oglašajte v
najboljšem
slovenskem časopisu
^VfBujemo vsakovrstne tiskovine
XXXIV.—LETO XXXIV.
zdravje otroka že rojstvom
ST T
Tm, ' ^UIS, 4. novembra ^ UKr -
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 6, 1951
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing oi All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 217
zdravniški krogi se Se ђ	cepljenje mater, ki
To	v visoki nosečnosti.
Čg ^^Рђепје naj obvaruje bodo-pred oslovskim davico. Preven-potom cepljenja ke ] (^Glovalo na novorojenčki	mesece, in to tudi pro-in tetanusu. Kasne-ti . treba cepljenje ponovi-
Iz	samih,
(j^ bo ^^^'^^tona pa se poroča, ^^'^^^vnikom uspelo zgodaj сођЈ^ »	takozvane "glau-
Vzfok' J® eden od glavnih 8oo oslepelosti. Približno Vid' -^nierikancev zgubi svoj Sred	vsl^d "glaucome."
w_^ 2a raziskovanje je dala Kellog.
zapad z ^'^^'adenim denarjem
DETROIT,
^vnik
^lrai
5. novembra — dr. Max Newman je ^кге v	da bi ustanovil
Ce T^®^^lnico za mlade zločin-
• Denar
ši
m
je spravljal v svoji hi-јб , ^^^Gr v podstrešju. Nabral "'k 30,000 dolarjev. Zdrav-je prijavil, da se je ij^ .' ^ tatvina in je namignil, leže	pri tatvini soude-
njegov pastor. Javil je na poti na za-
"'ČL
je našla v avtomobi-katerem so se trije mlade-njimi tudi zdravnikov
Рад ' odpravljali na izlet v za-1ођЈ	Po raznih delih av-
П1 škatljah so našli ^e\v ^^teri denar so ukradli ki je hotel s tem d*e-°(^preti mladinsko okrep-
je	denarja ni štela; kar
. <^obiia,
di
da
]e vrnila. Newman tr-bilo več kakor $12,000.
bo nič z zlatim ^^kladom!
Ve^b^^OUTH, Anglija, 5. no-ki — Trinajst mladeničev, v^u - podali proti Daljnemu te^g da poiščejo zaklad, ka-j® baje tam nekje skril ја^ 1{ ^	ropar iz 17. stolet-
stitj Kidd, je moralo opu-ei{gj^®^°jo namero. Že v mor-fV^ . kanalu med Anglijo in ki je zajel jadrnico vihar, jamborje in so bili bili	lahko veseli, da so
k	^ rešilnimi čolni, ki jih
ki ^ razpolago neka ladja,
Ml jadrnici na pomoč, in	so imeti zemljevide
^ Sq '^ente, o katerih trdijo, ^ Hejj ^'^'Sinalni. Najdeni so bili I>tip„^'^ Naboju, ki je svoječasno Je kapitanu Kiddu. Kidd votlino, kjer je po %0 v zatrdilu skril $3,000,-^ Ta votlina se menda kitaiof nekem otoku v južno-
vodah, (jj ___
®^®Wdčani na Koreji
P^i'očilih iz oddelka na-*ia "Obrambe je bilo v bojih nadaljnih šest Cleve-"^'Sco ganjenih. V San Fran-j® prispelo 20 Cleve-^је ki se vračajo iz Ko-
^Uđ
' pevski zbor SDD
0(j^^ ^ 30 uri se vrši se-2bof Mladinskega pevske-^rioQ ^ ®lov. del. doma na Wa-W t	se vse starše,
ki se zanimajo ^јо. zbora, da pridejo na
Odpravimo predsodke do Indije!''
NEW DELHI, 5. novembra—Chester Bowles, novi ameriški poslanik v Indiji, je v svoji prvi izjavi naglasil, da je treba odstraniti napačne predsedke glede Indije in se učiti, kakšna je prava Indija in kakšna je prava Amerika in izbiti tla napačni propagandi.
Poslanik Bowles je imel prvo
konferenco s predstavniki indijskega tiska in je nadalje naglasil, da je vsako stremljenje, da prideta bližje oba naroda, kakor tudi celotni svet usojeno na propast, če ne bo medsebojnega spoštovanja, razumevanja in prijateljstva.
Nehru želi
Indijski ministrski predsednik Nehru je pojasnil stališče svoje vlade do Zapada. Naglasil je, da želi sodelovanja z zapad-nimi demokracijami, kadar gre za svobodo in za mir. Pota pa gredo narazen, ko gre za vprašanje uporabe metod,, kako naj se doseže ta cilj.
Nehru je odgovoril Ameri-kancem, ki so ga v posebni poslanici zaprosili za pojasnila, kakšno stališče zavzema Indija v svetovni borbi zoper sovjetski totalitarizem.
Nehru je pojasnil, da gre politika Indije za tem, da se varuje kake nevtralnosti v teh važnih vprašanjih. Indija ni nevtralna; nasprotno je aktivna v prizadevanju, da se ohrani in učvrsti mir na solidnih podlagah. Ena od teh osnov je osebna svoboda in spoštovanje zakona. V tem ni nobene razlike med Indijo in med državami, ki so v teh točkah istega mišljenja.
Vstopnice za banket
Mr. Joseph Dum, tajnik društva V boj, št. 53 SNPJ, ki bo proslavilo svojo 45-letnico v nedeljo, sporoča, da ima na rokah še nekaj vstopnic za banket. Kdor si jih hoče rezervirati, naj sporoči najkasneje do srede dopoldne. Lahko pokličete Mr. Durna na KE 1-5800.
30-letnica poroke
Jutri bosta Mr! in Mrs. Martin Hren iz 9313 Prince Ave. obhajala 30-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima izrekajo svoje iskrene čestitke ter jima kličejo: še na mnogi leta!
ГгиШап podpisuje, pa tudi plačuje davke
WASHINGTON, 4. novembra — S prvim novembrom so stopili v veljavo novi davki. Ta zakon sprejet po kongresu je predsednik Truman pravočasno podpisal.
Redna letna plača predsednika Trumana znaša $100,000. Truman bo plačal 56.9% od te plače za davke. V številkah to znaša $56,932 in mu bo ostalo čistega $43,068.
Predsednik ima letni dodatek $50,000, ki ni podvržen davku, to pa samo še do januarja 1952.
Trumanova hčerka zasluži več v svojih nastopih kot njen oče predsednik Truman.
Plača predsednika Amerike je v primeri s pomembnostjo in bogastvom te države nesorazmerno nizka, če se vzame v poštev, da je bila na primer plača pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra v valutnih razmerah (dolar in jugoslovanski. dinar) skoro dvajsetkrat večja.
Stassen sedi čvrsto —na plotu
WASHINGTON, 5. novembra — Harold E. Stassen, ki je poskušal leta 1948 postati predsednik na republikanski listi, modruje, "da ogromna večina Ame-rikancev ne želi za predsednika niti Trumana niti Tafta." Tre-notno ne bo podprl Tafta kot kandidata, toda če ga bo republikanska konvencija nominirala, ga bo podprl.
Dalje je Stassen dejal, da bi bil Taft boljši predsednik od Trumana. Januarja se bo odločil, ali ne bi sam kandidiral. Eisenhower je najbolj popularen mož v Ameriki. Toda Stassen še ne ve ali ibo podprl Eisenhower ja.
SOVJETI GROZIJO TURČIJI
ANKARA, Turčija, 5. novembra — Sovjetska zveza je vložila pri turški vladi izredno oster protest, v katerem svari Turčijo pred posledicami, ki bi nastopile v razmerju obeh držav, ako bi se Turčija pridružila severno Atlantskemu paktu.
Sovjetska zveza ne more ostati indiferentna v politiki, ki jo zasleduje Turčija. Sovjetska zveza in Turčija ste dve sosedni državi, Sovjetska zveza pa ima posebne interese na morskih ožinah Dardanel kot pristop oziroma izstop iz Črnega oziroma Sredozemskega morja.
Sovjetska zveza označuje. Atlantsko zvezo kot agresivni blok proti Sovjetski zvezi. Snuje se zapadno-evropska armada, ponovno se oborožuje zapadna Nemčija in povsod po svetu se ustanavljajo ameriške baze.
Sovjetska nota zahteva od turške vlade pojasnila ali se bo Turčija pridružila Atlantskemu paktu in ali bo dala svoje pomor-
ske in zračne baze na razpolago Amerikancem.
Sovjetska zveza nadalje zahteva revizijo pogodbe o Dar-danelah. Po pogodbi iz leta 1936, ki urejuje vprašanje Dardanel, je Turčija pooblaščena, da utrdi to morsko ožino. Za slučaj vojne ali pa če bi se smatrala Turčija ogroženo, sme Turčija zapreti Dardanele. Če bo Turčija pristopila k Atlantskemu paktu, je ta njena politika v zvezi z vprašanji Dardanel za Rusijo življenjsko važno vprašanje.
Pričakuje se tudi, da bo slična nota odposlana iz Moskve tudi Grčiji in državam Srednjega vzhoda s svarilom na posledice, ki bi nastale za te države, če bi se Grčija oziroma Srednji vzhod priključil Zapadnemu bloku.
Povdariti je, da je noto turški vladi prinesel osebno sovjetski poslanik Lavrišev, ki je bil na dopustu v Moskvi in o katerem je pričakovala turška vlada, da se sploh ne povrne več na svoje službeno mesto v Ankaro.
TUDI TAKE REKRUTE IMA AMERIKA!
v San Antonio, Texas, so imele vojaške oblasti opravka z rekrutom Petrom Graingerjem. Kdo je ta Grainger? Do svojega 17. leta ni videl druge ženske razen svoje matere. Prvič sedaj je pil Coca-Cola, oziroma sploh drugo pijačo razen kozjega mleka, ki ga je užival vedno.
