[ It. Itevilka. Iirito, tailuti 191«. 51 lrtdk. m \ H' i- ljudstvu v pouk in z Í3SW» Wíé en Wfjte • mm*.5» to » Mstboni e pstt$*£e*s rs ion i» «ris. «ets S % ptí Iste «K Ims» V U «a» t« J&» rs® srer «s»» ? K - >f«M«uu rt po&g» e»j JS&xmsbag® OhuMi* * Na&am, — UM m ás»¡*j® Sir" um. - tacama &$ atesato i« ete. - *ím ti«. t - esw&okjo, trserai* to to feattsto m jfefofe sA sKsrte$a» ysffiiwste a ta&nt 48 »t», g» Esa Js tež*. I te*i»¡as¡ emtims&m mcdtom sSaa» i WK2S Mosáa t« vto. — m tgst&mg* iS» teu^s ----••'••- ------ - —" ''"«T "wwwwtum S« K. Z, asa kmečke koristi. V nedeljo, dno 27. aprila t. 1., je imela SKZ v ¡dvorani pri „Belem volu" v Celju velik shod za celjsko okolico, na katerem so navzoči zborovalci sklenili ostro resolucijo zoper zapostavljen e kmečkih koristi pri odbiranju konj. Shod sam 4e pr&al. kako se SKZ živahno giblje in poteguje za kmečke koristi . otenem pa je tudi pokazal veliko korist skupnova nastopa. Resolucija, ki se je poslala predsedništvu deželno vlade v Ljubljani, se glasi: Pri. zadnji klasifikaciji konj za celjsko okpiico ¡v Celju dne 23, in 24. aprila 1919 jo vojaški zastopnik odbrai precejšnje število bivših ©raričndh konj le vojaštvo ravno kmetom ter jih deloma takoi od<-yzel, deloma jih za vojno službo klasificiral za morebitni poznejši pozi*. Veliko kmetOT • tako deloma že izgubilo, de -loma bo vsak dan 'vižikivalo, da Še izgubi zadnjo rprego ravno ob 6aoU, ko jo na polju največ dela . Na drugi strani ¡)& je veliko lastnikov, osobito no-ImeSkih. obdržalo reiS konj, nego jih za vprego nujno rabijo ali jih pa imajo sploh «e ¿a -»-o¡o osebno ¡udobnost. Zgodila se je ta napaka očividno, ker vlada ni Sala komisijam določenih navodil, da morajo pustiti Sanje kupljene in reverzne pred vsem kmetom, ki jih aajno rabijo za delo, o čemur bi se naj bili izkazali po naroČilo vlade z občinskimi potrdili o velikosti posestva in Številu vprežne živine. So večje razburjenje pa je .ned kmeti vzbudil aajBIn oenitvo odbranih, svoječasao od erarja prav -noveljavna kupljenih konj. Cenili se niso v skladu z dnevno ceno, ampak se je le povrnila svoječasno Br-»rju plačana kupnina in prehranjevalni stroški, tale. da ]e prizadeti dobil v najboljšem slučaju za vaom za konja okoli 1600 do 2000 K, da« jo dnevna aena za najboljše konje tak» vrste 8000 do 0000 X, flore j Btiri- do pe tirat večja. ITako so prizadeti kmetje v primeri a neprizadetimi, ki so po pregledu postali brezpogojni lastniki, pri vsakem konju oškodovani za več tisoč kron , koje bodo morali doložitl, ako si bodo hoteli v prostem prometu kupiti oelo slabši nadomestek, oziroma ie to revnejšemu sploh nemogoče. Komisiji je zagrešila tudi napafa, da je konje, katere so prizadeti vzeli v Celju, oziroma okolici prvotno samo v oskrbo, jih kmalu uato prignali v svr-ho nakupa k svoječasni prodajajoči komisiji, ki jo konje cenila in zagotovila prizadetim lastnino in jim obljubila v kratkem poslati plačilno naloge v svrho nlačila določene cene — katerih pa sploh ni še poslala — smatralo za reverzne in zahtevala za nje no prvotno, ampak na novo določene veliko višje oeno. Da se popravi nastala krivica, pozivajo na zborovanju v Celju dne 27. aprila 1919 zbrani zborovalci SKZ za celjsko okolico vlado: 1. Da razveljavi dne 23. in 24. aprila 1919 izvršeno klasifikacijo konj za celjsko ololico, vrne odvzete konje in odredi novo klasifikacijo i jasno določenimi navodili: a) da se puste konji, lastni in reverznf, predvsem kmetom, ki jih nujno rabijo za vprego e Ozirom na od občine potrjeno posestne in rprežne razmere; b) da določijo cenilno vrednost od/aeU» in na noziv določenih konj v soglasju a dejanskimi dnev -niiui cenami; c) da smatra konje že svoječasno cenjene in v las! izročene za kupljene !n zahteva za n:e !<• «n-oV-Pašno določeno oeno, ako jifi prizadeti i« vSteS no« pošiliatve obljubljenih plačilnih nalogov niso plačali; eventuelno 2. a) Vsaj odredi doplačilo razlike med za odvzete konje plačano svoto in dejansko dnevno ceno; h) odredi novo cenitev za na poziv določeno konje odgovarjajočo dejanski dnevni ceni; o) pusti za poziv določene konje kmetom, ki so izkažejo, da jih nujno rabijo za vprego, vsaj do sredo poletja; d) določi, da se morajo prodati za vojaštvo nerabni konji samo kmetom, kojira so se odvzeli lup -Ijani in reverzni konji kljub ižkazani nujni potrebi za vprego po ceni določeni po istem ključu kot oena za odvzete konje brez dražbo;; e) Ha smatra Konje, vpisane pod 1, c) ea kupljeno in vrne preko svoječasno določene cene Eahte« vano svoto, oziroma plača, ako so se odbrali za nje dnevno ceno odštevši svoječasno določeno oenilno vrednost in sedaj plačane prehranitvene strožke. K proosnovi Šolskega Kaj pa sme in mora pričakovati oQ ljudske gole naB kmet?- Marsikaj, posebno pa to: Ljudska gola naj poda kmečki mladini 1, Zadostno mero sploS-ne izobrazbe ter jamstvo versko-nravne vzgoje; 2, možnost primernega telesnega razvoja; veselje in spoštovanje do kmetijskega poklica*- 3, možnost, da se pravočasno in v zadostni meri vpelje v kmetijsko delo in S. možnost, da zamore biti staršem tudi med šolsko dobo v pomoč. O prvi točki tukaj ne bodemo govorili, gaj se o tem vprašanju ravnokar mnogo raz» pravlja. Pač pa ne moremo molčati o vprašanju, kan ko vpliva šola na telesni razvoj naše mladine. Šolska doba traja od dovršenega Šestega pa do dovršenega štirinajstega leta in obseg/a torej za telesni razvoj najvažnejšo dobo človeškega življenja^ Premotrimo sedaj le en sam Šolski dan kmečkih naBih Solarčkov. Zjutraj že ob sedmi url se odpravi dete na pot, flostikrat brez toplega zajtrka, ker še ni kuhano. Ob 9. uri pride v šolo.in ostane ondi Oo 3* ure popoldne. Učne sobe so večinoma pretesne, prenapolnjene, zatorej zrak v njih slab, zaduhel in o-kužen s kalmi raznih bolezni. Od