771318 607007 • • rr- primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER April 2008 Leto 14 Številka 170 CENA 0«90 EUR I/jHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ATELJE KE&MiKE mu te3- ČBLičEN mn IZBEUJi MlT iz uuum is STEKU TEI D&U&A PEiLčžSeSTSA BASiU. # t ATEUitoUAtiH Kirnu* Rezultati ankete Pirančanom je všeč nova podoba Tartinijevega trga 65 let od kapitulacije fašistične Italije 1 AVT O ENTER SEČOVLJE PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH VATA I IT AT AD I EU KATALIZATORJEV ^ avtopušov servis avtokum AVTOKLEPARSTVO 0 AdmucSio,^,« Utriglav AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 Spoštovane občanke, cenjeni občani občine Piran, v teh dneh obeležujemo dva praznika, ki sta neizbrisno zaznamovala našo zgodovino. To sta 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj, praznik dela. Ob obeh priložnostih praznujemo pomembne vrednote, ki so nas povezale v enotno, demokratično in solidarno družbo. Vsem prebivalcem piranske občine iskreno čestitam in želim lepe praznike. Župan Občine Piran Tomaž Gantar Gentiii cittadine, stimati cittadini del Comune di Pirano, in questi giorni celebriamo due feste che indelebil-mente hanno segnato la nostra storia. Queste due date sono il 27 aprile, la Giornata della lotta contro l'occupatore, e il lo maggio, la Festa del lavoro. Ambedue le feste ci ricordano dei valori importanti che ci hanno riunito in una societa compatta, demo-cratica e solidale. A tutti gli abitanti del Comune di Pirano faccio i piu sinceri auguri, con il desiderio di trascorrere serenamente le feste. II Sindaco del Comune di Pirano Tomaž Gantar ■ »L- Občima piraM C O M UM E Dl PIRA M O Tl ■f t ’U ' n n El lil H n s Billi tCi i lini-: ! titCU j:; Zaskrbljeni svetovni finančniki Zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov in padanja gospodarske rasti so za zdaj javno najbolj zaskrbljeni finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, kar so dali jasno vedeti na nedavnem srečanju v Washingtonu. V ZDAje že julija lani izbruhnila hipotekama kriza, ki še traja, na srečo pa ni neposredno udarila v Sloveniji, kjer imamo dovolj svojih težav: ogrožene javne finance, imamo najvišjo inflacijo v evro območju (na letni ravni 6,9%), sočasno pada kupna moč okli 200 tisoč Slovencem, raste zunanji bmto dolg Slovenije, ki naj bi znašal že 30 milijard evrov? Pojavlja se dodatni problem - padanje naložb v produktivno sfero in povečevanje financiranja infrastrukture z javnimi ( v tujini sposojenimi) sredstvi. INTERNAUTICA Letošnja že trinajsta po vrsti mednarodna razstava navtike Intcrnautica 2008 v Marini Portorož bo od 6. do II. maja. V času razstave bo tudi več različnih strokovnih srečan j na temo razvoja navtike, okolja, turizma, na jambor v marini pa bodo obesili (udi modro zastavo, ki dokazuje, da je v marini vse čisto. Razstavljene bodo tudi velike jah|e kot je Shipman. Podrobnosti o programu bomo novinarji izvedeli na novinarski konferenci, 17. aprila ob 12. uri v prostorih Jahtnega kluba restavracije v Marini, ki jo sklicujeta vodja marine Marjan Matcvljič in direktor Studia 37 d.o.o. Jurij Korene. Na otvoritvi pričakujejo visoke državne funkcionarje. SIMPLY CLEVER ŠkodaOctavia Active in Business že od 14.854 EUR Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15". Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16". Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 Italija spet malo v desno? Zadnje javnomnenjske raziskave glede parlamentarnih volitev v Italiji so nakazale zmago desnega pola - stranke Ljudstvo svoboščin, ki jo vodi 71-letni Silvio Berlusconi. Vodja leve Demokratske stranke Walter Veltroni, po materi Slovenec, nekdanji rimski župan in pisatelj, seje sicer odrekel radikalni levici, a to ni bilo dovolj. Do konstituiranja nove opravlja tekoče posle Prodijeva vlada, kije bila razumevajoča do Slovencev v Italiji. ° Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 la ptenos totogrotije s GO, diskete Smod Niedio, Compoct Fiaslt iz digitalnega fotoaparata na totogtatski popit I MORFIJ ATO (frLHj) GU v Jr* ■ sw\. 'S VKV-sAK’ E-mail: fotoquicklab@siol.ne ww.geocities.com/quicklab fotolaboratorij ■§ T P C LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA 65 let od kapitulacije fašistične Italije V Italiji je fašizem prišel na oblast leta 1922, po fašističnem pohodu na Rim, padec pa je v resnici doživel že septembra 1943 s kapitulacijo tedanje fašistične države. Mračna ideologija se je začela nezadržno krepiti že slabo leto po prvi svetovni vojni, ko je Mussolini leta 1919 ustanovil svojo fašistično stranko. Da mnogi fašisti za svoje zločine niso bili kaznovani potrjuje tudi žalosten primer v Strunjanu leta 1921, ko so mladi fašisti z vlaka streljali na otroke in pri tem dva ubili. Za fašistične zločine se nihče ni opravičil! Fašizem (it. fascio-snop, sveženj) je skupen izrazzaskrajnanacionalistična, agresivna in totalitaristična gibanja. Ta ideologija, ki je prerasla v politični sistem, seje začela razvijati po koncu 1. svetovne vojne. Temeljila je na krizi monopolistične stopnje razvoja kapitalizma s pridihom imperializma, ali kot bi danes rekli “nedokončanih računovpo 1. svetovni vojni”. Finančni kapital se je bal revolucionarnega vrenja množic, podpirala ga je vrhovna buržoazija s ciljem odpraviti razredni boj in to v interesu istega kapitala. Toda takratna ideologija fašizma je že presegala vse okvire za delovanje neke zdrave družbe; krepil se je skrajni nacionalizem (ne le v Italiji temveč tudi v Nemčiji), antikomunizem, rasizem, šovinizem, revanšizem in socialna demagogija. Ko so ideologi fašizma in nacizma s svojimi demagoškimi nastopi uspeli ni bilo več težko menjati ali prikrojiti ustavne ureditve, uvesti “principa vodje” (v Nemčiji “Ein Volk, ein Reich, ein Fiihrer”), nasilno odstraniti demokratične sile, uvajati prisilno delo, neposlušne pa spraviti v koncentracijska taborišča. Hitler je na primer koncentracijska in delovna taborišča sprva gradil le za svoje politične nasprotnike. Njegov oboževalec Mussolini ga je kot nekakšen slab učenec posnemal. Kot rečeno je fašizem prišel v bistvu na oblast šele leta 1922, po pohodu članov fašistične stranke na Rim. Nacionalsocializem ali krajše nacizem se začne pojavljati malce pozneje in sicer po svetovni gospodarski krizi leta 1929, dejansko pa leta 1933, ko je velika buržoazija predala oblast Hitlerju. Fašistična gibanja s temačno ideologijo so se razplamtela tudi po drugih državah; v Španiji “Španska falanga”, v Franciji “Action francaise”, v Avstriji “Heimvvehr”, v Belgiji “Rexisti”, na Madžarskem “Streličarski križi”, v Romuniji “Železna garda”, na Hrvaškem “Ustaši”... Socialist Mussolini ustanovi fašistično stranko Italijanski fašistični politik Benito Mussolini (1883 - 1945) je bil v mladosti socialist. Zanimivo, da se je leta 1914 zavzel za vstop Italije v vojno proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Bil je vseskozi politično aktiven - in tudi zelo priljubljen. Leta 1919 je ustanovil svojo fašistično stranko, leta 1922 (po pohodu na Rim) pa gaje italijanski finančni kapital povzdignil v predsednika italijanske vlade. Že v slabih štirih letih, do leta 1926, je vpeljal diktaturo fašistične stranke in se razglasil za vodjo. Od takrat tudi znamenit njegov prilastek - duce, ki so ga vzklikale množice! Mussolini je vodil agresivno zunanjo politiko. Leta 1935 je začel vojno proti Etiopiji, kot nagrado za sodelovanje proti silam osi v 1. svetovni vojni je dobila Italija Istro, Dalmacijo in če bi Hitler in Mussolini bila zmagovalca v 2. svetovni vojni bi bila danes Ljubljana italijanska provinca. Ker je ob napadu na Etiopijo potreboval železo za vlivanje topov je odpeljal tračnice z ozkotirne železnice iz Istre, ki pa nikoli niso prispele do cilja. Duce pahnil Italijo v vojno Pod njegovim vodstvom je Italija junija 1940 stopila v 2. svetovno vojno in podpisala z Nemčijo in Japonsko znameniti trojni pakt Rim-Berlin-Tokio. Mussolini je pomagal tudi španskemu diktatorju Francu. V začetku aprila 1941 je italijanska vojska začela na veliko seliti tukajšnje obmejno prebivalstvo in nato zasedla ljubljansko pokrajino, večji del Dalmacije, črne gore in Bosne, jadranske in grške otoke ter hkrati sklenila sporazum z NDH. Fašizem je cvetel v vsej svoji negativni veličini. Italijani so pred 2. svetovno vojno iz naših primorskih cerkva in kulturnih hramov (iz bojazni bi bile lahko uničene) odnesli veliko umetnin, ki jih še do danes niso vrnili! Neuspehi na bojnih poljih Neuspehi v vojni so duceju nakopali opozicijo in to prav tisto finančno oligarhijo, ki mu je pomagala priti na oblast. Potem je teklo vse kot v filmu. Mussolinija julija 1943 odstavijo in aretirajo. Hitler je rjovel in nacisti so ga rešili iz zapora ter ga postavili za vodjo marionetne fašistične republike v severni Italiji, imenovane po mestecu Salo’. Vodja tretjega rajha Adolf Hitler je hotel, da bi se Mussoliniju zvesti fašisti še naprej z ramo ob rami bojevali proti kraljevini Italije in boljševizmu. Ko je nemška vojska po kapitulaciji fašističnega režima jeseni leta 1943 zasedla Italijo je Hitler ukazal, daje treba drastično kaznovati vse Mussolinijeve nasprotnike, člane Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski u*r'p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip. si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. fašističnega vrhovnega sveta, ki so povzročili propad fašizma in ki so takrat tudi zasedali vodilne vladne položaje. Med njimi je bil tudi Mussolinijev zet Galeazzo Ciano, kije bil obsojen na smrt. Nekaj fašističnih prvakov so tudi usmrtili, kaže pa, da nobenega za zločine storjene v tujih deželah? Fašizem pade, Italija pristopi k zaveznikom Veliki fašistični svet je julija 1943 odvzel Mussoliniju vrhovno poveljstvo in ga dal kralju. Na vlado je prišel maršal Badoglio in 3. 