Peter je star 26 let, rojen v hribih New Mexico, kjer je na nekam hribu sam pokoal svojega očeta, ko je ta umrl. To je bila prva prilika, da se je v svoji osame-losti po smrti očeta napotil iz hriba v svet.
Peter se ni nikdar javil k vojakom^ nikdar ni slišal o vojaškem stanu. Veseli pa ga uniforma, zato naj ga vtaknejo v vojaško suknjo, kar je komisija tudi storila.
Zdravstveno je Peter popolnoma odgovarjal, le da mu je manjkalo—10 zob.
"A" bomba preiskušena v podzemlju
LAS VEGAS, Nev., 5. novembra — Komisija za preiskavo atomske energije je za svoj zadnji poskus z atomsko bombo dala izkopati 50 čevljev globoko razpoko v puščavah Nevade. S tem poskusom, kako učinkuje atomska bomba v globini zemlje, se je zaključilo atomsko serijsko preiskuševan je. v puščavah Nevade.
Detonacija v globini zemlje je bila prva te vrste. Vojaštvo detonaciji ni prisostvovalo in je služil poskus le znanstvenim namenom.
DELAVSKI VODITELJ DOBIL NOBELOVO NAGRADO
OSLOW, Norveška, 5. novembra—Francoski delavski voditelj Leon Jouhauax, ki ima 72 let, in ki je znan delavski voditelj ne samo v Franciji, ampak tudi v mednarodni organizaciji, je dobil nagrado Noble za mir za leto 1951. Nagrada znaša $32,-432.
Jouhauax je 50. nosilec te nagrade. Nagrada mu bo podeljena 10. decembra.
i
Vile rojenice
I
Vile rojenice so se zglasile prošli petek pri Mr. in Mrs. Raymond Novinc, 1070 E. 171 St., in jima pustile zalo hčerkico, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Mati, katere dekliško ime je bilo Helen Ivančič, in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Tako so postali Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61 St., ter Mr. in Mrs. Joseph Novinc, 19302 Kewanee Ave., zopet stari oče in stara mama. čestitamo!
♦
Dne 26. oktobra so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Alex Dorchak, 4115 E. 147 St., in pustile zalo hčerkico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Olga Zadnik ter je hči Mr. in Mrs. Joe in Jennie Gerk iz 4115^ E. 147 St. Čestitamo!
šesto zasedanje ZN v Parizu;
svet čaka na Ameriko in Rusijo
OBE STA ZA RAZOROŽITEV, A POD KAKŠNIMI POGOJI?
Nemiri so zaprli univerzo V Teheranu
TEHERAN, Iran, 5. novembra — Teheranska univerza se je zaprla. Zaprta ostane do na-daljnega. Oborožena teheranska policija je ^zastražila poslopje univerze.
Kakih 1,000 študentov zboruje v bližini univerze. Govorniki pozivajo meščanstvo, naj podpre študente in obtožuje teheransko vlado, da je nasilno zaprla univerzo.
V neposredni bližini univerzitetnega poslopja ni prišlo do spopadov. Toda skupina anti-komu-nistov se je spopadla s skupino pro-komunistov in je prišlo do pretepov, v katere je morala poseči policija.
Predsednik univerze doktor Siasi je s posebnim pismom na teheransko spodnjo zbornico pojasnil vzroke, zakaj se je univerza morala zapreti. Univerza bo ostala zaprta tako dolgo, dokler ne bo vlada preskrbela, da bo nastopilo na univerzi mirno ozračje, ki je potrebno tako za pouk, kakor tudi za študij. Predsednik Siasi nadalje zahteva, da se kaznujejo vsi tisti, agitatorji, ki ne pripadajo študentovskim vrstam, pa motijo mir. Vlada naj izda stroge disciplinske prednice pAti študentovskim demonstracijam.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeleže redne, seje v sredo zvečer ob osmih v Ameri-ško-jugoslovanskem centru na
Recher »Ave. Na dnevnem redu bo ukrepanje o decemberski seji. državam članicam
PARIZ, 6. novembra—Šesto zasedanje Združenih narodov se otvori danes ob treh popoldne. Dejstvo, da bo govoril Truman nekaj ur predno bo ameriški državni tajnik Acheson nastopil za ameriško delegacijo pred zborom Združenih narodov, je središče svetovnega zanimanja. Pričakuje se tudi, da bo od svoje strani diktator Stalin stavil svoje predloge o razčiščen ju razmer med vzhodom in za-padom jutri, na dan obletnice sovjetske revolucije.
V Parizu so zbrane močne delegacije držav članic Združenih narodov. Večinoma načeljujejo delegacijam kot šefi zunanji ministri sami. Tako vodi ameriško delegacijo državni tajnik Dean Acheson, britansko zunanji minister Anthony Eden, francosko Robert Schuman in sovjetsko Andrej Višinski.
Acheson, Eden in Schuman so imeli pred sestankom Združenih narodov posebno konferenco, na kateri so razpravljali o skupni taktiki treh zapadnih velesil Amerike, Velike Britanije in Francije. Vprašanje taktike se je nanašalo na slučaje, če bi Sovjetska zveza grozila ali skušala uporabiti veto v Varnostnem svetu Združenih narodov.
štirinajst prošenj za pristop k Z.N.
Glavno tajništvo Združenih narodov je. dobilo od 14 držav prošnje, da se jim dovoli pristoj, med Združene h&rode. Med novimi prosilci je tudi Italija. Ni nobenega dvoma, da se bosta pojavila dva stališča v vprašanju pripustitve Jtahje med Z.N. Stališče zapadnega bloka naj se Italija pripusti; stališče Sovjetske zveze, da se Italija pripusti kot članica ZN, toda pod pogojem, da se dovoli pristop tudi bivšim fašističnega
"Zakaj naj umrem?" se sprašuje Amerman
MEDINA, O., 5. novembra— Na pismo, ki ga je poslala ohij-skemu govemerju Lauschetu vdova Randi Mast, v katerem Randi zahteva od governerja, naj oba morilca njenega moža pusti umreti na električnem stolu, je Amerman odgovoril s pismom, ki ga je poslal svojemu duhovniku.
Amerman trdi, da ne razume zadržanja Randi Mast. Randi je priznala, da je imela z njim Iju-bavno razmerje. Amerman da je poskušal vse, kar je bilo v njegovi moči, da se zlo popravi z dobrim. Dal je Randi in njeni hčerki farmo, ki ima 85 akrov.
Dal ji je celotni izkupiček z« prodano mleko za oktober, november in december 1950. V svojem testamentu jo je postavil za dedinjo. Pod vsemi temi okol-nostmi ne more Amerman razumeti, kako da sedaj Randi še zahteva, naj se Amerman ne po-milosti, ampak naj umre.
Amerman se je obnašal tudi tekom procesa povsem moško in ni krivil Randi v nobenem pogledu in ni niti podal najmanjše izjave o spolnih odnošajih do nje.
"Zakaj Randi želi, naj umrem?" se sprašuje Amerman.
Ne gre za Italijanko, ampak za Angležinjo
NEWARK, Anglija, 4. hovem-bra — Mrs. Elsie May Marshall je bila mati že 22 krat. Sedaj se je v svoji starosti 47 let poročila kot vdova z 21-letnim Ircem Robertom Kerryem. Pravi, da bi rada imela še kakega pol ducata otrok.
"Nisem vesela, razen če je kak ducat otrok okrog mene."
Od 22 otrok jih je ostalo pri življenju šest. Mrs. Marshall je postala tudi že stara mati. Njeni otroci in vnuki so opravili službe, kakor jih zahteva poročni obred. Ko' se je izvršila poroka v domači cerkvi, je bilo prisotnih v cerkvi kakih 3,000 ljudi, zunaj pa je na novo pečeni
poročni par čakalo nadaljnih 500 radovednežev.
Mrs. Marshall je vdova od preteklega marca. O svrjem novem možu je dejala, da se imata rada. Nekateri so hoteli preprečiti poroko, češ, da je med njima prevelika razlika v starosti. "Toda midva sva vedela, da bova živela srečno," je rekla žena. Pri poročni pojedini se je zbralo toliko radovednežev in takih, ki so hoteli izraziti svoje čestitke, da je morala policija končno zakleniti vratia, ker bi novodošli le povečali že itak preveliko gnečo.
Ženitovanjskega potovanja in uživanja medenih dni po zatrdilu obeh novoporočencev ne bo. Vsak je šel takoj na svoje delo.
bloka Bolgariji, Romuniji in Madžarski.
Ameriški pogoji za mir
Iz krogov ameriške delegacije se je izvedelo, da bo ameriška delegacija stavila Moskvo na preskušnjo, 'če je res Moskva za mir. Če je temu tako, naj odstrani zapreke, ki ovirajo splošni mir in ki so po mnenju ameriške delegacije naslednje:
Moskva naj podpre napore za premirje na Koreji, naj da zadostne garancije, da ne bo nadaljevala oziroma podvzela nove agresije v Indokini, Iranu, Indoneziji ali na Filipinih.
Moskva naj odpokliče svoje politične in vojaške svetovalce iz njej podrejenih satelitskih držav.
Moskva naj bo pripravljena skleniti mirovno pogodbo z Avstrijo.
KiobA/a naj bo pripravljena sodelovati pri kontroli nad atomskim orožjem, naj da svoje privoljenje in jamstva, da bo ta kontrola res popolna m učinkovita in da ne bo tajnega oboroževanja.
Kdo bo prvi: ali Washington ali Moskva?
