67. številka.
V Trstu v sredo 23. avgusta 1893.
Tečaj XVM.
„E D I N O S T"
mhaja dvakrat na teden, vaako ni« 1« toboto oh 8. ari zjutraj.
„Edlnott" stane :
ca vse let/ gl. K. — ; itven Avat. 9.— gl. M polu leta » S.—: « * 4.50 „ ■a Četrt lota . 1.50: , „ 2.26 „ 2 „Novlčarjent" vred:
za VB6 l-to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ .1.75 Posamične številka ne dobivajo t pro-dajainicab tobaka t Tratil po K no*., v (Jorlci in ▼ Ajdovščini po • not. — „Novi čar" pa po 2 nor.
EDINOST
OfflMl in OIBUllft m retu* po 8
vrauca t petit« ; u aaalove s debelimi črkami se plačuje proator, kolikor bi ga obaeglo navadnih Trati e.
Poslana, jam« »hvale, oamrtntoe itd ae račune po pogodbi.
V.i dopisi a« pošiljaj« nrodniltvu Fiazza Canerma it. 1 Tlako piano mora biti frankovano ker nefrankovana m ne apre-jemajo. Rokopisi ■• M vračajo.
Naročnino, reklamacij« ia inaerate pre« jema npravniitvo P lasia Caaerva it S Odprte reklamaeije o proate poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
<V .dlaoit ]• mri<
Pri čem smo?
v.
V predidoćih člankih, prijavljenih pod tem naslovom, odgovorili amo na vprašanje ; Pri čem amo f — da amo mi Tržaški Slovenci sedaj po volitvah v mestni zbor istotako na slabem kakor popred, a da tudi državni interes ni sedaj na boljem, ali pa je morda cel6 na slabšem.
Kadar gre za državni interes, kadar nam je presojati, ali se atvari pod vladajočim sistemom obračajo na bolje ali na slabše za ta interes, tedaj ne bi smeli dotičniki le na to paziti, kakovi so nasprotniki temu interesu, kakove so želje poslednje in kakovi so jim ctlji, ampak opazovati bi morali tudi vestno, kako vpliva vladajoči zistem na prijatelje državi. To poslednje vidi se nam celo važnejšo in nujnejše nego prvo. Kajti to je gotovo, da sovražniki države, kolikor jih živi v Trstu in na Primorskem sploh, postanejo smešna in brezpomembna klika v hipu, ko stopijo na noge vsi prijatelji države, oprti ob izdatno in odkritosrčno aaslombo vseh onih činiteljev, katerim je v prvi vrati dolžnost čuvati koristi države. Saj vemo, da sovražnik doseza često svoje cilje ne po lastni avoji moči in po svoji zaslugi, ampak zbok nesposobnosti ali obnemoglosti onih, ki se bojujejo ali bi se morali bojevati proti njemu. Iz toga sledi neizprosno logiko, da morajo vladni krogi, ako se hočejo vspešno boriti za koristi države, najpopred skrbeti sa to, da se prijatelji poslednje usposobijo za ta boj: oni morajo iti poslednjim na roko z vsemi tistimi obilnimi sredstvi, kakoršne imajo vaikdar na razpolago oni, ki drže dr-
PODLISTEK.
Franu Gestrinu.
Priplaval dnes je angelj smrtni k Tebi, Oči zatisnil Ti na vekomaj . . . Ugasnil spet na tožnem našem nebi, S Teboj je zvezde žarobni sijaj! Mori sroe mi jad in žalna beda, Ko duh usode naše knjigo gleda . . .
Ta beda, jad, solza budi atudeneo, Budi mi v srci cvet žalobnih boj ; Iz rož otožnih teh povijam venec, Na oder v duhi ga pokladam Tvoj . . . Ta niz cvet6v, so čuvstva žalna srca, Ljubav do Tebe v njih se zorna zrca . .
Dasi poznal Ti bitje blago neBem, Uzorni Tvoj me vsikdar grel je duh ! Zavzet Sloven posluša Tvojo pesem, Sreč v njej blaži si duha in sluh. Zato, kot zvezda Ti ugasnil nisi, Pomlajen s svojimi v nas žiješ spisi . .
Pomlajen . . . poezije Tvoje roža Dehteč poganja v nadih srcih kras! Ljubezen naša tam jo žarno boža, Tako kot mladec deklice obraz. Tam ovete varno in dehti uzorno, Šepeče z listi pesmi neumorno . . .
Ob odor Tvoj se dnes mi duh izgublja, Rumen nad njim sijati vidi zor;
žavne vajeti v rokah. In ravno to hočemo naglašati, kar je od davna naše prepričanje in kar nam leži danes posebno na srcu : vladni krogi naj bi se to-likone pečali se sovražniki, ampak velikoveč s prijatelji. Te poslednje treba organizo-v a t i, te treba povzdigniti moralno, v te treba vlivati srčnost in pogum, v teh treba vzbuditi in utrditi zavest, da se morejo zanaiati na trdno zaslombo vsikdar in povsodi — potem zgine kar Čez noč moč državno podlago razjedajoČih elementov in njihov vpliv se zruši v prazen nič, ne d* bi trebalo državnim organom neposredno poseči vmes.
Kolikor mi poznamo Tržaške odno-Saje smemo trditi, da se tu ne d d čisto nič doseči proti takozvani in-transingentni ali nespravljivi stranki — katero je „Triester Zeitung" obdolžila des offenen Irredentismus, odkritega iredentizma — se strogostjo in drakoničnimi sredstvi; dd, rekli bi cel6, da je vsako tako sredstvo 1e voda na mlin te stranke. Take stroge naredbe dajajo rogoviležem vsaj navidezen razlog kvasiti o „mučeništvu", a italijanski nevedni — in kak6 nevedni I — živelj se silno rad razgreva za svoje „mučenike". V sočutju do „tuučeDikov", borečih ae za njega „idejale*, pozabi ljudstvo kaj rado na svojo lastno bedo ter prezre, da so ti njegovi „mučeniki" pravo za pravo brezvestni nasilneži, ki se rede in masto ob žuljih — ljudstva. Kričoč in pojoč : lasce che i oanti e subii, omamljeno ljudstvo niti ne čuti, kako se mu majejo tla pod nogami, kak6 se pogreza nižje in nižje s tistimi vred, kojim velja omenjena psovka; kako se mu bolj in bolj bliža dan, ko bode, ne žvižgal in pihal, ampak stokal in jokal, ker mu vzraste beda čez glavo. Italijan-
In zre da bledo lice Ti poljublja, Pojoč duhov nevidnih jasni zbor: Čestil, gojil si žarno nas p< vsodi, Zat6 jednako nam nesmrten bodi !" —
S p i t i g n e v.
Pesmi brez imena.
Priobčuje Ivan Fajdiga.
VIII.
Za nekaj dni vladala je v rojstnem mojem mesteci — kdo ga ne pozna, ali ni vsaj čul o njegovih prirodnih krasotah P — čudovita, da, dejal bi, neka mrtva tišina.
Vse je bilo tiho po ulicah in krČmab — dd: celd is hiš čulo se je samo tu in tam zamolklo nrmranje.
Ljudje, in zlasti ženske, hodili so otožni in klaverni sem ter tja in na licih čitati jim je bila neizrekljiva poparjenost. Mnogoteri med njimi — in čudo I v prvi vrsti moj najbližji sorodnik — jeli so cel6 bolehati in na upalih njihovih licih utisneno bilo jim je znamenjo bližoče se smrti. Niti zdravilo ni več pomagalo in vender je bila baš tiste dni lekarna natlačena pomoči išočih, kakor o kaki epidemiji. .. .