9. 1943 podpisal premirje, kar je v bistvu pomenilo kapitulacijo fašistične Italije. Na Siciliji je v tem času že prišlo do izkrcavanja zavezniških sil, katere so potem iz Italije izrinile Nemce. Po padcu italijanskega fašizma septembra 1943 je italijanska vlada z Vittoriem Emanuelom III. in Badogliem stopila na stran zavezniških sil in bila opredeljena kot vojskujoča se stranka - in ne zavezniška. 18. septembra 1943 se je prek muenchenskega radia oglasil Benito Mussolini in oznanil Italijanom, da je živ in zdrav ter da bo prerojen fašizem v tej vojni tudi zmagal! Fašistična republikanska stranka (PFR) se je organizirala na čelu z Mussolinijem in razglasila Socialno republiko Italijo, znano kot salojska republika. V bistvo je bil to oklic Mussolinija. Sledila je reorganizacija vojske. 27. septembra 1943 je ministrski svet nove vlade Mussoliniju “dodelil” predsedstvo in resor ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je prevzel Buffarini, obrambo pa maršal Graziani. Uradno je bil to tudi začetek italijanske socialne republike. Italija se je uspešno izkazovala kot žrtev Pri tem pa je izjemno zanimivo predvsem zgodovinsko dejstvo, da se je Italija pred zavezniki na koncu vojne znala vedno izkazati kot žrtev, čeprav je bila (vsaj v 2. svetovni vojni) čisti agresor in okupator tujih ozemelj! Hitler ukrepa Adolf Hitler ni bil zadovoljen s salojsko republiko oziroma s tako “preobrazbo” Italije, zato je že 10. septembra 1943 k velikemu tretjemu rajhu priključil Julijsko krajino in južno Tirolsko. Na novo organizirano italijansko vojsko prevzame maršal Graziani, vendar naleti na težave glede oborožitve. Ob tej vojaški sili se je namreč tudi močno organizirala fašistična milica, kije bila odgovorna tajniku PFR Pavoliniju. Te čete so nastopale pod imenom “črne brigade” ali “prostovoljci smrti". Bile so strah in trepet prebivalstvu. Hitlerjanskavojskajeleta 1943 začela izgubljati na skoraj vseh frontah, z njo pa tudi fašistični režim v Italiji, kjer seje hkrati močno krepilo italijansko partizansko odporniško gibanje, na sever države pa so počasi že prodirale zavezniške vojske. Zmaga kraljevine Italije ni veljala dolgo, kajti po koncu 2. svetovne vojne so se državljani Italije na referendumu (18. 6. 1946) odločili za republiko. S Pariško mirovno konferenco leta 1947je Italija izgubila vse kolonije in okupirana območja v vzhodnem delu Jadrana, Trst z okolico pa je bil razglašen za demilitarizirano Svobodno tržaško ozemlje (STO) in končno po spretni igri Angležev in Američanov dodeljen Italiji. Ducejev neslavni konec Ko so fašisti in njihovi sodelavci spomladi 1945 bežali proti Nemčiji sta bila v vojaški koloni (vsak v svojem kamionu) skrita tudi Benito Mussolini, ki je bil preoblečen v uniformo navadnega nemškega vojaka in njegova prijateljica Claretta Petaci. Italijanski partizani niso streljali na kolono, a so jo natančno pregledali. Najprej so odkrili Mussolinijevo prijateljico Claretto in jo ustrelili. Slutili so, da se na enem izmed kamionov skriva tudi Mussolini in ga tudi našli. Brez pomislekov so ustrelili tudi njega in oba mrtva nekaj dni pozneje obesili na milanskem trgu Piazza Loreto. Hitler za tragičen konec svojega prijatelja Mussolinija ni mogel vedeti, saj je 30. aprila 1945 skrit v bunkerju pri Berlinu napravil samomor. Najprej je ustrelil svojo družico Evo Braun, nato pa še sebe. Zvesti nacisti so upoštevali njegov ukaz. Njuni trupli so zunaj bunkerja polili z bencinom in sežgali. Fašizem in nacizem sta sicer izumrla, pojavili pa so se novi simptomi te skraj ne ideologij e v obl ike neonacizma in neofašizma, kar lahko tudi pelje h klasičnemu terorizmu. IV FK Spomin na mlade žrtve v Strunjanu TOD FAŠIŠTICMfHl KROGLAMI ■ BRAlKO 'FENATO: 11, >-,!!$?! Tudi letos so se v Strunjanu spomnili žrtev fašističnega brezumja in nasilja, za kar pa se Italija nikoli ni uradno opravičila, sta med drugim na izjemno množični spominski slovesnosti pri spomeniku 14. marca povedala župan Občine Piran Tomaž Gantar in slavnostni govornik poslanec SD Miran Potrč. 19. marca 1921 je zločinski bes pretrgal življenje dveh nedolžnih strunjanskih otrok. Pod fašističnimi streli z vlaka sta umrla Domenico Bartole in Renato Brajko, drugih pet otrok pa je bilo ranjenih. - W primorski urp Predstavili so monografijo o refošku V torek, 1. aprila, so v vinskem hramu kleti Vina Koper, Šmarska cesta 1 predstavili odlično monografijo o rdečem kralju vseh vin - refošku. Trta, ki daje na Krasu teran, v Istri pa refošk, bo večno opevana, kot je bila tudi na srečanju na otvoritvi monografije in pokušnji temno rdeče opojne kapljice. Zamisel o knjigi je tlela vrsto let. Nevijo Pucer, predsednik uprave kleti in Iztok Klenar, član uprave ter glavni enolog sta k sodelovanju povabila znanega publicista, vinskega viteza in poznavalca enogastronomije Draga Medveda, kije avtor knjige. Skozi Medvedov zapis, poleg Puceija in Klenarja, izpričujeta svoje občutke o “rdečem kralju med vini” še pesnik Tone Pavček in Vilij Bržan, dolgoletni organizator marežganskega Praznika refoška. Refošk je poleg malvazije in rebule najbolj priljubljeno vino na Primorskem, ki si zadnje čase utira pot tudi na znana svetovna tržišča kot vrhunsko vino. Posebna polnitev je dobila naziv Refošk- Rex Fuscus, ki danes predstavlja zaokroženo celoto. Predstavili so tudi klub Istrski rubini, kije namenjen vsem, ki cenijo vinogradniško in kletarsko delo. Članstvo si lahko zagotovite z izpolnitvijo pristopne izjave v koprski prodajalni vin v Hiši Refoška. Uradno občinsko glasilo po zakonu ni medij V Mestni občini Koper se ukvarjajo z vprašanjem ali je njihova Informativna publikacija KP MOK po zakonu o medijih medij ali ni? Medijski inšpektor Pal je občini že poslal prvo opozorilo naj glasilo vpišejo v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS češ, da ima Informativna publikacija KP-MOK atribute medija. Menda je inšpektorja iz Kopra na to opozorila nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik in hkrati problematiko sprožila s člankom v Žumalu, v katerem sedaj objavlja svoje naostrene prispevke. Zakon o medijih (UL št. 35/2001) je glede tega, ali je občinsko glasilo medij ali ne, dvoumen. V prvem odstavku 2. člena natančno navaja kaj so mediji, v drugem odstavku opredeljuje programske zasnove naštetih medijev iz prvega odstavka, v tretjem odstavku pa določa, da mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjene izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju in podobno ter navaja, da tudi “ Uradni list RS, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave11 ne sodijo v zvrst medijev po tem zakonu. Zakon eksplicitno ne navaja kaj so uradna glasila in kaj so uradne objave. Vsako glasilo lokalne skupnosti je hkrati uradno glasilo, ker drugače tudi ne more. Tako je tudi v tujini, razlika pa je v vsebini objav. Uradne objave pa so čisto nekaj drugega in to bi medijski inšpektor moral vedeti. Uradne objave so pravni zavezujoči akti (običajno so to občinski odloki), za katere pa ni nujno, da so objavljeni v občinskih „uradnih“ glasilih. Informativna publikacija Mestne občine Koper je uradno glasilo lokalne skupnosti in torej po tem zakonu ni medij. Problem pa lahko nastane zaradi problematične vsebine, če so z objavo prizadete pravice tretjih. Takrat lahko prizadeti zahteva popravek ali odgovor v skladu z določili 26. člena Zakona o medijih in če popravek ali odgovor ni objavljen v 30 dneh, lahko prizadeti išče pravico na rednem sodišču. Te pravne možnosti so z zakonom zaščitene. Prav v primeru koprskega občinskega glasila pa v tem pogledu nastaja stvar malce problematična, ker vsebina in namen glasila izstopata iz običajnih okvirov obveščanja o delu občinskih organov in služb. MOK lahko poišče tolmačenje ali je njihovo občinsko glasilo medij ali ne pri zakonodajno pravni službi Državnega zbora, kije zakon tudi sprejel. Franc Krajnc ZBOR ISTRSKEGA PRIJATELJSTVA Bila je prijetno topla, domala spomladanska nedelja, zadnja v letošnjem februarju. Društvo ISTRSKEGA PRIJATELJSTVA (DIP) je svoje člane povabilo na redni letni zbor, tokrat v veliko sejno dvorano Krajevne skupnosti Lucija. Gostiteljem, KS Lucija, se za slednje prisrčno zahvaljujemo. Osnovna dejavnost in poslanstvo društva je vzpodbujati in negovati medčloveške prijateljske in kulturne odnose med ljudmi. Letošnji plan aktivnosti je izjemno pester, od predstavitve istrskih slikarjev, pesnikov, istrskih plesov, sodelovanje pri tradicionalno športnih prireditvah kolesarjenja, srečanje s sorodnimi društvi z obeh strani reke Mirne. Predsednik je poročal o preteklem letu, o finančnem stanju, o načrtih. Člani so opravili tudi nadomestne volitve članov upravnega odbora društva, saj so dosedanji odstopili iz različnih razlogov. Predsednik Društva istrskega prijateljstva je Sergio Krbavčič, člani upravnega odbora pa Dragica Mekiš, Marija Mlinar, Valerio Grossi, Guido Krivičič. Ob tej priložnosti se DIP iskreno zahvaljuje vsem, ki so v lanskem letu društvu dajali moralno in materialno podporo za uspešno delovanje. Druženje na zboru se je zaključilo zelo veselo. Iskrene čestitke za prvomajske praznike ‘Uredništvo Z sem DeSUS Z sem članom, članicam in simpatizerjem stranke DeSUS Piran čestitamo za dan upora proti okupatrju in mednarodni delavski praznik 1. maj. Člani UO DeSUS Piran Občinski odbor LDS Piran Čestitamo vsem občankam in občanom ter članom za dan upora proti okupatorju, 27. april in mednarodni praznik dela, 1. maj ter vam želimo sproščeno praznovanje. SOCIALNI Socialni demokrati Piran se skupaj z vami veselimo novih uspehov. Želimo vam prijteno praznovanje in čestitamo za dan upora proti okupatorju, 27. april in mednarodni praznik dela, 1. maj. Socialni demokrati Piran Socialdemocratici Pirano TEHNOTRON d.o.o. Uvozno-izvozno