Največji ilefeniki dnemik* ▼ Združenih državah za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New Yorlc celo leto • $7.00 ^^nozenulvo celo leto $7.00^^ TELEFON; CORTLANDT 2876. NO. 139. — ŠTEV. 119. s GLAS NARODA List sloyenskih idelavccv v Ameriki. #The largest Slovenian Daily in* | the United States. Issued every day except Sundays S Land legal Holidays. 75,000 Readers. . B f----:---J Entsrsd ss Sseond Class Matter, September 21, 1903, st the Post Offics st New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY. MAY 21. 1925. — ČETRTEK, 21. MAJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. SOCIJALISTI NASPROTUJEJO KAMPANJI V SEVERNI AFRIKI Francoski socijalisti so se pridružili komunistom ter zahtevajo konec francoske kampanje v Maroku. — Listi obsojajo cenzuro, zahtevajo dejstva ter napadajo kolonijalne oblasti, ker niso videle vnaprej ter preprečile izbruha vstaje. — Izbruh je deloma posledica pomanjkanja živil. PARIZ. Francija, 20. maja. — V Franciji se je pričela kampanja proti vojni v Maroku. Započeli so jo komunisti in razširila se je na so-c ijaliste. Vodilni socijalistično - liberalni list Le Quotidien je pričel včeraj javno kampanjo, naj se napravi konec vojni, o kateri izjavlja, da je dosti bolj draga kot pa je splošno znano. Maršala Lyautey, ki je bil prej priljubljen radi svoje miroljubne administracije, sedaj napadajo radi kratkovidnosti. Odgovornost naprtujejo francoskim oblastim v Maroku, ker so dovolile rifskim četašem vprizoriti ofenzivo preko Quergha reke. Soglasno z listom je bila ta ofenziva le z največjo težkočo ustavljena dvajset milj od Feza. Pod zaglavjem: "Mi hočemo iesnico glede Maroka," poziva Le Quotidien vlado, naj odpravi cenzuro ter pove, kaj se dogaja. Vojaške oblasti dolže, da so zatisnile oči, ko je prehajalo orožje iz francoskega ozemlja. Cri Ma-rocain izjavlja: — Ce je skladišče kontrabantnega orožja v našem ozemlju služilo za oboroženje plemen, ki so vprizorila zavratni vpad, se je zgodilo to radi tega, ker ni hotel poveljujoči general nikdar udariti in ker niso vojaške oblasti, zaljubljene vase in v svojo silo, nikdar skušale izvedeti, kar je bilo znano vsakemu drugemu. Cri Marocain je nudil nato živahno sliko junaških bojev senegalskih kolonijalcev ter francoskih vojakov z 20,000 oboroženimi rifskimi četaši, ki so vojevali v francoskem Maroku vojno v modernem stilu. Navaja povest par Senegalcev, ki so vztrajali osem dni brez vode v neki zunanji postojanki in ki se niso hoteli udati, dokler niso saperji podminirali njih postojank. Izjavljajo, da imata general Colombat in polkovnik Freydenberg enako junaške ljudi, vendar pa dolže vrhovno poveljstvo netaknosti, ker ni dovolilo časnikarskim poročevalcem približati se postojankam. Napad Abdel Krima se pripisuje deloma njegovi pijanosti vsled zmage nad Španci, deloma pa dejstvu, da rifska plemena stradajo. Živila je mogoče dobiti v notranjosti le iz doline Ouergha, — "kjer so meje določili diplomat je s pomočjo zemljevidov, svinčnikov in črtal." Rifska plemena so pustila svojo zemljo neobdelano tekom bojev s Španci. Zato je bila uspešna armada izpostavljena stradanju, razven če je vdrla v francoski Maroko. Tem odkritim napadom na moroško administracijo je sledila zahteva, naj se javnost obvesti o vsem in naj je še tako neugodno. Ta stvar bo prišla brez dvoma pred poslansko zbornico, kakorhi-tro se bo sestala prihodnji teden. V nekem poročilu iz Alicante se glasi, da je Abdel Krim predstavi tel j komunizma. Poročilo izjavlja, da je to politično gibanje, kojega namen je pridobiti na vstaško stran plemena v.francoskem Maroku, ki so bila že dalj časa izpostavljena komunistični agitaciji. Glasi se, da upa Abdel Krim, zanetiti vstajo po vsem francoskem Maroku v imenu komunizma proti imperijalizmu. Konservativni list Intrasigeant izjavlja, da se je" lotila Francija dolgotrajne vojne, kajti agitacija proti Francozom se širi. List obrača pozornost francoske javnosti za dejstvo, da je nezadovljstvo splošno razširjeno in da obstajajo kolone, postavljene na razdaljo dvestotih kilometrov le iz posameznih napadalnih oddelkov, ki lahko vzdrže avtoriteto Je tam, kjer se za trenutek nahajajo. Obravnava proti morilcu Shepherdu. Država je doživela velik poraz, ko je izginila ena njenih prič v procesu proti domnevanemu za-strupljevalcu Shepherdu. — Izginil je Robert White, nekdanji inštruktor v " zavodu 99 dr. "Faimana". CHICAGO, 111.. 20. maja. — Dolwo i« skrbno zamišljen napad državo, s pomočjo katerega >«• j< skušalo i /pošlo vat i oksodho Wil lianiu D. SliepJierda. ki jo oberiral na golši. -Po zdravnikovi malomarnosti je pa operacija nerodno izpadla. Ko namreč rana Cvetkoviča diha ali govori, prihaja iz njeoutga sapnika ostro žvižffftfljt. BERLIN, Nemčija, 20. maja. — Združena nemška fronta proti pričakovanemu napadu zaveznikov se je včeraj zvečer zdrobila. Socijalisti so sklenili, da ne bodo dali zaupnice vladi Luthra in Stre-semanna. Iznova je izbruhnila vojna med reakcijonarji in republikanci in sicer s še večjo intenzivnostjo. Grof Westarop je v imenu nacijonalistov predlagal, naj se razširi polnomoči predsednika Hindenburga. Ob istem času pa je vlada naklonila svojo podporo visokemu tarif u na pšenico, za katerega se zavzemajo reakcijonarni veleposestniki. Vznemirjeni vsled tega strašila so sklenili socijalisti, ki so se obotavljali glede zunanje politike, da si morajo oprati roke vspričo dejanj sedanje nemške vlade. Čeprav je malo vrjetno, da bi mogli socijalisti strmoglaviti vlado, je povsem jasno, da lahko v izdatni meri ovirajo njeno delovanje. Prva debata v nemškem državnem zboru izza izvolitve Hindenburga predsednikom nemške republike, je pokazala, da stranke desnice in levice soglašajo glede zahteve, da morajo zavezniki izprazniti Porensko, predno bi si Nemčija drznila lotiti se kateregakoli načrta, kojega namen bi bil ohranjenje evropskega miru. Več govornikov se je zavzelo za ameriško intervencijo, v tej alivoni obliki. Grof Westarp, voditelj zmagovitih nacijonalistov je vztrajal pri trditvi, da noče Francija varnostnega dogovora, — temveč da hoče Ren kot zastavni predmet in da je njen namen obdržati ga. Na kratko rečeno: — Nemčija opozarja zaveznike, naj ne bodo preostri v poslanicah glede raz-oroženja in varnostnega dogovora. Nemčija gre skozi dobo pravičnega ogorčenja in odločnega izzivanja, ki se vedno pojavi, predno podpiše na določeni črti vse, kar sestavijo zavezniški diplomat je. PARIZ, Francija, 20. maja. — Angleške in francoske diference glede fraziranja razoroževal-ne poslanice, naslovljene na Nemčijo, so postale bolj težke kot pa se je izprva domnevalo. Vsled tega je svet poslanikov, ki je' raditega ponovno preložil svoj sestanek, iznova odgodil svoje zasedanje, določeno za danes. V diplomatičnih in političnih krogih pa je kljub temu opaziti naziranje, da bo kmalu dosežen sporazum med Anglijo in Francijo glede besedila nameravane poslanice. Bernstorff za vstop Nemčije v Ligo. BERLIN*, Nemčija, 20. maja. — Grof Bern^torff, prejšnji nontški yoslanik v Washington u jo izjavil včeraj v nemškem državnem zboru. da -o razprave glede Lige narodov vzbudile v Nemčiji velika Mpanja. To pa »ima baje svoj vzrok v dejstvu, da .se je dalo Ligi v Nemčiji ime " Vocikerbundkar po-menja federacijo narodov, (ločim ■ie smatra v inozemstvu Ligo le za kot ''I.igo vlad"'. Grof je izjavil v nadaljnom, da bi priiU'sel vstop v Ligo Nemeiji 'velikanske koristi in prednosti, ker "mora biti Nemčija na vzora. Kadar se razpravlja o njenih interesih. — Tudi kampanja proti laži vojnjp krivde. — je nadaljeval. — b; morala biti odločen faktor. Ka-tegori'no moramo izjaviti, da je to eden glavnih razlogov našega vMopa. Šo vdno j<* v veljavi lf>. »"•len statitia Lige narodov, ki dajo Kifji polnomoe. da d/.premeni oh-Jtojeee dogovore. Mogočo je. da bi it\>bili potom vstopa v Lijjo mandat nad prejšnjimi nemškimi kolonijami in mogoče tudi nem-:ko-av>.trijsko federacijo, z oilo-bronjom drugih zavezniških narodov. Smrtna kosa. V Ridgewoo*lu. N. V., ft62 Anthon Ave., je včeraj •zvečer na-gloma tmnrl rojak Frasuk Murni k. Doma je bil od fcv. Tmjiee pri Velikih Laščah. Naj v miril počiva! Francozi so proti Zdr. drž. in Angliji. V Ženevi so strogo napadli Združene države in Anglijo. — Francoski predstavitelj Jouhaux se boji, da razoroževal-na konferenca ne b o uspešna. — Burton je izigral zadnjo karto. Detroit, Mich., je srečno mesto. . ŽK-NEVA, Švica. l»0. maja. — Tako Združene države k<»i Anglija .sta čutih včeraj silo nezadovoljiva Francije. Jio je tlal francoski delegat Leon .Jouhaux. izraza obžalovaiju, vspričo potrebe. Via so odpravi centraini kontrolni Met glede oboroževanja in raizoro-že va n ja. Napadi jo angleško in ameriško politiko, ki j«' ianola za posledico izbučenje mornariških oboroževanj, bojnih ladij, pod-i nrorsjfkih čolmi.v, zrakoplovov in i tankov. M. Jouhaux. kot predstavit olj privt.išev Lige, je '»»bljubil spre-i jeti soglasno poročilo komiteja I proti ceiiitralnemu svetu. vendar { pa jo izrazil bojazen, da jr bilo s tem vsega konec. Splošno se priznava, da jo imele dramatična obramba Ligo ko't edine agencije, potom katere je mogoče uveljaviti razoro/.cnjo in svetovni mir, namen, da nnno-novo ojači ulogo Francijo kot 'protektoriee Ligo. Angleži so čutili 1>ir- francoskega napada glede mornariškega oboroževanja. To je vedno isti, stari konflikt. — Franci ju slcuša ohraniti svojo vojaško mIo na kontinentu. a ob isftem času skuša Osla-biti mornariuško silo Anglije. Mr. Burton je včeraj zvečer položil na mizo preostale amerišlfcv kari o. /. izjemo stni.