V Ljubljani, dne 10. januarja 1930, „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Cena posamezni številki 1*50 Din XII. leto. NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Movoletei govor Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Na pozdravni govor predsednika vlade generala Pere Živkovića na meji starega in novega leta opolnoči dne 31. decembra 1929, je Nj. Vel. kralj blagovolil odgovoriti z naslednjimi besedami: »Gospod predsednik! Gospodi ministri! Vaše čestitke in vdane želje, ki ste mi jih predložili na začetku novega leta, sprejemam z zadovoljstvom. One prihajajo na koncu enoletnega napornega in zvestega dela. Naš narod, navdahnjen z zdravo razsodnostjo in globoko nacio* nalno zavestjo, je sprejel s pravim navdušenjem moje iskrene besede z dne 6. januarja in se je zgrnil z vseh strani na poziv svojega kralja, da dvigne nacionalno edinstvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse. V globoki veri, da moramo iskati nove metode dela in krčiti nove poti, ves narod z zaupanjem in vdanostjo sledi naporom in stremlje* njem kraljevske vlade, kar je posledica vašega dela in brzega ureje* vanja razmer v državi. Ko je minula nevarnost duhovnega razsula in razedinjevanja, sem se odločil za 3. oktober. Gn predstavlja smisel mojih teženj in cilj mojih prizadevanj. Kraljevina Jugoslavija, orga* nizirana z globoko vero, predstavlja višjo sintezo naših vojnih izrazov in odlik, ki bo z notranjo harmonijo omogočila razvoj vseh lepih strani našega plemena ter na zunaj ustvarila silo, edinstvo in čvrstoćo eno* krvnega naroda. V taki kraljevini Jugoslaviji, o tem sem globoko pre; verjen, bo dosežena ustvaritev onih ustanov državne uprave in dr* žavne ureditve, ki bo najbolje odgovarjala nacionalni potrebi in državnim interesom. Kraljevska vlada bo z vsemi silami nadaljevala delo v tem pravcu in bo stremela za tem, da bo na višku vseh visokih nacionalnih in državnih stremljenj. Odobravajoč delo in vaše prizadevanje pričakujem, gospodje, da boste v bližajočem se obdobju dela, pri katerem vas bo spremljalo moje popolno zaupanje, nadaljevali odločno izvajanje izenačenja novega zakonodavstva in da boste dosegli one rezultate in one uspehe, ki jih z zaupanjem in s pravico pričakuje ves naš narod, ta iskreni prijatelj države in dobre uprave. Pri tem svojem deiu boste imeli tudi poslej pred očmi samo interese naroda in države in boste storili vse, da bodo tudi vam podrejeni organi državne uprave poznali samo popolno zakonitost, pravico in absolutno enakost vseh in nasproti vsem. Naše nacionalno gospodarstvo in državne finance pričakujejo v nastopajočem letu vso vašo pozornost in kar moči veliko delavnost. Gospodarski polet naše kraljevine in njena delavnost morata spet dospeti do takega razvoja, da ne bo več potrebno, da bi najboljše mišice našega naroda iskale dela v tujini in kruha izven meja naše prostrane domovine. Bogastvo naše obdarjene zemlje se bo razvijalo in blagostanje bo moči doseči samo z razvojem in dobro organizacijo delavnosti. Uprava in sila naše kraljevine in njena visoka zavest mednarod* nih dolžnosti bo še nadalje v službi mednarodne zajednice in bo na ta način tudi poslej žela zasluženo priznanje. Naj bi se z naše strani ne opustilo nič, kar bi bilo moči storiti v zajednici z našimi zaveznikbprijatelji za delo mednarodnega miru. Politika miru in ustvarjanje mednarodnega reda so absolutne osnove politike kraljevine Jugoslavije. S takim pojmovanjem in željami se zahvaljujem za čestitke k novemu letu in vračam svoje kraljevske čestitke svoji kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu z željami, da bi premilostljivi Bog v novem letu naklonil mojemu dragemu narodu vse dobro, srečo in blagostanje.