podjetje Lucija, Obala 105 6320 Portorož Iščemo sodelavko Dobro vpeljano uvozno - izvozno podjetje s sedežem v Luciji išče sodelavko s končano srednjo šolo ekonomske smeri za administrativno-komercialna dela. Potrebno znanje italijanskega in angleškega jezika. Pokličite: 05/ 677 9060 D M I W primorski uVp Na Primorskem trije veliki projekti Na Primorskem snujejo tri mega projekte; otok pri Izoli, aeronavtični muzej blizu Ajdovščine in veliko igralniško - zabaviščno središče na Goriškem (sedaj kot kaže brez Američanov), vse v skupni vrednosti okoli poldrugo milijardo evrov. Kaj od tega bo zares uresničeno v bližnji prihodnosti je danes težko potrditi, saj so vsi trije projekti, če jih lahko tako imenujemo, še vedno bolj na trhlih temeljih. Zanimivo je, da se vedno manj sliši o otoku, ki bi nastal z zasipavanjem motja med Žustemo in Izolo z zemljino in laporjem ter kamninami iz bodočega tunela pod Markovcem, za katerega pa še vedno ni znano kdaj ga bodo sploh začeli graditi, ker se vedno nekdo od prijaviteljev, ki ni bil izbran, pritoži. Uradnega namena o otoku naj ne bi nihče izkazoval, pomisleke pa imajo tudi okoljevarstveniki. Vsekakor pa se bo z vrtanjem dvocevne luknje skozi hrib Markovec nabralo nekaj deset tisoč kubičnih metrov materiala, ki ga bo treba nekam odložiti. Prvotna ocena stroškov gradnje mega igralniško-zabaviščnega središča na Goriškem je znašala okoli 750 milijonov evrov. Sedaj je že povsem jasno, da do uresničitve tako velikega projekta v sodelovanju z ameriško igralniško družbo ne bo prišlo, bo pa poskusil to uresničiti novogoriški HIT z drugimi strateškimi partnerji. Jelinčičeva prekrasna ideja o gradnji aeronavtičnega muzeja (imenovanega piramida) morda na lokaciji med Ajdovščino in Novo Gorico je ocenjena kar na 500 milijonov evrov, sredstva pa naj bi prispevala bogata Evropa. Po znanem terminskem načrtu naj bi to velikansko stavbo visoko okoli 150 metrov postavili do leta 2011. Torej v treh letih. Za tako imenovano “predštudijo" so že zbrali celih 200 tisoč evrov. Izola Boj za 90-milijonski posel Kdo bo gradil predor skozi Markovec? SCT in Primorje Ajdovščina že nekaj časa pripravljata teren na koprski in izolski strani hriba Markovec za bodočo hitro cesto, ki jo bo povezoval 2,2 km dolg predor skozi hrib, a se kot kaže spet zatika. Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je zavrnila zahtevek Primorja in SCT za revizijo oddaje javnega naročila za gradnjo predora Markovec, zato bo o velikem gradbenem naročilu (okrog 90 milijonov evrov) odločila državna revizijska komisija. Kot je znano je DARS za gradnjo predora Markovec izbral italijansko gradbeno skupino Vidoni, ki naj bi bila precej cenejša od domačih izvajalcev. Klopčič še nedokončane zgodbe o obalni hitri cesti od Kopra do Izole naj bi se torej začel odvijati s sklepom državne revizijske komisije. Sledi (neznano kdaj) naslednja faza gradnje dela hitre ceste Jagodje-Lucija. Sprva predlagan odsek ceste Valeta - Beli križ - Piran je medtem že pozabljen. Ali bomo znali tržiti istrsko kulturno dediščino? Razprava o projektu SRCE ISTRE - HEART OFISTRIA v Manziolijevi palači v Izoli (27. 3. 2008) je pokazala, da imamo v Istri nešteto zanimivih kulturno-zgodovinskih objektov, ki pa jih turistično gospodarstvo še vedno ne zna ustrezno predstaviti turistom, kaj šele tržiti. Na fotografiji Primorskega utripa: Turistični strokovnjaki in predavatelji predstavljajo projekt Srce Istre - Heart of lstria. v Izoli, Piranu in Kopru. Premalo povezav med mestom in podeželjem Dolgoročni cilj projektaje spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, razvoja podeželja in povezav med mestom in podeželjem in hkrati podbujanje kulturnega turizma. Neposredne koristi od tega bi morali imeti turisti, med katerimi je običajno 10 odstotkov takih, ki so si pripravljeni vzeti čas za ogled posamezne kultumo-zgodovinske znamenitosti, ostale pa predvsem zanimajo zabava, igre na srečo, dobra istrska kuhinja, kopanje v bazenih in v morju. Zlasti v piranski občini se je močno razvil kongresni turizem, kongresniki pa kot kaže nimajo nikoli veliko časa in hitro zbežijo nazaj na delovna mesta. in štiri čezmejne turistične poti: Cilji projekta so zastavljeni precej široko in pomenijo vrednotenje bogate kulturne dediščine, utrjevanje obstoječih in novih turističnih točk v obalnih mestih, v notranjosti in na podeželju istrskega polotoka. V sklopu projekta bodo izdelali štiri čezmejne turistične poti oziroma zanimivosti: - Gradovi in kulturne krajine v Istri; - Sakralna umetnost v Istri; - Izročila istrskih mest; - Arheološki parki v Istri. Arheološki park v Izoli Znanstveno razvojno središče pri Projekt delno financira Evropska unija v okviru programa pobude skupnosti INTERREG IIIA, Sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. Delno ga sofinancirajo tri obalne občine; Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran. Prijavitelj projekta je bila Univerza na Primorskem, vodja projekta dr. Darko Darovec, izredni profesor in direktor UP ZRS, iz Istrske županije pa je vodja projekta Vladimir Torbica. Partner: Grad Buzet. Projekt so zaključili 31.12.2007 in so ga celovito predstavili v Manziolijevi palači v Izoli. V skoraj triurni razpravi, v kateri so sodelovali dr. Darko Darovec, Vita Kemel iz Studia Kemel, Aleksander Penjek, prof. dr. Mitja Guštin, dr. Gorazd Sedmak, Silvano Sao in drugi, seje izkazalo, da opravljamo nekakšno pionirsko delo, čeprav zanimivi zgodovinski objekti, ki bi sijih turisti lahko bolj množično ogledali, stojijo med nami že stoletja. Avtorja in predavatelje je pozdravil tudi podžupan Občine Izola Bojan Zadel in jim obljubil pomoč. Neizkoriščena bogata kulturna dediščina Kulturna dediščina, ki v Istri kot celoti nedvomno obstaja, lahko predstavlja osnovo za organiziranje drugačnih, zahtevnejših oblik turizma, česar pa še očitno nismo v popolnosti izkoristili. Morda je krivo to, ker smo v Slovenski Istri dolga desetletja s svojo ponudbo spodbujali masovni, tako imenovani poceni penzionski turizem, za zahtevnejše individualne goste pa nismo bili pripravljeni. Tako so potenciali Slovenske Istre ostali večinoma neodkriti, množice so drvele mimo njih, neodkrito je ostalo tudi podeželje, ki ponekod še danes nima relevantne infrastrukture. Očiten primer je Sveti Peter. Kaj zares predstavlja Srce Istre? Je to Koper - Capodistria ali Poreč? Je to le ime projekta in kaj si tuji turisti predstavljajo pod imenom Istra. Vsekakor imajo v mislih Istro kot celoto, kot polotok in morda niti ne vedo, da je Istra sestavljena iz dveh delov; Hrvaška Istra in Slovenska Istra. V naši turistični ponudbi so se, kot je dejal Silvano Sao, pojavljala različna imena; Slovenska obala, Slovensko primorje, Obala, Obala in Kras, zadnje čase Slovenska Riviera in le redko kdaj Slovenska Istra. Kot, da se je sramujemo, je bilo slišati. Medtem pa je naša soseda Hrvaška v promocijo imena Istra vlagala ogromne napore in tudi sredstva! Projekt Srce Istre izhaja iz ugotovitev in prepričanja o potrebi po razširitvi turistične ponudbe čez vse leto in na celotnem prostoru Istre, hkrati pa tudi po dvigu kakovosti in valorizaciji kulturnih in človeških virov na obeh straneh meje. Lahko se pojavi problem, ker schengenski režim ne dovoljuje nikakršnih prostih turističnih con, ki sojih istrski župani že snovali, meja na Dragonji pa nas strogo ločuje. Uspeh vendarle je, da gre za novejšo znanstveno valorizacijo kulturne dediščine in da strokovnjaki opozorijo turistične delavce, lastnike kapitala, da bi lahko turistično ponudbo malce bolj “specializirali” in omogočili znanja željnim turistom, da bi odkrivali nove in nove turistične točke, ki si jih je vredno ogledati, tako Mladi so z zanimanjem poslušali predavanja, žal se ni noben vključil v razpravo. Od ponudbe tako imenovanega kulturnega turizma, ki ne prinaša velikih dobičkov novim lastnikom, zato se raje nagibajo k drugačnim oblikam ponudbe, bi morale nekaj imeti kulturne institucije, muzeji upravitelji kulturnih spomenikov in predvsem tudi domačini, kajti sicer še tako lepo zastavljeni projekti ostanejo v predalih. Ni dovolj, če turistični ponudniki v svojih prospektih in ponudbenih katalogih opisujejo le toplo sonce, modro morje ter lepe hotele, slikice o kulturno-zgodovinskih točkah pa ostajajo brez konkretne uporabne ponudbe. Trije dejavniki znanstvenega ovrednotenja čezmejne ponudbe Univerzi na Primorskem bo posebej ovrednotilo antično rimsko vilo in vzpostavilo arheološki park v Simonovem zalivu v Izoli, izdelali bodo kulturni itinerarij v Kopru, ovrednotili in predstavili bodo srednjeveške statute istrskih mest ter pomembnejše gradove, trdnjave in tabore ter primere sakralne umetnosti v notranjosti Slovenske Istre. Izdelali bodo tudi več oblik turistično-informativnega gradiva, znanstvene publikacije in spletno stran. Organizirali bodo tudi javne delavnice na temo kulturnega turizma v Istri, njegovega trženja in razvojnih potreb. V dejavnosti, ki izvirajo iz zastavljenega projekta, želijo vključiti tudi študente Univerze na Primorskem, zlasti študente Turistice v Portorožu. Predstavitve projekta so se udeležili tudi dijaki in dijakinje Gostinske in turistične šole v Izoli. ALI IMAMO PRIMORCI PRIMEREN ODNOS DO SVOJEGA OKOLJA? To vprašanje smo si zastavili člani Hotrikultumega društva Portorož na občem zboru v februarju tega leta. V društvu, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1961 se vedno zavzemamo zato, da bi naši sokrajani spoštovali naravo in se dobro počutili v lepem okolju in seveda - cvetju. Odgovor na vprašanje o odnosu primorcev do narave je vsekakor pozitiven. Če pogledamo urejenost nekaterih vrtov ob stanovanjskih hišah in cvetlice na oknih bi lahko rekli, da smo zelo zadovoljeni. No roko na srce, še zelo veliko je lastnikov hiš, parcel in tudi podjetnikov, ki nimajo