|M»nih plinov, t vojnih posojil in puiblicitete gle-j ile privatnega Lz«lelevanja orožja. Mwnaraiulum zahteva Lzhrisaujc besed "Liga narodov", kjerkoli so pojavijo v osnutku konvencijo. Am»/rikanci so predlagali izlo-čenje člena št. 2S. ki ugotavlja : — Svet lige naj objavi letno poročilo glede delovanju sedanje konvencije. To poročilo naj so predlo/i skupni zbornici Lige. Ta ameriški predlog je bolj kot kaka druga stvar vzbudil občutljivost onih. ki se zavzemajo za Ligo. Izjavlja sr. da «t>o tboj obno\ij««n. bre/. upanja na kompromis, če bo Burton vstrajal pri svojem stališču. Včeraj je bil otvorjen v Detroitu, pravi paradiž.—V mestu Wind-v Ontario, ki leži Detroitu nasproti, bodo smeli zopet servirati pravo pivo kot sploh po vsej provinci Ontario. DETROIT, Mivh.. JO. ma?a. — Sem ie dospelo vcsido o/n:ill:To. da bot Točili pravo pivo v Windsor. Ontario. ki leži na o j, poležalo /a dovoljenje, da smejo točiti />'pičlim človeštvu to kapljico, a do-, f« l.i«'uje je bilo dano le 1rinaj<«in lastnikom hotelov in nsinvni:' lov. «"<»!o oni. ki >e ponavadi ust rašijo, kadar sliši}«» hnenova'i število trinjast. so naen!;--; preobrnili ter izjavi j i ,«?, da t»'>-menja »rečo. Hotelirji Lii rest a vraterji ^e pripravili na veliko (»tvoril >io ofenzivo, v Kolikor je pač mogoč * vspričo slabotnih človeških moči. Družbe s prevodnimi čolni -o uvedlo posebno inšpekcijo, da ne bo pripetila nobena nezaroda ob ijvriliki tega prehoda. N ;ii re-stavrater je žalostjio i/javil, da !><> morali poslati številne ljudi žejno domov. — loliko >e jih priirla-Oo žo bile uveljavljene števnlne podrobnosti -rledo zjivživanja piva. — Pivo se ač do-ti časa. da si nabavi človek, če j«' količkaj marljiv, poštenega mačka. Srečni Detroit! Hindenburg bo dobil več plače. BERLIN, Nemčija. 17. maja. — Državnr»7:borMki konutoj za pota in -redstva je sprejel včeraj predlog. da so poviša pla "o in nadalj-ne pristojbine predsednika neonsko republike od 10«.000 zlatih mark na leto na 180.000 zlatih mark. to jo približno ^4."».000. •Sedanja plača znaša ."»4,000 mark ui ista svota je dovoljena za državne izdatke in reprozontacijo. Velik gozdni požar v Nemčiji. STETTIN. Nemčija, 19. maja. V bližini Altdamma je i^iruhnil vfčeraj veflik gotzdni požar. Širil se je s talko naglico, da je danes zjutraj gorelo že 1250 akrov državnih goadov. Gasiti pomaga tu-vojaščina. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Duma io umU cm tltdftfe) JUGOILif1Ji : 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nakazilih, M snaJtaJ« nanj k-* kat ea liMi tejey ntaauM until 11 Mottf sa poštnin« in drage itroike. piUljB na sadni« paito la IsylataJ« Tdttnl Moral araT*. ITALIJA IN XA8IDEN0 OZEMVSt 200 lir ........... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir . .......* $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri BinCflib, U mtofr umi k«« iff Ur niwi paMkej pa u mM? aa poitniM In druge rtriike. EagMUJa aa sadni« paftU ta IspMJ« LjaMjuMka kreditna banka v Tista. En poAUJstve, ki presegajo PETTISO0 DINARJEV all pa DVATISOC LIH doTolJaJemo bo mogoCcostl Se poseben popust, fllliiil IHntrJf In Lirass sedaj nI stalna. msJs ss ?dkni In nspefc tafcssans; Is tega vnslagn aaai al sssgei« pedaM natanfns sens mint POftlUATVB PO BBZOoAVNEH PISMU IZVRŠUJEMO 2f NAJKRAJŠEM CAflU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nass Ja pistatl na JI si J« pa PirniHi Paalal M—sy Order aH pa Nsmr Ink Saak Draft. FRANK BAK8EB STATE BANK M Oorllaadl Stmt, N«w York, N. T. -Tetapken«! Derdandi dHf. j _ GLAS V A ROD A. 21. MAJA 192:». I GLAS NARODA I (SLOVENE DAILY) | Owned and PvbtUked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ( A Corporation) Frank Bakaer, president__Lonia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voice of the People"__ J »sued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leta velja list za Ameriko Za Neto T orle ea celo leto — 7.00 in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta___________________$3.50 Za pol leta ............................ $3.00 Za niozemstva, ea celo leto___$7.00 Za četrt leta -........................ $1.50 Za pol leta______________________$3JfO _Subscription Yearly $6.00.____ Advertisement on Agreement.____■ "Olas Naroda" izhaja vsak* dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-".. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. __Teltphone: Cortlandt 2876._ _ iirRADf v ičounc.a*: _ _ NASKOK FUNDAMENTALISTOV Znani »b unings llrvan v izdatni meri ]x>jasu.il svojo pozicijo gl« d»- auti-ev<»lueijsk< jim liivc v T kampanjo, k oje namen ji- >1rmoglavili jamstva prostosti, v"iii'jnv;in;i v m ;a\ i Združenih držav. On hoče. da postane razlaga Biiblije kot jo "Wj.i.ljajo I undamt nlalisti. najvišja jjostava dežele. Prefiričan ji?, da lahko v^aka ljudska večina oh kateremkoli • m- i nj»orahi >ilo vlad«-, da diktira javnosti mnenja in običaje. Oe t.i v< na slučajno domneva, da j<* bil člov./k 11st varjen p<«sebej, da z. mlja ploščata, da ><• vrti .-olnce krog zemlje, ni soglasno s teorijo Jiryana ničesar v 11 t \ i. kar bi preprečevido sprejem postave, s katero bi !»il A<»čin biti drugačnega muziraffija gled • teh stvari. velikem izbruhu moralne navdušenosti! predlaga vsled tega Ur an. naj se odpravi starodavni ameriški rešpekt do pravic manjšine. starodavno aim riško teorijo, da ne snu* iiiti nobene verske preisku.Šnje za urad in nobene državne eerkve ter starodavno ameriško teorijo, da obstajajo meje. preko katirih ne sme iti nobena vlada. Inteligentna ameriška javuosj je inv-la navado smatrati uriniranja Mr. Bryana kot smešna in eudaška. To pa j:' velika napaka. Doktrina, katero pridiga Brvan, ima za seboj veliko politično slo in prav nič pretirano ni izjaviti, da pomenja največjo posamez-ii i pr.-ti.jo notranjega miru m napredka te dežele, kar se jih je pojavilo v zadnji m Času. (Iibauje, kof;e«_:a pi—d-tavitelj je Brvan. ima tri ločene panoge. Prva predstavlja fundamcutuli^Ličuc cerkvene organizacije Druga j« An*isaloiLska liga. tretja pa Ku KTux Klan. V-i člani tega gibanja niso oletn *m tudi člani vseli teh treh panog. a med voditelji ieh -kupm obstajajo stiki ter največje osebne simpatije. Vsa tri gibanja izvirajo namreč iz istega stanja duha. Votli jih .sto brezobzirno omalovaževanje prostosti človeške vesli. Posvečena so istemu samovoljnemu omalovaževanju. manjšin. Navdajajo ,|iii isti sumi in isto zaničevanje znanosti in civiliziranega življenja. \ -.1 ta gibaija <>i uverjena. da -o imenovana od Boga. da se po-služijo katerekoli sile. s kat-ro razpolagajo, da vsilijo svoje nabore narodu Združenih držav. < eprav se imenujejo ta gibanja verska ali celo krščanska, je lijih temperament v resnici protdverski in nekrščanskl. \' Ameriki dvigajo prapor odločnega sektar.stva, ščuvajo soseda na soseda, tet \ arijo st rup sovništva in nestrjMiosti po celi d«*-y.>'li. Treba bo generacij dela. da >e izloči ta striup iz narodnega organizma, Kj< *r so se jn>la-tuli za.konoda.pie sile so prisilili vlado k I izvedenju postav, ki so prav tako koruptne kot so tira.n.skc. Prišel je čas. ko se je treba počuti s celim gibanjem javno in brez prikrivanja. To, čemur smo danes v Ameriki priča, je organiziran poskus, da se obvladuje politiko potom gotovih teoloških sCkt. Enostavna r< stiiea je. <>l|< • 41 imenitno. Taiko se nam je izvrstno godilo pretočeno soboto, ko smo obhajali Sv. Janeza Nopomu-'ka pri rojaku Ogrineu, ki je obhajal obenem tudi svoj rojstni dan. Da se nam je godilo izvrstno, tni rečeno prav nič preveč. John je skrbel za to z izvrstno kapljico, njegovo so(proga, an hčerke pa 1 dmeciitno postrežbo. Ko je bil zadovoljen želodec, smo pričeli iz* >" t 4 '««• ;>/»! Tj »'*:<' >11 1.1« 114» vajati pie/«ie vajo. med odmori pa urili grla v petju in pitju. Janezu želim tem potom ponovno še mnogo rojstnih da godovnih dni ter seveda .s tem tu delali tam ra:ztlor in zdražbo nekateri bojeviti kaplani, toda tukaj v Ameriki pa je vladal dolgo ča -a mir. toda kalkor vidim, so s.« zdaj tukaj nekateri gospodje ».prijeli enake taktike ter bi radi napravili neslogo in zdražbo ter ; a -ejali strankarsko nestrpnost tin >1 rojake. Toda na ta način ni kakor n^ bodo naprodovafli! V sloui je moč. Koverti j«' Cilas Naroda trn v peti. Ali je njegov list morda boljši rne Koverti ne sorte. Semkaj pride vsa.k mesec duhovnik iz Savanah, toda on n' uganja nobenih komedij v znamenju svete vere in katoliške stvari. On pride v cerkev, potem stopi malo po hišah, kjer se lepo z ljudmi pogovori, potem pa gre zopet za mesec daii, odkoder j* prišel. Pozdravljam rojake po Ameri ki! Prank Sum rada. Berwick, Penna. Cenjeno uredništvo G. N.: — Hočem vam pisati par vrstic in -'ras prositi za malo uslugo. Tukaj nas je bilo zbranih v veseli družbi par Slovencev'ter smo se spomnili titili miših Htpečih bratov-slep-cev v domovini. 111 smo Obrali ma'1 znesek v ta namen. Ker pa mi ni «nan«i pristojno mesto, kjer zbirajo denar, zato vas prosim, da bi vi oddali denar, kamor spada. Prosim tudi, da natisnete imena ■darovalcev, da lahko pokaž 'm vsem, ki so darovali, da sem odposlala dotični zne«sek. Darovali so sledeči: Mr. m Mrs. dolin Galle____.^2.00 doe Somrak ..............^1.00 Frank Tančar ............$1.00 Tony Rodess..............$1.00 Paul Kylmyk ............ Miuka Šuštei-šieh ..........$1.00 Skupaj ................$f).{»."> Vam torej pošiljam $f?.f>">. katero .