33 METEOROLOŠKA POSTAJA KADRENCI Meteorological station Kadrenci Mateja Nadbath eteorološka postaja Kadrenci je v severovzhodni Sloveniji, v Slovenskih goricah. Je v obč ini Cerkvenjak, kjer ni druge meteorološke postaje. V Slovenskih goricah pa sta poleg omenjene še dve padavinski postaji: Zagorci in Šentilj v Slovenskih goricah ter še dve podnebni, ena v Ivanjkovcih druga pa na Jareninskem Vrhu. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Kadrenci (vir: Atlas okolja 1 ) Figure 1. Geographical location of meteorological station Kadrenci (from: Atlas okolja 1 ) Postaja je na nadmorski višini 302 m. Dežemer ali pluviometer in pluviograf sta postavljena na opazovalkinem vrtu, kjer stoji tudi samodejna postaja. Slednja deluje od maja 2014. V okolici opazovalnega prostora je travnik s posameznimi sadnimi drevesi in okrasnimi grmi, dovozna pot, opazovalkina hiša in gospodarski objekt. V širši okolici so njive, sosednje hiše in gozd. Opazovalni prostor je na tem mestu od konca junija 1986, pred tem je bil 30 let na istem mestu, približno 150 m vzhodno od današnjega mesta. Od decembra 1955 do konca junija 1956 je bila postaja pri Kmetijskem gospodarstvu Cerkvenjak. V Cerkvenjaku, ki je v sosešč ini Kadrencev, je bila postaja tudi v obdobju od julija 1895 do konca leta 1918, lokacije opazovalnega mesta iz tega č asa niso poznane. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2013, orthophoto from 2013 M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Julija 1895 so v Cerkvenjaku, takrat imenovanem Kirchberg ali Sv. Anton, zač eli z meteorološkimi opazovanji. Prvi opazovalec je bil France Peč ovnik, postaja je bila ombrometrič na, danes bi jo imenovali padavinska. Takšna je bila vse do konca leta 1918. V tem č asu so prvemu opazovalcu sledili še France Kos, Jožef in Josip Tušak ter Jože Klemenč ič . Po II. svetovni vojni je z meteorološkimi opazovanji nadaljevala Milica Brač ko na Kmetijskem posestvu Cerkvenjak, v č asu od decembra 1955 do konca junija 1956. Julija 1956 je z opazovanji zač ela Hedvika Kauč ič , vršila jih je vse do konca junija 1986. Današnja prostovoljna meteorološka opazovalka Cilka Kovač ec opazovanja opravlja od konca junija 1986. Postaja je tudi v obdobju po drugi svetovni vojni padavinska, se pravi, da na njej merimo višino padavin, skupne in nove snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Od aprila 1968 je na postaji tudi pluviograf, ki meri višino, jakost in č as padavin, interval meritev je 5 minut. V č asu od konca julija 1956 do konca marca 1961 je bila v Kadrencih klimatološka ali podnebna postaja. V tem č asu smo poleg že omenjenih meteoroloških spremenljivk merili in opazovali še temperaturo zraka s suhim, minimalnim in maksimalnim termometrom, vlažnost zraka, smer in jakost vetra, vidnost ter oblač nost. Od maja 2014 tudi samodejna postaja meri višino, jakost in č as padavin, interval meritev je 5 minut. V nadaljevanju bomo prikazali merjene meteorološke podatke: višino padavin po letih, letnih č asih, mesecih in najvišje dnevne vrednosti ter letno najvišjo višino snežne odeje in njeno trajanje. V referenč nem 2 povpreč ju pade v Kadrencih 948 mm ali l/m 2 padavin na leto; letno povpreč je obdobja 1981–2010 je 901 mm. V minulem letu 2014 je padla nadpovpreč na višina padavin, 1144 mm ali 121 % referenč nega povpreč ja. V obdobju 1961–2014 je bilo leto 2014 peto najbolj namoč eno, več padavin smo izmerili le v letih: 1966, 1146 mm, 1965, 1193 mm, 1972, 1293 mm, in 1969, ko smo namerili doslej najvišjo letno višino padavin 1307 mm (slika 2 in preglednica 2). Najmanj padavin smo namerili leta 2003, v celem letu je padlo le 624 mm. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Kadrencih Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Kadrenci 2 Referenč no obdobje je 1961–1990, referenč no povpreč je je izrač unano iz podatkov tega obdobja. V č lanku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so digitalizirani, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Mete- orological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Poletje je letni č as 3 , ko v Kadrencih izmerimo v povpreč ju največ padavin; referenč no povpreč je za poletje je 332 mm, 313 mm je povpreč je obdobja 1981–2010 (sliki 3 in 4). Najnižje povpreč je padavin je pozimi, referenč no povpreč je je 155 mm, povpreč je obdobja 1981–2010 pa 142 mm. 219 206 201 332 316 313 242 254 244 155 144 142 0 200 400 600 800 1000 1961–1990 1971–2000 1981–2010 padavine (mm) . pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter 0 100 200 300 400 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter padavine (mm) . 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2014 Slika 3. Povpreč na višina padavin po obdobjih in po letnih č asih v Kadrencih Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Kadrenci Slika 4. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po obdobjih v Kadrencih; zima 2013/14 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Kadrenci; winter 2013/14 Povpreč ja padavin štirih letnih č asov obdobja 1981–2010 so se v primerjavi z referenč nimi znižala v treh letnih č asih, le jesensko povpreč je je ostalo na nivoju referenč nega (sliki 3 in 4). Letni č asi leta 2014 so bili nadpovpreč no namoč eni, z izjemo pomladi, ko je bila višina padavin skoraj enaka pripadajoč emu referenč nemu povpreč ju (slika 4). Od referenč nega povpreč ja je najbolj odstopala jesenska višina padavin, namerili smo 328 mm, kar je 36 % več od jesenskega referenč nega povpreč ja. Pozimi 2013/14 je padlo 194 mm padavin ali 25 % več padavin kot je pripadajoč e povpreč je; poleti smo namerili 349 mm, referenč no povpreč je je bilo preseženo za 5 %. V Kadrencih je od mesecev v letu najbolj namoč en eden od poletnih, v referenč nem povpreč ju ima največ je povpreč je avgust, 113 mm, povpreč ji ostalih dveh mesecev sta nižji za 2 oz 4 mm. V povpreč ju obdobja 1981–2010 pa je mesec z največ jim povpreč jem junij s 111 mm. Najmanj padavin pade v zač etku leta, referenč no povpreč je za januar je 48 mm, za februar pa 49 mm; v obdobju 1981–2010 je januarsko povpreč je 37, februarsko pa 42 mm (slika 5). Meseč na povpreč ja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenč nimi nižja v sedmih mesecih: januarja, februarja, marca, aprila, julija, avgusta in novembra; višja so septembra, oktobra in decembra; maja in junija pa so skoraj enaka pripadajoč emu referenč nemu povpreč ju (slika 5). Januarja 2015 smo na postaji izmerili 56 mm padavin, kar je več kot je referenč no povpreč je (sliki 5 in 6). V obdobju 1961–januar 2015 je bila najvišja januarska višina padavin 115 mm, leta 1984. Samo en mm padavin pa smo izmerili januarja 1964 in 2008 (sliki 6 in 8). 3 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 0 30 60 90 120 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) . 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2015 Slika 5. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in meseč na višina padavin januarja 2015 v Kadrencih Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in January 2015 in Kadrenci 0 30 60 90 120 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 padavine (mm) . Slika 6. Januarska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Kadrencih Figure 6. Precipitation in January (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Kadrenci 81 76 70 70 65 60 58 56 52 45 36 30 24 25 34 29 40 30 28 31 17 16 24 22 21 20 29 13 15 50 90 52 87 103 0 20 40 60 80 100 Kredarica Rateč e Novo mesto Šmartno Ivanjkovci Zagorci Ljubljana Bežigrad Maribor Celje Cerklje Kadrenci Brnik Jarenski Vrh Bilje Portorož Murska Sobota Šentilj padavine (mm) . Slika 7. Meseč na in dnevna najvišja višina padavin (temni del palice) januarja 2015 na izbranih postajah, z roza barvo so označ ene postaje s Slovenskih goric Figure 7. Monthly and maximum daily precipitation (dark part of bar) in January 2015 on chosen stations Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 V primerjavi s postajami, ki so še v Slovenskih goricah, so Kadrenci na sredini po višini padavin padlih januarja 2015: na dveh postajah je padlo manj na dveh pa več padavin kot v Kadrencih (slika 7). V Šentilju v Slovenskih goricah so namerili 30 mm, medtem ko so v Ivanjkovcih 76 mm padavin. 