pravega odnosa do okolja. Pa tako malo je potrebno, da se parcela počisti in hortikultuno uredi. Za sebe in tudi za sosede in ostale. Kako lepo bi bilo, da vsak prebivalec naših krajev vsaj enkrat na leto zasadil rastlino in za njo potem celo leto skrbel. Toda, tuje še urejanje javnih površin. Kaj pa s tem? Priznati moramo, da se v vseh treh obalnih občinah namenja kar nekaj sredstev za hortikulturno urejanje kraja. Mnenja o porabi teh sredstev so različna, za člane hortikulturnega društva pa je vsak evro vložen v urejanje okolja dragocen. Seveda bi želeli še več. Občine imajo še nekako dober odnos do okolja. Čuti pa se pomanjkanje volje pri podjetnikih in lastnikih večine prostora v naših krajih. Borba za dobiček je legitimna, toda kraj v katerem delujejo^ vendarle zasluži še nekaj več. Človek se ne sme zadovoljiti le z denarnimi dosežki, nekaj vendarle mora storiti tudi za svoje okolje. In prav zato člani društva vabijo vse, da se do okolja obnašamo odgovorno in da vsak prebivalec vsaj enkrat na leto zasadi cvetlico in potem za njo skrbi Podjetnike pa vabimo, da poleg profita vidijo tudi svoje - naše okolje. Vsaj nekaj sredstev je potrebno vložiti tudi v urejanje okolja. Sicer pa smo člani društva tudi družabni. Vsako leto organiziramo tradicionalni hortikulturni ples. Tokrat je bilo za izjemo v centru Portoroža v restavraciji Figarola in to v soboto, 29. marca. Vsi pravijo, da je srečelov na tej prireditvi izjemen. Po plesu se okolje spremeni. S cvetlicami se kraj obogati in mi člani društva smo srečni. _________________Anton Kovšca Izolski proračun bo sprejet 15. maja? Vsi izolski svetniki so na dopisni seji glasovali za začasno financiranje Občine Izola do junija 2008. Velja nekakšno “proračunsko premirje”, veliki občinski razvojni programi pa stojijo. Socialni demokrati predlagajo proračunsko sejo 17. aprila. Če je župan ne bo sklical, jo bo sklicala najmanj 1/3 svetnikov. Kot smo izvedeli naj bi bila proračunska seja šele 15. maja. Občina lahko do 30. junija razpolaga s proračunskimi sredstvi 5,44 milijona evrov, letni proračun pa bo verjetno znašal okrog 30 milijonov evrov. Dr. Tomislavu Klokočovniku je torej le uspelo pridobiti na svojo stran zadostno število občinskih svetnikov, ki so zadnji trenutek na odprti 2. dopisni seji do 31. 3. 2008, do 10.00 ure potrdili sklep o začasnem financiranju Občine Izola v prvih šestih mesecih 2008. Vroče razprave o predlaganem, za nekatere preveč ambicioznem občinskem proračunu, ki zagotovo ne bo tako visok kot j e bilo sprva predlagano, so se polegle, uporabniki javnih sredstev iz izolskega občinskega proračuna prejemajo dvanajstine, novih investicijskih programov, ki niso bili začeti v letu 2007 in zajeti v proračunu za leto 2008, pa praktično ni mogoče izvajati. Nesprejeti izolski proračun je odlična poslastica za rumeni tisk, vse pa je zabeljeno še nekoliko politično. Zupan se ne da! Ker pač v Občini Izola niso mogli ali hoteli pravočasno sprejeti proračuna za leto 2008 in 2009 je župan dr. Tomislav Klokočovnik izkoristil zakonsko možnost in objavil svoj sklep o začasnem trimesečnem financiranju porabnikov iz občinskega proračuna v obsegu porabljenih sredstev iz prvega trimesečja 2007. Očitno pa vsi porabniki niso prejeli enakih dvanajstin kot sojih prejemali v letu 2007, sicer ne bi bilo pritožb na vedenje občinske uprave in vročih tiskovnih konferenc. Še večji problem je nastal v Izoli, ko je bilo potrebno začasno financiranje podaljšati do junija 2008. Za to pa je namreč po zakonu o financiranju občin že potreben sklep občinskega sveta. Redne seje ni bilo, pač pa so izolski svetniki kot rečeno sklep potrdili na dopisni seji do 31. 3. 2008. Svoj pristanek k temu so zadnji trenutek dali tudi izolski Socialni demokrati in s tem tudi zagotovili potrebno sklepčnost. Kdo zavira razvoj Izole, se sprašujejo preprosti ljudje. Sedaj, ko Občina tudi dejansko ne more uresničevati novih projektov, graditi novih objektov, krožišč, kanalizacije..., bi se bilo treba vprašati kaj je pravzaprav narobe z odnosi med posamezniki, posameznimi političnimi skupinami in tudi izvoljenimi organi občinskega sveta, ker se niso sposobni dogovoriti o ustrezni enotni razvojni politiki Izole in kdo je za to odgovoren? Za vse je kriva opozicija? Marino Domio, nekdanji direktor izolske Komunale, sedaj samostojni podjetnikposameznik, je na novinarski konferenci dejal: “Ustvarja se splošno prepričanje, da je za vse kriva opozicija, ki pa na pomanjkljivosti in morebitne nezakonitosti le opozarja. Predlagatelj sklepov je Zupan. Občinski svet se lahko do sklepov opredeli tako ali drugače”. Toda kaj, če se politični “pink-ponk” v Izoli vleče predaleč in škoduje razvoju lokalne skupnosti in kaj se lahko zgodi, če ta ne sprejme občinskega proračuna? V vsakem primeru odgovornost leti na župana, vlada pa lahko predlaga Državnemu zboru naj razreši občinski svet. Upati je, da v Izoli do takega stanja le ne bo prišlo, da bo torej prevladala strpnost. Občinski svet se bo na temo občinskega proračuna vendarle moral sestati - in to na redni seji morda že 17. aprila - ter se pogovoriti kaj je sploh še sprejemljivo, katere naložbe (stadion, športna dvorana, kulturni center...) so zares uresničljive, kaj bo z nameravano prodajo neprofitnih stanovanj, kako bodo končno dobili gradbeno dovoljenje za zgrajeni stanovanjski stolpič v Livadah, kako daleč kaže iti s prodajo občinskega premoženja in ali imajo vse te predvidene naložbe tudi dejansko finančno kritje? Nekdanja županja Izole in sedanja poslanka SD v DZ Breda Pečan je na novinarski konferenci v Izoli (31. marca) dejala, da naj bi se župan dr. Tomislav Klokočovnik “nezakonito lotil dveh novih naložb; ceste A in krožišča na Trgu republike ter sporno zaposlil nove delavce v občinski upravi”. Nešteto je torej vprašanj, o katerih pa se v izolskem občinskem svetu očitno ne morejo poenotiti, ker jih nekaj zastruplja. In končno kaj naj na to stanje porečejo volivci, ki so glasovali za najboljše. Svetniki prejemajo sejnine tudi za neuspešne prazne seje. Socialni demokrati za proračun, vendar na realnih temeljih. FOTO: FK-primorski utrip Bodoči mojstri kuharstva in njihovi mentorji iz SGTŠ Izola kuhajo po Evropi Mentorji in dijaki SGTŠ Izola že nekaj let sodelujejo v evropskih projektih Comenius in Interreg. ki omogočajo V okviru aktivnosti predvidenih v sklopu projekta »Kulinarika in turizem v naših ribiških mestih« so v letošnjem letu obiskali Francijo, Romunijo in dve šoli v Italiji. Od 31. 3. - 4.4. 2008 so kuhali z italijanskimi sovrstniki v Adria, kjer so predstavili istrske dobrote iz regrata, svežega kozjega sira in divjih špargeljnov. Bodoča kuharja Aleks Zagoršek in Marko Gorela sta z učiteljico kuharstva Dragico Sodržnik pripravila slovenske dobrote, ki so jih italijanski gostje slastno degustirali. Popovič je državni svetnik Na tajnih volitvah v Kopru so elektorji (17 prisotnih) dali Borisu Popoviču 12 glasov, Darko Grad je prejel 3, Marijan Tončič 2. Boris Popovič Darko Grad Marijan Tončič V prostorih Mestne občine Koper na Verdijevi 10 so bile v sredo, 9. aprila 2006, ob 17.00 uri precej zapoznele (približno 6 mesecev po rednih), a učinkovite volitve. Kot je bilo pričakovati je na tajnih volitvah zmagal Boris Popovič, ki je od 17 prisotnih elektorjev (manjkal je elektor Anton Sagadin DeSUS Koper) prejel kar 12 glasov. Zanj je glasovalo 8 elektorjev iz Kopra (od 9 prisotnih), 4 glasove pa so mu očitno dali elektorji iz Izole in Pirana. Kandidat, ki gaje delegiral občinski svet Izola, Darko Grad je prejel 3 glasove, Marijan Tončič (SDS) iz Pirana pa 2 glasova. Elektorje je pozdravil predsednik Danilo Ukmar in obrazložil pravila glasovanja. Volilna komisija (Irena Dolinšek predsednica, Marjan Križman in Jani Bačič člana) je natančno preštela glasove in ugotovila, da je bilo vseh 17 glasovnic veljavnih. Predsednica volilne komisije je dovolila prisotnost medijev (razen pri štetju glasov). Že sestava elektorjev (Mestna občina Koper 10, Občina Izola 4, Občina I Piran 4) sama po sebi nakazuje, da manjši občini (razen če ni političnega 7 dogovora o kroženju) pravzaprav nikoli ? ne bosta imeli svojega predstavnika v I Državnem svetu! Glede na to, da sedanje zapoznele volitve kot kaže niso bile sporne, je 8^. treba samo še počakati na ugotovitveni sklep Državnega sveta, da je Boris Popovič državni svetnik, ki bo zastopal lokalne interese s tukajšnjega območja. Kot je znano seje pred šestimi meseci ob rednih volitvah v Državni svet zapletlo prav v Kopru, ker j e mestni občinski svet zadnji hip spremenil volilna pravila. Opozicija (SD in Oljka) je protestirala m ustavno sodišče je odločilo, daje treba vse ponoviti in to po starih veljavnih pravilih. Številni kandidati so nato izpadli; ostali so le trije: iz Kopra Boris Popovič, iz Izole Darko Grad in iz Pirana Marijan Tončič. Elektorji so opravili volitve v slabih 30 minutah. FOTO: FK- primorski utrip. V sklopu projekta Iterreg IIIA Italija-SIovenija šola sodeluje z gostinsko šolo 1PSSAR Barbarigo iz Benetk v projektu »Znanje in okusi ob meji. Naši dijaki so s koordinatorko projekta Eufemijo Munda raziskovali pristne jedi naših babic, kijih bodo z učiteljico Ličen Ireno skuhali v Benetkah 16. aprila za prestižne italijanske goste. Vse te dejavnosti in potovanja dijakov usmeritve gostinstvo in turizem povečujejo zanimanje za vpis na gostinsko šolo, kjer se dijaki že v času šolanja lahko primerjajo s sovrstniki po Evropi in ponesejo svoja in učiteljeva znanja tudi izven Slovenije. Munda Eufemija, prof. ■ '#|tv primorski u¥p Šesti Solinarski praznik bo 19. in 20. aprila V občini Piran so tudi letos pripravili pester program Solinarskega praznika ob prazniku Sv. Jurija, ko so se v preteklosti solinarske družine iz Pirana odpravile na solna polja, pripravile vse potrebno, kar je v bistvu tudi pomenilo