« Lovro Kalašić, inspektor fin. kontr. v p.: O povračilu selitvenih stroškov« Mnogi državni uslužbenci spra* šujejo, kdaj jim pripada pravica do povračila selitvenih stroškov, kdaj pripada ali jim ne pripada fijakerina, kakor tudi vse ostale pristojbine. Vse to sem točno označil v prilogah in vzornih predlogah moje knjige »Ured* ha o naknadi putnih i seobnih trosko* va državnih službenika gradjanskog reda DR br. 150.000/28«. Na nekatera vprašanja bom pa odgovoril na tem mestu. Selitveni stroški. Kdaj ima civilni državni uslužbe* nec pravico do povračila selitvenih stroškov, je točno ugotovljeno v čle* nih 28 do 32 navedene uredbe. Res je pa, da v čl. 33 h) iste uredbe §toji, da državni uslužbenec nima pravice do povračila selitvenih stroškov, kadar se premešča v mejah občine, v kateri službuje. To za Dalmacijo ne bi sme* lo veljati, ker so v Dalmaciji občine, ki obsegajo na stotine kilometrov, ka* kor na primer: Imotski, Sinj, Knin, Makarska itd. V mejah občine Imot* ski je več oddelkov finančne kontrole, cela sreska uprava, ki so oddaljeni drug od drugega po 10, 20, 30 in še več kilometrov. Bi li bilo torej pra* vično, da se premeščajo uslužbenci iz enega kraja v drugi kraj iste občine, ki je oddaljen do 30 km od prvega, a ne da bi dobili povrnjene selitvene stroške? Ta določba more veljati torej le za tiste kraje, kjer so bile meje ob* čin manj obsežne. Vendar pa jc tudi v uredbi poseben člen, in sicer člen 2., v katerem je v zadnjem odstavku do* j ločba, ki se doslovno glasi: »Kot služ* beno potovanje se smatra tudi poto* vanje, daljše od 2 km zaradi preselitve na novo službeno mesto, če se je pre* mestitev izvršila po službeni potrebi.« Tovariši, ki so premeščeni v me* jah občine, toda v kraj, ki je oddaljen j več nego 2 km od prejšnjega službe* ; nega mesta, naj se sklicujejo na do* j ločbo zadnjega stavka 2. čl. navedene ! uredbe. Zdi se mi, da bi bilo na vsak I način prav, če bi se organizacije drž. I nameščencev, pokrajinske Zveze in pa j Glavni savez, kakor tudi Savez fin. j kontrole že sedaj zavzeli za to, da se iit. b) čl. 33 ukine z ozirom na to, ker postoje občine, ki obsegajo nad 100 km potov, ali pa naj bi se izmenjal tako, da bi se glasil: »Državni uslužbenec nima pravice do povračila selitvenih stroškov, kadar se v mejah občine, kjer je v službi, premesti v kraj, ki ni oddaljen vsaj dva kilometra od prvot* nega službenega mesta.« Fijakerina. Ne postopajo prav tisti sreski upravniki finančne kontrole, (teh zdaj ni več, ker so sreske uprave ukinjene in vrše njihove posle glavni oddelki fin. kontr.; op. ur.), ki zahtevajo od predlagateljev računov, da svojim se* litvenim računom prilože potrdila pri* stojne oblasti glede postojeće tarife za izvoščke. Prav tako ni pravilno posto* panje, če popravljajo zneske v raču* nu, ker srezki upravnik (zdaj: stare* šina glavnega oddelka, op. ur.) ni cen* zurni organ. On sicer lahko dostavi kakršnekoli opombe, dolžan je pa sa= mo potrditi v računu, da je bilo poto* vanje pravilno izvršeno po predlože* nem poročilu, in da je bil čas, porab* Ijen za to potovanje, zares potreben za izvršitev dotičnoga posla (zadnji odstavek čl. 35 nav. uredbe). Cenzu* rirati, zmanjševati ali povečevati zne* ske, vstavljene v račun ne sme, ker je io naloga krajevne kontrole ali pregle* dovalcev računov. Treba si je zapomniti tudi to, da se ob selitvi fijakerina ne plačuje po tarifah, ki postoje v poedi* nih krajih, brez ozira na to, dali so v dotičnem mestu, od koder uslužbenec odhaja, oziroma kamor prihaja, sploh izvoščki, ali pa jih ni, in brez ozira na višino zneska, ki je v tarifi določen. Nastalo jc vprašanje, kolikokrat pripade državnemu nameščencu fija* kerina ob selitvi. To je odvisno od načina potovanja, kar bom takoj po* jasnil. 