daljnjega pota telesno utrujen in vsled pouka duševno izmučen otrok bi bil potreben opoldne obilnega in tečnega kosiloa, toda mora, ker mu je dom čestokrat preveč oddaljen, jBakati v Soli na popoldanski pout, Kosilce mu je ko-Bt»k bornega kruha, č» ga ni žo poprej pospravil, ali, 8» so »aamere ugodne, par žlic gotovo ne bogve kako dobre juhe iz SOlske kuhinje, dostikrat pa tudi niči Med opoldanskim odmorom so otroci bres nadzorstva, saj učiteljstvo mora tudi h kosilu, in tedaj LISTEK. Vojaški novinec. Belgijska povest, B&tati Rsaajo Eunsjans; preložil za JSlov, Gospo -Barja" UJL B« Nazadnje je od molitve pomirjena oJtrenila glavo In vzkliknila: „Jezus! Ti si videl, kaj sem storila?" .iVidel sem!" je zavriskal Janez. „Oh, Naša ljuba Gospa!" je vzdihnila Katrioa In Be le zdaj so se ji udrle solze; „to si storila ti, »veta Mati božja! Nikdar tega ne pozabim, vsako leto pojdem bosonoga v tvojo Čast na božjo pot!" Po tem iskrenem vzkliku jo je vidno zapuSča-I» moč; položila je roko vojaku okrog vratu in pla-kala tiho, položivši mu glavo na prsi. Tudi mladenič je bil ginjen; tudi njemu je manjkalo besed, da bi izrazil čustva, ki so mu polnila srce. Pred njegovimi pogledi se je odprla cela prihodnjost hvaležnosti, ljubezni in sreče ter ga veselila s čarobnim si -jajem srečnega življenja. Slednjič se je Katrica vzdramila ter prijatelju senčilo privezala čez oči; vzela je skrinjic^ na rame m prijatelja: za roke in z lahkimi koraki sta nadaljevala svojo pot, med tem ko je ona rekla: „Janez, sama ne vem, kaj so godi a mano, pa plesala bi in skakala od veselja; zdaj bi lahko hodila brez utrujenosti še 20 ur." „Tudi meni je tako, Katrica", odgovori vojak; »najrajši bi zietel v zrak. O, ko bi mi levo oko spet ozdravelo! To bi Dila sreča! Kar misliti ne smem na to." „Da bi ozdravelo? Seveda bo. Za to bo že skrbela naša ljuba Gospa v nebesih. Ali no vidiš, da tukai dela božia roka? To so moje sinočno sanje." „Ljuba Katrica", vzklikn denič in i trepetajo stisne roko. „Ako se v» ^niči, *ako lepo bo Se najino življenje! Vzela t, šc, kakor si mi obljubila tako prijazao. Jaz bi delal kot suženj, pa s pogumom in srečo; ti, moja ljuba ženka, bi ne imela opraviti drugega, kakor mislite na-se . . „To pa ne, Janez", mu ona smejoč se seže m besedo; „ali misliš, da bi se mogla navaditi — le -nobe?" „To nič ne do", je odgovoril mladenič, „Ti bi delala samo to, kar bi te veselilo, drugega nič. In pa najini starši, Katrica, kako bi se do konca svojih dni veselili najine skrbljiviosti in ljubezni. Jaz hi podrl steno med kočama in naredil iz obeh samo eno hišo, da bi lahko prebivali skupaj- To bi bila ljubezen in veselje, kakor v nebesih!" „Kako je to lepo, kar praviS", vzdihne ona gmjena. „Stena mora proč, kakor hitro prideva domov. Potem bomo vedno vsi skupaj, ded in naši mar teri in Pavelček in ti in jaz in tudi naSa živina. — Kakšno življenje bo to!" Katrioa od veselja zaploska z rokami kaEor otrok. „Potem pa imamo premalo zemlje v zakupu" , nadaljuje Janez, „da bi mogli vedno delati in dovolj pridelati. Pričel bom kupčevati z jelo\|mi storži in polagoma z lesom in metlami. Treba bo gledati naprej, ako . * Tu je pritajil glas in rekel komaj slišno:" „Ako Bog da, da se najina rodbina poveča,,." Umolknil je, kajti deklioa si jo oči zakrila z rokami in slišal jo je ihtetL »Zakaj to žalijo moje besede?" vpraša vojak. „Za božjo voljo, molči vendar o vseh teh lepih »očeh. Kar srce se mi krči, a od veselja , . . Janez, jaz sem tako srečna, da znorim, ako boš še dalje pripovedoval, kak raj nas Čaka na svetu." »Kaj pa jaz, Katrica? Ne morem molčati, 6roe mi je prepolno. Le pusti me, da nadaljujem in ti pa tudi kaj reci. Tako prideva vesela, da še sama ne bodeva vedela, kako, v Mol, kjer odpočijeva." Vojak je znova pričel razkladati svoje vesele načrte in pričaral ginjeni deklici blaže:" prihodnjost, v kateri sta pregledala vse svoje ščetino življenje in že naprej uživr1 sa radosti. Slednjič sta prišla na cilj. Katrica je dala Janezu skrinjico in roko v roki sta prišla v vas. VIL Pozno popoldne je Šla Katrica s svojim prija -toljem Čez pustinjo. Oba sta bila molčeča in žalostna, a nobeden ni drugemu pokazal, kako mu je pri srcu; s tistimi redkimi besedami, ki sta jih menjavala, sta celo izkušala, da bi se delala vesela. Vendar jima je bila bridka zmota napolnila sr« oa z bridkostjo govo srce kakor žgoče roganje. 7(ttn io nftmn in nnftasni li korakov stooala da- mu dokazu naklonjenosti ter se smehljal sočutno, ko i a onazoval oočivaiočo dvoiico. i zdravnika. Ta te ozdravi, saj je storil ? Ho nri lmrtfiTi Vi «n vflA dni Iftžnli uganjajo pač marsikaj, kar jim ni ravno v korist. Duševno in telesno docela izmučeno revšče sedi med • popoldanskim poukom topo v klopi in razmišlja kvc- j čjemu, ne morda o pouku — ampak o tem, kar ga že morebiti doma čaka za želodec. Proti 5. uri- na večer še le pride domov. Morda ga čaka malo prestane in mrzle jedi, morda samo košček kruha, včasih tudi nič! Vprašamo torej vsakega, pametnega človeka: se Ii zamore otrok, ki je navajen .poleg prostega gibanja v naravi tudi zadostne in tečne hrane, ob takih razmerah razvijati telesno? Ne in stokrat ne! Tudi se ni čuditi, če so Dopoldne v šoli klopi dostikrat prav zelo prazne. Že sam glad je pognal deco domov. Da je potemtakem popoldanski pouk sploh prav malo vreden, je jasno dovolj. In to torej, preobilno sedenje v zaduhlih in prenapolnjenih sobah in neredna ter preslaba prehrana v šolski dobi — to je v prvi vrsti vzrok, da kmečka mladina telesno nazaduj«. Ko pride otrok iz Šole, ga predvsem skrbi, da se naje in odpočije; ob rednem obiskovanju šole v resnici nima časa, da bi se prida vadil o kmeti j s -kom delu, posebno Če ima veselje do Šole. Splošna je sodba, da so otroci, ki se radi uče, malo ytrjeni za domače