Štev 52. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 28. decembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 30, v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki.. Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje”. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din,, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara ,,Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali cele stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVIN". Naročnikom! Najprle Vam Želemo blaženo, veselo novo leto i v njem dvojo stanovitnost : 1. dobrih delah Bogi na čast i 2. pri "Novinah” düši na hasek. Cena "Novin“ v novom leti bo 25 Din, če več falatov, vküp hodi na eden naslov. Ki si je pa na lastni naslov da pošiljati, plača 30 Din. za nje. To Povišanje pa zato, ar do mele trikrat na mesec štiri strani, kak Vnogi j želejo. Gda pride M. List, te do dve- j stranske. Nego, če se dosta naroč- j nikov prijavi, bodo vsikdár štiristran-ske. Zdoj pa li na delo Širitelje. Vredništvo i opravništvo "Novin". Domačini vküp. Domači človek je vdaro lendavskomi nadvučiteli v oči, da je „Korupcionist“. Ka se pravi to? Da je ne poštenoga mišlenja, ešče menje poštenoga ravnanja. Gospod nadvučiteo v Dolnjoj Lendavi je na pošteno sodbo domačina odgovoro: "Povejte mi to pred svedoki", Zato njemi je domačin tüdi pred svedoki povedao: "Korupcionist" I dobo je — plüsko. Lüdje, Šteri iz same strahopetnosti mir predgajo' za vsako ceno, bi pravili, da je to zasebna reč dva gospoda. Mi pa, šteri poznamo vire javnoga nastopa domačina i poznamo gizdavost nadvučitela, Povemo celomi sveti, da je Plüska, od štere gučimo, dana od resan korupcionista tistoj našoj poštenoj javnosti, štera se brani v tabor — korupcionistov. Domačin v D. Lendavi je pred ništernimi svedoki povedao, da ste gospod nadvučiteo korupcionist, jaz pa, Peter Domačin, pravim pred celov javnostjov Novin, da ste korupcionist. Povem tüdi zakaj. Vsi Znamo za Spodnji Lakoš. 2 kilometra od D. Lendave leži ta mala, po večini madjarska občina. Po zadnjem lüdskom Štetji ma 375 prebivalcov, občinski kataster pa kaže, da ma — 331 oralov zemle. Dobre düše, Pomislite samo: na edno düšo ne pride niti oral zemle ne. Pa ne mislite, da oratje zemle! Vsi Znamo, da je skoro Polovica grünta Lakošancov močvirnata. Veseli so, če njim obrodi trava za konja, ali za kravico. Lakošanci so meli do najzadnjoga časa z arende vzeto gospodsko zemlo. Zdaj je več nemajo. Lakošanci so komaj živeli tüdi v tistih časih, da so meli knezovo zemlo, zdaj pa, po istini — stradajo. No, tej Siromaki Lakošanci so šli k gospodi nadvučiteli v D. Lendavo i njim — ar slovenski ne vejo — po tolmači povedali svojo pošteno prošnjo. "Gospod, tak so začnoli, zna Bog i znajo lüdje, da smo Siromaki." Ostali smo brez zemle, to nas ešče bole teži. Jezik večine v državi je nam ne poznani. Nesrečni smo, ali ešče vekša nesreča čaka na našo deco. Svoje šole nemamo, v Gornji Lakoš hodijo naši mlajši. Tam je dosta dece, vučitela sta samo dva.., Mi bi šteli, da se naši mali dosta navčijo, zato bi želeli? da bi je vzeli v Vašo šolo, ar v njej 6 vučitelov vči. Istina, Siromaki smo, v G. Lakoš dosta plačamo, težko plačamo, zato smo prišli k njim, voditeli, državne šole, Šteri lehko vzemejo naše v šolo i ar je njuva šola državna, za malo plačilo, ali zobston. Poštenjak, nadvučiteo v našoj lepoj Lendavi, modro pogleda na prišleče i oblastno, kak se že šika tak velkomi gospodi, pove: „Ka prosite lüdje, to je vse mogoče. Tüdi po mojem mišljenji ste vredni, da bi vam pomagali. Jaz napravi m vse, da bodo vaši mali sprejeti v našo šolo. Ali., to ne ide brez stroškov. Jaz bom mogeo v Ljubljano, to pa znate’, da pot dnesdén dosta stane na konci so se "zglihali11 — da ubogi Lakošanci plačajo državnomi uradniki, zavüpniki, šolske oblasti za Slovenijo, 2.400 kron za posredűvanje - v Ljubljani. I teh 2.400 kron je gospod nadvučiteo tüdi »prejeo". (Sramota! To je delo stranke Koderova i Titanove. Sramota. Vr.) Gospod nadvučiteo, cestni pometači v Dolnjoj Lendavi tüdi znajo, kak se rešijo uradne stvari. Znajo, da se napiše prošnja, na prošnjo se dene kolek za 5 i 20, to je za 25 dinarov. V toj prošnji se lepo vpiše, ka želejo Siromaki Lakošanci. Ví, kakti zavüpnik šolske oblasti napišete na prošnjo, da je pravična i prosite za ugodno rešitev. Cestni pometači tüdi znajo, da bi se: prošnja Lakošancov lejko napravila brez kolkovine, to