-vato, upam, ste prejeli ter vas vnaprej lepo zahvaljujem. Spoštovanjem, rojakinja Mis^ Minka Suštersich. :H»(i Oak Street, Berwick. Pa. (O. uredništva: Denar prejeli ter ga bomo odposlali na pristojno lin sto.) JUGOSLAVIA IRREDENTA V otroški vrtec v Kobaridu hodi otrok, od katerih je slovenskih :{f) in italijanskih le G. Dosedanja vrtnariea je bila nenadoma prumeSčena in prišla je dnt- ira. ki hoče. da je vrtee popolnoma italijanski. Otlpravljeno je slovensko petje, v vrten zveni samo nji na italijanščini, katere otroei ne razumejo. Pcitalijančevanje cerkve v Istri. Vedno bolj s - širi poitalijanee-vanje ']>o istrskih eerkvah. Vse prršnje vznemir jenega dobrega pju.dLstva no zaman. Tako poročajo j sedaj iz (ira-eišea. kako so ljudje j radi hodili v cerkev, dokler ,so imeli župnika Laika, ki je govoril ljudem po domače in so veljali v c■ rkvi stari odnošaji. Sedaj ž,ii]>-ni.kuje tam don Maurovieh. ki j< cerkev poitalijančil in je eerkev l-ostala polit jena tribuna. Ta duhovnik. ki sam hrvatske krvi se druži z največjimi nasprotniki jug. ljudstva. Ljudje ^e ogibaj«* cerkve ioi prav imajo. ! Gonja proti "Istarski Riječi". j Doibro n reje van ledniik j- Istar-|^ka Rijee. Lopi članki in dobra ^1'oročila iz eule dežele ter še 111110- drugega primernega gradiva. Gospodarja priloga prinaša razne poučne stvari. Ali dobijo se po-jlMičui nestquieizi, ki vprizarjajo proti listu pravo g« njo. Menda 'I-.tarska Rijee* ni breizvers-ka. ker govori pametno in resnično. Du-'^h ovni k iPavie v Juršičih agitira poroti listu j)o reeept^i slov. klerikalcev. da bo pogubljen, kdor eita in naroča "Istarsko Riječ". Pravi celo, da on govori to kot zastopnik Boga! Tako prodi ga ta mož v cerkvi! Ljudstvo taiko početje ostro obsoja. Oproščena. Pred poroto v Trst.11 se je vršila dolga ra »prava proti Pij i Kogoj. ki je živela v nesrečnem zakonu Ln je v razburjenosti streljala na svojega moža. katerega pa je le lahko ranila. Pred poroto se je pokazalo, kako je bil mož Jjubosumen. je grdo ravnal s svojo ženo in ji tudi povzročil spolno boleizen. Imata rnega sinčka, k a teri je imel važno vlogo v go v o rih braniteljev nesrečne Pije Kogojeve. Razprava se je te dni tudi končala. Pija Kogojeva je o-proščena oibtožbe. Kaznovana pa c je pogojno na tri mtisece in 22 dni zapora ter na globo 600 lir. 'ker je nosila orožje brez potrebnega dovoljenja- V Kostanjevici na Krasu gre z obnovo le počasi naprej. Od 150 številk, ki jih šteje vais, n«i pozidanih še 84 domov. Okoli 50 'družin je še vedno v begunstvu po sosednjih vaseh. Kostanjevica je bila popolnoma uničena v vojni. Regulacijska načrt bi se bil dal j izvesti lepo, ali nekateri trmogla-j veži so fco preprečili v škodo vsem. j Ceste so gToene. j Peter Zgaga"^j Prijatelj, glej. da ne bos podiral mostu preti ^boj ! I Boljše ie, da trpiš, da >e jeoiš in žaluješ, toda vztrajati moraš. Deležen boš velikega zadoščenja. č* ne boš podrl mostu pred seboj. * Ženske so pjj res v*,vc. Posebno tiste, ki hočejo sto.piti v sveti zakon. Zadnji!"- se je na primer neka taka pritoževala: — Na vso moč bi >e rada poročila. pa ne gre in ne gre. — Ali morda fanta nimaš? — so jo vprašali. — Imam ga, imam. že tri leta. pa j« križ in težava ž njim. Pije prav rad«. Im 'kadar je pijan, samo o ženitvi govori. Takrat ga jaz ne maram. Kadar je pa slučajno trezen, noče uiti -dišati o kaki ženitvi. Kakorhitro mu v takem slučaju omenim poroko, vzame klobuk in gre. Kaj takega, kot bom .sedaj opi-scal. m> zm«.'žni edinole priseljeniški uradnika 11a Kills Island. Pred tremi leti je dosp la ženska na Otok solza, pa so jo hoteli ko j z drugim parni kom poslati nazaj, ker ni hiht zmožna niti pi--auja niti čitanja. Njeni sorodniki so se zavzeli žalijo ter p< loži 1 i par sto dolarjev jamščine. Kaj bi človek naredil s slovenskim duhovnikm, katerumu mi se, Italijani tako priljubili, da prepoveduj" slovenskim, otrokom v šoli in cerkvi moliti očeiias v slovenski m jeziku Talcih duhovnikov je dandanes žal dosti pe Vsem slovanskem P rini or j a. Na to vprašanje bi odgovoril pater Koverta: — Peter Zgaga že zopet vero napada! * Amerika ima na svetu enega samega sovražnika, katerega mora zaenkrat resno vipoštevati. Ta sovražnik je Japonska. Japonci se seveda izgovarjajo, da nimajo nobenih zahrbtnih namenov. da je njihova edina želja živeti v prijateljstvu s sosedom preko ~>eeana in tako dalje. ; Te dni je eelo neki Japonec na-1 vedel štirinajst vzrokov, zakaj je vojna med Japonsko in ,Združeni-1 m i drža vamri nemogoča. Z.iikaj baš štirinajst vziv>kov? Trinaj-t bi jih povedal ali petnajst. Število štirinajst je namreč v polit'iki značilno in nevairno ob- ^ eenm. Xe ranjki Wilson je bil vo< svet potegnil ž njim. * Največji mož na svetu je bil tisti. ki je največ storil za ilrusre ljudi. Kot znano. se je vršil pred kratkim v Washingtonu kongres raznih policijskih dostojanstveni-kov iz vseh delov sveta. Vsi'ga skupaj je bilo na kongresu navzočih par >to osiHb. Pri tej priliki s« je tudi dosti o prohibit ji razpravljalo. Eden je povedal to, drugi 0110. Poglavitno in pomembno pri tem je dejstvo, da dosedaj še ni nobeden izmed teh gospodov policajev otl žeje umrl. * Svete iknjige pravijo, da je tdž-spraviti bogatega človeka v nebesa. To je vrjetno. [ Toda še dosti težje je f=praviti I bogatega človeka v ar est. Poseb-J ^no v Ameriki. , J Večkrat se pripe-ti, da matere ne morejo dojiti svo-jih otrok in vsled-tega jim je treba poiskati kako ^^ drugo hrano. Bordenovo Eagle Mieko je najbolj-še nadomestilo za Jig materino mleko ter ga priporočajo zdravniki vsled i"^ njegove čistosti ter prebavnosti. Če pošljete ta o- rSm g'as The Borden Company, Borden pfl Building, New J York, vam bodo povedali v vašem 3 jeziku, kako je Ju treba hraniti va- fjl šega otroka z ^ Eagle M'ekom. Dept. 1 ^^^jgsWJ. Raznoterosti. Zopet polet okoli sveta. 'i'okr it je NVmee. :n kar je n ij-l»(»!.j zanimivo, tlaina. ki je na-fo-p:!a pot o višnje laueta [>o >r::ku. ilneh. Svoje poto-vj.nje je ž nastopila. \* (ienovi je imela smolo, krr -^e ji je letalo iz uepeja'-njenih vznikov pokvarilo Sttiaj je prispela v A I • t t na jugi! A rabi j i». Y Kairi >o ji. kakor izjavlja Rixova. pokvarili neznani zlikovci aeroplan. da je postal ni1-j rahiui za nadaljni pnlet. Po nj »nem mnenju gre za sličen čin sa-botaže kakor v (Ienovi. Uixina jtvrdka pa je inn;la za vsak slučaji j pripravljeno ol> Rueškem prekopu rr/.ervno letalo, s katerim je 1 'nil otrka nadaljevala vožnjo po /raku proti vzJiodti. Kixova j--naJaljevala svoj polef proti Cd J nnbu na otoku ("evlonu v Vzln d nji Icndiji. I Morilec Reintz obsojen v dosmrt no ječo. Svoj eas so pisali /.lasi i madžarski. slovaški in če.'ki listi mnogo o zidu Reintzu. ki je na rumun-skih. madžatSkih im čehosdovaških tleh izvršil vt/č umorov na hrez-primemo iznajdljive načine. Rei-nilz. ortodoksen zid. je zlorabljal, zaiij^anje sovernikov ter jih izvabljal pod pretvezo dobre kmpeije v otlljudene kraje, kjer jih je s pomočjo najetih ljudi moril Ln ropal. Ri initz s-e je delal silno pobožnega. citiral ob vsaki priliki tal mu d in to je premotila njego-\e sovernike, da so mu slepo zaupali. Te dni je stal pred sodiščem v Satu Mare na Romunskem, a od številnih umorov iso mu dokazali le onega, nakar je bil obsojen v dosmrtno ječo. Avtomobilska nesreča pri Njegošu Na cesti med Kotorjem in Tetin jem. pri Njegošu se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Potniški avto se jo na nevarnem kraju prevrnil po strmini. Dva potnika sta bila sni rt none varno ranjena. /^mžKozpi^Jgv Wosio^MAratoBm m I t^H ^ pr. 11 I JH^I ^^^ tmi^iwhlllrt ^^^^ Č LAX EK 1-1 .->. T* :>t in merit ihtjenrknr. Sta riši bi morali redno tehtati svoje otroke ter zaznamovati, koliko tehtajo. Tehtanje vsaki teden je priporočljivo za prvih šest mesecev življenja majhnega otroka. Po dvakrat na mesec pa naj se jih tehta tekom dr ugega leta'. l»olj m*-žne in občutljive otroke je treba teht at i bolj pogosto. Zdrav in n«»r-malen otrok izgubi deset ali enajst odstotkov teže. katero je imel <»b rojstvu v teku dveh dni po rojstvu in prvotno težo dobi nazaj še le približno v desetih dneh. | Xadaljna izguba teže po dru-|gcm dnevu znači, da potrebuje de j te več hrane kot pa mu je morejo nuditi prst. | Povprečni otrok tehta ob koncu i prvega Leta približno trikrat toliko kot je tehtal ob rojstvu. Pov-■ prečno tedensko pridobivan >e na ; i<-ži pri tiorinalneiu, zdravem o-11 roku znaša od štirih do šestih ^ unč. Povprečna višina zdravega .novorojenega otroka znaša med šestnajstimi in štiri in dvajsetimi • inči in teža znaša od šest do osem | l'u»tov. Novorojeni moškega spola [tehtajo ponavadi pol do tričetrt i funta več kot pa otroei ženskega spola. | Teža dojenčka se poveča bolj hi |tn> tekom prvih tednov življenja. Po dveh tednih pa do petega meseca 171 ste otrok hitro, a rast posta , ne manj nagla, a stalna in enako- i ' memo do konca prvega leta. Te-, kom drugega leta zraste otrok približno za širi do pet inčev. Tekom tretjega leta od treh do štirih inčev. Tekom četrtega leta od dveh do treh inčev in od tej starosti naprej do enajstega leta zraste vsako leto do dveh inčev. Doba hitrega naraščanja teže do jenčka je tekom prvih petih mesecev življenja in največ pridobi dete na teži v drugem mesecu kolu se morala teža vsakega dojenčka zvišati od šest do osem unč vsaki teden. Naslednja tabela predstavlja povprečno težo višino, obseg prsi ter obseg glave moškega in ženskega otroka od rojstva naprej. Ta h 11 a. L i Laže povprečne trže zu o t roke. Ob rojstvu: Dečki .................................... 7.;")."> Deklice ................................ 7.1(» Po treh mesecih: Dečki ................................ 12.10 Deklice ............................ 11.(50 Po š .rili mesecih : Dečki ................................ Ifi.O Deklice ................................ 15.5 Po dvanajstih mesecih: Dečki .................................... 20.5 Deklice ................................ 1!).8 Po osemnajstih mesecih: Dečki .................................... 22.8 Deklice ................................ 22.0 Po 24 mesecih : Dečki .................................... 26.5 Dekliee ................................ 25.5 Materam, ki imajo dojenčke, katerih ne morejo same dojiti, pri poročamo uporabo Bordenovega Eagle Mleka za prehrano otrok s pomočjo steklenice. To je najfinejše mleko ter najboljši sladkor, ki sta zmešana in pripravljena na znanstven način. Bordenovo Eagle Mleko je živilo, ki ustvarja močne noje ter zdrava- telesa. Dojenčku omogoči pridobivati na teži, kar se mora zgoditi, če hoče biti otrok normalen in zdrav. Odobravajo in priporočajo ga zdravniki že nad pet in šestdeset let radi njegove kakovosti. Prečit a ji e te članke vsak teden pazljivo ter jih prihranite za ft®. dtico uporabo. ■ • j . ftT-AR NARODA! 