delo In ker se doslej v naših ljudskih šolah, osobito tam, kjer učiteljstvo ni čisto posebno navdušeno za kmetijstvo. Šolski pouk ni zadostno o-ziral na to, da bi se mladini privzgojilo zanimanje In veselje do kmetijstva, se je mladina med šolskim časom stanu svojih staršev nekako odtujila, da si želi, ko dovrši šolo, drugam, v srednje šole, v obrt in trgovino, v tovarne in rudokope, da, celo v daljno Ameriko! Kmečko delo ji postane prenerodno in pre-revno. Žalostna istina je, da poprej kmečka mladi -na ni toliko silila v tujino, kakor sedaj, Ko ji priprar vija ljudska šola — seveda brez namena — pot, in če pojde v tej meri uaprej, bo kmalu in čedalje več naših kmetij zapuščenih in neobdelanih, Da bi pa t0 nikakor ne bilo brez hudih nasledkov tudi za druge j stanove, je čisto gotovo. Ker so dandanes celo večje kmetije brez pos- t lov, pač starši toliko bolj pogrešajo otrok, ki odidejo v golo. Posebno huda se glodi našim kmečkim gos -podinjam. Pospravljati v hiši, negovati male otroke, oskrbovati svinje, polagat živini, če moža ni. doma, to vse mora sama in vendar bi vsako tako delo o -pravil tudi otrok, ki je v šoli'; vrhu vsega tega pa bi Se naj bila malone cel božji dan t kuhinji. Vsaj eno Šolsko dete doma bi ji nadomestilo odraščenega posla, Ravno tako odvaga šolsko otroče celo družinče še pri marsikaterem drugem poslu, recimo za var -gtvo doma, za vodstvo živine pri delu, pri sušenju krme, plečvi itd., posebno dandanes, ko delajo ponekod kmečki delavci komaj toliko, da se malo gibljejo. Ko bi pa bilo dopoldne to, popoldne drugo dete doma, bi bila to gotovo velika olajšava za starše. Toda, saj imamo vendar olajšave glede obiska starejših šolskih otrok! Ne rečemo, da bi ne bile te olajšave dobrota za starše, toda niso dobrota za o-troke, ker jih v najvažnejšem šolskem Času odtegnejo pouku in jim vbijejo veselje do šole! Zaradi teh oproščenih otrok se razdere ves red v višjih razredih, da tudi oni učenci ne uspevajo primerno, ki vedno obiskujejo Šolo, Te olajšave niso za otroke nobena sreča, čemur bode gotovo vsak učitelj pritrdil. Ponekod imaio vpeljan takoimenovani nerazdeljeni pouk od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Ali tudi pri tej vpeljavi se pokažejo iste hibe tako za o-troke, kakor za starše: predolgo sedenje v slabem zraku in tesnobi, zamujeno kosiloe, vsi otroci odsot- Odkar sta nadaljevala pot, je bila Katrica že petkrat ali šestkrat vojaku umila oči; mimo nobene vode nista šlat da bi ne bila poizkusila, ako nima čudovite moči prvega pustinjskega potoka. Njeno ljubezniivo prizadevanje je zanjo in za nesrečnega mladeniča postalo,vir obupa in trpljenja. Bodisi, da je bil vojak varal samega sebe, ko je mislil, da vidi svojo spremljevalko, bodisi, da je sveža voda in drgnjenje z robcem povečalo vnetje , odslej ni videl ničesar več, naj se je 5*i tal^o prizadeval, da bi ugledal senčno podobo svoje prijaielti -ce. Celo svetlobe ni mogel več prenašati in vsakokrat v hudih bolečinah zatisnil oči, kadar mu je Katrica senčilo vzela z glave. Tako se je obema v dušo zajedlo grozno prepričanje, da ju je prevarila grda zmota in da je sle-post popolna in neozdravljiva. Pač je na dnu srca S6 ostalo upanje kot srečna negotovost, vendar, je le včasih mimogrede posijalo v tiho obupanost in še povečalo žalost. Se nekaj drugega jim je dušo navdajalo a žalostjo in skrbmi. Od davi sta že hodila osem ur in gta bila silno utrujena, posebno vojak, ki se je bil med hojo večkrat iapotafnil, se j« čutil upehanega in •slabele ga. Dalje prihodnjič, , nî oB dopoldnevih, ?o jih posebno matere rabijo doma. • . . . , Dognano je torej, da je celodnevni pouk prav zelo nevaren zdravemu telesnemu razvoju kmečke mladine, da isti vsled čisto naravnega, nasledka in slabega obiska prav zelo ovira napredek v šoli, da slabo ui liva na nravnost, ker so otroci opoldne brez ■zadostnega nadzorstva, da odtujuje mladino njenemu prihodnjemu poklicu, jo ovira v izvežbanju v kmečkem delu in ji zabranjuje, da bi bila v zadostno pomoč staršem. Vrhu vsega tega je šolski obisk slab , naprede~ v šoli nepovdjen, večne kazni radi Šolskih zamud in mržnja proti Šoli in učiteljstvu! Vse to pa bi se malone docela odpravilo, č e bi se vpeljal poldnevnipouk za vse razrede in ob vseh delavnikih v tednu, ampak brez doslej običajnih šolskih-olajšav!' — Poldnevni pouk bi bil sam na sebi prav zelo velika olajšava za starše, ker bi imeli dopoldne tega, po -poldne drugega otroka doma; olajšava pa tudi za o-troke, ker bi se ob samo poldnevnem pouku telesno bolje razvijali in ob nedvomno boljšem obisku tudi duševnd lepše uspevali. Da bi se taka ureditev dala izvesti in bi ne bila na škodo niti otrokom niti staršem in bi tudi preveč ne obremenila učiteljstva, se bo dokazalo prihodnjič. - ■ ■ ...........„.,,_........ Za vojaške upokojence, vdove in sirote in invalidno moštvo. Vojaškim uijokojeiicem (gažistom) ne bodo več nakazovale pokojnin dunajske likvidature, ampak je to prevzela likvidatura vojaške intendance za Slo -venijo v Ljubljani, kjer dobivajo vsi feažisti, konč -noveljavno upokojeni po bivši avstro-ogrski armadi, svojo pokojnino. Tedaj se je treba zglasiti (osebno ali pismeno) pri vojaški intendanci v Ljubljani „Na Friškovcu", za Belgijsko vojašnico, v I. baraki na desni. Prineso naj vse dokumente s seboj. , Vdovam in sirotam po vojaških osebah se bo do tudi nadalje izplačevale vse pokojnine in preskr-bovalnine, če so te vdove in sirôte pristojne v slov. kraje, če so jih imele že nakazane po avstro-ogrski vojaški upravi ter so jih že uživale. Plačali se bodo tudi morebitni obroki za prejšnje mesece. Interesenti naj se pismeno ali osebno zglase pri vojaški in -tendanci za Slovenijo „Na Friškovcu", za Belgijsko vojašnico, v I, baraki na desni, in naj predlože dokumente. One