Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 fld., za en meseo 1 fld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld- ta en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo, Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I.. 17. Ichaja vsak dan, izviemši nedelje in pravnike, ob V, 6. uri popoludne. &tev. 281. V Ljubljani, v četrtek 7. decembra 1893. Imetnik XXI. (Jnievajirio čas? Mnogo važnih resnic pozablja naš čas in zdi se, da se poleg drugih ved jako goji tudi nova veda pozabljivosti. O namenu človeštva, ob osnovnih temeljih njegovega obstanka, o cerkvi iu njenih vzgojevalnih silah, o važnosti bogoslovskega znanja itd. se prehaja redno na dnevni red. Jedna najbolj pozabljenih resnic pa je resnica, ki jo je tako lepo izrekel de Maistre v teh-le besedah : »Vera je mati vede. Žeslo omike pripada Evropi, ker je krščanska. Samo zato smo dospeli do tako vi so ke s to pi 11 j e izobraženosti in znanstva, ker se je začelo z bogoslovjem; zato, ker vseučilišča niso bila začetkom nič druzega, nego-li bogoslovske šole in ker so bile vse vede cepljene na to božje drevo, ki je razvijalo neizmerno plodnost." Naš čas kriči drugače. Sinovi vstajajo proti materi; v imenu vede se napada najboljši temelj njihov — veda božja, in žalibog uprav mej mladino, vzlasti visokošolsko, se širi ta sovražni napa-dalski duh. Poročali smo že, da so radikalni dijaki češkega vseučilišča duhovnika - rektorja ob prvem nastopu najsramotilneje vsprejeli. .Pogini!", so mu kričali, ko jih je pozdravljal. Zanimivo je, izvedeti, zakaj se je to zgodilo. V št. 40 ima DCas", ki je glavni zastopnik takozvanega realizma na Češkem, te-le besede: .Mej naprednimi dijaki, ki nikdar ne skrivajo svojega sovraštva do bogoslovskega oddelka, se razlaga ta demonstracija tako, da se je demonstro-valo proti u stanovi j euj u bogoslovskega oddelka na češkem vseučilišču, zato ker tak ustav po svojem duhu in namenu ne spada na vseučilišče, ki mora biti sedež vede in svobodnega raziskavanj a." Ne mo- timo se, če trdimo, da so tacega mnenja še tudi drugod dijaki. Veda vseh ved v očeh radikalizma nadutih in z brezverstvom napojenih dijakov nima več — nobene veljave. Odtod izvira tudi napačno popisovanje namena duhovnikovega in največkrat iz tega izvirajoča živa mržnja do — črne suknje. Kdor pomore zabranjati, da se dijaki ne navzemo tega surovega cinizma, je največji dobrotnik ljudstva. Zakaj če pridejo s takimi ali jednakimi nazori v domovino, se jih moramo bati bolj nego najstrast-nejših tujih nasprotnikov svojih. Nekako smešno je, da na ravno tistem praškem vseučilišču dijaki pod pretvezo gorečnosti za vedo napadajo bogoslovje, koder je pred par leti sam rektor javno karal brezbrižnost in lenobo njihovo. Taki imajo res pravico, postavljati se kot zaščitnike vede. Pigmejci! Uprav v imenovani številki ima pa .Cas" drugo veselejšo novico; pripoveduje namreč, da se dijaki zelo bojč, da ne bi postalo di-jaštvo orodje reakcije. To vidi na dveh prikaznih, na katoliškem društvu .Arnošt z Pardubic" in na .Akad. bralnem društvu". „V prvem," tako piše, „vlada pater Vondruška, podpiran po nadškofu Schonbornu. Žep uobenega kapelana ni varen, da ne bi beračil pri njem močniVoudruška. Na ta način si je priredil g. pater Vo n d r u š k a z a s v o j e d r u š t v o ne samo knjižnico, marveč celo podporni zaklad, in po načinu jezujitov(ll) ne brani svojim privržencem niti za" bave, da bi se navadili. Na ta način je dobil letos že 200 udov iz vseh vseučiliščnih oddelkov, vzlasti z M o r a v e in Šleskega, od koder često -iz celih gimnazij nobeden ni zapisan v „ S 1 a v i j o ", dasi seje .Slavija" slovesno proglasila kot središče dijakov. To lahko trdimo vsaj o opavskem in k r o -meriškem gimnazij u." Temu moramo pristaviti nekaj opomb! Na teh gimnazijih poučujejo z večine duhovniki. Da je Morava in Šleska tako na dobrem, je vzlasti vzrok v tem, ker se duhovniki tam od nekdaj mnogo bolj udeležujejo javnega življenja, nego češki. P r o -bujevatelji naroda, najboljši moravski zgodovinarji, pesniki in 1 e p o s 1 o v c i so — duhovniki. Saj je vse narodno življenje ua Moravi vzbudil ranjki bogoslovski profesor dr. Sušil. Hkrati izhaja na Moravskem leposloven list .Obzor", ki ga vrejuje brnskega češkega gimnazija katehet, č. gospod VI. St'astny. Hkrati je na Moravi trezen, kritičen duh in ne vsprejme se vse na slepo, kar pride od Labe. Kajhradski benediktinski samostan, ki je vzgojil mnogo učenjakov češkemu narodu, ima svojo tiskarno in izdaje mej drugim tudi kritični list .Literarni hlidka", koder nepristransko ocenjuje novo izišla dela. Krščansko misleči in trezni možje so si na Moravi še ohranili svoj vpliv; to se kaže tudi v politiki ; vlasti pa je moravsko duhovstvo skrbelo, da niso zasedli pri njih prvega mesta kričači češke advokatske stranke, ki pod imenom mladočehov straši in roji. V to so jako veliko pripomogla raznovrstna društva v gmotni in duševni napredek moravskih Čehov. Zato je pa tudi moravska mladina mnogo do-stojnejša in treznejia, nego ona iz kraljevine. Versko-nravni duh ji je globlje vcepljen in ne odnese ga vsaka zapica vsoučiliščnega šuma. Poleg kat. dijaškega društva .Arnošt z Pardubic" je pa proti razgrajajočim naprednikom češkega vseučilišča še drugo mogočno društvo, o katerem piše dalje imenovani list „Cas ov": Druga vada v zapeljevanje (!) dijakov je znano .Akademično bralno društvo". Ta ima močno obrambo na pravniškem oddelku, ki je morda še bolj nazadnjaški kakor, nego bogoslovni. Ud tega društva se ima dobro pri skušnjah; prof. Randa je tem svoji« izvoljencem še posebej predaval, preskrboval jim lepa mesta kot domačim učiteljem iu pod- LISTEK Charivari. (SliCice. Napisal Josip Jaklič.) (Dalje.) V. Na v61iki cesti. Mrači se že. Oblaki tam na zahodu se rumene ia po nebu prelivajo najjasnejše boje. Netopirji polet&vajo od drevesa do drevesa; slavec pričenja peti v goščavi večerno pesem. Naglo drdramo po veliki cesti . . . Štirje možje prineso i&m nasproti mrtvaško krsto. Nikake olepšave ni na njej, da, celo pobarvana in uglajena ni. Cemu tudi, saj za siromaka je vse dobro . . . Ljudij ue gre za krsto nič, razven žene, kateri teko gorke solzč po licu, razven hčerke, ki pošilja gorečo molitve k nebesam, in razven sina, ki tako malomarno v raztrgani obleki koraka bos za krsto. Ljudje ps, ki srečavajo sprevod, se niti ne ozro ne.