začetek priprav na solinarsko sezono. To je bil pravi praznik za Pirančane, ki so v davnih letih, v času | Serenissime, pravzaprav od poletnega dela na solnih poljih, sol so pa morali obvezno oddajati državi. Soline so v svoji skoraj 700-letni zgodovini doživljale padce in vzpone, tradicija pa je ostala. ■Z-llB^iimTT^TlpBpB Nekoč, na primer leta 1946, so v strunjanskih in sečoveljskih solinah | (skupaj več kot 600 hektarov) (•) A leta pa so veseli, lahko na jKjl E flfl ■Bi jB» BrW aktivnih solnih poljih pridelajo , ■tsBC BBLp hišic v namene, kar bi MBHHf^OHBBMBHBBBSflBlliHBBflflH^DHH^HUflflBiflll verjetno dokončno preusmerilo tok | interesov in spremenilo obličje našega edinega naravnega čudesa | Sečoveljskih solin. Tradicija ne sme zamreti V piranski občini že vrsto let nadaljuje s tradicijo solinarskega praznika in tako bo tudi letos. Podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci 8. aprila v prostorih podjetja Soline, Pridelava soli d.o.o., kjer so Alojz Jurjec, Irena Dolinšek, Lada Tancer, Zorko Bajc, Fulvia Zudič in Martina Gamboz povedali kako bo potekal letošnji solinarski praznik, ki bo kot rečeno 19. in 20. aprila. Prireditve so se začele že 11. aprila v Gledališču Tartini Piran s projekcijo dokumentarnega filma Procesija Sv. Jurija leta 1943. Predstavlja se tudi društvo Anbot, ki je v sodelovanju s hortikulturnim društvom Portorož okrasilo ulice za procesijo Sv. Jurija. V okviru praznika bo v galeriji Gasspar 18. aprila ob 18.00 uri odprtje razstave Paolo Massei e i suoi lavori. Ob 20. bo v Gledališču Giuseppe Tartini Večer slovenske folklore. Nastopila bo folklorna skupina Val. Solinarski praznik je dobil tudi novo celostno podobo. Logotip »Piran in Sečoveljske soline« je izdelal znani oblikovalec Sergio Gobbo. V soboto, 19. aprila tudi pandolo Tudi letos bo v času solinarskega praznika na Tartinijevem trgu stara istrska igra pandolo. Slovesna otvoritev turnirja bo ob 12.30 uri. Tam bodo hkrati tudi ustvarjalne delavnice, tržnica in dobrodelne akcije. Uradni del programa se bo pričel 19. aprila ob 18.30, ko bo piranski župan Tomaž Gantar slovesno odprl Z novinarske konference o letošnjem VI. Solinarskem prazniku (z leve) Zorko Bajc, piranski župnik, Fulvia Zudič, Skupnost Italijanov G. Tartini Piran, Irena Dolinšek, koordinatorica prireditve, Alojz Jurjec, direktor Soline, pridelava soli d.o.o., Lada Tancer-Občina Piran, Martina Gamboz, direktorica Pomorskega muzeja Piran in Barbara Jakomin, odnosi z javnostmi Avditorij Portorož. FOTO: AKV - Primorski utrip. Solinarski praznik 2008. To bo tudi prva uradna prireditev Občine Piran na prenovljenem Tartinijevem trgu v Piranu. Obiskovalci se bodo lahko zabavali še pozno v noč na plesu v Tartinijevem gledališču in na koncertu v lokalu Da noi. V soboto dopoldne bo v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah brezplačni vstop in organizirano vodenje. Tja se lahko odpravite peš, s kolesi, z avtobusom ali v Sečoveljske soline tudi z ladjico in sicer s piranskega pomola od 10.00 do 14.00 ure. Nedelja (20. april) v znamenju sv. Jurija Pirančani že skoraj 700 let (od leta 1.344) slavijo praznik sv. Jurija, zaščitnika mesta Piran. V nedeljo ob 9.00 uri bo na Tartinijevem trgu zaigral Mladinski pihalni orkester Piran. Od 9.30 uri do 9.45 bo Procesija sv. Jurija, nato bo v stolni v cerkvi sv. Jurija Sveta maša. Po maši bo pri cerkvi druženje. Odhod solinarske družine Solinarska družina bo odpotovala v soline z barko v nedeljo, 20. aprila, okrog 12. ure s piranskega pomola v spremstvu starih bark. Takoj za tem ob 12.10 do 12.30 bo organiziran tudi odhod obiskovalcev v Krajinski park Sečoveljske soline (Lera) z avtobusom Street tour s piranske avtobusne postaje. V Krajinskem parku v solinah bo voden brezplačen ogled, pred upravno zgradbo podjetja Soline, Pridelava soli d.o.o. pa bo tržnica in gostinska ponudba (sol, oljčno olje, ponudba vin, gastronomija, ročna dela...), na kateri se bo predstavilo kar 23 ponudnikov, med njimi tudi Oljkarsko društvo Štorta Piran, Soline, Pridelava soli d.o.o. (gostitelj), Pomorski muzej Piran, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Društvo Faros, turistična društva Piran, Taperin, Solinar, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Hortikulturno društvo Portorož, KS Piran, Društvo vinogradnikov Slovenske Istre, FONDA.SI d.o.o., Butul Tatjana - Društvo za zdravo življenje, Gasilsko društvo Piran in drugi. Sicer pa na Solinarskem prazniku sodeluje kar 56 društev, podjetij, institucij, posameznikov in raznih klubov, vseh soorganizatorjev (vključno s sponzorji) pa je okrog 80. V času praznika boste lahko kupili 5-kilogramske vreče soli s 50% popustom, kar vas bo veljalo samo 2,5 evra. Ob 15. uri bodo v Kazemi odprli razstavo slik na temo solin. Odhod avtobusov je predviden ob 15.00, 15.30 in 16. uri. Sporazum o prenehanju dejavnosti kartinga v Luciji Župan Občine Piran Tomaž Gantar in direktor družbe Kartpokal d.o.o. Sandi Čeligo sta v petek, 4. aprila 2008, podpisala sporazum v obliki notarskega zapisa, s katero se je Kartpokal d.o.o. zavezal, da bo do 31. decembra 2009 prenehal z izvajanjem dejavnosti kartinga v Luciji - tako na parceli št. 5528/14 k.o. Potrorož, ki je last Občine Piran, kakor tudi na parceli št. 5528/3 k.o. Portorož, kije last Marine Portorož. Nepremičnino na zemljišču, ki je v lasti Občine Piran, bo Kartpokal izpraznil in jo izročil v posest Občini. Ker omenjena družba zaseda tudi del parcele št. 5528/1 k.o. Portorož (last Občine Piran), kjer izvaja gostinsko dejavnost, sta se pogodbeni stranki sporazumeli, da bo navedeno nepremičnino izpraznila ter z nje odstranila objekt in jo v roku 15 dni od prejema obvestila, da je Občina Piran za navedeno zemljišče pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, vrnila Občini v posest. Dogovor je sklenjen v obliki notarskega zapisa in je neposredno izvršljiv, kar pomeni, da v kolikor Kartpokal svoje obveznosti ne bi izpolnil v roku, bo lahko Občina Piran brez predhodnega pravdnega postopka na sodišču predlagala neposredno izvršbo Obenem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da od 4. aprila 2008 dalje Kartpokal omeji svojo dejavnost kartinga, in sicer tako da bo prenehal z izvajanjem dirk ter organiziranih treningov, poleg tega pa bo svojo dejavnost omejil tako, da od novembra do februarja karting dejavnosti ne bo izvajal, v preostalem času pa od 10. do 22. ure. Katja Pišot, imiv.dipl.prav. Vodja službe za odnose z javnostmi Občina Piran Skupaj delamo za zdravje Zdravstveni dom Piran in Občina Piran sta že četrto leto zapored pripravila prireditev ob Svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu. Pripravili so jo v soboto, 12. aprila. Biti bi morala pred zdravstvenim domom, pa jim je zjutraj malo zagodel aprilski dež, zato so se preselili v notranje prostore. Vse je potekalo pod znanim imenom “Skupaj delamo za zdravje” - z osnovnim namenom promocije zdravega načina življenja. Z novinarske salonu v Piranu. Letošnji program in aktivnosti so predstavili na novinarski konferenci 2. aprila v predsedniškem salonu občinske stavbe: župan Občine Piran Tomaž Gantar, predstojnica urada za družbene dejavnosti Lada Tancer, direktor ZD Piran Matjaž Krajnc, vodja Centra za promocijo zdravja in glavna sestra ZD Piran Dragica Blatnik in strokovna sodelavka Centra za promocijo zdravja v ZD Piran Barbara Loboda. Pri Zdravstvenem domu Piran deluje Center za promocijo zdravja, imajo sodoben diagnostični laboratorij, organizirane so patronažne službe, nege na Na prireditvi se je predstavilo tudi Okolje Piran, kjer so članica uprave Milica Maslo in sodelavki promovirali nov način ločenega zbiranja odpadkov. domu, šole za starše in razne strokovne delavnice. Vse projekte uresničujejo v skladu z usmeritvami nacionalnega programa zdravja in veseli so, da se v aktivnosti vključuje tudi Občina Piran. Operativne programe ukrepov za krepitev zdravja prebivalcev občine Piran pripravljajo na podlagi rezultatov analize zdravstvenega stanja prebivalcev občine. S°dle^°S Jj.12' apr‘la) ponu^iH odprtih zobozdravstvena preventivna let. V sklopu zobozdravstvene preventive so v okviru programa tekmovanje za zdrave zobe ob zdravi prehrani vključene vse šole v Sloveniji. V piranski občini tekmujejo šolarji od drugega do petega razreda devetletke, je zapisala Barbara Jelen, dr. dentalne medicine, spec. pedontolog. Izjemno pomembno je tudi izvajanje nacionalnih programov kot sta projekt primarnega zdravstvenega varstva CINDI in državni program presajanja človeških organov SVIT. S programom so pričeli že zgodaj zjutraj. Od 7. do 9. ure so v sodobnem diagnostičnem laboratoriju v Zdravstvenem domu v Luciji za ceno 5 evrov merili holesterol in krvni tlak. Dopoldne so za starejše od 20 let organizirali test hoje na 2 kilometra. Vsem, ki so se podali na pohod, so zdravniki splošne medicine in drugo zdravstveno osebje pred in po hoji izmerili krvni pritisk, srčni utrip, indeks telesne mase, fitnes indeks. Krvni pritisk ste si lahko dali izmeriti tudi, če niste šli na pohod. Nekoliko bolj zahtevna je bila nordijska hoja, še bolj pa pohod na 8 km. Za številne obiskovalce je bila zanimiva ekološka tržnica, na kateri so lahko obiskovalci pokušali zdravo pridelano sadje, zelenjavo, enolončnice, napitke, izdelke iz linije Zdravo življenje, kruh - pečen po posebnem receptu, domači med, marmelado in oljčno olje in druge domače dobrote ter seveda tudi kaj kupili. Od 10. do 14. ure so bile tudi ustvarjalne delavnice za otroke, nekaj pred poldne pa gledališka predstava o zdravi prehrani- „Vse najboljše zate -gledališča Ku-Kuc“. Sicer pa, kot je povedala Dragica Blatnik, v ZD potekajo tudi zdravstveno vzgojne delavnice in to čez vse leto. Paciente tja usmerja zdravnik, če ugotovi, daje to za posameznika potrebno. FOTO: FK-Primorski utrip. I w