1. Prvi način potovanja: Recimo, da je Peter N. premeščen iz Sinja v Split, a jc potoval z železnico. Kaj mu vse pripada kot povračilo selitvenih stroškov? Pripada mu: I) dnevnica po čl. 4 uredbe; II) dovoznina zanj in za rodbino, to je vrednost (znesek) želez* niške vozovnice po čl. 11 uredbe zanj in za družinske člane; III) povračilo za preselitev pohištva po 1. tabeli. V tej tabeli je točno označeno, kaj in koliko komu pripada. Tu so po vrsti našteta poedina povračila, in sicer: 1. za prevoz pohištva, 2. za vkladanje in razkladanje pohištva, 3. za prevoz po* hištva od stanovanja do postaje in od železniške postaje do novega stanova* nja, 4. natovorjenje in raztovorjenje, 5. za prevoz prtljage, 6. za nosače in 7. za fijakerino. Vsa ta povračila pripadajo soraz* merno z daljino izvršenega potovanja in z ozirom na število družinskih čla* nov. Razen dnevnice in dovoznine za* se ne more uslužbenec uvrstiti v svoj selitveni račun nobenih drugih povra* čil, katera niso v tabeli posebej na* značena, razen morebitnih stroškov za račun države, (kakor poštne pristoj* bine in drugo), če bi nastali za časa potovanja (čl. 36, lit. g uredbe). Vsa v tabeli našteta povračila pripadejo drž. uslužbencu samo enkrat, torej tudi fi* jakerina, to pa brez ozira na to, dali so v kraju, od koder nameščenec po* tuje, oziroma v kraju, kamor prihaja, sploh izvoščki na razpolago in dali po* stoji sploh tarifa za izvoščke. V tem slučaju in pri tem načinu potovanja mora torej Peter N. prilo* žiti svojemu potnemu računu nalog za potovanje ali potno izkaznico, v kate* ro je treba vpisati njegovo ime, pri* imek in imena vseh družinskih članov, ki z njim potujejo ter za vsakega do* staviti datum rojstva. V' potni izkaz* niči je treba označiti, dali je dotični uslužnenec prejel kak predujem na račun selitvenih stroškov, kakor tudi smer, oziroma cilj potovanja. Temu računu ni treba prilagati nobenih dru* gib potrdil, niti se ne povrnejo ka* terikoli drugi stroški, razen pravkar navedenih. 2. Drugi način potovanja: Recimo, da je Pavel B. premeščen iz Sinja v Supetar na Braču. Potoval bo iz Sinja do Splita z železnico, enako kakor je potoval omenjeni Peter. Pavlu se po* vrnejo za to pot iz Sinja do Splita vsi tisti stroški, ki so bili povrnjeni Petru. Razen tega pa pripada Pavlu še po* vračilo stroškov za potovanje s paro* brodom iz Splita v Supetar, in sicer: dovoz zanj in za družino (vrednost pa* robrodske vozovnice po čl. 11 uredbe) in vse povračilo za pohištvo spet po 1. tabeli, kakor sem to označil za Petra. Ne pripada mu povračilo za vklada* nje in razkladanje, za vtovorjenje in iztovorjenje, ki se pri tako sestavi je* nem načinu selitve more zaračunati samo enkrat (glej 4. t. člen 23 uredbe). Opozarjam, da Pavel ne bo zaračunal povračila za prevoz pohištva in prtlja* ge s parobrodom iz Splita do Supetra z zneski, kakor jih navaja tabela št. 1, temveč glasom potrdila, katero mu bo izdalo parobrodske odpravništvo. To* rej, kakor sem razložil, pripadajo Pavlu vsa povračila dvakrat — razen tistih za vkladanje in razkladanje — po tabeli št. 1, torej dvakrat tudi po* vračilo za fijakerino, to pa brez ozira, če so v Sinju, v Splitu in v Supetru izvoščki sploh na razpolago in ne gle* de na višino tarife za izvoščke v teh posameznih krajih. Pavel mora svoje* mu selitvenemu računu priložiti enaka potrdila, kakor jih je predložil Peter, in še potrdilo parobrodskoga odprav* ništva o plačanem znesku za povra* čilo pohištva in prtljage iz Splita do Supetra (lit. v, čl. 36. uredbe). 