--Seve, vsak človek ima svoje lastne skrbi. Naglo drdramo naprej. Konjska kopita udarjajo peketaje ob trdi kremen, kolesa se nevidno vrte, brzojavni drogi zginjajo izpred naših očij .. . Prozajično je naše življenje, prozajična tudi smrt. In vendar j« tudi nekaj poezije v tej prozi! VI. Prosjak. V kostanjevi senci sedi na obcestnem kamenu prosjak z leseno nogo. Obleka mu je raztrgana, lice zarujavelo, lasje razmršeni in krog upalih očij se poznajo sledovi solza. S tresočo roko vrti orgije in z drugo drži klobuk, v katerega mečejo memo šetajoči se ljudje svoje darove. Kaj te je gnalo, siromak, v solnčno Italijo, mar da si zaslužiš slavno ime, spomin prestalega trpljenja, poroštvo bodočih bed? .. . Otožen smehljaj šine po licu invalida . . . Lahen veter se igra z njegovimi lasmi. VII. Bolnica. Sprehajal sem se včasih za vodo, tamkaj, kjer prodajajo starinarji svojo šaro. Človeka zanima gledati obraze tamošnjih ljudij, vsakovrstne, kakor bi ih veter skupaj znesel. Mej njimi videl sem vsakokrat mlado žensko, ki je bolehala za jetiko in bila že konci svojega življenja. Bledi obraz, od katerega so Čudno kontrastovali dolgi črni lasjč, kazal je sled prejšnje lepote. Sedela je vselej na lesenem stolcu in gledala druge, srečnejše ljudi, ki so memo hodili. Neprenehoma so se ji dvigale prsi in vsrkavale hrepeneče s cestnim prahom nasičen zrak. Ozirala se je tja v svet, morebiti poslednjikrat. Solnce je zlatilo črnorudečkasto opeko na strehah hiš, stoječih na oni strani vode. A oči se jej niso ustavile ondi; silile so jej dalje in dalje. A kam? — Morebiti v neznano deželo?--Ne vem. V daljavi igrala se je kopica otrok in veselo kričala. Tjekaj se je ozirala bolnica in polagoma se ji je razjasnil tožni obraz, v katerega je že vtisnila Morana svoj pečat. In prsi 60 se ji dvigale še hitreji in tudi srce j« tolklo močneje .. . Ali kmalu postala je zopet otožna in bleda, vele ustnice so šepetale: .Minulo je! Vse je minulo!" VIII. Življenje in umetnost. Sedel sem zvečer razmišljen v gostilii in glodal v kozarec, ker nisem imel ravno druzega dela. Soba je bila temna in samo mesec seval je skozi odprto okno ter delal nekak polumrak. Pri sosedni mizi sedel je starec v razstrgani obleki. Dolgi, sivi lasje so se mu slikovito vsipali po ramenih. Udarjal je na citre in lahni zvoki raz- pore. Uduine skoro nobeden «« plače. Staročehi no veseli, da imajo tudi „dijake moj svojimi privrženci — društvo ima nad 300 udov." Ti dvt drnštvi ste jako dobro mmenje. Čim več dijakov bo pristopilo vzlasti prvemu imenovanih društev, tem več bo narastlo število tistih, ki s« t resnici uče in od katerih more domovina pričakovati kedaj res kaj »rednih, delavnih sinov. — Haec fabula docet: Tudi nam velja sklopiti se v trdno zvezo, da nam dijaštva ne odtuji brezv«rski duh. Nevarnosti je veliko; nesrečnih vzgledov že sedaj preveč. Katoliška »Danica" ua Dunaju nam je narodna potreba. Naduti liberalni radikalizem vedno bolj ruši zaupanje v krščanske vzore in podira veljavo vsakoršui oblasti. Da se boj proti cerkveni oblasti bolj kaže, izvira le odtod ker je bolj varen, nego proti drugim. Cerkev nima orožnikov in ječ, zato je lahko vsakemu paglavcu metati kamenje na njo. Pogum proti cerkvi je jako po ceni! ,,4 boj ne velja le nji in duh, ki preveva njene napadale«, je sovražen tudi drugim oblastem. Da bi to umevali vsi, ki so poklicani, da vodijo ljudstvo! Keder se rušijo cerkve, tam tudi prestolom zmanjka tal. Sprva se seveda ves fanatizem izbruhava v psovkah in napadih cerkvene oblasti in božje vede, a ko dozori, s« jasno pokaže, da je precej širja njegova smer. Zato je liberalni radikalizem odločno poguben je v svojem bistvu prekucijsk. Kedor ljubi svoj narod, mora tudi skrbeti, da ta vse uničujoči strup ne otrova vse naše mladine. Mi potrebujemo delavcev ne razdiralcev, idejalnih razboritih mož, ki zaupajo v Boga, pa tudi v svojo vlastno moč, ne pa tujih fraz polnih hujskače v ali lenih pesimistov. Kedor je o tem prepričan, prični! — Iz državnega zbora. Dunaj, 6. decembra. Razteza zavarovanja proti nezgodam. Poslaniška zbornica razpravlja včeraj in danes jako važen zakon, čegar namen je razširiti zavarovanje proti nezgodam na mnoga podjetja, ki dozdaj še nisa bila zavarovana. Poročevalec N e u w i r t h je v svojem uvodnem govoru povdarjal, da bode vsled novega zakona zavarovanih okoli pol milijona delavcev, ki dozdaj niso bili deležni te dobrote. Po tem zakonu bode treba namreč zavarovati vse železniške delavce, požarne brambe, dimnikarje, gledališke delavce, tesarje, izdelovalce vodnjakov itd. Proti zakonu so govorili dr. E b e n h o c h in kmečka poslanca W e n g e r pa P 1 a s s. Prvi se ni protivil zakonu samemu na sebi, ampak je zlasti omenjal dosedanjih vspehov zavarovalnic proti nezgodam, ki nikakor niso povoljni. Njih glavna na paka je, da so predrage in preneukretne, in da morajo vsled tega poškodovanci dolgo časa čakati na odškodnino. Svoje trditve podpiral je s premnogimi številkami, ki najjasneje dokazujejo, da je režija obstoječih zavarovalnic veliko predraga, odškod- širjali so se enako bistremu potoku po sobi. Zamišljeno je zrl na srebrne strune in za trenotek mu ni prišla na um beda, katera ga je trla celo življenje. V umetnosti našel je odmeno za svoje trpljenje. Lice se mu je svetilo rajske radosti in višnjevkaste ustnice držale so se na smeh. Zunaj pa so šumela drevesa lipovega drevoreda. Le šumite, le šepetajte stoletna drevesa! Meni je znan pomen vašega šepeta. — — — Le šumite, le vršite! XI V mraku Stare bukve razširjajo svoje veje nad majhno, zelenkaste-umazano lužo in jo še celo po dnevi za-grinjajo v senčnato temo. Žabe imajo tu notri svoje bivališče. Kedar se skrije solnce na zatonu in se rudečč samo še najvišji vrhovi gora, pomoli velika zelena žaba, z rujavkasto progo na hrbtu, svojo glavo iz kalne vode in zre v neskončne daljave, tjekaj v bledi mesec, ki morebiti v istem trenotku gleda ravno to žabo iz svojih strmih višin in se krivoustno drži na smeh. Krak, krak, krak . . . In iz