A čem večja bila je obča poparjenost, čem težja je vladala tišina, tem prosteje dihal som jaz, da cel6 po ulici smel sem iti in v krčmo, ne da bi mi bilo priletelo pod nogo kako poleno in nekako veselil
sko ljudstvo se dd kaj rado varati in slepiti : vsak neumestni, če tudi morda na videz opravičeni korak vlade, ume ne-spravljiva italijanska atranka uporabiti zase — navadno se sijajnim vspehom. To so nam pokazale zadnje volitve.
Že takrat, ko nas je doletela vest o razpuščenju mestnega zbora tikom pred novimi volitvami, toraj na demonstrativen način, smo bili prepričani, da ta „energični* korak ne pomore pošteni stvari v Trstu ni za las dalje; rekli smo takrat, da nimamo nikakega povoda posebno veseliti ae in da ostanemo hladni do dna duše tudi v očigled tej „eneržiji" slavne vlade, ako joj ne bodo sledili drugi čini, to je, ako se ne bode pričelo postopati sistematično. A to se ni zgodilo in zato je bil vspeh vse akcije tak, kakoršen je moral biti — žalosten, udarec v vodo. Razpuščenje mestnega zbora bil jo jedno tistih drakoaičnih sredstev, na katere smo mislili že gori ter tekli o njih. da navajajo vodo na mlin progressovcev. Dasi je po odpravi proste luke zavladala velika nezadovoljnost z gospodujočo stranko, dasi se je v obče obsojalo neracijonelno in potratno gospodarstvo pri mestni upravi, dasi je ljudstvo zabrelo v silno bedo in ni upanja nikakega, da bi se stvari obrnile na bolje pri sedanjih razmerah in pri sedanjem sistemu v mestni palači, vender je vedela progre-sova atranka iskoristiti uprav demonstrativni značaj omenjene stroge naredbe ter je elementarno silo potegnila na svojo stran ogromno večino mestnih volilcev.
To je vendar eklatanten dokaz, da se v Trstu ne dd nič opraviti se samimi strogimi naredbami, naperjenimi proti progressovcem, ako vlada ž njimi vspored no skrbi sa ojačenje, vspodbujanje in organisova-
sem ae položaja, ki je bil podoben onemu, kadar zadene kraj grozna nesreča.
Necega dne stojim na trgu in pre-midljam o neozdravljivosti svojih občanov in o posledicah, ki utegnejo zadeti rojstno moje mestioe po izmretji vrlih rojakov — kar mi zadoni na uho bolestno ječanje: od vseh strani vre obnemogla množica žensk obojoga spola okoli mene in med njimi ne le priprosto ljudstvo, temveč tudi uradniki in odličnjaki vsake baže in pogled na to množico bil je zares ganljiv.
„Tako ne gre nadalje 1* čuje se tresoči glas iz množice — bil je moj naj-bližnji sorodnik, čegar lice je bilo že do cela obglojeno od srčne tuge — „kako nam zamoreš nalagati tolikanj težek posel, ako nas ljubiš P Ali ne gane Tvojega srca silna bolest, ki jo zadela soobčane Tvoje, ker moramo, o Tebi — molčati P"
„Glej, nemogoče nam je dalje živeti, ako ne smemo obrekovati in psovati Tvojega imena po ulicah in krčmah, ako Ti ne Bmemo — vsaj z besedami in željami — Škodovati duševno in gmdtno, kjer in kakor koli mogoče! Če mu tudi se zavijaš v meglo tajnosti svoje in nam ne razo-deneš svojih razmer, bratec P (Jemu, ako si našitelj velikih idej, nam no razodeneš istih, da tudi mi razsojamo o njih, bratec P Oemu li mora izvedeti ves vesoljni svet o tvojem dolovanji v prid človeštva prej nego mi, najbližji Tvoji rojaki P Glej, to
nje patri jotiikih elementov. Mi vstrajamo torej pri svoji trditvi, da bi se morala, vlada najprvo baviti se svojo lastno stranko. Ako se pametno organizuje ta stranka, potem je poraz iredentovcev le vprašanje časa — tudi brez strogih naredeb. Le krepka, dolžnosti svojih savedajoča se in do vseh poltenih življev jednako praviCna str anka more vreči progressovce, same vladine naredbe pa nikdar. Kakor je umela progressova stranka zvabiti in zmamiti volilce na svojo stran, tako si mora tudi konsevativna stranka priboriti tla mej ljudstvom, ako hoče kedaj priti do svojega cilja. So samo naklonjenostjo odličnih krogov ne pride gotovo nikdar.
Torej organisujte najprvo s a m i s e b e, a pri trm delu ne smete pozabiti na slovenski živelj! S tem življem mo rate računati; in dokler tega ne storite, ostanejo val vaši koraki le nepregledna in nepretrŽna vrsta tmot in blamaž, Le v znamenji jednake pravico za vso je zmaga mogoča.
Na8 nasvet bil bi torej ta-le: Proč se drakonični mi sredstvi 1 Pustite pri miru iredentovce in prigresaovce, naj rogovilijo po avoje; vlada pa naj pri tem dela po svoje, da izdere strupeno želo iredent izma 1 In vlada stori lehko mnogo po svoje. Organizuje naj si trdno, zanesljivo, odkritosrčno, zares konservativno stranko, ki bode voljna in sposobna voditi boj proti iredenti pri vaaki priliki, bres strahu pred pritiskom rasnih mogoč-nežev in brez obsira na posamičnike, ki bi se radi kasali konservetivce, v resnici pa se v ničemer ne raslikujejo od radi-kaloev. Vlada naj ae opira na trdno stranko, ne pa na posamične politiške maroderje ali pa šarlatane.
nas grise in tare in duška moramo dati Bvoji zvedavosti, svojemu Skodožolju, sicer poginemo. Ako se nam ne rasodeneS, pusti, da ugibljemo o Tebi in ako se Ti tu in tam godi krivica vsled kake male laši, kriv si temu sam, čemu se nam odteguješ?
„Ali glej, to nam je potreba, to nam je v slast, ker Bicer ne bi mogli živeti 1* „Hočeš li žrtvovati prebivalstvo celega svojega rojstnega mesta smrti, da ii-viš Ti in molčiš P*
„O milost, brateo, milost!" Milost, milost! glasi se is vsih hrej-čečih grl in roke se dvigajo proseč in se utirajo z očij — —----
Ali zamorem ostati bresčuten v očigled „tolike bedeP"
Vsaj so rojaki moji t Vladaj zopet, življenje, zahrumi zopet radost! Kdo ga ne pozua ali ni vsaj čul o prirodnih krasotah mojega rojstnega mesta P . . .
IX.
Izložbe, velika in male, svetovne ia domače, imajo baje namen predlagati svetu od dobe do dob*« izkaz o gmotnem in duševnem napredku narodov, ali tudi jednoga posameznega naroda in jedne manjše družbe človeško.