4l. MAJA 192.1. Bolgarske grozovitosti na srbskem ozemlju. Ob priliki zadnje vstaje na Bolgarskem se je oživel spomin na strašna grozodejstva, ki so jih uganjali Bolgari tekom svetovne vojne. Bolgarski častniki so imeli povelje izstrebiti srbski narod. Bolgarski ministrski predsednik je bil izjavil, da hoče imeti Srbijo brez Srbov.__ Pri zadnjih dogodkih na Bolgarskem so se vršila s strani današnjih mogotcev strahovita gr»j- 7odejstva. In četudi je marsikaj pretirano. kar se pripoveduje in piše o dogodkih v tej nesrečni državi. kjer so revolver, nož in bomba postali glavni politični argn-menti. je vendar gotovo, da je pri zatiranju revolucije bolgarska vlada v zadnjih tednih dala pomoriti pob Ig mnogih krivcev na stotine nedolžnih ljudi, političnih nasprotnikov. ki >o poginili trpinčeni v ječah. ubiti r^i policije in vojaštva. Bolgarska vlada skuša svoje postopanje prikriti in s staro veščino prikrivati svetu pravo stanje 1 vari. — V tradiciji zločinskega Ferdinanda Koburga je celo poskusila odgovornost za nesrečne dogodke na Bolgarskem naprtili na rame — Jugoslavije. Napetost, ki je vsled politično provokacije bolgarske vlade nastala med Beogradom in Sofijo, je znova postavila \\ ospredje intere-r;i staro bolkarsko - srbsko na-sprotslvo. Mnogi pri t fan sentimentalno zdihujejo in se čudijo, da "ne-rečni spor" še ni pozabljen in da sovraštva še niso pokopana. A pozabiti ne smemo, da je srbsko-bolgarsko nasprotstvo eden najtežjih problemov Evrope in predvsem Slovanstva, ker to sprotstvo ne izvira le iz političnih antajgonizmov . (Makodonija), —] temveč je v prvi vrsti psihološkega značaja. Treba je pogledati par let nazaj, popaoedinih bolgarskih organov. Nihče ni mogel misliti, da, bi masakriranje nedolžnih ljudi — žen. starčkov, ranjeneev in o-trok — mogli biti rezultati ofici-U'lne vrhovne »bolgarske nared-be. Šele ko je početko mleta 191(1 sam ministrski predsednik Rado-slavov v sofijskem sobranju poudaril s pestnieo in vzklikom, da "Srbija laohko eksistira — toda brez Srbov!" je spoznal svet, da je srbsko prebivalstvo onstran Moravč izročeno v strano nemilost oficijcl-jni in vojaški Bolgariji. Bolgarski oficirji so v žejni nosili pisan ukaz. da je treba vse "sumljivee" ukloniti s tega sveta. Izpolnoyali so ga. bogme, strahotno vestno, z brezob-Izirnim, higijenskim klanjem, streljanjem. obešanjem in vsakojakim trpinčenjem. Broj žrtev gre na stotisoče. — Mednarodna komisija, kateri je na-čeloval znani švicarski učenjak in človekoljub, profesor Reis, pri vsej natančnosti ni mogla dognati popolnega števila. Saj dovolj pove dejstvo, da so Bolgari samo v top-liškem okraju pomorili nad '20.000 ljudi! Dvajset tisoč v najmanjšem srbskem okrožju, ki je rtxlko naseljeno in je vrhutega treba upoštevati. da so možje in fantje skoro do zadnjega bili v srbski armadi, j Torej so Bolgari pomorili dvajset j tisoč slabičev. starcev, žen in otrok ! j A kako je šele bilo v požarevač-kem, vranjskem. niškern okraju in drugod! Podrobnosti, ki jih v službenem poročilu navaja preiskovalna komisija, ježi j o lase in lede-nijo kri. . . Za silo zgrajene mrtvašnice v tamošnjih krajih so polne kosti in mrtvaških glav, pobranih s posameznih moriač, kjer so ne-pokopana trupla trgali psi in gav-irani, ker jih Bolgari niso pustili pokopati, marveč še mrtve razse-kavali z bajoneti. Še danes pa se najdejo po tamošnjih poljanah in gozdov ju posamezni ostanki, dočim redki pohabljenci, ki so kakorkoli pretrpeli bolgarsko krvavo po-vodenj, pričajo obupne reči. C'e bi bila bolgarska soldateska tamošnje srbsko prebivalstvo uničevala vsaj s puško, če bi ga bila vsaj kosila s svinčenkami, bi morali šteti Bolgare med moderne krvnike. Toda oni so s svojim poletjem prekosili staroveške barbare in srednjeveške inlcvizitorje. Vsako žrtev so pred usmrtitvijo trpinčili, po smrti pa mre varil i. Suvali so jih z bajoneti, jim rezali spolovila, otrokom lomili roke, žene zlorabljali z živinsko pohot-nostjo, starce nakaževali z noži in pretepanjem. Mučenitvo mladih, lepih deklet pa je vobče nepopisno. Mednafrodna komisija je na slehernem truplu ugotovila posebne poškodbe, na enem (odkopanem) celo 75 sunkov z bajonetom. Šel par konkretnih navedb komisije: V vasi Žitni potok so vojaki bolgarskega 25. polka živo odrli mater srbskega vojaka Petra Sta-menkoviča in jo šele nato z milostnim strelom v glarvo rešili trp-! 1 jenja. V Grgurju istega okrožja i so isti vojaki posadili seljaka Av-rama Todoroviča zvezanega v kotel vode. ga živega kuhali in se ob njem zabavali s tem .da so mu počasi puščali kri. Naslednje večere so vprizorili enake kanibalske orgije še s Štirimi seljaki. To so počenjali vojaki. A še daleko silnej-ši so bili bolgarski komitaši, ki so vobče opravljali samo blazno krv-ništvo. Na primer komitski vojvoda Gavrilo je v vasi Vejašnici mrcvaril ženo seljaka Marka Ne-ševiča s tem, da ji je skozi usta porinil kolec do grla. V Toča ju pa je seljaka Josipa* Gavriloviča obesil za noge. z glavo navzdol, spodaj pa mu je podkuril sveženj slame, a njegovi tovariši so visečemu siromaku s palicami "otepali saje". Kajpak se je takih mučeništev zgodilo brez števila, pobijanje srbskega civilnega prebivalstva, združeno s trpinčenjem, je bilo siste- 1 matično. Dan za dnem je v tej j strašni črni dobi bolgarske okupacije odmevalo po vaseh, poljanah 1 in gozdovih obupno ječanje mu- j cenikov in mučenic. jok otrok. | mesarsko režanje nasilnikov. Tu-; rek v prejšnjih stoletjih ni rav-1 nal tako okrutno. Kajti Bolgari > so tudi v plačkanju zvrhali mero turških prednikov, obrali so prebivalstvo do golega in uničili vse kakor hunsko kopito. V Surduli-ci svetega imena, kjer je zdaj v spomin zgrajena velika mrtvašnica . s kapelico, je posebnemu 'sodne-1 mu1 odboru predsedoval kom it-J ski vojvoda, ki je izrekal obsodbe, ' iztirjeval težke svote in izpraznil vse trgovine ubitih srbskih trgovcev. Ker njegovi rabi j i niso mogli dovolj trebiti srbskega prebivalstva, je vojvoda za za vrat ne umore najel še nekatere muslimanske cigane in jih s posebnimi nagradami lionoriral za "srbske glave". Vse to sistematični trpinčenje srbskega prebivalstva ima pa še razna poglavja. Povedati je še treba, kako se je godilo nedolžnemu srbskemu živijn. ki so ga Bolgari v množi- ! call odtirali tudi v svoja tabori- ' šča. Na Bolgarskem jih je bilo 11 in je težko dognati, kje je mreva-renje bilo manje. ker povsod je vladal pravcati pekel. Ve se pa, ! da taborišča v Pančevu in Slivenu I niso zastonj ohranila ime: Tabor 1 smrti. V Slivenu je bilo interni-: ranili 11.000 Srbov, pri življenju j pa jih je ostalo do osvobojen ja le ' 2000. V Pa ne a rev u jih je bilo — 1 5000, preživelo pa jedva 1000. —! 1 Gospodaril je glad. bajonet in ha- ' tina. V Pančarevn je bil poveljnik taborišča rezervni podpolkovnik j ' Samaradžijev, ki je interniranee ' obral do zadnjega beliča in dal pretepsti vse interniranee. ki so " se drznili izpregovoriti srbsko be- I sedo. Zato je v taborišču vladala • 1 grobna tišina, ki jo je rušilo sa- J mo javkanje poedinih nesrečnikov | kaznovani!i za vsako malenkost z batino, če ne celo z nožem. ! RAZOČARAN GENERAL i Začetkom osemnajstega stolet-1 ja je živel na pruskem dvoru sli-! kar Degen. Napravil je celo vrst o t slik, ki so predstavljale bitke ve-. likega Kneza in so izredno uga-. jale takra/t 1101111 kralju Frideriku * Velikemu. Naročal je tako vedno i več bojnih slik. Nekoč je sporočil . eaiemu svojih starih generalov. 1 da bo dal naslikati tudi njegove . bitke. General se je res udeležil » več bojev in* se mu je zato zelo - dobro zdelo, la ga hoče kralj ta- - ko odlikovati. Za ogledovanje teh slik je bila potem povabljena vsa » dvorna družba. Slika je visela za-. krita. Ko so bili vsi zbrani, je u- - kazal kralj sliko odkriti. Stari i, general je gledal ves zamuden pre- - plašen rdeč in bled sliko pred se-1 boj. Videl je na sliki naperjene i, topove na bežtičega zajca. Bel >. smodniški dim naznanja, da so bi- - 1: baš oddani streli na tzajea. Vsa e družba se je grohOtala, kralj se je ) držal od smeha za trebuh, stari e zbegani general se je majal nekaj : časa in tja, potem pa je nare-i dH 'gute Minne «um boesen Spiel* i in se začel še on smejati, ampak - ne sliki, ampak neumnosti prus- - kega kralja. kj ~ ; aJJIVBBTlSB In GLAS NABODA COFTUIGHT »ITITDNI VIEW CO. HCW VORP Slika 11am predstavlja vrhovnega poveljnika zavezniških armad, maršala Foe ha. in belgijskega kantin ila Mereiera. ki je bil znana osebnos-t t-kom svetovne \ojn«'. Nemška ekspedicija na Mt. Everest. Cesar se Angležem ni posrečilo, bodo poskušali Nemci. Na vsak način hočejo dospeti na najvišjo goro sveta. Ekspedicijo bodo vodili najboljši tirolski vodniki. Ko je slišal član angleške ekspe-dicije za to nemško namero, je skomignil z rameni ter se pomilovalno nasmehnil rekoč: "Naj le poskusijo." Nemško planinsko društvo, ki je šele nedavo nastalo i/, nemško-avstriske alpinistične organizacije. jt prevzelo pokroviteljstvo nud nemško ekšpedicijo na ^Ioinit Eve rest jZope't se kaž • nemška ck5«-panzivnost tiiili na polit alpinjsti-ke : Nemci hočejo za vsako ceno videti tudi svoja imena v spominj-skem kamnu na najvišji gori sveta. Zavist, da bi bleš"-ela na plošči samo atiirleška imena, jim ne cla mani Ter jili vspodbuja k tekmi. Dne 2. julija odidejo »"lani eks-pcdieije v Benetke. Sestane j o se 7. Avstrijci, katere bo vodil planinec Pulsator v. Peiser. Nemcem l)o>ta i>oveljevala bivši stotnik Bleincs in dr. Schmidt. Na prijateljskem sestanku al-p!ncev, ki >(' je vršil te dni v li.