luže zadoui stotereu krak, krak, krik. nin» pa premajhna. Govor najtete v pridejanem steaografičnem »apisuiku, da ga objavita v celoti, ker utegne marsikoga aanimati. W e u g e r in PI a s s sta se protivila razširjat v i »varovanja ua kmečke delavce. VV e n g e r je slasti razpravljal mlinarske zadeve in grajal previsoke premije prr navadnih starih mlinih, ki so enako velike, kakor pri novih s raznimi stroji obdarovanih mlinih. Kjer na kmetih rabijo stroje, tam se morajo že zdaj zavarovati delavci, ki imajo s temi stroji opraviti, zato pa ne gre še bolj raztezati zavarovanja. Tudi poljski poslanee Le wi c k i je grajal previsoko režijo nekaterih zavarovalnic. Omenjal je, da nekatere zavarovalnice svojim upravnim sovetnikom plačujejo 10.000 gld. na leto, zavarovanci pa dobe vsi skupaj komaj 1300 do 3000 gld. odškodnine. Upravni sovetniki bi morali svoje službe smatrati kot častne službe in bi ne smeli jemati nobenih dijet, potnin in nagrad. Vediti bi morali, da so dotični denarji lastnina vdov in sirot. V dolgem govoru je sekcijski načelnik baron P 1 a p p a r t zagovarjal zavarovalnice proti napadom ; vlada je odpravila že marsikatere napake in po-greške ter izdeluje poseben načrt, s katerim se imajo odstraniti še drugi nedostatki. Tudi dela priprave za pregled nevarnostnih razredov. Poslanca H a 11 w i c h in G r o s s, ki sta govorila že včeraj, potezala sta se za razširjatev zavarovanja ; Hallwich je zlasti dokazoval, da je pri kmečkih delavcih dostikrat veliko več nevarnosti, kakor pri obrtnih, da bi bilo torej potrebno raztegniti zavarovanje tudi na kmečke delavce. G r o s s pa je zavračal dr. Ebenhocha, češ, da od njega navedene številke niso vseskozi resnične. Priznaval je, da so režijski stroški pri mnogih zavarovalnicah previsoki. Danes sta govorila glavna govornika Morsejr iu Barnreither. Prvi je svoj govor zlasti obračal proti G r o s s u in se odločno protivil vsa kateremu poskusu, da bi se raztegnilo zavarovanje tudi na kmetijstvo, ki že zdaj ne more shajati in bi novega bremena nikakor ne moglo nositi. B ii r n r e i t h e r je topel zagovornik zavarovalnic sploh, ali tudi on ima veliko pomislekov zoper to, da bi se kmetijstvu nakladala dolžnost, zavarovati svoje delavce proti nezgodam. Po konečni besedi poročevalca Neuwirtha bilo je sklenjeno pričeti nadrobno razpravo, potem je podpredsednik Kathrein za nekoliko minut pretrgal sejo, da se nekoliko oddahne, ker sta predsednik baron Chlumecky in drugi podpredsednik Abrahamovič še zmerom bolna in mora dr. Kathrein ves čas predsedovati sam. Po preteku dobre četrt ure se nadaljuje seja in prične razprava o členu I. gori imenovanega zakona. Poslanec Kronawetter nasprotuje desetemu odstavku člena I. in priporoča, da naj zbornica ta odstavek sprejme po vladnem predlogu. Grof P i n i n s k i pa v imenu poljskega in konservativnega kluba predlaga, da naj se iz tega odstavka izpuste tesarji in tlakarji, pri katerih ni X. Po zimi. Zavil sem zunaj mesteca na pokopališče..... Debela snežna plast pokrivala je zemljo, a vendar so še naletavali drobni kosmi. Pogled na belkaste mecesne z njihovimi tankimi vejami iu na karaenite spomenike, vzbudil je v meni otožne misli. — V kotu pri zidu skopana je bila nova jama in v rujavkasti zemlji poznali so se še ostanki črno pobarvane lesene krste. A tu in tam ležale so posamezne že trohljene in preperele kosti . . . Komu je pripravljeno le-to počivališče, kdo je zaspal in pozabil bridkosti življenja? Zavidal sem neznancu toliko srečo in vendar mi je bilo pri srcu tako težko, tako čudno..... Umreti po zimi!---Ne, ne! Koliko prijetnejši je še vendar živeti in trpeti! XI. Poslednja tolažba. Solnce se polagoma nagiblje k zatonu in lahna sapica pihlja ter hladi vroče ozračje. Na griču, obraščonem s zeleno travo, sedi stara mamka iu gleda, kako se drvijo njeni unuki mej posameznimi drevesi sem in tja, zadovoljno vriskajoč. Njeno nekdaj cvetoče lice je že obledelo iu se nagubaučilo, lasje so osiveli, zobje večinoma izpadli, a vender se še vedno veseli pomladi kakor prejšnje dni, ko se je še sama mej otroci igrala vrhu klancca. toliko nevarnosti, da bi jih morali zavarovati, kadar delajo doma. Kadar f« tesarji atftvijftjo streho na kako poslopje, morajo biti zavamini i« po sedanjem aakonu. Ker so mven tesarjev ia tlakarjev vsi v desetem odstavka omenjeni cjeUvol zavarovanju sploh že podvrženi, zato je ta odstavek odveč, ako obvelja zahteva poljskega in konservativnega kluba, da naj se Upustd tesarji in Uakarji. Za slučaj, da bi pa vendar le obvelja) deseti odstavek po odsekovem nasvčtu, predlaga grof Pininski do-stavek, da se pred besedo tesarji, vodnjakarji itd. vtakne beseda »koncesijonirani". Govorila sta še Brzežnovski in dr. L u-eger, ki je napovedoval, da hoče pri členu VII. nasvetovati dostavek, da se sedanje pravice železniških delavcev do primerne odškodnine po novem zakonu ne smejo kratiti. Iz tega vzroka tudi ne more pritrditi predlogu Kronawettrovemu. Pri glasovanju obveljalo je prvih 9 odstavkov po nasvetu odsekovem; pri desetem odstavku bil je najpoprej odklonjen Kronawettrov premenovalni predlog, potem je bil sprejet nasvet odsekov s 140 proti 52 glasovom, tesarji is tlakarji pa so bili izpuščeni s 103 proti 67 glasovom. Ko je podpredsednik imenoval Člen II., bila je ura že polpetih, zato so klicali poslanci: konec! konec! Podpredsednik pravi, da hoče skleniti sejo, ali prej dognati ostale člene, kar je zbudilo med poslanci veliko veselost, pa tudi hudo ugovarjanje, ki pa ni motilo podpredsednika, dasi se je ponavljalo pri členu VIL Prihodnja seja bo jutri ob 11. uri dopoldne. \ obrambo. Iz Trsta 4. decembra. V št. 95. »Edinosti" odgovarja v »Poslanem" g. I. Hvastja, ud del. podpornega društva, mojemu dopisu v cenjenem Vašem listu št. 271. Najprvo bodi g. Hvastji povedano, da nisem trdil, da je »delavsko podporno društvo" vzrok da delavci sovražijo cerkev, da prestopajo v pravoslavno vero i. t. d.", pač pa da so temu krivi časniki, iz katerih slovenski delavec srka svojo hrano, kakoršni časniki se pridno prebirajo v delavskem podpornem društvu. Trdil tudi nisem, da je kateri od tega društva pristopil k pravoslavni veri, ampak zapisal sem