vdove in sirot , ki ge niso prejemale preskrbovalnine, naj se zglase pri občinskem ali pri župnem uradu, da izvedo, kako je treba postopati, da jim bo preskrbovalninai nakazana. Patentalni invalidi (ne oni iz zadnje svetovne vojne) naj naznanijo, od kdaj niso dobili več pokojnine iz Dunaja ter naj predlože dokumente tam ka -kor vdove in sirote in ostali. Invalidi iz zadnje vojne dobe odmerjeno pokojnino pri nadfireglednih komisijah, h katerim bodo pozvani; oni pa, ki so že dobivali pokojnine iz Dunaja, naj se zgase z dokumenti tam, kakor je zgoraj povedano, kjer dobe izplačane Bvote eventuelno tudi sa nazaj. Uradne ure so od 10« do 12. ure In oïl 14* Oo 17. (ali 2, do 5. popoldan) ure. — Bvote se bodo izplačevale po poštni hranilnici Položaj na naši fronti. Nemci so se dne 2. maja navalili na Koroškem z veliko silo na mesto Velikoveo in na vse naše postojanke od štajerske do italijanske meje. Ker ni bilo od nobene strani pomoči, smo morali prepustiti mesto Velikovec dne 2. maja med 8. in 9» uro nasprotniku. Hudi boji so se vršili tudi v Rožni dolini pri predoru, ki veže Koroško s Kranjsko. A tudi tam so bili naši prešibki. Tako je žalibog prišlo do tega, da smo se umaknili do danes, ko to pišemo, domala is cele Koroške., Naš položaj na koroško-štajerski meji -j> sicer resen, a obupen ni, Ohranimo mirno kri, ker pomoč prihaja. Naše mladeniče in može pa prosimo, da se takoj odzovejo pozivu in odidejo k o-rožniEm vajam, da pomagajo varovati naše domove. Ce bi udrle nemške čete v naše kraje, je nevarnost, da se nam bo godilo tako, kot se je godilo našim koroškim bratom. Gre tukaj za skupno domovino, a gre tudi za kožo vsakega posameznika. O divjanju nemških čet v slovenskem delu,Koroške prihajajo tako žalostna poročila, da moramo vsklikniti: Nemec je zgubil Še ono trohico poštenja, ki ga je imel dosedaj. Ponekod so delali z našimi ljudmi hujše kot Turki. V Velikovcu so zahrbtno streljale celo ženske na naše vojake ter so jih polivale s krofom. Nemške čete so sestavljene povečini iz Častnikov, uradnikov, učiteljev, Študentov in brezposelnih ter gladnih delavcev iz Difnaja in vseh krajev Nemške Avstrije. Tudi naši štajerski Nemoi so poslali iz Lipnice in Gradca precej vojaštva na Koroško, ker dobro vedo, da proti generalu Maistru, ki čuva Maribor in naše obmejne kraje, ničesar ne opravijo. Politične vesti1 Dr. Korošec o ciljih Ljudske Stranke. Ministrski pedpredtedcik in minister z& prehrano dr. Korošec 9 te dni potoval po Basni, Hercegovini in Dalma« i ji, da se osebno prepriča o stanja ljudske prebrane v omenjenih deželah. Minister je bil vse-lovsod sprejet z velikim navdušenjem. Govoril je adi na ustanovnom sestanka Ljadske Stranke v jplita katera ss je ustanovila za Dalmacijo. Na iiovratko iz Dalmacije je imel dne 2. maja zaupni ¡ostanek sarajevskih Hrvatov v Sarajeva. Tadi na 'srn sestanka je bil z velikim navdušenjem sprejet >rogram Ljodakc Stranke, katera zasleduje iste cilje, kaker naša Kmetska Zveza. Tudi bosanski muslimani zasledujejo z zanimanjem razvoj Ljudski Stranke in ni izključeno, da bo prišlo do skupne |a delovanja katoliških Hrvatov in muslimanov v iržavni zbornici. Ustanovitev Jngosiovanske Kmetske Zveze. V pon leljek, dne 5. maja se je vršilo v Ljubljani zbo< ovanje kmetskih zaupnikov, na kaierem se je ustanovila Jugoslovanska kmetska zveza kot osred nja organizacija vseh krajevnih kmetskih zvez t Sloveniji. Na zborovanju se je raspravljalo o na iogah in organizaciji kmetskih zvez, nakar se jt izvršila volitev. Iz Štajettke je izvoljen v odboi ireosednik štajerske Kmetske zveze poslanec Fr, ?išak kot 1. podnačelnik. Nemški delegatj«,, ki bi naj podpisali pleminarni sir, so te dni dospe" v Pariz. Njihovo obnašanj« n vedenje je ";elo hladno. Na pozdravni govoi pariškega prefekta ni nihče odgovoril niti z bes» iico. Predstavljanje se je izvrSilo s hladno vljad aostjo. V imena zaveznikov je Camboa stopil t ¿vezo z nemškimi delegati. Ta njihova hladno ervnost nam je -azumljiva. Saj z'mirom, ki gt ;?odo skovali v Pariza, ne bo zadovoljen nobe aarod Radovedni smo, kako dolgo bo trajal . . . Ženeva sedež mednarodnega sodišča. Anglefil Usti poročajo o dogovora med velesilami, da neBto Ženeva v Švici določeno za sedež medni odnega sodišča, pred katerim se bodo zagovarja glavni krivci in povzročitelji svetovne vojne. Pre oiednarodno sodišče bodo tirali tadi bivšega nen kega cesarja Viljema, ki je nedavno zaprosi nemško vlado za dovoljenje, da se sme vrniti m svoja stara posestva v Nemčijo. Viljemova prošnji je bila odklonjena. Združenje Nemške Avstrije z Nemčijo izključen Po poročilu pariških listov je bil na mirovni kol ferenci storjen sklep, d& naj bo Nemška Avetri samostojna ljudovlada. Ukrenilo se je potrebo da bo vsak morebitni poizkus Nemške Avstii,e "družiti z Nemčijo, popolnoma izključen, k s Nemška Avstrija se bo nahajala pod vrhovno varstvom z»eze r^ dov/ Ljudski tabor v Vnzenici. Pri podružni ceii Marija Devica ¡t. ¿amnu, ki leži na hribčka t Drave se je vrSil dne 4 maja velik ljudski sho Na zahtevo zastopnikov obeh slovenskih strank i je vršil skupen shod. Zborovanja se je adeleži 2500—3000 ljadi iz domače in sosednih župn Shod je otvoril domači nadučitelj Viher. Za pre sednika je bil določen Fr. Pahernik. Govorila a za JDS dr. Rosina za SKZ urednik Žebot. Na učitelj Hren je predlagal nato še sledeče resolucij Pozdravljamo ujedinjenje SHS; ugovarjamo pri krivicam, ki ss godijo našim bratom v Primorj »a Kcroikem in v Prekmurju; pri agrarni tefofl se naj jemlje ozir na pohorske razmere; slevens stranke naj ne tirajo strastnega strankarskega boj tarifi za III. razred pri južni železnici se naj zi *ajo sa polovico. S pesmijo »Lepa naša domovin se je zaključil dobro napeli shod. Dva lepa shoda SKZ sta se vršila v nedel dne 4 maja