-r-linu. se je govorilo med drugimi tudi o načrtu, kako je treba splezati na vi h Mount Everest a. Pulsator v. Peiser bo plezal kvišku / južne strani. Najprej se poda nn 1 pot izvnlna. ekspedieiia. kateri be sledil glavni štab. ki bo razdeljen v dve skupini. Za plezanje do vrha je določenih samo trideset o-seb. Izvid na ek.^p^Licija bo imela 'nalogo proučiti teren in razmer v visokem gorovju te rpozneje oskrbovati plezalce. Na vznožju kančunskega ledenika l»o po-tavila ekspedieija tinborišči*. ki bo nekak generalen štab pngleške ckspedieije polko\nika Brueeja na ^rount E verest kapitan Noel, ki je nekaj časa motril Nemce, potem pa se namrdnil in jim voščil vso srečo. Dejal je: "Dvet^jen sem, da se boste potrudili, toda kako bo s ple- • zanjem 11a vrh, boste '/. - viibdi sami." rl ib( tan-sJci lame. se nahajajo v llerli:n iti so tudi prisostvovali temu s«'«jtaiLku, so se na le beseed biije prav pomenljivo smehljali. MASTEN PLEN Dunajski! policijsko ravnatelj-sivo i • prejelo te dni od tržaške policije ovadbo, da j" bilo zastopniku A rtu rju Weinerju !ne S. j:«., m* 'i v/njo Dunaj - Trst u-kradeno dolarjev (v jugo- -lovaii-Ici \|aluti približiio 1.S00 li-oc iliuarj v . Weiner se je peljal v Trst. tla bi od tvrdke Fran Pa risi iz Amerike prevzel in plačal tja prispjdih HM) ton žita. — Weiner s,* je o lpeljal 7. aprila z južnega kolodvora na Dunaju. — Stopil je v kupe II. razreda. Ročno torbico z denarjem je imel v naročju. V istem odclku so sedeli poleg njega še trije gosp^/.je in 1 ka ilama. M:ki jezik. Točnega opisa pa 11' mogel navesti in je zato zasledovanje tatov zelo otežkof-eno. Plen x •• *> bil vst kakor masten Slepar iz Hamburga prijet v Trstu. 35-letni trgovec M. Blumental je izvršil v Hamburgu slejparij z e j 200.000 »zlatih mark. potem pa po-fiegnil z letalom v Curih v Švico, od tam pa se je pripeljal po železnici v Trst. T a čas je bila tržaška policija že obveščena o sleparju in ga je izsledila v liotelr, e je na-' lik črnemu pajčolbinu razprostirala nad morjem. Glej. naenkrat se je pričelo komaj par sto metrov pred križar-ko. iz temneiga morja dvigati Nekaj. kar je bilo še temnejše od ( morja s;imega. Sprva se nam je to' videlo kakor temna, fantomska senca, ki je zopet in zopet izginjala : kmalu pa so se začele oblike tega pomorskega fantoma do-i ločnejše in določnejše za risa vat i. j in končno smo, po peneči se vodi. ki se je vila za prednnetom. spoznali, da je na vodi lmkako vozilo ali ladja. Prihodnji trenotki so položaj popolnoma razhistrili: — ii'il je pmlmorski čoln. ki je plul na površini in vozil v i->ti smeri kakor mi; vse njegovo zadržanje je kazalo 11a to. da nimajo ljudje na podmorskem čolnu še nikak- ga pojma o miši bližini. Ker je 'čoln vozil na površini in ker zaspana polnočna straža ni pričakovala sovražnika v tem vodovju zato "=e : ni bilo čuditi temu dejstvu. . . Na našem poveljniškem mo-ti-ču pa je vladalo med tem napeto in nervozno pričakovanje. V&e misli so >e vrtile okoli enega sa-l raega velikega vprašanja: ali je ■ podmoisski čoln nitš, ali sovražni-> kov! Naj se mit Ii izognemo, ali . naj ga pogazimo v globino.' Ali • naj ga osvetlimo z žarleometi, ali • naj ostanemo v temi? V takem premišljevanju je po-i teklo par sekund. Dvomi še ni--o • bili rešeni, in že smo dohiteli pod-1 morski čoln in vozili ob njem, komaj par metrov oddaljeni od i njega. Situacija je-postajala kri- = tična. . . Poveljnik, ki je prišel -'med tem 11a most i č, je ukazal, naj t i I se predvsem nekoliko oddaljimo 1 od nevarnega sosed. močnih žarkov naših žar-kometov — čoln pa še ni bil pripravi je.u za potopitev. . . Nasprotnik je bil popolnoma prodeneč» 11. šele bliskanj.* naših žarkometov ga je strgalo zopet i/ njegovih sanj. . . Preteki < so sekunde napetega pričakovanja. Bogve, kako more biti onim Ijirlem na i>odmomici pri srcu, privakujočLm vsak tre-notek smrtnega sunka.'! Naši topničarji no dobili med tem po-velje za streljati - kako. vraga, da ne p aide še zdaj noben strel .'I lz '< i«,to enostavnega razloga, kci* zastran pr,ivellke bližine topovi niso mogli povezniti ilovolj globoko svojih cevi. tla l»i izstrelki mogli zadeti podmornico. Vodnih bomb dotlej še niso iznašli, ročnih granat pa ni bilo pri roki, sicer bi bila Angleže že davno zadela usoda. Topničarji so se jezi-1 Ji, artiljerijski oficir je preklinjal j in b»'.snel. dragoceni trenotki pa r-o izgubljali, in J -- je izkoristil ■ nasprotnik s tem, da je premagal : prvo osuplost in strah ter >e pri- ' - » 1 tet-1 naglo pogrezati. 1 Tako je potekla morda nadalj-: na minuta, takrat pa spet s podvojeno >Llo zaškripljejo naši stroji, krmilo se za suče. in s jiolno paro je za vozila križarka od pogrezajoče se "jiodmorniee. Ta pa se je ; >etlaj hitreje 111 hitreje i>otaplja-; la. in ko smo bili dovolj daleč in 'pripravljeni na >itrel, je gledal samo še stolpič podmorskega čolna iz vode. Hitro je bila ugotovljena j razdalja, in prvi strel je zagrmd 1 čez morje v gluho noč. Visoko je brizgnila voda. kjer je ularila krogla poieg cilja. Drugi strel je bil boljši: tam, kjer je ravnokar izginil stolpič v kipe!*o vodo. je tičal zadetek! Natančno smo videli in zdelo se nam je. da gre čoln 'z bliskovito brzino v svoj hladni grob. Brizgajoč in pt iieč so se strnili valovi na mestu, kjer se jr pogreznil podmorski čoln. Kmalu nato smo morali prekiniti svoje iskanje, kajti niti sledu nismo našli o naših tovariših z mračne ladje. Naslednjedne smo eitali v mornariškem poveljstvu uradno zabeleženo iulšo dogoiiv-ščino: — Tekom nočnega križa-it»iija v Severnem morjn, se je . posrečilo naši lahki flotili nniči-. ti angleški podmorsk; čoln 'E-31'. Kdo pa si more predstavljati 1 nadše občutke, ko smo par dni 1 zatem eitali v ofie-ioznem koimi-i nikeju angleškega mornariškega poveljstva, sledečo vest, ki bi bila . lahko usodepolna za naše tovari-> še z zračne ladje, če bi bili mi bolj . uspešni v svojem boju z 0110 podmornico ; — Tekom poizvedoval-| nega križarenja v Severnem mor-. ju se je zapletel naš podmorski ijčoln '"E-:31"' v boj z neko nemško 1 križanko; naša podmornica je l>i-1 la tekom streljanja lahko poško-lovana, vendar se ji je posrečilo v dobrem stanju doseči luko. — Naš podmorski čojn je imel Af 21. MAJA 192.'.. ' UKRAJINSKI PROBLEM A __ Sovj tska viada izdaja o.I časa do .'a-a poročHa, kolik d«d uradov. Sol itd. je v I'krajini /.<• ukrajini-ziran, je, v koliko >«• je že vpeljal ukrajinski ali malo ruski književni jezik v /avtu* Institucije namesto i iskejra. to je vel ikonskega. Iz t-}i poročil j ■ razvidno, da ukrajiiilza- ija pr«-eej hitro napreduje in kcm >vetu. I*re- v • -1 i korušeina — književni jez k. To v: I" r sanje pa j t?i;-!o prav poseben pometi ker se j" ob-ravna abf vedno s političnih v T.?I kov. V Rusiji -ami ukrajinsko ur T-banje ni bilo pi - bno močno, pač pa v A\ -tri i. kjer »h j z vso vne-j nm potipira!.! drža - na < Ma-'. n-pajoč upra1 V- n>t, da z ukrajin sko >--paratisti^iio propagando sla najopa-ltejsi I iu nasprotnik — Tlusija. Te a.- l;i> nad" - » s-- izkazale kot llteluelj<- ne. ko je V 1? t-d j i S!niiCraI:t revoluei a. V Kijevu >e je kjnaht /bral t • ruma 1'krajineev. k: j - zrnato demokratične sttuje nad eari.sti<"no rea-keijo porabila obenem za •"■im d;.-'ek«»-ežnejšo ■ mr►svoji:i v rkra.iitt". i ><» zmage pa -it d 11 • • d" • ta separat i-tičnn 8tn-nd.i- t a 1 -ajine " le p.» zii>n y'i boljševizma in pa. k r je <> -obi to iri -? iMiki!viio. v de.) vin š ivanjr- X- uičij.- ".'i Av»tro - <»_>*--!;••. I' Jcrajin-ka vlada se j,, brž. kakor l:i'-> se je pokazal : god en nu»-meni. izneverila Iiiisiji. j- pote« iiiia i eei !ralniiui --di.-tmi in ;;>r."a !»<> <.v«'-ra Po :d o i j; : e-ti t ral v ' h -il -o le ševiki zn »va zavzeli rkrajiiv. j j uredili kot /vex:e» r -publiko tu 1 pričeli r>aF,:irati ?u. j im-'].< tu dob:- > r.r. sledie<», da so in>p! a odstranili m >Ž!u»-r. .la bi nasprotniki proti njim agitirali - j>omočjo u-krajin- keu.t nar-- btega gilmnj Vrb teira - ■ doseirli. da velja I'-k raj i na za zai>'l jono d<-/.<"r> v-•n"' onim i cr ! i 'ie< »n. ki •••» osi di ]> d gospod-H vom Pol isk ter R. nun-ldje. To lU'dvoteno važni mn men t i. Vendar se sme prezreti da potnejti ukrttjiniza^ija Ukrajine labko tudi veliko opasnost za l>odočo mf Ru>ije. Panes je 1"-kra.dna kot član velike i'-.**lera -ij • SOvjftf>!i • soeiiil;vtične T'nije *>eni pod ruskim vplivom in na ka ko ločitev ol nje sploh ne mor. mislili. Toda kadar se diktatorska moč Moskve zmanjša, bi se J<-. v.nje t»o narodni samostojnosti zelo lalvko ]u-e»u -h- t udi na pcdtiično področje. I'krajina je država 2<3 milijonov prebivalstva, od tega milijonov :mn.OOO T-krajince-in 3.r»00.000 Rt;s( v: b ži na m< ji ter <»b morju vzpričo tako velikega števila se kaj lalvko povrnejo ambicije stremeče po popolni politični -amostojnositi. z lastno pov-smn neomejeno držjivno eksistenco. Take ukrajinske težnje bi prišle kakor nala-' vsakemu zapad-nemu rnisk»»mu nasprotniku, kakor priča zgodovi.ua 1. 101 s. Tu so-M-ažnik. ki bi se posrečilo privesti do zmage. Ru-i iti Ukrajinci, bi zadel do-van*kt svet na naj'xdj ob'ul m vem mestu, ter razbil njega osrednje pozicije. X« da >•' reči, kaki končni rezultat bo imela -ovjei-ka ukrajinsko p< litika. Morda bo bus ]>«di-tične.mu -eparat.izmu odbila ost in mu vzela privlačno silo. — morda ]>a mu bo ustvarila n»očn'o osnovo t«-r položila kal bodočim notranjim težavam slovanskega vzhoda. Že bližnja dcjsctletja bodo pokaaala. kakšen 1k> sail sedati joga razvoja. V Skrbim na Krasu ?o obnovili društvo 'Naš Dom*, ki je prwl vojno pridno d" ' . .-1 ha Pregelj: OLA .S NARODA. 