iz lastne izkušnje, da vsled čitanja časnikov, v katerih se govori dosti o naroduosti a premalo o Bogu" — besede »brezverski" rabil nisem v celem dopisu — — da ravno vsled čitanja takih časnikov mrzi pri-prostemu delavcu vse, kar mu velevajo krščanske dolžnosti. Priliko sem imel govoriti s priprostim človekom, udom del. podpornega društva, ki je znal prerešetavati vsa najtežja politiška vprašanja, katerim niso kos vsi politiki v Trstu. Svoj govor je solil vedno z izrazi, katere sam čital baš v »Slovanskem Svetu" saj so tako karakteristični, da se jih takoj pozna. Govoril je dosti tudi o cerkvi iu njenih na-redbah, pa se ve da tako, kakor je čital v omenjenem listu, mislil je, da je v to poklican, da kriti-kuje cerkvene naredbe. — Naglo so minila mladostna leta. Večinoma njenih vrstnic in vrstnikov pokriva že hladna odeja in tudi ona čaka, da jo pokliče danes ali jutri s sveta usodna ura, kakor jabelko, ki je že zdavna dozorelo. Vendar ji nikaka žalost, nikaka bolest ne kali radi tega obraza; z jasnim očesom gleda v prosto naravo ter se veseli pomladi, saj se je ne bo morebiti nikoli več. A kaj to? Ce se je ona ne bo veselila, radostih se je bodejo njeni unuci in unukov unuci. In to je dovolj tolažbe za človeško srce, da bode v svojih potomcih naprej živelo. XII. Comaedia humana. Sedel sem s puško na kolenih na z mahom obraščenem kamenu in gledal pajka, ki je vjel v svojo mrežo muho ter jo vesel pričel izsesavati. Tu prileti mimo vrabec, iu predno se more pajek ogniti, že ga je zgrabil s kljunom in pogoltnil. Kakor strela švigne orel iz višine, zgrabi vrabca in se hoče ž njim dvigniti v višave, a tu poči strel in mrtev se zvrne ponosni ptič pred moje noge. V istem trenotku pa sem začutil tudi jaz za seboj nekako šumenje. Bilo je menda škrtanje mrtvaških kostij in .šumenje smrtne kose, ki je šviguila po zraku, ds me morebiti zadene že v prihodnjem trenotku. Ali ni to smešno? Spominjam se dalje, kako so ravno delavci in to tudi udje delavskega podpornega društva kričali, ko je imel iziti skromni »Primorski List" in kako so bili veseli »Primorca" in »Novičarja" češ, ta dva mu posvetila I Poglejte dalje v »Primorski List", Št. 22., v katerem se navaja »Popravek" g. Ivana Ivanovega Zajčič a, ali ne mrgoli samih izrazov iz časnikov nasprotnih duhovščini? In g. Kravos piše »Primorskemu Listu" doslovno: »Vedite, da jaz nisem tako neumen, kakor se Vara dozdeva, ker čital sem obilo, in kar sem sedaj ukrenil, to je sad novodobnih latinizatorjev". Po zagotovilu g. I. Hvastje nobeden do sedaj k pravoslavni cerkvi pristopivših ni bil ud delavskega podpornega društva, to radi in z veseljem jemljemo na znanje, ali, ako se daje tem udom tudi takošna hrana, kakoršno je užival gosp. Kravos, ki je očividno »obilo čital" »Slovanski Svet", potem se je tudi bati za katerega uda podpornega društva. Cemu priprostemu delavcu dajati v roke »Slovanski Svet", katerega še izobraženec težko razume. Da se pa delavski stan v Trstu izobražuje bolj in bolj, to pravega Slovenca ne žali, pač pa veseli, ako iz tega izobraženja dobiva korist ne le za telo, temveč tudi za dušo. V tem obziru bi se pa dalo, osobito v Trstu, dosti pisati. Predpustom ali tudi druge čase, prirejajo se veselice, koncerti, plesi najraje v soboto zvečer, češ, drugi dan je nedelja in delavec je prost, lahko se udeleži, ali kako pa v nedeljo stori svoje krščanske dolžnosti, to je drugo vprašanje. G. I. Hvastja piše tudi doslovno: »Da se pa v mnogih stvareh ne strinjamo ž nje (t. j. sv. vere) voditelji, to radi pripoznamo in Vam tudi odkrito rečemo, da se toliko časa ne bodemo ž njimi strinjali, dokler bodo pisali o nas tako, kakor ravno piše ljubljanski »Slovenec"". No, udje delavskega podpornega društva, vedite, da »Slovenec* zagovarja načela katoliške cerkve in da od teh ne odstopi za pičico; ako je pisal odkrite besede o Vašem društvu, storil to ni iz sovraštva do njega, pač pa je hotel opomniti nekaterih nedostatkov, saj veste, da popolna ni nobena stvar. Konečno pa Vam samo tisti »Slovenec" v spomin kliče besede slavnovladajočega sv. očeta Leona XIII., ki v okrožnici o delavskem vprašanju govori tako: ,„M-o je društvo izvolilo vero za podlago, tedaj je že tudi določena smer, da se utrdi medsebojno razmerje društvenih udov." Dal pa Bog, da bi se zlasti v Trstu ne ponavljali več oni žalostni pojavi, da ljudje iz nižjih slojev zapuščajo svojo mater sv. katoliško cerkev, ter da bi zaslepljeni izprevideli, da so v zmot', in se kmalu povrnili zopet v njeno materinsko narofje! Razmere v hrvatskem Primorju. (Izviren depis.) S P r i m o r j a. Omenil sem že v Vašem cenjenem dnevniku, da je sušaška občine poslala banu Kuenu-Heder-vary-ju čestitko k desetletnici njegovega banovanja. Ta čestitka vzbudila je mej primorskimi Hrvati največjo nevoljo, zakaj poslala se je zoper voljo primorskih domoljubnih sinov. Do nje prišlo je tako. Versko-ledeni župan su-šaške občine je oseben prijatelj bana Kuena. Na njegovo inicijativo je v seji predlagal občinski be-ležnik, naj bi se poslala čestitka banu. Ker so občinski odborniki karikature razven jednega, so be-ležnikov predlog odobrili, in tako je prišlo do čestitke. Nekdaj so bili v tem občinskem odboru odločni Hrvatje, a sedaj se tira v Primorju politika, katera rada vidi v vseh javnih zastopih le kimovce. In v sušaški občini je to, žalibog, dosegla. Kakor ne veljajo njeni udje, tako ne velja tudi njena glava — župan. On rajši govori laško, kakor svoj krasni hrvatski jezik. Županskih zmožnostij nima nobenih. Da je župan, se ima zahvaliti svojemu bogastvu. Tukaj v Primorju, kakor tudi sploh v Hrvatski, je namreč več fara združenih v jedno občino. Vsaka občina si mora vzdržavati župana, zdravnika, blagajnika, tajnika in beležnika, kar je mnogo stane na leto. Ker posamezne župe ne bi mogle vzdrževati vseh teh oseb, jih je več združenih v jedno občino, in še tako težko zmagujejo toliko nepotrebne troške.V teh občinah je tudi občinska sodnija. Narod plačuje ogromne davke državi, a poleg tega si mora sam vzdržavati v občinah zdravnika, beležnika itd. Pri takih razmerah mora ubogi narod materijelno propadati. Sedanji sušaški župan je prevzel županstvo le zaradi časti, — kot