Pričakuje se, da bo vsaj za začetek otvoritve zasedanja Združenih narodov nastalo tekmovanje med obema blokoma, kdo bo začel z veliko mirovno ofenzivo, ali Moskva iz ust Andreja Višinskega ali Washington iz ust Trumana oziroma Achesona. Dalje pa, kakšno taktiko bo zavzela ta mirovna ofenziva.
Splošno ameriško stališče je znano. Amerika je po svoji tradiciji za razorožitev. Amerika ni nikdar poznala militarizma. Toda vsled nevarnosti agresij od strani Sovjetske zveze je tudi Amerika stopila na pot oboroževanja in podprla v oboroževanju tudi tiste države zapadne Evrope, ki niso v stanu, da bi S2 oborožile učinkovito, vsaj tre-notno ne, z lastnimi sredstvi. Vse to delovanje gre izključno v obrambene namene.
Stališče Moskve v tem vprašanju verjetno ne bo novo. Moskva bo obtožila Ameriko in države Severno-atlantskega pakta, kakor tudi (Sstalih paktov, ki se snujejo na pobudo Amerike, tako glede Srednjega vzhoda, da imajo vsi ti pakti agresivno imperialistično militaristično ozadje proti Sovjetski zvezi. Ko je eksplodirala v Sovjetski zvezi druga -atomska bomba, je Stalin te očitke že iznesel.
Devet Clevelandčanov v bolnici radi mraza
Tekom nedelje je bilo ranjenih devet Clevelandčanov, večinoma radi mraza in poledenelosti. Dva slučaja sta težjega značaja. Slučaji so se dogodili, ker so vozila zdrsnela in povzročila karam-bole.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)
UREDNIKOVA POSTA
6. novembra 1951
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Montlis—(Za tri mesece)
-910.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
K TRSTU SE OGLAŠAJO...
(2)
O Trstu sta se ponovili dve trditvi: Da je Trst namenjen za zaledje; da naj tržaška uprava ostane taka kot je. Kar se tiče trditve, da je Trst prosperiral tedaj, ko je imel kot zaledje 51-milijonsko državo avstro-ogrsko monarhijo, ta trditev odgovarja resnici. Toda Trst ni kriv, pa najsi bi bil pod katerekoli upravo, da te avstro-ogrske petdeset milijonske monarhije že več kot trideset let ni več in da so na njenem ozemlju nastale nove nacionalne države, ki so imele do zadnje svetovne vojne svoje posebne državne interese. Trst na primer ni kriv, da si je Češkoslovaška z mirovno pogodbo z Nemčijo zasigurala plovbo po Labi in sko-riščanja pristanišča Hamburga. Kaj je bil trgovsko-državni interes Češkoslovaške, je odloČila Praga, ne pa Trst. Kako so si zamislile novo nastale države svoj promet, izvoz in uvoz, je bilo odvisno od teh držav, ne pa od Trsta. Da ni bilo več mirnega razvoja pravno urejene in gospodarsko enotne avstro-ogrske monarhije, ki je bila močna v polje-deljstvu in industriji ter v trgovini, ni bil kriv Trst, temveč svetovna in domača narodna politika. Tudi pomemb nost drugih pristanišč, svoječasno znanih, je v zgodovini izginila. Kako si bo znal Trst pridobiti za svoje pristanišče klijentelo, je vprašanje bodočnosti.
Toda Trst od danes je nam tako neposreden, ne radi njegove vloge v pomorski trgovini in trgovini sploh, ampak radi tega, ker živi v tem območju sestavni del Slovencev. S tega vidika je presojati interes Slovencev in položaj Trsta, v katerem naj se ta interes čimbolj zaščiti.
Dodajmo še kratek pregled dogodkov po vojni v zvezi z Italijo in usode Slovencev oziroma Hrvatov. Narodnostna manjšina Slovencev in Hrvatov, ki je morala živeti pod Italijo, se je štela na 400,000 do 500,000 duš. To ozemlje se je po vojni razdelilo med tri pravna področja: Na zemljo, ki je bila definitivno odstopljena Jugoslaviji ter na dve zoni A in B, katero vprašanje, to je vprašanje pripadnosti h kaki državi, še ni definitivno urejeno. Takozvana zona B tvori kraje Istri je in je pod jugoslovansko upravo, kjer je Tito uvedel svoj režim. Takozvana zona A je normalno pod upravo Britancev in Amerikancev., ki so uvedli svoj režim. A lahko krstimo s Tržaškim ozemljem. Zona nima niti 300,000 prebivalstva. Trst sam pa ima okrog 265,000 ljudi. Za Trst je bil izdan statut, ki do danes še ni stopil v veljavo. Statut bi bil veljaven, če bi bil imenovan gover ner za Tržaško ^ozemlje. Vsi številni poskusi za imenovanje governerja so šli po vodi. Osebe, katere so predlagali za padni zavezniki, je zavrnila flusija in obratno. Tržaško ozemlje je še vedno s pravnega stališča del Italje, politično vzeto pa ne tič ne miš. Uprava Trsta, v katero so se v neposrednih letih po vojni od 12. junija 1945 dalje kolikor toliko vtikali zavezniki, je prešla stvarno tudi v kolikor še ni bila, v italijanske roke. Imejmo pred očmi: Sodni j a je italijanska, davčni carinski uradi so italijanski, policija je italijanska, uprava kot taka je italijanska, valuta je i tali janska, to je lira, jezik je italijanski. Statut sicer predvideva dvojezičnost, to je uporabo slovenskega in italijanske ga jezika, toda šele kadar stopi z imenovanjem governerja statut v veljavo. Governerja ni, veljavnega statuta ni, dvo-jezičnosti ni! Na teh dejstvih ne spremeni nobeno podtikanje, ali je v teh ugotovitvah zazreti pro jugoslovansko ali proitalijansko stališče. Tak je položaj.
Amerika, Velika Britanija in Francija so ponovno izjavile, da naj se negotovo stanje Trsta reši na ta način, da se to mesto z ozemljem vrne Italiji. Ti zavezniki so ime li svojo utemeljitev. Iz ameriških virov posnamemo nadalje, da je pustila Sovjetska zveza Tita v Jugoslaviji na cedilu v njegovih zunanjepolitičnih stremljenjih. Iz istih vi rov izhaja, da je nasprotstvo med Titom in Moskvo staro in ne novega datuma, vsekakor pa starejše kot pa nastanek sedanjega tržaškega vprašanja. Trditev, da bi bili zapadni zavezniki odstopili Trst Jugoslaviji, če bi ta ne bila zvezana z Rusijo, je celo pro&agandno slaba, zlasti še, če se ponovi nesporna stvarnost, da so bile interesne sfere bivših vojnih zaveznikov razdeljene tudi že pred'nastopom tržaškega vprašanja in je na primer Italija po tej razdelitvi sfer padla na zapad, Jugoslavija na vzhod.
Najbolj pereče vprašanje ostane slejkoprej in to je: Za slučaj, da bi ostali Slovenci na tem ozemlju kaka narodna manjšina, bi bila ta manjšina vkljub vsem lepim pogodbam in besedam izpostavljena verolomstvu, kakor so bile in so vse narodne manjšine ob katerekoli meji drugih držav. Ameriškega spoštovanja vsake osebnosti in narodnosti izven Amerike nikjer ni!	L, C.
Iz Colllnwood-a . . .
Krasen jesenski dan v nedeljo, 21. oktobra, zvabil je nešteto množico izletnikov v prosto naravo, katera se je ravno ob tem času sezone klanjala v vsej svoji, lepoti spreminjajočih barv, odsevajočih iz zlatorumenih in čarobnih vej prostranih dreves. Polna je duša nepopisnih čustev ob sceneriji, ko se oko divi buj-no-pestremu stvarstvu—a tajn^o v srcih nastopa zavest "Ah, vse bo minulo v najbližjem času ..." Kam potem? Kje naj skromni delavec išče nadomesti j i vo uteho po večkrat Ђridkih življenjskih izkušnjah ? Kje najti razvedrilo duha, ki nudi pravo luč vpogleda v življenje, katero sko-ro pod slehernim krovom piše svoj različni "memoar" usode?
Odgovor temu se mi zdi primeren: tu so naši Narodni domovi, kjer se skuša ovekovečiti pojme različnih slik s poučnimi predvajanji, koncerti, a ponaj-več z nastopi raznovrstnih oder-skih predstav, ki so po mojem skromnem mnenju še najpri-vlačnejša moč. Dobro podane igre, z igralci pravilno donečega slovenskega dialekta, prepletene z dostojnim humorjem—sežejo v srca najglobokeje. čuteče ga-notje do lastnega naroda, proizvedejo diletantje dramskih predstav, brezpogojno le z njih nastopi, če so res z dušo poglobljeni v svoje uloge. Smelo tr dim, da pri tukajšnjih dramskih močeh se skuša to doseči z vedno večjo popolnostjo.
Čestitam društvu "Anton Ve rovšek," ki je podalo svoj nastop v igri "Rodoljub iz Amerike," v nedeljo, 21. oktobra. Jako dobri v svojih ulogah, kot "So na primer gg. Stebla j. Česen, Ogrin, Kokal, s priljudnim karakterjem Kristoff—nagradili so ob-čin^tvo s pravim zadovoljstvom In naše gdč, Unetič in Godnja-vec, kot tudi ga. Ann Zaje, brez dvomno zaslužijo vse želje za ponovne nastope v najbližnjem času!