se pravi: ne bi stala filera, — v istini pa so pláčali na njo 2.400 kron. Te peneze ste ví sprejeli, gospod nadvučiteo. Te peneze ste ví vzeli za posredüvanje v Ljubljani pri tistoj višjoj oblasti, šteroj ste bili zavüpnik i štero ste postavili v "čüdno lüč"... Kajti, pomisliti je, naše oblasti uradüjejo na podlagi pismenih predlogov i Prošenj, ne uradüjejo pa i ne smejo Uradüvati — po vüstnih poročilih — posredovalcov. Mi smo prepričani, da bi Ljubljana rešila prošnjo Lakošancov brez Vašega posredüvanja, zato ste Vi —; sprejemnik posredüvanje, potnine, ali bodi že kak rečeno, ne več i ne menje: samo korupcionist. Gospod nadvučiteo, što vam to istino pove v oči, ravna ne milo, to Znamo, ali Vi ste dali za to povod. Vi ste začnoli z Vašimi sivini paperi davati "moralna spri-čevala“ — lüdem, šteri so prej za ,,narodno i državno edinstvo". Ne čütite, da mi ne smemo vzeti od Vas podpisana Uradna spričevala? Ne čütite, da Vaše početje bije v obraz vsakoj poštenosti? Ne čütite, da Vi ne smete ostati v Lendavi, tüdi ne do februara (kak sami pri-povedavate živim i mrtvim) — ar ste po imeni državni uradnik, ar ste po slüžbenih poslih zavüpnik šolske oblazti, po dejanju pa: Korupcionist. Dobra düša-, ostanite na dale v Lendavi - či je to vrlo od zgoraj, delite Vi vaše plüske, pokeč morete. Dugo ne te mogli, ar či mate dober poslüh, že lejko čüjete odgovor na prvo plüsko korupcionista: „— Domačini — vküp !" Peter Domačin. Politična premišlavanje. S pomočjov izdajalcov, Samostojnih demokratov so radikali páli meli večino. A Korošci se je posrečilo pridobiti poslance HRSS. to je Radičovce, da so se odločili iti v Beograd. Vidili so, da s tem, da doma noro gučijo i nikaj ne delajo, ne opravijo nikaj nego samo škodijo ljüdstvi, zato so se odločili i tüdi prišli v Beograd. Dnevi radikalne vlade so bili tak šteti, večino jé mela opozicija, vsaki den je bilo pričaküvati, da vlada odstopi, a čakali smo dugo. Radikali s svojimi prijateli z 'samostojnimi demokrati so se krčevito držali vlade, znali so, če odstopijo, da zgübijo oblast za vsigdar, a mogli so i vlado je sestavila dozdajšnje opozicija. V njoj so bili ministri iz SLS. demokrati, muslimani; Radičovci so ne meli ministrov, nego so vlado podpirali. Vse si je ednok oddehnölo. Vse, ka je poštenoga v državi, so je veselilo nove vlade. Po dugih letih je itak ednok prišla vlada, od štere smo z vüpanjom pričaküvali, da bo delala po volji večine ljüdstva, da bo odpravila krivice včinjene vnogomi i vnogomi, da bo popravila vse grehe prešnje vlade, da bo postavila našo državo v krog vseh kulturnih evropsko držav i njoj spravila ugled i poštenje pred celim svetom, I delalo se je vsemi močmi za to kak i za autonomijo našo. Delo vlade pa je vznemirjalo radikale i samostalne demokrate. Oni so se bojali, da so zgübili oblast za večno da je njihov centralizem na smrt obsojeni, oni so se bojali za svoje poslance, šteri so meli biti sojeni i obsojeni zavolo oropanja države, zato so vse probali, da vlado poštenjakov, pravih delavcov, vlado mira i sporazuma vržejo. Da te svoj cio dosegnejo so ne zbirali sredstev, ne so se borili s poštenostjov, nego z lažmi, celo vojsko so potegnoli v politiko. I čeravno je vlada sporazuma med Hrvati, Slovenci i Srbi mela velko večino, Zmagala jé menjšina. Velesrbi so ne mogli gledati, da bi v Belgradi sedeli ministri Slovenci i Horvati ! Oni so ne mogli trpeti, da bi ravnali v našoj državi tüdi Slovenci i Horvati. Oni so videli, da tak zgübijo svojo velko moč i ne so se mögli spri-jazniti z misijov, da oni ne bi več sami ravnali s tov državov. Dve reči sta nje najbole boleli i to kak smo napisali: 1. Z novov vladov bí prišlo do delitve države na samostojne autonomne dele, da bi Slovenci meli svoje, Horvati svoje i Srbi svoje. S tem bi bio centralizem pokopan i moč srbskih radikalov f demokratov tüdi Slovenskih streta za vsigdar. Toga oni neščejo, oni neščejo Slovencov i Horvatov kak ravnoj pravnih bratov, čeravno so Slovenci i Horvatje med njimi, nego oni ščejo biti naši gospodarje. 