Največji slovenski v Združenih državah Velja za vse leto . . Za pol leta • - - . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki, rf . .s The largest Slovenian Daily in S the Untied States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered aa Sacond Clan Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 29. — ŠTEV. 29. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 1925__SREDA, 4. FEBRUARJA 1925. SPLOŠNI POLOŽAJ V HERRINU Herrin je zelo^mq-no mesto, razven v časih strankarskih pobojev. — Pistole in puške pokajo po miroljubnih ulicah. Ob takih prilikah se meščanstvo skrije. — Zgodovina Williamson okraja je prežeta s krvjo in divjimi izgredi. Poroča MacAllister Coleman. Albert Roys Williams, ki je bil v Petrogradu ob času, ko so vprizorili boljševiki revolucijo, mi je povedal, da ni bilo življenje mesta na čudovit način prizadeto vsled neprestanih pouličnih bojev, ki so divjali med belimi in rdečimi silami. Rekel je, da je-šel človek po cesti, ko se je naenkrat oglasilo regljanje strojne puške. Ob prvih strelih je padel človek instinktivno na,tla ter igral "mrtvega". Nato je vstal tr odšel po svojih opravkih. Ženske so miroljubno kupovale po prodajalnah, par blokov vstran od mesta, kjer so se medsebojno morili njih bratje. Približno tak je tudi položaj v Herrinu, v katerem so se vršili skoro neprestani boji izza usodepol-nega in krvavega junijskega jutra leta I 922 ( ko so bili masakrirani stražniki in skebi Lester površin-skga rova). Človek si nehote misli, da je Herrin, ki leži v srcu illinoiskega "Egipta", nekako divje mesto, kj er mrgoli razgrajačev in kjer hodijo po cestah neprestano ljudje v namenu, da streljajo na druge. Spominjam se presenečenja, katerega je doživel neki trgovski agent, ki je bil poslan proti svoji volji iz Chicaga v Herrin. Bilo je popoldne. Široka, dobro tlakovana glavna cesta je bila polna dragih avtomobilov. Prometni policisti so dajali signale. Na tlaku so hodili semir tja dobro oblečeni moški in ženske. Vse prodajalne so bile polne. — — To mi je že preveč, — je rekel trgav.ski potnik. Doma so mi dali "čisto nov revolver, tla ga bom nujno potreiboval. Poslovil sem se od domačih in od celega sveta, ker sem mislil, da se ne bom nikdar beč vrnil. Vidim pa, da je to kaj mirno mesto. Bil sem na isti glavni cesti neke soboto zvečer, ko je prikoraka! na lice inesta Ora Thomas ter se sestal z Glenn Yoimgom, profesionalnim BiihaSlrira agentom. Ko so hiii odani prvi streli, se je cesta izpraznila. VoS dni po strelja-" nju je bilo častnikarskim poročevalcem težko izvedeti, kar se je pripetilo. Vedeli so. da so.Young in dva njegova tovariša mrtvi, da je bil Thomas prestreljen skozi trebuh in da je umrl na p°ti v tiolnieo. Povsem nemogoče pa je bilo izvedeti podrobnosti streljanja? ki se je završilo, ko je zavil Ora Thomas v Canary Cigar Store ter je Young posegel po svojem revolverju. Priče v Herrinu so redske in ni-kdo noče odkrito priznati, da je član Klana in član nasprotne organizacije, reda Plamtečega kroga, kateremu je načeloval Ora Thomas. Kakorhitro je pričelo po kat*, so sč miroljubni meščani poskrili. Ko je b-ilo končano, so odšli naravnost v mrtvašnico, da s» ogledajo trupla padlih in od tam ko se napotili v kinematografe ali po svojih poslih. In ikako občutljivi so ljudje v Ilerrinu! Bog varuj, da >bi rekli Jcomu, da ne uživa mesto posebnega slovesa radi teh večnih streljanj in da se . inora več kot enkrat pečati z njim časopis. Prebivalec Herri na vam bo takoj odvrnil, , da žive "najboljši ljutlje sveta in države Illinois v Henrinu." RdkcJ vam bo, da je Herrin eno središč konvencij, 'ki so wwe v Illinoisu. V dokaz "temu bo navedel, je zborovala tam v preteklem letu zveva pogrebni-kov iz llknotn m da so rekli člani te konvencije, da so se počistili kot dom«. Bdeti najbolj amak In najboljših odvetdiikov Williamson okraja mi je rekel .slovesno: — "Jaz sem eden najbolj juna škili mož Williamson okraja. I-marn srce kot lt v ter sem vedno oborožen. Kag tioi za vsem tem streljanjem, ki je pridobilo na zunaj miroljubnemu Ihestecu v Illinoisu. komaj dvesto milj od Chicaga tako krvavo in temno lime. Williamson okfaj, v katerem leži Herrin, je že dolga leita znan kot "krvavi Williamson." Edina zgodovina, katero »morete najti v knjižnici v Marion, glavnem mestu okraja, se-imenuje "Krvava vende-ta". Ta zgodovina opisuje ostudne boje med. štpvfilnimi družinam! pr^d izbruhom Državljanske vojne. Celih dvesto strani je posvečenih umorom, požigom in drugim nasilnim dejanjem vspriČo katerih bi izgledal dnevnik newvor-ške policije kot pisanka ljudskega šolarja. Takrat niso še pričeli ljudje kopati finega, mehkega premoga pod okrajem. Farmanje je bilp glavni posel ljudi, in Marion, 10 milj od Herri in a, je bil trgovsko središče, kamor so prihajali far-merji. da si nakupijo kar so po •trebovali. Herrin je pričel rasti iz blata leta 1898. Leiterjeve in dru ge bogate družine iz Ohicaga, so pričele otvarjatii rove po William son okraju, katerega, imenujejo Egipt. Pojavil se je nov tip ičlovb-ka, premogar, ki se ne briga dostt ne za božje, ne za človeške posta ve. Nastanil se je poleg počasnih sumljivih farmerjen', tki so prisil v državo par generacij poprej, iz Kentucky-ja in Tennessee-ja. Premogarjev rfi mogoče doižiti da so oni povwrocili krvne osvete ki so izbruhnile v okraju. Te krv ne osvete so divjale med vitkimi moškimi ter tikrutimi ženskami ki so se naučile sovražiti v gorah na jugu. Trefca pa je vendar pri poznati, da so tudi premogar j i lju bili " direktno Uocijo" in sicer pomočjo revolverjev, kadar Je prišlo vpoštev njih delo. V prvot nih dneh Herrina, ko je obstajal le iz leseiiih koe, stoječih ob slabi cesti, se je završil tam več okt en poulični boj. Ob plačilnih dneh. ko et rovskih stražnikov ubitih v Herrinu in okolici, je obrnil pozornost •sveta na to majhno mestece v Illinoisu. Tekom obravnav proti enajstim premogarjem, ki so bili ob-dolženi soudeležbe pri masakru, je bilo presenetljivo malo prič. Dve poroti .sta izjavili, da niso obtoženi krivi in državno pravd-ništvo, ki je obupalo nad uspehom, je potlačilo dvesto obtožb. Vsled napadov časopisja je bil i-menovan zakonodaji preiskovalni komatej, ki je prišel iz glavnega m est a ter 'zasliševal en teden mrke in odločne priče, ki so izjavile kot en mož, da so že davno pozabile vse podrobnosti klanja. Načelnik -tega preiskovalnega komiteja, Igor, odličen čikaški odvetnik, je zapustil okraj ves razočaran, ne da bi vedel, kaj se je pravzaprav za vršilo. Izdal je ugotovilo, da smatra Williamson okraj umor v masah ia to, ikar smatrajo drugod za navaden napad. Nikdar ne bom pozabil zaničljivih izrazov na obrazih zaslišanih prič, katere je zaslišal ta preiskovalni komitej, posebno pa takrat, ko so člani komiteja sedli v vlak, ki jih je odve-del v Springfield. Med navzočimi je bil tudi neki Herrinški policist, katerega je ko mitej prav posebno ostro zasliševal. Policist je pričal, da se je ob času, ko je množica dveih tisoč o-boroženihi mož stopila v Herrin s svojimi napol: nagimi žrtvami, ka tere je gnala pred seboj kot živijo, namenjeno v klavnico, nahajal s svojimi tovariši na stranski ulici, kjer so čakali vlaka iz Chicaga, da vidijo, če ne bo izstopil nikak razgrajač. Nadaljni policist v Herrinu mi je povedal jako resno: — "Jae ne ljubim ljudskih, dr halt Izognem se jim, če le mogoče. Stati na strani ter opazovati nasilja je značajna poteza policije v Herrinu. Z nakupom površinskega rova, z oproščenjem vseh obtoženih in izjalovljenjem zakonodajnega ko miteja je bilo napisano zadnje poglavje masakra. Pri volitvah aprila meseca 1923. je zmagal z veliko večino linijski tiket. Župan Glarity iz Mariona je bil na-elruk krajevne delavske stranke. Anderson, župan iz Herrina, je o-čividno sknpatiziral z unijo. Šerif Calligan je še sedaj član krajevne premogarske unije ter plačuje svoje pristojbine. OSvidno je imelo delavstvo bolj vpliv na mesto.kot fcedaj poprej. Nato pa je priSel Klan. (Nadaljevanje na g. strani) POCASCENJE STARE IGRALKE co»vfti*MT HivcToma viaw co, new van« a Xa levi vidite nekoč slavno gledališko igralko Ellen Terrv, kateri je pred kratkim angleški kralj v priznanje njenih zaslug podaril plemstvo. Na