primorski uTp Rezultati ankete Pirančanom je všeč nova podoba Tartinijevega trga 1.) Kako ocenjujete ukrepe v zvezi z novo prometno ureditvijo v mestu Piran? a. ) odlično b. ) dobro c. ) slabo d. ) nimam pripomb pripomb 9% Slabo 36% Dobro 46% 3.) Kako ocenjujete prizadevanja civilne iniciative v Piranu? a. ) bilo je uspešno b. ) bilo je le delno uspešno c. ) ni bilo uspešno Ni bilo uspešno 16% Bilo je uspešno 13% Bilo je delno uspešno 71% 2.) Vam je všeč nova podoba Tartinijevega trga? a. ) da, všeč mi je b. ) ne, ni mi všeč c. ) nisem si ga ogledal-a Nisem si ga ogledal-a 5% Ne, ni mi všeč 23% vsec mi je 72% Župan Občine Piran Tomaž Gantar uresničuje projekt ureditve Tartinijevega trga in na njem prepoved parkiranja. V soboto, 19. aprila 2008, bo na trgu tudi prva občinska uradna prireditev - Solinarski praznik. Uradna otvoritev trga pa šele sledi. Zanimalo nas je, kako Pirančani ocenjujejo ukrepe v zvezi z novo prometno ureditvijo v mestu Piran, zato smo v času od 8. do 12. aprila 2008 izvedli posebno anketo. Vprašanja: Nimam Odlično 5.) Menite ali se bo zaradi p g Če ne morebitnega zaprtja ^ Tartinijevega trga za promet zmanjšal obisk ZagOtOVlje nakupovalcev in gostov ni h drugih v mestu? parkirnih a. ) da mest b. ) samo na začetku 31 % c.) da, če ne bo zagotovljenih drugih parkirnih mest ( 7o Samo na začetku 24% Samo 7.) Ste bili o spremembi prek prometnega režima v Piranu raznih obveščeni? gOVOriC a. ) da prek občinskega glasila 21 % b. ) da prek drugih medijev:_ c.) samo prek raznih govoric Da prek občinske ga glasila 25% Da prek drugih medijev 54% 4.) Ste za prepoved parkiranja na Tartinijevem trgu (z izjemo dostave)? a. ) da b. ) ne, ker ni dovolj parkirnih mest zunaj mesta 6.) Menite, ali bi bilo treba prenovljen Tartinijev trg malce oživiti, okrasiti, postaviti prodajne stojnice, prirejati več prireditev in drugih srečanj? a. ) da b. ) da, vendar ne pozno v noč, ker moti stanovalce c. ) ne Ne, ker ni dovolj parkirnih mest zunaj mesta Ne 2% Da, vendar ne pozno v noč, ker moti stanovalce 33% Volitve v oljkarskih društvih Nov štiriletni mandat Vladimirju Knezu (ŠTORTA) in Dinu Pucerju (DOSI) V oljkarskih društvih, članicah Zveze društev oljkarjev Slovenije, so bili redni letni zbori članstva oziroma skupščine, na katerih so obravnavali poročila o delu društev ter programe dela in finančne načrte za leto 2008. Na zboru članov Oljkarskega društva Štorta Piran (28. marca 2008 v Fiesi) in na zboru članstva Društva Oljkarjev Slovenske Istre - DOSI (29. marca 2008 v OŠ Škofije) so bile tudi redne volitve v organe društev. Tako v Štorti kot v Dosiju so nov štiriletni predsedniški mandat zaupali starima predsednikoma Vladimirju Knezu oziroma Dinu Pucerju. Oljkarsko društvo Štorta Piran Društvo je 27. aprila 2003 v Cetorah ustanovilo 27 ljubiteljev oljkarstva, konec leta 2007 pa je imelo že 83 članov, njihovo število pa še narašča. Prvi predsednik društva je bil Egidio Žiber, nato je društvo prevzel in vodil Atilio Radojkovič, sedaj pa mu že drugi mandat predseduje Vladimir Knez. Temeljna naloga društva je organizirana vzgoja, promocija in zaščita starih piranskih avtohtonih sort oljk. Društvo je leta 2005 izdalo knjigo o Piranskih oljkah, kije bila odlično sprejeta med oljkarji in ostalimi bralci. Med odmevnejše uspeha lahko prištevamo tudi organizacijo I. Mednarodnega simpozija o avtohtonih oljkah leta 2006 v Taverni v Luciji. Sedaj pa v okviru projekta Namizne oljke Slovenske Istre potekajo intenzivne priprave za pridobitev označbe geografskega porekla. Projekt vodi in usklajuje član UO društva Peter Deržek v sodelovanju z laboratorijem LABS d.o.o. Društvo na podlagi posebne pogodbe vzdržuje tudi piranski občinski oljčnik na Forma vivi. Sadike starih sort vzgajajo tudi v rastlinjaku v Rovinju. Aktivno sodeluje tudi v Zvezi društev oljkarjev Slovenije (ZDOS). Društvo Štorta vodi enoletno predsedovanje zveze, katere predsednik je postal član društva Štorta Franc Krajnc, ki sedaj skupaj z županom Občine Piran Tomažem Gantarjem pripravlja srečanje primorskih županov na temo oljkarstva. Uspešno je bil zaključen tudi postopek zaščite znaka društva Štorta. Z odločbo Ministrstva za gospodarstvo, 2. avgusta 2007, je znamka registrirana v RS in je osnova za mednarodno registracijo v državah podpisnicah Madridskega sporazuma in protokola. Na zboru članstva Štorte so potrdili tudi znesek letne članarine, ki za leto 2008 znaša 30 evrov. Predsedstvo na skupščini Štorte. Previdnost pri hišnem nakupovanju Marica Merljak iz Šolske 2 v Luciji je kupila drag aparat, s katerim pa si sama ne more pomagati. Prijazen trgovski potnik ji je sicer vse lepo obrazložil, celo ročno napisal nekakšna navodila, priložil prospekt z navodili o uporabi, celo svetoval kako naj vzame posojilo pri banki - vzel denar in odšel. Pravi, da parata za nego nog, za katerega je odštela skoraj 400 evrov, ne more sama uporabljati in da ima še zapakiranega. Ko smo ji obrazložili, da je zamudila vse reklamacijske roke, skrite napake pa kot kaže na aparatu ni, je bila malce razočarana. Zlasti tudi, ker je v neki drugi reviji opazila, da bi lahko enak aparat kupila bistveno ceneje. Prodaje od vrat do vrat je sicer vse manj in je v večini primerov tudi zakonsko prepovedana, a vendarle se tu in tam pojavi kakšen prijazen prodajalec, ki zna prepričati starejše ljudi naj to ali ono tudi kupijo. Primer Marice Merljak iz Lucije naj bo le kot opozorilo o večji previdnosti pri podobnih primerih. Seča Justina-Zorka Zudič ne more spati zaradi sevanja antene! Justina-Zorka Zudič s Seče 193 se nam je pritožila, da naj bi nekdo menda za potrebe Radia Ognjišče brez njenega dovoljenja na steno njene hiše priklopil žice za napajanje antene, ki jo sedaj močno moti. 78-letna upokojena aranžerka iz Grand hotela Metropol se od takrat počuti zelo slabo in ne more spati v sobi, ki je obrnjena v smeri antene, ko pa se anteni, ki je oddaljena od njene hiše le kakšnih 20 metrov, približa zunaj seji dvignejo lasje pokonci. Nismo preverjali za kakšne vrste sevanja gre in ali gre za sprejemno ali oddajno anteno, ne zdi pa se prav, če naj bi res nekdo brez njene privolitve priklopil napajalne naprave na steno njene hiše. “Župnik je nekaj časa hodil tod okoli, sedaj pa ga ni več videti”, nam je povedala. Potolažili smo jo in ji obljubili, da bomo zadevo preverili tudi s strokovne plati, ali je za njeno očitno šibko zdravje res krivo morebitno magnetno valovanje obstoječe antene tik ob njeni hiši? Predsednik Štorte Vladimir Knez predstavlja program dela društva za leto 2008. FOTO: FK-Primorski utrip. Društvo oljkarjev Slovenske Istre Izvoljenivorgani društva Štorta 28. marca 2008 v Fiesi: Predsednik: Vladimir Knez Podpredsednik (za strokovno področje): Vanja Dujc Ostali člani UO: Atilio Radojkovič Peter Deržek Marsič Darko Eufemia Munda Benjamin Ličer Anton Biloslav Nadzorni odbor: Denis Fakin Robi Kante Dušan Mahne Viljam Krt Disciplinska komisija: Božidar Grižančič Valter Pangerc Zorko Marc Zbor društva je bil 29. marca 2008 v prostorih OŠ Škofije, na katerem so izvolili organe društva, sprejeli načrte za leto 2008, ocenili oljčno olje letnika 2007 ter podelili priznanja. Za predsednika društva DOSI je bil soglasno izvolj endosedanj i predsednik Dino Pucer. Zbor sta pozdravila predsednik ZDOS Franc Krajnc in starosta slovenskega oljkarstva Bmno Podveršič, ki je dejal, da tam kjer so Primorci je Primorska in tam , kjer je Primorska so oljke. DOSI s 370 člani (nekateri so včlanjeni v dveh društvih hkrati) sodi med najmočnejša in tudi dobro organizirana dmštva na Primorskem s 370 člani. Leto 2007 ni bilo posebej naklonjeno slovenskim oljkarjem. Povprečni izpad pridelka je bil 45-odstoten, ponekod pa tudi do 90 odstotkov. Le v redkih oljčnikih so pridelali več kot v letu 2006. Suša in škodljivci, zlasti oljčna muha, ki je udarila zelo pozno, so presenetili celo oljčne strokovnjake. Rezultati senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja pridelanega v letu 2007 so pokazali povečano skrb oljkarjev za kakovost, kar se zdi izjemno pomembno, saj je znano, da v Slovenski Istri ne pridelamo velikih količin, s katerimi bi lahko konkurirali na širšem evropskem tržišču. Ostane torej le vrhunska kakovost in dobra promocija našega oljčnega olja. Nihče natančno ne more izračunati koliko oljčnega olja pridelamo na Primorskem. Velja le ocena od 400 do 450 ton. Za lansko izjemno slabo letino pa lahko ocenjujemo, da smo pridelali le okoli 150 do 200 ton oljčnega Priznanje Vanji Dujcu. Priznanje šampionu za ekstra deviško oljčno olje je prevzel Silvano Puhar iz Pulja(na sredini). Ocenili so oljčno olje letnik 2007 Podelili so 13 zlatih oljčnih vejic, 10 srebrnih in 67 priznanj za ekstra deviško olje. Šampion: Ekstra deviško olje Sta Margherita pridelovalca Silvana Puharja iz Pulja Vice šampion: Glavina Evgen - Olje Šavrin. Zlate oljčne vejice so poleg šampiona in vice šampiona prejeli še: Zdenko Hrvatin, Gorlato Brist, Franko Slavec, Oljarna Hrvatin Marinko, Vanja Dujc (dobitnik tudi mednarodnega priznanja v Zuerichu (Švica), Duvilijo Muzlovič, Majda Ravnikar - Karlonga, Robert Sulič, Marko Marancin, Mario Pekiča, Zajko Vanja. Srebrne oljčne vejice so prejeli: Boris Jenko, Dario Flego, Iztok Trošt, Atilio Vuk, Aleksander Grbec, Markočič - Vesel, Oljarna Šalara (Lisjak), Nino Cinič, Gorlato Brist (Lisjak), Nino Cinič, Brist Gorlato Premium, Mahnič Aleksej (Poljana). Čigava je antena? Umrla je oljka V pritličju Banke Koper v Kopru so pred leti s ponosom zasadili in razkazali staro oljko kot simbol življenja in dar narave, a žal ni dolgo vzdržala v nenaravnem okolju obdana s štirimi visokimi steklenimi pregradnimi stenami. “Oljka potrebuje sonce, istrsko klimo, burjo in dež”, je na nedavni razstavi svojih slik povedal Zvest Apolonio, ko smo si ogledovali trpečo oljko, ki je iz korenin pognala le nekoliko vejic. Če smo se na Slovenski obali že nekako navadili na drevorede palm, so si nekateri bistri Primorci izmislili še eno novost. Na določene razgledne točke so zasadili stare obrezane oljke in jih osvetlili celo z reflektorji! Kot da ni dovolj pogled na lepe istrske oljčnike v naravi. 