2. Nova vlada je bila poštena i je štela na odgovornost pozvati bivše ministre, šteri so na miljone oškodovali državo i tak vso ljüdstvo. To dvoje je peklo radikale i demokrate. Záto so mogli z lažmi novo vlado vrčti. Vrgli so jo pa etak. Najprle se jim je posrečilo, dá je vojni minister Hadžič odstopo i tak je Vlada prišla v krizo. Posrečilo se jim je tüdi, da Radičovi poslanci sledkar ne so mogli več v vlado. I to pa tak. Pri kroni, pri vladari majo oni velko reč ešče izda, posebno njihovi generali. Ti so gučali, da je država v nevarnosti, da joj proti bolševizem, da se pripravla revolucija, da vlada sama podpira protidržavno gibanje itd. Z ednov 2 NOVINE 28. decembra 1924. rečjov vse, samo, da bi Vladar zgübo zavüpanje do vlade i jo prisilo, da odstopi. To se je tüdi zgodilo, ar je Radič s svojimi novimi guči podpirao radikale i delao proti svojoj lastnoj vladi. Vlada je mogla na kraljovo želo odstopiti. Po odstopitvi vlade so se vršila pogajanja za novo vlado, to je za vlado, v šteroj so šteli meti radikali vse stranke, samo Radičovcov ne, a vozkejši blok pa je zahtevao, da morejo v vladi biti i Horvatje, a ne smejo pa samostojni demokratje, do sporazuma je tak ne moglo priti, nego do volilne vlade Pašič—Pribičeviča, šteriva sta ravno to štela dosegnoti. To bi bila kratka zgodovina zadnjega poldrűgoga leta. Žalostna je ta zgodovina za našo državo, štero bodo šteli naši potomci i bodo zraajali z glavami kak se je to moglo zgoditi. Radikali i demokrati ščejo vladati s silov nad našim ljüdstvom. AH ljüdstvo ma dano priliko, da pove svoje pri volitvah. Oni nas lehko preganjajo, oni lahko kričijo, grozijo, a itak nemrejo vzeti naših glasov, te lehko mi püstimo kama ščemo. 1 je tüdi püstimo proti njim. Slovensko ljüdstvo! Odločiti se bo trbelo najbrž zadnjikrat, ali bomo gospodarje na svojoj zemlji alí pa hlapci centralizma i tistih ljüdi, šteri so krali državne blagajne. Odločiti bo se trbelo ali miren i bratski sporazum med Slovenci, Horvati i Srbi, ali pa nadvlada centra-listov nad nami i tak naša politična smrt. Slovensko, horvatsko i Srbsko ljüdstvo bo 8. febr. odgovorilo i mora odgovoriti i obsoditi nasilje i pokvarjenost. NEDELA. 1. po Božiči. Evang. sv. Lukača II. 40. — Glej, te je postavleni v pogüblenje i vstajenje vnogim v Izraeli. — V pogüblenje i vstajenje se je rodilo bože dete. Prišlo je na svet, da bi ljüdi pomirilo z Bogom, da bi človeški rod pripelalo v večno srečo. Kelko pa je takših, ki ga neščejo poznati, ki ga zasramüjejo i ne poslüšajo njegovoga glasa, gda njim kliče, da se naj spokorijo. Tem bo njegovo rojstvo v pogüblenje — v večno nesrečo. Vsi tisti pa, ki bodo šli za njim, ki vzemo križ na svoje rame i ga bodo Sprevajali od njegovih sirmaških jaslic do smrti na križi, vstanejo i bodo Šli ž njim v večno življenje, gde bo vladalo v njegovoj drüžbi večno veselje. Glasi. Slovenska Krajina. Orlovsko drüštvo v Žižkih priredi dve lepivi Božični! igri "Majstra Križnika božični večer* i .Rojstvo Jezuša v betlehemskoj štalici". Vmes igra tamburaški zbor. Priredi v sredo 24. t. m., to je na Sveto noč v Žižkih v šoli. Začetek točno ob 7. vöri. Igre so tak lepe, da lejko pridejo gledat tüdi iz sosednih far. Prijateli Orlov vdeležite se v kak najvekšem števili igre. Igra se ponovi na Števanovo ob 7. vöri večer v šoli v Žižkih. Vesele božične svetke i srečno novo leto želejo vsem svojim dragim i naročnikom „Novin" sledeči vojaki: Alojz Kornhauser z G. Slaveč, Ivan Barbarič z Zenkovec, slüžita pri 7. četi 15. peš. puk v Sarajevi. Karol Lang iz Nuskove, Jožef Pflegar iz Srdice, Alojz Krpič iz G. Slaveč, Alojz Hari iz Krašič, slüžijo pri Dravskem Eskadroni v Ljubljani. Magassy Ernő z Kančovce, Gomboc Štefan Mačkovci, Šoós Vendel Dolgaves, Halász Jožef Fokovci, Štefan Balažic z Dokležovja, Tkalec Ferdinand z Trnja, Šadl Jožef z Ivanec, Franc Fujs Dankovci, slüžijo pri Sav. pekarskoj četi v Zagrebi. Zdala sta se inž. Franc Mikuž, upravitelj na veleposestvi v Beltincih i ga. Danica Mikuž roj. Chioupek. Želemo njima mnogo blagoslova v zakoni. Gostilničarska Obrtna zadruga v D. Lendavi pozavle vse kotrige, da kak naprle plačajo članarino za leto 1924. Gostiničarje, šteri stočijo do 80 hl, plačajo 60 Din šteri pa sto-Čijo nad 80 hl, plačajo 80 Din. Poleg toga mora vsaki član ešče plačati 20 Din zvezne Članarine. Na Martinišče so darüvali v dinaraj: Horvat Ana Trnje 100, Žižki gl. nabirač Martin Žerdin 11, Črensovci gl. nabirač Martin Ritlop 239'25, gl. nabirač Horvat Janoš Trnje 56.50, Rozalija Vrečič nabrala med delavci Belje 100, Botjan Marija Petanci 10, Tkalec Katá G. Bistrica 5, gl. nabirač Špilak Jožef Brezovica 222, glavni nabirač Bedrnjak Janoš D. Bistrica 43, na gostüvanji Groši Janoša iz G. Črnec i Hanžar Antonije z Krašč nabrao Benko Janoš z Domašinec 94, Ritlop Martin gl. nabirač