desni je njena prijateljica Miss St. John, ki ji čita kraljevo pismo. Omejitev epidemije v Alaski. Težaven transport anti-toksina. — Polet bivšega mornariškega avija-tika. — Edino prometno sredstvo so sani s pasjo vprego. — Mornariški tajnik noče poslati križarke v dotično brodovje. ANCHORAGE, Alaska, 2. feb. Leonard Seppalla, o katerem se je domnevalo, da bo dospel v Nome še veraj h -svojo zalogo anti-toksina, ki je edino znano sredstvo za preprečenje diffterije. je dospel do Beringovega morja, soglasno z zadnjimi poročili. Rov S. Darlinga, prejšnjega mornariškega avijatika, so pričakovali tukaj včeraj zvečer z večjo zalogo antitoksina, ki bo poslana iz Seattle s 'pamikom. Kljub poroičilom iz Fairbanks, da je Darling, ki je agent justič-nega departmenta, izjavil, da je potovanje nemogoče, in da ne bo skušal poleteti v Nome, izjavljajo njegovi tukajšnji prijatelji, da bo poletel. Ti prijatelji izjavljajo, da je prosila Mrs. Darling za dovoljenje, da gre z Darlingom in da je svetovala "svojemu možu. naj ne opusti svojega namena, čeprav znaša temperatura ob črti nameravanega :poleta na razdaljo GOG milj skoro 50 stopinj pod ničlo. Zadnja poročila, ki so došla, kaižejo, da se nahaja Seppalla pri Old Woman, v bližini Norton Sound. Ralph Maekie, preje poročnik canadskega letalnega zbora, ki se mudi tukaj kot časnikarski poročevalec, se je ponudil, da služi Darlimgu kot mehanik na poletu iz Fairbanks v Nome. WASHINTON, D. C., 3. — Po pregledu položaja glede načrtov, da se nudi pomoč od difterijske epidemije prizadetim prebivalcem Nome, je bilo sklenjeno, da se upošteva izključno le sani s psi. Mornariški department ni hotel sprejeti načrta North American Newspaper Alliance, da se pošlje potrebne zaloge s kri-žarko do Nunivak Island in od tam z aeroplanom v Nome. Obljubil je^ da bo sodeloval, v kolikor je pač mogoče. Mornariški tajnik Wilbur je rekel, da bi bilo preveč riskatno poslati križarko v dotično vodovje in sicer radi ledu. Dostavil je pozitivno da ne "bo prideljen tej nalogi noben aeroplan. SEATTLE, Wash.. 3. febr. — Nome ima dvajset slučajev difte-rije in pod zdravniško oskrbo je dvajset nadaljnih ljudi, o katerih se domneva, da so nalezli bo- Splošna amnestija v Rusiji. Sovjeti so pomilostili proti-boljseviške veterane. — Tisočev se tiče obširna koncesija, katero je objavil predsednik Rikov. ROSTOV, Rusija, 3. febr. Ministrski predsednik Rikov je objavil včeraj na prvem kongresu sov jet o v severnega Kavkaza, da je sklenila vlada pomilostiti vse one, ki no bili tekom državljanske vojne v protiboljševiških armadah Denikina in Wrangla, aii ki so bili v stiku s protirevolu-cijonarnim gibanjem. Vsi, ki so se vrinili v Rusijo po izjalovi jenju protiboljševiških kampanj, bodo izpuščeni, in dobili bodo volilno pravico. Glasi se, da je to najbolj obširna in temeljita koncesija, dana ruskemu narodu izza revolucije. Tiče se tisočev in tisočev ljudi, ki «o bili zvezani s protirevolu-cijonarninii gibanji pred letom 1921. Tukaj domnevajo, da znači ta koncelsiija željo vlade pridobiti si vso podporo prebivalstva \ vseh njenih sedanjih in bodočih odredbah. Po objavljenju amnestije je rekel ministrski predsednik. Preteklost je treba zakopati. Ustanova t i moramo večjo enotnost med vSemi narodnostmi tega o-kraja. Olajšati: moramo delo naroda. Pozabiti moramo vse, kar se je dogodilo med državljansko vojno. Uveljaviti moramo volilno pravico celokupnega prebivalstva. "Vlada ima dosti dokaizov, da so oni, ki nasprotujejo boljševi-škemu režimu, sedaj pripravljeni vrniti se k mirnemu delu'\ Rikov je objavil nadalje, da bodo izpuščene iz ječe gotove skupine kmetov (in delavcev in da bo vlada anulirala večji del starih poljedelskih davkov, katerih se ni pobiralo že več let. "S tem", — je zaključil .ministrski predsednik, — 'hoče ustvariti vlada v severnem Kavkazu položaj, kii bo spravil vise razrede prebivalstva v ožji stik za dobrobit sovjetske Unije\ SRBI RAZGNALI SLOVENSKO ZBOROVANJE Voditelj slovenske ljudske stranke dr. Korošec je bil sklical v Ljubljani veliko zborovanje, katero so pa raz gnali orjunaši s pomočjo jugoslovanskih žandarjev. — Tajnik slovenske ljudske stranke je bil ranjen. — Predpriprave za volitve. DUNAJ, Avstrija, 3. februarja. — Ko je jugoslovanska vlada zatrla hrvatsko seljačko stranko, je začela zatirati tudi tiste slovenske organizacije, ki streme po avtonomiji. Načelnik slovenske ljudske stranke (klerikalne) dr. Korošec, je sklical v nedeljo v Ljubljani velik shod. Takoj po otvoritvi shoda za vdrli v dvorano člani jugoslovanske fašistovske organizacije, "Orpine" v spremstvu srbskih žandarjev. Zahtevali so, naj se navzoči razidejo. Ker tega niso hoteli takoj storiti, so jih izgnali žandarji z nasajenimi bajoneti iz dvorane. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi podpredsednik slovenske ljudske stranke. To je predigra splošnih jugoslovanskih volitev, ki se bodo vršile v nedeljo. Načrt glede svetovnih dolgov. V Parizu so se pričeli pečati z načrtom, ki se tiče svetovnih dolgov. — Lautier, urednik lista L'Homme Libre, upa, da se bo s tem lahko izvedlo pritisk na republikance. Grški prelat izgnan. LONDON, Anglija. 2. febr. — Iz Carigrada so izgnali patriarha grško-katoliške cerkve Con-stantonosa. Neka druga brzojavka naznanja, da so ga aretirali m da ga bodo kot jetnika odvedli na Grško. lezen. Te podatke je dobil dr. Ma-gruder, -član javne (zdravstvene službe Združenih držav. PARIZ, Francija, 4. februarja. Načrt "Worlda" glede odplača-nja francoskega dolga, ki je bil več kot. enkrat ponatisnjen v Franciji, je dobil podporo Eage-na Lautier, urednika LTTommr Lri?bre ter osebnega prijatelja ministrskega predsednika ITerrlota. Posvetil je dolg članek temu predmetu ter dostavil: "Če se bo našemu ameriškemu tovarišu posrečilo razširiti razpoloženje, katero razodeva načrt, bo izvršeno delo pravice in sporazuma. "World" predstavlja demokratične ideje. Ali bo pa mogel vplivati na republikance, ki imajo moč v svojih rokah?" LONDON, Anglija, 4. febr. — Nefo-rmalne i'aizprave med kabinetnimi im'inistri glede poročila o francoskem dolgu v Franciji so se vršile tudi včeraj. V sredo so bo vršil kabinetni sestanek, ki s«> bo pečal s tem predmetom. Razprave o varnosti ter arbr-tra*ij>skem, protakohi Lige ^o bile dcfiiijitivno preložene na poznejši čas. Potrjeno je' bilo poročilo, da ne bo tozadevna poslanica zahtevala popolnega plačila, temveč. da bo. obrazložila temelj, nn katerem je Anglija pripravljena razmišljati o predlogi za uravnavo. . • PARIZ, Francija. 4. febr. — Loiiis Marin, prejšnji državni podtajnik. je ponovil nazore", katerim je dal izraza v svojem dolgem nagovoru v poslanski zbornici dne 21. januarja, ko je izjavil. da bi bilo krivično prisiliti Francijo, da plača velikanske svote. katere zahtevajo od njo Združene' države. M. Marin je rekel, da je dobil pisma iz Združenih držav, v katerih odobravajo ljudje njegove nazore glede med zavezniški h dolgov. "Prepričan sem, da se ne bn noben Amerikanec zavzemal za doktrino enakomerne razdelitve vojnHi bremen, vsled katere bi bila Francija prisiljena plačati vse. kar je doližna. ne da bi se upoštevalo škodo, katero je trpela. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes io naša cena aledafe: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. —$34.40 6000 Din. — $85.50 Prt mlfitllih, ki maiaj« manj Mkita II tatov za poštnino in drug« stroike. B«i»«iflJ» na zadnjo pošte in tsplatuje Toitnl fekond ITALIJA IN ZASEDENO OZEMVEt 200 lir.......... $ 9.50 5o0 lir..........$22.75 300 lir ... ...... $13.95 ' 1000 lir .......... $44.50 Pri narotHih, U maftajo Bug ko« 2M lir rrimmmm* »mcM m 1« poštnino in ▼ Trata. Ka počlljatvo, ki presegajo P^TTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnost* Se poseben popust. _»—»tMega dno, kaaaai prid* | H I daw v roka. POfajJATVB PO BBZO« AVNBV PISMU IEVBSUJBMO f? NAJKRAJŠEM ČASU TEB SAČUNAMO EA OTROŠKE Doar warn Ja pulati najbolje pa BibiiIIi F*tel Mmer Order aH pa Htm M ~ ------ DM. flAKflm Haw Tork, H. T. ObAS NARODA, 4. FEBR. 192-",. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cclo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $5.00 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta.............................. $5.50 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$5.50 Subscription Yearly $6.00. Advert isempnt on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS \ A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. IN GLENN YOUNG JE BIL SVETNIK. .. Dosti se je že pisalo o baiulitu Glenn Yoimgu, katerega so te ilni pokopoli v Herri 11, 111. Vsak treznomislee človek, ki je količkaj čital o her rin:kih dogodkih (danes je v našem listu nakratko navedi na vsa zgodovina krvavega Williamson okraja) vsakdo smatra Glenn Vonn<»a za navadnega band'ta in kapita-3;stičnega pla'-aiiea. V Herrinu, najtemnejšem kotu Amerike, so pa seveda drugačnega mnenja. Youngovega pogreba se je udeležilo nad deset tiso« ljudi. Ljudskn mnozie a je bila tako velika, da ni dobila prostora v treli eerkvah in dveh prostozidarskih tempi jih. Prišli so žalovat za svojim idealom, in če poročilo ne laže, co občudovalci pokojnika pretakali resnične solze. Xa njegovem grobu sta govorila dva protestantska pastorja. Drug drugega sta skušala bitati v hvali in počaščen.] u. Prvi pop je primerjal pokojnega novemu Liueolnu, Id se je pojavil v naših dneh, da napravi konec grehu in sramoti. Izjavljal je, da je bil pokojnik neustrašen mučenik, Id se ni bal nobene nevarnosti, če je bilo treba služiti krisf janstMi, državljanstvu in njegovemu bogu. Tn 71071 je bil celo tako predrzen, da je vzkliknil: — "/al mi je. da ne moremo priljubljenega pokojnika častili bolj kot častimo svetnike." Drugi pastor mu je izkazal sledeči kredit: — ktDa, pokojnik je moril. Pokojnik je nosil seboj o-rožje in se je tega orožja tudi posluževal. Ubijal je slabe ljudi, ubijal jih je, ne da bi imel posebno dovoljenje od kakega zemeljskega sodnika. Moril je kot služabnik božje postave. Uničeval 111 pobijal je človeške črve, da niso nadaljevali svojega pogubonosnega delovanja." Tako sta popa čvekala na Yo>utngovem grobu. Dokazano pa je, da je bil pokojnik povsem navaden barabež, ki je bil po raznih zločinih sprejet v službo svete prohibieije. Ker se je kot proliibicijski špicelj dobro ob-nesel, ga je vzela kompanija v službo ter mu poverila zaščito herrinskih skebov. Najprej je delal v West Virginiji za bose, ki imajo same skebe zaposlene, nato so ga pa importirali v Južni Illinois, kjer se je z revolverjem in z drugimi svojimi zmožnostmi boril proti linijskim delavcem. Mesto Herri n si je izbral za pozorišče svojih dvomljivih junaštev ter ustanovil strahovlado, ki mu je zvrhoma napolnila žepe. Ustanovil je tndi nekako kukluksklansko organizacijo, s katero se je boril proti organiziranemu delavstvu. Takega človeka torej smatrajo knkluksklanski popje /a več kot za svetnika. nahajajo v inozemstvu. Na drugi strani pa t« žene in otroci ne morejo priti v Združene Države, kajti si ne morejo od ameriških konzulov priskrbeti vizo izven kvote, do katere bi bili vpravioe-ni, ako bi mož oziroma oče postal ameriški državljan. Razne vsenarodne organizacije, ki se zanimajo za vprašanja imi-graeije in naturalizacije, so v zadnjem času vzele v pretres to čudno situacijo, ki tako rekoč spravlja v neko mrtvo točko naše priseljeniške in naturaiizacijske zakone. Da se tem odpomore, skušajo najti sredstva kako naj se najbolj učinkovito vzbudi pozornost občinstva in oblasti na to vpraša nje. Bi bilo zato od velike pomo či. ako čitalei tega lista, katerim jc bilo po 3. juniju 1921. zanikano ameriško državljanstvo iz razlo ga. ker je bila žena ali družina v inozemstvu, oziroma oni čitalei, ki znajo o tajkih slučajih, bi to sporočali na Foreign Language Information Service, 119 "West 41 st Str., New York City. Informacija, ki je potrebna, je sledeča: ime prosilca, rojstni kraj, dan prihoda v Združene Države, dan, ko je bila zavrnjena prošnja za državljanstvo, razlogi, zakaj je bila prošnja zavrnjena. bivališče prosilčeve žene In o-trok za časa. ko je bila prošnja za vrnjena, da-li se je prosilec na kak način potrudil, da bi žena ali otroci mogli priti v Združene Države, in zakaj se mu to ni posrečilo. Vse informacije se bodo smatrale kot strogo zaupnega značaja. To vse je v interesu prizadetih oseb .in njihovih družin. OGLJENI PRAH V PREMO GOVNIKIH. Časi se izpreminjajo in s časi vred se izpreminjajo ljudje. Kdo se ne spominja časov, ko je pa-sel pater Koverta po Cleve-landu svojo čredo. Bil je križ, da se Bogu usmili. Takrat so romale k škofu cele procesije. Maršali so jezdarili konje vsi pisani in prepasand z društvenimi portami in oprtami. Grdinov ata so vihteli v svoji Žilavi desnici ogromno kladivo ter zabijali vrata cerkvice svetega Vida, cerkvice male, cerkvice bele .. . Grdinov ata so se pa pokesali svojega bogoskrunskega dela. S pokoro tin postom so zopet za-dofc'iLi milost v KLovertovih očeh. Danes so steber ne samo Ko-vertovih katoličanov v Clevelan-du, pač pa skala vsega Koverto-vega slovenskega katoličanstva v Ameriki. ' * Ker Koverta tako strahovito hrepeni po Clevelandu, naj gre za kaplana v slovensko cerkev. Kapiansko metsto je prazno, ker jf* dosedanjemu kaplanu pristrigel škof kreljuti. ¥ Nekateri prorokujejo, da bo dne 6. februarja konec sveta. V to prerokovanje le malo kdo veruje. Konec sveta bi pa bil, če bi začel Koverta dne (i. februarja izdajati dnevnik. In sicer konec sveta za patra Koverto. Ce ga bo začel pozneje izdajati, bo pozneje zanj konee sveta. SPLOSNI POLOŽAJ V HERRINU (Nadaljevanje s 1. strani.) ZANIMIVI IN KOJHSTNI PODATKI ~tavil o-bičajno "vprašanje: — Ali j.e mogoče v vaši družini kak slučaj slaboumnosti? — Tega rayno ne, — je odvrnila — samo moj mož včasi zdivja ter pravi, da je bos v hiši, pa ga hitro z metlo potolažim. ★ Žena bogatega trgovca je ušla z njegovim šoferjem. Novaca je usodepolno vplivala na ubogega moža. Razburjen je hodil semtertja po pisarni dn vzdihoval: — O ti prasneta reč, o ti presneta reč. Da bi bil že vsaj toliko pameten, da bi vzel dovolj gazoli--na seboj in da bi ga vsled prehitre vožnuje ne zaprli. * Zakonska žena noče nikdar vedeti, kaj mož napravi zanjo. Natančno pa ve. cesar mož noče zanjo napraviti. * V Downtownu poznam Slovenko, ki je talko lepa kot je nedostopna. Izraža se čudovito odkritosrčno, drzno in včasih celo žaljivo. Pravijo, da je nakoe neki fant opletal za njo in je imel resne namene, da jo vzame za ženo. Ko sta bila nekega večera sama. je začel fant jecljata: — V mojem srcu je vroča želja. Ne vera, Če bi ti povedal ali ne. Ali smem i zpr egov ori t i to vročo željo? Ona ga je -drzno pogledala rekoč: — Le izpreigovori svojo vročo željo, pa glej, da si i njo gobca V glavnem stanu Klana, v St. Louisu, so z velike^ pozornostjo zasledovali razvoje v Wiuiamson okraju. Mirno, a uspešno je nabiral Klan svoje člane proti vstopnini desetih dolarjev, iu v poletju leta 1923., euo leto po masakru. se je vršfclo veliko zborovanje Klancev, na neki farmi, par milj izven Marion a. Okraj je naenkrat spoznal, da se nahaja v njegovi sredini močna in dobro organizirana sila. V senci okrajnega sodišča v Mar ionu je vstal neki senzacije željiiii pop ter objavil, da "bo kri. prelita tekom masakra v Ilerrinu, le kapljica v primeri z reko krvi, ki bo prelita, če se ne bo Williamson okraj kesal svojih grehov. Pričeli so se ponočni banditski pohodi. Vsplamteli so goreči križi in vprizorili m> velike parade zakrinkanih našamljenih Klancev. •Jaz zaničujem vse, kar diši po klansitvu, a resnddi na ljubo je treba priznati, da se je pridružilo Klanu veliko število dobro mene-čili državljanov, ki uživajo splošen rešpekt. češ. da ne poznajo nobenega drugega načina za uve-1 javi Jen je jvo^tave v Williamson okraju. Izpočetka se je pečal Klati v glavnem s pogoni na italijanske butlegarje. ki so operirali tako v Hlerrinu kot v Manionu. V kratke ni času je zatrl vse nadležne prostore. Število pivnic, kjer so prodajal navidez mehke pijaiee. a dejanski "White mule*' se je izdatno skrčilo. Prostitutke, izgna-tie iz Maruoiui tin Herriona. so se na^tannle v l»olj oddaljenih premo ga rakih ke/mpah. V splošnem jc ustanovil Klan vsaj zunanji videz reda. Popolnoma neizogibno pa je bilo, da je pričel Klan nato širiti svojo doktrino verskega iu plemenskega sovraštva v okraju, ki je bil že itak pol sovraštev. Klan