bogatin se je odrekel županovi plači, — in siromašni ljud mu ga je rad izročil, samo da manj plačuje za občinsko oblast. Uboštvo je tedaj krivo, da je tak župau. Vendar ne bi smel župan pošiljati čestitke banu, katerega Hrvatje v Primorju nikakor ue marajo, kakor ga tudi sploh ne mara narod hrvatski. Ban to dobro v d, zato je rekel, naj se za njegovo desetletnico ne prirejajo nobene ovacije. Ko bi se bil ban izrekel za ovacije, bi bili njegovi privrženci napeli vse moči, da bi se bila ta desetletnica čim slovesneje slavila, a narod bi bil vsejedno ostal mrzel za njo. Da se reši te blamaže, je ban prepovedal svojim slugam, agilovati za proslavo svoje desetletnice. Je pa tudi opravičeno, da je narod hrvatski toliko mrzel do bana Kuena. Saj ga ui nobeden ban toliko poniževal in tlačil, kakor ga tlači lvuen-Hedervary. Nekdaj tako slavni narod hrvatski je pod sedanjim banom prava izžeta cilrona. Vsi prejšnji bani so bili pravičnejši Hrvatom, kakor je sedanji. Ban Rauch, pod katerim se je sklenila pogodba z Ogersko, se je klanjal Mažarom, se jo pa tudi strogo držal pogodbe. Do pičice se je takrat izvrševala. A Hedervary, kateri se proti opoziciji vedno sklicuje na to pogodbo, dovoljuje, da jo oholi Mažari „ad libitum" kršijo, in to vsak dan bolj. Da bi se pogodba i točno spolnjevala, ne bi bila Bog ve kaj za Hrvate, ker je le za Mažare ugodna, no sedaj, ko se še krši, kolikor se hoče, je za Hrvate pogubouosna. Ni se torej čuditi, da v Hrvatski tako bujno cvete mažarizem, kateri bode kmalu dospel do vrhunca. Vsled tega se je toliko sinov izneverilo Bogu in mili domovini. In ti izdajalci pospešujejo bolj v Hrvatski mažarizem, kakor Mažari sami. Kdor vse to vidi, njemu se zdi, da je Kuen le zato na banskem stolu v Zagrebu, da Mažari mirno kršijo že tako slabo pogodbo in širijo brez vsake ovire svoj šovinizem po mili naši domovini. Umevno je torej, zakaj narod hrvatski ne mara za Heder-vary-ja. A še manj ga morejo ljubiti Hrvatje v kršnem Piimorju, zakaj ndnje je Kuen popolnoma pozabil, in to zaradi njih odločnega domoljubja. Hrvatski narod v Primorju živi v kamenu, a jo tudi sam čvrst in trden, kakor kamen. To ljudstvo dičijo kaj lepe čednosti. Najprej omenim njegovo m arij i v o s t. Zemlje nima, kakor jo imajo bratje njegovi v Hrvatski in ravni Slavoniji, a zato pa poišče vsako peščico zemlje, zavaruje jo proti silni burji s kamenjem, iu tu si kaj malega posadi ali poseje. Ko bi bila tolika marljivost drugod, bi ne bilo treba nobenemu stradati. Moški so večinoma po svetu, da prislužijo kruha družini domi. V Cikago ali v Avstralijo iti, jim je toliko, kakor koračiti v Reko. Dasi živd večji-del na ptujem, mislijo vedno na svoje kamenito Primorje in se nepopačeni vračajo domov. Kar jih pa ne gre po svetu, si pridno in pošteno služijo domd. kruh. Druga krepost, ki diči narod hrvatski v Primorju, je njegova živa vera. Tako vero danda nes, v dčbi liberalizma, malokje najdemo. Po tej živi veri vravnavajo svoje življenje. Vedno imajo pred očmi večno življenje onkraj groba. To se kaj lopo vidi iz vsega njegovega delovanja in ravnanja. — Dušna hrana se mu sicer pičlo deli, a jo pridno pov&va. Več izda ta pri njem, kakor drugod obil-nost besede božje. Tretja čednost naših Primorcev je njih trdna moralnost. Dasi imajo mnogo vina, posebno letos, ni pri njih ne ponočevanja, ne pijančevanja, ne pretepov in ne pobojev. Pa tudi ne smem prezreti njih zmernosti: malo polente in kakšna ribica, to je njih vsakdanja hrana. Jednako jih diči tudi prava priprostost. Tako dobrega, priprostega ljudstva ne najdeš z lepa na svetu. Nesrečni liberalizem jih ni še okužil. Da jih tudi ne bi nikdar! Se \6 se dobe tudi v Primorju slabe izjeme. Mesta in vasi blizu mest so kaj pa več ali manj popačene. Osobito mažarska Meka — Beka — ne vpliva posebno dobro na ljudstvo v okolici. Izobraženi so tudi nekoliko drugačni; največja rana na njih je pa verski indiferentizem. A narod hrvatski v Primorju je kot tak, kakor sem že rekel, čvrst in silno moralen. Z njim se lahko ponašamo pred svetom. Vsled svoje poštenosti pa tudi stalen in močan za časa volitev. Tukaj vedno zmaguje opozicija. Vlada si še ne upa pos aviti svojih kandidatov. Naj-odlofiuejši opozicijonalci so tedaj naši Primorci. Zato je pa ban pipolnoma na-nje pozabil. Skušal je na vse mogoče načine, jih pridobiti za se, a vse ni nič izdalo. V Seuju se jim je vzela višja gimnazija, a tudi to ni upoguilo njih srčnosti. Naposled jih je ban čisto izbrisal. Za nje ne stori nič. Samo navadne šole iu sodnije vzdržuje Kuenova vlada v Primorju, za drugo se ne zmeni. Da bi pa Primorcem pogojzdila gole hribe, da bi jim napravila strokovne šole in razne tovarne, kjer bi si posebno ženstvo kruh služilo, da bi jim povzdignila brodarstvo in pristanišča, da bi jim podpirala pomorska društva, da bi jim preskrbela ame-rikanske trte ter učila, jih saditi, da bi jim preskrbela materijala, s katerim bi škropili trte proti perenosperi, da bi kaj storila za neštevilne delavce in delavke, pušča to blago ljudstvu na cedilu, in to samo zaradi tega, ker se to ljudstvo upira gnjus-nemu mažaronstvu. In to traja že več let. Mili narod životari vsled tega vsaki dan težje in zapada siromaštvu in propadu. Zviti Mažari pa skušajo to tužno stanje hrvatskih Primorcev za-se izkoriščevati. Mogoče, da to skušajo po dogovoru z banom Kuenom. Iz njih napora smo opravičeni tako sklepati. In to častno (I) nalogo je prevzel sedanji reški guverner. Njegovi predniki so se smatrali samo reškimi guvernerji, a Bačani hoče biti guverner Reke in hrvatskega Pri-morja. Kot tak guverner je lani obiskal vsa hrvatska pristanišča, a ui pregledaval samo luk in pomorskih uradov, kar mu je po zakonu dovoljeno, temveč tudi sodnije in šole. Senju bode dal tobačno tovarno iu tudi Bakru meni jedno tovarno dati. Hrvatskim pomorskim društvom vrže kakšno podporo, katero hirajoča društva rada prejemajo. S tem jih lepo spravlja v odvisnost od Mažarov. V Reki in pri drugih pomorskih uradih vrže kakšno kost — nižjo službo Hrvatu, doČim meso — mastno službo — dobivajo le Mažari. In Hrvat je vesel take kosti, samo da more živeti S tem pa pride v mažarske kremplje in mora plesati, kakor mu