Črensovci 21, Matjašec Štefan gl. nabirač Lipa 250, Trojički romarje od Lipe 60, Mujdrica Roza D. ves 5 Din. Bőg plati! Politične drobnije. Agrarna reforma ministra Vesenjaka. Pod tem naslovom pišejo „M. Novine" (št. 3), ka je minister Vesenjak pri Subotici dobrovoljcom vzeo zemljo i jo dao Madjarom i ka so tej dobrovoljce ešče nabili. I ravno naopak je istina. Siromaško ljüdstvo je na 25 let dobilo od varoša zemljo, si hiše tam gor postavilo, i prišli so "dobrovoljci", tem sirotam zemljo vkraj vzeli i je ešče nabili. — Pa samo en štrti tao dobrovoljcov ma pravično dobrovoljsko legitimacijo v državi, šterim ide zemljá, vsi ovi so samo demokratski i radikalni kortešje, štere Vlada drži, da za njo glasajo. Dognano je najmre, da ide samo 19 jezero vojakom dobrovoljska legitima-cija, má pa to 70 jezero. Keliko jih ropa državo i sirote na račun demokratov i radikalov. — Za dobrovoljce so poznani po odredbi 1. ki so se borili na solunskoj fronti; 2. ki so se borili v Dobrudži; i 3. ki so se rešili iz razbite ladje S. Giovanni di Media na Jadranskom morji. — Drügim dobrovoljstvo neje priznano i tüdi ne bo. Včasi tüdi „M. Novine" povejo istino. V 4. št. pišejo: ,,V naši državi tvorijo nemimi svet naši sedanji vodilni politiki, ko ti zginejo, bo vse mirno. Trgajo se kakor hijene nad našo državo, ki je niso oni ustvarili, temveč smrt milijonov drugih." — Od velesrbov i Žerjavov-cov strašno fino povedano. Še finejše pa, gda pišejo, „ka za to, ka bo vse mirno v državi, bo že ljüdstvo skrbelo." Bo i to bo 8. febr. pri volitvah. Od državnih roparov se te za vsikdar reši. Gda se ovca vuki pomilí, je nevarno za njo. Zakaj ? Zato, ar vuk to žele, ka bi več ovc prišlo te k njegovomi dobromi srci, štere bi raztrgao i požro. Te namen majo tudi „M. Novine," gda v 8. št. pomilüjejo kateheta Horvate i se zaletavajo v dr. Korošca, zakaj ga nej imenüvao i zakaj ne dobi plače. — Ne pove pa ta demokratski listič, ka katehetje že skoro 10 mesecev ne dobijo plače i ka so njim to i katehetsko mesto vzeli ravno tisti, ki zdaj sedijo na vladi. — Korošec je pa podpisao odredbo, ka se njim more plača dati. To odredbo more izvršiti Zdajšnji finančni minister. Korošec je bio par tjednov minister, vendar ne mogo popraviti, ka so drügi mesece i leta kvarili. Država. Ali poznate "Naš dom"? Toje domača, topla reč, govorjena našoj mladini. "Naš dom" prinaša Splošno prosvetne spise, ima lepi prostor "Pod veškov lipov", kam vabi Slovenske dečke, istinsko, te Slovenske dečke, da bodo ponos našega naroda! Za deklice pa je zgrado !Dekliški ograd", kde zgajajo rožice — jakosti, štere deklicam podan, da bo Slovenska deklica imela dobro ime ! Zdaj-Ie vam je prišla dobra miseo, za štero vam v novom leti ne bo žao: Včasi naročim "Naš dom", ve košta samo 12 Din 50 par za celo leto i izhaja mesečno v Maribori, Aleksandrova c. 6/1. (Istina je. Prekmurskoj mladini je potreben takši list kak je "Naš dom". To je mladinski list i prinaša takše spise, nad šterimi najde vsak pošteni mladenec i verna mladenka veselje. Pa ne samo mladina. Tüdi stari se pomladijo, če bodo čteli »Naš dom". V njem najdejo vse, ka so oni Preživeli v svojoj mladosti. Nanovo bodo preživlali brez-skrbne dneve svojih detinskih let. Želeti bi bilo, da bi si naročila te list vsaka drüžina. Posebno pa ne smejo pozabiti na njega prekmurske kni-žnice, ki so se začnole zadnji čas ustanavlati. Za male peneze dobijo velke zaklade znanosti i tüdi vnogo veselja. Vsem Prekmurcom ga priporoča Prekmurec, ki ga je že prebirao i našeo Fr. Kolenc: Božična noč. Pred vnogimi stoletji se je godilo. Po vsem sveti je še vladala zmota poganstva, človeški rod se je pogrezao v morje grešnih strasti; živo je v tmici zasleplenosti. Blodo je, ar ni meo pravoga Cila za šterim bi hrepeneo : leseni í kameniti bogovi njemi neso zadostüvali. I ar višjih cilov ni meo, se je globoko pogrezao i se bližao stopnji neumne živali. Na zemlo se je naslanjala nekša nepoznam teža, ki je stiskala človeška srca, da so zaječala i zahrepenela po Tistom, ki je napovedani od začetka dni: po Odrešeniki, ki stere verige suženstva i podigne človeške misli proti višavam. * Nad betlehemskov poljanov se je razprestirala tiha noč. Ni bila kak drüge noči, ki se den za dnevom spüščajo na zemlo. Nekaj skri-vnostaoga, mehkega je mela v sebi; nebeski mir je razlevala po spečoj naravi. Bila je noč, gda se je nebo odprlo i so zemlani, šterih ni premagao