je najel Glenn Younga. Motoričnega bandita in razgrajača, ki se je tekom vojne lotil nevarnega 10-sla zasledovanja armadnfli begun cev v gorah Tennessee-ja. Young ni dobil od Klana nikakih določnih povelj ter se je 11a lastno pest letil zasledovanja italijanskih premogarjev. Young in njegovi pomočniki so pretepali moške in ženske, uničevali altarčke. katere so si postavili pobožni katoliki v svojih domovih ter tako terorizi rali celo občino, da je na tisoče 1-nozemMkih delavcev za vedno zapustilo Williamson okraj. Čeprav se izpostavi preinogar, ki je član Klana nevarnosti, da ga izobčijo iz unije, se je pridružilo Klanu veliko število ameriških premogarjev, ki sovražijo svoje evropske tovariše. Krajevne unije so bile kmalu razcepljene vsled notranjih sporov. Možje, ki .so šli na delo, so zrli sumil ji vo drug na drugega. Williamson okraj je tlo-močan živčni napad. Jajvni in nesramni izziv Glenn Younga ni mogel dolgo časa ostati brez odgovora v tako bojevit* občini kot je Williamson okraj. Šerif Oallagan 111 jegova tovariša Gra Thomas, katerega je imenoval svoj/im pomožnim šerifom, sta objavila, da ne bosta trpela nadvlade Klana. Ustvarili so red "t. zv. "Plamtečega kroga," kateremu je načeioval Thomas in pričel sc je boj proti Klanu z istim orož-j€m, katerega se je posluževal Klan-. Kadar .so se sestali vitezi m Klanci, j« prišlo običajno do stre ljanja. Young je bil obstreljen m njegova žena napol oslepljena od toče krogel, oddaniih na njegov a-vtomobil ko se je vozil po Okaw dolini. Ko je dospela novica o tem dogodku v HerrLn, se je Klan polastil mesta. Klanci so patruliirali po cestah, oboroženi z od žganim i ri-I sanicami in dalekofeežitiini puškami. Neki krajevni urednik mi je pisal, da je bil terorizem sličen prizorom nasilja, ki se pojavijo pred revolucijo. Klanci "so z silo Odvedli šerifa Caligana. Ora Thomas je bil začasno izgnan iz okraja. Le prihod milice je ob enem času preprečil nad al j na nasilja. Ko pa je odšla milica, je nastal pričakovani Lzbruh. To ie bilo par dni po političnem govoru noizvo-Ijenega pod predsednika Združenih držav, v katerem je označil Klance kot "junake" ter odobraval njih nastop. Calligan in Thomas stu odšla v garažo John Smi-tha ne stranski ulici Herrfma in ta krat. je pričelo i>okati, kot sta sm izrazila oba. Smith je bil Klanec ter se je domnevalo, tla skriva v svoji garaži stroj, ki naj bi predstavljal dokazilni materijal v bližajoči se obravnavi radi umora. Kakorhitro sta šerif in Thomas stopila skozi vežo garaže, se je pričelo streljanje. Ubitih je bilo 6 mož. Calligan in Thomas sta morala v bolnico. jZopet je dospela miiliea in ob tej priliki je bil vprizorjen odločni poskuls. da se uveljavi bolj t raj 110 premirje. Sklenjeno je bilo. da morata Thomas in Young oditi iz Williamson okraja. Domnevalo se je. da bo mogoče skleniti Kansasko dekle pri predsedniku. m JUH0IKW003 C LWDIHWOM h. Te dni je obiskala predsednika Coolidge-a !Miss Yada Wadson, najlepša deklica države Kansas, ter 11111 povedala, da raste v njeni državi najboljša pšenica. boljši dogovor med zmernimi elt menti obeh strank, če bi bila ta j- 1 •• . . , . „ I Zdravniška diskrecija v Angliji. dva glavna razgrajača s poti. { __ Nekaj časa je vladal mir. V Angliji je nastala pred krat- | kini srdita časopisna polemika, ki ; se suče okoln vprašanja, sme li j zdravnik, če ga sili sodna oblast, zdati lioh'Zi'ti svojega paeijrnta. Nekega usodepoJne-ga tbie pa se je Young vrnil v llcrrin ter o-tvoril restavracijo, s katero st» je hi»tel preživljali, tločim j«* pisal svoje "m<*moar«'*\ Ja\*no s«' je poslavljal, da je pregnal iz Iler-rina svojega glavnega sovražnika Thomasa. Ko je čnl Thomas o tem. je prišel naravnost na glavno eesto v llt-rrinu, s pritajenim ognjem v očeh. Posledica tega je bil dvoboj, kojega posliMliea je bila. tla sta padla on sam in Cllerin Young. V Ohieagu je izjavil 1I< rrinški župan Anderson, ki je prišel do prepričanja, da mu severno podnebje bolj prija, da bosta imela postava in red boljšo priliko da zavladata, ker sta bila odstranjena na m ali glavna razgrajača in nasprotnika miru. Young in Thomas. Ta dva sta bila glavni postavi v vendeti. oba neustrašena, o-ba dobra strelca ter strastna >0-vražnika. Teman in preteč oblak visi nad to ravno in enolično pokrajino. To je kraj. kjer so bili ljudje tekom generacij popolnoma prosti. Blažilni upiivi civilizacije so prodrli le malo pod površino. Lepi avtomobili, radio, ponosne cerkve, dobro urejeni kinematografi. z drevjem zasenčene ulice. -vse to je v Herrinu. a v srcih številnih prebivalcev mesta zavest, pohlep in tema. katero je mogoče primerjali le s premogom, ki Se nahaja pod njimi. Ce ne bosta kmalu prevladala strpljivost in medsebojno zaupanje v Herrinu. bomo doživeli nove izbraihe divjaštva, ki se rogajo naši ameriški civilizaciji. 'GLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING iCEDTmr Povod za prepir je dal samomor nekega bogatega irgovca. M"/ sj je pi-r'i-ezal vrat. Zadeva je prišla radi »h-dš/in«' pred sodišče iu so-uln.k j.- zahteval izjavo zdravnika. kakšna jf bila bolezen, ki je tirala trgovea v smrt. Sodili dvor je vstrajal na tem. da mora zdra\ nik imenovati bolezen. Zdravnik je zahtevo najprej odklonil, slednjič pa se je moral vdati ter izdati bolezen pokojnika. Obenem pn je protestiral, ker ga ■ je sodišče prisililo izdati stanovsko tajnost. Sodili dvor je nato izrekel sodbo in dal protokolirati. da je trgovec izvršil samomor v duševni zmedenosti. To je tako razburilo zdravniške kroge, da se zdaj vrši debata o tem. ali ima sodnik pravico zahtevati od zdravnika, da mu izda tajnost, ali se. tej zahtevi lahko upre. Izgleda, da bo v angleških zdravniških in pravniških krogih nastal velik vihar, ki bo imel /a posledico razčiščevanje tega vprašanja pred parlamentom. Dopis. Ely, Minn. Družini Frank in Frančiška Koščak je umrla enajst let stara hčerka Anica. Že dlje časa je bila bolehna brez kake nevarne slutnje na smrt. Pred par dnevi se je rovica hudo prehladila m plju«"niea ,ie nastopila, katera ji je utrgala nit mladega življenja. Hodila je že v šesti razred šole ter je bila za učenje vrlo nadarjena. Sta rišem izrekamo nase soža-lje! NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega čldveka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar**. Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tu-cji glede potovanja radi na razpolago ter . jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York GLAS -NARODA. 4. FEBR. 1925. Iz spominov NAJLEPŠA AMERIKANKA (Nadaljevanje.) XII. Babica je bila v nestrpnem in razdraženem duševnem stanju; jasno je bilo, da si ni mogla izbiti ruletke iz glave. Do vsega osta-l^jra je bila malomarna; bila je tudi zelo rumišljena. Po poti ni ni"' vet* vpraševala kot zjutraj. Za-jrledavši bogato ekvipažo, ki je zdnlrala mimo nas. je vzdignila roko in vprašala: ..Kaj je to? Oe-gava ?" Toda ni se niti zmenila za moje pojasnilo. To zamišlje-nost jr zdajpazdj pretrgala samo z rezkimi kretnjami in čudnimi domislicami. Ko smo se bližali k vokzalu, sf*m ji pokazal od tlalee barona in baronieo Wurmerhelm. J'ojrlodala ju je raztrešno in je ravnodušno rokla: ,.A!" in naglo okrenivši se k Potapiču in Marfi, ki sta stopala zadaj, je zareuta-eila : ..Kaj sta se pa vidva pridružila! Ne morem vaju vsakrat se seboj jemati! Ilajd domov! Saj si mi ti dovolj," mi j<* dejala, ko sta se ona dva liitro poklonila in se vrnila domov. V vokzalu so babico že čakali. Takoj so ji napravili, isto mesto )w>leg kruperja. Zdi se mi. da ti kruperji, vedno uljudni in na videz navadni uradniki, ki se inalo briirajo za to, ali banka dobiva ali izgublja, niso tako popolnoma ravnodušni. če izgublja banka, in imajo trotovo posebna navodila radi privabe igralcev in za dobro paž-njo, da ima država korist, za kar tudi gotovo dobivajo nagrade in odlike. Vsaj babico so smatrali že za žrtev. Potem se je zgodilo to. kar so si doma mislili. Evo. kako se je zgodilo! Babica sc je vrgla naravnost na zero in takoj zapovedala staviti dvanajst zlatov. Postavili smo en-, dva-, trikrat, zero ni prišel. ..Stavi, stavi!" me je drezala nestrpno. Vbogal sem. ..Kolikokrat smo že stavili?" ine je vprašala naposled škripajoč od