čuti je bilo, kako vrlo se je obnesla tudi tukajšnja mladina pri pevskem koncertu društva "Adrija" isto nedeljo, 21. oktobra in to v novem Ameriško-ju-goslovanskem centru na Aecher Ave. Bog te ohrani, dragi slovenski rod, da bi še v daljno bodočnost odmevala naša pesem širom krajev zemlje!!! Medtem, ko se poslužujemo izreka: da je dana moč oblasti oholim Angležem, Judom posest denarja smemo biti ponosni, da so Slovenci obdarjeni s petjem, ki razveseljuje nešteta srca . . .
Ker sem ravno pri tukajšnji mladini, ki se pač bolj s težavo priuči materinščine v izgovorjavi besed, imam na srcu željo, da naj kljub temu skuša ohraniti naše tradicije, pa naj bilo to tudi v verskem oziru, kot kar je pri življenju družine posebnega pomena: domače kuhe! Mnogo je izbranega jedila, v tisku in v navadi pri naši mlajši generaciji, a ob splošnih zabavah in pojedinah pa se z radostjo opaža, kako priljubljena so le domača peciva in sploh mesovje, pripravljeno na način, kot so ga proizvajale naše mamice . . .
Slovenskim gospodinjam v popolno zadovoljstvo je že v letu 1945 bila izdana poučna knjiga: "Slovensko Ameriška Kuharica," pred kratkim pa je vsebina iste bila prestavljena tudi v angleščino, in to na ljubo našim mlajšim tukajšnjim gospodinjam, ženicam slovenskih mož, ki le preradi povdarjajo: "Moja mama pa je kuhala to-in-tako." Star pregovor trdi, da gre ljubezen skozi želodec, torej drage in ljubke Slovenke, poslužite se slovenskih receptov, dobre-teč-ne in ne predrage hrane, pripravljene po navodilu knjige: "Woman's Glory—the Kitchen,", katero je izdala za svoj letošnji srebrni jubilej organizacija Slovenske ženske zveze v Ameriki.
Knjiga, lično vezana, vsebuje 275 strani različnih, kot znanosti vrednih nasvetov. Cena isti je le $2, kar je, bože mili, vse hvale vredno!
Cenjenim rojakinjam, članicam Zveze in njihovim neštetim prijateljicam, se vljudno priporoča nakup iste, kot zelo'praktično darilo za Božič vsaki mladi gospodinji; tudi druge narodnosti osobje ceni slovenska jedila, in v poklon in čast bo vsaki zavedni Slovenki, če z dobro besedo za omenjeni iztis, omogoči v krogu svojega delovanja uspeh prometa "Woman's Glory—the Kitchen."
Za naročila se cenjena javnost lahko obrne na pekarijo Nosan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., nac^alje do tajnic posameznih podružnic Slovenske ženske zveze. Spodaj podpisano lahko pokličete KE 1-8233.
S pozdravom,
Josephine Praust, 1281 E. 169 St., Cleveland 10, O.
Velika proslava 45-letnice pionirskega društva
CLEVELAND, Ohio—Proslava 45-letnice pionirskega društva V boj, št. 53 SNPJ se bliža. Vršila se bo v nedeljo, 11. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Proslava se prične s banketom točno ob 6. uri zvečer. Med banketom bo podan program, po zaključku pa se vrši ples v zgornji dvorani, kjer bo igral orkester Richie Vadnal, v spodnji dvorani bo med programom in po programu igrala godba Tom-šič-Pavli. Tudi vsestransko bo dobro preskrbljeno in gotov sem, da Ko prišlo k našim priljubljenim V bojčanom vse, kar leze in gre. To bo kot nekakšno žegnanje, ker bo ravno na Martinovo ned^jo in bomo vse pO' žegnali. Da bo postrežba kar najboljša, tega ne dvomim, vstopnina ■ k banketu, kjer bo servirana okusna večerja, je pa samo $1.75.
Veselični odsek mi je povedal, da društveno članstvo ne gleda, da bp imelo velik preostanek, bolj gleda, da se poset-nike dobro postreže, in za moralni uspeh. Radi tega se je postavilo to majhno vsoto za banket.
To društvo je že veliko pomagalo in koristilo v naselbini, tako Slovenskemu delovskemu domu na Waterloo Rd., delavstvu v stavkah, posameznim članom in organizacijam ter narodu v Sloveniji. Lahko je naselbina ponosna na to društvo in naša dolžnost je, da v nedeljo, 11. novembra pridemo vsi na njih proslavo 45-letnice v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. V veseli družbi pozabimo na vse, kar je danes narobe na tem zme-šanem svetu.
Z prijateljskim pozdravom, Anton Jankovich.
Ekvmokcij
Kaj neki pomeni beseda— ekvinokcij ? Beseda je sestavljena iz dveh latinskih besed: Aequus—enak, in nox — noč. Slovenska beseda za ekvinokcij je enakonočje. Ekvinokcij je takrat, ko je dvanajst ur dolga noč, in dvanajst ur dolg dan Tako imamo dvojno enakonočje vsako leto, to je 21. marca in 22. septembra. Ob enakonočju prihajajo ponavadi hudi viharji in drugi vremenoslovni izgredi. To je čas, ko je noč enaka dnevu vsepovsod.
Mornarjem so poznani ekvi-nokcijski viharji na morjih, ki so zahtevali že marsikatero žrtev. Popularna je bila ideja, da ob času ekvinokcija nastajajo močni in hudi morski valovi. Sicer znanost že oporeka, ker so opazovanja zadnjih petdeset let pokazala, da ravno jpb tem času ne nastajajo največji morski viharji. Opazovanja zadnjih 50
let kažejo, da je bilo več morskih viharjev pred in po času spomladanskega аИ jesenskega ekvinokcija.
Toda kaj je 50 let v zgodovini naše zemlje, v zgodovini vreme-noslovja in v zgodovini gibanja naših nebesnih teles, ki krožijo okoli zemlje, se približujejo in odmikajo po zakonih vesoljstva.
Ljudje, ki poznajo morje, pravijo, da je morje vedno mirno. Drugi pravijo, da veter vedno hodi okoli morja. Preiskušen mornar, ki sedi na morski obali in gleda pluskajoče valove, on jih dobro pozna. To so dvojni valovi. Dober mornar jih pozna, in kako! Valovi, ki se podijo in valovijo proti obrežju ter nosi--jo s seboj bele in peneče lise, te valove prinašajo domači in bližnji vetrovi. Toda morski val, ki se vzdiguje in kodra, kot da zbira vse moči za zadnje dejanje njegovega življenja ter končno 2 vso silo plane proti obrežju, to je bil morski val, katerega so vetrovi pripodili iz daljnih, daljnih krajev širokega oceana. Morski valovi potujejo kaj hitro, če so iz daljnih krajev. Znanstveniki so preračunali, da so morski valovi prepotovali razdaljo 2,300 milj v petih urah, ali povprečno 470 milj na uro.
Dejstvo ostane, da ob vsakem enakonočju sonce, luna in zemlja križajo nebesna pota, katera se ponavlja dvakrat na leto. Vemo tudi to, da naraščanje in padanje morske vode (plima in oseka), prihaja od privlačnosti lune na nebesnem svodu. Znanstveniki trdijo, da se privlačnost lune zmanjšuje bolj in bolj, ker se luna še vedno oddaljuje od zemlje. Toda nekoč je imela luna močno privlačnost do morja, in takrat so divjali ob morskih obalah močni in uničujoči morski viharji, ki so se pojavili ravno ob vsakem enakonočju ali ekvinokciju.	] :ф.|
Ustno izročilo naših mornarjev je ostalo do današnjih ča-sev. Ekvinokcijski viharji in njih pojavi so ostali v spominih mornarjev, in spomini so prehajali od roda do roda, do današnjih dni.
Kakor nastajajo ekvinokcij-ski viharji na morju in morskih obalah, tako nastajajo ob enakonočju neizbežni viharji v človeških dušah, če je bila ranjena mladostna ljubezen in če je nastopila kletev nezvestobe. Kako strašno je maščevanje strte in zavržene ljubezni nezakonske matere, to boste lahko videli in slišali, če pridete v Slovenski narodni dom v nedeljo popoldne, 9. decembra, kjer bo igra "Ekvinokcij," drama v štirih dejanjih, vprizorjena na odru Slovenskega narodnega doma,
Igrali bodo igralci dramskega društva "Ivan Cankar." To bo večer v počast naše Josie Mi-lavtec-Levstek, ki bo igrala glavno vlogo. To bo večer nepozabnega spomina, menda najlepši, kar smo jih do sedaj doživeli v avditoriju Slovenskega narodnega doma.
Član I. C.
Hvala tudi našemu glavnemu tajniku Mr. Max Travnu za dar v društveno blagajno. On naa ni mogel obiskati ta večer, ker je šel na prireditev k drugemu društvu.
Prav lepa hvala gre našim kuharicam, katere so napravile tako okusno večerjo, in tudi strežnicam, katere so stregle naše goste, kakor tudi natakaricam za baro. One so bile res zelo zaposlene, ker po dobri večerji se lahko en'ga spije.
Orkestru Arthur Perkota tudi hvala lepa za dobro godbo. Fantje, lepo ste igrali.
Torej se zahvaljujem vsem, kateri ste kaj pomagali, da je bil ta večer v zabavo in razvedrilo vsakemu, kateri je bil med nami. Enako zahvala tudi tistim, kateri ste se udeležili te slavnosti.
Sestre društva Collinwood-ske Slovenke, ne pozabite redne mesečne seje, ki se vrši v sredo zvečer, 14. novembra v navadnih prostorih. Slišale boste račune prireditve in vem, da boste ž njimi prav zadovoljne.
S sestrskim pozdravom,
Fannie Brezovar, predsednica
170 stavk v Ohio
COLUMBUS, 4. novembra -V devetih mesecih leta 1951 r bilo zaznamovati v državi 0^° 170 stavk, od katerih je odP^ na Cleveland 37.	,
Stavke so povzročile
1,^13,859 delavnih dni.