spanec, zagledali nebeske skrivnosti. V motnoj svetlobi že vgašajočega ognja sta se prikazali dve človeški postavi. Bila sta Eliakim i Eleazar, pastira ovčjih čred. Eliakim, ki se je že poslavlao od zemelskoga živlenja, je sedo na kamni i je podpirao glavo, že utrüjeno od vnogih skrbi i dugoga potovanja po skuznoj dolini, z dlanmi; na oči se njemi se spüščao spanec. Poleg je stao sin, mladenec močnoga tela, vedroga čela, šteromi se je živlenje komaj odpiralo. Opirao se je na dugo pastirsko palico i tiho gledao na dremajočega očo. Okoli njiva je počivala Čreda ovc, ki so bile raztresene po vsoj okolici, a prestrášijo jih je tüljenje lačnih šakalov, püstinskih vukov i pribežale so, da najdejo zavetje pri svojih pastiraj, Na nebi se je prikazao mesec i je zemlo odeo v bledo svetlobo. Eliakim je zdigno glavo, Pogledno proti čredi, nato pa se je obrno k sini: ,,Eleazar, so vse ovce zbrane? Ni nevarnosti za čredo? čüo sem tüljenje šakalov." ,,0ča, vse so tü. Počivajo. Mislim, da se ne trbe bojati. Tüljenje je vtihnolo; vucje so se pozgübili v daljavi. "Kesno je že. Spanec me napada. Čas počitka je prišeo- Leziva!" — je pravo Eliakim, si napravo ležišče, legeo i se zavio v pastirski plašč. Eleazar je še ednok Pogledno na počivajočočredo, palico je vrgeo na tla i je tüdi legeo na sirmaško ležišče, na sebe pa je potegno raztrgano odejo ... Grobna tihota je zavladala. Ogenj je vgasno, Čreda je počivala, utrüjena pastira sta zaspala na goloj materi zemli. Na nebi je plavao bledi mesec i je z občüdovanjom gledao na mrtvo naravo, na speča sina zemle. Prikazao se je angeo mira, razprostro je nad njima svoje peroti i jiva pelao v pravilno kralestvo sanj.... Betlehem je bio zavit v nočno temo. Živlenje, ki je vladalo v njem po dnevi, je zamrlo; ljüdje ki so med dnevom drkali po posli, trgovci, ki so punili svoje žepe z dobrimi küpčijami, so položili svojo glave k počitki, da naberejo za drügi den, ki bo prejšnjemi podoben, nove moči za nadalevanje dela. Po cesti, ki je pelala iz varaša preti betle-hemskim poljanam, sta pomali stopala dva popotnika. Prišla sta do zapüščene votline, ki je temno zevala proti njima. — "Glej, tű bo prenočišče za naj, šteriva Betlehem neje šteo sprejeti pod svojo streho. Vstopiva, da zatisneva utrüjene oči k počitki! Kak rad bi te pelao v lepo palačo, a neje mogoče". — „Ne delaj si skrbi, lübi moj Ženin. Za-dóvolna sem z vsem, ka mi ti daš.” Vstopila sta i okoli temne votline se je naednők razlila dnevna svetloba. Nebo se je odprlo, se zglednolo na njo i razsipalo nad njov nebeske žarke. — Sredi noči, v polnočnoj vöri se je odigrao v toj sirmaškoj lüknji, ki je bila navadno dom pastirov i njüvih čred, najvekši čüdež sveta, Sin boži je zapüsto svoj nebeski prestol i se rodio od device, ki ni našla stana med človeškimi bitji; postao je malo dete, ki je trepetalo od zime, dete kak so deca drügih zemelskih mater. Eleazar se je zgeno. Gori je skočo. Začüdeno je pogledao okoli. Z rokami je potegno prek čela, meno jih je, kak da ne bi šteo vervati, ka je vido. Strah ga je obhajao. "Oča, oča" je Plašno zaklicao Eliakima i ga stepeo za ramo, da bi ga zbüdo. Te je pomali odpro oči. "Ka pa je? Je že jütro?" .Oča, ali ví neste nikaj videli i čüli?" „Ka naj bi vido i čüo — sem ja spao," je odgovoro Eliakim. Sin se je zamislo. „Te se mi je pa samo sanjalo" je Počasi pravo. ,,Ka se ti je sanjalo? Povej!" ,,0, kak lepe sanje sem meo! — Komaj sem zatisno oči, se je odpro pred menov drügi svet, pult lepote. . „V kakšem sveti si hodo?" "Sanjalo se mi je, da se je odprlo nebo. Nad zemlov je zavladala svetloba bole bleščega, kak letno sunce. Iz velke daljave, kam nesam mogeo pogledati, so pomali prihajali tihi glasi nezrečeno lepe pesmi; v začetki tihi, mehki, kak da bi se bojali, da zbüdijo spečo zemlo, nato pa vsigdar glasnejši. Čüto sem, da me zdigavajo i nesejo v nebeske višave. Nazadnje se je prikazala trüma angelov v bleščečih oblačilaj. Z višave so se spüščali i bližali k meni. Nad mojov glavov so obstali. Prestrašo sem se, Oči 28. decembra 1924. NOVINE 3 v njem dosta dobroga i lepoga. — Najbolše je, če si naroči vsakša občina pod vküpnim naslovom.. Eden se naj aldüje i ide k svojim prijatelom, znancom i rodbini i naj jim prigovarja, da ga naročijo. Naročnike si naj vküp spiše. Nato pa naj prosi, UPRAVO' "NAŠ DOM"-A, MARIBOR, Aleksandrova c. 6/1., da njemi naj pošilajo telko i telko številk.) Jetniki iz Rusija. Pred