nestrpnosti z zobmi. ..Ze dvanajstkrat, babica. Sto-štiriinštirideset zlatov smo že zastavili. Pravim vam, da do večera..." Molči!" me je prekinila. ..Postavi na zero in obenem postavi na rdečo tisoč goldinarjev. Na, tu imaš bankovec!" Rdeča je dobila, zero ni prišel. Dobili smo nazaj tisoč goldinarjev. ..Vidi«, vidiš!" je šepetala babica. ..skoraj vse, kar smo izgubili. smo dobili nazaj. Stavi zopet na zero; še enkrat stavimo deset zlatov in potem ga pustimo." Toda petič je postala popolnoma ravnodušna. ..Pošlji ta zoperni zero k vragu! Postavi pa vseh štiri tisoč fo-rintov na rdečo!" je zapovedala. ,,Babica, preveč je; kaj, pa, če ne pride rdeča?" sem jo zaklinjal, toda malo je manjkalo, da me ni pretepla. Povem naj, da je suvala okoli "sebe, kakor da se tepe. Ni bilo drugače, stavil sem na rdečo vseli štiri tiswx* forintov, ki smo £ib prej priigrali. Kolo se je zavrtelo. Babica je sedela mirno in ponosno zravnana, prepričana, da dobi. ..Zero!" je naznanil kruper. Izpočetka babica ni razumela; toda, ko je videla, da je pograbil kruper njenih štiri tisoč forintov in vse, kar je ležalo na mizi, in uvidela, da je prišel kakor nalašč zero, kini tako dolgo prišel, in radi katerega je izgubila skoraj dvesto zlatov, ravno tedaj, ko ga je ozmerjala in pustila, je vskliknila in na arso moč zaplosknila z rokami. Okoli se je razlegel smeh. „Za Boga! Sedaj je ta prokleti zero prišel, ta nebodigatreba?" je vsklikala babica, „Tega si t» kriv, samo ti!" se je vrgla besno name in me suvala. „T i si me odvrnil I" »Babica, jaz sem govoril resnico in ne morem biti odgovoren za vse fense!" „Jaz ti dam Sanse!" mi je besno Šepetala; „spravi se proč od mene!" „Z Bogom, babica!" sem rekel in ae okreniL da bi odleL „Aleksej Ivanovie^Aleksej Iva-novič, ostani! Kam greš! Kako se je razsrdil! Topeč! Ostani, no, in ne srdi se, jaz sama sem prismo-da! Povej, kaj naj zdaj storim?" ..Jaz vam nočem svetovati, da me ne boste obdolževali. Igrajte sami! Ukazlujte in jaz mom stavil." ..No, no! Na, stavi še štiri tisoč forintov na rdečo! Tu imaš listnico, vzemi!" Vzela je iz žepa listnico in mi jo dala. ..Na, hitro .vzemi; v njej je dvajset ti<*č rub-11 je v v gotovini." ,,Babica, take vsote...." sem zase petal. ,,Nazaj hočem dobiti 11a vsak način.... Stavi!" Stavili smo in zaigrali smo. „Stavi. vseh osem stavi!" „Xemožno, najvišja, dovoljena vsota je štiri!..,." • ,.Torej stavi štiri!" Topot smo dobili. Babica se je opogumila. ..Vidiš?" me je zopet sunila, i,Stavi zopet štiri!" Stavili in izgubili; potem zopet in zopet izgubili. ..Babica, vseh dvanajst tisoč smo ziiigrali," sem ji naznanil. „Vidim, da smo zaigrali," je rekla z nekako besno mirnostjo, ako se je možno tako izraziti, „vi-dim. dragi, vidim!" je mrmrala zroč nepremično pred-se in nekaj premišljujoč. ,,Eh, naj gre vse k vragu! Stavi še štiri tisoč forintov!" „Toda denarja nimam, babica! V listnici so samo naši petodstotni in še druge listine, a denarja ni." „In v denarnici?" ,.Drobiž, babica!" ..So tukaj menjalnice? Rekli so mi, da morem vse naše papirje menjati," je vprašala babica. „0, kolikor vam drago! Toda pri menjanju izgubite toliko, da se Zid sam ustraši." ..Neumnost! Zopet vse priigram ! Odpelji! Naj pokličejo one tepce!" Odpeljal sem naslonjač, prišli so nosači in odšli smo iz .vokzala. Hitro, hitreje!" je zapovedovala babica. ,.Kaži pot, Aleksej Ivanovic, in blizu vzemi.... ali je daleč?'.' ..Dva koraka, babica!" Na ovinku od nabrežja v drevored smo srečali vso družbo generala, des Grieuxa, m—lie Blanche 7. mamico. Pavline ni bilo ž njimi, tudi M. Astleja ne. ..No, na ! Ne ustavljajte se!'' je kričala babica, — „kaj bi radi? Nimam časa, da bi ga z vami tratila!" Šel sera zadaj. Des Grieux je skočil k meni. „Vse prejšnje je zaigrala in še dvanajsttisoč goldinarjev svojega. Pet odstotne gremo menjat," sem mu šepnil v naglici. Des Gieux je zacepetal z nogami in hitel pripovedovati generalu. Mi pa smo odpeljali babico naprej. „Zadržite jo, zadržite!" mi je šepetal general ves iz sebe. „0, kar poskusite jo zadržati!" sem mu šepnil. ,.Tetka!...." se je približal general, „tetka, mi takoj.... takoj...." plas mu je drhtel in pojemal, „mi najmeno konje in se popeljemo iz mesta ven.... Imeniten razgled.... prišli smo vabit vas." „Pojdi se solit,- ti in tvoj razgled!" ga je odganjala babica srdito. ..Tam je vas.... tam bomo pili čaj...." je nadaljeval general že docela o®bupan. „Pili bomo mleko na sveži travi," je pristavil des Grieux bestijalno zlobno. „Du lait, de lTierbe fraiche," to je višek ideala idiličnemu pariškemu buržuazijcu; v tem tiči vse njegovo razumevanje »narava in istinal" ,,Pojdi k vragu s svojim mlekom! Loči ga sam, mene po njem trebuh boli. Vprašam vas, kaj ste se navezali na me. Pravim, vam, da nimam časa !*1 „Na mestu' smo/' babica sem za-klical, „ tukaj 1" PripeljaU smo jo do hiše, v kateri je bila bankirska pisarna. Šel sem menjat. je pred 1 hišo; des Grieux, general in ui—lie Blanche pa so stali na strani .ne vede, kaj bi storili. Babica jih je srdito pogledala in odšli so proti vokzalu. Ponudili se mi tako menjavo, da si nisem upal pritrditi. Vrnil sem se k babici po navodila. j.Ah, razbojniki!" je zakričala in zatolkla z rokami'. ,.No, pa kaj to! Menjaj!" te kriknila odločno, — ..stoj, pokliči k meni bankirja!" „Morda kakega uradnika, babica ?" „Magari uradnika, vse eno je! Ah, razbojniki!" Uradnik je obljubil, da pride, ko je izvedel, da pa kliče stara, bo-lehna grofinja. ki ne more hoditi. Babica ga je dolgo kregala, besno in glasno, daje varaliea, in se pogajala v ruski, francoski in nemški mešanici, pri čemer sem jaz prevajal. Resni uradnik naju je motril in molče majal z glavo. Babico pa je motril skoraj prepozorno in pre-zvedavo, da je bilo že nespodobno; naposled se je začel še-smehljati. „No, naj bo!" je zaklicala babica. „Zadavi se z mojimi denarji ! Menjaj pri njem, Aleksej Iva-novič; ni časa, da bi šli k dru^e-1 mu!" ,,Uradnik meni, da drugje še manj dado." Docela se ne spominjam te menjave, vem pa, da je bila grozna. Zmenjal sem papirje za dvanajsttisoč forintov v zlatu in bankovcih, vzel račun in ga odnesel babici. „No, no! Kaj bi štel!" je zamahnila z rokami." liitro, hitro! Nič več ne bom stavila na te prekleti zero in na rdečo tudi ne", je rekla, ko smo se bližali vokzalu. Tedaj sem se trudil na vse kri-plje, da bi dopovedal babici, da stavi kolikor možno nizke vsote, prepričevaje jo, da bo pri menjavi šans še vedno dovolj časa, staviti visoko. Da-si me je sprva poslušala je bila vendar tako nestrpna, da je tekom igre ni bilo možno zadržati, kakorliitro je začela dobivati stave za deset, dvajset zlatov. „Xo, glej, glej !" me je pričela drezati, „glej, saj smo dobili. Ako bi stalo štiritisoč mesto deset, bi priigrali štiritisoč, koliko pa smo tako? Vsega tega si ti kriv!" In najsi mi je še tako jezilo, ko sem gledal tako igranje, sem slednjič sklenil molčati in ne svetovati jej prav ničesar več. Nakrat je priskočil des Grieux. Vsi trije so bili poleg. Opazil sem, da je m—-lie Blanche stala na strani in koketovala s knezom. General je bil v javri nemilosti, skoraj v prognanstvu. Blanche ga niti pogledati ni hotela, dasi se je smu-kal okoli nje na vse pretege. Bedni general! Bledel, rdel in drhtel je in celo igra babičina ga ni več zanihala. Blanche in knez sta šla. General je stekel za njima. „Madame, madame!" je šepetal des Grieux babici z najslajšim glasom prav na uho. „Madame, tako se ne sme staviti, ni možno, ni, ni...." je govoril. ..Kako pa? Daj, pokaži!" se je okrenila k njemu babica. Des Grieux je liitro zaklepetal po francoski, .skrbel, govoril da je treba čakati pravega trenutka, začel šteti številke___babica ni razumela ničesar. Neprestano se je o-bračal k meni, da ji prevajam. Kazal je s prstom na mizo in kazal; končno je zvabil svinčnik in začel šteti na papirju. Babica je naposled izgubila potrpljenje. „Izgi-ni, le pojdi! Prazno slamo mlatiš! »Madame, madame", a niti sam se na stvar ne razume! Izgini!" „Mais madame/' je zaščebetal des Grieux in začel znova razlagati in kazati. Komaj se je že zdrževal. . »Postavi torej enkrat, kakor on govori/ *. mi je ukazala babica. „Bomo videli! Nemara res pride!" * uMqcMsoa. N-.v, Ameriški