3. Tretji način potovanja: Mijo S. je premeščen iz Čaporice v Supeter na Braču. Potovati mora iz Čaporice do Sinja z vozom, iz Sinja do Splita z železnico, a iz Splita do Supetra s pa* robrodom. V tem slučaju ima Mijo pravico, da se mu priznajo vsa povra* čila po tabeli št. 1, tako, kakor sem prej povedal za Pavla. Pripadajo mu pa še vsa povračila po tabeli št. 2, ra* zen pgvračila za vkladanje in razkla* danje ter za vtovorjenje in iztovorje* nje, katera so že vnesena v račun po 1 tabeli, in katera se priznavajo samo enkrat. Pripada mu pa še povračilo dovoznine po kilometrih iz Čaporice do Sinja, kakor je to določeno v členu 26 uredbe. Mijo bo svojemu selitvene* mu računu priložil prav ista potrdila, kakršna je priložil Pavel, razen tega še potrdilo o kilometraži iz Čaporice do Sinja. Če je bilo potovanje normal* no, namreč brez kakršnihkoli zaprek zaradi obolenja, nepovoljnoga vreme* na itd., ni treba nobenih drugih prilog. Vse to sem natančno in umljivo razložil in vnesel v obrazec že nave* dene moje knjige »Uredba o naknadi putnih i seobnih troškova državnih službenika gradjanskog reda DR broj 150.000/28«. Zadružništvo Mala Danska, ki šteje jedva nekaj nad 3’3 milijona prebivalcev, je postala legendarna zemlja glede napredka na zemljedelskem, socialnem in kultur* nem polju. Celo iz velikih, najbolj na* prednih držav, potujejo ljudje v štu* dijske svrhe na Dansko, da si torej na licu mesta ogledajo kaj je ustvaril mali danski narod posebno v delu za kulturni napredek vasi in kmeta. Dejstvo je, da je danski kmet du* hovno in materijalno toliko napredo* val, da danes tamkaj ni razlike med vasjo in mestom. Pri svojem delu je kmet in delavec delavsko opravljen, enako njegova rodbina, toda na praz* nik ne ločiš delavca in kmeta od go* spoda, od meščana. A ne samo po zu* nanjosti, nego tudi po notranjosti jih ne moreš ločiti, kajti danski kmet in delavec sta splošno naobražena. V več od polovice kmetskih hiš in go* spoclarskih poslopij je vpeljana elek* trika, ki pa ne služi Dancu samo za razsvetljavo, nego tudi za pogon po* Ijcdelskih sttojev in v ostalih gospo* darskih napravah. Električne centrale, kakor po večini vse ostale institucije gospodarskega značaja, so ustanovlje* ne na zadružni podlagi. Moč danskega kmetijstva leži v živinoreji in perutninarstvu. Toda če* prav se bavi 33% vsega prebivalstva s poljedelstvom, pade 80% vsega dan* skega izvoza na proizvode gornjih rej, od katerih so najvažnejši: maslo, jajca in slanina. Glavni konsument teh pro* izvodov je Anglija. Njeno tržišče si je umela Danska osvojiti in ohraniti samo vsled prvorazredne kvalitete in enotnih tipov svojih proizvodov. Toda kot kmetijska država je zmogla svojo j proizvodnjo spopolniti in ohraniti enot* | nost ter uvesti absolutno solidnost v poslovanju samo s pomočjo zadružni* štva. Zadružništvo je napravilo iz dan* skega kmetijstva kompaktno celino, tako v tehničnem kakor tudi v trgov* skem oziru! Celokupno mlekarstvo in klavni* ška (mesna) industrija v Danski je organizirano na zadružni podlagi in ravno tako tudi nabiranje in izvoz jajc. Samo zadružnih mlekarn je v Danski nad 1400. od katerih vsaka prejme in predela približno 3,000.000 kg mleka letno. Izvoz danskega masla jc znašal n. pr. prošlo leto skoro 7 milijard di* narjev, vsled česar se računa, da daje vsaka krava sorazmerno letno mleka v vrednosti 2500 Din, kar daleko pre* sega vrednost pri nas. Predelava za* klanih svinj in prašičev za izvoz se izvrši preko zadrug, enako tudi izvoz jajc. Zanimivo je. da angleški konsu* menti potom svojih zadrug, a te zo* pet potom danskih zadrug v prime* roma kratkem času najdejo