nedavnim se je vrnilo nad 500 jugoslovanskih državlanov, bivših vojnih zgrablencov. Kak‘pripovidavajo, je v Rusiji še prek 27 jezer Jugoslovanov, ki nimajo sredstev, da bi se vrnoli v svojo domovino. Nemimi dogodki v Karlovci. Že ponovno je prišlo v različnih hrvatskih varašaj do papirov med vojaki i civili. Takši dogodek se je pripeto tüdi v Karlovci. V ..Zorinovom domi” je meo hrvatski Sokol veselico Po toj je šlo okoli 70 mladih dečkov kavarno ..Zagreb,” gde je igrala vojaška godba. Navalili so na godbo i na goste s palicami. Nastalo je bitje. Kapetan Kostič, ki je meo nočno slüžbo, je zapovedao, da se razidejo. Napadnoli pa so tüdi njega i ga zbili do omedlelosti. Medtem je prišla nočna patrulja. Bitje pa se je še poostrilo, tak da je bilo deset oseb deloma težko, deloma lehko ranjeníh. Živinski človek. V Kalcaj je Predkratkim nekak med tem, da so domači Flejšmanovi večerjali prišeo v štalo i smekno konji med rebra tak, da je za pol vöre žival pogidnola. Človek niti vervao ne bi, da se še najdejo takši hüdobneži, ki si terejo čemere nad živalmi. Za 4000 Din prijavo brata za mrtvoga. Nedavno je prijavo uradnika -závarovalne drüžbe ,,Srbija" Vasič svojemi ravnateli Jovanoviči, da: njemi je brat, sotrudnik lista "Novosti," šteroga lastnik je Jovanovič, vmro. "Novosti" so na podlagi te prijave pisale obširna poročila od vmrloga, štera šo ponatisnoli tüdi drügi listi. Na velko čüdo pa se je naskori potom javo "vmrli* novinar svojemi tivariši i nato še svojemi ravnateli. Cela stvar se je izkazal nato kak Sleparija njegovoga blata, ki je na račun ,,smrti“ dvigne 4000 Din, za štere je bio brat sekuleran (zavarovan). Kak so lovili v Maribori "Slovence." Ar "Slovenec" piše resnico; ki je včasi za nasprotnike jako bridka, zato ščejo zabraniti, da bi prišla med ljüdstvo, se večkrat zgodi, da ga zaplenijo. Tak se je zgodilo tüdi 7. decembra. Zapoved pa je prišla že te, gda so „Slovenca" ljüdje v rokaj meli. Lovit so jih pa vseeno šli. — V nekšo kavarno sta prišla v nedelo popoldne dva stražnika. "Gde mate "Slovence" ? je prvo pitanje na plačilnoga natakar. - Natakar gleda debelo i pravi: "No, vsi tü so Slovenci". — „V imeni postave so dnes vsi Slovenci zaplenjen!". „Za Boga", odgovori natakar, ,,pa ne odvzemite mi vseh, bar plačajo naj prle!" — Stražnik: ,,Pa ne tej, Oni Slovenci iz Ljubljane." — Natakar: „To pa ne vem, če. je šteri Slovenec iz Ljub- ljane tű". — Stražnik: .Gospod, Vi me ne razmite. Tisti Slovenci najmre, štere ljudje čtejo". „A tak!" odvrne natakar, ,,tisti Slovenec je pa zdaj v rokaj," i ide k tistomi, ki je čteo i njemi odvzeme Slovenca. — „Pardon“ pravi te, "Počakajte, da še pogledam oglase, drügo sam že vse prečteo." — Se zna, da stražnika nesta počakala, da bi prečteo mirolübne oglase, vzela sta "Slovenca" pod pazijo i odjadrala z njim. Natakar pa se je 'počovaö za vühi i pravo: »Bogme, te „Slovenèc‘ mora biti istinsko veliki hüdodelce, da sta prida dva stražnika po njegov Svet. Proti pijančüvanji v Novom Sadi. 0-blast je izdala naredbo, da v krčmaj i drügih javnih prostoraj osebe, ki so že v opitnom stanji, ne smejo več dobiti alkoholnih pijač. Krč-, mari, ki se proti tom pregrešijo, bodo kaštigali S tem, da se njim odvzeme pravica za točenje za čas od 3 mesecov do ednoga leta. Petrograjski Samomori. Petrograjska »Pravda" priöbčüje urádne štatistike o samomoraj v Varaši. V prvih šestih mesecaj 1. 1924. je prišlo na 100 jezer prebivalcov 33 Samomorov. Glavni povod Samomorov so bili: pijanost,ne-ozdravlive bolezni, blaznost, pomenkanje i brez-poselnost. f Prefrigana Bečanka. Nekšega dne se je v Beči pojavo čüden človek. Doma je bio tam negdi na malajskih otokaj. Oča njegov je bio poglavar ljüdožercov. V boji s kitajskimi mornar! pa je prišeo njegov sin v kitajsko vjetništvo. Kitajci pa so ga odali v Beč v nekšo ,,kome-dijo," gde je mrao nastopati kak ljüdožerec, ki je žro samo sirovo meso. Toga živlenja pa še je naveličao. Stožilo se njemi je po domi i po pečenom mesi, zato, je pobegno. Divji i zaraščen kak je bio, je prišeo na nekši bečki : kolodvor, gde je mahao z rokami, da mora vkraj. Bečka blagajničarka njegovoga jezika ni razmila, razmila pa je njegovo mahanie, da bi se rad odpelo. O toj želi je bila še bole osve-dočena, gda njoj je položo preci Iepo šumo penez na polico. Ar pa neje znala natenko, kam bi ga odpravila, ga je še ednok pogledalai. njegova divja zvünašnjosti njoj je vdehnola v glavo