kritiki in umetniki so proglasili Miss Katerino Spencer za najlepšo Amerikanko. Stara je dvajset let. Znani angleški slikar John S. Eland je prišel nalašč v Združene države, da jo naslika. Nenavaden dogodek. Čuvaj je našel pijanca na cesti, ugotovil, da je mrtev ter ga spravil naravnost — v mrtvašnico. Napravili so krsto in začeli kopati jamo. Ko so prišli pogrebci, je „mrtvec" sedel v kapeli ter kadil cigareto. Italijani in Balkan. Italijanom je začel dišati Balkan. Italijanski pisatelj pravi, da je po balkanskih deželah še dosti polja za razširjenje italijanske kulutre in gospodarstva. Italijani predobro vedo, kaj se pravi i-meti posla z Albanci. Gino Berri je potoval po Bail- z a znatno zboljšane. ^Zelo optimi-cami in napisal tui to o svojih v-ličen je glede Jugoslavije. Alba-isih brošuro "I Balcaui inquie- nija mora ostati v italijanskem m ti"% ki je izšla v Milanu v biblioteki za pcriitiiC-no kulturo. Iti jo vodi Fr. Garlantini. Za naslo-v "Nemirni Balkan" mu dajejo po icresu v resnici neodvisna in Bolgarijo zmagovalci ne sunejo postopati tako trdo. Ako bi dobila na. Egejskem morju v Sevresu vod informacije o boljševizmu, ki obljubljeni ji pristan, bi to. po Berrijevem mnenju, učinkovalo m je po BaFkanu, zlasti v Bolga riji in Jugoslaviji, in potem men-la stara navada inozemeev, da go vore vedno radi o nemirnem Balkanu. tudi takrat, ko je kje drugod i (Italija!) več nemira in nereda kot pa na Balkanu. Ali nemirni Balkan ga končno nič ne moti. da ne bi vabil Italijanov. da naj si ogledajo nove ar-zmere v balkanskih deželah z "vseh strani in mislijo na uspešno prodiranje vanje. Ko je izginil avstrijski pritisk, vidi Gino Berri vsaj enega izmed balkanskhi narodov v boljši ureditvi nego poprej in vidi pred (Vsem odprto polje za italijansko penetraeijo in sicer na gospodarskem in kulturnem polju. Italijanska zunanja politika bi se morala z vso moč je posvetiti usmeritvi penetracije na Balkan in si (zeti za vzgled Francijo, katere >-pliv se občuti danes v Beogradu, v Sofiji in v Atenah, kar je dosegla tudi s knjigami in predavanj. Berri povdarja zlasti dobre, odnošaje med Italijo in našo državo in označa tudi one z Grčijo Katera bo najlepša? (Ptjd« ie.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA NAMDA' NAJVEČJI Sik)VENSKI DNEVNIK V Kot vsako leto, bodo tudi letos po slale vse ameriške države svoja, najlepša dekleta v tekmi v Atlantic City. Poseben odbor umetnikov bo določil, katero je najlepša. Država Florido bo zastopala Miss Ruth Woodall, ki jo . vidite, na sliki. v J •lajpreje na doslej nerešljivo vprašanje avtonomijo v Traciji. Berri je previden v svojih izvajanjih. on bi rad videl Balkan ta-ko-le lepo urejen in umirjen !n pripraven za veliko italijansko izseljevanje vanj. Albanija, Jugoslavija. Grčija. Bolgarija, vsepovsod i po Balkanu bi se morala razplesti italijanska penetracija. Ta.kejra italijanskega pohoda pa balkanske držafve gotovo ne žele iin kaj se pravi, imeti posla z Albanci, vedo Italijani že dovolj, Rekli smo, da je Berri optimističen glede odmošajev z našo državo. toda Italijani sami skrbe. da ne bo moglo priti do vzdržnih, kaj šele prijateljskih razmer (!) med njihovo in našo državo, saj so te tin i na Reki odbili Hrvatom celo povsem brezpomemben nastop v tamošnjem gledališču . . . S penetraeijo ne bo nič. Tragična smrt na madžarski meji l>ne 4. jan. je hotel v KropUnl-ku v Preikmurju na necarinski po ti brez dovoljenja prekoračiti tne-jon a Madžarsko neki Štefan A-braham. Carinski organi so ga po predpisih trikrat pozvali, naj po-stoji. česar pa Abraham ni hotel storiti, ampak je tekel dalje. Ker je torej obstojal sum tihotapstva, je carinik v smislu predpisov stre ljal: Abraham je šel nekaj korakov dalje, na madžarski meji pa se je zgrudil in umrl. Uvedena j p bila takoj preiskava in izvršena sodna obdukcija umrlega. K obdukciji so bila povabljena tudi madžarska oblaštva, ki se pa niso odzvala. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino s pamikom "Presidente Wilson", pozdravljam gdč. Antoniet-to Marrku»ca, gospo Marija Sau-1;. in njenega soproga, ter družine Frank Poje, Anton Vatovič ifi Tony Žagar, vsi v Brooklyn, N. Y. Igmac Miklus. .Ne morete, ujiti! » Nadležnosci nenadnega prehlada. Bolečinam in boleznim revrnatism*. Muke;xilr.i=! napadom nevralgije. StraSni boleči, neznosni agoniji zobo-bola. uieaokola, glavobola, dokler M mislite a« B«f. V. & Vat. oe takoj in se takoj nama-i nJim. Ugodno hitro pomaga. Nobena skrbna gospodinja ne more biti ene steklenice. N'i prirten, če nima AKCU0R tnamlte. FfAD. UCHTEt A CO. 104.114Sa.4tk MdnllT. J Zgodba ni izmišljena, temveč .-■e je resnično odigrala, sicer v X o vein Sadu. Neki ključavničar, zelo popularen novosad^ki »pija-ree. se ga je tako natreskal. da je domov grede opešal in obležal v snegu. Nočni čuvaj ga je iztak-nil. stresel, dvignil, hotel ga j? celo naložiti na rame. a ker bil pretežak. je poklical svojega tovariša in sta ga položila na vo ziček ter odpeljala naravnost na pokopališče. Oba sta ga .še enkrai pretipala — pravijo, da sta bila tudi onadva nekoliko natrkan& — in končno ugotovila, da je mo? v resnici mrtev. Napisala sta za-To mrliški list in trah in so zbežali. A zakaj.' Samo zato: "Mrtvi7* ključavniar je seilel v kapeli in ravnodušno kadil cigareto, (ilas o dogodku se je kmalu raznese-] po mestu in radovedni Iju-Ije so začeli vreti na pokopališče, da se osebno prepričajo, če 'mrtvec" rt-s živi. Videli so ia podal v gostilno, •vjer je i>~i 1 do beli* zore na račun ivoje brihtnosti. s katero je tako imenitno potegnil nočnega čuvaja n mrliškega ogleda. NOVI PODATKI O RAKU Na eni zadnjih sej znanstvenega društva berlinskih rusikih zdra virikov je predaval o svojih novi'n odikritjih ravnatelj berlinske bolnice za rak prof. p. Blnmenthai. ^ejal je. da se. mu je končno posrečilo izločiti iz človeških oteklin parasite, ki so dali vzgojiti in so pozneje povzročili rak pri živalih. Rak je torej nalezljiv, vendar pa misli profesor, da laluko nastane rak tudi kot posledica fizično-'Jra, oziroma kemičnega draženja. Odkritje prof. Blnmenthala je neizmerne važnosti za nadaljni študij raika. Nato je predaval prof. Braun-stein o snovih bioloških lastnostih rakove .tikanine. Na temelju dol-croletBega raiaiskovanja je namreč zdravnik dognal, da u^ var.ja organizem protistrupe. ki ovirajo razvoj raka. Te snovi nastajajo v vranici in odtod prehajajo v kn. Z njimi je mogoče doseči popolno ozdravljenje živali, na kateri je rakova oteiklina nastala umetnim Dotom. Razven tega je našel profesor Braunstcin v rakovi tkanini poseben gl i koli Učen ferment, ki razkraja v organizmu sladkor. To je tudi vzrok, da izgine sladkor iz vode onih diabetikov, ki o-bolijo na raku. Prof. Braunstein •ie mnenja, da je ferment, ki 0.000 Din. škode. Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktnal-iih člankov, lepih povesti ter*nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodo-ino priseljevanja v zadnjih pet-lesetih letih ter natančno besedilo ! nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je udi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj »a takoj naroči. RAZPRODAJA 200 GRAMOFONOV PO IZV AN REDNO NIZKI—CENI GRAMOFON .................. »35.00 6 COLUMBIA SLOV. PLOŠČ.. $ 4.50 EDISON IGLA ................ * 1.00 200 IGL ....................... $ .20 PREVOZNINA ................ $ 1.3( SKUPAJ $42.0C DANES STANE VSE SKUPAJ $32.00 Ta krasni gramofon Je Iz finega lesa ter ima album za hranitev plošč pri i trjen na notranji strani pokrova. Jr opremljen z dvema mocnioia fedri ir igra 3 — 4 plošč z Jednim navijanjem Jako glasno in čisto. Igra tudi Edisor plošče, in sploh VSE druge. Naročite si to krasno opravo ie danes Pošljite Money Order za $32.00, nakar Vam takoj pošljem vse skupaj bre? n^daljnih strcikow Vse naročila naslovite na vašega rojaka: VICTOR NAVTNSHEK 331 GREEVE ST.. CONEMAUGH. PA Posebna oonudba našim citateljem Prenovljen! pisalni stroj "OIJVM" $20. B stretico va slovenske dr> kef č, lf i — d^oe 00 'OUVBB' PISALNI 8TBOJI BO gNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nik&ka umetnost. Takoj ltB-Ee mir pite. Hitrost pisanja dobite i Tajd. ■LOVENtO PUBLISHING GOMPAHT W«w York, M. T. .. -....