In v tem smislu nameravajo i moji
ožji rojaki, soobčani mojega rojstnega mesta sestaviti in storiti izložb« ter pred-
y In vsporedno z delovanjem take stranske dela naj vlada v svojem posebnem delokrogu za širjenje avstrijskega čutatvo-Sranja. Odvzame naj n. pr. mestnemu magistratu posle prenesenega delokroga in uničen je dober del moči in vpliva nekaterih gospodov ; odvzame raj mestnemu magistratu pobiranje davkov in kmalu bode poznati posledico temu činu ; osnuje naj za okolico posebno okrajno glavarstvo in slovenski okoličan ne bi se tresel več pred nekaterniki, ki vedo uporabljati vedno dotiko z ljudstvom za koristi svoje stranke : nehal bi terorizem in s padcem terorizma jel bi okoličan dozorevati politički in postal bi značajen; osnuje naj za okolicu kmetijsko druž-bo, ki bo zares „kmetijska*, da se bodo razne subvencije, dohajajoče od kmetijskega ministerstva, uporabljale zares za kmetijske in ne za politiske svrhe; skrbi naj za izdatno varstvo duhovnikom in učiteljem pred napadi raznih pognanih nasilnežev itd. itd.....in videla
bode, da moč iredentizma izvira le i z slabosti, iz neodločnosti in o-mahljivosti njega nasprotnikov.
Proč torej z „energičnimi* sredstvi, ki nam ustvarjajo le takozvano mučeniš* tvo; na njih mesto pa naj stopi pametno zistematično delo, oprto na zanesljivo stranko, koji naj stoje na čelu — možje ne pa Sušmarjil Ako hoče naša „konservativna" stranka res preosnovati naše okuženo javno življenje, preosnovati mora najprvo samo sebe.
S tem sklepamo ta svoja premišljevanja. Povedali nismo ničesar novega, to vemo : saj je tudi naša. bolezen stara in vedno ista.
Ponavljali in ponavljali bodemo svoje nasvete neutrudno tako dolgo, dokler se ne najdejo ljudje, ki nas bodo hoteli slušati.
Politični pregled.
Notranji dežel«.
V Crnovicih umrl je dne 21. t. m. Aleksandar W a s s i 1 k o , član gosposke zbornice,
Hrvatski ban grof K h u e n-H e d e r-vary popotoval je te dnij po Bosni v spremstvu skupnega finančnega ministra Kallaya in ogrskega poljedelskega ministra grofa Bethlena. Misli se, da je ban hotel preučiti gospodarsko stanje Bosne, a ne vč se v katero svrho. Sosebno pašno si
ložiti svetu izkaz o svojem napredku v dobi poslednjih trideset let.
Priprave se delajo ogromne, če ravno o dovažanji stvorov, ob okratenji in stavbi isložnih prostorov ni duha ni sluha. Ali na obrasih in kretanji mojih rojakov videti je največjo razburjenost in skrb sa prospeh izložbo. Na nekaterih pač sije radost ali večina hodi kiaverno okrog in slaba vest jim krije mrklo lioe — da : mnogi se celo poskrivajo po kotih ter si ne upajo na ulico.
To se zgodi po največ ob večernih
urah.
Ker bode izložba otvorjena že baje v kratkem, mudi se že v našem mesteci razsodnik ter darovatelj premij in daril. Mož hodi ob večernih urah po trgu in premišlja menda o našem napredku. Toda čudovita je to prikasen ; podobna je nekako onemu razsodniku, ki bode na sodni dan pretehtoval dobra in zlobna dela vesoljnega človeštva in ki bodo stal ob desnioi božjega sodnika . . .
Kaka propast vlada ob njegovem nastopu, je umeti samo sebi, kajti soditi po razsodniku, bode izložba nenavadna.
Kakor se čuje, bode to izložba pravih slovenskih — rodoljubnih aro.
Od tu se poda razsodnik tudi v druge kraje širne slovenske domovine — — —
je gospoda ogledala gospodarstveno postajo v Modricu. V Serajevu bil je na čast visokim gostom slavnostni banket pri za-povedujočem generalu Appelu. O tej priliki izustil je ban podaljši govor, v kate rem je povdarjal med ostalim, .da ga je povabil njegov prijatelj Kallay na ogled Bosne in da je o tem, kar je videl, popolnoma iznenadjen." (Morda o mad jarski propagandi P)
Varadinski škof Pavel zahteval je preiskavo, ker se ga obdolžuje agitacije v prid Romuncem. Preiskava je začela.
Dubrovniški Srbi sklepajo kompromis z italijansko stranko, da se omogoči zmaga avtonomašem u prihodnjih občinskih volitvah v Duhrovniku.
—	Čast „značajnim bratom Srbinom!"
Vnanje drŽave.
Srbska skupščina zaključila se je dnč 21. t. m. s prestolnim govorom.
Od dnć 21. t. m. zaprta je meja med Nemčijo in Rusijo. Prehod dovoljen je le v nekoliko krajih po zdravniškem preiskovanju.
Kakor javljajo „Przcglondu", ukazal je car razpust škofije v Kladnom (Volhy-nija) ter odredil, da se ima spremeniti tamošnja katoliška cerkev v pravoslavno. — „Reforma" v Varšavi pa poroča, da bodo ruski katoličani prisiljeni sprejeti pravoslavni koledar.
Volitve v Franciji so skoraj dovršene. Republikanci so v veliki večini. O skrutiniju navstale so velike demonstracije. Policija potegnila je sablje ter udrihala po ljudstvu, demonstrantje pa so streljali na policijo. Do danos pozna so izid volitev za 578 poslancev, izmed katerih je 315 republikancev, 30 sooijalistov, 13 rallić* (realisti, kateri pripoznajo republiko) in 56 konservativcev. — Ožjih volitev bode 164; izid 3 volitev ni Še.znan. R e p u b-ličani so pridobili 63 mandatov.
V rudniku v Aigues-Mortes je okolu 2000 rudokopov, izmed katerih je nad polovioa Italijanov, kajti gospodarji rajši sprejemajo v dela Italijane kakor pa Francoze, ker delajo prvi cenejo. Bili so vsled tega večni prepiri med delavci obeh narodnosti). Te dnij pa je napadlo kacih 450 italijanskih delavcev 150 francoskih* Francozi pritekli so v velikem številu svojim rojakom v pomoč. Podili so Italijane s kolci in kamenjem; ubitih je 30, ranjenih pa 150. Niti redarji, uiti orožniki niso mogli razkačenih delavcev pomiriti, Italijane so spremili v Mar-zelju. — Župan je objavil zazglas, po katerem ravnateljstvo rudnika odpušča vse Italijane. Potem ie-le nastal je mir. — Italijanski odposlanec v Parizu, Ressmann, posvetoval se je z franconskim ministerskim predsednikom Dupuyjem o zadoščenju Italijanom. — Mnogo delavcev so pozaprli, in začela je stroga preiskava. — Iz Mar-zelja javljajo, da so tamošnji italijanski delavoi, katerih je okolu 60.000, silno razburjeni vsled dogodkov v Aigues-Mortes. Vlada boji bo neredov. — Pol tiški uradniki v Aigues-Mortes so začasno odpuSčeni.
—	Rimski „Fanfulla" javlja iz Pariza, da so prošle nedelje napadli v Tulonu francoski delavci italijanske. Jednega Italijana vrgli so v vodo, kjer je utonil. — Najnovejša poročila pa javljajo, da italijanska vlada smatra stvar kot poravnano po lojalnosti francoske vlade.
Različne vesti.