*
Na tisoč, trinajst brezposelnih
Iz urada za delo v Washi^S tonu pa se poroča, da se je vilo brezposelnih večalo v # njih mesecih. V mesecu sep^®® bru je prišlo na primer na ti delavcev trinajst takih, ki s" gubili delo.
Največ je 'trpela pri teffl dustrija, ki se bavi s produkt običajne živilske potrošnje. da pade v prvi vrsti na poni®®J kanje surovin, ki so šle redo v vojno produkcijo.
Išče sorodnike
Uredništvo Enakopravnosti je prejelo pismo s sledečo vsebino:
"Ignacij Kiš, roj. 1864 v Ši beniku, Dalmacija, je bil okoli leta 1880 kot 16-letni deček odpeljan z otoka Pelješac z ladjo v Ameriko in sicer v Philadel phi jo, a pozneje je bil v Milwaukee, kjer je imel tovarno stekla. Leta 1894 se je poročil z Američanko Margarita, najbrž v Milwaukee, ker odtod je bila poslana poročna slika. Ignacu Kišu sta se rodila dva otroka, Jožef in Margarita.' Jožef rojen 1896, Margarita leto pozneje.
"Ker nimamo naslova niti glasu od Jožefa in Margarite, se prosi vsakogar, komu je kaj znanega o njima, da sporoči. Če pa še živita, sta prošena, da se osebno javite sestrični Elvira Bač, rojena Catipovič, Ljubljana, Postojnska ul. 5, Jugoslavija."
SESTANEK PRESEDNIKA TRUMANA IN generala EISENHOWERJA
WASHINGTON, 5. novem^'^ —General Eisenhower je ' privatni sestanek s predse«""
iiiie'
kom Trumanom.
Greneral Eisenhower je daljše razgovore s šefi am®''' ... vojske, obrambenega in sta zacijskega ter državnega ka.	jj.
Glede vprašanja ali bo diral za predsednika Zedinj®, držav leta 1952 ali ne, je sta^l^^ Eisenhowerja vedno eno in ^ —"mi smo se razgovarjali o vojaških zadevah." Eise® wer se torej ni izjavil.	i
Danes, v torek, se geoG Eisenhower vrne nazaj v ropo.^
ŠTEVILKA "NO. l'" JE PRIVLAČNA
DETROIT, 5. novembra—Na občnem zboru zveze poštnih raz-našalcev, na katerem je bilo prisotnih kakih 1,000 članov, je senator William Langer obdeloval glavnega pčštnega ravnatelja Jesse M. Donaldsona s temi priimki;
Donaldson je javni sovražnik št. 1 vse naše poštne službe.
Donaldson je najslabši poštni ravnatelj, kakršnega je Amerika do sedaj sploh poznala.
Donaldson ruši sistem poštne službe, na katero smo bili slejkoprej ponosni.
Donaldson je proti pravični plači poštnih uslužbencev in je za povišico, ki znači sramoto za Ameriko.
AMERIŠKA
TRANSPORTNA LADJA POTOPILA ARGENTINS^^^
BREMENHAVEN, —u Argentinska motorna se je v severo-atlantskem ^ ^ ju potopila. Ladja je trčila ^ ameriško transportno ladjo S M. L. Hersey. žrtev ni bilo.
Na argentinski ladji je vsega skupaj poleg tovora ^ potnikov. Ameriška ladja sey je nosila okrog 3,000 kov ameriške 34. infanteriJ®^ divizije v Nemčijo. Ladja sey je bila le lažje poškodo^a ^ in je v Bremenhavenu na P®P vilu. Ima 10,000 ton dočim J® ® ^ gentinska ladja Maipu imela 000 ton.
Po slavnosti društva Coll. Slovenke, št. 22 SDZ
CLEVELAND, Ohio — Slav-nost 30-letnice društva Collin-woodske Slovenke, št. 22 SDZ je minula, ampak gostje, kateri so se ta večer udeležili, pa ne bodo pozabljeni.
Prav lepo se zahvalim glavnemu predsedniku Mr. John Suš niku za tako lep govor. Njegove besede so bile tako iskrene in pomembne, da bi jih lahko kar naprej poslušali.
Hvala tudi vsem drugim glavnim odbornikom in odbor-nicam za vaš poset, ker bili sfho vsi veseli v vaši družbi.
Zelo smo bile ponosne na vas, ustanoviteljice društva, da smo bile skupaj ta večer.
Iskreno se zahvalim botru in botri naše društvene zastave, Mr. in Mrs. John Asseg za tako velikodušni dar, katerega sta darovala ta večer. Bila sta ravno tako razpoložena in vesela kakor pred tridesetimi leti.
POSLANIK DULLES NA POTU NA JAPONSKO
WASHINGTON, 4. novembra — John Foster Dulles, idejni tvorec mirovne pogodbe z Japonsko, se odpravlja na pot v Tokio. Z njim bo šla skupina senatorjev, ki so člani odbora za zunanje odnošaje Amerike do drugih držav. Potovanje senatorjev naj jim omogoči, da se seznanijo praktično z Japonsko, predno bodo glasovali o podpisu te pogodbe, ko se zopet sestane senat januarja 1952.

ZAKAJ OBSOJAJO KITAJCE NA SMRT
HONG KONG, 5. novemb^'^ Trgovec Yang Chutung iz
kinga je bil obsojen na Yang ima tovarno za
g0 ;del»
yO ■fjoi'
gumijastih čevljev. Yang J® pisal pogodbo s komunisti ^ vlado, da bo izvršil 13,5000 parov gumijastih ^ ^ Ijev in 1000 ton riža. Dobil J® naplačilo.
Pogodbe ni izpolnil, zato gre v smrt, so dejali korn'^'^ ki so Yanga obsodili.
ŠTIRIJE OTROCI ZGORELI	4,
NORTH SOMERS, novembra — Zakonca odšla od doma in pustila g štiri otroke v starosti od ® gg meseca do štirih let. Ko vrnila, sta morala ugotovi^-g^^, je v nastalem požaru nevero otrok našlo smrt v nih, in se je tragedija dog v njuni odsotnosti.
BRITANCI OSTAJNE-^ V EGIPTU	^j^i'
LONDON, 5. noveinhra^to" nistrski predsednik gpod' Churchill je imel govor ^ g nji zbornici, kjer se j® programom vlade. . j® Glede zunanje 'oj.jtaU''' Churchill izjavil, da se ne todo umaknili od su kanala.
/
»ovembra 1951
ENAKOPRAVNOST
RAZNO
glavobol?
*ejil "if **^1 bolj se lablete proti H«*obolu v naši lekarni.
Cena 50c. ,	DRUG CO.
15702 L^andel, Ph. G.. Ph. C. ' >- Waterloo Rd. — IV 1-9611
Stan volnenega blaga „ *a Evropo
1	prijatelje
'4o J"®.danes! Dajte jim pri-Pie,'ohLf' napravijo suits, suk-^^6em ' hlače in krila pred
katerokoli množi-Јкцрд jarde, malo ali veliko; '8gu podlogo, ki pristoja J8 .drugimi potrebščinami vsake obleke, slovensko in nemško. S I. ^jte in hranite! ' '•'eberman Woolen Co. OdpM^^l^e W. 3rd ST. oh ° dnevno od 9. do 5.30; ®edeljah od 9. do 12. CH 1-6067
(Slovenec) z .starih**® fai otrokom
' 8li 5 dve leti išče stanovanje s rf {"^opremljenimi sobami. Bi ^favila	in izvršil manjša
HE 1-6855
_ . naprodaj
\televizijskimi in radij-^	Moderno opremlje-
'%ni. po zmerni ceni radi
^**53 MADISON AVE.. la 1-5194
lepo snažno
se odda v
sfifri^c)štenemu moškemu, let, ki dela. J Vpraša se na 110 East 72nd Street
dobijo moški
SE MOŠKE
^EIZURJENE ZA •Jeklarsko delo
PLAČA OD URE, ^^^NjAjOCI se šift.
počitnice in penzi-® ®®ite se v employement Independence Road pod *ve. mostu.
x^^^public Steel
and small spindle) ^hill press operatorji .
turret lathe operatorji
^^Tomatic cut-off
lathe
^^llarp machine operatorji
^0-swlng lathe
operatorji
^^cinnati milling ^^hine operator
^^ernal grinders
^ЗЗЕМВЕВЛ
^ (TRACTOR LINE ^	NON-PRECISION)
^^ine repair man ^JRaightening
«ess operator OLOGRAPH &
oamograph L, Operatorji
^ ђд plača takoj od začetka ,'^(^Gntivne operacije. K, ^°^itnice—plačani prazni-o stroških živeža— A*^	skupinska zavaroval-
družine, povišanja do maksi-
5%
več za 2. šift
^ 3.. šift
®'®teria v tovarni
OLIVER ^RPORATION
^500 EUCLID AVE.

"POMOŽNI ODBOR
99
Frank, Slrabane, Pa., Klub Ljubljana, Euclid, Ohio. Ne vem, kdo so, vem le, da so neke vrste ptiči. Kako pojo, poizvedi-Jenny Segulin.
Po $4: Tony Mihelič. Po $3; Tina Fabec, Jack Gu-stinčič. Sva prišla skupaj v Ameriko. Frank Hribar, pri njem se oglasite, če ste žejni, neimenovan, Frank Požar, John Basa.