v ljutomerskem okraju in sicer Sv. Križu in pri Mali Nedelji obenem s shi JDS stranke. Naša stranka je že "0. aprila doi vorila te sh^de in, ke* ni naša navada delati | ebce reklame sa shode, so se Be le v zadnji lasu razglasili. JDS je svoje shode razglasila kal 10 dni prej in vabila z lepaki. Zelo vneto j» obeh župaijah za shode JDS agitiral nadučil Cvetko v Vučjivasi. Slomšekova dvoran a,kjer se je v shod SKZ Eabito polna; pri Mali Nedelji, rojs t ari nadač. Cvetko, pa je bilo na shodu SKZ krat toliko ljudi, ko na shodu JDS. dva sheda sta pa dala nepobitai dokaz, da ni J najmočnejša stranka v Sloveniji in da so udi čenči shodov JDS bili po večini povsod naši ]i Maši. Nlžjeavstrlisbe deželne volitve. V nižjeavst ski deželni zbor je izvoljonin: Na Dunaju 40 soo ! v rtifi demokratov, 22 krščanskih socialcev, 1 nemSki uaoionnIec, 4 Češki socialni demokrati« in 1 Judovski nacionalec. Na deželi 20 soc. dem., 26 kršfi soc. in 6 nem. nae. Nemške meščanske stranko so napram socialnim demokratom v veliki manjšini. Soc.-demokr. stranka ima celo 3 glasove absolutne veČine v zbornici. — Soc. dem. so zmagali tudi pri volitvah v dunajski občinski svet. Izvoljenih je 100 soc, dem., o-gVala stranke štetje,¡o samo 64 mandatov,. Dunajski žnpan bo soc. dem. tttodefmlie mm Inštalacija. Od Sv, Benedikta v Slov. gor, s« nam piše: Sprejem novega Župnika č. g. Gomilšeka se ie obnesel prav sijajno. Pred dnevom inštalacije 80 pri obmejnem slavoloku prvi pozdravili " novega župnika Starogprčani, Med iarno in podružno cerkvijo se Je vršil slovesni sprejem. Prišla ]e nasproti srelika množica, ljudstva, razna društva, Šolska mladina in tudi veterani z godbo. Dne 1. maja pa se je vršila slovesna inštalacija. Novemu g. župniku želimo, da bi mnogo let deloval vi naši župniji! iicogradska občina je prispevala 30.000 K v svrho, da se postavi dostojen spomenik prvima jugoslovanskima mučenikoma Petru Zrinskemu in Fran-;u Frankopanu v Zagrebu. Odposlanstvo mestnega občinskega sveta, ki je zastopalo Beograd na zagrebških svečanostih, je vročilo to svoto zagrebškemu županu dr. Srkulju. Na čast Zrinskemu in Frankopanu/ je beograd-sH občinski svet imenojval eno izmed najlepših ulic — Resavsko ulico — po njiju imenih. In sicer se i-menuje Resavska ulica v svojem delu od ulice kralja Milana do ulice Durmitor — Zrinskega ulica in v svojem delu od ulice kralja Milana do ulice kralja Aleksandra — Frankopanska ulica. Zatiušnica za prvima jugoslovanskima mučeni-Koma Zrinskim in Frankopanom se je vrš'ia v sre -do, dne 30. aprila, tudi v Beogradu in s cer v sa. -borni cerkvi. Prisoten je bil prestolonaslednik re -gent Aleksander, vse najvišje državno predstavništvo in ogromno število prebivalstva vseh slojev. Pokojninsko zavai'0vanje nameščencev. Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse slnžbodavce, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo pokoj -ninskemu zavarovanju zavezane nameščence, da tar koj vplačajo vse zaostale premice na čekovni račun Št. 10.307, Posebno pa zavod opozarja na to3 da ne nripoziia j'o 31. 3. 1919' deželnemu uradu v Gradcu, oziroma v Trstu, vplačanih premij, kakor na njegov račun vplačanih in bode zahteval izrecno vplačilo na lasten račun. Poleg tega opozarjamo, da se ima-¿o zaostale premije vplačati z zakonito določenimi 4-odst. zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje 6e dobe pri zavodu. Zavarovanje delavcev zone* nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, Ki imajo ▼ področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnine za drugo polletje 1918, odnosmo tudi Be od prejšnjega Časa zaostale zavarovalnine na če-govni račun Št. 10,306, Opozarja se na. to, da se i-majo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4% zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu. Hvalevredna sprememba t Ptuju. Iz Ptuja se nam piše- V naši mestni nadžupnijski cerkvi sv. Jurija je sedaj prav veselo. Na Novega leta dan je bila prva slovenska pridiga, M je od takrat vsako ne-Heljo in praznik pri rani službi božji. Slovenske postne pridige je imel sam prošt Jurkovič. Tudi popoldne je krščanski nauk že nekaj časa slovenski, Ob-girna, nekdaj strogo nemška cerkev je pri slovens -kih pridigah vedno natlačeno ¡>olna. Zdelo se nam je potrebno, da to našo zadovoljnost in veselje nazna -nimo slovenskemu občinstvu! Kdo bi si pred letom So kaj takega mogel misliti?! Prepričan sem, da i-mate tudi v mariborski stolnici slovenske pridige. fTako je prav! — Odgovor uredništva: Veseli nas, da ste v Ptuju v tem oziru tako lepo napredovali, ¿alibog v mariborski stolnici je Še vse pri starem , Božja beseda se razlaga v pridigah in krščanskem nauku slovenskim vernikom v nemškem jeziku. Po naSem mnenju bi vsaj ena pridiga (po rani maši) morala biti slovenska. Sicer pa trdno in živo upamo, da se bo ta želja slovenskega prebivalstva kmalu izpolnila, .Slovenski Korotan". Slov. zgod. društvo je iz dalo knjigo: »Stoven&ki Korotan«. V želo zanimivi knjigi je v kratkih in jedrnatih besedah popisana srednjeveška in moderna germanimacija koroških Slovencev. Na podlagi fctitistike je natančno popisan slovenski živelj na Korošcem Iz knjige odseva ves brntalni nemSki sistem proti koroškim Slovencem. Pisatelj pravi v knjigi: za koroške Slovence je danes ena sama, edina in zadnja rešitev: Ja goslavija. Knjiga »Slov. Korotan« je ea vsacega Slovenca neobhodno potrebna, kajti ona nam jasno predočnje eelo tužno sliko, ki se razprostira po slovenskem delu Korcšce Vendar moramo reči, da je Bloveoski iivelj na Koroškem veliko večji in močnejši kakor so Nomci pisali. Slovenci, Sloven ke, sezite po drobni knjižici, zanimajte se za naše severne brate-Korofiče! — Knjiga stane 4 K, z 3 zemljevid joo razgrnimo y rab, da izgobi neprijetni dub žveplenega