Stara pesem. Navadno očitamo našim italijanskim konservativcem njih grozno ip kričečo nedoslednost. In vender moramo danes pripoznati, da so vender le dosledni vsaj v jednem pogledu : v preziranju slovanskega življa na sploh in slovanskih korporacij posebej. — Dne 18 t. m. priredilo je društvo „Austria" veselico v proslavo rojstnega dne Njeg. Veličanstva, kamor so bila povabljena razna slovanska društva. In res ao bila pri veselioi po de-
putacijah zastopana pol. društvo „E d i -n o s t", „T r ž a s k i S o k o I", .D e 1 a v-s k o" i n „Tržaško podporno in bralno društvo". Že navadno resui-coljubje zahtevalo bi bilo od uradnega lista „L' Adria", da bi bil to naglašal in sicer tem bolj, ker je navel razna druga mi kro-skopična društva, o katerih obstanku Tr žaški svet po svoji ogromni večini niti ne sluti. Ali „Adria" si je pomagala, — se staro že navadno breztaktnostjo, ko bi bila morala navesti imena slovenskih društev ; pristavila je namreč kar jednostavno : cd altre societd, patriotice. To je sicer malenkost in našim društvom je gotovo bore malo do tega, kako misli o njih slavno uredništvo slavne „Adrie", ali vender značilno je, kako dosledno nedobrohotni bo izvestni krogi nasproti nam. In potem se čudijo, da so naši ljudje jeli zgubljati veselje ter umikati se ob raznih slovesnih prilikah.
Toda ne bodimo prenagli; morda je „L' Adria" nedolžna na tej breztaktnosii, morda je natisnila poročilo, kakoršno je prejela— od društva ,AuBtria"P! Tem žalostneje! Pomilujemo vas, ne sebe!
Zopet izzivanja. Mej veselico „Delal, podp. društva" minolo nedeljo, ko je bilo zbrano v vrtu „Mondo nuovo" voč stotin slovenskega prebivalstva, radujočega se v nekaljenem veselji in ob uzornem redu, začuli so se kar naenkrat za zidom zvoki dobro organizovane in gotovo
najete godbe — — _ — _ _ _
Lasco pur che i canti e subii! Razburjenja, nastalega po tem nezaslišanem izzivanju mej našim občiu9tvom, niti ni možno popisati: vse je kar vrvelo, protestovalo in žvižgalo, da so se cel6 pobalini za zidom prestrašili odločnega odpora ter kmalu prestali se sviranjem. Naši ljudje so bili sila razburjeni, videč, da niti mej zaprtimi zidovi nismo več varni pred izzivanji in pobalinstvi, in šele iskrenim besedam g. predsednika „Del. podp. društva" so je posrečilo, potolažiti občinstvo. Govori se, da je policija zalotila dva izmej izzivalcev.
Proslava obletnice razvitja zastave • Del. podp. druitva", vršivša se minolo nedeljo, nadkrilila je daleč svojo prednico. V prostranem in zastavami okinčanem vrtu Mondo nuovo je kar mrgolelo občinstva iz vseh stanov. Mi smo se radovali na tem vrvenji, ker nam priča, da se nase priprosto ljudstvo vzlic vsemu nasprotstvu, vzlic vsem oviram, ki se nam postavljajo na pot od raznih strani, vender le zaveda bolj in bolj. Ne ne: ne bodo nam zatrli v srcih naših kali ljubezni do svojega rodnega jezika in svete narodne stvari ! V veliko tolažbo nam je zares, da so se po-prijele naših narodnih pravio ž u 1 j a v e roke, kajti te roke drže trdno, kar primejo. To nam je dokazala demonstraoija, koje omenjamo na drugem mestu.
Program veselioi vršil se je točno. Tako godba kolikor pevski zbor „Slovanskega pevskega društva* (žal, da premalo-številen za toli volik vrt) proizvajala sta točko za točko v občo zadovoljnost.
Mej pevskimi točkami ugajal je posebno mešani zbor „Domovini", kateri se je moral ponavljati; istotako so je morala na burno zahtevanje ponoviti Vilharjeva „Naša zvezda", v katerem zboru je gosp. pl. Masnec prekrasno pel teuor-solo. Gosp. pevovodji F u r I a n u moramo izreči zares zasluženo priznanje na njegovi izredni požrtvovalnosti.
Kot 4. in sijajna točka v programu bil je nastop telovadcev „Trž. Sokola". Že to nas je razveseliti, da jih je nastopilo nenavadno veliko število ; produkcije pa so se izvrševale tako točnostjo, da se je občinstvo kar divilo. Lepa „piramida" koncem telovadbe, prirejena pri bengaličnem svitu, pokazala nam je prekrasen prizor in je častno zaključila to točko. Pri javni telovadbi uiinole nedelje smo se prepričali, da se pri našem „Sokolu" vzlic vsem zaprekam in najneugodnišim razmeram vender-le pridno goji pravi namen sokolskih društev in bi prosili gospode
telovadca, da vztrajajo in nam polagoma vzgoje in nogo broj on naraščaj našemu „Sokolu". Ta prošnja velja seveda v prvi vrsti g. učitelju Nehronyju. A tudi do slavnega občinstva imamo ptošnjo, da bi se v bodoče nekoliko bolj zanimalo za to prekoristno društvo in da bi je podpiralo kakor zares zasluži.
Po telovadbi pozdravil je občinstvo predsednik »Del. podp. društva", g. prof. Mat e M a n d i č. Obžaloval je sicer, da so se zaprla cerkvena vrata blagoslovljeni zastavi dobrotvornoga „Del. podp. društva", a prosil občinstvo, da pozabi nocoj na to nevšečnost ter vskliknil „živijo" „Del. podp. društvu" in vsem njega članom. Po govoru jo zasvirala godba cesarsko pesen in obče navdušenje je zavladalo po širnem vrtu. Tudi na krasnih umetaljuih ognjih se je občinstvo zelo radovalo in ni bilo ploskanja ni konca ni kraja. Navdušenje pa je doseglo svoj vrhunec, ko so po druStvenem vsporedu ob sviranju ce-sarke pesmi jeli zavijati prekrasno društveno zastavo. Pomen te demonutracije ni težko ugauiti. Zaključujoč to-lo poro-čilce ne moremo si kaj, da ne bi tui mi se svoje strani zaklicali krepki „živijo" pre-važnemu „Del. podp. društvo"; naj se razcvita delavcem v podporo in narodu v korist!
