresemannom. kar pa se ni da. to izvesti, ker Je dr. Stresentann odpota« val v Norimberig na zborovanje nemSke ljudske strank«. NemSka delfftcija r« rp» sedanje Društva narodov odpotuje jutri v Ženevo. Izmišljene veotf o revoluciji v Pusi3 Praita. 2. dee. h. TVVrmii oddefdc sov« Jetskega saetneetva v P^agl demantlre vo> sti e revefuctji v jufni Rusiji. Pred izseKtvfjn Trnckega in tovanSev? fterttn. 3. dec. s. »Rerltner Tagrblatb* nrinaSa vest narflEkega (rlnttifl^Se^fttst, po ka+eri fe d-4.fl nr*ki poslanik Kre^HnsW od llud«kega komiRantafa ra r"rtaoie deve nalog, r^j vtvtp5b ^irfo. ali bi rHal« virfmo Tg TrfH-Vpji. Zinovtev*. m cf»set drt»!»:b tfonov opozicije, za stalno bivanje t NcmčHt Češkoslovaško pismo H. Praga, 26. novembra. Prvi teden budžetne razprav« ce je končal popolnoma mirno. Debata se razvija v hitrem tempu, točno po načrtu, ki so ga vnaprej določili voditelji notranje državne politike. Danes v ponedeljek se bo končala splošna debata in se prične specijalna o poedinih re-sorih; končana mora biti ta debata v četrtek, za kateri dan je sklican senat Ta mora dobiti že v petek v roke v posl. zbornici odglasovani budžet. Tudi v senatu morajo sprejeti drž. budžet v določenem času. Nikjer, ne v zbornici, ne v itovinstvu, se ni pojavB niti najmanjši odpor proti temu sistemu »diktature demokracije*, kateri sistem se je že uveljavil in se lepo razvija po načrtu in silni volji vodečib faktorjev državne politike. Ir teh in drugih razlogov ni prinesla budžetna debata nobene senzacije in nobenih izuenadenj, dasi so nekateri govorniki imeli sijajne govore in so podali mnoge važne podatke in izjave. Slovak dr. Štefanek je zagovarjal agrarno stranko in razlagal idejne principe te stranke; nemlki nacijonalec Rosche se Je v prav senzadjonainem govoru izjavil za realno politiko sodelovanja Nemcev v češkoslov. državi; Itd. Toda Usti beležijo samo to. kar govore poslanci lastnih strank, četudi govore včasih gluposti; najsi govori poslanec druge stranke Se boljše, ker ne pripada stranki, ni vreden njegov govor zabetežbe. Zbog tega je videti debata v listih popolnoma drugačna nego je dejanski. Tudi ta pojav je ie postal parlamentarna tradicija... Ker pa je vse vnaprej aranžirano in točno pripravljeno. se ni treba bati iznenadenj. Zato tudi govori nimajo poslušalcev. V zbornici tli poslancev, na galerijah ni občinstva ne časnikarjev. Zbornica je prazna, govorniki govori praznim klo-pem. Prej so poslušali govornika vsaj kolegi iz lastnega kluba; sedaj tudi tega ni potreba. Tu pa tam pride v zbornico pogledat kak poslanec, ki je na •straži* za svoj klub in takoj odhaja, ker je vedno vse v redu; v ministrskih stolcih sedi en sam minister, «čuvar reda«. Izjemo dela samo markantni pio-fa finančnega ministra EngliSa, ki posluša vse govore, vedno beleži in takoj temperamentno, nervozno reagira ali osebno poslancu, ali govori s tribune praznim klopem s tako ozbilnostjo kakor bi bila vsa zbornica polna. Mnogo več zanimanja je bilo za budžetne razprave v odborih, kakor sedaj v ple-numu... Ta interesanten pojav ni razviden iz strankarskega časopisja. Organi posameznih strank prinašajo velike referate o senzacijonainih govorih poslancev lastne stranke, tako da jma javnost vtis. da se je vršila velika parlamentarna borba, katere pa v resnici sploh ni bilo. Javnost čita o velikih burnih debatah. katere se dejanski odigravajo v navzočnosti govornika, stenografov ln parlamentarnih uslužbencev. Ni v našem časopisju mogoča nobena diskusija razen z gledišča dotične stranke, ni mogoča nobena kritika razen s stališča strankarskih interesov. Izven okvira parlamentarnih diskusij se je razvila v tisku živahna debata o agrarni stranki in o idejni bazi strank sploh. To debato je na briljanten način prenesel v proračunsko debato Slovak dr. ŠtefAnek. V zadnjih dnevih se je pojavilo več nasprotnikov agrarne stranke in so stopili v javnost z raznimi argumenti in akcijami. Eni so nastopili proti agrarni stranki z razkritji raznih škandalov in groze, da pridejo na dan še z drugimi razkritji, ki imajo namen da stranko osiabe. DrugI očitajo agrarni stranki, da nima idejne baze. da je iz egoistrčnih razlogov od vsega početka izkoriščala državo, da se je vedno krčevito držala v vladi in še ni okusila suhega in trdega kruha opozicije. Ze v odborih je ministrski predsednik Švehla odgovoril na očitek, da je stranka neprestano v vladi. Povdarjal je. da si je stranka tega svesta. da mora in bo vedno konstruktivno sodelovala na zgradnji države: rekel je. da Je to žrtev, katero stranka državi prinaša dobrovoljno. in da bi ostro nastopil proti vsakomur, ki bi stranko hotel izvabiti v opozicijo, češ stranka hoče in bo vedno pozitivno sodelovala v državi in se nikdar ne da iztisniti v opozicijo... Prijetno življenje madžarskih falzifikatorjev Budimpešta, 2. dee. g »Pesti Kurir« pri« občuje dolgo poročilo o življenju obsojenih falzifikatorjev francoskih frankov. Poro« čilo pravi med drugim, da živi bivši poli. cijski prefekt Nadossy v ietniSnka v H ar« ti Naaossy nosi kamilniško obleko m do danes ni prosil za nškakoršno olajšanje di ugodnost Zaposlen Je v kaznilniSketn vrtu, kjer vrši delo delavskega paznika s na), večjo strogostjo. V svoji eellei piie sporni. «e a igeAirine faiziflkatorake afere. Oh i* sfao»v ne sprejem«. Ce bo oproScen zadnje četrtine kitrnl, bo priSel 28- avgusta T92R. iz leče. Princ \Vbidischgratz živi v kepe« £36u Sv. Loke pn Bu<}iinpeftt Todl on ne sprejemi obiskov. Vsak večer pa obMcu« ie redakeH« nekega ekstremno legi tirni, stičnega fista aH pa gledališča. Snoči Je iz« zval v nekem gleda RSču e druIN wianega necijonelista Llaint splošno poaomost. V Haagu obsojena faJzifrkatorja Jankovitse Marsov dei bosta v 14 dneh svobotfaa. Politika v filmu Braflilava, 2. doe. g Slo\a3ki listi zahte. vajo bojkot ameriške f-hn^ke družbe Pa« namet, ke>r dela v svo'ih fiWb peopagan. do z* revizijo trianonske mirovne po« godbe. Seja ministrskega sveta Beograd. 3. decembra, p. Nocoj od 5. do 9. se je vršila seja ministrskega sveta, ki Ja razpravljal v glavnem o zakonih, ki jih namerava vlada predložiti Narodni skup« Kini. Zakon 0 centralni upravi Je bil v načeto sprejet, definltivna redakcija pa Je poverjena posebnemu ministrskemu odboru, v katerem so dr. Kumaimdi, Velja Popovič ln dr Grga Angjelinovič. Glavna debata se je vriila o dekoncentraciji »prave ter o funkcijah raznih upravnih instanc ln ministrskega sveta. Po daljši diskusiji Je bil sprejet sklep da je smatrati ministrski svet za administrativno oblast Po sprejetje zakona o vrhovtii državni upravi Je ministrski svet razpravljal o zakonu o nošmji orožja. Zakonski osnutek je Wl na danaSnJI seji definitivno sprejet in bo v prihodnjih dneh predložen Narodni skupščini. Nato se Je vršila še debata o zakona o pobijanju živinske kuge. Končno je ministrski svet odobril ministru za socijalno politiko kredit v znesku 375.000 Din za višfa invalidska sodišča. Sestanek komisije za ureditev šolstva Beograd, 2 decembra p Danes se |e sestala v prosvetnem ministrstvu komisija za izdelavo enotnega ečnega programa za vso državo. Komisija bo Izdelala učni načrt za osnovne, srednje ln visoke lole. Sejo Je otvoril prosvetni minister dr. Kumanudi. ki Je v svojem otvoritvenem govoru naglasil, da mora komisija npoštevati pri svojem delu tri glavne točke: prvič koordinacijo pouka,- drugič kompenzacije krajem, kjer se bodo ukinili obstoječi Šolski zavodi ln tretjič Izdelavo popotnega In enotnega programa za narodno prosveto. Nato so govoriti poedini delegatje, ki so razvili svoje misli dede učnega programa. Za profesorsko udrnženje ie govoril Jeremija Žlvanovlč za ministrstvo trgovine (trgovsko Šolstvo) načelnika Jovanovič In Koranlč hi med drugimi za Slovenijo univ. prof. dr. Ivan Prijatelj f« prof. SnSnik. Po edhodn prosvetnega ministra Je vodil sejo ndegov pomočnik g. Jojič, ki Je predlagal, naj olji odbor Izdela delovni načrt z* pienem komisije !n razdelitev gradiva na odseke. Sej« je bila nato zaključena. Komisija bo zasedala bržkpne do konca šolskega leta. Važna gospodarska konferenca Beograd. 2. decembra p. Danes se je vr-Sila seja zastopnikov gospodarskih korpo-raefj, na kateri se Je razpravljalo o prihodnjem kongresu Gospodarskega saveza. Kongres te bo vršil v Osjek-o. Nato Je sledila še konferenca tajnikov vseh trgovskih, industrijskih ln obrtnih zbornic. Ljubljansko Zbornico Je zastopal g. Mohorlč. Razpravljali so v glavnem o sklicanja konference zastopnikov gospodarskih krogov ln narodnih poslancev, da bi na ta način dosegli tesneJSe stike med gospodarskim! krogi In Narodno skupščino. Preganjanje Jugoslovenov v Zadru gpflt, 2. decembra, n. Iz Zadre poročajo, da so Italijanske oblasti zadnjo dni znova začele strahovito preganjati naše ljudi. Pred par dnevi je prispel is Rima prof. Carusso, ki Je odredil številne hišne preiskave pri najoriličnejših Slovencih in Hrvatih. Pri posestniku vecerelu so našli sokolski kipec in so ga zato zaprl) ter ga tudi na ponovno Intervencije naSega konzula niso izpustili. Pri bratu splitskega velikega župana dr. Peroviču so našli sliko kraljice Marije. Seveda so ga takoj vtaknili w luknjo. VoČ fantov, med njimi tndi uradnika našega kon zulata, so aretirali, ker so prepevali hrvatske Ijubavne peami . , . Zakon o sodiščih Heograd. 2. decembra, p. Danes se je vr-šila seja sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja o zakonu o uftrojstvu sodišč. Današnje seje se je udeležil mdi minister pravde. Po seji je Izjavil vaSemu dopisniku. da je bila na danaSnji seji zaključena razprava o lem zakonu ter da bo sekcija na Jutrišnji seji pričela razpravo o zakonu o sodnikih. Pribičevič v Zagrebu Zagreb. 2 dec. n. Jutri dospe semkaj šef SDS g. Svetozar Pribičevič. ki se bo dopoldne sestal s Stjepanom Radičem. Zve čer bo g. Pribičevič predaval v Seljaskem domu. Sklicanje zagrebške oblastne skupščine Zagreb. 2. decembra, n. ZagrebSka oblastna skupščina ja »klicana sa 12. decembra. Na dnevnem redu je poročilo oblastnega odbora o dosedanjem delu In poročilo poedinih oblastnih poslancev o položaju v njihovih volilnih okrožjih. Zasedanje bo trajale S do 10 dni. Vršila se bo iurti razprava o proračunu za prihodnje leto. Proračun Je že sestavljen ln bo o njem te dni razpravljal finančni odsek. Macdonaldova bolezen London. 2 dec. d. Macdonaldovo zdrav, stveno stanje se Je zopet poslabšalo. «Dai« !y Ejrpnees« poroda, da bo Macdonald kon« auIHral specijaRste ter bo mora! morda zo» pet prenehati t delom. Zaupnica Jasoarfevi meščanski vladi Bru««//. 1 decembra. fl»».) Zbornica fe israsifa v čara j kabinetu zaupnico s 93 pro« ti W glasov um. 23 posleneev ni glasnvato Odprava vizuma med Anglijo in Nemčijo Londnn. 2 dee. flo.> S I. jamiarlem bo odpravljen vizum nved Nem811« ki An«lt» Jo bi m vse nlene domkiljone razven Av« strsfiie ta Indije. Nesreča «*rške<*a oarnflca Bukareita, 2 dee. g. GrSH narnik «Tha» Ha«, ki ie odnelfat IS. novembra iz Cari« Mda v C.atac. ni db danes prispel niti v Galae, niti e Konstaneo. Ml onstran granit Razrešeni in upokojeni c. d. — Trst. novembra. V sredo, 23. t. m. se ie vršda v Trstu pod predsednišivom novega šolskega skrbnika za rtimorie iu vldentsko ookralino. Droi. Ambroža Mondina. seja krajinskega šolskega sveta. Poročilo o tei seji se objavlja šele danes. Novi šoiski skrbnik (krajinski šolski nadzornik) je v tej seji razjvil svoj načrt in povdarjal, da bo posvečal vso svojo skrb povzdigi šolstva, zlasd oa šolskim vzgojnim institucijam, med katerimi so seveda na prvem mestu najvaZneiše fašistične mladinske organizacije, >balili< in »male Itaiiiandce«. Med drugimi stvarmi, ki so se razpravljale v tej seji. ie bilo na dnevnem redu tudi vprašanje slovenskega ln hrvatskega učiteijstva ln sta bila v tem pogledu najvažnejša dva sklepa: S prvim, nanašajočim se na Dubko pokrajino. se le Izreklo »godno mnenje k predlogu, da se 38 »drngojezičtrih« učiteljev ki niso usoosobljeni za oouk na italijanskih Šolah, razreši službe: z drugim pa se je odobril sklep tržaške mestne občine, s katerim se upokoji 22 slovenskih mestnih uči-tetiev. Pa Ji stični »n Popolo di Triste« ie ta sklep krajinskega šolskega sklepa pospremil % naslednjima pripotnboma: »Z jezikovno preosnovo ljudskih Sol is tttjeiezičnih v italijanske, ki i« sedai tako-rekoč Izvršena s pretvoritviio petih razredov. bi ne bfk> mogoče, da se obdrže v službi na italijanskih šolah učitelii, ki sp usposobljeni za šole z drugimi Jeziki in se niso pobrigali za to. da bi si oridobili usposobljenost za ponk v našem ieziku. Mnogi slovenski učitelji so napravil) izpite, ki so se vršili ob koncu vsakeea šoiskega leta, ah 38 se lih ni podvrglo izsrftu ali pa iih ni napravilo, ln Ičo ie potekel dveletni rok. je Šolski svet s skleDom od 23. t. m. zahteval, da se napram niim uporabi zakonski odlok iz leta 1935.