21. MAJA 102:. (Nadaljevanje.) t Vikar se je zavedel. Dvignit je glavo in pogledal okoli. Oni je zavpit v drugo. Tedaj mu je vikar z naglim s«unkom raztrgal fcrajeo na prsih in mu potisnil krpo med zobe. Nato ga je prijel od-lceiio za tilnik, ga vlc»ke! po tlaikn in ga vrgel v "sobo «vf«ta*\ Potan in tresoč se j*» žel v kuhinjo in je videl, da je prazna, in se ji oddahnil. Nato je šel gori pred vrata KatrieLne sobe in je slišal njen mehki, tožeči glas. Pela je beht-do. ki je ni raeannela : '" Meum c-st proposLlmn in ta-ber-na mori." Vikar jr» rahlo dprl vrata in je videl: Tam je sedela sama vase sdeknjena ob oknu. Njeno liee in njeno bujno materinsko oprsje sc je izrazito rezalo na svetlem o-zadju. Nič ni slišala. Strmela je z veselim, nečimernim iznenajen-jem v malo zrealee. ki g;*, ji je hi', podaril »za god. Vikar je prav tako tiho zaprl vrata, kakor jih je bil odprl. Šepet aJ je vesel - — Nič ni videla, ni." ni slišala. Stopil je ru*7Jtj v vežo in ostr- mel. Tu. kjer je pred nekaj hipi J omahoval pijani dljakon. je štal: zdaj drug človek. Pa prav podobno je omahoval in se lovil in se smešil v nerodni zadregi. To liee pa je bilo strašno bledo, spremenjeno kakor v smrtni .sragi In vonj ki je vel oče. Ravne, Lgufcino, Pofrjufcinj, Prafpret-no, Modruje e, Most, Modre j. . . In zopet če« nekaj hipov je potožil : — Pakjteo se Kjr*zariče, Člgmj. Ušnik, SeU. Volee. O moj Bog, Ko se je rahlo ovedel. je vprašal vikar: — Kako je z Volčami! Ali je •Josephus bežal Kaplan se je bridko nasmehnil in je rekel: — Do Tolmina. . . Tu se jo zgrudil in Kormentinijj .-*o se ognili z vozom iu ga j wist i ti sredi ce de MeneseLs! Sin ineljušnik iz očeta meljušnika na Dvoru! Ti si me Kares sovražil. Ti »i se me bal. — Slutil si, da vem. kaj je bilo s teboj. Ali sem bil kdaj preveč odkril in senu uganil iu nisi mogel pozabiti? Šeroia! Nisem čen?av. Glej, zdaj si tam in veš. Še tvoji lastni krvi in tebi očetu sean zatajil, kar sem izvedel od lovače nesreč nice ki je hodila na Dvor po kruh. Ti pa si sovražil in tepe), da ne bi udaril jaz. Bog li odpusti! Rog ti daj mir. ki ga nisi imel. ,ker je bil hudič tvoj svetovalec, in :»i hodil v žalosti. . . Nato se je vnel vikar v preeiid-lii bojazni za nj*». ki jo je bil zatajil pokojnemu, in je molil; —i Prizanesi ji. Ompod. 7 gmi-; sito boleznijo. Nima človeka, ki bi ji stregel. In jaz sem trpel po j njej, jo ljubim kakor hčer. a se j bojim njenega telesa. Ne boni j; ;.stre gel, nikoli! Kapla.n se je dramil in je pro-j sil j)ijačc ui .je pil. Vikar pa je bil : premislil: Glej. rekel je Tomaž, da je odprta Pormentinijeva klet. Sel bom in I>om natočil. Kaplan je blodil in govoril, kakor da se hvali in hvali še enega : — Dvanajst vasi. pa samo dva j človeka : ali ko to mačje solze ? ; Pa sva moža midva, kaj prijatelj? Ne prisodil bi ti! Tvoje roke sr> otroške, pa tvoje moči so levje. Ne ležeš, ne ješ. nosiš, umivaš, kop-1 ješ grob. Ne pretegni se mi. Kaj? Tudi zdraviti znaš. signor Pietro? Vikar je poshthnil in je vprašal : — Gospod Tomaž, o kom govoriš.1 — Našel scan ga na Modrejeih. na Ravneh, v IVI j ali. v gin ju. po vsoti, — je odgovarjal bolnik in se smejal prečudno: — Pere kakor dekla, teše krste. grob -koplje v uri, ogenj zaneti, dojenca previje, še podojil bi ga. . . Vikar je vprašal in priznal: — O dijakoimi Petru govoriš? — O dijakonu? Ali je dijakon? — je vprašal kajplan in vikar ni od govoril. Zavrelo mu je vroče v obraz in oči in je videl kakor na dlani: dijakon Peter, nesrečni človek! Šest dni ni spal. ni jedel. iv sedel, ni počil. Pa itako nežnih rok je. Bog ve. ali je v vse telo tak ? In pride in je vhod v Formentinijevo klet odprt in omahne vanjo. In vidi. da je vino tam. in čuti. da je žejen in da bo zdajzdaj legel, ker se je do smrti utrudil; pa leže pod sod. da bi pil in hlastne preveč; vstane in ga sam hudič vrže v mojo vežo moji neprijazni besedi rta proti. Pa je lahko vzrastla hudoba v njegovi krvi in sem ga po krivici cttepel in zvezal in leži doli, ikakor da ni človek in spi in hvala Boigu, vsaj nič vedel ne bo, kaj je bilo in kako. Vikar je naglo vstal in šel doli v '\sobo sveta". Našel je pijanega spati in mu je razvezal pas raz roke. Vrat za seboj ni več zaprl, da bi oni mogel iti, kadar se bo zbudil. Zunaj v veži pa je pobral vikar popkar z rdečim držajem; te-daj je ugasnil v njem strahotni vtis od -prej in je mrmral: — S tem le, amice Petre? Še ušes bi ti ne mogel načeti. A igrati snai dobro, prismojeni meljnš-nik. Samo pijanca ne »graj nič vež) . . . Vikar se je vrnil k svojemu kaplanu in je našel Katrieo pri njem. Stopil je k njej in dejal tiho : — Katriea. tu ni tvoj opravek. — Ali niiu ne smem *treči— je vprašala boječe. — Smeš že. — je odvrnil vikar: nekaj mu je bilo stisnilo grlo. — Ali pa ne veš tega. da gre bolezen tudi po strežnikih ? Katriea se je veselo nasmehnila i - i rekla otroško uverjena: — -Jaz ne bom zbolela. — Kako to veš.' — je vprašal zat'uilen vikar. — Vem! — je odvrnila otroško verno. Vikar se je vznemiril in se o-brnil vstran. — Se je zmedena, še je kalna! Bog meni greh odpusti! — Kaplan Tomaž je umrl ponoči. Vikar je bil zaspal za m kaj hipov, se prebudil in je videl: Ob mrliču je sedela Katrier mirna in vedra in je držala zrealee pred seboj in je šepetala kakor ottroei : — Se se bom kamenčka bi. dokler bo čisto svetlo živalce. . . * Prvi človek, katerega je srečal vikar tisto jutro potem, je bil dijakon Peter. Težak kotel vode je bil nalovil pri koritu sredi trga in je šel v bližnjo hišo. Ko je ugledal vikarja, je zaklieal: — Štirje otroci so v liisi sami. Moram jim skuhati. pa liitim. i to i < ► ~ . - - . - j rmunii —r»l F1 we"3e- j < ► 2 CILJI FRANCOSKE VLADE Izjava, ki jo je prečita Iministr-ski pretlsednik v poslanski zbornici. naznanja, da namerava vlada nadaljevati politiko Herrloln-vega kabin ta. ki so jo sankcionirale majske volitve lanskega leta V zunanji politiki namerava slej-k op rej posvetiti glavno brigo v-prašanju varno-tti franeo-k? re publike, držtč se obstoječih pogodb. Oliranrti hoče ozko solidarnost s svojimi vojnimi zavnzniki. obenem pa oja-či mirov-na in varnostna strvmljcnja nn d včerajš-nimi sovražniki. Francija hoče ib'-laii za -pravo Evr« pe iu niir sve ta. Zato ho vztra jala na glavnih jhiislih ženev-kega pakta: varno j s' i. razso\>>jt> finančno prosto-t. bo vlada apelirala na rodoljub je drža vi ja nov in zaht/ vala od nan.da velike ! žrtve. Napram gospodarskemu problemu morajo stopiti v ozadje vsr dni'2a neso popolno rehabilitiU'ijo v poli-j ličnem življenju kot rešitelj 1'ran coskih financ. On. ki mu očita d sniea. da je bil v vojni vodja de fetizma in da so se zbirali ^kol njega vsi. 1Ia ter je l.iez vozen in r:i»lm7.1jlv. Nazaj gretle je kni>il vsikc energije. Kuiieiio <«11ih !. «!a i /n- Trluerjevo (irenko Vino in — um- Triner jevn t;rc! i:: XASLEI)N4Ef;.\ I>XE je ves žtvalien in vesel. NASLEDNJE«JA DNK j- i-.jh.ii nia izpr.-ni.-.t%-:i:i. Njegova žt i i:i in .»trt»i s«, veseli. -i»leŽ. Triaerjt-v.i (irenku v;?:«i je ztlravil.i, ki sa ]Mrez spanja, imir-ne nsl i. ]n aia:i ik.*! ;ij;t « • * ! \nra I . . . I.. K-ilieeiii j.-tra v :>iijc -i, ., ; *... ti: :.: i..t povsem (lnigaii'a rl< .vek. Te poT.-iro kalifornijsko \ 5no. staro naj manj i: le!:i t;: ; . Trii: s • .• , ..... . ; ,, zanesljivo <»lvajalno sn-;!stv«» in i::lior:io žfl Združenih državah in Katneli. Ce vam sosednji lekarnar, ali prodajn'ee zdravil ne ta. re i i. pUit. ; :t : _____JOSEPH TRINER rOMl'ANV 1.1 S. Aslilanil V»e.. ? I:ii a-o. I!!. sk' palači pa *• sedi večina od!o~-•iih h-vicar-kega karfe- i.i ki v: liji v današnji vladi «lrn-^o. četn li doki j. popra vi ji .:o iz lajo Iliniotovc^a kaliineta. I )o odloei: ve pa ne :»r". !e v p slan^.ki /borni-i. ampaiw v l.:tx«-m-"m;-"U. Te dni >.- lin i/.kazah«. ;i!: '-o sj *uat naklonil ka!.! n- ' i. «.- : : ti-rem s *dI od nje.^a obsojeni nato pnmil '("eni < a!.'',niono /.: ij auje. ki ga je u■ ir<• k■ : no tisp"-»iili pf-inaiiikljiveinn. po patrijo 1'ZlliU p.i ne iotakljiv. n: i i !• * n. Dražba konj Habsburšanov. V Tokivu na Madz ii'-keiii je .o celic iz-redno i>oskoriie. Mladi kn< z E-zterhazv j- ju-i Štd vsled razsipanja v irmom" \> /. koče. ki -m) .si-daj prisilile. (I;; t;roda habsburške konj . pazi >R A v: i*r.'ii Ukr no p:».dravljava. v>c prijatelje in prijateljice .širom Ame-.";ke. in vse one. ki >o na> s|>reml-na kolodvor. Po- Jmo pozdravljava svoja dva svaka -I«.ima Ilri-•ar in njegovo s< progo ter li»-'er-ko v Chicagn. in istotako Ignacija Hribar in njegovo soprogo v New Vorkii. sestro Agnes Hribar v Cicero. 111., ter bratranca Fr Terselich-a in njegovo družino. — Klrčc.mo vsem: na veselo svidenje \ Prtujoč v Ihan pri Domžalah John in Fannie Terselicli. Kjo j.- moja s.tstra FRANCES ''E-SAREK. doma iz Ribnice. Njen zadnji naslov je bil Box 1 14.1, Tronton. ^linn. Prosim ee-> njene rojake, ako je komu znan njen naslov, da ga mi javi, ali pa naj se sama oglasi radi važ-1 nih zadev iz stare - domovine. Štefan Češarek, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ' (3x 21,22,23) : Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V krat kem času smo ga prodali vec ti«oč Kdor ga hoče ime^i, naj ga takoj naroči, ker ga je le Se par sto iz rodov zalogi. Cena s poštnino Tred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki 5e niw - naročili koledarjev, naj se požn ; ^ijo, da ne bo prepozno. I SLOVENIC PUBLISHINO CO. 82 Cortlandt St.. H. Y. O. ROJAKI, NAROČAJTE SE Ni - * GTiAS NARODA1 NAJVEČJI i» SLOVENSKI DNEVNIK "V 1 ZDRUŽENIH DRŽAVAH. i bi ; •■ i..: . ■ 1'KTEli V K. v ! ' - va >. L -sk.. !-; - j • bi! ■. ki- v \V. V■L'iniji. - la j - -o "-n!. b, je v Brc !• lock, p.: . . . ■■:• !• . •- • . kd , T.,.- ^>02 1 M\r. 5 J OD Ho: ;n Alley. ?f burgh. Pa. K V je JOHN PODJED. do ;,a i • !)v -rja pri Cerkljah'. Nj-j'-.v z.i ■ i: ■ j i naslov je bil p.. kje v drž . vi Perma. < "e kdo '/•:■ 1 rojakov kaj vc o nj'iit. na" mi *w. ff-ea. ali naj p:: > t .i ■ _-l i : J char a Ropnet Dvor je pi i Ccv kljun, Slovenija. Jugoslavija. O v 01)0, DR. LORENZ ; Pen* .Ive., PITTSBURGH, * I J Ai.,bT .