Peta skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vršila se je v Mari* boru od 16.—18. t. m. dokaj lepo. Glavni kontingent so dali soveda štajerski učitelji, bilo je pa tudi nekaj kranjskih in primorskih učiteljev; celo jednega Hrvata imeli amo med sabo, g. A. Duk ča iz Ka-stve. Žalibog, da je bilo le malo učiteljic. Zakaj se krasni spol učiteljski odteguje takim zborovsnjem, ne umejeio. Izmed oglašenih predavanj prišli sta ua vrsto pri glavnem zboru le dve. Najpreju je predaval direktor na mariborskem učiteljišču, g. Schreiner, o „najnovejših refor-matornih težnjah na pedagogiškem polju* celo uro. Za njim je nastopil g. Janko L e b a n , nadučitelj v Begunjah pri Rakeku, ter poročal: „kaj in kako naj čita mladina" blizu tri četrt ure. Za oba govora se je predsednik društveni, g. R i b-nikar, toplo zahvalil, a zbrano občinstvo je oba poročevalca odlikovalo z vi-harnim rokoploskom. Da je bil g. Ribni-kar, nadučiiulj v Logatcu, zopet i/.volj en predsednikom „Zaveze", ni mi troba niti praviti, ssj se mož odlikuje po izredni pridnosti, po kremenitem značaju in po svoji odločnosti, katere ne omaje nobena sapa od uikoder! Čast in slava takemu možu ! — Zabavni večer s petjem in godbo trajal je od 8. zvečer do ponoči. Uči-teljstvo se je tisti dan pred koncertom napotilo na mariborsko pokopališče ter tam zapelo prvemu slovenskemu pedagogu škofu Slomšku milo nagrobnioo. (Isto Čast so skazali tudi na mariborskem pokopališču počivajočeinu uredniku Ant. Tomšiču). Ko se je gosp. Ribuikar poklonil še isti dan milostljiveiuu knozoškofu mariborskemu, vzprejel ga je ta zelo prijazno ter mu naročil, naj učiteljstvu izjavi njegovo zalivalo, da je Slomška tako počastilo. Ko je gosp. Ribnikar to kuezoškofovo zahvalo uaznauil pri koncertu, zaoril je urnebesni „živio takov škofi" in gromovitomu ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Z nami so ploskali tudi navzočni duhovniki štajerski I — Med konoertom so se prebrali tudi došli telegrami, katerih je bilo 18. — Vračaje ae iz Maribora šli smo nekateri primorski in kranjski tovariši preko K o-roške; v Celovcu smo si ogledali mesto ter se divili krasnemu razgledu z zvonika tamošnje stolne cerkve. Šli smo se tudi kopat v vrbsko jezero. V gostilni pri Sand-wirtu, kjer smo našli tudi nokaj Slovencev, postreglo bo naai je prav dobro, zaradi česar to gostilno toplo priporočamo potujočim Slovencem. Njen lastnik, gosp. Simon, je rodom Slovenec. Lepe urioe, katere smo doživeli v bratski ljubezni v Mariboru in drugod na tem potovanju, ostanejo nam v neizbrisnem spominu. Bog
daj, da bi se zdravi in veseli k letu aešli v solnčui Gorici, kjer se bode vršila skupščina „Zaveze"!
Iz oficijelnoga poročila o VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
(Dalje.) Tajnikove poročilo je zelo obširno in sestavljeno toli krasno, da smo bili kar navdušeni za vrlega g. Ž 1 o g a r j a. Uvod poročilu slove: Slavna skupščina! Velece-njene dame, častiti rojaki! Zgodovina o razvoju slovenskega šolstva v deželah, koder bivajo Slovenci, spričuje skoro na vsakem listu, da je ono moralo hoditi po trnjevi poti, predno si je priborilo v domovini pri sorodnih narodih tisti ugled, ki je posledica dobro uravnane šole na zdravi katoliški in narodni — ali jsplošno na pedagogični podi <gi. (Je se ozremo po svoji domovini, žal, zapazimo, da te tu znamovane krepke podlage še pogreša naše šolstvo — ortobito ob periferiji našega ozemlja. Ondi še ne morejo prodreti pravi pedagogični principi, priznani od vseh šol-nikov-strokovnjakov vseh kulturnih narodov v ljudske šole, ker so jim ovira natorno pravo materinega učnega jezika: v take obmčjne šole po našem ozemlju, kjer faktično — pošten tujec bi to komaj verjel,
—	učitelj ne umeva učenca, otrok ne umeva vzgojitelja, ko ta ni zmožen slovenščine. (Res je !)*
Slovenskim rodoljubom, gledajočim to nenaravno prikazen, je krvavelo srce in še krvavi; premišljevali so, kako bi bilo pomagati. Svetopisemski rek: „Množica se mi smili" vzdramil je tudi njih; množica
—	slovenskih otrdk, ki po obmejnih mestih, trgih in vasčh ginevajo za slovenstvo,
—	se nam smili ; zato smo sklenili takej zapuščeni mladeži, ki je zopor svojih sta-rišev in svojo voljo v največji nevarnosti izneveriti se svojemu rodu, sami pomagati, dasi smo bo zavedali ogromnih žrtev, ki jih bo zahteval ta vzvišeni smoter. Tako so je porodila, kakor veste čč. skupščinarji, šolska družba sv. Cirila in Metoda. Njej velja svetopisemski klio: „Poberite kosce, da konca ne vzamejo!" — o, no samo kosce, nego trume slovenskih otrok zberite in pošljite v svoje slovenske šole, povsod, kjer so oni le pastorki, mej ino-rodnimi otroci v drugojezičnib Šolah.
Je-li ae je pa naša družba odzvala tej srčni želji vseh pravih domoljubov in rodoljub kinj P (Je!) Je-eli vodstvo, katero danes že osmič v svoji prvotni celoti slopa pred Vas, čč. skupščinarji in družbeniki, prav pojmilo ter izvrševalo svoj nalog: je-li opravdalo zsjupanje, katero ste mu tekom let poverili P (Je ! je!) Je-li ono v zmislu družbinih pravil res pospeševalo pri uas katoliško narodno šolstvo P (Je, vzorno!)
Vodstvenemu izvestitelju je čast, vse to nekoliko pojasniti ter družbo pokazati, kakoršna je, kar mu je z ozirom na odmerjeni čas mogoče storiti le v glavnih potezah ; čč. skupščinskim zastopnikom pa je prostost in dolžnost soditi o družbinem delovanju.	(Daljo prili.)
Za družbo sv. Cirila in Metoda nu-brano pri Stoki 1 gld. 40 nč. — Anton Goriup daroval 20 Btotink zato, ker ni vedel, kaj je družba sv. Cirila in Metoda.
—	Navdušeni narodnjaki i« Trsta nabrali so v veseli družbi v krčmi Tancetovi v Nabrežini in 2 gld. 28 kr. — 4 gld. 2 nč. nabralo se je pri proslavi „Nestlove" poroke.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala vesela družba „Ex-arjo" pri Mičelu na Opčinah 1 gld. 63 nč.
Družbi sv. Cirila i Metoda je izročilo uredništvo „Slovenskega Naroda" osmo zbirko prvih kron v znesku 360 kr. in 62 vin. Trnovsko Bistriška podružnica je poslala 162 gld. 20 kr., Gorišku ženska po blagajničarici Mariji Kancler pa 100 gld., udnine. — Mej veliko skupščino v Sežani je izročila tamošnja ženska podružnica 100 gld. pokroviteljine po svoji tajnici gospici Mici Mahorčičevi; pokrovitelja z zneskom 100 gld. sta še postala kranjska inožka podružnica in g. dr. Štor v Ljubljani. Zbirko prvih kron so poslali : Vč. g. L.