« Tako bo torel te dni razrešenih službe 38 naših očiteHev In učiteljic. Kakor zaoral rečeno, se ta tkleip nanaša na pulsko pokrajino. Potemtakem gre za 38 naših učiteljev v istrski pokraiini. dočim ostale pokrajine: rešika. tržaška, gorSka. tar zadrska prideta na vrsto na »brž šele v prihodnji seri Soiskega sveta. Tako, kakor je poiasnll stvar »11 Popolo di Trieste«, pa bi se seveda moglo misliti, da se sklep nanaša na vse Primorje. kar pa očividno ne odgovarja resnici. Ker ie SO naSih učitetiev in učiteljic, ki so usposobljeni za pouk v italijanskem jeziku, ie premeščenih v stare Italiianske pokrajine in se bo to premeščanje vsekakor nadaljevalo dotlei. da bo zadnil za pouk qa sedanji šoli usposobljeni naš učitelj premeščen tla dol. ostalo naše očltelfstvo pa bo v na?kraišem času razrešeno službe, bo torej ljudska šola tudi rlede na učno osobie v kratkem popolnoma poitalliančena. O umirovfjemu tržaškega slovenskega uč! teiistva pa piše »II Popolo di Trieste« tako-le: »Gre za 22 učiteljev, ki so biti stalno nameščeni na ljudskih šolah tržaške občine s slovenskim učnim ieziksn. ki so sedai iz-premeniene v Italiianske. Ker se niso čutili zmožne, da bi vršili svojo nalogo, da bi poučevali v našem jeziku, so zaprosili za upokojitev ln mestna občina ie. uporabljajoč možnost, ki io midl čl. 10. občinskega šolskega pravilnika, ugodila njihovim prošnjam teT iih Je upokojila s prejemki, k! gredo od najmanj 6000 do nalveč 13.000 lir letno po shtžbenih letih vsakogar«. Tako bo torej vseh 22 slovenskih učiteljskih moči na tržaških ljudskih šolah, ki so bile stalno nameščene te dni uookoienih. »Popolovo« tolmačenje, da se učitel^tvo samo w čutilo zmožno za pouk v italijanščini, ie neresnično. ker_ ie bilo vse slovensko učiteljstvo usposobljeno za pouk v Ita-illanskem Jeziku in le tako tudi poučevalo. Edini nravi vzrok unokoiitve ie bi! namreč ta. da se ie od slovenskega nčitelistva zahtevalo. da mora v slovenski okolici ustanavljati fašlle. voditi fašistične organizacije In z ljudstvom občevati izkliučno v itstiianskem jeziku, česar pa ni moglo spreleti. Z zgorai omenjenima sklepoma Sotekesa sveta >e b'lo torei vseh skmw vrženih iz ljudske šole 60 slovendsklb ln hrvatskih učiteljev in učiteljic. p— Promocijo. Na bolonjsfal univerzi Je promoviral za doktorja prava g. Teofil Simčič iz BUjane v Brdih. p— lz Kavkaza je do&la vest, da je tam umrla bivša goriška učiteljica Dragica Pav« 9ič, ki je službovala v Tolminu b Bregi« nju. Poročila se je bila še pred vojno t bogatim ruskim posestnikom, ki je pa po prevratu izgubil vse svoje premoženje. p-~ Samomor je izvršil 241etni šofer Ga. brijel Vidav v Banah pri Opčinah. Bolan je bil na pljučih. p— Če* mejo... Gospod Peter Zavrta« nik iz Slikana je šel čez mejo v Jugosla« vija brez potnega lista. Gorislco sodišče ga je obsodilo radi tega in contumaciam na 8 mesecev zapora. p— Dva dečka sta vlomila v Idrijci prt Spodnji TrebuSi. Bletnl Alojzij Podgomlk je padel v vodo, na pomoč njemu je sko» či! v Idrijco 11 letni Avgust Kofol. V' boju z valovi pa sta 9e oba dečka vtopila p— Slavnosten avto je pridirjal v Pod« goro ponoči od sobote na nedelio. Na po. ziv orožnikov se ni hotel ustaviti. Vozil je brez luči še hitreje v Brda. Miličniki so SB za nHm z Brunnerjevim avtom m ko so se bližali skrivnostnemu avtu, je skočilo i« njeffa par liudi ii izginilo v temi. V avtu je bilo polno -vojnega materiisla. orožia. pušk. naboiev. samokresov. Ob tej priliki so se soomnfli na avto, ki je 1. maja letos po BrctTi razSrjel letake z državi sovraž« ne vsebmo. p_ Josipa Gabrifeldča sta n« poti v Anhovo ponoS nstavlla dva neznan, ea. Eden ga H udaril s te*Vo paMeo po gla. vi, vs!ed če*ar I« GabriielfiČ padel neza. vesten na tla. Roparja sta mu vzela iz Ust« niče 7400 Ur ftez neka i fasa »e ie Gabri. ief5*5 zavedel m se s težavo privlekel do orožnikov, katerim ie naznanil napad. Orofniki i«?Ho zloftnee V Vratih nri pevano »o vdrli v h I Vi A"<*ref» PodgomU k«, ki v«t}a ra premo*n"jN kmeta, no noči markirani roparti Z«Titevap so d<*naT od PMgornfl!-*. nlpgoveca vnuka fn slnžklnle. G<*mni*itr Pobski ^lodpJi^ki oder Sreda. 7.: «dgra v gradu* Abonma. Četrtek, 8.: "Ipra v gradu«. Izv. Opnzariamo na današnjo — sobotno dijaško predstavo. ki se vrši v ljubljanski drami ob S popoldne. Uprizori se Cankarjev v režiji gosp. Skrbin j ška. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, pa tudi ostalemu občinstvu, ki se hoče poslužiti znatno znižanih cen. Ker je to dijaška predstava, je prosta •oblastnega davka. Gospa Fanetta Herm«ilorI ; Bilinova gostuje v ljubljanski operi, in sicer v ulogi Santuzze v Mascagnijevi operi cCavnlleria rusticanas. Gospa, rojena Ljubljančanka, je uživala svoj čas pevski pouk v tukajšnji cGlasbeni Matici», pozneje pa v tujini. Za časa svojega bivanja v Nemčiji je gostovala na raznih nemških odrih z lepimi uspehi. V Ljubljani gostuje pevka v petek, dne 9. t. m. Nedelja t mariborskem gledališč«. V nedeljo, dne 4. decembra ob 3 popoldne ge uprizori igra , zvečer pa opereta cEva, po znižanih cenah. Šentiakobski gledališki oder uprizori v sredo, 7. decembra in v četrtek, 8. decembra izborno Molnarievo tridejansko komedijo , ki se igra z velikim uspehom v svetovnih glednliSSh Občinstvo, ki ljubi la'iko komedijo, vabimo k posetu. Predprodaja vstopnic je v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karnifnik m Starem trgu. Opozarjamo ra nocojšnji simfeHfpj koncert. katerega priredi ob 8. v veliki dvorani hotela Union simfonični orkester kr. gar de pod vodstvom svojega dirigenta podpol- je vsemi sloji našega prebivalstva, so dosegli, da je bila lepo okrašena imionska dvorana tudi letos razprodana. Nudila Je po publiki odsev vsega našega življenja, njegove gospodarske ta socijalne konstrukcije. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi, kakor je tudi novinarsko naporno delo posvečeno vsem in prava glasbena umetnost name-ije-na vsem. Koncertu so skoro polnoštevilno prisostvovali vsi zastopniki naših državnih oblasti z g. velikim županom dr. Vodopivcem in g. divizijonariem generalom Kalafativi-čem na čelu. Prišli so dvorna dama ga. Tavčarjeva, zastopnik oblastnega odbora dr. Adlešič, rektor univerze dr. Nahtigal, komisar mestne občine g. Mencinger, novi župan dr. Puc. podpredsednik viš. dež. sodišča dr. Rogma, fin. delegat dr. Rupnik, direktorji inž. Kneževič, ffiž Krajec, Gregorič, predsedniki odvetniške, notarske in zdravn.ške zbornice dr Majaron, notar Hudovemik in dr Rus, starosta JSS Gangl, nar. poslanec SmodeJ, predsednik velesejma Bonač in mnogi drugi predstavniki, večinoma s svojimi damami Vabi'u so se odzvali vsi člani ljubljanskega konzularnega zbora g«, marki Ga-votti dr Pletaert. dr. Resi, Richard, Štru-celj in Dular Ta odlična udeležba ie dala koncertu tudi na zunaj slavnostno obiležje povodom narodnega praznika, kar ie prišlo do izraza tudi v tem, da Je bil spored otv jrjen ; državno himno. O koncertu samem, ki Je ob vsaki točki izzval viharne aplavze, objavljamo strokovno poročilo v »Kulturnem pregledu«. Po končanem sporedu se Je v veliki in v obeh novo prizidanih stranskih dv>ranah razvila neprisiljena družabna zabava s plesom po zvokih priljubljenega Nagodetjve-ga orkestra, ki Je ob tej priliki znova epra. vrči! svol renome. Ljubljanska polletja vseh panog so bogato založila paviljone, «aše največje ljubljanske ta štajerske vinske tvrdke pa so z Izbranimi vzorci svojih najboljših vin sestavile pravo vinsko razstavo, ki Je vzbujala splošno pokornost in priznanj« Naši gospodarski krogi so s tem ponovno pokaaali svoje priznanje (»vinarstvu im naklonili lepe zneske novinarskemu perzijskemu fondu. Vsa prireditev Je potekla v najlepšem redu. a zelo živahno hi v prijetnem družabnem vrvenju. Gotovo bo zato tudi letos ostala posetukom v dobrem spominu !n še boli u+rdPa priljubljenost ta popularnost pr. vodecembarskih novinarskih koncertov. Mariborski koncert Maribor. 2. decembra. Bil je precej drzen poskus, prenesti v naj-viSii sezoni vsakodnevnih mariborskih prireditev novinarski koncert iz Narodnega gledališča v veliko dvorano pivovarne Union. Mariborski novinarski klub je pač računal z dosedanjo simpatijo publike in zlasti neštetih onih društev in posameznikov, katerim služijo leto in dan novine. Deloma se je to mnenje novinarjev uresničilo. Dobra polovica dvorane je bila zasedena. Posebno številno so bili zastopani Nemci, skoro v večini. Med repreientanti so počastili prireditev novinarjev: vel žnpan dr. Sehan-bach. mestni župan dr. Leskovar, komandant mesta general Spasič z večjim številom drusrih oficirjev, oblastni o, cDrava>, v ' so pomotoma Izostali Je sledeči podpisi. Matija Bravnlčar, Marij Koso), dr Ktan Kiraovee. Zorko Prelovec, P. H iz Sattner to L. M. Skerlanc. ♦ Naši umetniki proti okrni tvi našega vseučilišča. Prejeli smo: »Prod kakršnemu-fco« poskusa okrnitve ljubljanske univerze slovenski Hkovnl umetnJkl, organizirani v slovenskem UmetniSkem društvo, soglasno In najodločneje protestirajo. Ulrttrttev medicinske In tehnične fakultete bi značlla veliko kulturno lazubo in težak udarec vsemu slovenskem« naroda. Ko ogorčeno protestirajo proti uničenju JJubljansfce univerze, vse eiovenske upodabljajoče umetnike zlasti bridke zadeva grozeča izguba arhitekturnega oddefta na tehnični fakulteti. Ta Integralni del univerze nadomestni« sloven-j&emu narodu vsaj v eni panogi ametnost-se akademilo. Zato tem boli zasluži, da se Izpopolni. razširi In razvije, dokler ne dobimo lastne akademije likovnih umetnosti. Okrnitev univerze ln vsakršna omejitev plo donosnega razvoja njenih fakultet fn eddel-kov bi značila kelturno-reakcilonanro dela-, nje in težko ialltev celokupnega Slovenstva ♦ Osebne vesti s poŠte. Postavljena sta: M. Seučar za pogodbenega poštarja pri Mali Nedelji. O. Cizel pa za pogodbeno po-Jtarico v Gornji Poltkavi. _ Napredovali so- za jA. ar. n-4 Maka Negovetlč, pb. ttr. II-5 v Brežicah; za telefoniste 111-3 O. Gumrtar v Murtkl Soboti, E. Burdlian v Slov. Bistrici. A. Kramer v SkofU Loki In E. Riharič na Maribor« 2, za komlnJrterja m-3 Pr. Bernot na Maribor« I. «1 pripravniki in-4. — Premeščeni so: t*, ar. il-3. F. Nadrag ix Rogaške S4atine na LJubljano 2. A. Križaj te Beograda na Jesenice na Gor. in V. Šimenc lz Beograda 2 na LJubljano l: pb. ura IM M. Štrukelj Iz Zgornje Sv. Kun-gote v Litijo, K. Horak Iz Litije v Mursko Soboto. V. TrefaM tz Stor na LJubljano 1, J. Marušič lz Rogalke Slatine na Ljubljano I. M. Globočnfk iz Lesc v 2iri. M. Kller B Bleda v Kranj. Anica Kurent lz Celja v Slatino Radence. Z. GrobeHilk iz Slatine Ra dencev v Celje, Kristijan Jeglič z Jesenic na Gorenjskem na Maribor 2 ln M Ažman iz Železnikov v Tržič; pb. ur. IJ-5 M. Grftns iz Kreševa v 2elezn?ke in M. Todorovič lz Tržiča v Kreševo; telefonistki IT1-3 T. Lov-Bn lz Sodražice v Store in T, Radovan lz Novega mesta v St. Vid pri Stični; priprav. 11-4 C. Mežan iz Zirov na Bled, J. Ferjan-Č5Č z Maribora 1 Ra Maribor 2 in K. Mlrtič iz Crnomžja v Metliko; služ. 1. skup. L. Sfcitek iz Grobelna v Podčetrtek in služ. 2. skup. A. Štira Iz Marenberga v Maribor — A. Kupljen, pogodbeni požtarid v Mali Nedelji, Je prestala shtfbo, ker ie upokojena državna uslužbenka. ♦ Razpis poštarskib služb. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri peštl Sv. Urban pri Ptuju (IH-2). JamČevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6600 Din, doklada (50% redne plače) 3300 Din, za prenašanja pošte 2496 Din. za selsko dostavljanje 5772 Din. — Razpisuje se nadalje služba pogodbenega poštarja pri pošti Ivanjci (111-3) Jajnčevtaa 800 Din Letni prejemki: redna plača 6000 Din. dofclada (50% redne plače) 3000 Din, za telegraf ln telefon 360 Din za prenašanje pošte 3!20 Din. za selsko dostavljanje 7488 Dim — Prošnje s prilogami naj se pošljeta na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. decembra 1927. ♦ Direkcija Sum v Ljubljani razpisuje pri Samski opravi v Kostanjevici prodalo 600 kubičnih metrov bukovih polen, postavljenih na skladišču v Mačkovcu (pri vasi Ore-hovec). Ponudbe, pisane na tiskovine. H se dobe pri direkciii šum v Ljubljani, je vložiti do 28. t. m. do 11. ore dopoldne pri isti direkcij:. Predmetna pojasnila dajeio direkcija šum v Ljubljani in šumska oprava v Kostanjevici. 1810 ♦ Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla vdova lekarnarja ga LuJIza Leustkova, rojena pl Sipus-SIsačka. Pokojnlca Je bila znana kot izredno simpatična In plemenita žena. S svojim finim vedenjem ln simpatičnim nastopom si je pridobila v«Hk krog Iskrenih prijateljev, H Jo bodo težko pogrešali. Pogreb pokojnlce se bo vrSil danes ob 15. orl iz Lingerjeve ulice St L — V državni bolnici je po kratki in mučni bolezni umrla ga. Zofija Megličeva. soproga ključavničarskega mojstra s Karlovgke ceste, v starosti 47 let. Pekojnlca. Id sapuSča S«st otrok. Je bila tip prave slovenske matere: mila. tiha, skromna In požrtvovalna. Zaradi svojega Ma gesta značaja le bila sploSno spoStovana Jn priljubljena. Pogreb poVo)nlce se bo v rili ob 14. nrl Iz mrtvslnlce državne bolnice. — V Sarajeva le nenadoma umri v 58. leta Večin« nalezljivih bolezni nastane ob dostopa klic skozi nstno duplino. Zaio ču-vajmo deco, nalezilvlb bolezni vrat«, okusne ANACOTPAS starosti poštni uradnik v pokoju g. Anton Cefoašek. Njegov pogreb se le vršil 37. novembra na pokopališče v Sarajevu. Bodi ohranjen pokojnim blag spomin, prizadetim oaše iskreno sožalje! * Odbor za zgradbo spomenika kralju Petru L Osvoboditelju v Priboju, siromašnem trga v Šandžaku ie po velikem župana v LI žicah zaprosil pomoči pri postavitvi spomenika v obliki cerkve, ki bi bila zgrajena v spomin kralju Petru Osvoboditelju. Doslej so brez cerkve in io s svojimi sredstvi tndi ne bi mogli zgraditi, ker je ljudstvo preveč siromašno. Morebitne darove prevzema st Ljubljano mestni magistrat (mestna blagajna). » Izvldnlčka četa Streljačke družine ta Slovenijo. Pozivam vse poverjenike-vodtti-ke lz mariborske oblasti, da mi v najkraj. Sem Času odgovore na mojo zadnjo okrožnico, da se nato pristopi k uspešni akciji za organiziranje izvidniškiti sekcij Streljačke družine v mariborski oblasti. Zdravo! Komandir čete. 17*4 • Preklical lo obžaloval ]e žaljive besede. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani sa ic vršita 30. novembra t L razprava zaradi žaHenja časti. Tožitelj je bil g. dr. D.nko Puc zastopan po g. dr. Grablovcu, obtoženec pa F. 5. Iz Ljubljane. F. S. je namreč 3. oktobra L L po izvršenih obč nsk.h volitvah Javno v gostilni govoril, da dr. Puc ne bo nikdar ljubljanski župan, kier je mest-no občino oškodoval za 400.000 Din. F. Š. Je bil zastopan po g. d*. Natlačena in ker so klerikalci nastopali že v pradvtli.m doti proti dr. Pucu s stičnimi obrekovanji jc bilo pričakovati, da bo dr. Natlačen v Imena obtoženca nastopil dokaz resnice in tako pripomogel razčistiti govorice. To pa se ni zgodilo, marveč se le F. Š. postavil na stališče, da je talil, da W inkrimovane besede izrekel. Ker so priče obtožbo potrdile, bi bil F. Š. obsojen, a mu je zastopnik g. dr. Puca žalitve proti preklicu, obžalovanju Ia plačilu stroškov odpustil. Damam bo Miklavž najbolj ustregel, če bo izbiral damske plašče, obleke, kostume v najkrasnejši izberi damskih oblačil po najnižji ceni pri tvrdki Fran LUKIC, Stritar« jeva ulica. ♦ Gospodinje. V soboto 3. t. m. bo izSel »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice za leto 1928. In bo naprodaj pri Jugoslovenski Matici v LJubljani. Šelenburgova ulica 7-n. Tekom prihodnjega tedna bo koledar naprodaj tudi pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji In v vseh knjigarnah. Cena 20 Din za člane Jugoslovenske Matice Din 16. V prvem delu obsega koledar nove kuhinjske recepte ter razne poučne članke In razprave kakor o kuhinji, o vsakodnevnem pospravljanja, o kuhi, o vplivu sočlvja na naš organizem, o slaščicah itd. Drugi del koledarja pa tvor! praktično urejen troškovnik za vse dni v leta. Koledar je lepo Miklavževo darilo našim gospodinjam. __ Kravate, naramnice, ovratnike, srajce, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah dobite pri Franc Pavlin, Gradišče štev. 3. ♦ Ne vračajte naših dopisov, ki smo jfb primorani Vam pošiljati zaradi neizmerne bede. Zavedamo se Vaših težkoč v borbi za življenjski obstanek, a vendar je Se v Vaši moči. da pomagate nam najbednejšlm. Vsak naimanjši dar v blagu ali denarju, bomo hvaležno sprejeli. Spominjate se nas zla sti pred božičem, da pripravite vsaj malo veselja nam najbednejšim slepim. Milodare sprejema podporno društvo slepih. Ljubila-na Wolfova ulica 12. ♦ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ie te dni razposlalo na razne naslove vabila na pristop k društvu. Podpornina znaša le 15 Din letno, ustanovnina. ki se plača enkrat za vselej 100 Din. Vsakomur ie znano, da spada »Ljublianski Zvon« v vrsto naših naiagilnejših prosvetnih društev, ki zalaga skladbe. Izdaja glasbeni list »Zbori« nastopa na koncertnem odru Itd. Podpor društvo ne uživa od nikoder, zato bi bilo želeti, da ga javnost v njegovem stremljenhj podpre. Ne vrzite poslanih vabil in položnic proč. marveč pristopite k društvu kot ustanovni Člani (100 Din) aH kot podporni člani (15 Din letno). Podprli boste društvo, ki zbog svolega idealnega de!a podporo v resnici zasluži. ♦ Pri vpadlera, rjavoslvem obrazu, utrujenih očeh. slabostih, potrtost!, hudih sanjah želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da ie bolaa, se priporoča, da nekaj dni zat»o.«d popiiemo na tešče kupico prtrodne trrenčice »Franz* 159- damski snežni čevlji brez krzna VOIKA naproti Mestnemu d->mo Lastna mehanična popr.ivlinlnlra snrlnib čevljev, galni in čovljpv v=eh snamk popravi vsak par v teko pel ara. Josefc. V zdravniški praksi zato predvsem uporabljajo vodo »Franz-Josef«. ker n« lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. NOGAVICE od Din 8, pletenine, rokavice, kravate, bluze itd nudi P- tn M. ROZMAN, židovska ul. 7,»po reklam« nih Cenah. _ * Kaj naj kupim im Miklavža In kje bom dobil? To dvoje vprašanj V«m reši tvrdka F. ČUDEN, ki nudi za majhen denar krasna darila za dame in gospodi. Glej ir?ožh» v Prešernovi Bi. 1 1871 * KaJ Je Arborin? Edino uspešno sred-Stvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in Iepotičnega grmovja. 255 * Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos Reieh 204 * Elegantno In praktično darilo z« Miklavža in Božič Je original »Watermann« amerlSko nalivno pero, ki ga kupite pri tvrdki !▼. BonaČ, LJubljana 1700 * Oporariomo na današnji oglas tv«Sce A. LAMPRET.______277 O B L A Č i L A tvrdke 3. Ma€ek LJUBI JANA. Aleksandrova 12 so nalhnllša In nalceneiša. Iz Liub'iane u— Sestanek gremlja trgovcev v Ljubljani. Gremij trgovcev v LJubljani vabi vse trgovce, ki se bavijo s točenlem alkoholnih pijač, da sa udeleže sestanka, ki ga sklicuje gremij za pondeljek 5. t. m. ob 8. zvečer v zborovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (desno). Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje prepovedi točenja alkoholnih pijač- o— Trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem. Gremij trgovcev obvešča člane, da so trgovin« v nedeljo pred sv. Miklavžem lahko ves dan odprte. n— Izredni občni zbor »Atene« se bo vršil 13. decembra t. 1. ob 5. ari popoldne v damski sobi »Emone«. Dnevni red; Sprememba pravil, čl. 2., 5. — Odbor. 1809 u— Sokolska župa LJubljana. V nedeljo 4 t m. bo I. župna odborov« seja v sejni dvorani ljubljanskega Sokol« v Narodnem domu točno ob pokJevetih dopoldne. Opozarjamo vse žapne edinice. da se njih delegati seje sigurno udeleže. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila delegatov o društvenem delovanju, ter splošne prilike In bodoče delovanje naše župe. Zdravol 2upno starešinstvo. u_ Mestno središče »Trezne Mladine« v Ljubljani javlja, da bo v soboto 3. t m. predavanje za nižješoke ob pol petih, za višlešolce pa ob petih popoldne, v akademskem kolegiju. Po predavanju za višješol-ce bo seia širšega odbora. n— Spored simfoničnega koncerta, katerega bo priredil v soboto, 3. decembra, v veliki dvorani hotela Uniona orkester Mu-zike kr. garde iz Beograda: 1) Kal&inov: Simfonija št. 1. v 4. stavkih; odmor; 2) Milojevič: Srbske vaške scene št. L, op. 2.; Dvofak: Čarovnica, simfonična pesem, op. 12.; 5) Čajkovski; Slavnostna cvertura 1812, op. 49 Na koncertu bo sodelovalo 120 muzikov kraljeve zande in pri zadnji točki tudi de! Muszike dravske divizijske oblasti. Koncert dirigira podpolkovnik višji kapelnik Dragotm Pokorny. Predprodala vstop, nic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. o— Lep večer za mlade In odrasle bo nocoj, ko nam bo naša srednješolska napredna mladina priredila pod okriljem SJSU Preporoda proslavo ujedinjenja. Lepo ie šte vilo ljubiteljev mladine, ki z veseljem po-sečajo mladinske prireditve, ker upoštevajo požrtvovalnost, trud in navdušenost, s katerimi so take prireditve združene. Nfko-trsur ne pade v misel kritlz:rati prireditve naše mladine z opo strogostjo, ki Jo sicer uporabljamo pr! drugih oflcllelnih prireditvah. V mislih nam Is ob takih Prilikah le bodočnost naroda, ki bo iz vrst mladine ko doraste, izbiral svoje može. Tu vidimo mladino. ki se ude'stvuie na raznih po|;ih kultu re. poskuša, pili, s!li v svoie ideale. V tej nrijetnl mladi družbi vidimo marsikoga, H ga ne bomo videli, ko bo mož. Po akademiji. ki se bo pričela ob pol dvalseti url. bo mladina zaralala v svolih plesih in mar-sikak »večni mladenič« bo raja! z njo. Pojdimo med mladino! Bodrimo io! 1S05 u— Koncert društva »Skrb za mladino«, ki bi se moral vršiti v soboto, 3. t. m. je zaradi došlih zaprek preložen na pozneKi čas. '874 n— Polet okrog sveta. (Prihodnji spored ZKD.) V soboto dne 3. t. m- Prične predvajati ZKD v prostorih Kina Maticc Izredno zanimiv !n poučen film, ki nas pope!ie potom vseh modernih prometnih sredstev okrog vsega sveta. V filmu, k! rvori naj-večie čudo današnie tehnike, imamo krasne naravne posnetke Pariza. Genove. Egipta. Kaire, Sueškega prekopa pristanišča Adena, otoka Cey!ona. cele Indije, bratskih In malajskih otokov. Berceda otok. Kitajske. Japonske, Amerike. Izredno lep! so posnetki mest San Francisko. Newyork. Azo-rov itd. Skratka: v tem filmu vidimo celo zemeljsko oblo ter opoznamo vse šege in navade dotičnih kraiev in niih prebivalcev. Radi izTedne dolžine se predvaja v dveh delih. Predstave prvega defa so v soboto ob 14.30 url,'v nedelio 4. t m. ob 11. nrl dopoldne (le ena predstava) in v ponedeljek 5. t. m. ob 14.30. Oglejte si razstav- CARJEV SEL MMAJLO STROGOV danes v soboto ob 8. uri in jutri v ne* deljo ob 5. in 7. uri, za mladino v ne« deljo ob 3. uri. ORIENT KINO GLINCE — VIČ. liene krasne fotografije v izložbenem okna kavarne Zvezda in po raznih trgovinah. Vsakdo, kdor želi spozna d svet. naj ne zamudi ogledati si ta velezanlmlv spored — zlasti priporočamo obisk teh predstav šolski mladini in dljaštvu. o— Prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil v nedeljo 4. t m. ob 9. ari v prostorih gostilne Engelman predavanje »Slike iz svetova« vojne« s 130 ski optičnimi slikami. n— Proslavo ujedinjenja priredi Sokolsko društvo v Stepanji vasi v nedeljo 4. t. m. v društveni telovadnici. Začetek ob 19.30 uri. K obilni udeležbi vabi odbor. b— Krajevna organizacija SDS na Viča opozarja člane in somišljenike na občni zbor, k! se bo vršil v nedeljo 4. t. m. ob pol 10. uri v gostilni Sokolskega doma. Zvečer Istega dne se bo vršil v dvorani velik dra-žabtii večer t najzabavnejšlm sporedom. Začetek ob 20. uri. u— Združenje Slovaških goziovnikov bo Imelo veliki zbor na praznik v četrtek, dne 8. decembra ob 9. dopoldne v dvorani Okr. urada v Ljuhiifitri. Dostop na občni zbor imajo vsi Sani in njihovi roditelji ter člani starešinstva ia vabljeni gosti. Vrhovno vodstvo vabi vse rodove, da pošljejo sigurno delegate. Ljubljansko članstvo nai se pa udeleži skupščine polnoštevilao. o— »Edinost« LJubljana opozarja člane dramske sdtciie. da se sigurno udeleže sestanka v nedeljo dne 4. t m. ob pol 11. dopoldne v društvenem lokalu, Gajeva ulica 2..I. Istočasno se pozivajo ljubitelji dramatik*. da se zglase Istotam. o— Podoliclrsko podporno društvo za Slovenijo v LJubljani bo priredil v nedeljo 4 t. m. zabavni večer v restavracijskih pro štorih hotela »Mlkllč« v svrho proslave narodnega ujedinjenja. Prlčetek ob 30. url Dovoljno zabave ter plesa. Vstopnine ni. temveč samo dobrovoljnl prispevki. U.iudno vabi odbor. 1S75 u— Miklavžev večer pomočniškega zbora (kemija trgovcev v Ljubljani se bo vršil v pondeljek 5. L m. ob 8. ur! zvečer v dvorani gostilne »pri Mraku« na Rimski ce-sfl Na večeru sodeltjiejo pevski zbor »Mer* kuiia«. Darila Se bodo sprejemala od poldne va naprej v gostilni. Vabimo vse člane in prijatelle, da se udeležilo tega našega večera polnoltevilno- 1S05 Velika inventurna prodaja manufakture gnlžane ©ene in Se 30 odstotkov popusta JOS. SNOJ. LJUBLJANA, PREŠERNOVA 3. Volneni ostanki polovične cene. b— Miklavžev večer ŽSK Hermesa bo v pondeljek ob 20. v restavraciji Beilevne. Vabljeni so prijatelji in čiani kluba. Na sporedu Je tudi ples. Darila se lahko oddajo na predvečer v garderobi. Na željo pride Miklavž tudi na dom in sprejemata prijave g. Lukežič in Stane Jeslh. n— Plesne vaje se vrše ob sobotah zvečer v salonu »Amerika« na Glincah. Pri Mraku na Rimski cesti se toči pristna štajerska portugalka in fina dolenjska črntaa. u— Plesne vaje se vrše nadalje vsako nedelio od 3. do 7. v hotelu Bellevue. 1807 u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 tatvini, 1 prestopek prekoračenja policijske ure. 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 telesna poškodba. 2 prestopka obrtnega reda. 1 prestopek nadlegovanja pasantov na cesti ter 6 prestopkov cestnega policllskega reda. Aretacij ie bilo izvršenih 8 in sicer: 2 zaradi vlačugarstva in 6 zaradi beračenja. u— SK. Svoboda. Ljubljana. Plesna vate bo izjemoma v torek 6. t. m. čajanka z Miklavžem pa v soboto 10. t. m. v Unionu. 1508 h Maribora Vrtilni sestanek za V. okraj bo danes v soboto 3. t. m ob 30. v Mariborskem dvoru. Poročali bodo dr. Ljudevit Pivko in kandidati. — Gospodarsko in politično društvo za V. okraj. a— Sprememba socljallstlčne liste. Na pritožbo klerikalcev je sresko poglavarstvo vrnilo socialistično kandidatno listo za občinske volitve v popravek, češ da kandidata novinarja Rudolf Golouh in Friderik Golob nista bivala v zadnjem času neprestano dve leti v Mariboru.' Socijalisti so sedai postavili namesto g Golouha narodnega poslanca g. Petejana tn na mesto g. Goloba pivovamiškega delavca g. Karla Jekla. Tudi obrtniško listo le oblastvo zaradi podobne poprave vrnilo. a— Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru vabi vse vojne oškodovance (prečane) na občni sestanek, ki bo 4. decembra ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Ma riboru z naslednjim dnevnim redom- Odbo-rovo poročilo o dosedanjem delovanju: sestava ln odobritev spomenice vlad!, narodnim poslancem itd.; določitev eventuel-no potrebne depotacije; vprašania in pojasnila. Ker ie sestanek velike važnosti, naj se ga vsak vojni oškodovanec udeleži! a— Zikovci v Mariboru. Kvartet ZIKA. ki si je razmeroma v kratkem času pridobil svetovno slavo, se je za letošnjo sezijo vrni! Iz tumeie po Južni Ameriki, kier le s kolosalnim uspehom absolvlral preko 100 koncertov. V tej sezijl le poleg LJubljane In drugih man;š1h mest vzbudil s svojo bravo- NA LOV nato pa takoi s kožo k flfcH*0 '■JjSUiNfi-raounni t lllllllllllllllll Polt obraza kot baržnn Lep obraz no sme biti skažen z razpoklinami, gubami ali mo» zolji. Pravilno parminutno dnevno negovanje z Nlvea. cremo daje kar najbolj nežno polt Razpokline in »lično zji« ne jo. Pazite na trne Nivea-crema. iiiiiimiimni rožno igro izredno pozornost v Zagrebu, kjer je dal koncert 25. novembra. Da Je njihova velika umetnost od zadnjega nastopa v Mariboru še mnogo napredovala, pričajo sijajne kritike, katerih so deležni Zikovci povsod, kjer nastopijo Da pričakuje Maribor svoje stare, sedaj z veliko slavo ovenčane znance z izrednim zanimanlem. menda ni treba posebej poudariti. Njihov mariborski koncert je določen na pondeljek 5-decembra in sicer tokrat v veliki dvorani »Uniona«. kjer bo umetnost Zikovcev prišla do polne veljave. Koncert bo v abftnma-lu. Preostale vstopnice se dobe v predpro-dajf na običainih mestih. a— Adjutant NJ. Vel. kralja polkovnik Dragomir P. Sarič se pri svoiem odhodu I? Maribora zahvaljuje vsem svoiim znancem na iskrenem priiatelistvu. ki ga bo ohra ni! v trajnem spomin-u. Odpotuje 4. t. m. ob 14.37. a— Zaprte ceste za prevozni promet. Mestni magistrat mariborski je sklenil, da se prepove prevozni promet za vsa vozila v Jenkovi ulici med Vetrinjsko in Gosposko ulico ln na cesti »Ob iarkn«. med Vetrinjsko in Kopališko ulico. Tozadevne svarilne table so postavljene na razvidnih mestih. Da ne bo sitnosti na pohodih na lov, na planine, na smuk itd., je treba špecijal. nih čevljev', ki jih mojstersko izgotavlja J. BRAJER, Breg 1. Snerne čevlje, galoše temelJ'to popravlja čevliarna MAHER hi drug., na Mirjn 2, po konkurenčnih cenah. Iz Celja e— Praznik ujedinjenja v Celju. Ob 9. se ie vršila v farni cerkvi sv. Danijela krat. ka zahvalna daritev, ki jo ie opravil g epat Ogradi. Ob 10. je izvrši! bogoslužje v pravoslavni kapelici pravoslavni svečenik g. Cudič ob 11. ie bilo opravilo v evangeljski cerkvi. Vseh zahvalnih daritev se je udeležilo vojaštvo ter zastopniki celjskih uradov in oblasti ter lepo število civilnega prebivalstva. Hkrati so se vršile po šolah iaterne šolske prireditve. Obratovanje po trgovinah in obrtnih lokalih je ves dan po. čivalo Posebcro svečano je proslavilo narodni praznik v društveni telovadnici sokolsko društvo v Celju. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec je orisal navzočim pomen dneva ter pozval zlast! sokolsko mladino, naj se pripravlja na velike naloge, ki io čakajo še v naši domovini. Sokolskernu naraščaju je bila podarjena krasna brošura »Pot v sokolsko življenje« in reklamni letaki, ki jih ic mladina razdelila po mestu in ckolici Nato je lepo število članstva priseglo. Po razdelitvi diplom o letošnjih iek-ntah v LJubljani je «tarosta zaključil vsestransko uspelo prireditev. e— Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS. Jutri, 4. t. m. ob 10. uri se bo vršil v Narodnem domu sestanek celjskih in okoliških delničarjev Obrtne banke SHS. e— Širši sestanek celjskih obrtnikov. Slovensko obrtno društvo v Celju sklicuje v četrtek, 8. t. m. ob 20. uri v restavraciji Na. rodnega doma širši sestanek, na katerem ixxt) obravnavali razna važna obrtniška vprašanja Na ene vnem redu je vseebrtni-ški Izlet v Celje, 25!etnica obrtniškega društva m vajemSka razstava. e— Smrtna kosa. Na Bobnem pri Celju je umrl v visoki starosti 82. let posestnik Janez Kovač. N. v m. p.! e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Pretekli ponedeljek je predaval v Celju o Ijuaskovi. sokošoiskem g banju g. inž Janko Kukovec, predsednik Ljudskega vseučilišča v Mariboru. Po predavanju se ie vršilo pjdpisova-nje protestne resolucije proti okrnitvi ljubljanske univerze. Podpisalo je resolucijo 14 celjskih kulturnih društev in sorodnih narodnih organizacij. e— Alik.avževanje v Celju. Sokolsko društvo proslavi Miklavža v jjonedeljek, dne 5. t m., v gornjih prostorih Narodnega doma. Ob 16. uri proslava za mladino, ob 20. pa za odrasle Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi Miklavžev večer jutri, 4. t m. v hotelu »Balkan«. Začetek ob 19. uri. Na deški okoliški osnovni šoli se bo vršila proslava Miklavževega večera jutri, 4. t m., ob 15. s primerno šolsko prireditvijo. e— Sokolsko društvo priredi jutri, 4. t. m. ob 15.30 v mestnem kinu r>redavanje zobo-zdravnika dr. Brenčiča iz Ljubljane o negi zob. Vstop Je-brezplačen e— Regulacija Hudinje. De!a pri regulaciji Hudinje izvršuje zaenkrat vojaštvo. Na nekaterih mestih bo dobila Hudinja popolnoma novo strugo. e— Knjigovodski tečaj, katerega priredi kulturni pododsek delavske zbornice v Celju. ima prvi sestanek v pondeliek 5. t. m. v prostorih trgovske šole v Ce!hi. druga soba. pritlično, levo. na katerem se bodo določile učne ure ter se bo dogovorilo vse potrebno glede obdržavanja tega tečaja Kakor že omenjeno ie tečal brezplačen ter ie namenjen v prvi vrsti onim udeležencem ki si hnčele ns ta način pridobiti temeKne polme o knjigovodstvu, ne d» M morda lz tega tečaja IsSlt kaki usposobljeni uradniki. Ne močite svoflta otrok z ribjim oljem, ker Je vsa deca oduševijeaa sa Jematt, preparat ribjega olja, ki ima laredno o$odi»n okus. Dobiva se v vseh lekarnah in drogo-rijah. Iz Kranja f— CSveta gore* v Kranju. Kino ▼ Na« rodnem domu predvaja danes in v nede» Ijo prekrasen ram «Sveta gora*. t— Proslavi Sokola Na predvečer držav •ega praznik* je priredil Sokol telovadno •kadenrija Največ odobravanja so želi Sani • težkima skupinskimi vajami na krogih ia Četveric« gojeok s predvajanim rit« mičnhn valčkom. Sicer odlično prednašane vajo Stnlc s palicami niso vžgale občan stva. Posebnost večera so bile vaje dijakov x gorečimi kiji Polovico programa je polnil čitalnični orkester pod vodstvom go« spoda Zavrinfck*. Na praznik ae je ob 11. uri vrSBa v telovadnici ob navzočnosti le» pega Števil« občinstva zaprisega članstva Lep in primeren nagovor je imel društveni •tarosta br. Janko Sajovic. iz Litije i— Podružnica SPD j« sklenil* prirediti na Sv. Planini nad Zagorjem smučarski te« čaj. Oni smučarji, ki žele obiskovati tečaj, r.aj so javjio društvenemu tajniku učitelju g. Josipu Župančiču. i— Proslava državnega praznika je kar najlepše uspela. VrSžli sta se dve akademi« ji: osnovne Sol« in Sokola. Zelo animirano je potekla akademija v Sokolskem domu. Govoril« sta starosta dr. Kreve! hi orožni« tki podporočnik g. Brane Popovič. i— Odlikovan}*. V četrtek je bil odlikovan s »lato ntedajlo za državljanske za« sluge. g. Simon Berlič Radi njegove bolezni se je vrSila intimna slovesnost na Berliče« vem domu. G. Berliču k odlikovanju česti* tamn. Iz Za<*oria i_ Nov mlin. V Sklendrovcu si prične graditi nov mlin g. Anton Demovše«, go« stilničar in trgovec. z— V vlaku okraden. Na vožnji Ljublja« na»Zagorje je ukradel neki možak iz Poljš« nilca učencu tehnične obrtne šole §. iz Top« Kc pri Zagorju njegovo ročno torbo z uč» nimi predmeti. Tatvino so še pravočasno opazili, odvzeli možaku torbo in ga nazna« niii orožnikom. Iz Kočevja o— Proslava državnega praznika. Naj« lepše je proslavila državni praznik 1. de« cembra državna realna gimnazija. Prostor« oa dvorana hotela «Trst» je bila nabito polna. Proslave so se udeležili zastopniki raznih oblastev, od teh za mestno občino župan dr. Sajovic, za okrajno glavarstvo Elavar g. Logar in za duhovščino g. Erker. pored je bil zelo pester. Hvalevredno je bilo predavanje gimnazijskega ravnatelja g. Burgarja, ki je obrazložil delo gimnazij« akega zavoda za ujedinjenje in prešel na zgodovino gimnazije, pri kateri je glede ni statistiko učencev ugotovil, da ustreza vsem pogojem za obstoj. Lepo je bila po« dana Schubertova serenada, ki jo je moj« »trsko izvajal orkester pod vodstvom uči« telja g. \ViJitzerfa. Ugajal je tudi moški rbor pod vodstvom prof. Ivana Sivca. O poteku svetovne vojne glede na Jugosla« vfjo je predaval osmošolec Svetozar Hn» bar. Ko je Se zapel mešani zbor po eno Satnerjevo in po eno Vodopivčevo pesem, }e bila proslava utedinienja zaključena. o— Dekle skočilo v vodnjak. V vasi Onek pri Kočevju je pretekle dni nenado« m« izginila 22Ietna Marija Konigova. Dekle ie bilo sadnje dni zelo otožno. Domači so preiskali vse kote. da bi jo našli. Pogledali »o tudi v vodnjak in z grozo opazili, da se nahaja v njem nieno truplo. Marija Ko« nigova je bila živrhne narave. Domnevajo, da je izvršila samomor v stanju duševne zmedenosti. o— Poior. V pondeliek je nastal požar r po! ure oddaljenem kraju Breg v sked. nju posestnika Eisenzopfa. Skedeni. napo!« njon s senom, je pogorel do tal. Požar, ki ie nastal skoro na sredi vasi, so s težavo lokalirrali ogirieflasoi iz S'are cerkve. o— Smrtna kosa. Umrl je gostilničar in mest VJfctor Schleimer. PoVolnik ie bi! poStcn lak. ki je W tak povsod užival ve» Rko spoštovanje. Blag mu spomin! Post iesium Beil: TS7 KhS. II h4. Cm!: Kb6. Thl. Bell je Aliehin, orni Cipablanca. Gornja Pozicija je bila dosežena v 34. partiji po 81. poteši. Mi navadni smrtniki in tako rekoč zauetniški šahisti bi se v taki poziciji »dali. Capablanca pa je igro prekinil in odložil nadaljevanje na drogi dan. Istočasno je v »Newyork-Timesu« izšel članek, v katerem je Capablanca opravičeval svoje poraze napram Aljehinu in očital k.temu unfairneso v igri. češ. da brutalno (!) izrablja nasprotnikove slabosti (!!). Zvečer ie Capablanca izjavil, da bo druji dan igro opustil . . Zakaj je čakal? Teater? Ali pa je nemara (o božanstvena naivnost!) pričakoval, da mu bo AHehin ponudil remis! Hinc iilae Iacrimae? br. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 2. decembra. Danes »o izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din dobi srečka 105.067. 20.000 Din dobi srečka 95.143. Po 10.000 Dtn dobijo srečk« 88.426 in I07.0S8. Po 4000 Din dobijo srečke: 20.446, 57.030, 64.125. 74 507. 95.869 m 117.612. Po 2000 Din dobijo srečke: 485, 2745, 4698. 11.590. 11.993. 12,036. 12.079. 12.639. 12.728. 12.742. 12.996. 13.855. 23.368. 24.350, 25.159. 25 161. 25.836. 28.805. 30.069. 30.931. 31.077. 32.502. 33.153. 33.627. 34.814. 35 256, 37.493. 41.014, 42.271. 42.918. 43 422. 45 588 46.385. 49.405. 50 955. 51.682. 52 926 53 268 53.827. 55.560. 56 393. 57.393. 59.877. 60 659 61.732 62.310. 69.142. 69.538. 72.006. 73 718* 74.845. 77 021. 77.442. 82.121. 83599. 83 976 85 392. 87 144. 87.325. 87.467. 91.822. 92 942, 93.553. 95 584. 95.833. 102732, 107 102, 109 051. 109 630. 111 049. 111 433. 115.037, 17.272, 121.571, 122.526 in 121863. Šport Ponesrečena revanžna tekma Maribor ; Rapid Revanžna tekma med Mariborom io Ra« pidom je končala zelo neugodno. Maribor« ski Rapid ja zakrivil vehi pregrešek, ki zasluži strogo obsodbo. Tekma je pričela ob napovedanem času ki nudila docela normalen potek, ki pa je takoj dokazal, da se Rapid nima nadejati uspeha, kajti Maribor je bil v očitna pre« moči ia se sigurno približeval Rapidovim vratom, ki jih je p* z izredno srečo bra« aii vratar Seunig. Sredi prvega polčasa pa je radi pogreške stranskih krilcev ta radi napake vratarja, uspelo Rapidu, da je po« Slal žogo v prazen gol in dosegel vodstvo. Nato je Maribor zopet prešel v ostre napa« de i® z lahkoto preigraval Rapidovo obram bo, ki je z velikim trudom in čestokrat ostro razbijala napade Maribora. Pri po« no vnem prodoru, pri katerem sta bila za« poredoma zagrešena dva od sodnika ne« opažena «handsa», je Hreščak preigral pr« ve vrste obrambe, v naslednjem pa sta ga branilca vzela v škarje, kljub temu pa je v padanju posla! žogo v mrežo, toda sod« nik je pred tem odžvižgal enajstmetrovko. Rapid je protestiral proti odločitvi sod« nika, kapetan Kurzman pa je edo žalil sodnika, nakar je bil izključen. Mesto da bi se p#kori! sodniku, je pozval moštvo, da zapusti igrišče, nakar je bila tekma prekinjena v 32 minuti. Maribor rez. : Rapid rez. 2 : 1 (1 : 0) V nedeljski predtekmi je rezervi Mari« bora, ki je bila dvakrat poražena od Ra« pidove. uspelo da se revanžira. Oba gola za MariboT je dosegel Bertoncelj Starejši, dočim rezultira Rapidov gol iz neupravi« cene enajstmetrovke. Sodil je g. Mohorko. Ostale nogometne tekme Concordija : Hajduk 3 : 3 (1 : 2), vojaški reprezentanci: Zagreb : Ljubljana 2 : 1 (1 : 0). Jugoslavija : Jedinstvo 2:2(1 : 0) V Zagrebu sta se na državni praznik vr« šili dve prav zanimivi tekmi. Državni pr« vak je igral s Con co rdi jo, v predtekmi pa sta prvič javno nastopili vojaški reprezen« tanci Zagreba in Ljubljane. Concordija : Hajduk 3 : 3 (1 : 2) Tekma je bila prav zanimiva. Pričako« vala se je zmaga državnega prvaka, ven« dar pa je ambiciiozni in požrtvovalni igri Concordije uspelo, da je tekma končala s 3 : 3 neodločeno. Tekma je bila zelo fair in je zelo olajšala delo sodnika Fabrisa. Hajduk je v prvi polovici predvedel mnogo lepšo igro kot v drugi polovici, v kateri je bil prisiljen skoraj ves čas v cbrambo. Concordija pa ie v drugi polo« vici igrala tako lepo in zmiselno. da bi zaslužila boljši rezultat Scortali so za Haj« duka Poduje, Lemešič m Benčič. za Con« cordijo Pavelič, Stiplošek (enajstmetrovka) iti Hockman. Zagreb : Ljubljana 2 : 1 (1 : 0) Vojaški reprezentanci ljubljanske io za« grebške garnizije sta na praznik od grali svojo prvo tekmo. Tekma je bila dosti za« nimiva. Moštvi sta nastopili v sledečih po« stavah: Ljubljani: Miklavčič (Ilirija), No« vak (Hermes), Rogač (Jadran). Košel (Slo« van), Doherlet (Ilirija), Vidic (Primorje), Kos (Hermes), Cirovič (Slovan), Zslokar (Hermes), Uršič (Primorje), Pevalek (lli« rija). Zagreb: Čerče (Rapid, Maribor), Kuma« nudi (Jugoslavija), Gmajnič (Gradjan Za« greb), ArtI (Gradianski. Zagreb) Fundclič (Hajduk, Osijek), Globočnik (Derbv, Za« greb). Mat j aii č (Uskok Zagreb). " Kristl (Zrinski, Zagreb), Gerovac (Gradjanskj, Karlovac), Frjan (Slaven, Zagreb), Graf (Derbv, Zagreb). Zmagal je Zagreb z 2 : 1. Prvi gol je za« bil Zagreb, drugi v drugem polčasu Liub« Ijana, Zagreb je tri minute pred koncem igre zvišal z enajstmetrovko in s tem po« stavil končni rezultat 2 : 1 Sod tik je sodi! objektivno, izvzemši enajstmetrovke, ki bi jo moral diktirati proti Zagrebu. Zagrebške kritike pravijo, da je hila ljubljanska reprezentanca boljša od Zagreb ške. Ljubljančani so pokazali mnogo teh« ničnih spodobnosti. Zlasti so se odlikovali vratar Miklavčič. krilca Koše! in Vidic in levo krilo Pevalek. Jugoslavija : Jedinstvo 2:2 (l : 0) Jugoslavija je predvedla precej slabo Igro, radi česar ni mogla iz-siliti proti Je« članstvu, ki je igra! zelo požrtvovalno, dru« gega kot aoodiočen rezultat. Primorja v Mariboru. V nedeljo 4. t.m, gostuje v Mariboru kompletna prva gar« nitura Primorja, ki razpolaga trenutno s prvovrstnimi igralci. Z ozirom na njih kva iiteto in na solidnost mariborskega testna, viada za prireditev, ki se bo vršila samo v slučaju lepega vremena, veliko zanimanje in ker je razen tega tudi poslednja tekma v jesenski sezoni. Gostie bodo gotovo pred vedli vzorno igro. v kateri je Maribor v jesenski sezoni močno napredoval in tvori ljubljanskim klubom skoraj enakovrednega nasprotnika, kar predvsem dviga zanima« nje za nedeljski nastop, katerega vodstvo bo zaupano g Planinšku. Slulbene objave LNP (I* seje poslov« nega odbora dne 30 nov. 1927 ) Za nedeljo 4. t. m. se določita na prostoru ASK Pri« morja dve rezervni prvenstveni tekmi in sicer ob 13 uri Pnmorje rez. : Hermes rez. ob 14.30 Jadran rez. : Slavija rez. Moštva 6C opozarjajo na točnost. Blagajniško met?