•''•A^.vr« ■ GLAS NARODA. 4. PERR. 1325. _ mmmm^ PAST. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal B&fael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. KROKODIL NA AEROPLANU ~ (.Nadaljevanje.) — Kako jc mogoče na ra vit i tako napako? — je vprašati, ves zaripljeu v lice. O'Roui-ke, ki je najboljše poznal položaj, je odgovoril: — Zdi se mi. Sir, da imajo v Tavora nunski dominikanski samostan ter tudi meniski samostan. Mr. Butler se je mogoče poslu-/il besede "convento"7 ter prišel vsled tega v napačno hišo. — In vi pravite, da ima >>e.rža:ut dosti vzroka za domnevanje, da ni preživel poročnik svoje bedastoče? — Bojim se, da ni niti najmanjšega upanja. — je odvrnil O 'Rourke. — Tem boljše, — jo odvrnil Sir Robert. Lord Wellington bi ga dal brez dvorna ustreliti. To je neresnično poročilo o bedasti aferi v Tavora, ki je proizvedla tako dalekosežnn posledice za ljudi, ki niso bili niti malo prizadeti pri tem. t ■ - - v» . Drugo poglavje. ULTIMATUM. Ob floridski obali so ujeli velikega krokodila, katerega so poslali v zverinjak nekega severnega mesta. Prevoz se je za vršil z najmodernejšim sredstvom — aeroplanom. Krokodila so enostavno privezali na krilo aeroplana. Kako se je med vožnjo počutil, ni znano. rna vest. Novica o aferi v Tavora je dosegla tudi ušesa Sir Terence O *Moy -a, generalnega pribočnika v Lizboni, nekako en teden potem ko se je afera završila. Dobil je informacije, da je prosil polkovnik osmega dragonskega polka osebno opatinjo za odpuščanje in da je zapustil poročnik Butler samostan živ, a se kljub temu ni prikazal pri svojem polku. Ta poročila so vsebovala še nadaljne neprijetne zadeve, po-vsrni drugačnega značaja . . . Sir Terrence je nklenil uravnati jili takoj. Važnost teh zadov pa je po mnenju pribočnika prakašala obžalovanja vredna afera poročnika Butlerja. Ne da bi skušali posebno povzdigovati duwevne zmožnosti O'Mov-a, moramo vendar izjaviti, da je takoj spoznal ter precenil težkoče, ki so že itak ogrožale eeli položaj. Vedel je. da bo potisnil ta dogodek v roke Souze na daljno mogočno orožje. «Za človeka v poziciji O'Mov-a jo bilo to dosti povoda za vznemirjenje Poročnik Butler je bil slučajno njegov svak. lastni brat čedne, a razuzdane žene O'Moy-a. V eeli družini Butlerja je ofcividno pre vi ado vala neodgovornost. Radi .svoje žene. katero je ljubil strastno in ljubosumno. — kar je lahko mogoče pri starejših možeh. — in iki je štela koma; polovico njegovih let, jo generalni pribočnik več kot enkrat reši-svojega svaka iz zadreg ter ga obvaroval pred posledicami nepre mišljene naglice. Ta zadeva v samostanu je pa je presegala vse. kar je izvrši1 Butler do tedaj ter je presegala vse moči in polnomoči O'Mo.v-a Prijel se jc za glavo ter pričel stokati, kajti v prvi vrsti je ^nel v rn'slih svojo ženo. Njegov vzdih je vzbudil pozornost njegovega, vojaškega tajnika. kapitana Tremavne. 'ki je sedel pri majhni pisalni mizi p n oknu ter pisal. Dvignil je glavo tor ostro pogledal svojega povelj nika. — Kaj pa je, gospod? — je vprašal. — Zopet ta proldeti norec. Richard. — je zamrmral 0JMov •— Zopet je zbejzljal. Kapitan je bil oči vidno pomirjen. — Ali je to vse? — je vprašal. O'Moy ga je ošvignil s pogledom, v nenadnem Izbruhu strasti, ki je bila znana celi ekspedicijski armadi. \ se; — je zarjul. — Mislim, da je za enkrat zadosti, pri moji veri. Kršenje nedotakljivosti samostana, nič manj. Pri tem je udaril s pestjo po dokumentu, ki mu je sporočil te novice. — Z oddelkom dragoncev je udri pred enim tednom v sa mostau dominikanskih nun v Tavora. Pričelo je zvoniti plat-zvona in cela vas je bila na nogah, da osveti oskrunjenje. Posledice tega j,o bile: — trije dragonei ubiti, pe* kmetov razsekanih na kose in Dicka samega pogrešajo, ker je pobegnil iz samostana. K svojim zločinom je v.sled tega dodal tudi dezerteretvo, ki bi aamoposebi zadostovalo. da se ga obesi. To je vse, kar pravite vi in upam, da je to zadosti celo za Dick Butlerja. Slaba mu bo predla. — Moj Bog, — je rekel kapitan Tremayne. — Veseli me, da soglašate z menoj. Kapitan Tremavne je zrl na svojega poveljnika s akrajno preplašenim izrazom na svojem čednem, mladem licu. — Gospod, — je rekel, — mislim, da bo vemla? ^Tisio kako pojasnjevalno poročilo. Prenehal je, ker ni vedel, kaj naj reče še nadalje. — Gotovo, tukaj imamo pojasnilo. Vedno se lahko zanesete na najbolj elegantno pojasnilo vsega, kaj^ stori Dick Butler. Njegovo življenje obstaja iz samih napak in pojasnil. Govoril je trpko in jezno. - — Udri je v nunski samostan pomotoma, soglasno s poročili scržanta, ki ga je spremljal. Sir Terence je pričel citati dotični del poročila: — Kako pa mu more to pomagati in prav posebno v sedanjih časih, ko je javno razpoloženje proti nam? Ko ga bodo našli, bo moral stopiti pred oddelek vojakov z nabitimi puškami. Kapitan Tremavne se je počasi obrnil proti oiknu ter zrl navzdol na gričevje, obrobljeno s hrasti Viharji prejšnjega tedna so izgubili svojo moč in napori, ki so spremljali rojstvo spomladi, so izginil ter se umaknili solnčncmu svitu kot ga vidimo v Angliji meseca junija. Z okna odlične hiše na Monsanto, nad predmestjem Alcantara, kjer se je nastanil generalni pribočnik, je žrl kapitan Tremayne zamišljeno na panoramo, ki se je razkrivala njegovemu pogledu. Videl je temno-rdeče strehe Lizbone na levi stradi ter utrdbe St. Juliana. NaJo pa je pogledal preko prostorne, lepe soibe. opremljene s sred njeveškim pohištvom ter na Sir Terenca, ki je sedel za mizo ter mrmral. — Kaj nameravate storiti, Sir T — je vprašal. Sir Terence je nestrpno skomignil z rameni ter se naslonil nazaj v svojem stolu. — Ničesar, — je rekel. — Ničesar? To vprašanje, ki se je že bližalo očitanju, je razjarilo generalnega pribočnika. — Kaj, za vraga pa morem storiti? — je zarohnel. 1 V X l - i * (Dalje prihodnji«.) 1 ki. Iz daljne ogrske dežele je bila dospela črna vest, da je umrl sosed. Samo trije smo jo vedeli tri dni in četrti dan so jo naložili meni na ramena, naj jo ponesem v bajto vdovi in trem otrokom in naj jim ne ranim srca. Sam vrag si je bil izmislil to meni za kazen. Nisem videl ne ceste ne dreves, hiti oken ntsem razločil, kot pijan sem se. zvalil skozi vrata m afostal. Plašni obrazi so me pogledali. Bila je mati, ki še ni ode vela v svoji materinski lepoti, bil je dojenček, ki še ni dobil prvi zob in deček in deklica, ki še nista jasno izgovarjala črko r. Sedeli so za mizo in listali po poslikani knjigi. Kot preplašeni ptički so se stisniili pred menoj v kot . . . "Kaj je? Kaj se je zgodilo ?" "Nič se ni zgodilo," sem zamahnil z roko. "Tema je in v temi sem zašel. Ponudili so mi stol. da si odpočijem. Plašno so me gledali, kor človeka, ki skriva orožje za hrbtom. Le počasi se je razstajalo nezaupanje, knjigo s podobami sem gledal tudi jaz in se čudoma čudil z otrokoma vred. Mračna zareza z materinskega čela pa ni hotela izginiti. Čez trenutek je vprašala: "Kaj je novt?- S pogledom sem se zahvalil za to besedo. Dejal sem malomarno: "Neki vojak je umrl." Kakor da ga zbodla vse tiha bolečina, so obstali. Še njih sapo sem čul. "Na maršu je onemogel. Zgodilo se je naglo, brez vsega. Odnesli so ga v mrtvašnico ..." Po teh besedah sem neihote v-prl oči v tla. Čez trenutek molka, ki je bil ta ko tesen, da sem ga čutil v grlu in v prsih, je mati presadila dojenčka s kolena na koleno in vprašala: "In potem?. . Komaj slišen še je bil moj glas: In potem? Potem — nič* vew. Vse sem povedal." Oči teh ljudi so hranile zamrle vzklike*. Hoteli so brati raz mojega obraza in moral sem se nespodobno nasmejati, da sem skril zadrego. Čess minuto globoke tihote je vprašala žena: "Ali je imel ženo in otroke? Bog ve?" Čakal sem na to vprašanje. "I-mel jo je in tri otroke tudi." "Ah!" je dejala in solza ji je obvisela na obrvih: "Kaj delajo ta hip? Gotovo ne vedo ..." In nagnil sem glavo naprej, v očeh je zapeklo /tudi mene. Pogledal sem jo naravnost v oči. kot da sem odpri knjigo z zagonetnimi črkami, da bere in kot da hoče ve deti, če je ona razumela strašno vsebino. Pravil sem ipočasi. skoraj s slastjo, tehtal sem udarce besed: "Ta hip ne vedo še ničesar . . . Morda slutijo . . . PoveJčerjali so in sedijo okoli mize. Mati