Hudovernik iz družbe zbranih duhovnikov 32 kr. 60 vin., z Vranskega 32 kr., g. Fr. Sorn, nadučitelj pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, 12 gld., ki ho jih zložili gostje o zlati maši vč. g. župnika Fr. Ratha, č. g. Ign. Rom 10 gld., ki so jih darovali čč. gg. duhovniki pri dekanijski konferenci v v Slovenski Bistrici, gdč. Brinšek iz Ilirske Bistrice zopet 16 kr., g. Resman 15 kr., vč. g. Podboj 10 kr., hišna družba „Omizje" v Mozirji s pozdravom „Mir vam bodi" 10 kr., gg. skupščinarji na predvečer v Hafnerjevi pivovarni: Tiringar in njegovi sošolci, Dev, Trdina 8 kr., g. Fr. Hrašovec, blagajnik izvanakademiške pod-družnice v Gradci, z doneskom udnine 6 prvih kron, ki so jih darovali: vč. g. ku-rat A. SkrČir 3, g. Ančika in Anton Wein-berger, Franjica Zabred po 1 kr., vč. g. župnik Ladnik 5 kr., g. Zelnik 5 kr., ve-sela družba pri Španu v Sevnici po g. D. Preskerji 2 gld. 5 kr., kres v Sevnici na čast sv. Cirilu in Metodu 4 kr., gdč. Ravni karjevi 2 kr., g. Bczget 2 kr. in Veko-slav Nabrgoj, dijak kmetijstva na Grmu, 2 kr. — Vrlo delavnim podružnicam in darovaloem prvih kron kličemo : Bog povrni ! Naj bi bili ti darovi onim domorodcem, ki še niso žrtvovali prvih kron, vzpodbujevalen opomin, da darujejo družbi vsaj druge ali tretje ali tudi dvajsete krone. Nam bodo iz njih rok prve!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Peklenska zlobnost. „Slov. Narodw prinaša v svoji številki z dno 21. t. m. dopis iz Solkana, v katerem je povedano med ostalim, da štirje goriških Lahov, vračajočih se iz Solkana v Gorico niso bili napadeni po Slovencih, kakor so zbobnali italijanski listi, marveč, da so se pretepali mej sabo. — „II Rinnova-monto" in pa „Soča", bila sta — kakor znano — zaplenjena, ker sta pisala, kakor se jima je poročalo iz verodostojnega vira. — Nadejamo se, da pride na dan resnica, nikakor pa ne maramo, da se ravna z nami po reku „Beati monoculi in terra oaeoorum!"
Andrej Gabriček, tiskar in urednik v Goric*, razposlal je raznim društvom nastopno pismo : Slavno društvo ! V nedeljo 17. septembra t. I. obhajali bomo goriški Slovenci 25-letnioo slovečega, in za pro-bujo slovenskega ljudstva v teh krajih preznamenitega „Šempaskega taborja", ki so je vršil 18. oktobra I. 1868. Slavnost, ki se bo vršila na prostoru bivšega taborja pri Šempasu, bo imela političen in zabaven del ter utegne postati znamenit in si-jajon naroden praznik ne le za goriške, marveč za vso Slovence.
Kot skupne pevske točke vseh pevskih zborov so doslej določene pesni: možka zbora „Naprej" in „Jadransko morjew ter mešaua zbora „Slovan na dan" (Volaričev) in „Slavjanka" (Carlijeva). Da bi ta znamenita slavnost postala kolikor mogoče vseslovenska, vabim po naročilu pripravljalnega odbora to slavno društvo k sodelovanju in prosim prav uljuduo, da bi mi blagovolilo naznaniti v 8 dneh: a. Koliko pevcev Vašega si. društva bi sodelovalo pri skupnih točkah P b. Ali bi isto pri prosti zabavi pelo tudi samo za-soP c) Ali naj se mu dopošljejo posamični glasovi določenih skupnih pesmij in koliko od vsakega glasu poseb«.
Rojstveni dan Nj. Veličanstva praznovali so pri sv. Mariji Magdaleni spodnji na sijajen način. O tej Blav-nosti so nam piše : Pevsko društvo „Slava" zbralo se je na lepo razsvitlje-nem vrtu g. Frankoviča pri sv. Ani, da »kaže ljubezen do svojega vladurja. Ob 8»/«. uri zasvirala jo domača godba „cesarsko pesem" mej občim navdušenjem navzočega občinBtva, na kar jo zapel močan zbor društva „Slava". Zatem ae je vnela zelo prisrčna zabava, kakoršne še nisuio doživeli tu pri nas gotovo še nikdar. Predsednik „Slave" r.apil je navdušenimi besedami Njegovemu Veličanstvu in občinstvo se je odzvalo burnimi živio-klici. Pohvaliti moramo domačo godbo, da se je
primerno dobro izvežbala v tako kratkem J času, da lahko nastopi tudi drugod. Zahvaliti pa se moramo tudi g. Josipu Spe-tiču, ki se je mnogo trudil zato slavnost, a tudi vrlemu pevovodji „Slave", gosp. V. Pižonu, ki je zares izborno vodil petje, želeti je le, da se ta lepa slogo mej „Slavj" in godbo ohrani tudi za bodočnost, kajti slogo trebamo zares. Ne dal Bog, da bi se Bloga rušila radi kake posamične osebe J Možje in mladeniči, podpirajte pridno našo „Slavo", kajti razvoj društva je le tedaj mogoč, ako je podpiramo vsi; in to ne samo z besedo, ampak z dejanji.
Iz Pomjana se nam piše: V predvečer ces. rojstnega dno zginila je od občinske hiše lnSka podnstarija in «e pre-menila v slovensko županijo. Tako je dobil Pomjan slovensko lice. Na rojstni dan ob 9. uri je bila peta maša, pri koji se bili vsi naši občinski zastopniki. Šolska mladež je lepo pevala na koru brez vsega vodstva, le od altarja se je opazilo, kako lepo so intonirali pesmi in mašne pete odgovore. Po sv. maši je gospod župnik in ob enem učitelj v šoli govoril mladini o cesarju.
Opoludne do 6. ure je bil obč. svo-tovalcev skupni obed, kjer se je govorilo, prepevalo in godilo. Bila je prava veselica, kakoršno je prvikrat priredil slovenski Pomjan. Pokanje možnarjev [pretresalo je ves dan živce koperakim lahom. Zvečer ob 9. uri se je videl od Padenske višine velik kres z umetnimi ognjem in cul so strel tudi iz Perana. Pomjanci so v svojem župniku dobili pravega duhovna in izvrstnega učitelja, koji je v dosezanju šolskih uspehov vsega občudovanja vreden. Pomjan, po Lahih pokvarjen, je počel z vso močjo napredovati iu ako pojde tako dalje, postane kmalo uzor drugim vasem.
Zemljepisni pojmi poreikih jaslarjev.
„II Rinnovamento" prinaša v poslednji svoji številki jako zanimivo vest o geografskih pojmih zloglasnega lista „L' Istria", „poreške babe", kakor jo nazivlja „Naša Sloga". — Naši čitatelji spominjanje se izvestno našega poročila o zdravniškem shodu v Rimu, katerega odbor je poslal primorskim „italijanskim" zdravnikom nemška povabila, češ, da je nemščina državni jezik v Avstriji. No, baš o teh povabilih govori „L' Istria* v svoji številki od 28. pr. m. ter se pritožuje — kakor čitamo v „Rinnovamento" — tako-le: „Gospodom učenjakom v Rimu. Učenjaki, pravimo, v kateri-koli stroki, samo ne v jedni in to v zemljepisni. Tako moramo presojevati večkrat in naj sodijo tudi č. naši čitatelji.
Dne 24. septembra ima početi v Rimu XI. mejnarndni zdravniški shod. Dobro, toda ko je odbor v Rimu odpošiljal dotična vabila gospođom zdravnikom raznih narodnostij, pogodite malko, kateremu narodu je pripisal istrske zdravnike P — Nemškemu 1!
Mnogo pisem prihaja nam iz Švedske in cel6 iz Kanade s naslovom Istria (Ita-lia) — bal tako ! — V tem, ko nam pišejo iz Rima: Istria (Dalmacija, Štajerska, ali Nemčija). Sedaj pripetilo se je kaj ta-cega zdravnikom. A glejte, poziv je podpisal prof. Baccelli, bivši minister Nj. Vel. kralja italijanskega.
Bravi!!"
In take budalosti — ali zlobnosti se pišejo v Poreču P Čud no !