«ev ra/ven tistih, ki potuieio v Maribor. Zbirališče pri Kačičn ob 15 uri. Prideio naj vsi in točno, seboj naj prne=?io vso nnremn. — Trener. ASK Primorje Pnrvam vse člane red, ne in nodno-na. da se zanesl;?vo >-d !eže današnjega občnega zbora. — Načelnik. ^Miklavž 5. decembra na Taboru. Sprejemanji daril se vrSi na Taboru poleg društvene pisarne v nedeljo popoldne od 3. dO 6. are ter v pondeljek od 9. ure zjutraj nepretrgoma do 8. ure zvečer. Kdor prinese darilo za popoldan, mora kupiti obenem tudi sedež, ker bodo isti namerirani da se bo moglo izvršiti obdarovanje v kar najlepšem redu hitro in točno. — Sedeži 6 Din. stojišča 3 Din. — Začetek popoldne točno ob pol 4. - Zvečer ob S. Gospodarstvo Vprašanje komercija-Uzacije drž. železnic V pondeljek se bodo sestali v Beogradu delegati gospodarskih organizacij h konferenci o Komercijalizaciji državnih železnic. Delegat Zbornice TOI za to anketo gosp. zbornični tajnik Ivan M o h o r i 6 nam je dal glede načrta uredbe, o kateri smo poročali pretekli teden, naslednjo izjavo: Načrt uredbe o komercijalizaciji državnih železnic je izdelan na podlagi pooblastila v a. 225. fin. zakona za 1927./28. To pooblastilo je dobil železniški minister na podlagi argumentov, ki jih je navedel v svojem ekspozeju finančnemu odboru, v katerem na ve? mestih povdarja važnost in potrebo preureditve sedanjega birokratič-nega načina uporabljanja državnih železnic po trgovskih načelih. Gospodarski krogi povdarjajo to potrebo neprestano že od leta 1024. in sedaj izgleda, da se ta zahteva vendarle nekoliko približuje uresničenju. Vprašanje je jako dalekosežno, saj predstavlja proračun prometnega ministra skoro ene četrtino celokupnega državnega proračuna. Naloga, katera je stavljena anketi, ki se bo sestala 5. L m. v Beogradu, ni lahka. Tudi je delo te anket9 do skrajnosti otei-kočeno, ker nimamo razen par številk iz omenjeuega ekspozeja prometnega ministra nikakih podatkov, na podlagi katerih bi si lahko ustvarili vsaj približno sliko o stanju prometnih naprav v tehničnem, administrativnem m finančnem oziru in ki bi služili kot podlaga za razpravljanje o tem vprašanju. Železniška uprava do danes še ni izdala nikake prometne statistiko. Sumarne številke, ki se uavajajo glede železniškega prometa, so pa povsem nesigurne in nezadostne za presojo tega važnega problema. Načrt uredbe, katerega glavne določbe so bile objavljene v časopisju, pomeni napram svoječasnemu načrtu, ki je bil izdelan poleti v ministrstvu, velik napredek, vendar pa tudi ta načrt še ni v zakonodajno-tehničnem oziru, niti s stališča interesov gospodarskih krogov, popolnoma zadovoljiv. Razprava o načrtu bo tudi zelo otežko-čena, ker ministrstvo ni dodalo glede najvažnejših problemov našega železniškega gospodarstva nikakega motivnega poročila in je zato popolnoma nejasno, kako bo od-nošaj, predvsem napram uredbi o reorganizaciji ministrstva za promet in prometne službe, ki je izšla letošnjo spomlad in ki ločno določa kompetenco vseh prometnih oblasti in organov. Tudi izpremembe, ki jih predvideva državni budžet za 1. 1928./29. elede resora prometa, nam niso pojasnjene. Ne vemo, na kakšni podlagi je bil sestavljen državni proračun, ki predvideva za prometno ministrstvo skupaj 70 milijonov Din stroškov; za obrat železnic po 2352 Din rednih in 160 milijonov Din izrednih stroškov, skupaj torej 2512 milijonov Din izdatkov "in 2582.6 milijonov Din dohodkov. Uredba o komercijalizaciji prihaja v dobi, ko 5e vedno niso urejeui odnošaii z lokalnimi železnicami in ko še vedno ni zakonito regulirano vprašanja budžetiranja anuitet za odkup južnih in orijeutalnih železnic ter izvršena konsolidacija raznih visečih dolgov železniške uprave. V dosedanjih železniških financah ločimo tehnično predvsem tri etape. Perijoda najširšo decentralizacije (do polovice L 1923.) je bila doba uajvečjih perturbacij zaradi uestalao-sli valute in stalnega naraščanja cen materijala, dočim je bila železnica vezana na dvanajstinske razlike. Posledica tega je bila koncentracija, ki je trajala do 1. aprila 1926 in kol tretja etapa pa perijoda centralizacije. ki je bila kronana sedaj ob splošnem desinteresu in nepažuji z uredbo o reorganizaciji ministrstva za promet. Vse te tehnične reforme, ki bo se izvršile v upravi državnih železnic, pa dosedsj niso prinesle pričakovanih rezultatov in zato se išče v komercijalizaciji zadnje sredstvo za sanacijo nažih prometnih razmer. Vsak objektiven opazovalec mora priznati, da se je v preteklih dveh letih na železnicah mnogo delalo, toda vsi napori niso zadostovali, da se vzdrži neke vrste zasilen promet. Temu je vzrok dejstvo, da smo po svetovni vojni dobili naše železniško omrežje in vozni park v takem stanju, da ga z normalnimi sredstvi ne moremo sanirati. Vse repara-cijske dobave in stomilijonski izredni krediti iz rednib državnih proračunov niso zadostovali, da popravimo in izbrišemo vse sledove svetovne vojne in tudi dosedaj najeta posojila so bila nezadostna. Vzdrževanju železniških prog se ni mogla posvečati vedno potrebna pažnja, ker je bila imperativna zahteva, da se iz gospodarskih, političnih in nacljonalnih ozirov gradijo nekatere nove zveze. Ko je leta 1925. pričela v celi državi gospodarska depresija in so začeli nazadovati tudi dohodki železnic, je nastala splošna zahteva, da se uveljavi tudi v resora državnih železnic večjo štednja. Pričelo a« je e redukcijami materijelnih in osebnih kreditov, redukcija osobja in niili prejemkov, kar je imelo zelo težke posledice za osobje in za sam obrat železnic. Danes je večina železniškega osobja vsled izredno slabega gmotnega stanja moralno deprimirana ter na napredku železnic desinteresirana. V naši javnosti se problem komercijaliza-cije železnic presoja s prevelikim optimizmom. Bilanca, ki jo bo dobil nov upravni odbor, bo zelo neugodna, da ne rečem porazna. Dočim je prejšnja uredba predvidevala kot dotacijo komercijaliziranega podjetja državnih železnic obratni kapital od 200 milijonov Din, pušča sedanja uredba ta upravni odbor brez pare, pač pa prenaša na njega vse dolgove in obveznosti sedanje uprave, ki tudi ob prehodu gotovo ne bodo majhne. Prednosti komerciializacije železnic ne more nikdo tajiti. One obstojajo predvsem v tem. da se bodo nabave in obračunska služba vršile lahko bolj enostavno, bolj ra-cijonelno in ekspeditivno. Vendar je naloga reorganizirati aparat, ki je leta in leta navajen na sedanji birokratski formalizem ter ga prepojiti s trgovskim pojmovanjem, zelo težka in ni Izvedljiva preko noči in brez znatnih personalnih sprememb. Predvsem bi) ta stvar težavna v generalni direkciji, kjer smo imeli tudi dosedaj glavno oviro hitrega poslovanja. To misijo naj bi izvršil upravni odbor, toda sestava, ki jo predvideva sedanji načrt uredbe za ta volilni odbor in njegovo poslovanje ni v stanju vzbuditi veliko zaupanja. Zdi se, da ta upravni odbor, če bi tudi ostal v permanenci in pritegnil k sodelovanju širše kroge, dolgo dobo ne bo kos svoji nalogi fn vsaj prve dve leti ne bo mogel pokazati bogve kakih uspehov. Volilno telo. ki naj prezentira ministru kandidate za upravni odbor, že ni najsrečnejše sestavljeno. Vseh dvanajst zbornic v državi, ki reprezentirajo našo celokupno trgovino. obrt in industrijo, ima pravico, pre-zentirali od 21 gamo tri kandidate, od katerih mora biti eden železniški strokovnjak, drugi finančni strokovnjak, tretji ps oseba, ki samostojno vodi večja gospodarska podjetja. V tem oziru je treba brez dvoma dati gospodarskim krogom večji vpliv, ako hočemo železniško upravo vsaj nekoliko zbližati z interesi glavnih panog našega gospodarstva in spraviti v sklad s komercijelni-mi načeli obratovanja. Samostojnost upravnega odbora v načrtu uredbe ni zadostno varovana. Celokupna vlada, kakor tudi minister saobračaja imajo vsak moment možnost posegati v posle tudi brez povoda in ovirati delo, kar more gotovo samo kvarno vplivati. Nadzorne pravice ministrstva je treba omejiti na minimum, ker je itak cela uprava kazensko in materijelno odgovorna za svoje delo. Da se varuje kontinuiteta v poslih, da se popolnoma razjasni odnošaj uredbe o komercijalizaciji napram uredbi o reorganizaciji prometne službe, da se razmeji kompe tenca in zaiamči nameščencem pravica po zakonu o železniškem osobju ter uredi njih gmotni položaj, bo treba načrt podvreči obširni in stvarni strokovni kritiki. Mi pozdravljamo korak železniškega ministra, da izvede komerciializacijo čim preje, po možnosti že z novim letom z odkritosrčnim veseljem in smo pripravljeni z vso vnemo podpirati. Vsa kritika, ki bo v tem ozira potrebna, ima gamo konstruktiven namen, da organiziramo to najvažnejšo panogo državnega gospodarstva in jo spravimo s časom na tehnično in komercijelno višino moderne dobe in potreb za napredek našega gospodarstva. rr Trgovinska pogaianja z Avstrijo. Po vesteh z Dunaja, pogajanja, ki se vršijo v Beogradu, Se niso dovedla do uikakega rezultata. Jugoslavija na eni strani noče pri-slati na znatnejše koncesije glede avstrijskih agrarnih carin, na drugi strani pa vztraja na zvišanju nekaterih jugoslovenskih industrijskih carin (za zaščito železarske. kovinske, papirne in druge industrije). Avstrijska delegacija je v početku tedna ponovno zaradi informacij stopila v stike z interesenti v Avstriji. Se vedno je treba računati, da bodo pogajanja prekinjena. Tudi pogajanja med Avstrijo in Madžarsko, ki se vodijo paralelno in v istem okviru. 3e nahajajo na mrtvi točki. = Not« Lirhtnva cenitev evropske sladkorne produkcije nižja. Znani statistik Licht objavlja novo cenitev evropske sladkorne produkcije, po kateri bo Evropa v tekoči kampanji producirala 8.093000 ton sladkorja (zadnja cenitev 8.205.000 »on) napram 6,925.000 ton v lanski kampanji. — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg lanenega firneža, do 9. t. m. pa glede dobave 1000 m tračnic. Predmetni pogoji so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vremensko poročilo Meteorološki lavod « Ljubljani 2 decembra 1927. Višina barometra 3083 m T Kraj ' Čas opazovanj« S S <3 a Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skopi je . . Dubrovnik Split . . . Praha . . - 8. 7. 1:7 4 9 o ''i" S c. S č ot Cč Smer vetra i ,= o in brzina v metrih 7" o 3o 16 S 2 li- } 772-1 IM 96 NW 4 10 7/1-8 2 0 8K NNE 4 J77i,-8 1 0 99 mirno 10 p7698 10 8i w 2 10 j 769 3 1-0 93 mirno 10 i ?63 13-0 74 mimo 10 1 : Ki NNE 6 10 -1' I E 4 10 Solnce vzhaja ob 7.18, zahaj« ob 16.20, luna vzhaja ob 13.22. zahaja ob 23.29. Najvišja temperatura danes v Ljuhliani 5.8 C, najnižja 2.7 C. Dunajska vremenska napoved 73 soboto: Nfe več krajih jasno, zjutraj megla in mraz. 'irtaška vremenska napoved (a soboto: Lahki vetrovi z vzhoda, oziroma severovzhoda. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 5 do 8 stopinj. Morie fazburkano. P Padavine Vrst« T m,n "l® 7 megla sneg dež dež dež Z0 2.0 6.0 32.0 2. decembra. Jfa ljubljanski borzi je aanes devizni promet neobičajno velik, deloma zato, ker je včeraj zaradi narodnega praznika odpadel borzni sestanek. Privatna ponudba jo bila prilična. Narodna banka pa je intervenirala v devizah na Curih, Dunaj in London. Deviza na Berlin se je ponovno okrepila na t3.575, deviza na Trst pa je mednarodno nekoliko popustila. Med efekti so bile zaključene Strojne po 70. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti temeljni tendenci ostala nespremenjena. Pri slabem prometu je prompt na notirala 402.75 — 408.5, ta december pa se je trgovala po 403.5 — 403 Investicijsko posojilo se je ponovno okrepilo ter je bilo zaključeno po 86. Med bančnimi vrednotami je bilo zanimanje za Jagobanko, ki se je trgovala po 94.5 _ 95. Industrijski papirji so ostali dalje zanemarjeni. Trboveljska se je pod vtisom občnega zbora okrepila ter je brez divldende (30 Din) notirala 875 — 885. Devize in valnte. Ljubljana. Berlin 18.56 — 13.59 (13.575), Curih 1094 _ 1097 (1096.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276.75 — 277.35 (277.15), Newyork 56.64 - 56 84 (56.74), Newyork kabel 0 — 56.83, Pari2 222 - 224 (228), Praga 168.05 — 168.86 (168.45), Trst 808JS - 808.75 (—). Beograd. Pariz 22S.25 — 225.25, London 276.75 — 277.55. Newyork "56 64 _ 66.84, Milan 307.75—809.75, Praga 168.05—16835, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.96—9.90, Berlin 13.56 - 13.59, Bruselj 7.925—7.955, Amsterdam 22.93 -# 22.99, Bukarešta Sa do 35.5. Zagreb. London 276.75 — 277.55, Nexv-york 56.64 _ 5684, Pariz S2S — 225, MIlan 307.08 - 309.08, Curih 1004 — 1097, Amsterdam 22.97 — 23.03, Berlin 18.56-13.59, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Praga 168.05 do 168.85. Donaj. Beograd 12.47125 — 12.51125, Berlin 169.2 — 169.7, London 34.57 — 34.67, Milan 38.49 — 38.59, Newyork 708.05 do 710.55, Curih 136.57 — 137.07; dinarji 12.37 do 12.43. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.86, New-york 518.475, London 25.30, Pariz 20.40. Milan 28.145, Praga 15.385, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.125. Trst Beoerad 32.30 — 82.60, Dunaj 257 do 263. Pariš 72.35 — 72.65, London 89.81 do 90.01, Newyork 18.37 - 18.43, Curih 354.25 — 856.25; dinarji 32.20 — S2.70. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 70 — 70 (70), Split 610 _ 0. Kranjska industrijska 360 — 0, Vevče 133 — 0, Ruše 275 — 290, Stavbna 56 — 0, šešir 104 _ 0. Beograd. Vojna škoda 40145 — 402, za december 404.5 — 405, investicijsko 85.25 do 86, agrarne 52A — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 402.75 — 403.5, za december 403 do 403.5, investicijsko 85.75 — 86, agrarne 52.5 — 53; bančne: Eskomptna 91—93. Hipo 57 — 58, Ljubljanska kreditna 132 do 135. Jugo 94.5 — 95. Praštediona 870 do 890. Kreditna 90 — 92, Poljo 18 — 18.5; industrijske: Šečerana Osijek 580 — 582.5, Vevče 132.5 — 136. Drava 556 — 585, Gut-mann 200 — 205, Slaveks 100 — 110. Slavonija 13 — 14, Trbovlje 475 — 485 (brez di-vidende). Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (% decembra.) Les: Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka, ostrorobih. paralelnih. 28 mm monte, fco vagon naklad, postaja po 450 in 1 vagon tramov merkantilnih, po kupčevi noti, fco vagon meja po 300. Deželni pridelki: Tendenc« čvrsta, zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se p š e n i-ca (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo 80 dni): bašk« po 347.5 do 352, sremska po S45 — 347.5, slavonska 342.5 — 345; turščica (baška, slov. postaja. navadna tarifa, plač. 30 dni): stara, promf.tna po 272.5, nova umetno sušena po 267.5, nova, času primerno suha, s kakovostno garancijo po 242.5 (po mlevski tarifi je cena za 4.50 — 5 Din nižja). Svinjski sejem t Mariboru (2. t. m.) Do-gon 205 prascev. Cene: mladi prasci od 5 do 6 tednov stari 80—150 Din, 7—9 tednov 180—200 Din, 3—4 mesece 350—400 Din, 5—7 mesecev 450—4S0 Din. S—10 mesecev 550—590 Din, 1 leto 1000—1200 Din; za kg žive teže 10—11.50 Din, mrtve teže 15—17 Din. Pri srednji kupčiji je bilo prodanih 113 komadov. Dunajska boria za kmetijske proizvode (1. L m.) V skladu s tendenco na inozemskih tržiščih je razpoloženje na dunajski borzi prilično čvrsto. V pšenici je kupčija nekoliko živahnejša. Uradno notirajo: pšenica: domača 39 — 40.25, madžarska Tisa 43.75 — 44.25: rž: marchfeldska 40-40.25, madžarska 38.75 — 39; turščir ;i: 30.25 do 30.7". so najboljše, najtrsjnejše b zato najcenejše. KAf {S stPAKAl t« » w I y MAtEfclJAl tupu«- **>c<;.tč}fr pn vidfc> ORISEASN KN&U& <^gtet> mnclcrv __ir ceolK IM 88 H ff mnmnro' n n 11111 e«r» on sneg, mistite na Mladen Kostov (Pariz): Moji vtisi iz Rusije Na ruski meji pelje vlak skozi lesen lok. Na tej strani loka beremo na rdečem polju bel napis: % l 87.190, Din 500 pa so zadele naslednje številke: 15454, 15.489, 30.991,30.907. 