danskega kmeta, ki je poslal zadrugi pokvarjeno jajce, kar se sicer redko pripeti, ker je Danec pošten in pravi zadružnik. Da je kokošjereja na višku tako v kvalitativnem kot kvantitativnem oziru, ni dvoma. Število kokoši znaša na Danskem 8'5 milijona. Če pomi* med Danci, slimo, da ima Danska 3'3 milijone pre* bivalcev, tedaj šele lahko opazimo v tem pogledu razliko med to in našo državo, kjer pride na prebivalca sa* mo po ena kokoš. Poudarka je vredno tudi dejstvo, da znese v Danski so* razmerno vsaka kokoš letno 150 jajc, a v Nemčiji, kjer je perutninoreja tudi visoko razvita, le po 80 jajc letno. Če še navedemo, da doseže danski izvoz kmetijskih proizvodov letno vsoto do 20 milijard dinarjev, smatramo, da je dovolj povedano. Toda kdo je tako dvignil to pro* dukcijo male danske države? Nihče drugi kot zadružna misel, katero so Danci oživotvorili, jo izvedli! V tej državici pride na 250.000 kmetov 10.000 zadrug, torej po ena zadruga na 25 kmetov. Poleg izredno razvitega za* družništva je tamkaj nivo strokovne izobrazbe ljudstva neverjetno visok in širok, čemur se ne smemo čuditi, če pomislimo, da imajo Danci poleg vi* šoke šole še 20 srednjih šol za kmetij* ski pouk, ki so pa skoro vse v privat* nih rokah, torej nedržavne in kjer se veliko predava o zadružništvu. Dan* ska specialiteta so tudi takozvane vi* šoke narodne šole, prave ljudske uni* verze, ki so tudi privatne ustanove in katere širijo kulturo in znanje med danski narod. Ali je potem čudo, če ne dobite med Danci niti enega, ki bi ne znal čitati in pisati! In ali vas začudi dejstvo, če najdete pri slehernem Dancu po 3 do 5 časopisov, strokov* nih in zadružnih, na katere je naro* čen! Mislimo, da prav nič, kajti delo in kultura, zadružna vzajemnost dviga človeka iz duševne in fizične revščine. Če je bilo na Danskem iz siromaš* nih kmetov mogoče ustvariti vzorno zadružno organizacijo, ki tako blago* dejno vpliva na celokupno dansko na* rodno gospodarstvo, mar ne bi bilo mogoče organizirati na zadružnem te* melju našega državnega nameščen* stva? Tu je možnost naše osamosvo* jitve, naše rešitve iz gmotnih neprilik, v katerih tiči danes ves stan državnih uslužbencev. V nas samih je možnost, da si ustvarimo lepšo bodočnost. In najkrajša pot h gospodarski osamo* svojitvi vodi preko zadružništva. (Po »Zadrugarju«, Ljubljana). h.«*.' »»Tw.atTO,.»nrwifnn«'i« ~ niimmmf. 1/1 —■MMHEaa»— Kod radiooddajna postaja imamo interes na tem, da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem pa viljonu na Miklošičevi cesti (pole* Uniona) najbolj zanes Ijivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil. Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke. RADIO Ljubljana Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190. Mednarodna uradniška zveza. Sestanek izvršnega odbora. Izvršni odbor Glavne mednarodne zveze državnih nameščencev se je se* stal na Dunaju po zaključenju kon* gresa Zveze avstrijskih uradnikov. Razen zastopnikov včlanjenih zvez je prisostvoval sestanku tudi tovariš Rabe (Poljska), Zveze državnih na* meščencev iz Letske, Finske, iz Švice so poslale pisma, v katerih izražajo i svoje simpatije mednarodni organiza* ciji, v katero se mislijo tudi one čim* prej včlaniti. Po odobritvi zapisnika poslednje* j ga sestanka izvršilnega komiteja, ki | se je vršil v Parizu, je bilo sprejeto poročilo za leto 1928. ter proračun za leto 1929. Odločilo se je, da se bo v bodoče glasilo Zveze (bulletin) tiskal v nemščini. V francoskem jeziku se bo to izvestje sicer izdajalo še naprej, vendar pa le pomnoževano s strojem. Izvršilni odbor je ugotovil z za* dovoljstvom, da postoje med Medna* rodnim uradom dela in