Po $2.25. Ant. Logar. Po $2: Mr. in Mrs. Varga, Frank Fende, Rudy Brundula, John Vrh, Leopold Kresovič, Martin Vatovec, Joe Bartol, John Kresovič, ki je bil najprid-nejša čebela in je nabral za okolico Prince Ave. $150 za blagajno. Tako tudi vi lahko storite, posebno v zunanjih naselbinah. On mi je o tem delu povedal v nedeljo 30. septembra, ko seln ga obiskal, ker je bil zbolel radi težkega dela. Mu želim, da bi
(Nadaljevanje)
To je moj sorodnik. Frank Mihčič, 7114 St. Clair Ave. On je rekel, da naj še pridemo. Pridite tudi vi k njemu, kadar ste žejni. Pravim, obljuba drži. Frank. Ludvik Kovačič, 20160 Lindbergh Ave. Kadar ste žejni, ima pripravljen lep prostor. Pevsko društvo Slovan, Euclid, Ohio. To so starejši slavčki. Kadar pojo, kar grmi; "Trije kovači" na primer. Pridite jih poslušat, kadar bodo vabili. Jack Dolgan, Pueblo, Colo. Je stric našega tajnika. Rudy in Al Urbančič, društvo Krasni raj, št. 160 SNPJ. Imajo lepo ime in tudi radi pomagajo. Ob priliki tudi njim pomagajte. Peter Adam, 15814 Holmes Ave. On brije in striže na Waterloo Rd.
Po $5; Jennie Bartiš, John Novak, Philadelphia, Pa., John Lazar, Anton Fabec, Joseph Pu-gelj Jr., Ludwig Pugelj. Ta dva tudi poznam, so mi najbližji v
ki je zvišal prispevek katlOO% od zadnjega poročila. Joseph Mav-rič, Strabane, Pa., Frank Barbiš. Prvi je iz Mereč, a drugi iz Pod-tabora, obe vasi prizadeti. Frank Ljubic, Gašper Knafelc. Obljubil 100 odstotkov poviška. Je zapisano v knjigah, prosim. Joseph Durn, 15605 Waterloo Rd. Vodi trgovino z raznimi rečmi. Mr. in Mrs. šiškovič, 15802 Waterloo Rd. Trgovina jestvin. Dajo tudi zastonj, če hočejo seveda. Joe Tomšič. Joe Zadnik. Ako ste žejni, vprašajte za njegov naslov, meni ni ■ znan.
Frank Bubnič. Tudi poizvedite naslov. Joe Kaluža iz Penn-sylvanije. Frances Novak, društvo Washington, št. 32 ZSZ. Tega imena je bil prvi ameriški predsednik. Pravijo, da jih je malo, Waterloo. Circle, št. 110 W.C. Tudi njih ni dosti, jim je treba pomagati. Zofi Kolarič, Frank CeUgoj. Ima gostilno, saj veste kje. Jacob Vrh, društvo Euclid, št. 29 SDZ, Tony Prime, Joe Kolenc, Frank Sušel, Louis Zimerman, Marysville, Wash., Stefan Sain, Pueblo, Colo., Ag.
vaši čevlji
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
I—

Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budžetu od
$97.59
in naprej
poleg inštalacije

BUDGET
GAS FIRED WATER HEATER bv
Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovoljšnjo in zanesljivo zalogo vroče vode.
lahki pogoji
Kipite ga sedaj in poslužite se našega načrta za lahko odplačevanje.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Ave.
mu 1-4200
Ust. 1907
ga, Joe Konestabo, Anton Ho-mar, Frank Mezgec, Anton Cer-gol, Anton Vatovec, Peter Segulin, njegova hčerka Jennie je zapisana po $5, prosim. John Čekada, prišel v Ameriko pred par meseci, je sin od Mary Čekada—vidi prvo poročilo pod $5. Katarina Stefančič, Frank Vid-rih, Frank Ipavec (opozarjam dekleta, da je še samski), John Lokar St., John Kovačič, Joe Sedmak, Vinko Godina, W. Breznik, Sheboygan, Wisconsin, Frank Skrlj, Peter Valenčič, Louis Hlere.
Po $1: George Panchur, F. Zum, Jim Koželj, J. Borkovič, Jenny Kaluža, J. Kurent, F. Brundula, Mary Mesojedec, J. Bohinc, F. Zadnik, J. Vatovec, Jack Bergoch, G. Segulin, C. Segulin, Joe Zadnik, A. Glavan, John Vatovec, A. Slams, Joe Sila, F. Flack, Anton Jelerčič, J. Leolor, J. Adamszak, F. Stebla j, Tony Klenak, J. Hevar, A. Pi-kel, J. Vatovec, T. Stefančič, F. Miklavš, J. Kastelic, F. Armšek, John Grill, Joe Bubnič, M. Vičič, A. Rodela, Lou Kresovič, J. Fab-
ca, A. Klobučar, Rose Vatovec, M. Bukovec, A. Traven, Rudy Rožanc.
(Dalje prihodu jig)
okreval, preden bo čital to poro- _________________^
sorodu. Charley Penko, je pri- čilo. Dalje je daroval Paul Slu- jančič, A. Zala, Josephine Grli-šel v dobo pokoja in je bil prvi,	-
Društveni koledi^r
NOVEMBRA
4. novembra, nedelja—Ples društva Strugglers SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
4. novembra, nedelja—Operne scene "Cavalliere Rusticana," "Rigolette," "Faust," "Tos-ca," "D1 Trovatore" in "Carmen" poda Glasbena Matica v Slov. nar. domu.
11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
18. novembra, nedelja—Koncert pev. zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja—Prireditev Ženskega odseka farme SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
1.	decembra, sobota — 30-let-nica društva Napredek štev. 132 ABZ v AJC, Recher Ave.
2.	decembra, nedelja—Koncert
Največja ameriška agencija za odpremo molte in dariinili paketov v Jugoslavijo
Vse pošiljke odpremljene preko Trsta so dostavljene prejemniku
v teku 20, do 25, dneh
DA ZNIŽAMO CENO MOKI • • . odjemalcem pomagamo poslati več
.	.	moke v Jugoslavijo, je Dobrovoljni Odbor,
najvećja ameriška agencija za pošiljanje moke in darilnih paketov, stopil naravnost v dogovor % eno največjih podjetij moke "Flour Mills of Canada," in Vam radi tega moremo nuditi to izvrstno moko po sledečih nizkih cenah.
Pošiljamo dvoje vrst najbolj znane moke, kanadsko "Manitoba Hard Spring Wheat" in najboljšo ameriško moko Gold Medal." "Manitoba Spring Wheat" pošiljamo pod našim imenom in garan-tiramo da moka vsebuje sledeče; 12% Protein, 50/52 ash, 72% extraction—pakirana v eksportnih Osnaburg vrečah.
WHITE FLOUB
MAM MOM мджтои Ш1е
икш M илш
DOBROVOLJNI ODBOR
IF.8.&
DOBROVOLJNI ODBOR MOKA
Gold Medal moka
Zmleta iz kanadskega Manitoba žita. ' 100 Ib. vreča— Vključivši dostava do REKE-FIUME samo.
$775
9
nn 100 Ib. vreča— VV Vključivši dostave do REKE-FIUME samo
$1050
Zmleta iz kanadskega Manitoba žita. 100 Ib. vreča— Vključivši dostave do NAJBLIŽJE POSTAJE ALI PRISTANIŠČA.
»12
STANDARD PAKETI Vse standard pakete
v tezi 44 funtov, se
ЛЛ 100 Ib. vreča—
llll Vključivši dostave ^ do NAJBLIŽJE POSTAJE ALI PRISTANIŠČA
• Sigurna dostava sleherne vreče moke je jamčena
in pakete po naročilu, ki ne presegajo izročijo prejemniku na zadnji pošti.
ZAPROSITE ZA NAŠ NOVI CENIK ZA KOMPLETNO IZBERO VELIKIH IN MAJHNIH STANDARD PAKETOV
Vse naše pošiljke so zavarovane proti popolni ali delni izgubi.
PjVK.ETI ^ sledečih cenah so vračunani vsi stroški prevoza do zadnje pošte ali najbližje postaje ali pristanišča prejemnika.
100 Ibs.
100 Ib:.
110 Ibs.
100 Iba. 40 lbs. 144 kosov 120 kosov 100 kosov 96 paketov
Sirova kava—Colombia .................................$99.00
Pakirana v močnem lesenem zaboju.
Kot darilo bomo dodali kavni pribor za šest oseb: 6 skodelic in krožnikov,
posodo za kavo in 6 majhnih žličk
Sirova kava—Haiti ........................................$82.00
Pakirana v močnem lesenem zaboju. Kot darilo bomo dodali kavni pribor za šest oseb: 6 skodelic in krožnikov,
posodo za kavo in 6 majhnih žličk Ena bala najfinejših norveških "Bakalar"
rib. Vsak "bakalar" okrog 1 funta _________$59.00
50 lbs. špagetov in 50 lbs. makaronov _______$21.00
20 lbs. špagetov In 20 lbs. makaronov ____$ 9.50
"Palmolive" ali" Maxine" toaletnega mila *$19.00
Mila za pranje __________________________________________$15.00
Ivory mila, veliki kosi .................................$21.00
Kokošje juhe z rezanci .............................$17.Q0
40 lbs. 24 kant . 24 kant 24 kant
48 kant
24 kant 24 kant 24 kant 24 kant 24 kant 12 lbs. 10 lbs.