40.552. 53.430, 66.609, 66 659, 91.786, 91.769, 8.016, 8.096. 9.799, 48.578, 48.550, 48.572, 59.394, 59.329, 60.861. 71.834, 83.230, 83.251, 86.304. 96.966. 96.980. 39.146, 39.136. 39.129, 39.134, 123.320. 123.341. 24.223, 24.213, 34.013. 34.010. 58.062. 61.240, 99.504, 110.745, 110.725 .2.000. —. 122.730. 66.654, 23.409, 70.206, 110.156, 111.108, 9.355. 9.345. 70.206. 73.694, 9.752. 60.838. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. cri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Sv. Petra cesta štev i 9. Solnce se še vrača pod ekvator, vendar pa že vedno počasneje in 22. decembra ob 21.IS, ko doseže najnižjo lego pod ekvatorjem (23°27'). nastopi zopet obratno pot proti ekvatorju. 22. j decembra, ko se prične zima, stopi solnce v znamenje Kozoroga. Tega dne se prične astronomična zima, kajti začetek prave zime je lahko prej ali pa tudi pozneje. V decembru se dan polagoma krajša. Začetkom decembra vzhaja solnce ob 7.27 in zahaja ob 15.59, tako da traja dan 8 ur 32 minut. Okrog 22. decembra vzhaja solnce ob 7.46 in zahaja ob 15.58. Najkrajši dan bo 29. decembra in sicer 8 ur 12 minut. Okrog 22. decembra bo solnce najdalj proti jugu od svoje vzhodne ali zapad-ne točke in sicer za okroglo 37°. Delni solnčni mrk 24. decembra je za naše kraje brez pomena, ker ga bodo videli samo v krajih okrog južnega tečaja. Luna. Začetkom decembra je luna nizko pod nebesnim ekvatorjem, kateremu se začne približevati in ga prekorači 4. decembra. Nato se dviga nad ekvator in doseže naivišjo lego 10. decembra (okrog 25'00'). Nato se zopet vrača proti ekvatorju, ki ga prekorači 17. decembra in doseže najnižjo lego 24*59' pod ekvatorjem 24. decembra. Nato se zopet vrača proti ekvatorju in ga prekorači 31. decembra. Lunine faze: Prvi krajec je bil včeraj ob 3.15, ščip ali polna luna bo 8. decembra ob 18.32, zadnji krajec 16. decembra ob 1.04, mlaj 24. decembra ob 5.13 in prvi krajec 31. decembra ob 12.22. Dne 7. decembra ob 2. bo luna v prizemlju (navidezni premer njenega kolobarja 33'06"). 18. decembra ob 23. pa v odzemlju (premer kolobarja 29'30'). 8. decembra nastane popolni solnčni mrk, ki ga bomo videli tudi pri nas. če bo noč jasna. Planeti: Merkur je po svoji največji jutranji elongaciji koncem novembra še vedno v ugodni legi za opazovanje. Vzhaja začetkom decembra okrog 6, zjutraj, pozneje pred 7. uro kakih 30 južno od točke na obzorju, kjer vzhaja. Blizu Merkurja bosta tudi Mars in sredi decembra Saturn. 10. decembra ob 22. se približa Merkur svetli stalnici Beta v sozvezdju Ovna. Merkur bo samo 6" severno od stalnice. Ta stalnica je dvojna zvezda, ki jo vidimo tudi z manjšim daljnogledom. Zanimiv nebesni pojav bomo lahko opazovali proti jutru 11. decembra. Venera žari na jutranjem nebu kot jutranjica. Vzhaja okrog 4. zjutraj, torej kake tri in pol ure pred solnčnim vzhodom. Ker se oddaljuje od zemlje, je njen dozdevni premer vedno manjši. Začetkom decembra znaša 23". koncem decembra pa že samo 18'. Z večjim daljnogledom, ki poveča 40 do 50 krat, lahko razločimo njene faze. Venero vidimo v obliki lune med ščrpo-m m zadnjim krajcem. 20. decembra zgodaj zjutraj pokrije Venero luna. Luna se bo videla kot ozek srp. Venero bo začela pokrivati luna. ko bo ista še pod obzorjem. Zato tega pojava ne bo mogoče opazovati. Pač pa se bo videlo, kako Venera zapušča luno. ker bo luna ob tem času že nad obzorjem. ' Mars leze počasi iz solnčnih žarkov na vzhodnem nebosklonu. Premika se v sozvezdju Tehtnice in se zlasti začetkom decembra približa nekaterim jasnejšim stalnicam. Njegova lega pa ta opazovanje ni ugodna. I Jupiter se še vedno dobro vidi na i večernem nebu. ker je najsvetlejša | zvezda. Vzhaja okrog 18. Mrki njego-! vih spremljevalcev bodo: konec mrka I. lunice 5. decembra ob 18.55, konec mrka II. lunice 10. decembra ob 18.50, začetek mrka III. lunice 11. decembra ob 19.57 in konec ob 22.38. konec mrka I." lunice 12 decembra ob 20.51. začetek mrka II. lunice ob 18.45 in konec ob 21.18. konec mrka I. lunice 19. decembra ob 22.46. isti pojav 21. decembra ob 17.15, začetek mrka II. lunice 24. decembra ob 21.23 in konec mrka I. lunice ob 19.11. IV. lunica .ie v decembru sploh zastrta ker pada Jupitrova senca mimo njegove poti. j Saturn se zdaj ne vidi. ker je 3. decembra v konjunkciii s solncem in torej tako blizu solnca. da ga ne vidimo. I Uran se vidi na večernem nebu kot I zvezda 6. ve'ikosti. toda s prostim oče-I som ga težko vidimo. Neptun se giblje še vedno v sozvez: dju Leva blizu svetle stalnice Regula, kateri se zopet približuje, i Meteorji: V prvi polovici decembra j stopi v akcijo roj meteorjev, ki se na-I zivajo po radijantu v sozvezdju Dvojčkov (latinsko gemini) Geminidi. Lega zvezdnega firmamenta začetkom decembra ob 20. sredi decembra ob 19 in koncem decembra ob 18. Na severovzhodu vzhajajo Dvojčki, na vzhodu Orion nad njim Kočijaž in Bik, v zenitu Perseus in Kassiopeja. na jugovzhodu tik nad obzorjem je Erida-nus. na jugu Kit, nad njim Oven in An-dromeda, na jugozapadu se stiska k obzorju Vodnar, nad njrni Ribe in Pe-gaz. na zapadu tik nad obzorjem stojita Orel in Delfin, nad njima pa Labod. Na severozapadu blizu obzorja sta Lira in Herkules. na severnim obzorjem pa Zmaj in Velika Medvedica. Pojasnilo Poedine zvezde in sozvezdia na sliki zvezdnega firmamenta so zvezane med seboi s pikčastimi črtami ln označena s številkami. Crke pomenijo okrajšavo lastnih imen svetlih zvezd. Lunina lega je označena za vsaka dva dneva. Datum stopi pod luno. puščice pa kažejo smer lunine poti. 1 = Mala Medvedica, P = Polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica. 3 = Zmaj, 6 = Herkules, 7 = Lira. W = VVega. 8 = Cepheus. 9 - Labud. D = Deneb. 10 = Kassiopeja. 11 = Andro-meda. 12 = Perzeus. 13 = Oven, 14 = Kočijaž, C = Capella. 15 = Bik. A Aldebaran. P1 = Plejade. 16 = Kit, M = Mira, 17 = Orion. B = Betei-geuze, R = Zapah. 18 = Dvojčki. P = Pollux, C = Castor, 19 = Mali pes, P = Prokyon. 20 = Veliki pes S = Sirius. 22 = Lev. 23 = Pegaz. Planeta: Jupiter in Uran. Z = Zenit. Chlapovskii poljski poslanik v Pa Dopisi JEZICA. Sokol bo priredil v ponedeljek. 5. t m., Miklavžev večer Najprvo bo vpri-zorila sokolska deca izvirno igro »Miklavžev večer brez Miklavža«. Po igri prihod Miklavža s spremstvom in po kratkem na. govoru obdarovanje Darila se sprejemajo v Sokolskem domu od 10 do 19 ure. Začetek večera točno ob 19.30. —Državni praznik 1 decembra ie Sokol slovesno proslavil. Posebno so se odlikovali naraščagniki. Pevsko društvo »Zora« ie zapelo z velikim uspehom štiri zbore. D. M. V POLJU. Sokolske društvo bo priredilo v proslavo narodnega ujedinjenja akademijo, ki bo v nedeljo. 4 t. m., ob pol 17. zvečer v Sokolskem domu. Po akademiji prosta zabava s plesom Vstopnina 5 Din. K udeležb vabi odbor. 1794 STRAŽIŠCE. Sokolsko društvo v Stranišču bo proslavilo deveto obletnico državnega ujedinjenja 4. t m. ob 16. s svečano akademijo. Na sporedu je šest telovadnih točk, govor, zaprisega novih članov, pevske in tamburaške točke — Miklavž bo obiskal deco v pondeljek, dne 5. t m. ob 17. uri, odrasli pa se mu bodo poklonili tia praznik. 8. t m. ob pol 20. »Darilnih obiskov« pričakuje ta dan do 17. ure v posvetovalnici. 1873 JESENICE. Shod somišljenikov SDS se bo vršil jutri, 4. t. m., ob 14 uri pri Mesarju. Ker je shod važen zaradi razgovora o bodočem programu naših odbornikov, je potrebno, da se shoda čim številneje udeležite. — Kraievna nrsr^izaciia SDS DOL PRI HRASTNIKU. Otvoritev poso-jilniške dvorane se bo vršila jutri. 4. t. m., ob 15 uri Nastopijo igralci prosvetnega odseka Sokola pod vodstvom brata Pečari-ča v trideianski »Sladkosti rodbinskega življenja« Odmore izpoDolni domači moški zbor z izbranim s*>oredom Po igri zabava. ŽALEC. Vsi prijatelji in rcrijatellice šaha iz Žalca in okolice se vabilo na sestanek, ki se bo vršil v četrtek. 8. t. m„ ob 15. v gostilni H^ifsenbirhler. ČRNA PRI PREVALJAH. Naše sokolsko društvo ie imelo telovadno akademijo v Žerjavu 26 oktobra Bila ie to prva telovadna prireditev kier ie društvo nastop'lo popolnoma samostojno brez pomoči sosednih bratskih društev Nastop }e pokazal ogromen napredek društva v zadnjem.času. Izvajali so proste vaje: moški narašč-M s palicami (15) mlajša ženska deca s ploščami (12). moška deca s oalicami (181 in reiša ženska deca s cvetnimi loki (IftV Sledila Je orodna telovadba (drog, bradlja, km) in krogi), kier Je nastopilo 21 članov. 5 članic in 5 naraščajnjkov Kot zaključno točko Je izvajala šestnajstorica članov »Naprej«. Mnogobroin<. občinstvo ie sledilo te'm'adW z nalvečiim zanimanjem Jn občudovalo lepo izvedbo vaj Po teVrvadbi je razložil br. starosta potne« narodn^ra in sokolskega praznika. Omen'1 Je tudi. da Je stalež društva naslednji- 96 članov. 23 članic. 17 naraščati i ko v 20 moške tn ženske dece. skiitmo 178. Od feh ie nasitop-'Jo na akademiji 21 telovadcev 5 telovadk 16 naraščalnikov 18 tTK^e in 22 ženske dece. skunno 82. Brat starosta Je pohvalil vnemo telovadcev ter lih le pozival k nadMini vztrajnosti Sledila le svečana za<-b'Wba 13 novih članov in članic Po telovadbi se Je razvila neprisiljena mosta zabava. irri kateri Je sv'ra1 tairfburaSki kiub »P.lininka« iz Mežice 1872 Prva lira (cSčndagsnisse*) Vsakemu nekaj lahko prinese Miklavž. Pošljite ga tudi k Dragu S C H W A B U, kjer bo gotova izbral najlepše modne potrebščine za gospode. i i Naročilo, in. ur* dopis*. nalile, oglasou, j* pastah- aauOgLajntrod dtUk Jutra-' hubtyastxi Pi**J*/*ujua.4~ Tel rt. i^g'^ Wffmmm\\ Via prtslojbcn* jt opoAa* L f»«uA * tuuAOal/mu, m,-car j» oglasu prutbeuo Ctkooas račuA, polUs- Lra HJJUSS* CjublfaAA.il ttJji t j*!, oglasi, k*- slu itfo t> paf^dbcmahv- tn- roa^aL ha. mas**** ob&juioa, uraAa b*s*da &opar- -Naj tuulu*. UL, oglasi' tr^aurt+pa. aU r^Jdcutuvcga uuzča^a, . vsako, basadar Dia - Ha/-m^jh ULtstk Via. ro- Vrislojbuui. ta hfro Via, Miklavžev večer ■družen • tahavnlm večerom t* ho "13 t nedeljo, 4. dto v gostilni Poljšak, Martioova eeata U. 22. — V stopama proti*. SB47S Miklavžev večer B. deo. v salonu gostiln« Fadovan (Draščak), Boho-ilim S. — Auto Miklavž. 8947« Pozor! »klaviev večer v Ameriki, Glinee, v ponedeljek, L t B. 8945« Novi brivski salon ▼ Presni ulic it. 4 priporočam [Tigijeoska prvovrstna postrežba. Za cenjeue dama strokovnjak v rezanja babi t«r vseh irizur. Cene nizke Z veVespoštovanjem Franjo Briški. S8«0 Cenj. damam naznanjam. izdelujem pUžfa, kostume, kakor tudi plesDe toalete po izredno nizkih eenah. — Spreje. mam tndi stare oblek« t moderniziranje. — Ivana Jerič, damsko krojaštvo — Illraka ulici 19,1, desno. 33375 Cenj. občinstvu naznanjali, da sem se o:e-aelil t Sv Petra c. 54 na gv Petra cesto 42 in M obenem priporočam it solidno in točno po:-trežbo, z novimi vzorci. tSobofilikar-stvo Jurij Mokosek. 39411 Učenko za (trojno pletenj* sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 89803 Učenko U let staro, adravo in i dobrim šolskim spričevalom. sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost ima hčerka teiezničarja — Ponndbe na oglae oddelek •Jutra* pod »Melana trgovina*. 39276 Natakarico zanesljivo in zmožno takoj sprejme Ivan B a b n e na Selo 38. 87788 Ključavničarja veščega v izdelovanju oro-i ja sprejmem Ponudbe s prepisi spričeval pod znač-ogi odd »Jatra«. 37738 Poceni šivam aovo in popravljam staro peri o. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro .Šivilja*. 89468 Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev iščemo. Ponudbe na »Publicitas«, Beograd, Kralja Milana 8 — pod šifre •Eigarn« zaradi«. 87798 Ul Snežne čeviie galoše sprejema v popravilo tvrdka S. Tre-bar, Sv. Petra C- 6. 37513 Snežne čevlje ia galoše popravlja Avgust tkoi. Borštnikov tre It 1 37681 Motorno kolo Sedi s prikolico kupim. — Ponudbe s točnim opisom in ceno poslat! aa: Tag. V. — inpa kasarna — Tivat. Boka Kotorska. 39362 iestsedežni, tipe A. D., s 6 cilindri, 60 HP, v najboljšem stanju proda Hor-laočič. Kar lovska c. Jt. 33. 39281 idditii irtsirti '^"ISu Tri dnevničarje(ke) verzirano v računanju obresti iu knjigovodstvu — iprejme takoj Konsumao drnšt-so za Slovenijo v Ljubljani VH, Zibertova ■lica 27. 3?414 Vajenca *a kleparsko obrt sprejme Josio "Otorepec, Ljubliani, Kolo. S94JT Prlkrojevalci gornjih dnlov. prvovrstni in sasiostojn! delavci. p->?ljhfc ponudbe na Brača Sab'°k, •anjar, Slav. PoE»js. •194» Služinčad kuharire »oharli-e nataka-rire hišne Itd 'oK- asj laSJe »Inž^o v Bejers.lu ako z?la«p v birm Eko-aomljs Beograd. Vlsana ti 53031 Kroj. pomočnika *a velika dela sprejme takoj Jo*ip Kos. krojaški mejMcr v Kranju itev 50. Predstaviti se je osebno 39559 Kontoristinjo •ačetelro. - popolnim znanjem nrmške 'tenoirrafiie bi |er|ka «pr»jmi'mo takoj Ponudhe na orias oddelek »Jutra, ped Šifro «NemO« •teaograflaja*. --- Fina šivilja s dobrim okusom. aranžer-ka, bodi Šivat samo v boljše hiše — tndi izve« Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mola«. 39449 Pozor! Zastopniki, ki prodajajo ali žele prodajati vrednostne papirje na obroke, naj se takoj javijo v lastnem Interesu! Nove senzacionalne ugodnosti, katerih noben drugI zavod v naši držav) nima! Same pri naa sijatfen stalen zaslužek! — Zorio & Ptvčovlč, Split — Marmontovs 3. 39366 Konfekcijo fino, za gospode sprejmem v delo v vsaki množini. Po Snlji krojim sam po najnovejših lurnalih. — Za fino delo in kroj jamčim. Kaslov v oglasnem oddelku •Jutra*. S9264 Razmnožujem poccnl In hrzo okrožnice, vabila ln stično. Naslov v oglasnem oddolku «Jutra*. 