pestuje najmlajšega, ki je prišel med vojno na svet in ne pozna očeta; druga dva otroka se igrata. Ta hip roiisKjo vsi na očeta. . ." "Dalje, dalje ..." *' In potem ... in potem . . je jecljala moja beseda, "vsega niti ni mogooe povedati . . . Otro ka vprašujeta, kaj dela oče in kod se mudi, ali jima prinese ko-lačev, ali bo kmalu pisal pismo in poslal pozdrave. Mati jima pripo-l branita priduše-vem, veduje, da ata kmalu pride, da pl še pismo, da pošilja milijon pozdravov in tla stoji na straži, šteje zvezde nad seboj in ugiblje, katera je Peterček ali Micka Izmed njili . . "Nehajte!" Materi se je potočila solza čez lica. Otroka sta planila k nji m s*ta jo objela, kot da jo pred menoj, njo. ki je v nem joku zajecljala: "Saj la se . • nekaj zgodilo ..." "Da, se je lomil pritajen glas iz mene. ko sem valil črno Vest iz dalnje Ogrske raz svojih ramen aa druga ramena. •"Ne vprašajte me. kaj se jc zgodilo. Ženi tega vojaka ne morem povedati resni-ie, dasi so mi naroČili najtežjo vseh nalog. Saj bi se noga ne premaknila. saj bi se jezik ne obrnil v u>tili. Kadar bi zinil, da bi ji povedal o smrti, bi ji pričel praviti o življenju. Ne sporazumela bi se nikoli. Bridkost, ki bi jo hotel izreči, bi padla nazaj v srce, usta M hlinila smeh. Komaj z očmi bi razodel, s skrivnostnim naglasom . . . Ah. tako je:" nekaterih stvari ni mogoče povedati, lažje ie pod težo molka umreti, kot pogledati ie za hip v strašne oč-i. ki znajo novico in posluhniti krik ranjeno žene in matere . . . Zato— mati — molčim, da ne plašim dojenčka. z imenom "oče", ki ga še ne pozna, da ne ubijem sanj dveh otrok o zvezdah in o kolačih. Če bi se mi maiti ne smilila, otrokom ne smemo ubiti nebes. Kaj jim bomo dali zanje? . . . Pustite solzo! Ne verujte moji bajki, radi otrok ne . . ." Omahnila je moja beseda, pogled je šel k tlom. Njeni zobje so grabili ustnice in zadrževali jok. Nato je stresla z glavo on dejala: "Hvala!" Odšel sem. Skozi zavese v okrni sem pogledal v sobo. Mati je udarila z glavo ob mizo, da ni krčevito zajokala. Otroka stA se o-vila njenega vratu: 4'Kaj je bilo?" * Mati je dvignila glavo. Moe je zrasfJa iz nje. ko je pobožala otroka s pogledom in dejatfa: "Nič. Bav bav je bil, zdaj ga ni več . . . Glejmo podobice ..." 8 DNI DO LJUBLJANE! Preko HAVRE—P&riSlcega pristani Ma s ogromnimi parniki na olje DE GRASSE — 18. feb. FRANCE — 28. februarja Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kubinja in pijača. cfreneh J&ie 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agentje. TO ififc Kretanje parnikov - Shipping News 10. februarja: * Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg: George Washington. Cherbourg in Bremen; Dulllo Genova. _ a 17. februarja: ' Ohio, Hamburg; Deutachland, Hamburg. It. februarja: De Grass«. H*tt». 10. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquitanta. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington, Trat; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 2fi. februarja: Leviathan. Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. V staro domovino so se podali. V tstaro domovin oso odpotovali s posredovanjem tvrdkc Frank Sakater State Bank nasledpji potniki; S pamikom Bremen, dne 20. decembra 1924. Joe Ilrabar iz Davis. \V. Va., v Vel. Brdo. Ven. Gi-ulia. Frank M ram or, iz Dav.is, W. Va.. v Doleoijo Vas pri Rakek n. S parnikom Paris, dne 7. januarja 1925. Anton Zatkovich, iz Bordeaux, Wash., v Mune Grande. S parnikom France, dne 14. januarja -. -To J ni Gerzina, iz Coleman Sliding. l»a., v Verbieo. Ven. G ml.. Louis Baza, iz Coleman Sli-liinpr. Pa., v Bisterza, Ven. Giul.. Joseph Omahen, iz Clevelanda, O. v Stari tr«? pri Trebnjem. Tjouigi Maseher z družino, iz Dixonville. Pa. v San Martino, Trenrino. T-talv. S parnikom Paris, dne 23 januarja. Anton Kolbe, iz Blaine, O., v Vače pri Litiji, Jakob Mulec, iz Rich wood. W. Va., v Cerknico pri Rakeku. Fran jo Tkalec, iz Manners IJarbor, Staten Island, v Laminae, Hrv. Ameriške ladje Vi "ftihko potujete v staro ilomo-Tino ter se vrnete tekom enega leta preko Ellis Islamla. ako si pre-skrbite dovoljenje za povratek. Poizvejte za vse prednosti glede potovanja na ameriških vladnih pnrnikih. Imajo ciste, udobne kabine za 2. 4 in 6 oseb. Izborna in raznolika hrana, prijazna postrežba, veliki krovi, koncerti ter vsakovrstne udobnosti in prijetnosti. Vredite da bodo dospeli vasi sorodniki v Ameriko na auier. vladnih partiikih 1'nited States I.inefi. Vprašajte lokalnega agenta ali p:i UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City Managing- Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD Vclkovi in divji prašiči v kočevskih šum ah. V kočpivskih šuma h so se v zadnjih letih volkovi (in divji prašiči silno pomnožili in so postali prava nadloga za tamkajšnje prebivalstvo. Volkovi so raztrgali že lepo število ovac in koz. divji prašiči pa povzročajo kmetovalcem veLiko škodo na polju, zla-Mi na njivah, kjer je sajen krompir ali pa koruza. Nujno potrebno je, da se vprlzorijo lovi na divje prašiče zlasti pozimi, ko zapade sneg in se v snegu tem škodljivcem lažje pride na sled. Iščem brata JURIJA RERGOČ. doma iz Trnje, št v. Gl pri Št. Petru na Krasu, star kakili 40 let, pred kakimi tremi leti se je nahajal v državi Colorado. Ce je kateremu rojaku kaj o njem znano, ga prosim, da mi sporoči njegov naslov, ako pa sam to čita, naj se mi oglasi. Joseph Bergoč, 1362 East 40th St., Cleveland, Ohio. (3x 2,4,6) V JUGOSLAVIJO Dobre novice! Nova ameriška postava vam dovoljuje, da obiščete svojo domovino za eno leto in da se zatem vrnete v 'Združene države, ne da bi bili šteti v kvoto. Naši veliki ogromni parniki, vključno MAJESTIC, največji na svetu, OLYMPIC, LAPLAND. PITTSBURGH itd., vam nudijo hitro vožnjo do Cherbour^a, Autwerpa. Hitra železniška vonja do Jugoslavije. Več odpluti j vsaki teden. Vsi raSl potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 In 6 oseb. Udobnost, sijajna Jed ln brezhibna postrežba. WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MAT,T OGLASI ▼ "Glas Naroda" Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga "hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le se par sto izvodov za I ogii. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki §e niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. falBr PREHLAD MEHURJA MOŠKI! Zai£WUM Prati iul*z«aji Nabavite nmjbotifto ulilt PREPREU3A m MOaKE Velik* tub a 36c. Kit U'») $1 V« lakanarf ali San-Y-Kit Dept; B BZ Beakmmn St.. New York Piiite am okralnlee. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih, kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljili, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'« Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih "listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem* dati vsled na.še dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamurejo tudi nedr^iavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni5ki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih y prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa z am ore J dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarišI ln otroci od 18. d< 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v VvotL Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- Nove pošiljatve knjig. ^^■asi^aa - i-tt—tm BEsaa^^HH * i Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, jiredno dobimo vaša naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 CmHandtSt., New York Prečrtajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik....................$1.26 Naša zdravila ...............................50 Nasveti za hišo in dom.......................1.20 Sadje v gospodinjstvu.................................70 . Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................600 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik) 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ..^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strand____7.00 Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS*, 3. zvezki, zgodovinski podsf~ . ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.26 • ' Mi plačamo poštnino. ..i ^^ 1 .•^iu '^aaLisrv - -■ ■■ •■L'-' r , a* A -;■ ;>