15. maj Praznik Mestne občine Koper Mestna občina Koper se aktivno pripravlja na praznovanje letošnjega občinskega praznika. Tudi letos se bodo predstavile krajevne skupnosti, in sicer v soboto, 10. maja, med 10. in 17. uro, na Pristaniški ulici z vzporednim kulturnim programom nekaterih krajevnih skupnosti v Taverni. Letošnja novost sodelovanja občine in krajevnih skupnosti pa je zagotovo podaljšanje predstavitve na vse sobote v mesecu maju, ko bodo posamezne krajevne skupnosti ponudile kulturni program, prodajne stojnice lokalnih obrtnikov, umetnikov, vinarjev in drugih. Izjema bo le sobota, 24. maja, ko bosta v Mestni občini Koper dve pomembnejši prireditvi, OD KANTINE DO TORKLE in PRAZNIK REFOŠKA, v okviru katerih se bodo posamezne krajevne skupnosti predstavljale kar v svojih krajih. Tudi letos ne bo manjkala prireditev »Koper praznuje z otroki na trgu«, 14. maja, 17. maja pa se bo na svečani seji sestal občinski svet. Potrebno je poudariti, da so v mesecu maju aktivna tudi številna društva in organizacije občine, ki so za občane in obiskovalce pripravile številne prireditve. V Izoli okrogla miza o kakovosti življenja starejših Sklicujeta jo Zveza društev upokojencev Slovenije in Pokrajinska zveza društev za južno Primorsko, v petek, 18. aprila 2008 ob 16. uri v Hotelu ZDUS Delfin Izola. Lucija Pri Bučkotu pripravljajo dobre slaščice Slaščičarno Ekspres v Luciji z zanimivim pridevkom Bučko dnevno obišče kar veliko gostov, ki se tam želijo malce posladkati ali pa spijejo kakšno kavico. Ponujajo veliko vrst dobrih slaščic; od baklave, zavitkov, krostat, tort, rolad do krofov in sladoleda. V slaščičarni lahko naročite tudi cele torte za razne priložnosti, v zadnjem času pa so ponudbo še popestrili s poticami za na dom. Azili Kibir (na fotografiji Primorskega utripa) je bil pohvaljen, ker je že prvi dan prodal vse sveže pripravljene potičke, ki so bile razstavljene na vitrini, pa tudi, ker je sicer je prijazen do gostov. Poleg Azilija delajo v slaščičarni še Jusuf, Selam in Amet. Pozimi slaščičarno običajno za kakšen mesec ali dlje zaprejo in obiščejo svojo domovino Makedonijo. V Izoli dobijo novo knjižnico To jim je ob 50. rojstnem dnevu obljubil podžupan Občine Izola Bojan Zadel, v upanju, da bo proračun tudi potrjen. Kar pol stoletja je minilo, ko je bil 28. marca 1958 izdan odlok o ustanovitvi Ljudske knjižnice Izola. Slovesnost so obeležili natanko petdeset let kasneje v čitalnici Mestne knjižnice Izola in v ta namen izdali zbornik ter priložnostno razglednico z žigom. Prisotne so nagovorili Marina Hrs, direktorica knjižnice, Bojan Zadel podžupan Občine Izola, za branje pa je navduševala dr. Manca Košir. Glasbena skupina Vruja je slovesnosti dodala pristni istrski pridih. Dogodek je povezovala Nataša Benčič. Prvo ime ljudska, potem matična in sedaj Mestna knjižnica Izola. Leta 2004 se je preselila v nove, večje in svetlejše prostore ter se hkrati preimenovala v Mestno knjižnico Izola. Zanimiva je bila selitev knjig iz starih prostorov v Kulturnem domu na novo sedanjo lokacijo Ulica OF 15. Spomnimo se, da so se 7. februarja 2004 zbrali domačini in naredili živo verigo dolgo 700 metrov in tako iz roke v roko preselili knjige. Izolska knjižnica v svojem temeljnem poslanstvu nudi izposojo knjig poleg tega pa nudi še Borzo znanja, središče za samostojno učenje, študijske krožke, ustvarjalne krožke, pravljične ure in organizira mesečne večerne klepete z zanimivimi Izolani, ki jih vodi novinarka Nataša Benčič. V izposojenih je bilo 7 enot na dan, 200 tisoč izposoj na letni ravni. Iz leta v leto je obisk večji in prostori postajajo tesni. Zato bodočnost vidijo v sodobno urejeni knjižnici s tisoč štiristo kvadratnimi metri površine. Tudi na Občini se zavedajo, dušo ter potujemo po krajinah, ki so jih naslikali pisatelji, pesniki, esejisti. Takrat se odpremo za ljubezen in s tem za drugega. Branje je v 21. stoletju je pomembnejše kot je bilo v stari Grčiji, ker naj hujša bolezen je prav ta, ko izgubimo stik s svojo dušo. Adrijana Krajnc Vasovič njihovih prostorih si lahko ogledamo zbirko preko osemsto starih igrač in zbirko starih razglednic. Ponudba je pestra, kar govorijo tudi številke. Namreč knjižnična zbirka se lahko ponaša z okli 70 tisoč enotami. Lani je knjižnico obiskalo 92 tisoč ljudi, da je lokacija utesnjena in da Izola potrebuje kulturni center. »Knjižnica je ponos Izole in si zasluži čitalnico s pogledom na morje. Načrti so in upam, da se bodo projekti v naslednjih letih uresničili«, je povedal podžupan Bojan Zadel. Z izrečenimi obljubami je podžupan požel bučen aplavz. Ravno tako bučen aplavz pa je požela posebna gostja prireditve dr. Manca Košir. Povedala je da so že stari Grki imeli napis na knjižnici - prostor za ozdravljanje duše - in to poslanstvo opravljajo knjižnice še dandanes. Sokrat je učil: spoznaj samega sebe in spoznal boš druge in svet. Koširjeva ugotavlja, da smo danes izgubili stik s svojo lastno dušo, ker ne udejanjamo Sokratovega stavka. Dobre knjige so, poleg najbližjih, najboljše prijateljice. Medtem ko jih beremo one berejo nas in tako spoznamo samega sebe. Med branjem se ustvari dialog z avtorjem knjige in stopimo v prostor branja, kajti takrat smo v enem drugem stanju zavesti, ko izstopimo iz časa in prostora. Takrat damo sebe v oklepaj in stopimo v stik s svojo Koper Srečanja v knjižnici Pod skupnim imenom Mare nostrum (naše morje) so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, Čevljarska 22 v Kopru, pripravili program srečanj s prispevki številnih avtorjev o pomorstvu, slikarstvu na temo morja, ribičih, solinah, turizmu. Srečanje so odprli 3. marca, zaključili pa ga bodo 24. aprila. Udeležence je pozdravil direktor Knjižnice Ivan Markovič. Na odprtju srečanja Mare nostrum, 3. marca, so Mirjana Klodič, Metka Likar in Elen Twrdy govorile o pomenu pomorstva za Slovenijo ter o tem, kako država z raznimi ukrepi skrbi za razvoj pomorstva, pristanišča, kadrov in zakonodaje. Metka Likar, univ. dipl. inž. Je zaposlena na Ministrstvu za promet. Mag. Mirjana Klodič je direktorica koprske enote Bureau Veritas, ki posluje na področju kontrole kakovosti in količine blaga. Docentka dr. Elen Twrdy je dekanja Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Njeno znanstveno raziskovalno delo je vseskozi povezano s pomorstvom. V več kot mesec in pol dolgem srečanju v različnih terminih so nastopili še Paolo Valenti, Flavio Bonin, dr. Marko Pavliha, Almerigo Apollonio, Nadja Terčon ™ Roberto Starec, Vinko Oblak, Deborah Rogozica, Duška Žitko, Slobodan Simič Sime, Mitja Lamut, Boris Vuga, Boris Koroman, Tomi Brezovec, Zdenka Bonin, Franco Cossutta, dr. Vesna Mikolič, Dušan Babe in Rok Sorta, Srečko Gombač, Diana de Rosa •n Pier Paolo Dorsi, Tine Slabe, Fabio Fiori, Martina Orlando, dr. Lovrenc Lipej, Roberto Odorico, dr. Mitja Grbec, Nedjan kastelec, Elvio Guagini, Bruna °lpi Lisjak, Ugo Fonda, Fulvia Zudič, Kristjan !Aez’ Ondina Luša, dr. Patrick Vlačič, Salvator •tko, Luigi Donora, Valter Suban, Marko Perkovič, mag.^ Robert Turk, Bruno Dobrič, Bogdan Marinac, nježana Karinja, Francesco Hlavaty, Aldo Kliman in rugi. Prireditev sta finančno podprli Mestna občina °per in Ministrstvo za kulturo. Bibliotekarka Amalia Petronio in Duška Žitko (levo). Morje v slikarstvu Duška Žitko, umetnostna zgodovinarka, ki že 23 let dela kot kustosinja za umetniško zgodovino v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera, je 18. marca v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru predstavila delček svojih raziskav o marinističnem slikarstvu druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Povedala je, daje marinistično slikarstvo slikanje morskih krajin in nam s prizori pomorskih bitk, ladijskih portretov, obmorskih krajin in dogodkov na morju razkrila bogato inraznoliko zbirko evropskega marinističnegaslikarstva na Slovenskem ter opozorila na njeno izjemno vrednost in pomen. Duška Žitko je o temi napisala več znanstvenih in poljudnih publikacij oziroma člankov in jo predstavila na različnih predavanjih v Sloveniji in tujini. Uvod v predavanje je popestril ljubiteljski slikar Dušan Kmetec z razstavo del Jaz in morje (Io e il mare). Kmetec je član piranskega društva Likovni klub Solinar in Likovne skupine Skupnosti Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran -Gruppo di pittura della Comunita' degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano. Občudovali smo lahko slike iz cikla figuralike ribičev. Dušan Kmetec: » V sebi nosim in čutim ljubezen ter spoštovanje do morja, zato so mnoge moje slike tematsko vezane na krajino, dogajanja in življenje ljudi ob in na morju. S slikami pripovedujem zgodbe. Na platno, papir, karton ... prenašam svoja čutenja in doživetja, ki se me kakorkoli dotaknejo in vtisnejo v spomin.« AKV , W primorski uVp i i s NLB Super depozit Pospešite rast svojih sredstev s sklenitvijo NLB Super depozita z: • letno nespremenljivo obrestno mero 5 % • dobo vezave 13 mesecev • minimalnim pologom 1.000 EUR Če boste v tem obdobju vseeno potrebovali svoj denar, vam na podlagi tega depozita nudimo možnost financiranja po ugodnejši obrestni meri. Vpisno obdobje je omejeno od 1.4. do 31. 5. 