ćaja ..................................................................S65.00
Mleka v praiku (vmaka kanla 1 Ib.) ______$23.50
Maila (vsaka kanla 1 Ib.) .......................$33.50
Borden's Magnolia kondenzlranega mleka
(vsaka kanla 14 unč) ..............................$13.70
Borden's evap. mleka
(vsaka kanla 13 unč) ................................... $13.70
Sladkega kakao (vsaka kanla 1 Ib.) ---------$19.90
Armour ali Swift's zrezane sunke, 12 unč $25.50 Armour ali Swift's Corned Beef, 12 unč $23.50 Armour ali Swift's Roast Beef. 12 unč ...$27.50
Armour all Swift's vinarce, 12 unč_____$27.50
Trdih slaičic (24 paketov po Vi Ib.) .....— $11.00
Sladke čokolade Swiss Menier" _____________$12.00
24 paketov California suhih čeipel] (1 Ib. vsak zavo)) $11.75
24	paketov California rozin (15 unč vsak zavoj) ......Si 1.75
25	zavojev Franck's čikorije (63/i unč vsak zavoj) .. $ 8.75 10 lbs. Prekajene iunke	$15.00 24 kant Cisto svinjske klobase
(vsaka kanla 12 unč) .....................................$27.50
(Cene izročene uradu OPS v Washingtonu)
PRVOVRSTNO AMERIŠKO USNJE ZA ČEVLJE
Za 2 para moških čevljev ......... $13.
-ČRNO ALI RJAVO—z vsemi potrebščinami
Za 2 para ženskih čevljev........... $12.
PRVOVRSTNE DUPONT NYLON NOGAVICE
51 gauge 15 denier Z zračno pošto: Z registrirano pošto:
3 pari . ......$4.95 3 pari........$4.25
6 parov ......$8.90 6 parov ......$7.25
BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE IN SUKNJE
z vsemi potrebščinami od $28. do $100.
Na vašo zahtevo vam pošljemo vzorec blaga.
PEČ NA DRVA IN PREMOG	$115.00
HALLICRAFTER RADIO, model S-38B $ 59.50 STROJ ZA ŠKROPUENJE DREVJA . $ 37.50 BICIKLI, dodatni gumij, sesalka
košarica in svetilka.....,........$ 55.00
Nova ponudba:
NECCHI ŠIVALNI STROJI
MODEL BF na nožni pogon	......$159.50
MODEL BU na nožni pogon	......$185.00
• ODPREMUAMO TUDI PAKETE PO NAROČILU
• VAŠE LASTNE PAKETE
RAZNE POTREBŠČINE
Kot ena najstarejših agencij smo odpremili v petih ieiih našega poslovanja, nad četrt milijona vreč moke, 65,000 standard paketov in na 80,000 vaših lastnih paketov, katere ste ali sami poslali ali prinesli v naše skladišče. Te številke jasno kažejo kakšen ugled in zaupanje uživa DOBROVOLJNI ODBOR med vami.
VAŽNO ZA XURISTEl p®*" * Jugoslavijo ali za časa vašega potovanja, ne
zamudite prilike, da se ustavite v našemu uradu in skladišču v Trstu. Naši vam bodo radevolje šli na roke pri nabavi kot odprem i vseh posebnih stvari, ki jih želite poslati iz Trsta domov. NAŠ NASLOV V TRSTU; Porto Vecchio, Magazzino No. 4, Casella Postale 529, Trieste. Telefon; 23067.
NAJBOLJŠO POSLUGO VAM DAJE
DOBROVOUNI ODBOR Inc.
245 WEST lath STREET # ^EW YORK 11, X. Y.
Phone; WATKINS 4-9016
Cable Address: POBROVOL, New York • Federal Board Freight Forwarder, Certificate No. 551
STRAN 3
zbora Slovan v AJC na Recher Ave.
2. decmbra, nedelja—Ples Waterloo Camp št. 281 WOW v SDD, Waterloo Rd.
9. decembra, nedelja—Koncert Mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd.
16. decembra, nedelja—Ples društva Waterloo Grove št. 110
WC v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, torek—Božični dan—Ples podr. št. 48 S ansa v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, torek—Silverstrov večer—Banket in ples v po-čast 25-letnice otvoritve Slov. del. doma na Waterloo Rd.
Oglašajte v Enakopravnosti


1893
Naznanilo in zahvala
Globoko potiti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče, tast, in stari oče
LOUIS K02EU
Previden s sv. zakramenti je zaprl svoje izmučene oči na dan 1. oktobra 1951.
Pokojnik je bil rojen leta 1893 v vasi Veliki vrh, fa-ra Krka na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 38 leti.
Pogreb se je vršil na dan 4. oktobra 1951 iz piogreb-niškega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., kjer je za pokop pokojnikove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla in položeno v družinsko grobnico.
V dolžnost si štejemo, da se prav posebno zahvalimo vsem častitim gg. duhovnikom, ki so pokojnika v teku njegove težke bolezni obiskovali v bolnici in na domu, ga prevideli s sv. zakramenti in mu s tolažilnimi besedami lajšali zadnje dni in ure življenja. Ravno tako naša jim zahvala za opravljene cerkvene obrede in spremstvo na pokopališče.
Iskrena zahvala vsem, ki so položili tako lepe vence cvetja h krsti pokojnega.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnikove.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokojnika kropit in molit za mir njegove duše, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebno se še zahvalimo kadetinjam društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ki so držale častno stražo ob krsti pokojnika, kakor tudi vsem ostalim članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, za zadnje slovo od svojega sobrata in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Globoko nas je ganila polnoštevilna udeležba pri pogrebu otrok 6. razreda šole Marije Vnebovzete, ki so ob mimohodu krste pokojnika stali v špalirju.
Naša najlepša zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnika.
Hvala vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Naša iskrena zahvala onim, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi številni sorodniki, prijatelji in znanci, ki so našega ljubljenega pokojnika obiskovali v teku njegove bolezni in nam stali, ob času njegove smrti ob strani s svojo pomočjo in tolažbo. Posebej pa izrekamo našo zahvalo za to našim dobrim sosedom iz Holmes Ave. in 155 ceste.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrekli svoje sožalje.
Toplo zahvala naj sprejme pogrebni zavod Jos. Žele in Sinovi za vso izvrstno postrežbo in za vzorno voden pogreb.
Ti pa, ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji!
Z otožnostjo se spominjamo Tvojega milega obraza in nežnega nasmeha. Vsekakor si imel prijazno besedo za vsakogar in vsi smo Te ljubili. Sedaj pa je Tvoj glas utihnil in Tvoje srce, ki nas je vse tako resnično ljubilo, se je umirilo. O, kako težko nam je, da smo se morali ločiti od takega dobrega človeka, kot si bil Ti! Vendar, ljubljeni, vedi, da nisi pozabljen niti ne boš kdaj; dokler bomo živeli, se Te bomo spominjali. Srca naša krvave; pogrešamo Te z vsakim dnevom bolj in bolj; kje je Tvoje milo lice in Tvoj Ijubeznjivi nasmeh? Nikdo Te nam ne more nadomestiti!
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga LOUIS, JR., sin HELEN por. SOMRAK, ANNA por. WARGO,
VIDA por. STRUKEL in CONSTANCE, hčere SINAHA, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE OSTALO SORODSTVO V stari domovini žalujejo za njim brata JOŽE in DAVID,ter sestri MARIJA in KATI,
ter več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 6. noven>bra 1951.

STRAN 4
:nakopravnost
G. novembra 1051

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
s p I s A t
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
Polonica je z nežno skrblji-vostjo dvignila ranjenca in ga, podpiraje ramo, počasi odvedla v kuhinjo k teti.
"Pa ga le ima rada, tega dol-gočasneža," je zamrmral Lovrek in pričel zbirati zelenjad. "Kdo ve, ali bi se tudi ona tako brigala zame, ako bi se mi kaj pripetilo ?"
\
V pnpekajocem soncu je ne-
ZA BOŽIČ
Ako nameravate obdariti svojce v stari domovini s primernim darom za božič, je sedaj čas, da jim bo pošiljka dostavljena še pred prazniki. Tam nujno potrebujejo posebno obleke. V Be-lajevi trgovini lahko nakupite potrebno opravo za moške, mladeniče in dečke. Velika izbera zimskih oblek in sukenj za mladeniče in dečke, na katerih so cene znižane za 20%. Blago je prvovrstno, trpežno in najboljšega izdelka. Tam dobite tudi veliko izbiro moških, mladeniških in deških srajc, kravat, spodnjega perila, klobukov in čepic (kap). Vpoštevanje je vredno tudi potrebno navodilo in nasveti, kar se tiče velikosti, ki jih dobite v
zanesljivi slovenski trgovini
FRANK BELAJ
moška,
mladeniška in deška oprava 6205 ST. CLAIR AVE.
rad odrinil na pot, tudi prevrže-nega dnevnega reda mu je bilo žal. Pod nogami se mu je dvigal gost prah, a prehitro drveči avtomobili so ga od časd do časa zagrnili v neprodimo meglo, da je žlovoljen kihal in se vsekaval. Požuril se je, da bi čim prej opravil. V Toplicah je oddal zelenjad in odrinil domov s takšno naglico, da se je ustavil h kratkemu počitku šele v soteski blizu Za-lesja. Sedel je na skalo ob potoku, v katero se je ta hrumeč zaganjal, in se zagledal v strma, s smrekami prerasla pobočja, ki ju je spajal ozek pas neba, kakor da je med vrhovi razpeto modro platno. Zdaj pa zdaj se je zapeljal preko njega bel oblak, ki je za hip zatemnil svetle, v glo-bel se spuščajoče pramene. Prijetni hlad soteske je pri j al fantovemu prepotenemu in vročemu telesu, in mikalo ga je, da bi se še izdatneje ohladil v tolmunu pod cesto. Od te namere pa ga je odvrnilo topotanje konjskih kopit in zamolklo drdranje voza, ki so se mu v diru bližali izza ovinka.