srečno miseo :č Pošlimo toga divjaka v Belgrad. Tak je poročao — Slov. narod Be-čani pa neso znali ali se naj smejejo svojoj ali, ali pa častitoj starini ,,Narodi." Potüjoč log. Vsakši naš vert loga ma svojo parcelo. Nihče se ne pita: Ka pa, če bi se ta parcela premaknola i se póškalila z, gore v dolino? Čidi je potom? Lastnik pokritc zemlje v dolini bo pravo, dá je njegov i si obdrži gospodar loga pa bo Bravo, da je njegov. Nekaj podobnoga se je pripetilo na Salcburžkom. LAstnik travnika je šo v goro. da bi travnik pokoso. Te pa se je poškalo v dolino. I to ne samo zgórnja plast, nego vsa zemla do 15 metrov globočine. Teda, kak zdaj? Prekmurski dijak. Disciplina v drüštvu. Že več let, tlačim drüštveno polje. Nekaj let sem bil pri enem, nato sem presedlal v drugo, sedaj sem pa menda že v petem ali celo v šestem društvu. Šel sem od enega do drugega, deloma, ker so me razmere silile k temu, deloma pa, da bi se pri vsakem česa naučil Slišal sem mnogo novega, preživel precej zanimivega, poskusil marsikaj. o čemer se mi niti sanjalo ni, ko sem bil še v prvem društvu. Čim več časa sem prebil v društvu, tem globlje sem skušal predreti v bistvo njegovega obstoja. Opazoval sem življenje, ki je vladalo v posameznih drüštvih in pri tem. sem odkril nekaj zelo važnih momentov, ki so vredni, da jih Človek sliši in si jih tudi zapomm. Vseh ne bom navalal, Vsaj sedaj ne. Eno stvar pa morem omeniti, ker v večji ali manjši meri zadeva vsa društva sedanje dobe. Kdor opazuje naše društveno življenje nekoliko bolj pozorno in ne gleda samo na videz na zunanji sijaj, s katerim je društvo mogoče obdano, lahko zapazi nekaj, kar ga ne bo posebno veselilo, če mu je namreč v resnici za prospevanje drüštva, katerega član, je. Neka velika napaka se je razpasla v vseh drüštvih, ki ovira napredek, jemlje društvu sile, skupno moč, s katero bi lahko premagalo vse ovire, ki se mu stavljajo na pot. Ta rakrana našega društ-venega življenja je nediscipliniranost organizirala mladine. Opaža se povsod, celo tam, kjer bi človek pričakoval več resnosti, več zavednosti. Niso namreč izvzeti tudi starejši, ki bi morali vpoštevati že radi’" razsodnosti, da se morajo pokoravati dolžnostim, ki so jih prevzeli, ko so vstopili v društvo. Če se mladi tega ne zavedajo popolnoma,;ni take zeló Čudno, a skoraj nerazumljivo je, da tudi oni niso \ boljši, ki so že prekoračili mejo. vibrave mladosti, Kako naj bo mogoče delati, ako ni čuta pokornosti ? Kako naj se člani spoznavajo — en glavnih namenov društva je, da je mladina spoznava — ako se nikdar ne odzovejo, ko jih kliče dolžnost, da se udeležujejo drüštvenoga življenja ? V takem slučaju je vsak trud zastonj, ker samo nekateri, -.mogoče samo en., drüštva ne bodo rešili. V vsakemi društvu, katerega član sem bil, sem zapazil neko mrtvo točko, neko oviro, ki je tako vplivala na razvoj društvenoga dela, da se nikdar ni moglo povspeti do razmaha, ki bi ga moralo imeli. Začel sem iskati. Razmišljal sem, kaj bi moglo biti vzrok, da društvo ne deluje bolj živahno, dasi ima mnogo Članov i tudi precej lagati odbor. Iskal sem i iskal i nazadnje našel. Prišel sem do spoznanja, da je nediscipliniranost članov vsega kriva. Ona je bila in je tista temna stran naših društev, ki senči uspehe našega društvenega življenja, onemogo-čuje pravo delo i mrtviči duhovno i telesno razpoloženje tudi tistih, ki so pripravljeni žrtvovali vse. Ko namreč vidijo, da njihovi trudi .»nimajo uspehov, ki bi jih morali imeti, začnejo obupavati i zgubijo veselje do dela. Najvažnejša naloga organizacij je, da zopet vzbudijo v članih čut izvršavanja dolžnosti, ki jih nalaga skupno življenje, stremljenje za skupnim ciljem. Ko se to, doseže, zavlada v društvenem življenju zopet' ona živahnost, ki je za uspešno delovanje. neobhodno potrebna. Fr. K. sem zapro, ar velke svetlobe nesem mogeo gledati. Čakao sem i čakao z bojaznostjov v srci, da se zgodi nekaj groznoga." Za trenutek je vtihno i strepetao, kak da bi ga pa napadnola bojaznost. — Oča ga je ves čas začüdeno gledao; z vsov pazlivostjov je poslüšao njegovo pripovidavanje i z nemirnim srcom čakao, da pride do konca. Gda je vido, da je sin vtihno i še zamislo, ga je nagovoro: ,,Kak pa je bilo nadale? Ali pa je to konec?