89357 Korespondenco v slov., nemškem. srhohrv. ia Italijanskem jeziku sprejemam na dom. Prijave na oclasni oddelek .Jutra, pod značko «Prvovr6tno Agilne zastopnike »prejme v vseh krajih Slo venije iu PTefeinurja ^ve. tovna zavarovalnica Po nudbe ob oglasni oddelek ■Jutra* pod «C»ober zeslu žek». 87364 Zastopnike za prodajo razglecU nic, popolnoma novi patent, lastna nakla« da, samo par vzor« cev, sprejmemo aa vso državo proti prt>» viziji. Za večje me» sto dajemo eventu« elno sarnoprodajo Sctiozni in uvedeni naj izvolijo poslati DonudVie na tVesna* Poštan, pretinac 1. Kmečko dekle ki nui kuhati ta je veita vseh rapdinjekih del, z večletnim spričevalom, teli BluHbo pri boljSi manjši rodbini Reflektlra samo na stalno mast«. Nastopi s 1 januarjem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 39463 Ključavničarski pomočnik s Šestletno pomočniško dobo, ieli vstopiti kot prak-tlkant v kleparsko obrt — Učna doba 1 leto, hrana In stanovanje ® biSi Naslev v oglasnem oddelku Jutra Lecons Conversatlons Knafljeva 411. desno — dvakrat pozvoniti, Polz — o 39211 < % 2 ? O ' * S š 11 = S s. r° s > F * „ o c« S S o ^ 2 • r ii a S- — CI o rt —. § H S Š Z š S * „ < * " > s r- 2 n £ r n ~ < a ^ ^ Cr o p ra S o x 5 S 10 < na o M p • \ « . a Žične vložke najboljše, za postelje dobite po zniianib cenah v mizarski delavnici v Mariboru, Mlinska uliea št. U 39479 Suknjo proda Za 70u Din Andrej Vovk, Kolodvorska ul. 11, dvorišče. S9408 Lepo toalet gledalo otroški gugalni stol ti soško salonsko suknje • telovnikom ugodno prodam. Naslov T oglasnem oddelka »Jatra*. Modernih spalnic več novih, lz različnega trdega lesa, v najfinejši izdelavi, proda Ig. Repše, Ljubljana- Poljanska cesta št. 2t. 86472 Lovsko puško Viashester cal IS. repetlr. ko na 6 strelov, prav do-bro ohranjeno, ugodno prodam. Ponodbe na naslov: Joie Golob, Senovo-Kajhen-burg. 89430 Fino čajno maslo Din 40 Ka oddaja po pov zetjo franko od 4 kg lalje Franc Kolleritseh, A[«č» ori Gornji Radgoni S4918 Bukovega oglja vilacega - več|o muoiine prodam Vprašanja na poštni predaj i. Sv Peter Sav dolina 37561 Radio aparat »tiricevu!, • vs»m' pritikli-oami, v najboljšem stanja, poceni prodani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 87751 Za 200 Din dobite velikega konjička na gugalnicah Na ogled pn Rudolfa Sever, tapet-nik. Marijin trg t 97764 Butare hi kolobarje popolfv,ma »ube po izredno nizki ceni nudi C e b i a, Wolfova ulica IS. IV Perji gosj«. račje kokošje io pnrjs oroda vsako množino po najnižji een) tvr»fl» E V ajda. Cakovec. Med ji murje Telefon St 59 60. 8 838 Železnato vino lekarnarja dt G Pircolija v Ljubljani krepča oslabe le malokrvse. odrasle in etroke 8*1 Lovsko puško Hemmnrles Bcr.kburhsninte. 16 in 6 6 mm pofiolnuma uovo in lovskega psa prodam Naslov v ogla, nem oddelku »Juira*. S9330 Domače mleko dostavljam ns dom po Dia 2.50 litri Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Dobro*. Kino projekcijska kabina šelezna, zložljiva, velikost S X 2.50 y 3.2(1 tn poceni rodaj: Ljubljana VII celovška ceeta štev 78 89218 Kuharica ki razume tudi vsa hišna dela, bi rada spremenila službo, najraje v Colju. — Gre k boljši druflni ali v restavracijo. Im-a samo dve službi v 9 letih Naslov: Micfka Šolar. Brežiee ob Savi. 39358 Za zobotehnika (prakiikasta) hi šel mladenič poštenih staršev, ki je dovršil z dobrim uspehom 4 realke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zobotehnik*. 89358 Knjigovodja »lov. In nemški koreepon-dent. Išče shižbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zmošen 100* 8937» Kontoristinja z desetletno prakso, zaročna v^eh p»»arai&tih det. flor., srbohrv in nemščine. Sefl a januarjem 1928 premeniti »Tuffve. Ronndhe na oglasni oddelek »Jntra. pod »Teefaa 85». 89885 Čtrva} ?oz revir-ilh. !?Pe uvodne neve namestitve Penudbe na eel. oddelek «.lutra» pod «Wfw> »Zanesljiv lovee*. —— Š'vilia za pletenine fioHro Izurjene, i*?, stalne slllfhe. — Gre tndi Izv.n Mnfc't»n« Naslov v orlss adMkm tjstrsa. umu Sanke euosedcžne, malo rabljene, boljše vrste skiro, v dobrem stanju; Interno ma-gika (Kinol malo rabljene, skupino eiik (plat.) za Id-no in Simplese st. 3 (Bau-steine) ngodn* proda Josip Pollak, trgovina usnja na Sv. Petra cezti itev. 7. 39406 Steklarstvo Trgovino stekla, porcelana, okvirjev itd., v prometnem kraju, dobro vpeljano, prodam radi prevzetja drugega posla. — Informacije in dopise na: Vrnko Trč"k. Ljubljana 1. 39419 Sanke drsalke, igrtfe. čevlje, klobuke in 2 postelja* vloika predsra. Naslov v oglas oddeltu »JutTa*. 89458 Marijino podobo veliko in lepo. kuhinjsko mizo, stelaie ter razne malenkosti naprodaj aa Sv Petra cesti S/U. desne Stroj za lisi žagico (Lnabsaeel s stružnico ra les iD koviDe ter malo eir-kularko, na nožni pegon. ž skohelnika. obliči «» okvirje, razoe orodje za rezljanje in dolhlj-nje, vse novo. precej raznovrstnega lesa, furnirjev, precej tzdv nemške 'iterilure In pred. log za amaterje, ugedno prodam Zelo primerno sa darilo Va.lov peve Aloma Company. Ljubiva na. Alek. »androva i. SBSl* Plesna toaleta ksasoa Srna. *apse 87670 Več rabljenih koles kupi P. Škafar. Rimska e st ti. 89an Orehe slavonske, letošnje, v vsaki količini, najceneje prodaja tvrdka Araold lzsak. Nova Graililka. S942S CešpIJe ca igaajekuho ima v A Sarahon. Ljahljaot - Ka zahfcevo «t> poil^Jo wxore\ 3T41S ViSokopritl hiša v pr*T dohrnn »tanj«, f v«emj gospodar po»IC] vrt ra ^oihrje, nrej« p« trajen » ca Sf) dr«r«H ter r»lfk travnik; ▼ t&ea konrfk}«kra. fed W*« Kal veHkl klft« Fot«srr«fij» M intpr»««9itoM tia raapo1af«. Brtmiaa SI. 30 Brežicah ofŠa.ri. 9649Š ma T bmhM Ljubifans naprodaj ze 4«.nno Din. Naslov v ocdaeaem oddelka Jntra. »4« Enodružinsko MSo z nekaj zemije k u p f k v predmestju Celja. Ponudbe na ogltsui oddelek »Jutra* pod šifro «50 do 80.nm>» TMTOMI HELSINGBORG »TRETORN« Vedska svetovna znamka galoš in snežnih čevljev. V veliki izberi za dame, gospode ia otroke, po zmerni ceni. Franja Snoj, Ljubljana Prešernova ulica 32. Novozgrajena hiša s 8 stanovanji, pralnico, električno razsvetljavo in vodovodom naprodaj Hiša je oddaljena 5 minut od električne železnice. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 53329 Mirna stranka (8 osebe) išče stanovanje 1—2 sob s kuhinjo aa bopise Vila z vrtom enodružinska, ns periferiji mesta, vsled selitve naprodaj, event • pohištvom. — [stotam nabodal velika stavbna parcela Naslov v glasnem oddelka •Jutra*. Novo hišo z 8 sobama, kuhinjo in prillklinami ter precej vrta radi družinskih razmer takoj prodam sa SO.OOO Din Dopise na eghuai oddelek •Jutra* pod »Stan ln Dob. Vič*. »404 t., i. i ■ Hišo aovo. enodružinsko, s takojšnim obširnim stanovanjem ugodno prodam ob Dunajski cesti — Stražiiče pri Ljubljani — F. Jerko, orauče-Jetiea. Lokal za skladišče iščem v Ljubljauj za ja-auar 1928 — najraje bil« Gradišča Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* poti šilre •Skladišče*. 89445 Brlvnico staro obrt v centru Ljab-tjane takoj prodam Dopise aa oglasni oddelek »Jutra* ped »Eksistenca 70». 89878 -2 sob s kuhinjo aa takoi ali lasni eddefek »Jutra* pod ioet*. Stanovanje 2—3 sob, mirno in tnsino iščeta zakone« (S osebi). — Ponudbe ns naslov: Jos. Pavji«, Poljanski naslp^Hh Stanovanje oddam v Zeleni jami Sla 89409 Stanovanje obstoječe Is i seb. kuhinj* la pritiklin. event 1 soba iščem Ponudbe • seno oa oglasni oddelek »Jutra, pod • Mirta* 89481 Stanovanje S sob, kuhinje, predsobo, shrambe, kleši lu vrta takoj oddam za 800 Din mesečno. Glisce, Tržaška 49. M4M Stanovanje 8 ali 4 sob tiče za majev termin mirna stranka. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra*. S943S 2 gospoda »prejm-a na brane in lis-novanje. Maribor. Vojaška ulica 10, gostilna Klaajšek Lepo sobo Min pošte takoj o i 4 • ■ boljšam« |«H> Naslov , SglllOT •Molk« »Jntra* 88489 Opremljeno sobo t poe»Mla vhodom, s eno ali dvema jao*t«ljam» odda Domobranska a. Aadlevlo. 86467 Stanovanje • oskrbo, aa m I«, lega gospoda tšČem Poaatfbe oa oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Bančni činsvaik*. 39354 Prijazno Sobico podpri tličoo. oddam taksij ia ISO Do mesečno, v Va-ljavčevi ailci 19. 89881 Dijaka ali solidnega gospodo sprejmem na stanovanje. Električna razsvetljava. — Na ioljo tudi zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 89874 Sobo ■ elektr. ras.vetljavo oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 89ST77 Dijakinjo mlajšo, sprejmem na vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 89373 Sobo lepo |n velike, prazno ali opremljeno oddam V hiši tinti prvovrstna hrana. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 89356 Lepo sobo o posebnim vhodom, poteg tshniks od lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 89402 Preprosto sobico separirano, s vso oskrbo oddam s t5. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 89421 Opremljeno sobo majhno, s elektr razsvetljavo. oddam s 16. decembrom na Aleksandrovi o. Naslov T oglasnem oddelku •Jatra*. 59403 Dvoriščni lokal primeren za mirno obrt ali trgovino ln več kleti oddam v Prešernovi uRoi 5,1, lesno. 89891 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinj«. v novi hiši v Medvodah. 8 minute od sosiaj« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 8B8IS Lokal primeren za pisarno, telim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Internrban*. 89417 Gostilno zelo dobro hločo. oddam * najem pod zelo ugodnimi pogoji Naslov v oglasnem eddelka »Jatra*. 8B450 Gostilne ob glavni cesti ljubljanske periferij« oddamo »Posredovalec*, Sv. Peira o. 18 89457 Gostilno oddam * I majem v najem takooea hrss otrek. zmožnemu ksvelje Osebna pravica potrebna Zaamha sa odgovor Dopise na »glas oddelek »Jutra* pod šifro »Obrt«. 89398 Trgovino < oeioknmtm Inventarjem oddam pri lami errkvt v zelo prometnem kraj« v Slov Goricah - Potreben kapital ca «A.mR Dt« Ponndbe ns podrulaleo Jutra v Sfarihors pod »Gorice« 89851 Gostilno •ddam takoj v Ljubljani v najem Ponndbe na oglas »ddnlek »Jutra* pod Šifro •Ooetllaa 7S> 39278 Stanovanje z 2 sohama In kuhinjo, v aevozMnnl «4M n Opekarski cesti h 18 »idam s t. januarjem. fe407 Stanovanje obstoje«* h sob« sredini mesta i 15 dec Naslov v oglasnem odd«lku »Jutra*. »427 Sobico oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* S94S8 Opremljeno sobo t vhodom s stopnic takoj eddaro »o«nodlčn! ali ro-•pod« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. S9438 Sobo s k r o B « o opremljeno ln •nalae. Išče soliden zw nlčnlk. ki plača aapr«j -Naslov v oglasnem oddelku •Jatra*. 89418 2 opremljeni sobi v vili oddam gospodoma »11 cakenskfmiu poru Stroseoa?«rje*a I Opremljeno sobo veliko, takoj oddam. Pri pravns za obrt, krojačn ali •lično Nasproti tobačne tovarne — Lepi pot St S -Miki«. 89478 Akademik IRe s 18. decembrom sobo c zajtrkom — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Akademik*. 89415 Za dobro plačilo oddam takoj dve lepi sobi odbojnemu zakonskemu paru. — Dopis« pod aasčko »Beograd 89418» aa ozla* odd«lek »Jutra.. 89418 Sobo •redi mesta iščem za takoj aH sredi decembra, event s hrano pri boljši rodbini Ponudbe na oglas, oddslek »Jutru ped mačho »December 1927*. 89872 Sobo a 1 posteljama, elektrik«. park«tiraoo, s posebnim vhodom oddam. Sprejmem tudi sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 89458 Mesečno sobo odda takoj 8vobeda, Dunajska cesta 17/1H. 89303 Krasno sobo > uporabo kopalnic*, event klavirjem oddam 1—t osebama Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 89272 jLli* Na mesno hrano dvakrat ua dan sprejmem gospoda za 100 Dia teden sko Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. Na hrano fino domačo, sprejmem več gospodov in dam po zneru' ceni. Naslov v eglat-nem oddelka »Jutra*. 39477 Ločenka prosi usmiljeno srce aa Din 9000 posojila Vrne v me. sočnih obrokih 2800 Din Ponudbe n« «glae oddelek •Jutra* pod »Nujno* 15.000 Din posojila Iščem za dohr« ld«čo trgovino Vračam v mesečnih obrekih ali r teku I leta. Dopise na oglasni »ddelek »Jutra* pod »Trgovka 27*. 99448 iv7 Separirano sobo • hrano oddam poceni jfo-spodlčnl. Naslov v mefegs stna S*i»m za takol proti tedenskemu plači'«. Ponudhs ■ eene na esdasai oddelek »Jutra* ped «fMM)Bk Jovo! V nepopisnih skrbeh rodi Tebe! Zdi te ml cela večnost — odkar se nisva videla. Danes upam na točno svidenji! Tvoji MJI ustreženo! Nehroj po^uhov lo aa Teh* a&wčc Me- ftd kiee. 89889-a Inteligentna gdč. Seli vsled dolgočasnih zim »Wh večerov .loptsovnti. In' se tudi osebno seznaniti z Istetakim gospodom. Cenj. dopts« na oglatmi oddelek »Jutra* ped ~«Z»raaa>. Pooblastilo Podpisani pooblašča gosp Jakoba Gabrevšek. ta In-kastiranje tn sprejemanje naročil za kurivo, drva in premog za firmo fTitti — ker Ima seboj seznam in esolk pod žirom. Spošto-vnlem II ITItrt. trgovin« s >«ili«Bt, Ahoeljova cesta a. m — dmperial Dvigni pismo te jutri na »videnj«... Poljube Tvoj. Ženiti* Državni uradnik star 27 let, s premoženjem Sasli rssneg« znanja t gospodično 20—85 let, t a* kaj premoženja — v svrho Senitve Dopis« aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Moj dom*. Za Miklavža aH Božič Zelo dober gramofon, fia« znamke, s ploščami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra*. • 89387 Kratek klavir dohro ohranjen, 7^4 oktav, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra*. 89430 SivtOi Pes volčjak leto star, čiste pasme, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £9452 Doberman (psica) čistokrvna, dresirana, 8 lo-ta stara izboma čuvariea. po ugodni ceni naprodaj — Več v trgovini Jeločnik, Rožna dolina. S9"92-a Foksterijer roaavec, pelca. 1—2 leti stara, čiste pasme, rodovnik. «ohna dresura. se kapi. Ponudbe t slike aa ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Dreelran*. 39422 Našel Sem na Tabor« med hišo (t. i nove note Hofmann Heln, violinsko šolo. Dobijo se v oglasnem oddelku Jutra. 