286 115 0 50 100 150 200 250 300 350 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) . 79 44 74 48 65 71 52 85 71 76 46 65 0 20 40 60 80 100 J F M A M J J A S O N D mesec / Month padavine (mm) . Slika 8. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–januar 2015 v Kadrencih Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–January 2015 in Kadrenci Slika 9. Dnevna 4 najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–januar 2015 v Kadrencih Figure 9. Maximum daily 4 precipitation per month in 1961–January 2015 in Kadrenci Januarska dnevna najvišja višina padavin je 46 mm, izmerili smo jo 28. januarja 2009 (slika 9). Sicer je bila enodnevna najvišja višina padavin v Kadrencih do sedaj 85 mm padavin, toliko dežja naenkrat je padlo 5. avgusta 2009. Do sedaj v Kadrencih še ni padlo 100 mm padavin v enem dnevu. V obdobju 1961–januar 2015 pa je bilo 41 dnevnih izmerkov z vsaj 50 mm padavin. Januarja 2015 je bila dnevna najvišja višina padavin 24 mm. S pluviografom in samodejno postajo neprestano, preko celega dne, merimo višino in trajanje padavin. Na ta nač in lahko določ imo toč en č as, kdaj v dnevu so bile padavine in zasledimo ter izmerimo jakost naliva. Podatki o nalivih ali intenzivnih padavinah so pomembni za gradbeništvo- odvodnjavanje streh, cest... Za te namene so izrač unane povratne dobe 5 nalivov (tabela 1). Podatki s postaj, ki imajo tovrstne meritve in izrač une, so bili objavljeni v posebni publikaciji, ki je objavljena na spletni strani http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/precip_return_periods_newer/. V Kadrencih lahko prič akujemo, da bo enkrat v 50 letih: 5 minutni naliv, ko bo padlo 20 mm padavin, 48 mm padavin padlo v pol ure in da bomo v enem dnevu namerili 102 mm (tabela 1). 12 mm padavin je 10 minutni naliv, ki smo ga izmerili s samodejno postajo 9. septembra 2014, to je naliv s petletno povratno dobo. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sonč evem č asu, v poletnem č asu je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 5 Povratna doba naliva je povpreč en č as v katerem je vrednost naliva dosežena ali presežena enkrat. Za povratno dobo 10 let se višina padavin v nalivu pojavi v povpreč ju enkrat vsakih 10 let. To ne pomeni, da se določ en naliv pojavi vsakih 10 let v kronološkem smislu, ampak, da se bo dogodek pojavil 10 krat v 100 letih, ali v povpreč ju vsakih 10 let. Za izrač un je uporabljena Gumbelova metoda. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 Preglednica 1. Povratne dobe za intenzivne padavine - nalive, obdobje meritev 1976–2012, v Kadrencih; navedene so višine padavin s trajanjem od 5 minut do 1 dneva za povratne dobe 2, 5, 10, 25, 50, 100 in 250 let. Table 1. Return period for extreme precipitation, period of measurements 1976–2012, in Kadrenci POVRATNA DOBA trajanje padavin 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 100 let 250 let 5 min 8 12 14 18 20 23 26 mm 10 min 12 18 21 26 30 33 38 mm 15 min 15 22 27 32 37 41 46 mm 20 min 17 25 30 36 41 46 52 mm 30 min 20 29 35 42 48 53 61 mm 45 min 23 33 40 48 54 60 69 mm 60 min 24 35 42 50 57 63 72 mm 90 min 27 38 46 55 62 69 79 mm 120 min 28 40 47 56 63 70 79 mm 180 min 31 42 50 59 66 72 81 mm 240 min 34 44 51 59 65 72 80 mm 300 min 35 46 52 61 67 73 81 mm 360 min 38 48 54 63 69 75 83 mm 