-Ci-H-ZNt. -t*. | Mej* ttr^ki > rcfravll^r.ja ^kutn!:-. Ir xrorl^nlh boli-n J »i ' t« Id-..vim n^d Z5 let t-r a v . >e -j lcinr ' '•e ic«r mam »lcwtr.sk-, rr,t mo cm popolioru tjil-'- »t; l-i mt.'x—f ' bclcznl, lj vaj c:crjv,.r Ir. vr^e:-: tr-.oč lu *drr®;a j i .'ti czdravi.v. rastrup'icr,: kri. maruile in pc it ti«, » fr.. n, I I P«SsrlB fccleč-Ir-.e v kc:t-fi, «l.lrs ran«. al^tjeiost I vine I- o. H'il . .nt j j fturjj. lert'cs'n, |etrah, i-elotfcu. rr.-cnico. revmatTrcm k^tar.r'^toiuo, nju jr * I UriOr« ure: V sw.nexitljck. »r. ti«, in it-i od i» doi>-.»ltln- fc o t- In a i I r Itrek. Cjrfrr^K in ?«.L rA , y lopo!«1 t mi.'.v>ir oopf>idr:e Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" 'mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj. Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vb»gc, katere sc vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, hod o obrestovane __ s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevn. bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstev.ši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma ze -i prvim dnem januarja in ::•:;:!. Obrcstovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca. Vloge se obrestujejo po -lrc na leto. Obrtsti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija. Vloge nadzoruje llankinir Department o F the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. I 4 Posebna ponudba i »jŠ^i^ na$im čitateljem "OLIVEI1" m |^ mi"!!! ji _ B»tr«fico alovensk« čx- k«, č, i, i---___$ 2 5 — m . 1- _ ---1______ 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj Ufc-ia rut pila Hitrost pisanja dobita « yajo. »LOVENIC PUBLISHING COMPANY o ^rtlMndt Itml l«w Tor k, M. T. SOLAN A. ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. GLAS fi. MAJA13+V (Nadaljevanje.) Joried >e je že davno naveličala bolniške postrežbe. Prišla je do zaključka. »> neprijetnost i ter pustila njej popolno svobod'o. Svojo pol nemoč, katero si je priborila na ?radu, jc ohranila in v--pričo ra iiuira nosti mlade powtlne dame je bila igrača, prikriti teti resnične motive njenega postopanja. Sani op oseb i umevno je moral zdravnik sam izreči nujno željo, naj se vzame v službo zanesljivo strežnico, kr ga je mogoče doseči š le po več urah in ker potrebuje bolnica izurjene postrežbe. -- Moj Bog, ali sem res tako bolna 1 — je stokala stara daiua. ko ji je sporočila Joried svoj «kle

clt da moram sama nositi vso odgovornost! Trese m se zate: Kar pravi zdravnik, je treba brezpogojno izvesti, čeprav bom zelo ljubosumna na novo pomoč. k< r bi te najrajše izključno le sama negovala ter ti stregla. Pokorno pa odstopam ter žrtvujem svoje želje, če že mora biti. v tvoje dobro. — Ali, drago dete! Kako bi ti mogla to poplačati! — je iiitela baronica in Joried je spretno spiljala pogovor na svojo lastno bodočnost, k t ji ne obeta nie drugega kot siromaštvo in bedo. — To J|omo že videli, — jl* mrmrala tela. — liog daj, da bi še doživela prihod Man ruša. — To boš gotovo, — jo je potolažila mala Francozinja. — Zaenkrat pa naj pride diakonistinja. Nato j<* polili«da k pisalni mizi ter pričela pisati pismo nač lni-ei lit.s«* netilo tako spretno, pa je postala konečno močnejša kot pa je bil on sam. Zc nenavadno je izvajalo mogočen čar. Občevanje z elegantno, koketno daiuo je imelo mikaj oljnega za naivnega mladeniča p! i-prostega izvora, katero mu je življenje v samoti odvzelo vsako merilo in vsako poznavanje ljudi. Kurt Krašovec ni mogel niti sam več razumeti, da je mog 1 kedaj zreti z naslado 11a gozdarjevo Liziko, to debelolieno kmečko deklico, ki je privabila solze v oči grofice PerpLgnau. ko .io je p.--vič videla. Da, jahala sta k gozd;irjovim in srce Kurta je poskakovalo od ponosa, ko je lahko prišel na obisk v spremstvu grofice na visokem konju. Kako plašno je zrla majhna Liza in kako se j« klanjal» »jena mati ter prosila grofico, naj stopi bližje! Ko sta jahala nato skozi tihi, mračni gozd ter je pripovedovala grofica na skrajno zanimiv način o "gozdnih ljudeh", si Krašov-ni drznil ibraniti svojih prijateljev, katere jc smešida in celo smejal se je elegantni zabavljivki, ter .se čutil pijanim od blaženosti, ker je tako zaupno in prijateljski občevala ž njun ter mu zagotavljala : — Ce bi ne bilo vas na gradu, bi rajše danes kot jutri odpotovala. Kako je sploh mogel kedaj zanimati se za Liziko f Šele ko jc stala poleg Joried. so se mu odprle oči. Kakšna razlika med obema! Kontni ni bilo treba opomniti ga. da diši Lizika po hlevu, kai-ti sam je to spoznal. Kjxmmil se je časov, ko se je izprehajal z Li ziko ob gozdnem potoku ter se vpraševal, če naj ji razkrije svojo ljubezen. Držal jo je za roko. njeno majhno, a izdelano ročico in kmalu bi ga premagala skušnjava, da se ozre v njene sinje oči ter ji razkrije svojo (ljubezen. Ob spominu na te doživljaje j- nagiijbil čelo, a se tozadevnih misli zopet otrese!, kajti to je bilo že zdravnaj premagano stališč«-. Kako bi pač mogel misliti na -to pastirico, ko je bil vendar vitez kraljice! Izprva si ni drznil dotakniti se roke Joried, a enkrat, ko je odtrgal par hrastovih listov ter mu jih zatalknila smeje za klobuk, je prijel njeno roko ter jo stisnil. — To 111 nikako obnašanje, — sc je smejala ona koketno. _ Zvesti paž poljubi roko, ki ga okrasi. -Zastala mu je sapa. od strahm in 'blaženosti. Nato pa se je hitro sklonil te poljubil mehko gorko roko z drhtečima ustnicama. — Naprej, — je zakričala in odjatfiala sta v galopu, razpalje-nih lie in burno utripajočih, src. Naslednjega dne sta zopet jahala pod visokimi hrasti, molče in Je sempatam sta izmenjala kratek pogled. Ni vedel, odkod je naenkrat vzel pogum, a strgal je z glave svoj zel- ni lovski klobuk ter pričel zreti nanj. — Listi so oveneli. konlesa. — je rekel e napol zadušenim glasom. — Tam pa je toliko novih in svežih! Joried ni hrčesar odgovorila, pač pa odtrgala novo vejico ter jo utaknila za klobuk. Ko mu je klobuk smehljaje vrnila, je prijel trdno nj ino roko ter jo poljubit enkrat., dvakrat, trikrat . . . kot blazen! Nato pa jt njegovo srce vztrepetalo v velikem strahu. Ali se ho jezila nad to njegovo predrznostjo? V O smekfcala fcc'jp nežno; ne.dš hi nm ©tfcagflfla hesnico. (0al.it prihodnjič.) _ . ^"Ste/veh jjjte SAMO SEST DNI PREKO Z j OGROMNIMI PARNUtl NA OLJE FRANCE 30. M A j A FRANCE — 6. JUNIJA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umiva.'niki in tekočo vod? za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača 19 STATE STREET NEW YORK mhm^^MMMM^^MHM ALI LOKALNI AGENTJE Mark Twain: Novinar v Tennessee, Ker mi je svetoval zdravnik, naj si poiščem milejše podnebja, sem šel na jug in vstopil kot pomožni urednik v uredništvo časopisa "Jutranja zarja in hojni krik." Glavni urednik je bil -Johnson County. — Ko sem se javil k del uv uredništvu, seni našel svojega šefa sedečega na polomljenem trinožnem j stolu, nagnjenega nazaj z nogami na mizi iz smrekovega lesa. •Se ena taka miza je bila v sobi in pred njo ravno tak polomljen stol. . Oba sta bila napol -pokopana ' pod velikim kupom časnikov, cunja stih papirjev in rokopisov. j Razen tega se je nahajal v sobi še le.-en pljuvalnik, napolnjen s! peskom, odsluženimi cigarami in prežvečenim tobakom. Opazil se;n ruti i š<* malo železno peč s pokvarjenimi vrat earn i. Glavni urednik je nosil dolgo črno suknjo z mah a d ravimi škri-ci. hlače iz belega platna in nizke lesketajoče se škornje. Na sebi jc tiniel srajco s staro j modnim, trdolikanim ovratnikom in izguba 11 im oprsjem. Na roki nihče ne želi. da ostane neupo-j števan. Gospodje pri "Potresu"! bodo to zmoto gotovo z veseljem popravili. * Duhovit i urednik lista "Grom in krik svobode". John W. Blossom iz nigginsvillea. je dospež v-čeraj v naše mesto in se ustavil v Van-Burenhousu. Kakor smo opaszili, zastopa naš Tcolega od "Jutranjega tuljenja" napačno mnenje, da je izvolitev Van Wert era zelo problematična. Toda 011 sam je najbrže že opazil svojo zmoto, prodno smo ga s tem nanjo opozorili. Gotovo so ga napeljala k tej trditvi napačna poročila o volitvah. * i Veseli nas ^novica, da je'stopilo zastopstvo me^ta Blathersville z ' nekaterimi ncu-vorSkimi gospodi v dogovor, ki bodo prevzeli nalogo. da popravijo z NichoLsovim tlakom njihove slabe ceste. "Dnevni Hurra" priporoča to delo z veliko spretnostjo in p011- 1 darkom in jc oči vid no prepričan o končnem uspehu. * Dal sem svoj rokopis glavnemu uredniku, da ga sprejme, popravi ali pa uniči. iPogledal ga je postrani in njegovo čelo s- je pooblačilo. fl, izrazom na licu, ki ni obetal nič dobrega, je prebral stran. Ta-.koj sem spoznal, da ni moralo bito nekaj1 v re'du. Nenadoma je planil pokonci in zavpil: j "Za vraga ! Ali mislite, da je to J pravi način, kako je treba občeva-' ti s temi lopovi? Mar mislite, da si bodo moji aboneJiti pustili servi-rati takoU mlečno kašo.' 8^111 s peresom! *' Se nikdar v svojem življenju nisem slišal tako zlobnega škrta- I'.nja peresa, ki je brzelo po papirju, ter se sprehajalo v zavitih črtah, (tvorec samostalnike, glagole m ( j pridevnike o ljubem bližnjiku. j Ko je ravno .sedel, ves zavzf.1 pri svojem dehi, je ustrelil nekdo skozi odprto okno in mi spačil de- IMio nlio. "Aha!" je vsklHcnil, "to ji* Smith, lopov od "Moraličnega j vulkana." Pričakoval sem ga že včeraj." ! Iztrgal je velik revolver, kakršnega imajo pomorščaki, izza pnsa in ustrelil. Njegov protivnik je padel, zadet v bok. Smith je bil ravno na tem, da nameri in sproži v drugič, toda strel je šel mimo in zadel nekega drugega — namreč mene. Samo en prst odvtre-ljen. Moj šef je potihnil hladnokrvno pištolo v žep in eačel .začel zopet črtati na moj.mu rokopisu in vri-n je vat i svoje lastne misli. Ravno ko je končal, je priletela skozi dimnik nočna granata in raznesla peč na tisoč drobnih koščkov. Druge škode sicer ni