ogljenca. Grahar je sigurno uničen v zrnju. Hmelj, N&Si hmeljski nasadi v Savinjski dolini so v obče prav cjobro preeimili in rastlina kaže krepko in bojno rast Tudi veliko pomanjkanje žica b j, kakor se nam zagotavlja, letos odpravljene i a naši hmeljarji bodo dobili žice dovolj. Prenagljeno bi bilo, ako bi naSi hmeljarji vsled raznih ovir in ne prilik v zadnjih letih opustili Se več krepkih hmeljskih nasadov, ker se bodo razmere glede cen tu ¿«¡voza hmelja letošnjega pridelka temeljito obrat ie bolje Čebelarski shodi meseca maja. Konjice dne 1. maja cb 8. popoldne v prostorih kmetijske ?ocražnice Prvenci pri Sv. Ma?kn nile Ptuja, < ie 18. maja ob S. popoldne pri čebelnjaku Fr. Zeer.ik, Ruše cb kor. železnici dne 25 maja ob S. popoldne pri čebelnjaku g. dr. Sk&za. Nova cerkev pri Celju dne 29. maja ob 8. popoldne pri čebelnjaku g Fr Ariiča v Soteski. K obilai n-' deležbi vabi Jurančič, čebelarski notovaiai učitelj. Izplačevanje sena in slame, katera je bila oddana pod staro držaro potvm rekvizicije in je sta-r& drilara še ni plačala, doslej si moglo prijeti, ker niso možna pr@dkazila denarja iz Nem< šRe Avstrije. Ob državnem prevratu so ostale iz poslovanja Poslovalnice za krmita v Egge^bergu pri Gradcu po Spodnjem štajerskem po nekattrih krajih večje Zaloge ssn» in slame, katere je nova £HS Posiovslnica za krmila v Cilja (Zadružna % veza) razprodala sa vojaške in civilne potrebe v raši novi državi Izkupiček teh zalog pa za popolno izplačilo starin rekvialcij ee&a in siame po celem Spod. Štajerskem ne zadostuje. Ne more se c *rar)'č tako postopati, da bi se izplačali producen-t> samo tam, kje so ostale zaloga^ drugod pa bi r stali kmetovalci bres plačil». Vsled tega se je grašku Poslovalnica za krmila pogodbeno zavezala, ca manjkajoči znesek do^laCa. Tu zs.de ve a pogodba jfcs bil ,t ingotu voljena in podpisan " že začetkom marca. Takrat je bil neaad.-"m ukiajeu denarni promet z Nemško Avstrijo, ki še do danes ni od->rt. Poslovalnica zs krmila v Celju (Z »družna Zveza) se je tb nila na Deželne» vlado v Ljubljani (pi «hodne gospodarski urad) s prošnjo, da se naj za. izplačilo gori ocenjenega ZTsska zavzame. To ea bode sedaj zgodilo Kakor hitro bo zadeva s t jq izplačilom urejena, bodo dobili, kakor je bilo naznanjeno v,listih, vsi kmetovalci iz Celja po po pošti nakazan v*s denar za seno in slamo, ki s» jo oddali ped staro državo. U4mene ali pisne* k« intervencije pri Zadružni Zvezi y Celju v tej z<»dev*i so torej brezpomembne ter povzročijo le s^ške in zamudo časa. Prosimo zlasti županstva, ca svojim občanom v navedenem smislu celo cade-vo pcjasnujejo. — Zadružna Zveza v Celja kot usedanja Poslovalnica z« krmila v Celja. Nekaj Singerjevih krojaških in čevljarskih strojev novih in deloma že tudi rabljenih bo oddanih potom urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ?&majska cesta 22 na obrtnike po cenah okoli K 1000—. Interesenti m j se zglssijo najkasneje o 10. maja, pozneje bo tvrdka s event. ostalimi : troji sama razpolagala in ne bo več vezana na od Urada za pospeševanje obrti določene ji cene. Veleposesiva aa Slovens Vi Slovenskem je okrog 400 000 oralov velepineatev. Od teh je najmanj trif trt v rokah razni d u^mških, italijanskih m madžarskih piemičev in ijt^Sčakov. Tobaka dovolj. V skopiju in Bitolju v Novi Srbiji sc tobačne zaloge še tako velike, da je cela Jugoslavija s tobačnimi izdelki do dobra preskrb* ljaaa do jeseni. Posebna komisija je poslana v Macrdonijo, in spravi to<»ak k nam. Roženo moko, izvrstno dašičoato gnojilo od-^aja Slovenska kmetijska druiba po 105 K za 100 kg z vrečami vred. To ametno gnojilo je posebno velike /rednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in delnje torej po več let. Poživljamo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče za pomladno gnojenje. Trosi 5e ga iahko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Redek slučaj, iz Logarovec pri Ljutomeru nam pnr8Pet»lt. s. »aja mi. BOefa Marka T Bita. po«* Sv. R4Lfooii t 01. gKr.. Maro«! 418 ia Nicfcel 10« pri posestnika Petra KsM-m, Jurigki dol, ix>Šta Sv, Jarij v Slor. gor., Tr*»-lon 180 in Veinard 5 pri posestniku Francu Borbtr W Spodnjem Porčiču, poŠt« St. Lenart t Slor. gor. 3tl Toolokrvni žrebci: Gidran 48, Dachora^n 10, Gfr-Bran 31 in Gidran 58 so t državni žrebčaraki poa -taji na Spodnji Polskavi. III, Zasebni licencirani mrelokrvni žrebci pa stoje in sicer: Pluton prt posestniku Iranu Slanič v Spodnjem Dupleku, Diet -rieh pri posestnici Ani FariČ v Zerkovcih, Clajron Os Lomport pri posestnik* Francu Sabela v Karani. Shod! In prirtältr«, T soboto, dne 10. maja pri St. Ja rja ob j a i. žel. ob SO. ari (8. ori zvečer) ▼ dvorani »Katoliikega dcma« borka s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme«, katero priredi t6lo7adni odsek »Orel«. V nedeljo, doe U. maja pri Sv, Andraža v Slor. goricah po večernicah v Soli veselica »Slov. izobraž. društva«. Na vsporedn so tri igre (Dr. Krek: »Tri sestre«, borka »V ječi« in Baloigra »Ubogljiva Uršika«) ter petje. — Pri Sv Miklavža pri Hoöah ob 9. ari doptldne sv. opravilo in po opravila shod Slovenske Kmečke Zveze ca katerem govori govornik iz Maribora. — Na Gomilskem v prostorih gostilne Štefana Konst — ob lepem vremena pod milim nebom — ob 4 ori popoldne ostanovni shod SKZ za Gomilski okoliš. Poročala bodeta dr. O grize k in pokrajinski poslanec Levstik cba iz Celja. — V Rogatca po rani maši shod SKZ. Govorita Vlad. ftšenjak in dr. Leskovar iz Maribora. — Pri Sv. Roka ob S o 11 i popoldne po večernicah shod Slov. Kmečke Zveze. Govori nad revizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. — Pri Sv. Pavla pri Prebolda po večernicah v društvenem doma p,navijanje gled igre: »Jaaaška deklica« in »Prepirljiva soseda« ali »Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda«. Pridite! — V