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici Lucija,Obala 114 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00! NLB® www.nlb.si/superdepozit Socialni demokrati Piran v novih prostorih v Luciji Socialni demokrati Piran so v Trgovsko poslovnem centru (TPC) v Luciji v 1. nadstropju (nad Mobitelom) najeli 30 kvadratnim metrov prostora, v katerem bo tudi informativna pisarna za člane in simpatizerje, ki bo odprta vsako sredo od 17.00 do 18.00 ure. Svečana otvoritev pisarne je bila v četrtek, 11. aprila 2008. Številne obiskovalce je pozdravil predsednik piranskih Socialnih demokratov dr. Patrick Vlačič, ki je nekatere dogodke v naši družbi v zadnjem času ocenil kot boleče. “Z zaskrbljenostjo spremljamo zadnje informacije o dogajanjih v družbi Droga-Kolinska, kjer nameravajo opustiti kar nekaj proizvodnih programov, zaradi česa naj bi bilo ob zaposlitev koli 300 delavcev”. Socialni demokrati se povsod po Sloveniji že aktivno pripravljajo na letošnje jesenske državnozborske volitve in napovedujejo skorajšnjo zmago, kar ne nazadnje pokažejo tudi številne javnomnenjske raziskave. V Strunjanu letos ne bo prvomajskega kresa Kljub temu bo veselo. Kot nam je povedal predsednik TD Franco Giassi letos v Strunjanu ne bo prvomajskega kresa, bo pa kljub temu organizirano veselo druženje krajanov. Namreč v soboto, 26. aprila, bo najprej čistilna akcija, nato pa bo organizirana tržnica, na kateri bodo domačini ponujali svoje izdelke. SIMPLV CLEVER I ! i i ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel... ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj... I Predsednik Socialnih demokratov Piran dr. Patrick Vlačič pozdravlja člane in druge obiskovalce na otvoritvi novih prostorov v Luciji. Piranskemu klubu Tvvirling srebro Na 12. državnem prvenstvu Slovenije v Twirlingu, kije letos potekalo v Kanalu ob Soči 12. in 13. aprila 2008, je tekmovalna skupina Tvvirling kluba Piran, pod vodstvom Ane Rat, kije bila tudi predsednica strokovnega odbora prvenstva, osvojila drugo mesto in prejela pokal. Zmagala je skupina iz Slovenske Bistrice, kjer bo tudi 13. državno prvenstvo, tretje mesto pa je osvojila Twirlnig skupina Deskle, ki je bila organizator tekmovanja. Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 HMMii 42. Pionirski festival Na zaključnem državnem tekmovanju mladih^/ košarki je zmagala ekipa iz OŠ Lucija | Gostinske storitve ^ Vse za organizacijo porok, | jubilejev, prireditev. ■ Miljana Možgan, s.p. . | GSM: 031 846 741 Mestna knjižnica Izola Pogovor s prevajalcem knjige o Harryju Potterju V okviru 50. obletnice Mestne knjižnice Izola organizira Oddelek za otroke in mladino v čitalnici knjižnice Ulica OF 15 v Izoli pogovor z Jakobom Kendo, prevajalcem knjige v slovenščino o dogodivščinah mladinskega junaka Harryja Potterja. Knjigo je napisala angleška pisateljica J.K. Rovvling. Pogovor s prevajalcem bo vodila novinarka radia Koper Neva Zajc, v četrtek, 17. aprila ob 18.00 uri. Najboljši košarkar tekme je bil Tim Skerbec. Čestital mu je tudi župan. Publika je navijala za svojo ekipo. Okrogla miza o pomenu sončne energije Fornače, 8. maj 2008 Actinia Solar d.o.o. in Društvo Anbot Piran vabita v četrtek, 8. maja 2008 ob 18. uri na okroglo mizo v prostorih Morske biološke postaje na Fomačah pri Piranu o aktualni tematiki današnjega časa - o pomenu sončne energije v vlogi obnovljivih virov energije. Posamezni strokovnjaki bodo poskušali na čimbolj preprost način predstaviti novosti in tudi sodobne pristope o možni izrabi energije prihodnosti ter tudi na kakšen način bi lahko ohranili človeku prijazno okolje na našem planetu. Svoja stališča o tem bodo podali predstavnik podjetja Limnos d.o.o., ki je specializirano za ekologijo, varstvo okolja in ohranjanje narave, docent dr. Rudi Čop, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, direktor družbe Actinia Solar Rok Vrhovnik in Igor Ukmar, podpredsednik Gibanja za pravičnost in razvoj. Zmagovita ekipa. Tekmovanje, organizacijo katerega je prevzela OŠ Lucija, je bilo 7. aprila 2008 v večnamenski športni dvorani v Luciji. Pomerile so se ekipe iz štirih osnovnih šol; OŠ Litija, OŠ Grm Novo Mesto, OŠ Vitanje in OŠ Lucija. Mlade tekmovalce so ves čas burno bodrili straši, prijatelji in njihovi^ sošolci ter s ploskanjem nagradili vsak dobljeni koš. Mladi košarkarji iz OŠ Lucija so z izjemno dobro igro in hitrimi protinapadi zabijali koše kot za šalo in na koncu z rezultatom 57:36 premagali močne nasprotnike iz OŠ Litija. Za najboljšega košarkarja so razglasili Tima Škerbca. Vsem tekmovalcem so čestitali ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar, župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki je zmagovalni ekipi in najboljšemu košarkarju izročil pokal. Tekmovanje je spremljala tudi predstavnica Športne zveze Slovenije, ki se je na koncu zahvalila ravnateljici OŠ Lucija za odlično organizacijo prvenstva. Košarkarji OŠ Lucija so zabijali koše kot za šalo in na koncu z visokim rezultatom 57: 36 premagali ekipo OŠ Litija. FOTO: FK-Primorski utrip. Veslaška regata v Portoroškem zalivu Veslaški klub Piran prireja 16. tradicionalno mednarodno veslaško regato Portorož v Portoroškem zalivu, v nedeljo 27. aprila s pričetkom ob 7.00 uri. Start veslačev bo pri Marini v Luciji, cilj Bernardin. Zaključek regate bo ob 11.00 uri, ko bodo najuspešnejšem podelili kolajne. Predsednik Veslaškega kluba Piran Joško Joras je povedal, da pričakujejo od 250 do 300 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške, tekmovalce pa naj bi bodrilo okoli 1000 gledalcev, ljubiteljev veslaškega športa. Viktor Birsa Razstava slik ob 100. obletnici njegovega rojstva V organizaciji Obalnih galerij Piran bodo v petek, 18. aprila 2008, ob 19.00 uri v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu odprli razstavo slik našega znanega slikarja Viktorja Birse iz Portoroža (1908-2002), umetnika, ki je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom nedvomno zapustil vidne sledove v prostoru, iz katerega je izhajal. Upodabljal je Kras, kjer seje rodil in istrsko krajino.Razstava bo na ogled do 15. maja 2008. Skupščina Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran V prostorih OŠ Cirila Kosmača v Piranu je bila v četrtek, 27. marca 2008, redna letna skupščina ZKD Karol Pahor Piran. Poleg članov se je skupščine udeležila tudi predstojnica Urada za splošne zadeve Občine Piran prof. Lada Tancer. Predsednik ZKD Karol Pahor Benjamin Makovec je podal poročilo o delu zveze v letu 2007 in predstavil program dela ter finančni načrt za leto 2008. Na skupščini so omenili tudi prostorsko stisko, s katero se ubadajo že kar nekaj časa, zlasti ker je godbeni dom še vedno zaprt. Predstojnica Lada Tancer je pozitivno ocenila delo kulturnih društev, ki delujejo v okviru krovne organizacije ZKD, saj izjemno veliko ustvarjajo in s svojimi nastopi prijetno popestrijo razne prireditve, pravega odgovora glede rešitve prostorske stiske pa še ni mogla dati. V Piranu prvenstvo v trnkarjenju Ribiško društvo Oradela Piran organizira v soboto, 19. aprila 2008, odprto prvenstvo Občine Piran v trnkarjenju s palico z zidane obale v kategoriji U16 in U21. Pričakujejo okrog 50 tekmovalcev iz 20 društev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Zbor tekmovalcev in odhod na startne pozicije bo od 7.00 do 8.00 ure na glavnem parkirišču na Fomačah pred mestom Piran pri okrepčevalnici Piranček. Ob 13.30 bo tehtanje ulova, proglasitev rezultatov in kosilo bo v restavraciji Mercator na Belem Križu, sporoča predsednik RD Oradela Piran Branko Čemac. 5. regata Marinada V soboto, 10. maja 2008, bo v organizaciji Burin Vachting Cluba na Obali navtični dogodek leta 2008 z imenom MARINADA. Pričakujejo 100 jadrnic, start je v Izoli, cilj v Portorožu. Druženje in podelitev pokalov bo v kongresni dvorani Avditorija Portorož. Udeležilo se ga bo skoraj 600 članov Burin Vachting Cluba in 500 tekmovalcev z regate, pokroviteljev in partnerjev ter navtičnih profesionalcev, ki sodelujejo z Burin Vachting Clubom, VIP gostov in novinarjev. Med udeležence regate bo tudi v letošnjem letu z naključnim žrebom organizator podelil nagrade v vrednosti več kot 15.000 Bur. Srečanje bodo popestrili s koncertom Oliverja Dragojeviča s skupino Dupini in gostom večera Gibonnijem - Amfiteater portoroškega Avditorija Koncert se začne ob 21.00 uri. Gost večera je Gibonni, ki je na Marinadi že gostoval v letu 2006. NAROČILNICA ■ primorski u'rp IME IN PRIIMEK: točen naslov: poštna številka:___________________________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR datum:_________________ podpis:______________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož 7 Si Center tehnike Koper Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 MP3 predvajalnik s sponko SportyClip 57 ODDYS 1 GB, MP3, WMA, USB 2.0, priložen USB kabel, slušalke 24,99 EUR 5.989 SIT Digitalni MPEG 4 zemeljski sprejemnik Iskra DVB-T4000 DVB-T kompatibilen, sprejema nekodirane digitalne zemeljske programe (standardne/ visoke ločljivosti), MPEG-4 dekodiranje, HDMI izhod, 2x Scart, VPbPr video izhod, optični digitalni audio (podpira AC3), omogoča sprejem digitalnega signala RTV SLO Kombiniran hladilnik Gorenje RKI 5294 W vgradni - zamrzovalnik spodaj, neto prostornina (hladilnik/zamrzovalnik) 201/69 litrov, škarjasti tečaji vrat, energijski razred A, dim. (š/v/g): 177.5 x 56 x 55 cm 489,90 EUR 117.400 SIT Garnitura košar pletene, 3 delna il -'-v l iu .-dš 19,90 EUR 149,90 EUR 35.922 SIT * $ L mUU'xx\!X #£. 7 L- L -oj IT >, j#IJ ™ A Kontaktni pekač Gorenje KR 1800 KOP moč 1.800 W, tri pozicije pečenja, snemljivi obojestranski teflonski plošči, enostavna priprava raznovrstnih jedi 41,90 EUR 10.041 SIT TV Gorenje 29 VIP73 100 72 cm, popolnoma raven ekran, 100 Hz tehnologija, Multi PIP, PAP, PAT, standard- PAL/SECAM BG/DK, temperaturno barvno usklajevanje 319,90 EUR 76.661 SIT n ■n 1 Mikrovalovna pečica Whirlpool AMW 230 SL Kapaciteta 18 L • Digitalno upravljanje • 7 stopenj moči • Moč mikrovalov: 750 W • Avto Defrost Memo funkcija • Timer in digitalna ura • Jet start • Dim. (v/š/g); 28,5 x 45,6 x 38,6 cm • Razpoložlive barve: srebrna 95,99 EUR