Velik izletniški voz, nabasan z razposajeno mladino obeh spolov, prigrmi proti njemu in se med vikom in krikom ustavi. Znanci, prijatelji so na njem, a tudi tuji, njemu neznani ljudje. Urno poskačejo z voza, nekateri odhite k vodi, drugi ga obstopijo v velikem krogu z Zaleščani na čelu, ki ga veselo pozdravljajo
in dražijo, ne vedoč, kako zelo mu je to neprijetno.
"Hej, Lovrek," zakliče Fran-celj, ki se ponosen ko pav gnete med tropom deklet, "odkod tako zgodaj s svojim avtomobilom?"
Dekleta se glasno zasmejejo, Lovrek pa se ves rdeč in, zmeden še bolj stisne k svoji skali, nati-homa preklinjajoč okrutnega prijatelja.
Iz smešnega položaja ga reši uslužni in tenkočutni Stanko.
"Cenjene gospodične, pred vami stoji gospodar znamenitega vrta in še znamenltejše gostilne na Gradišču. Bodite z njim prav ljubeznive, ako hočete v nedeljo dobiti kaj.cvetja od njega!"
Odgovor so vzkliki, odobravanje in smeh. Dekleta se mu približajo.
"Meni jih gotovo ne odreče," se oglasi ena izmed njih. Tem-norjave bči se vpro v Lovreka... In ta glas, ta sladki glas je že nekoč slišal. Saj to je Vida... Drugačna kakor v Lovrekovih sanjah, lepša, mnogo lepša...
"Vi ste?" se zavzame in nehote stopi proti nji.
"Vendar ste me prepoznali! Jaz sem se vas pogosto spominjala. . . Kaj ne, v nedeljo dobim kot vaša stara znanka posebno dosti cvetk... ?"
Lovrek prikima, za daljši odgovor pa nima več časa, zakaj voznik komaj kroti iskra konja in nepotrpežljivo zove svoje mlade goste.
"Na voz, na voz!"
"Na svidenje, gospod Lovrek!"
Tudi njegovo ime si je zapomnila. Kakor v sanjah se ji prikloni, kakor v sanjah vidi njo edino izmed vseh, kako mu v odda-Ijujočega voza še enkrat pomaha z roko, preden izginejo v mračni soteski. In kakor v sanjah se oklepajo njegove roke vozič-kovega ročaja in ob tem dotiku mu vroč val krvi zalije lice. Kako navaden se ji je moral zde-
ti. .. s takim vozilom se pač ne postaviš pred mladim dekletom, nikar da se mu prikupiš... In sploh, koliko časa izgubiš, preden privlečeš tako motovilo v Toplice! To se mora predruga-čiti! Ne bodo se več norčevali iz njegovega vozila!
Med kosilom je bil nenavadno redkobeseden. Ko so bili odmo-lili, je odšla Polonica v kuhinjo pomivat posodo, pri čemar se ji je že drugoval obvezani Janez, teta pa je zalivala cyetlice in se včasih s strani ozrla na nečaka, čigar notranjost je poznala bolje, kakor je ta domneval.
"Teta," je začel Lovrek in se odkašljal, "z našim vozičkom izgubimo preveč časa. Danes je šel ves predpoldan rakom žvižgat."
"Danes se je zgodila nesreča, vsak dan ni takšen. S čim neki hočeš voziti? S konjem?"
"Ne s konjem, ta preveč požre."
"Zato pa. Ko nas je lani Pe-čovnik silil, da bi kupili njegovo drugo kobilo, si se smejal in menil, da je za nas dober tudi voziček. Kaj je neki šinilo vate, "da si spremenil svojo misel?"
"Sprevidel sem pač, da tratimo čas," je odvrnil Lovrek malomarno.
(Dalje prihodnjič)
BITTERSWEET
Proti koncu oktobra vidimo po deželi na obcestnih stojnicah poleg sadja in zelenjave marsikje na prodaj tudi nekake ku-šulje ali redke grozde živordečih jagod. To je bittersweet, kar bi v slovenščini lahko imenovali grenkoslad. Jagode niso užitne in ljudje tiste košulje kupujejo le za okras v sobah.
Botaniško ime te rastline je Solanum dulcamara, kar znači, da spada v rastlinsko družino Solanum, v" katero spadajo tudi krompir, paradižnik in znane
pasje jagode. Grenkoslad je doma v Angliji, odkoder so ga priseljenci vpeljali v to deželo, kjer se je hitro privadil in podivjal. Največkrat ga je najti ob farmerskih potih, v živih mejah in po posekah. Korenina, ki je večletna, požene vsako leto štiri do pet čevljev dolge mladike, ki plezajo po plotih, po grmovju in tudi po tleh. Jldece ali višnjevo cvetje je zelo podobno krompirjevemu, le da je dosti manjše. Vsa rastlina je strupena; v ustih povzroči najprej sladkoben potem pa gre^ nak okus. Izvleček iz mladik grenkoslada se rabi v medicini, v glavnem proti lišajem in drugim kožnim boleznim.
—NOVA DOBA
DVOJICA
SREDNJE STAROSTI, BREZ OTROK, BI RADA 2 ALI 3 NEOPREMLJENE SOBE. Kdor ima, naj pokliče EN 1-9138
ZGUBIL SEM OČALA
v soboto, 3. nov. sem zgubil očala med Westropp Ave. in E. 152 St. do Sylvia Ave. Kdor jih je našel,, je prošen, da jih prinese na spodaj navedem naslov, ker sem radevoljen pripravljen povrniti za njegovo pot.—14906 Sylvia Ave.
Chicago, 111.
HELP WANTED MALE
ARC WELDERS ASSEMBLERS
PRATER PULVERIZER
1515 So. 55ih Court
IMMEDIATE
OPENING
for
RECEIVING CLERK
experienced or will train Steady work - 5 day week Starting rate $1.29 per hour with automatic increases Wonderful opportunity for reliable and industrious man not afraid of hard work.
ILLINOIS LOCK CO. 800 So. Ada
SEeley 3-0441
(two blocks south of Harrison)
ATTENTION!
MECHANIUL ENGINEERS HECH&NKAl DRAFTSMEN
For the
Design and Drawing of Portable Tools
Can use men with limited training.
Steady employment in modern air conditioned office.
Independent Pneumatic Tool Co.
Write, see or call MR. M. J. SCHULTZ
753 Claim Si., Aurora, 111.
Aurora 2-7601
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
attractive
opportunities
at	!
WESTERN I ELECTRIC
A GOOD PLACE.TO
wiremen, inspectors, assemblers, bench hands wire winders, relay adjusters, ' drill press operators punch press operators material handlers sorters and selecto^^
Good starting rate and 10% bonus for night Wage progressive increase^' Opportunity for advancein®''''
WESTERN ELECTRIC
EMPLOYMENT OFFI*-® 23rd PLACE & CICEB"
Open Weekdays including Saturday

I'./

1:#
Naznanilo in zahvala
tulostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da
je umrla preljuhljena soproga in dobra ter skrbna mati
GABRIEL

' ■■■■■■
#В:
1877
Mary Gabriel
1951
ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 18. septembra 1.951. iVaža ljubljena pokojnica je bila rojena 25. marca 1877 v Lahovi^ah, iupnija Cerklje na Gorenjskem.
Pogreb se je vršil dne 23. septembra iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo za-dušnico je daroval Rev. Victor N. Tome, po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojno previdel z svetimi zakramenti, zanjo opravit sv. mašo ter spremil truplo pokojne iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam potem na pokopališče Kalvarija, vse do njenega groba.
Prisrčna zahvala Rev. Francis M. Baragi za pogostno podelitev svetih zakramentov in za obiske.
Dalje se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko
lepih vencev ob krsti pokojne ter jo tako ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji tako izkazali zadnjo čast.
Enako se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše blage pokojnice.
Dalje vsem onim, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Naša zahvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit in molit za mir in pokoj njene duše.
Posebej se še zahvalimo onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše, ter potem spremili truplo pokojne vse do njenega groba.
Posebno zahvalo naj pa prejmejo še Mrs. Mary Kraje, Mrs.
Frances Zupin in Josephine Vidmar za vso velikodušno pomoč v tej za nas tako grenki uri. Najprisrčnejša jim hvala.
Dalje prav prisrčna zahvala Oltarnemu društvu župnije sv. Vida, ko so članice tega društva skupno molile ob krsti pokojne sveti rožni venec.
Zahvala društvu Lunder Adamič št. 28 SNPJ za naklonjenost in pomoč.
Naša zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili in nam pomagali.
A Ti, ljubljena soproga in draga mati, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog nagradi za vse Tvoje trpljenje in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Spominjaj se na nas, mi pa se bomo na Tebe z vedno željo, da se enkrat vsi srečni snidemo nad zvezdami.
Kirii nam je drevo življenja,
v njem nam upanje zori,
'	da 6e smo z Kristusom trpeli,
seSli se bomo v srečni večnosti.
Tvoji žalujoči:
FRANK GABRIEL, soprog FRANK, JOHN, JOSEPH in WILLIAM, sinovi ANTOINETTE por. DON AT, SOPHIE por. SVOBOPA, JULIA por. TEKAVC, HELENA por. LEG AN, hčere ELOISE, PAULINE, BERTHA in EMILY, sinahe JOHN, JOSEPH, WILLIAM in ANTHONY, zetje
vnuki in vnukinje ter pravnnki in pravnukinje • V Oglesby, III., zapušča pokojna brata JOSEPH KOŽEL, v Evropi pa brata MIHAELA ter sestro FRANČIŠKO REPNIK
• ' 1
Cleveland, Ohio, 6. novembra 1951.