„Učiteljsko društvo za goriški okraj"
imelo bode dno 7. veptembra 1893. ob 9. uri predpoldne v Gorioi na slov. oddelku deželne kmetijske šole letno občno zborovanje z naslednjem vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanji pret. leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Pogovor o vprašanjih okr. uč. koferenco. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev društvenega vodiva. — K prav obilni udeležitvi uljudno vabi
ODBOR.
Grozna nesreča. Članom „Delalskega podpornega društva" dobro poznani in pri-ljnbljeni gosp. Andrej Rebula ponesrečil je prošle nedelje zvečer na zabavnem vlaku med postajo Grinjan in Miramar
na grozen način. Bil je popoludne o<lpotova' po opravkih v Iiivije. Nazaj vozeč se hotel je opraviti malo potrebo ter odprt vagonska vrata; pri tem je zgubil ravnotežje in padel raz vlak. Iz Trsta odpravili so takoj poseben »troj in voz, v katerem se je odpravila komisija iskat nesrečneža. Našli so ga kake 4 kilometre od postaje Miramar, ležečega v jarku poleg železoične prore. Imel je težko rano na desnem sencu in na čelu, vsled česar je zaključil zdravnik, da jo moral nesrečnež obležati na mah mrtev. — Mrliča prepeljali so v Trst na postajo in od tod v mrtvašnico pri sv. Justu. — Nesrečnež bil je še le 34 let star in zapustil je udovo.
Poljedelske štipendije. V 50. številki našega lista priobčili smo mej oglasi razpis natečaja za 4 poljedelske štipendije za mladeniče Blovenske ali hrvatske narodnosti iz Istre, kateri bi hoteli obiskovati poljedelsko šolo na Grmu pri Novem-meBtu ali pa kmetijsko Šolo v Gorioi. Štipendiji so dovoljeni zadvoleti, počenši s šolskim letom 1893/1894 in sicer dva štipendija za obiakovanjo kmetijske šole v Gor.ci po 120 gld. in dva po 100 gld. za obiskovanje šole na Grmu. Ker poteče z dnem 31. avgusta rok za ulaganje prošenj, opozarjamo kmetovalce po dežoli na omenjeni razpis, kajti, ako se ne oglasi zadostno prosilcev za to Štipendije, se ne smemo čuditi potem — ako nam danes ali jutri poreče poljedelsko ministerstvo, da slovenskih šol po Istri treba ni, ker slovenskih učencev ni. Prošnje jo uložiti pri c. kr. uamestništvu.
Iz Kala pri sv. Petru bc nam piše: Ne pozabimo dobrotnikov! Tako kliče naša podobčina, ko se spominja svojega rojaka in dobrotnika, preblagorodnega gospoda Jakoba M a n k o č a , posestnika na Kalu in posestnika in trgovca v Trstu. Ta gospod postavil nam je lep spomin, ki nata priča, kako ljubi svoje rojake in kako je vnet za blsgor svojih rojakov in čast božjo. Že leta 1891 dal je postaviti pod našo vasjo lepo kapelico, toli krasno, da vzbuja občudovanje potnikov. Letos pa se je obrnil do preuiiiostnega knezoškofa Ljubljanskega s prošnjo, da bi se blagoslovila kapelica. Prošnja je uslišana in se bode lepa ta svečanost vršila uprav v dan cerkvenega žegnanja, to je dne 27. avgust«. In tako prosimo božjega blagoslova z nebes tudi Tebi, blagi naš dobrotnik : Bog ti povrni stotero krati !	V a š č a u i.
Iz vojaike akademije v Dunajskem Novem mestu izšlo je dne 18. t. m. 220 novoimenovanih poročnikov (lajtnantov). Med njimi jo tudi nadvojvoda Peter Ferdinand, ki je vstopil v 59. pcšpolk.
Proti koleri. Ministerstvo notranjih poslov odredilo jo, da določi namestništvo nekatere postaje, v katerih bi se oddajali za koloro oboleli ali pa sumljivi popotniki občinski obskrbi v zdravljenje. Te postaje so: 1. ob južni železnici: Kormin, Gorica, Nabrežina, Trst; 2. ob državni železnici : Pulj, Buzet in Trst. — Ob pomorski progi določena so ta-le uiesta: Trst, Koper, Piran, Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj, Pulj, Mali Lošinj, (Jrez in Krk. — V vseh teh krajih preskrbeti morajo občine vse potrebno za bolnice za kolerozne in zdravniško pomoč.
Kolera. Po tdužbenem izkazu z Lvova, obolelo je ob ogrsko-gališki meji od 1. t. m. 250 oseb za kolero, izmed katerih je umrlo 90. — Nekaj dnij sem oboli vsaki dan okolu 32 oseb, izmed katerih umrje 20. — Italijanski delavci bežijo iz teh krajev.
Vojni erar kupi po trgovski navadi:
za zalogo sočivja iu moke v Mariboru: pšenice 3450 kv., rži 8650 kv. Potvm za ondotna vojaška oskrbovalna skladišča (magazine) : 5800 kv. rži v Gradcu, 3800 kv. rži v Celovcu ; ovsa: 12.000 k v. v Gradcu, 9350 kv. v Mariboru, 450 kv. v Trstu, 1800 kv. v Gorici in 650 kv. v Pulji — Kupne ponudbe sprejema do 7. septembra t. 1. intendacija 3. voja. Natančneji pogoji pregledajo se lahko pri vsakeui vojaškem
oskrbovalnem skladišču (magazinu), poten pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih društvih vojnega okraja. Tega obvestila se lahko vsakdo poljubno, vendar za vojni erar nt)škodno posluži.
Otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda pri s.v. Jakobu otvori se prve dni prih. meseca. Vpisovanje se prične dne 1. septembra.
Trst — „Meka* samomorilcev I Ne
zadostuje, da mora tržaška kronika dan na dan poročati o poskusih samomora in samomorih tukajšnjih prebivalcev, temveč tudi tujci prihajajo v „Meko" samomorilcev, da končajo tu svoje življenje. Predsi-nočnjpin vstrelil se je v jednim tukajšnjih hotelov VasoKritovac iz Rume v Slavoniji, ki je, ali je bil (menda je še) tudi deželni poslanec v hrvatskem saboru. Pokojnik je bil pravoslavne vere. Kot uzrok samomoru jo navel okolnost, da je sit življenja!
Ljudska kuhinja preselila se je dne 21. t. m. iz zelenega hriba (Morte Verde) v hišo št. 1. ulice delle Zudecche (Androna della Scala d' oro).
Oični Lloydovi mornarji. Zaderskemu „Narodnemu Listu* poročajo iz Visa, da so nedavno mornarji na Lloydovem par-niku .Oreate", ki je bil zasidran tik obali pred Visom, prepevali na vse grlo med drugimi ščuvalnimi pesnimi tudi tržaško duhovito pesem „Nella patria de Rossotti*. Izkrcaranju je ravnala oseba, katera ni razumela niti besedice hrvatski. Prebivalstvo je vsled takih provokaoij in zaničevanja hrvaščine razburjeno.
Ponerejalce denarja zasačili so v Tulnskeui okraju na Ogrskem. Prijeli so štiri ponarejalce, baš ko so tiskali bankovce po 10 gld. Zaplenili so tiskovni stroj, papir in barve. Ponarejalce poslali so v zapor v Pešto. Vsi štirje so premožni ljudje.
Pevcem! Predsedništvo „Slov. pev-B<ega društva" javlja gg. pevcem, da je prihodnja pevska vaja v petek zvočer ob navadni uri. — Gg. odbornikom javljamo zajedno, da je isti večer tudi seja.