Mednarodno zvezo državnih nameščencev izvrstni odnošaji. Po predlogu našega tovariša Lo? | randa se je sklenilo, da bo v letu 1930. | mednarodni kongres v Genevi ob času dopustov. Bilo bi želeti, da ob tej pri* liki vse včlanjene organizacije odpoš* Ijejo čim večje število svojih članov, ki bodo mogli posetiti razne ustanove Društva narodov, Mednarodni urad dela in ki bi mogli sodelovati v veliki mednarodni manifestaciji. Vprašanje priznanja Mednarodne zveže se bo obravnavalo na kongresu v letu 1930. Izvršilni odbor se je izja* vil za čim tesnejše sodelovanje in po možnosti celo za spojitev z Medna* rodno zvezo javnih nameščencev. Po* oblasti! je mednarodnega tajnika Hort* hofa in Falkenberga, člana biroja iz Berlina, da se udeležita kongresa te zveze v Stockholmu. Izvršilni odbor je pregledal in prečital sedanje stanje ankete, katero je pokrenila Zveza glede primerjanja položaja državnih uslužbencev v Fv* ropi. Po anketo vodi in upravlja dr. Felter in je Mednarodni urad dela ob* ljubil zanjo svojo pomoč. Prihodnji sestanek Zvezinega iz* vršilnega komiteja se bo vršil tekom meseca februarja na sedežu Zveze v Haagu. Vestnik. Razmah »Našega Glasu«. V pro* šlem letu se je število naročnikov na* šega lista povečalo za tretjino. — Vendar je med slovenskimi državnimi nameščenci le še preveč takih, ki se ne zavedajo pomena lastnega centralnega stanovskega glasila za vse drž. usluž* benstvo. Naj bo naloga vsakega za* vednega tovariša, da agitira za »Naš Glas«, da nudi listu svojo gmotno in moralno pomoč, dopisuje vanj in ga razširja med vse sloje. Vsak državni nameščenec naj smatra za svojo ča* stno dolžnost, da je naročen na osred* nje stanovsko glasilo drž. uslužbencev Dravske banovine. V letu 1930. mora* mo število naročnikov »Našega Gla* su« vsaj podvojiti! Naročnina našega glasila je tako neverjetno nizka, da ne more biti iz* govora in bi se vsak državni namešče* nec mora! naročiti na »Naš Glas«. Letna naročnina znaša komaj 40 di* narjev, to je 3'33 Din na mesec. Po* edina številka stane torej nekaj male* ga več od dinarja. To neznatno vsoto, letnih 40 dinarjev, pač premore vsak državni uslužbenec za 36 številk na leto, ki vsebujejo mnogo tehtnega in za vsakogar važnega strokovnega gra* diva. Čim več naročnikov bo list imel, toliko boljši in popolnejši bo. Za tiskovni sklad »Našega Glasu« nam je izročil g. finančni direktor dr. Josip Povalej znesek dvesto di* narjev. Uprava lista se požrtvovalne* mu gospodu podporniku za to naklo* nilo toplo zahvaljuje in želi, da bi lepi vzgled našel med državnim uslužben* stvom prav mnogo posnemaleev. »Naš Glas« — in njega odmevi. V 52. številki od 28. decembra pr. 1. beograjskega organa Združenja mono* polskih uradnikov in nameščencev »Monopolski glasnik« je bil objavljen prevod članka »Delavnost inozemskih zadrug za zgradbo stanovanj«, ki ga je naš list objavil v svoji 33. številki lanskega letnika. Tajništvo Zveze posluje za stran* ke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, L nadstr., vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. Telefon Zveze ima številko 3473. s patent, odpiračem davno priznana krema za čevlje V 5 barvah. Za čevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA. Praksa politično=upravnih priprav* nikov. V »Službenih novinah« je bil v začetku prošlega meseca objavljen pravilnik o praksi politično*upravnih pripravnikov in o polaganju politično upravnega strokovnega izpita. Po tem Francevič: Samopisnica. Martin Čuš je bil suplent na re* alki. Ker je strogo nastopal nasproti frkolinom, so mu navihanci zložili dol* go satiro, od katere sem si zapomnil eno samo kitico: Čuš bradati, Čuš kosmati, tega