Ga* lici j i pri Celja po jutranji službi božji ustanovni shod »Slov. Kmečke Zveze«. Govori učitelj Levstik iz Celja — V Celju popoldne ob pol 4. ori v veliki dvorani »Narodnega doma« igra s petjem: »Divji lovec«, katero priredi tetovadni od nek »Orel«. Vstopnice se dobe od petka napre) v predprodaji v knjigarni Goričar Leskovšek. — V Kapeli popoldne po večerničah pri g. Coblu pri* reditev Bralnega diuštva. Na vsporepu je gledališka igra »Turški kril« in petje domačega zbora. V slučaju slabega vremena se igra preloži na prib. nedeljo. — Pri Sv. Jurju ob juž. žel. ob pol 16. ari (pol 4 uri popoldne) v dvorani »Katoliškega doma« borka s petjem v 8 dejanjih »Moč unifor me«, katero priredi telovadni odsek »Orel«. Po predstavi bo tudi srečolov. — Na Dobrni takoj po jutranjem sv. opravilu v šoli javno zborovanje krajevnega odbora Kmečke Zveze. — V Gaberju pri Celju takoj po jutranjem sv. opravilu v šoli shod SKZ.; ustanovil se bo krajevni odbor. — Pri Sv. Frančišku Ks. v Sav. dol. priredi Katoliško bralno in izobraževalno društvo gleiališko predstave kakor na VelikoncCni pondeljek na ravno istem prostoru in z istim vsporedom — V Maribora popoldne cb pol 5. ud v dvorani »Delavskega društva« Flosarjeva ulica 4) prireditev kat. narodnega dijaštva. Na vsporedn je igrokaz »Zloba in zvestoba« in burka »Boljševik«. T nedeljo dne 18. maja pri Sv. Bolfenku v Slovlovenskih goricah popoldne po večernicah v posojilniškem prostoru redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — Na Dobrni popoldne po večernicab v restavracijskih prostorih topliškega doma prireditev Bralnega društva. Na vsporedn sta dve igri »V ječi« in »Pravica se je izkazala« ter petje. — Pri Sv. Marjeti «b Pesnici po rani sv. maši v šoli sbod SKZ Govori urednik Žebot. — Pri S p o d. Sv. Kungoti po pozni sv. maši fob pol 11. ori) v šoli shod SKZ. Govori urednik Žebot. — Pri Gor. Sv. Kungoti popoldne po večernicab v gostilni Kiampfer Mayer shod zaupnikov SKZ. za župnije Svečina, Gor. Sv. Knngota in Sv Janj ob Pesnici. Na Zborovanja poroča urednik Žebot. — Na Rečici v Sav. dol. po rani sv. maši in sicer pri lepem vremena na prostem pri cerkvi, v slu čaju slabega vremena v dvorani g. Stiglic p. d. Cuješ shod SKZ. — Popoldne po večernicah v gostilni g Fürst občni zbor kmetijskega druätva in posoj.lnice. Na obeh ebodih govori nadrevizor Vlad. Pošenjak. — V Jar eni ni ob pol 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih obJni zbor Po gojilnice in hranilnice z običajnim dnevnim redom. Po svetu* Ia Dua|i iatvorjenik 2900 gostiln. Od 4000 gostiln in hotelov, ki jih šteje Dunaj, so jih vsled pomankanja živil dosedaj zaprli «krog 2900. V mnogih poprej slovitih gostilnah se ne kuha dru zega, neg j kisla repa, kislo zelje in juha iz konj skib kosti, ki stanejo krožnik 3 krone. Bogata žetev v Severni Ameriki. Letošnja žetev v Zed in jenih državah bo znašala ekoli 837 mili jonov metrskih stotov. To je najbogatejša žetev, kar jih pemnijo ljudje. Poletne pšenice bodo na želi okrog SCO milijonov bušeljnov, ali 72 milijonov metrskih stotov. Vinske cene v Italiji. Za vina lanskega pridel ka plačujejo v Italiji po 200 — 240 lir, za stara vina pa od 300-400 lir za hektoliter. Za hektoliter starega fina bi torej moral plačati 1000 do 1900 kron. 45 milijard na dira morja V tej svetovni vojni je bilo potopljenih 3960 raznovrstnih ladij, ko-jih vrednost znaša okrog 45 milijard kron, ki sedaj počivajo na morskem dnu. Od teh potopljenih ladij se je desedaj posrečilo dvigniti 460 ladij, kojih vrednost znaša čez 1 milijardo. M jezikov je govoril rimski Kardinal Mezzo -fanti. Govoril je tudi vse slovanske jezike. Naj manjša knjiga na svetu. V muzeju v No -rimbergu na Nemškem se nahaja knjiga „Novi zakon", ki je bila natisnjena v 17. stoletju. Knjiga ima 208 strani in ni nič večja kakor noht na palcu. — V Londonu je pa bila na javni dražbi prodana neka knjiga, ki nosi naslov „Almanah" in je bila tiskana leta 1838. Knjiga je dolga 1,9 cm, široka pa 1.6 cm. Grke so tako majhne, da knjige brea povečalnega atekla ne more nihče čitati. DopiiL Maribcr. Kat del. društvo ima v nedeljo 11. maja zjutraj ob 6. uri v frančiškanski cerkvi skup no pobožnost. Sv. maša, pridiga, skupen prejem sv. zakramentov, člani članice Jug. stre k. zveze pridite! — Popoldan od 4—6 naj prinesejo vse zaupnice ženske skupine, nabrane pristopnice in nabiralne pole zanesljivo v Flosarsko ulico 4. Marbrep;. Brj romarski cerkvi Sv, Janeza Ner pomučana na Radelju se obnaja god dne 16. majni -ka* Na predvečer ob 6. uri večernice. Zjutraj prvo sv- opravilo ob 6, uri, nato slede sv. ma&e, vmes je prihod prooesij iz Brezna, Reminika, Ribnice, Sv. Antona in Vuhreda. Oh 10, uri slovssno sv. opravila V nedeljo, dne 18. maja, je pri Sv, Janezu božja služba ob 10. uri. St. Jarij ob južni žel. Tudi pri nas smo na prar slovesen način sprejeli zemeljske ostanke prvih jugoslovanskih mučenikov Zrinskega in Frajnkopa-na- Na kolodvoru je bila zbrana ogromna množica občinstva iz trga in okolice, duhovščina, šolska mladina ■ učiteljstvom, Orli, Sokola, kmetijska šola z uCnim osobjem, požarna bramba itd. Ko se je krasno ovenčani zriusko-frankopanski vlak pripeljal na postajo, je množioa navdušeno pozdravljala goste in je enoglasno zapela „Lepo našo domovino," Šolska mladina j» položila na krsto mučenikov krasen venec . Bil Je lep. prizor, ko je vlak, ki je žalibog stal samo malo Časa, zopet odhajal. Utis svečanosti je bil na vse navzoče velik in bo gotovo ostal neizbrisljiv. — T soboto, dne 10.. maja zvečer in v nedeljo, dne 11. maja popoldne uprizori tukajšnji „Orel" Agro „¡Moč uniforme." Vabimo domačine in sosede k obilni udeležba! Sv. Jurij ob Južni žel. Dne 29. aprila je umri v Brezlu-Slom vrl in blag posestnik Blaž Gradišnik, Bil