Mažari godejo. Ker so pa Mažari jedini, ki Primorcem vsaj kosti mečejo, da gladu ne cepajo, misli ljudstvo, da so res zanj vneti in mu hočejo pomagati. In tako se, žalibog, širi po Primorju misel, da bi Primorci ne mogli živeti brez Mažarov. Reka je glava Primorja. Kakor so Mažari povzdignili Reko, tako bodo tudi celo Primorje. Ta tužna ideja zavladuje zdaj pri nas. Vsled nje je sedaj marsikateri primorski Hrvat vnet za Mažare, ker jih ne pozna. Tako preti Primorcem velika nevarnost, da pridejo pod Mažare. Posebno Hrvatje na reškem teritoriju so že pravi reveži. Njih naraščaj se mora potujčiti, ko ue sliši v šoli niti jedue hrvatske besede. Na tem ozemlju je do 12.000 Hrvatov, a šole niti jedne hrvatske. Tukaj se mora neizogibno vse potujčiti. Iu kako se širi mažarizem tudi drugod po Primorju 1 V Crkvenici je že mažarska Šola. Tako tudi v Brod-Moravici. Niso tukaj te šole zavoljo peščice Mažarov, nego največ za propagacijo raažarizma. Naj le ban Hedervary izroča vrle Primorce Mažarom, tudi njega in njegove garde bode prej ali poznej nestalo v Hrvatski. Tal mu že zdaj zmanjkuje. Zato se ni upal na dan s proslavo 201etnice nagodbe niti s proslavo desetletnice svojega banovanja. Bana in njegove verne vzdržuje le banova oblast in pa nepravični volilni red, katerega bode tudi jedenkrat konec. Slavni in brabri narod hrvatski je nadvladal vse svoje sovražnike, katerih ni bilo ravno malo, zmagal bode tudi brez dvojbe ošabne Mažare in njih privržence hrvatske krvi. To mi trdno upamo in Hrvatu želimo železne vztrajnosti v trdem boju, katerega mora že leta in leta biti. Zraven naj pa po zgledu svojih junaških pradedov se obrača za pomoč k Vsegamogočuemu, kateri mu je bode gotovo obilno delil. Politični pregled. V Ljubljani, 7. decembra. Kmetski domovi. Mi smo že večkrat izrekli svoje mnenje, da levičarji in desničarji niti v gospodarskih vprašanjih ne bodo mogli dolgo vkupe hoditi. Prepričani *mo bili tudi, da bode levica pokopala ali pa naredila iluzorične nameravane davčne in socijaliie reforme. Kako prav smo imeli, se že sedaj kaže. Poljedelski minister grof Falkenhayn je bil predložil zbornici poslancev važni predlogi o boljši organizaciji kmetskega stanu, načrt zakona o kmetskih zadrugah iu načrt zakona o kmetskih domovih. Baš idp.il ta dva načrta nista, ali vendar bi se koristilo ž njima kmetskemu stanu, ako postaneta zakon iu se umno izvedota. Glavno liberalno glasilo pa nam sedaj pove, da se ue smo misliti, da levičarji niso več nasprotni tema predlogama in pravi, da kacrga zakona o kmetskih domovih ni v koalicijskem programu. Ker dunajska Židinja dobro pozna koalicijski program, jej lahko verjamemo in iz tega tudi sklepamo, da se je ta stvar s koalicijo vred pokopala. Mirovala ue bodo le velika politična vprašanja, temveč tudi tista gospodarska vprašanja, ki ue uga jajo zastopnikom velicega kapitala. Slovanska koalicija. Mladočehi na Moravskem delajo z vsemi silami proti slovanski koaliciji Te dni je dr. Stransky, jedeu najvplivnijih morav-skih Cehov, su na nekem shodu z vso odločnostjo izrekel proti slovanski koaliciji. Po njegovih mislili je taka koalicija največji nesmisel, dokler se njej ue pridružijo tudi Poljaki. Ovirala bi samo agiluost mladočeške opozicje. Govornik se je odločno izrekel proti spravi s Staročehi. Nasprotja mej češkimi strankami se poravnajo tedaj, kadar Mladočehi tudi na Moravskem pometejo Staročehe pri volitvah. „Na-rodni Listy v Pragi dokazujejo sedaj, da se je politika premenila in morajo Mladočehi iskati zaveznikov, ali propovedujejo vendar gluhim ušesom. — Rusinski listi nič kaj navdušeno ne pišejo o slovanski koaliciji. Mej rusinskimi državnimi poslanci jih je tudi malo, ki bi marali za zvezo z Mladočehi. Jedino zaradi tega pri Rusinih slovanska koalicija ni popularna, ker se jej Mladočehi vsiljujejo za vodje. Vsem se zdi, da so Mladočehi premalo resni politiki. Cerkev najboljše sredstvo proti anarhizmu. Nemški cesar je, vsprejemši komisijo ha-noverauske deželue sinode, se izrazil, da le cerkev in njena sredstva morejo zajeziti anarhizem. Tega spoznanja v višjih krogih se mi le veselimo. Seveda se še dovolj ne spoznava, da v tem oziru more največ storiti jedino prava Kristusova katoliška cerkev, kar se vidi že iz tega, da se v Nemčiji socijalizem zlasti širi po protestantskih krajih. Protestantske cerkve tudi v tem oziru ne morejo izpol njevati svoje naloge, ker se v njih že razširja pravo brezverstvo. Zaradi tega je v interesu socijalnega reda, da se podpira katoliška cerkev. Bes so anarhisti tudi v katoliških deželah, ali temu je to krivo, ker so liberalci omejili svobodo cerkve, da ni mogla prav razviti svojega delovanja in s civilnim zakonom podkopali krščansko podlago rodbini. Da ni liberalizem izpodkoparal veljave krščanstva, bi danes ne imeli anarhizma, ne dinamitnih napadov, pa tudi ne sedanjih neznosnih socijaluih razmer. Socijalisti v Bolgariji. Iz Sredca prihaja novica, da so ondi zaprli kakih 40 mladih ljudij, največ dijakov, zaradi socialističnega rovanja. To pa ni v nobeni zvezi z nameravauim napadom na kneza. Da se je socijalizem že močno razširil po Bolgariji, je že znano. Bolgarski socijalisti bili so odposlali svoje zastopnike tudi k socialističnemu shodu v Curih. Čudno ui, da so se v Bolgarijo zašle socijulističue ideje. Mimgi Bolgari so se izobraževali v Rusiji, kjer so se navzeli nifoilizma, drugi pa v Franciji, domovini raznih prekucijskih idej. Posledica temu je bila, da se je v Bolgariji po sebno razvijalo pogubno materijalstično slovstvo i-n širil darvinizem. Naravno je, da se je mladina navzela takih škodljivih nazorov iu postala jako sprejemljiva tudi za razne novodobne socijalistične nauke. V Bolgariji so razmere tem hujše, ker ondi vera na javno življenje nima dosti vpliva, kar je tudi posledica novejše zgodovine bolgarskega naroda, ko je cerkev slnžila večkrat le narodnim namenom. Iztrjavanje davkov v Rusiji. Ruski listi se pritožujejo, da se jako strogo izlrjujejo davki mej kmetskim prebivalstvom v Busiji. Neki guber-nator je naročil podrejenim oblastvom, da naj z največjo strogostjo iztirjavajo davke od kmetov, dočim naj z večjo prizanesljivosljo postopajo proti veleposestnikom, kateri