Z Bo^om!
\*Bim onim prijateljem in znancem, posebno pa bratom Sokolom, s katerimi se nisem mogel osebno oprostiti pri mojem odhodu na Reko, kličem: .Z Bogom!".
Trst, dne 23. avgusta 1893.
Ivan Knavs.
vpisana zadruga r. omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Bolvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi »o deležni letnega čiatega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
( poprej Fertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim •vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili.
IC" Novi člani
se &e vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure prodp.	104—15
Gostilna „Stoka",
polog kavarne „Fabris", priporoča se 8lovencem v mestu in na doželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino tia debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
Hpcpn' v l,*'ci »C a s e r m au, glavni shajn-UC30U jiftfi tržafikih Slovencev vHeh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Gostilna .Alla citta fli M Pv»
poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Josip Kocjančič, v'"c;,,r«
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in ^aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Marfin lfr¥o Piazza S. Oiovanni, it. 1 mai MM rn	trgovina a mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
brivec v 9 via Stadion it. 1, priporoča se slav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
»Andemo de Franz" v ulici Ireneo ■lavnemu občinstvu Toči izborna dobro kuhinjo
se priporoča vina in ima
Cl.
B. Modic in Grebene, sVll^Sl
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in žoleznega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Gostilna ..Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief Cevne Piazza della Caserma it. I (uhod Via Ghega).	Cl.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gfirz) ulica Morelli 17
se priporoča preč. duhovščini 7,a napravo cerkvenih posod in orodij iz čistoga srebra, alpaka in medenine, kot: mOll-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni T najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrira in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji pre6astitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilu8trovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko t	16—24
Anton Počkaj,
na voglu ulice Ghega in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
,Tržaška Hranilnica'
(Cassa di Risparmio Triestina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacego zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obrnuti na
knjižice..............
Flači(fe vsak dan od 9-12. ure opoludne. ° Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100!» mora se odpovedati 3 dni in zneske preko lOOO gld pa 6 dni. Kskomptuje menjire domicilirane na
tržaškem trgu po.......3*/
Posuj uje na drž. papirje avatro-ogorske
do 1000 gld po . .......5'"0
ViSjo zneske od 1000 do 5 00 gld po 4'/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.	24 — 16
Trst, dne 13. marca 1893.
Pivarua Lamnčlč zSJSrLHCS
priporočuje svoja izborna isterska vina čantitim družinam po najniži ceni 80 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija iega v Trstu.)
Prostori .0 odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cennh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-99	p, lav ero.
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legna 1.
Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih {barv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev,
kakor tndi romanjsko žveplo z& žve-pljanje trt. 104-1
V najem se da
hita Št. 96, stoječa ob cesti proti Lonjeru nasproti hiše ranj. F r. T a 1 i a t a. Hifta ima 4 prostore. Poleg hiše je 800 sežnjev zemljišča, nasajenega s trtami in dobro obdelanega. Natančni pogoji se izvedo pri lastniku Ivanu Gregoriiu v Š k o r k 1 j i h. št. 132. 3—3
ALGOFON
je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po ?0 »vč. jedino le v odlikovani	fi7
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trg v Trstu.
Čuvati se ponarejanj.	Telefon St. 207.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-16	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vBih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1892.
Glavnica društva	gld. 4,000.000-—
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326.34698
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,632.948 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„	49.465.07
Keserva na razpolaganje	n 500.000'_
Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822 42 Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 24S.331-83 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ ROO.OOO' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164-86
Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo, br. * (v lastnej hiši.)
PATENT
| S. D. Modiano
v Trstu.
Permanentno razpečevanj e. Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautIČne akademijo izjavlja s tein, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvidko S. i). Modiano ter je apoznal, da jo isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju se je prepričal tudi, da jo popolnoma broz glicerine in da joden kvadnitni meter tehta le 9-284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za oiRnrote tvidko 8. D. Mod.onu jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju Škodljivih tvarij.	24 — 11
Trst, 19. aprila 1893.	/Vo/. Avg. Vierthaler.
Je na prodaj po vseli tabaknrnah in papirnicah.
^ Mejnarodna popotna agencija
OAIRiUO F^IRHLJLJ
& A
^ TRST
^ via dell'Arsenale A	St. 2
REKA
via del Lido št. 537
nasproti
pomolu Adamich.
& &
<3» &
V
A
V &
& & &
"PlVkHsiifl vnvniVl lictlmv Z'1 vsakovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor r 1 UUcfcjd VU/.1I1J1 llolKO V po nu>1.j„ (liHtki ,,, razreda po jako znižanih o.»nah.)
Oddaje listke, veljavno leto dnij, za tja in naznj z 20"/,, odbitka po tarifu za katerikolo ovropBko in ame- Art/lgjn licth-fi 7n	: v'« Havre, via Anvorsa, via
rikansko družbo, vmtiaju IIOHVC n,omen, vi-i Hamburg, via Liverpnl, via Gia-gov, via Southampton. Za Afriko : via Genova, via Marsilja, via Lion, via London, via Dartmouth. Za JC.Y«tvst>lijo : via Genova, via Bremen, ria Anvorsa in via Hamburg. Za progo Iqulque (itd.) via Genova, Montevidoo, via Hamburg po moreki ožini Ma-golluui ter Hamburg-Colon (Colon, Panama po železnici) iz Panama, !quique itd, po morju
r»o znižanih cenah. — Popotniki no trpć nikakorSnei;a motenja v preskrbljenju navedenih istkov ter zagotoviti si dotične prostore. Tudi ni potreba predplače ali druzoga. Zadostuje priti v Trst ali na Reko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovom denarju) vožni listok ter ostati v tem mostu, od koder odpotuje parni k o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi z vsemi krajovi in z vsomi druStvi, nastojala bode prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpoftlje v dotične kraje in mesta, od koder odpotuje prvi pornik, preporoSivši jih najboljSim družbun, kntoro dujo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanjo istoga dn6, kateri jo označen na listku ter povrne atrofike, ako bi ga zamudili vslod krivnjo agenoije, in to: ako 110 bi dospeli o pravem času v določeno mosto vsled tega, ker je agetinija slabo računila potrebni čas. katerega se potrebuje za vožnjo po žolozniei, ali pa če ne bi ua&li voč prostora 11a pamiku. — Ker ima ista agencija tudi v Novem Jorku agencijo za podiljatve po vsej severni Ameriki, daje tudi listke za katorikoli krnj severno Amerike po jako znižanih cenah. Konočno izdaje navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacijo o cenah in dnevih
odpotovanja daje brez. Qnrp|p|T1Q nflnn«iliatVA prtljaže aU
plačno omenjena agencija,	*-JClIIii UU^UOlljcIttVL 1g a, zu kateri-
koli kraj toliko po morju kolikor po suliem tor prevzima povzdtgnenje in poiskanje slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljažo o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. OlVV/k'1 Agencija za popotovanja Krnela, I»i«»®lii-ja no bavi ho t izseljeno!, F	»iti se ne pefia ž njimi, istim n daje nikakorSnih pojasnil, ti-mvi'6 bavi ao
izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico od politi&ke oblasti, katora mora naznanjevati deželo in kraj, kamor žolć poilnti se. 12—5
&
A1 ^
& & $
A 9 A 9 A S? A
9
9
v
A
^
A ^
A

Lastnik pol. druAtvo ,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr t Tratu.