je zlasti dober sosed, ki je rad pomagal svojemu bližnjemu, kjerkoli mu je biio mogoče. „Dobremu sosedu" so položili sosedi na krsto lep veneo kot znak hvaležnosti, N. p. v m. 1 — Pred kratkim so sklicali pri nas socijalni demokratje nek shod, ki pa se je tako klaverno obnesel. da menda ne bodo nikdar več skušali iskati tukaj rdečih prfistaišev. Pisati o shodu kakšno poročilo skoraj ni vredno, samo toliko o-menimo, da sploh ni prišel noben socialdemokrat do besede. Predsednik shoda in govorniki so bili naži vrli pristafii. Šmartno v Rožni dolini. Tukaj se je ustanovila dne 16. sušca t, 1. kmetijska podružnica, ki že sedaj šteje nad 100 udov. Odbor je sledeče sestav -Ijen: Predsednik prof. Evgen Jarc; namestnik Mat. Kogler; blagajnik in tajnik nadučitelj Kvac; odborniki: župnik Ozvatič, župan Jezernik, Gabrijel Po-loiniK, Matija VidenŠek, Jernej Crepinšek, Jur Rojo in Jožel Kranjo. Vsled splošnega zanimanja in zavednosti Rožnodolčanov je upanje, da bode podruž -nioa, ki je ena najmočnejših, krepko in plodonosno delovala v prid in blagor kmetskega stanu. Dobrna. V nedeljo, dne 11. maja, ima krajevna Kmečka Zveza svoje javno zborovanje v prosto -rih liudske šole iin sicer takoj po jutranjem sv. opravilu. Pole? krajevnih potreb se bomo razgovorili tudi o pravem in nepravem socijalizmu. Pridite vsi! — Popoldne ima dekliška zveza svoje mesečno zborovanje z govori, deklamacijami in petjem. — V nedeljo, dne 18. maja, ima Bralno društvo svojo prvo i>xua#;feT p» tnjal Prireditev b* T restavracitiH| prostori* tukajSnjaga toplifildega Bo«a, kateri ga •9 »»MU prireja« i tudi sta aledaliSOa. Na rstvor«^ sta d t* ign: „V ječi" i« ,.Pravica se je izkaaata* trn- peti«. S«rtao aa Paki. Dne 4. maja po ranaat sv: opravilu s« je vrSil r šoli dobro obiskan shod, a» katerem» je razvijal govornik Vekoslav Zaje iz S*^ program Jugoslovanske Strokovne Zveze CJS"Z) »o pobijal pogubna načela socialnih demokratov z aa-menom, da se nage ljudstvo organizira v naših krščanskih stanovskih organizacijah in se Taruja gol. jufivih vab rdečkarjev. — Popoldne je zboroval isti govornik na Velikem vrhu r gostilni Ivana Letou|a a enakim programom. Oba shoda sta se izvršila veliko zadovoljnost mnogoštevilnih zborovale»v to sta izdatno pripomogla, da se ja poglobilo zaniman ie «a naga krščanske organiracija. — Prihodnjo na. deljo, dne 11. t. m., ae sestavi krajevni odbor SlCJL -----—I—--- Bodimo mirai! Ob sklepu uredništva smo dobili obvestilv, d| se nam ni treba bati vpada nemških čet is Ko. roške v ameri proti Mariboru. Prihaja izdatna vo. jaška pomoč. Položaj se je v vojaškem oziru zel« zboljšal Naii mladeniči in možje trumoma prihajajo k orožnim vajam. Zboljšal 8e je položaj ni koroški meji tudi radi tega, ker so se visoki «k žavniki ententinih držav začeli prav resno zani> mati za nas. Z gotovostjo lahko domnevamo, d« bo ententa posredovala med Nemci in Slovenc Bodimo torej popolnoma mirni! Organizirajte narodno obrambo. Po naših občinah, posebno na meji, organiei i rajte takoj vse moške in odločne ženske v narodni obrambo. Te obrambe bi naj čuvale naše obmejni kra,.ie pred tolpami, ki se klatijo v obmejnih krajih in pred ubežniki, ki uhajajo n. pr. iz Maribora v Nemško Avstriio. Narodne obrambe (obrane) bi oaS! tudi vršile poizvedovalno službo ter bi naj poročali bližnji vojaški posadki ali pa naravnost v Mariboi O važnih dogodkih. Župani, učitelji, duhovniki in To ditelji ljudstva, storite takoj vse, da preprečit» dela vanje boljševiških nemških tolp. Ne čakajte ne ura Naše kmetske domove na meii je treba na vsak na fcin .varovati pred nesrečo. Listnica uredništva. J a r e n i n a: Vašo pritožbo smo poslali oa primerno mesto. — I. B., Sv, Du h-Loče: Obrnite se na. dr, Ogrizeka v Celju. — Mestni vr> pri Ptuju: Pritožite se na poštno ravnateljstvo Ljubljani. — Gomil s ko: Vlada je že potrebno «r krenila. — Kmet iz Konjic: Zakaj ae ne podpišete. Dopisov brez podpisa ne moremu priobčevati. B r. A., Ptuj: Obrnite se na poslanca Brenčiča — Vurberg: Naznanite jo takoj oblasti. — M, O., Cačaves: O naših ljudeh v Rumuniji nima mo poročil. — Rogaška' Slatina: Za „Gospodarja* preosebno. Pride v „Stražo." — Poljski dela-reo, Konjice: Brez podpisa. Roma na dna a redniškega koša. — T M., Prihova: Obrnite s« na Vzajemno zavarovalnico ljubljansko, ki je edina slovenska zavarovalnica. Svoje glavno zastopstvo % ma v Celju <;Breg). — S pil je: Z ozirom na seda nji položaj Vam glede Mohorjeve d8užbe ne morem« da« zanesljivih podaltkov. — A. T., Li p a-S to re: Radi vojnega posojila morate sedaj že nekolike potrpeti. — Dornova: Pustimo sedaj tisto rdeč karsko družbo za nekaj časa r aiira, Vr VI 697 8/24, V imenu zakona! Okrožno sodišče v Mariboru je razpravljali dne 5. svečana 1919 o obtožbi dr lavnega pravi ništva zoper Rozo Leyrer, rojeno 15. julija 1860 v Maribora radi pregreška navijanja cen in raza« dilo tako: Roia Leyrer ia kriva, da |e 22 avgusta 1918 v Mariboru izrabljajo redne razmere, ki jih je povzročilo vojao stanje tem, da je za itar, prenarejen deški klobuk z htsvala K 60 — ali pa 1 in pol kilograma slanim terjala za potrebne stvari očitno čezmerne cen s tem pa zakrivila, ker je radi draženja že pr kasnovana, pregrešek po § 20, St. 2 lit. 9 uk Z dne 24 n are« 1917 z. k št. 131 in se obi v smnln § 20 tega uka; uporabo § 260 b. k na 10 dni *noo?a, poostrenega z enim trdim le žiščem in ouO'— K globe v slučaju neizterljivosti pa še na teden zapora ter na povračilo stroškot kaz. postopanja. V smislu § 45, št. 1 ukaea al mora objaviti ta razstdba na cbsojonkine stroški enkrat v »Slovenskem Gospodarju« in na uradn deski. Okrožna sodnija Maribor, oddelek VI., dne 26 aprila 1919 1 fcfnJataQ Im satažallta Kat, tiskovna Braitva. ülgaxoBsi auf it« Jtauiia £eUK. au^.ns» R*. DtdH M Maribora,