bilo. samo košček železa je pri brnel po zraku in mi issbil par zo!i. "Peči ne bomo mogli več rabiti." je rrkel glavni urednik tragičnim poudarkom. Izrazil sem nun svoje -sožalje in dejal, da je to tudi moje mnenje. "No, slednjič je to vseno. Pri takemu vremenu jo lahko pogrešamo. Sicer pa poznam takega zlo-deja. ki mi je to napravil. Ta mi ne uide . . . Tu. glejte, v takem to-r.u j^treba pisati take članke!" Vzel sem rokopis, v katerem je bilo toliko črtanega in vrinjenega, da bi ga ne poznala lastna mati, da .10 je imel. Glasil pa sc j*1 zdaj sledeče; Dnevne novosti. Ti Lzvržki vseh lažnivcev okoli "Potresa" se očrvkluo trudijo na-tvesti plemenitem« in dobrosrčnemu ljudstvu eno svojih najnizko-tnejšili in najbogokletnejših laži. Mislimo namreč na najbolj vzvišeno iznajdbo devetnajstega veka — žel-.znieo v Bally hack. Misel, da bo družba pustila ležati Buzzard vi Ue ob strani, so iz-kuhali sami v svojih lastnih, sple-snelih možganih. Svetujemo jim da požro hitro svojo laž, ako hočejo, da se jim bo strojila koža na njihovem klecajočem okostju. Priznano govedo od "Groma in krika svobode" Blossan in Ilig-ginsvillea, je tukaj, da se bo spet enkrat 11 a žrl in napojil v Van Bu-renhousu. Kakor dozna\-a.mo, razširja bedasti lopov od "Jutranjega tuljenja" v Mud Springu s svojo znano spretnostjo v laganju novico, da je šla izvolitev Van We rt er j a po votli. Zurnalistika ima sveti poklic STRI2ITE SE KOT DA BI SE ČESALI. ŽENSKE. PRI KROJ UJTE SVOJE LAST. NE PRISTRIŽENE LASE. Pr; pošto Lahko Potrebno. Self Sanitar>- Hair Cutter strlie lase na. ^^^HT^ * * dolgo ali na kratko kot da se CeSete. ^^^Hk^ Ženske, ki Imate pristrižene lase, stri- iT^lfiS i-to se po vratu ln odstranjajte nepo-^^^ ^BKG^ITyyji trebne lase. ' '^{fArA^ Štedite denar in čas in storite boij&e. X^^w^^^PvV^ Striiilec se hitro odpodlje. stroški pla-JT^ x. Sani, pripraven za takojšnjo uporabo. — I" f Jl^gllV j I y Carantiran za življenje. Vreden je $S. I Jn HS^/l | Cena «2.00. SEDAJ $1.00. f * * 1 l Izrefite ta oclas ter ga. nam poSljite I PATCNTEO \ * začno s |1.M. Naslova SANITARY MFG. CO.. Dept. S. Detroit, Mich. Učemp agente. razširjati reaiico, VTJgajati, izobraževati, omejevati »zmoto, dvigati obeo nravnost in moralo in jo pronikniti s fineso. napraviti ljudstvo boljše, čednejše. dobrodelnej-še. boljše in srečnejše. Toda ta gnusni in nizkotni lo-[ pc-v onečašča -brez prestanka svo-: jo visoko misijo s tem, da tvori t laži, obrekovanja izzivanja, hujskanja in druge lopovščine okoli sebe. Blathersville si namerava nabaviti trak. Potrebnejša bi bila ječa in norišnica. Kaka vnebovpijoča blaznost — tlak v tem gnezdu z dvema branjarijama, eno kovač-nico in s tem zdrizastim obličjem, ki mu pravijo "Dnevni liura !" Sfari plazilec, Buekner, ki izdaja list. kraka že svoje navadne beda-j stoČe preko tlaku v svet in si pri j tem domišljuje. da je bogve kako pameten. "Vidite, tako je treba delati. Žarko in stvarno. Stvarno! Kar slabo mi je, če vidim tako pisarijo brez soka in moči." Medtem je priletel skozi okno kos opeke, da so zažvenketale na tleh šipe in me zadel z vso silo v hrbet. Porinil sem stol iz strelne črte in začel slutiti, da sem na po-ti. "To bo gotovo polkovnik," je rekel moj drug, "že dva dni ga pričakujem. Takoj pride sem." Ni se motil. Že v naslednjem se je prikazal pri vratih polkovnik s kavalerijsko pištolo v roki. "Gospod," je rek«d vstopivši v sobo, "ali imam T-ast govoriti z ha-bačem, ki izdaja te umazane cunje?" — Dvignil je pri tem list našega časopisa. 4'Da, gospod, da! Sedite! Toda previdno. Stol je namreč izgubil eno nogo. Zdi se mi, da sem deležen veselja, videti pri sebi enega izmed največjih lažnivcev in obre-kovalecv — polkovnika Blathers-kita Tecumseh." "Popolnoma pravilno, vse se n-jema," je odgovoril polkovnik z lahkim poklonom, da je zaškripal tri nožni stol. "Zdi se mi, da imava- midva še par neporavnanih računov in če dovolite, lahko začneva takoj. Seveda samo, če vam dopušča čas." "Ravno dokončujem članek o razveseljivem napredku duševnega in moraličnega razvoja v Ameriki; toda delo ni nujno! Kar za«"-uiva!" Obe pištoli sta počili hkrati. Polkovnikova krogla je uropala mojemu šefu šop las in se zarila na to v mesnati del mojega bedra. Polkovniku je bil odstreljen kos rame. Streljala sta v drugič; krogli sta izgubili svoj cilj. le jaz sem dobil svoj delež — strel v roko. fKonec prihodnjič.) Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere pripsroča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PiSite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z rinfkom, iz garantiranega jekla. 60, 65. 70 in 75cm dolge. $2.— Kosa polirujika z rinčknm, G5, 70 In 75 cm. dolge ................ $1.50 Klepilno orodje ................$1.25 Brusni kamen "Bergamo" ......45 Pralca ...........................30 Motika .....90c; Srp za klepati .85e Rlhežen za repo, z dvema nožema ............................. $1.25 Blago poSiljam poStnine prosto. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta., NEW YORK, N. Y. ČUDOVITA RAZPRODAJA ilOBHfc 20-stre) ni f ■^HwT VOJAŠKI V-^VHi < AVTO MATI K '^HMD^ 32 kaliber, viinjevo Jeklo * najnovejši uzorec, same ^HH B tQ QCVreden $25. vo- ^^HnB ~ ▼"••'»'jalki model kot 2. blisk, natančen, močan. — On odda 20 strelov. Xe pošljite denarja. Plačajte poStarju samo $8.95 in poStnino. V slučaju nezadovoljstva denar nasaj. federal -Mail Order Corp. 414 B'dway, New York City, Dept. «15 Hretanje parnikov - Shipping News 23. mala: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherboug; New Amsterdam. Rotterdam: Orca. Cherbourg: Colt nibo Genoa: Andania, Cherbourg 1a Hamburg. 26. maja: Muenc . Cherbourg, r- men 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Belgenland, Cherbourg Antwero; Cl-veland, Boulogne. Hamburg. 30. maja: Olympic, Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg: Bremen: Orduna, Cherbourg; Minne-kahda, Boulogne. 2. junija: Martha Washington, Trst; R.ego-lute, Cherbourg-Hamburg. 3. Junija: Mauretania, Cherbourg; Tresident Hard.ng, Chterbourg, Bremen. 4. junija: La Savoie, Havre: Zeeland, v her-bourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg 6. junija: 1'uj-is, Havre: IlomerJc. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam. 9. junija: Columbus, Cherbourg, Bremen: Lapland, Cherbourg, Antwerp. 10. junija: A'liiitania, Cherbourg: Arabic, — Cherbimrg, Hamburg. 11. Junija: rv Orasse. Havre; Albert Bailin, Boulogne, Hamburg. 13. Junija: I-eviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg: Veendam, Rotteroarn: Orbita, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen: Conte Rosso, Genoa. 16. junija: Relinace, Cherbourg. Hambrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen. 17. junija: Berengaria. Cherbourg; Rocham-beau, Havre. 18. junija: Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija: Olympic. Cherbourg; France, Havre: Orca, CherlKmrg; America, Cherbourg. Bremen: Volwnditin, Rotterdam; Duilo, Genoa. 24. Junija: Mauretania, Cherbourg. 25. Junija: IJelgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutsclilaml, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen. 27. junija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; M.n-nrkahdiL, Boulogne; Andania, Cherbourg. Hamburg; Conte Vtrde, Genoa 30. Junija: Pres. Wilson, Trst: j* tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Saks^r^ Jy»yte Bank. IŠČEM VSE ONE, k.i mi dolgnjejo, in jili prn- sim, da m i vrnejo, ker zadela me jo velika n t1 s reža in rabim. — Joe Godina. R. F. D. 3, Box 10, Great Valley, N. Y. <3x in.20.in ) IŠČE SE ZASTOPNIKE 7.ii prodajo Capthian Blood Tea i krvni raj). »Samo edftii 7<»t<>-vanje. COSULICH LINE Of TRIESTF Phelps Bros. & Co.,2 West st • 'New York I ZASTONJ p Tov. knjižica glpde paten- I tov in pola z.-l skiciranj'1 se pošlje na I zahtevo. Pišite se danes v slovenščini. I BRYANT & LOWRY I Register^«! Patent Attorneys K 320 Victor B dg.. Washington. P. C. f ZDRAVNIKI SVARE. — PREVEČ SLUČAJEV TRAKULJE. 1'azite na. to strašno pošast, ne- pustite ji, da t>i se naselila v vašem žeiodeu ilt- ne. se boste večno kesalL Po pravici, to je najhujša epidemija. V svinjini jih je dosti, in če jo gospodinja dovolj ne prekuha, gredo vsako leto v tisoče tel«-s. kjer se, jim dobro go-RmISkm^ di. Ljudje pa potem u-bSCBH^^ gibajo, kaj je ž njimi. J/^^^^S^P ("e fp zdriLvnik pefa h srčno boleznijo, bolez-nijo jeter ali ledie, ve. ^i^L kaj mu je storiti, da 1>o imel najboljšo uspe-^^^Hb S trvkuljo m^HS tako. ker povzroči«, raz -^^ lična znamenj i, katerih v največ slučajih zdrav-niki ne poznajo. Ne vedo, kaj je in čakajo določnejšiii znamenj. I Istočasno izgublja bo'nik na teži ter se izpremeni v okostnjak. Breme je samemu :sebi in družini. Dosti moških, žentk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen poSast—trakulja. Gotovo znamenje te po-Sasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veJikf. temni kolobarji kro* oči. Želodec Je težak in napihnjen. Vča-si se čuti neko premikanje od želodca proti Crevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik Jako dosti ptjuje. Ima rmeno kožo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v«nke volje. nI jim mar delo. vedno so leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dolžino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pnSasti, dokler ne Izpodkoplje zdravja. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-ni, to slavno današnje zdravilo proti trakuljl. COD se ne poSilja. Naznačit« starost. Če nimate trakulje. nI škodljivo. Prodaja ga »»amo T.axal Co.. S35 I^ixal Bldg., Box 963. Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. R—10 • —Adv*t Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Slane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 62 Cortlandt Street ] New York ■ J — ——— — I . I AovERTmc m'