540 min 43 54 61 70 77 84 93 mm 720 min 46 58 65 75 82 89 98 mm 900 min 49 62 71 82 90 98 109 mm 1080 min 50 65 75 87 96 105 117 mm 1440 min 53 69 79 93 102 112 125 mm 0 20 40 60 80 100 120 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 število dni / snežna odeja (cm) . . Slika 10. Letno število dni s snežno odejo 6 (krivulja) in referenč no povpreč je (zelena č rta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2014 Figure 10. Annual snow cover duration 6 (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2014 V Kadrencih je snežna odeja vsakoleten pojav; v referenč nem obdobju leži 60 dni na leto, to povpreč je pa je v obdobju 1981–2010 nižje in znaša 48 dni. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 22 dni (slika 10). Do sedaj v Kadrencih še ni bilo leta povsem brez snega, najmanj dni je snežna odeja obležala leta 2011, 8, največ pa leta 1969, 110 (preglednica 2). Mesec, ko v Kadrencih zapade prvi sneg je november; od 54 novembrov je v 29 snežna odeja obležala vsaj en dan. V obdobju 1961–2014 smo trikrat zabeležili snežno odejo že oktobra, leta 1970, 2003 in 2012. Najpogosteje je zadnja snežna odeja zabeležena marca, v 17 letih pa je bila še aprila. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 V obdobju 1961–1990 je bilo povpreč je najdebelejše snežne odeje najvišje januarja, 23 cm, februarsko povpreč je je bilo nižje za 2 cm, decembrsko je bilo 17 cm. V obdobju 1981–2010 pa je najvišja debelina snežne odeje februarja, povpreč je je 21 cm, decembrsko povpreč je je enako referenč nemu, medtem, ko je januarska povpreč na najvišja snežna odeja 16 cm. Januarja 2015 je bilo 8 dni s snežno odejo, najdebelejša je bila prvega dne v mesecu, 12 cm. 5 cm pa je bila januarska najvišja sveža snežna odeja 7 . V obdobju 1961–januar 2015 so bili vsi januarski dnevi s snežno odejo le v sedmih letih: 1968, 1969, 1970, 1972, 1980, 1997 in 2006; povsem brez snežne odeje je bil januar 1988. Najdebelejša januarska snežna odeja je bila izmerjena 1. januarja 1970, 60 cm. Največ svežega ali novozapadlega snega je zapadlo 9. januarja 1984, 35 cm. Preglednica 2. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Kadrencih v obdobju 1961–januar 2015 Table 2. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Kadrenci 1961–January 2015 največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 1307 1969 624 2003 pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) 373 1965 101 1993 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 513 1972 151 1992 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 416 1998 118 2006 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 283 2012/13 36 1988/89 meseč na višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 286 jul. 1972 0 feb. 2001, okt. 1965, nov. 2011 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 85 5. avg. 2009 — — najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) 75 17. feb. 1969 10. dec. 1969 4 17. feb. 2011 višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) 42 23. nov. 1971 10. feb. 1986 — — letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 110 1969 8 2011 SUMMARY In Kadrenci is a precipitation station. Kadrenci is located in northeastern Slovenia; on elevation of 302 m. Precipitation station was established in July 1895 and stopped with observations at the end of 1918. Since 1956 precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed without gaps. Since May 2014 precipitation has been measured also automatically. Cilka Kovač ec has been meteorological observer since June 1986. 7 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v zadnjih 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri; višina je pripisana dnevu meritve. Fresh snow depth is amount of snow fallen in the last 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is assigned to the day of measurement.