27*00 HELLC SEN S bateriie za ženne svetilke Dvojna cena vkiatnl čas gorenja Gen 2as'opsrvo Vikikk, Zagreb Ulica Ban lelač ta br 2 ii lepo iedii-n:co spada ■toietaiifa ki ie v stilu pohištva latormaci« tob i pn F. ČUDEN '.'rtlisns »n!jmc»5 d i -JLJUUU Ako Vas kaj muci _ Ti, ako čutite bolečine, kupite si v te« karai ali v tozadevni trgovini Fellen« jev pravi lepo dišeči »Ebafluid* Oti raijte si vsako lutro in večer bolna mesta in iznenadilo in obradovalo Vas bo, kako brzo in prijetno je Elsafluid oblažil Vaše boli. Ako ste zdravi, rabite Elsafluid z» izpiranje grla m umivanje telesa. Boste Eisa< fluidu hvaležni in ostali mu boste zvesti. Dnevno negovanje telesa z Elsaflui*. dom Vas bo nagradilo z bistro gla* vo, zdravim spanjem, obvaroval Vas bo pred nahodom, gripo in drugimi boleznimi in ustvarjal Vara bo tako veselje do življenja Tudi notranje, par kapljic na sladkorju ali medu Vas obvaruje proti neugodnostim, krčem itd ter na želodec prijetno deluje 2e nafei starši in dedje so ras bili Fellerjev Elsafluid zunanje ln no tranje kot zanesljivo domače sred« stvo ta kozmetiku za celo telo. Jačje je ia bolje deluje kot francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih trgov vinah tudi v najmanjših krajih izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid v poizkusnlh stekleničicah po 6 Din. . dvojnih po 9 Din ali v Specijalnih po 26 Din. Ako ne. pa na» ročite potem direktno po pošti, potem ima* te seveda ceneje čim več naročite naen» krat. ker z omot dim in poitnino vred stane 9 porzkusnih aH 6 dvojnih »li 2 specij. ste« kienici 62 Din. 27 poizkusnih ali 18 dvoj« nih »II 6 speci, steklenic 139 Dm. 54 poiz» kusnih ali 36 dvojnih »li 12 speč j. steklenic 250 Din — Naskrv označite jasno: Lekarnar EUOEN V. PELLER, Stublca Donja, Elsatrg 24S. Hrvatsko. S veto vnoznan• original prave LUTZOVE peči Iz BLUDENZA in etnailtablice z napisom ima v zaloei samo: Inž. MATE GUZELJ. L)ubljana-ŠISkaf Jerneieva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št 58. Sče za takoj »amoatojnejfa, popolno« ma vor žira noga, teoretično in praks mčno sposobnega UPRAVITELJA strojnega oddelka. — Ponudbe na: Jugoslavensko rvdartko i industrij sko dlontčarsko druitvo Mlnes and Industries oj Jugoslenia Umited. Go lubovec, via Varaldln. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■"S zbornega mojstra in dva kopirana 8 ki so že delali na FRAMAG strojih, iščemo za ____________^——————— m naša tvornico lesenih podpetnikov. ^ --i ^ Ponudbe na Industrijsko trgovačko k. d. J fabrika drvenih podpelica, Zaječar* a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B9 •3)U3S3JS1UI SZlUp UJ 3Djli?jtU>( E/ EljlllJtl BupOSfJ — 9US3 aUBflUl OUJBfj^ '8?6I >(JBOjq8| apajs op oines BJBIBJ) Oq BfEpOJdZB^ •aujAOSJj 8Aiusn<10 P3[SA vnraoudzvu BU3!|0A0P OUlSB(qO ■g -A31§ B3||n eA3|JBli)g BBB[|qn{"J 'iineti!j$qaJio(J jui!>|s|Of m !mj5){|u -jesfd wi uiafjfdrd t buiao3ji oi eurBirtuj; t f, i v 'VNMVDIfW)l VMdOMVN " Kemično, iilfillensKo žisf! PUH zo biozlne in ga tudi najceneje nabavi]« v naši državi edina moderno urejena tovarna perja za posieljino: Zahteva ite nai cenik Itev. 4. C. Phillips Oppentaeimt 38 Milijonar brez denarja Vratca so se zaprla in voz je zdrčal po c)esti. Frances je bila vsa iz uma. »Ne povej mi še vsega,« je prosila. »Sango nekaj te vprašam: ali je ta avto tvoj?« »Ne moj — najini« je popravil Bliss. »In zdaj me poslušaj, zakaj čas je, da zveš resnioo. Pred letom dni sem se čutil bolnega in bednega. Bil sem bogat, a tudi, len in sebičen. Pohajkoval sem vse noči; razen svoje lastne puhle zabave nisem imel ničesar, na kar bi bil lUOgel misliti. Moji živci so se jeli upirati. Šel sem k zdravniku, ki sva bila pravkar pri njem. Povedal mi je, kako malo prida je moj način življenja in moj nazor o svetu; baš toliko, da mi ni pokazal vrat. Ko sem mu hotel pri odhodki podati roko, jo je nalašč prezrl. Njegov edini nasvet je bil, da naj si poizkusim leto dni sam služiti kruh — obenem pa mi je dal razumeti, da mi ne prisoja toliko volje in vztrajnosti. V svoji jezi sem se za stavo zaklel, da prebijem leto dni natanko po teh trdih pogojih. Danes je leto minilo in moja stava je dobljena. Šip je za petdeset tisoč funtov v prid bolnici dr. Aldroyda — ali pa za to, da mi stisne roko in me odkritosrčno poprosi odpuščanja. Kakor si videla. Frances, je plača! — plačal kot poštenjak.« »*A ti?« je zajecljala. »Ves ta čas si bil bogat? Vsak trenutek bi bil lahko odštel petdeset tisoč funtov?« »Pravkar sem podaril to vsoto fc-olnici. Nikar me ne imej za svetohiinskega lažnika; pomisli, kakšen je bil moj položaj! Kadar- koli sem se dotaknil svojega denarja, sem moral gledati, da nisem imel od tega nikake koristi. Zaradi tebe, ljuba Frances, mi je bilo vedno najbolj hudo. Gineval sem od koprnenja, da bi te rešil stiske in bede, a z druge strani sem si bil vtepe! v glavo, da . te hočem osvojiti siromak. Hotel sem, da postaneš moja, ne da bi kaj slutila o mojem bogastvu. Toda poslej hočem storiti vse, kar je v mojih močeh, da napravim iz tvojega življenja dolge pravljične sanje.« Frances je tiho ihtela. »Daj mi še malo časa, da se osvestim! Moje življenje je bilo zadnje čase tako težko, da sem že izgubljala pogum.« Kmalu nato sta se ustavila pred svojo hišo na Arletonski cesti. Vratar je pozdravi! Blissa z globokim spoštovanjem, čeprav je začudeno premeril njegovo obleko. C!owes jima je preponižno odprl stanovanje. V predsobju je čakal Mr. Crawley. »Nu, vendar že!« je vzkliknil z vzdihom utešenja. »Neizmerno me veseli, dragi Bliss, da vas vidim! Vsa vaša naročila sem točno opravil, pozabil nisem nobenega. Ali me izvolite predstaviti?« »To je gospod odvetnik Crawley, Frances. moj pravni svetovalec in dobri prijatelj. V teku minulega leta sem ga pripravil malone do blaznosti, a nadejam se, da mi oprosti, kadar bo vedel vse.« »Vaš gospod soprog, draga gospa, je povsem neobičajen človek! Priznati moram, da so mi nakopala njegova čudna junaštva nemalo skrbi — a eno njegovih dejanj odobravam docela.« »Frances, čeprav še nekoliko boječa, mu je z ljubkim nasmeškom podala roko. Šli so v obednico, kjer jih je čakala sijajno pogrnjena miza z južino. Crawley je pozvonil. »Moja žena je najela Mrs. Blissovi sple-tično in stanovanje je urejeno, kolikor je bilo moči v tem kratkem času. Izvolite semkaj!« Povel io Je v preksten budoarček, ki je mejil ob spalnico. Brdka spletična je pristopicala v sobo. Pogled v spalnico je bil čuden: po mizah, po omarah, na postelji — povsod so se kopičile škatle. »Mislim, da nisem ničesar pozabil,« je nadaljeval Crawley, gledaje v svojo beležnico. »Levillion je posla! tucat jutranjih in pol tucata večernih oblek; čez kako uro pride direktrisa z manekenko na dom. Ostalo, kar je bilo naročenega, je vse tukaj na tzbero.« »Ali bo milostiva najpreje zajtrkala ali naj pripravim kopel?« je spoštljivo vprašala spletična. Frances je pogledala Blissa. Njene ustnice so drhtele in v njenih očeh so se spet bleščale solze. Rrnest ji je nežno segel pod pazduho. »Kopel za gospo naj bo nared čez pol ure!< je odločil. »Pripravite ji tudi več jutranjih halj na izbero! Dajva, dragica, čas je. da si napijeva s čim boljšrm od tistega Mčdoca. ki si mi ga vedno očitala, češ da je škoda denarja zanj. Ohladite steklenico šampanjca, Clo-wes! In zdaj, dragi Crawley, poslušajte mojo zgodbo!« Jel je pripovedovati in odvetnik ga je poslušal s čedalje večjim začudenjem. Nato je stisnil klijentu roko. »Gospod Bliss — tudi iaz ne morem reči drugega kakor dr. Aldroyd: iz srca vama želim vso srečo, ki jo zaslužita!« »Na to trčimo!« je veselo vzkliknil Bliss in vzignil čašo. »Na vajino zdravje, draga prijatelja!« je pritrdi! odvetnik. »Vajin zakon se je začel kaj romantično. Oba sta spoznala težave boja za obstanek in jih bosta pomnila, dokler bosta živa. A tudi jaz, draga gos- Blissova. tudi jaz bom do smrti pomnil, kako možato se je drža . aš soprog na vozniškem sedežu svojega avtobusa!« „Diskobolos" Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1. Specijalna trgovina športnih potrebščin. Zlmskosportne potrebščine: smuči, sanke, stremena, krpljice in palice vseh vrst. Velika Miklavževa izbera sank za otroke. — Sprejemajo se smuči v res strokovnjaško popravilo. Montaža stremen. Otvoritev doe 4. decembra 1927 z dolgoletno prakso v samostojnem, vodstvu pisarne kakor trgovine želi odgovarjajoče mesto v Ljubljani. Eventuelno vodstvo podružnice itd. proti primerni kavciji. Vstop po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod „Praksa- reference. Zahvala. Vsem, ki so z nami sočustvovali v težki bolezni in ob smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, dobre mamice, sestre, tete, svakinje, nečakinje in sestrične, gospe Matilde Koroar roj. Kovačec izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in sicer duhovnemu svetovalcu Šketa z gospodom kaplanom, domačemu gospodu župniku Zdravcu ■ in pa mariborskemu stolnemu kapelniku gospodu Gašpariču. Zadnjemu še posebna zahvala za poslovilne besede na domu, gospodu župniku Zadravcu istotako na grobu. Dalje se zahvaljujemo pevskemu zboru za zbrano in genljivo pet e, domači požarni brambi cvetkovski za obilno udeležbo in pa vsem nosilcem krs;e ter gospodu načelniku Petku za poslovilne besede na grobu, cenjenemu učiteljstvu za udeležbo s šolsko mladino, vsem zastopnikom različnih korporacij in uradov, vsem darovalcem vencev in cvetja in pa vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter v tako nepričakovano obilnem številu spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Oslusevci, d:ie 28. novembra 1927. Ferdo Korpar, soprog z otroci ln ostalimi sorodniki. Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frande Derenda Gradišče 4 nasproti dramskega gledališča Predno kupite, prepričajte se o naših cenah! Najprimernejša darila za Miklavža in Božič! ioixojuuljuijlilul1juuuuljlh^^ hi o h 1ii .ujloodcr I Polnojaremnik l (Vollgatter) d rabljen prodam > po ugodni ceni. g Ogleda se lahko pri ključavničarju Pavelka v □ Ptuju, g Cenjene ponudbe na upraviteljstvo Trakoščana, g Pošta Bednja. Hrvastka. a______ ia.iJUULILlL ll n IIII ILa3DDamiXOXO-JL£3tXlDni H JLJUIU moč r0VA8fo&S«0 ZALOC-O POHIŠTVU priporoča za nakup in vabi na ogled Andre Kregar ST VID n L nbljano naspr ti kol. Vi < mar je Zahtevajte ceni« Posestvo in gostilna »Pri dimnikarju v Dol. Logatcu, z vsem inventarjem in gospodarskimi poslopji se prostovolino proda. — Pismena m ustmena pojasnila daje Marija Cerne, Ljubljana, Cesta za Bežigradom (vila Mira! ISPfc BSPi /1 Mestni pogrebni lATod. t Brej posebnega obreetU*. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša iskreno ljubljena nad vse skrbna in dobra mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa ioi. ii vdova lekarnarja dne 1. decembra 1927 boguvdano preminila Pogreb nepozabne poKojnice se bo vršil dne 3. decembra 1927 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Lingarjeva ulica št 1. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, 1. decembra 1927. Mr. MHivoj Leustek, sin. — MIca Hus, Elza Pre'ovšek, hčeri. — Mr. Edmund Hus, lekarnar; ing. Matko Prelovsek, mestni gradbt-ni direkior. zeta. — Mitja, Borut, Zdravko, Zde: ko, vnuki. Tatjana, Željna, vnukinji. — Vsi ostali sorodniki. FOlOCINMKiRAH.IA KUNO« ZAVOD KISEJEV BEOGRAD Prizrenska ul. 15. izdeluie najfinejše klišeje. naiceneie in hitro. Naročila na naslov Reograd-Voždovac ulica Voivode Stene 86- UUUtXJUUUUUUUUUULlL!UUULXiL)LLJUlJUU C Dobra l stara in nova v i n o PRODA □ Upraviteljstvo Trakoščana, pošta Bednja (Hrvatska) QnnnrrrTiDULiuuLjJLn3X][X]DamanD Ounatske Novosti S strtim srcem javljamo pretres« Ijrvo vest. da je bda odpoklicana v boljše življenje naša zlata, ljub* ijena mamica oziroma soproga, se» stra, teta iu svakinja, gospa Zofia Meoltr po kratki, mučni bolezni v četrtek ob 3. popoldne s starosti 47 let po prejemu tolažila sv. vere. Našo ljubljeno rajnico spremimo k Sv Križu v nedeljo, 4. t. m., ob 2. popoldne iz mrvašnice drž. bol« niče. Ohranite ji blag spomin! V Ljubljani, dne 2 dec. 1927. Ivan Megtii, ključai'ničarski moj= sfer, soprog. — Franci. Ludovik. sinova. — Helena. Zofi. Ani, Ivica, hčerke — Vsi ostali sorodniki. L. Mikus Mestni trg štev. 15 1'vornica dežnikov, zaloga sprehajalnih nahc i.t Potnika špirituozne branže iščemo z vstopom 1. je« r.uarja 1928 za Slovenijo Le dobro vpeljani solidni gospodje naj pišejo pod »Št. 1060« na oglasni oddelek »Jutra«. 12.766«« Lesni zastopnik s SEDEŽEM V MILANU, pri največjih lesnih trgovcih severne Italije prav dobro uveden, išče zastopstvo za Italijo kake prvovrstne jugoslovenske produkcije mehkega lesa. Na razpolago prvovrstne bančne reference. Cenjene dopise v nem« škem ali italijanskem jeziku pod »Produk. trem« na Annoncen«Expedition G. CEHO« VIN — Trieste, Viale XX Settembre 65. AVTO ENflULT nainoveiši 6cilinderski model »Monasis« IS/27'HP 4sedežen torpedo Hitrost preko 90 km poraba bencina 9 litrov na 100 km. Naipripravnejši voz za naše ceste! V luksuzni Izdelavi Din 66.000. Limosina Luxe Din 69.000. Priporočljive in naibob vpeliane ostale tipe: 12/18 2sedežni osebni. 12/18 4sedežni osebni. 12/18 2sedežni pol tovorni za 400—300 kz. 22/36 4—5sedežni torpedo in 22/36 2sedežni poltovorni za 600— 800 kg. TOVORNI za 1210—1400 kz in za 2000 kz. AVTORICI vseh vrst. MOTORVE BRIZCAI.NE ZA GASILSKA ' DRI'STVA STUDEBAKER „ERSKINE" 6cilinderski. 4—5sedežni naieleeantneiši športni voz. Pnenmatika nFlrestone" »Micbelin" Zahtevajte ponudne pri tvidiu Lamoret, Ljualiana, lu-a 8'«» rent* 22 Telefon 2247. Efl Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam jc naš mili in nikdar nepre« žaljeni soprog, oče, brat in tast, gospod Anton Cebašek poštni uradnik v pokoju dne 25. novembra ob četrt na 3 popoldne v 58. letu svojega življenja nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki pokojnika se bodo prenesli dne 27. no« vembra ob treh popoldne iz mrtvašnice državne bolnišnice na rimskokatoliško pokopališče v Sarajeva. Svete maše se bodo čitale v stolni cerkvi dne 30. novem« bra ob 7. zjutraj. SARAJEVO, dne 25. novembra 1927. Agneza Čebašek roj. Repič, soproga. — Anton. Stanislav. Vladimir. Vinko, sinovi. — Viktorija Vilfan. Vilma. Marija, hčerke. — Janez in Martin, brala. — Mana Zor, sestra. — Hinko Vilfan, zet. In vsa ostalla rodbina. Urejuje Davorin Ravijeo. Izdaja za Konzorcij »Jutru Moli Ribnikai Za N »rodne tiskamo dd to« dstaroarj« Fran le»er*ot 2« teteratai dtf je jdy>'c«w Aiojzij Ntnti V* • Ijuhtjaot