se je treba bati, kadar s svojo brado miga in ko divji osel riga. Radi pičle plače je svoj poklic na kol obesil in se posvetil publicistiki. Namerilo se je, da se je obhajala iz* redna slovesnost. Čuš je izkoristil po* ložaj in v naglici dal med ljudi aktu* alno brošuro, ki se je res urno raz* prodala. Tako mu je ostalo nekaj jur* jev. Kam s prebitkom? »Ej, kupim si samopisni stroj, da me ne bo od več* nega peresa krč lovil v prste« ..Re* čeno — storjeno. Potekel je teden, potekla sta dva. In srečni lastnik tipkarskega stroja se je polagoma začenjal kesati. Če vas mika, poslušajte, kako je prišlo do tega. Perici je izročil v ponedeljek tip* kan seznam oddanih srajc in robcev. Vrla ženska pa je takoj sklepala: »Glej, glej, ta gospod so pa žabo* gateli!« Ob tednu mu je povišala račun za nekoliko dinarčkov. Čuš je pravil znancem, da bo po* slej hitreje delal, ker si je nabavil sa* mopisnico. Pa posledica? Oni dan je nekdo potrkal v podstrešnici in še skoro pri vratih zadrdral: »Čuješ Čuš, prihajam po tiste kovače, ki sem ti jih lani posodil. Zdaj si zopet na konju, kakor vse kaže!« Tu pa tam je Čuš ugibal, ali se ne bodo hudovali sosedje, ker jih moti s svojim ropotom. A dejali mu niso nič hudega zastran šuma; klepetulje v ob* ližju so bile celo zadovoljne. Popred so zaman poizvedovale, kakšno službo utegne imeti možiček, ki ves dan pre* ždi v podstrešnici ter odhaja tako ne* redno z doma. Posihdob so bile ne* omajno podkovane v veri, da je no* vinar. Toda na žalost so še nekaj uga* nile. Stroj namreč ni venomer škle* petal. Strokovnjak sicer umeje, da ne more živa duša neprenehoma pisati. Časa je treba za iskanje snovi, za raz* predanje zapletov in razpletov. Ven* dar ali naj gre in vsaki babnici raz* laga to resnico? In tako so zli.jß^ki vrgli nanj sum, da samotar pod streho lenobo pase. Nevšečna govorica je udarila na uho suhemu šivankarju in gluhemu smolcu, ki sta jela Čuša ter* jati za svoj zaslužek od obleke in pa obutve. Odriniti je moral pogubonosno naplačilo. Eden njegovih dobaviteljev je bil celo tolikanj vsiljiv, da je sprožil: »Ka* dar ste prosti, gospod Čuš, mi pretip* kajte tale trgovska pisma.« Pa si po* magaj, ko se je bati zamere, ki bi pač utegnila odžreti ves kredit! Slične za* hteve so stavili nanj polagoma vsi, ki so časnikarja zalagali z maslom, me* dom, mesom, milom, mlekom, moko, muškatom ... A pomislite še to nesramnost! — Sadjarka mu je vrinila svojo 12 letno smrkljo, da bi se hodila po kake pol ure na dan učit k njemu, češ, da se kani pozneje posvetiti vzvišenemu zvanju strojepiske. Čuš je bil v škrip* cih. Zadrega je še nakipela, ko ga je hišnica moledovala, naj bi bii tako pri* jazen in ji obavljal obilno dopisovanje z njenim sinom, ki je vojačil v Skop* lju. Stroj je neumorno trketal, oseb* no delo pa zastajalo, vedno bolj je bil njegov lastnik odvisen od svojih zalagateljev. In ko ga je gospodar opomnil, da je dolžan najemščino za tri mesece, je Čuš prosil odloga, češ, da so slabi časi. »Eh, kaj bi tisto, saj vaš stroj brez prenehanja drdra!« mu je zaso* lil debeli hišni posestnik, moleč mu račun pod nos. »Tega pač ne boste utajili, da sijajno napredujete. Deset strank imam za pričo.« »Ta nesrečna samopisnica!« je vzdihnil ubogi novinar sam pri sebi. »Kakor da mi je sojeno«, je izustil, brskaje po Erjavčevi Popotni torbi, kjer se mu je oko slučajno zapelo ob tolminsko besedo: čuš ^ trap, norec. »Res sem bil bedak, ko sem si nabavil samopisnico, in menil, da mi bo pomagala prenašati današnje križe in krize«. Šel je in poceni prodal svoj raz* drmani stroj. Med 7prednostm i eno yüijjüjji $üA’? Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le *S