letos ne morejo lahko prodati žita. Da tako postopanje vzbuja mej prebivalstvom največjo nevoljo, je čisto naravno. Da se pod sedanjim carjem jako zelo ozira na veleposestnike, je znano. Na milijone in milijone je že država izdala, da bi ohranila zadolžena veleposestva, ali nc s posebnim vspehom. Za kmeta se pa v Rusiji razmeroma jako malo stori. V Peterburgu pač zborujejo razne komisije posvetujoč se, kako da bi se pomagalo kmetom, uli vse ostane le pri posvetovanjih. Gospodje, ki imajo veliko besedo v Peterburgu, skrbč le za veleposestnike in bi nekateri vpeljali tlako, ko bi to bilo še mogoče. Švica. Včerajšnji nafi telegram je vsled tiskovnih napak nekoliko pokvarjen. Predsednikom narodnega svčta v Bernu izvoljen je Comtesse iz Neuenburga, podpredsednikom radikalec Bronner. Vidi se, da se radikalci, ki imajo večino, prav nič ne ozirajo na druge stranke. Slovstvo. -Zabavnik". Zbirka družbin«kih iger za v sobi in pod milim uebom. Nabral iu izdal Auton Brt-govuik, učitel:. Celje, 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. — Cena izvodu 70 kr., po pošti 5 kr. več. „Vrhbosna". List, namenjen katoliški prosveti, izhaja s tem namenom že VII. leto v Sarajevem. Velja za celo leto s prilogo (izdaja sv. pisma) 3 gld. 50 kr. — Kdor lad čita v krasnem hrvatskem jeziku poučne iu čusu primerne stvari, naroči se na ta odiičen list, ki dela čast vrhbosanskemu kapitolu v Sarajevem. „Krščanski detoljub", VI. letnik, štev. 2, objavlja dokaj poučnih iu mikavnih sestavkov, namenjenih starišem in vzgojevateljem naše mladine. Sedaj, ko se bliža novo leto, prav iskreno priporočamo prijateljem mladine list „Krščauski detoljub", ki skuša glede vzgoje namestovati, česar, žal, mladini ue daje sedanja šola. — Številki 2, lega lista je priložen nAngeljček", I. zvezek druge izdaje. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. decembra. (Slovenski poslanci in Hohenvvartsv klub.) „Siid. Post" je objavila včeraj članek, v katerem pravi, da 60 Slovenci v Hohenwartovem klubu nekako merodajni za sedanji parlamentarni položaj in potem pravi: „ Menimo, da se ne motimo, trdeč, da je skupina Klun-Voinjakova za sedaj ostala v konservativnem klubu poglavitno zato, da zabrani zvezo nemških liberalcev s Poljaki in s tem trdno nemškoliberalno -poljsko večino. Popolno napačno pa je misliti, da je ostala skupina Vošnjak-Klun v omenjenem klubu zato, da bi od vlade zahtevala zato narodne koncesije". — Naravnost izpovemo, da nas 60 te besede „Sudst. Post.", ki se zde, da so inspirirane od državnega poslanca M. Vošnjak a, zelo osupnile. Kajti iz njih smo zvedeli nekaj čisto novega. Mi smo odobravali ravnanje slovenskih poslancev, ki so ostali v Hchen-vvartovem klubu zato, ker smo želeli, da bi se kot del vladne stranke toliko vspešneje dogovarjali o pogojih, pod katerimi jim je mogoče podpirati vladno stranko. Rekli smo, da le tedaj je slovenskim poslancem mogoče sodelovati z vladno večino, ako nova vlada izpolni opravi-čen e zahteve slo venskega naroda, katere ponavlja ta že ves čas konštitucijonalnoga življenja. To pa niso nobene »narodne koncesije", kakor jih imenuje „Stidst. Post", to so zahteve, katere neizprosno tirjata pravica in državni zakon. — Ako slovenski državni poslanci za svoj narod v vladni večini ne pridobe ničesar v narodnem oziru — v verskem je že tako samo po sebi umevno, da ostane vse pri starem — tedaj pač ne umevamo, zakaj da bi uprav slovenski poslanci branili zi-stem, ki je Slovencem krivičen, ki nara ne da, kar nam gre; tedaj nam ni jasno, zakaj bi uprav naši poslanci nosili odgovornost za obstanek sedanjih parlamentarnih razmer? Za poslance in za Das je dobro, da smo v medsebojnem razmerju na jasnem. Dobro nam je znano javno mnenje vseh slovenskih krogov o sedanjih razmerah, in zato danes izjavljamo, da je ni nobene politične slovenske stranke, ki bi bila zadovoljna, da bi slovenski poslanci ostali v llohenvvar-tovem klubu samo zato, da zabrani j o zvezo nemških liberalcev s Poljaki, ki nikakor še ni gotova. Ako vlada trpi dosedanje krivice, ki se gode našemu narodu, tedaj bodi uverjena, da jej slovenski poslanci ne morejo služiti. Slovenski poslanci, ki so ostali v Hohenvvartovem klubu, ostali so, ko so se odločili za tole izjavo: .Slovenski poslanci sklenejo izstopiti iz Hohen-vvartovega kluba, ako se jim od vladne strani ne d ti. v primernem obroku, to je, vsaj do razprave notranjega, na učnega in pravosodnega ministerstva v budgetnem odsek o, poroštvo za ugodno rešitev njihovih narodnih teženj, pred vsem onih, katere so bile od državnega zbora že odobrene z r e s o I u c i j s k i m i sklepi." — To izjavo so podpisali poslanci: Vošnjak, Klun, Šuklje, P o v š 4, Globočnik, Robič, Pfeifer. — V tej izjavi, katero je objavila .Domovina" due 5. decembra, — in katere poslanci niso dementirali, torej je istinita, — podpisani poslanci niso še nič vedeli o tem, da ostanejo poglavitno zato v Hohenvvartovem klubu, ktr s tam za-preČijo nemško-liberalno in poljsko zvezo, m ar več-le zato, da doženo ugodno rešiitev svojih narodnih teženj. — nSildsteiriscbe Post" pa hoče vse to dementovati. Takega postopanja mi ne moremo odobravati ne pri »SiidBtei-rische Post", še manj pa pri naših državnih poslancih. In ako bi slovenski pos'anci v Hohenvvartovem klubu stali n« tem stališču, kakor ga naznanja .Siidsteirische Post", tedaj bi mi tega stn-lišča nikakor ne mogli odobravati. Vendar tega o poslancih ne moremo verjeti, ker po gorenji* izjav i soditi ni mogoče, da bi naši poslauoi kaj takega storili. K tem besedam nas niso prisilili oziri do slovenskih radikalcev, marveč naše lastno prepričanje in pa oziri do naših somišljenikov, katerim je slovenske prazne tlake v državnem zboru vkljub neskončni potrpežljivosti vendarle — preveč I (Razstava umetnik vezenin.) Prihodnjo soboto nedeljo in pondeljek, (9., 10. in 11. dec.) bodo v Virantovi hiši Zvezdarske ulice št. 1. v drugem nadstropju v risalni sobi vsaki dan od 8. zjutraj do 4. popoldan razstavljene umetne vezenine posvetne in cerkvene. Vse prijatelje lepih vezenin vabimo k tej razstavi cerkvene vezenine, opozarjamo zlasti čč. duhovščino. (Vzajemno podporo« društvo v Ljubljani,) ki im« svojo pisarno v »Zvezdi" v norem nunskem poslopju, prav lepo napreduje>Ni še preteklo jedno leto, odkar posluje in že je razposodilo blizu 90.000 gld. večinoma le v manjših skupnih zneskih. Iz tega je razvideti, da občinstvo vedno bolj spoznava koristno društveno delovanje. Pri tem društvu si vsakdo lahko kaj prihrani in to z neznatnimi tedenskimi doneski (ki se seveda tudi lahko za mesee ali za dalje časa skupaj prejemajo). To je viiasti koristno za manj premožne ljudij, ki hratrijo le pri krajcarjih. Vzlasti rokodelcem, poslom, delavcem je s tem društvom zelo ustreženo. Pa tudi za posojila (predujenu) gre društvo kaj primerno udom na roke. Hvalevredno je posebno to, ker društvena pisarna vse pisma napravlja brezplačno, torej pri posojilih ljudem prihrani mnogo stroškov. — Vse to je seveda mogoče le zato, ker vsi možje pri odboru delajo brez najmanjšega plačila. Vzlasti zaslužijo našo pohvalo in priznauje predsednik društva g. S. Pogač ar, uradni vodja J. Prosenc in njegov namestnik Ivan P eter« a, ki vse obširno pisarniško delo vodijo brezplačno jediuo le v korist društva in njegovih udov. — S 1. januvarijem pričenja svoj« delovanje II. odsek. Društveni odbor vabi Slovence, naj pristopijo k društvu, oziroma da si prihranijo kaj denarja aH pa da si kaj izposodijo. Opozarjamo vzlasti gg. duhovnike in druge izbra-žence, naj ljudem pojasnujejo korist tega društva, da ce vpiše temveč udov. — Vsa pojasnila daje vsakemu pisarna ..Vzajemnega podpornega društva" v liubljani. (Ljubljanski ulični napisi — pred državnim sodiščem.) Du6 13. d ■>«>»«.»• novog iludot vršila se bode pri državnem so. Ju. uuuaji obravnava o prizivu ljubljanske mestno občine proti odločbi ministerstva za notranja dela gledd samo slovanskih javnih napisov za ul ce, trge in ceste. Mestno občino ljubljansko zastopal bode advokat g. dr. Jan Lenoch. (Iz Prage,) 3. d4 56! 36 40: 16! 3 87, 2 87: 7 5 Vsem p. n. gg. čestilcem k mo-jemu godu izrekam tu najprisrč-nejšo zahvalo, ker mi ni moč vsakemu posebej zahvaliti se. Franc Bohinc, župnik. JlV ^T^ JJ. JV /t Jg frfj JtJ. |T| JJ. Londonska kava je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Java, Ceylon, Domlngo, Oaatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji, ako llnega okusa, aromatiJna in močna. Ploščina ste pusicc /ai poskusu jo po 4 kilo ciste vsebine se po&ilja o po poŠti proti povzetju gld. 4'80 7e zacarinjene in poštnine proste v vso kraje Avstro • Ogerake. _ 60 i5-3 R. MAITI v Kopra. Jeruzalemska češnja. Če se seme te fiešnje poseje v decombru do marca v cvetlični lonec, izrastejo rastline, ki še v tem letu in sicer v zgodnjem poletju obrodč okusno, diSoče in zlatorumeno sadje, ki ni slabše od druzih češenj. Rastlina je jako rodovitna in .je sadje za jed in za ukuhanjc okusno. Vsakdo naj poskusi to novo sadje. Seme razpošilja, dokler ga. ima kaj, porcijo po 2 marki 597 3—1 Kmetijska semenarna Adolfa Thciss-a v l)armstadt-u. 4' 'f U' *

£» goldinarjev. JP B. TOMlJf, podobar in pozlatar, 582 6-4 v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 4. ............................................................................................................................... S®' Lepa m 1 a d' i n 8 k a knjižica! «<• "" Wm J£njižico diži slika Leona — XIII., obsega 110 str. m proslavlja letošnji jubilej sv. Očeta ter 300letni spomin zmage pri Sisku v •troški igri, ki so lahko predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lične oblike, mikavne, večidel pri-povedovalne vsebine je zelo pripravno spominsko darilo, kakor tudi primerno darilo /a pimhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. Darilo o sv. Nikolaju in Novem letu : POMLADNI GLASI posvečeni SLOVENSKI MLADINI. II. in III. zvezek. Uredil ALOJZIJ STROJ. Založili sotrudnikl. Tiskala Katoliška Tiskarna t Ljubljani. 1803. p. i, daj c se t Katollikl ^ Bukvami mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po posti G kr. več. Pismena naročila sprejema tudi Ivan Štrukelj v ljubljanskem semenišči. II. zvezka jo se nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj. * I M » i a 1 ..... mladinska knjižica! nllllllllllllllimil.....IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.......Illll.....Illlllllllllllllllllll......III.....I......IU* g|Q Dunajska borza. Dni 7. deoembra. Papirna renta 5%, 16% davku rebr kron 97 117 96 1001 Srebrna renta 5%, 16% davka Zlata renta 4%, davka prosta . (% avstrijska kronina renta, 2 JO Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld, "Kreditne akcije, 160 gld........344 London, 10 fnntov stri........124 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini.......... 5 Nemžkih mark 100.........61 97 gld. 50 kr. 25 95 „ 55 „ 50 ] 55 . 91'/». 88 . 20 „ Dni 6. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......116 gld. 20 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 . 25 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 144 . 75 5% državne srečke L 1860.. 100 gld. . . 161 „ 25 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 . 50 Zastavna pisma avssr.osr.zem. kred. banke 4% 98 . 40 4% kranjsko deželmo posojilo.....98 „ — Kreditne srečke, 100 gld.......196 . 75 8t. Genois srečke. 40 gld.......69 , 25 kr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 138 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 „ 75 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — . Salmove srečke, 40 gld................70 , 50 . Waldsteinove srečke, 20 gld............46 . 50 . Ljubljanske srečke.........25 . — . Akcije anglo-avstrijske banke, 200J!gld. . . 152 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 . — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 . — „ Papirnih rubeljev 100 ............132 „ — „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojseza dobitku. K u I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjamiena delniška družba „11 E B C U HVsIlzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Z(JT Pojasnila rvsth gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vredasstih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za lUsego koiiksr je mogoče visooega olirestovaaja pri popolni varnosti |f naloženih fflavnio.