* Eleazar je nadalüvao: "Naednok se je zvršila velka sprememba. Blesteča svetloba, ki mi je jemala vid, je preminola i vse se je odelo v rdečo luč. Pesem je vtihnola — zadnji akordi so se pozgübili po Poljani. Nastala je tihota. Te sem odpro oči i vido sem, da se je eden angeo ločo od drügih i se pomali — kak senca — bližao proti meni. Vtegne je svojő roké, kak da bi šteo oznaniti, ida mi prinaša mir. Odpro je vüsta i v mojih vühaj je zadoneo glas, kakšega do zdaj nesem čüo v svojem živlenji. Glas, ki bi premagao najmilejši glas zemelskih strün, glas kakšega majo samo nebeska bitja — boži dühovi. Tihi, miren je bio, mehek, nežen, a itak mogočen, veličasten, da je odmevao po vsoj kroglini, da je segno na dno srca i ga pretreseo. Kak lehek dih, hladna večerna sapica, so prihajale od njega reči: "Sin zemle, ne boj se nebeskih dühov. Radost naj puni srce, ar razodenem ti Skrivnost, štero bi mogočni krali — gospodari gizdavih gradov — želeli zvedeti, naznanim ti čüdo, kakše svet še do zdaj ni doživo. — V polnóčnoj vöri se je rodio, ki prinese sveti mir, ki razsvetli človeška srca i prežene iz njih tmico nevere. Na svet je prišeo kak malo dete, a je krao kralov, gospodar nebes i zemle. Betlehem ga ni spoznao i je zapro pred njim dveri, gda je klonkao i proso mali kotiček, gda bi oprvim položo svojo glavico k počitki. Mrzla srca so o-stala zaprta, nesmilena. Poiskati si je morao zavetje v Zapüščenoj votljni; tem leži i širi ročlce, da bi potisno na srčece malo ves rod človeški." — Omukno je. A zadonela je nebeska pesem, ki pa se je vsigdar bole i bole oddaltivala; nazadnje je vtihnola. Angeli so se odmikali, nebo se je zaprlo i svetloba je izginola, — jaz sem sé zbüdo." Globok zdih se je izvio Eliakimi iz prsi, kak da bi končao žmetno delo. Nekaj časa je premišlavao, odkimavao z glavov, kak da ne bi mogeo vervati, ka je čüo, potom pa je Počasi začno govoriti: "Čüdne sanje! Pa ka naj bi pómenile? Nekaj posebnoga se je moralo zgoditi. Dete da se je rodilo, ki je sirmaško, a je vseeno mogočno. V siromaškoj votlim počiva, pa je itak kral. Čüdno, Čüdno! I blüzi Betlehema da bi bilo".. "Oča" — ga je prekino Eleazar — ,,ka pa če bi bilo to v votlini, v šteroj sva že večkrat počivala s svojov čredov. Poglednola bi lehko ! Jaz mislim da te sanje neso prazne, ar sem tak živo meo vse pred očmi, da sem mislo, da je istinsko." ,,Šla bova. Gda se zazori, poženeva svojo čredo proti tistj votlini." Dugo sta še govorila o čüdežnih sanjah. Eleazar Je p ovečkrat morao ponoviti angelske prikazen i oča ga je vsigdar poslüšao s hrepe-nečim pričaküvanjem. Niti opazila nesta, da je začnola noč bežati, se odmikati. — Na vzhodi se je začnolo Počasi svetiti, vsigdar bole i bole, nazadnje je postalo nebo krvavo-rdeče i pokazalo se je sunce rvvsoj svojoj lepoti. Zaglednola sta ga i z veseljom pozdravila, ar njima je prineslo zaželenj trenutek, da vsta-neta, se napotita k Njemi, ki. razsveti človeška srca, da ga Pozdravita i prosita za mir, ki ga svet jekre dati...... Pošta. A. Kerec, Vidonci 129. Denar zračunali za podporo M. Lista. Kalendar smo vam poslali v Trbovlje i ar je ne prišo nazaj, vam ešče ednoga pošljemo na dom. Vse brezplačno. — F. Kerec, Vidonci 121. Poslali smo Vam na dom ešče zaostale M. Liste, Novine i kalendar. 6 Din dobili, dobimo ešče 9 Din od Vas. Ček ste dobili. Zagrebečka borza dne 24. decembra 1924.. Amerikanski dolar, 1 dolar K 266‘— Austrijska krona, 100'K K •—•36 Čeho-Slov. krona,-1 K K 8’— 20 kronski zlat K 1100'— Francoski frank, 1 frank K 14 40 Madjar. KAVO (nova em.) K —38 Švic. fran., 1 fr. K 5l63 Talijanske lire, 1 lira K 11*40 Zürich: Dinar, 100 Din Sv. frcs 770 4 NOVINE 28. decembra 1924. RITUPER ÍLOIZ klučavničar veselo novo leto želem M. Sobota. Trgov. z mešanim blagom Debelak Matjaš blaženo novo leto želem M. Sobota. KAVARNA pri „Kroni" v novom leti vse najbolše žele M. Sobota. BADER srečno novo Ieto Turnišče. JOSIP TIVADAR blaženo novo leto vsem lüdem Turnišče. KOFJAČ FRANC stavbeni in umetni klučavničar želem novo leto M. Sobota. Trgovina HEIMER v M. Soboti veselo novo leto žele ■ M. Sobota. MARTIN BRUMEN veselo novo leto srečnim lüdem Beltinci. FRANC HIRSCH ravnatel žele novo leto M. Sobota. Gostilna TURK novo leto veselo žele M. Sobota. Brata BRUMEN trgov, z manifakturov žele srečno novo leto M. Sobota. Trgovina CVETIČ veselo novo leto žele M. Sobota. Srečno i veselo, blaženo milosti polno novo leto želem vsem svojim odjemalcem, prijatelom i znancom ŠKAFAR JOŽEF Beltinci. ALOIZ HUBER svojim gostom srečno novo leto žele v Beltinci. Veselo novo leto žele Klepec Paveo i sinovi v Beltinci. Novo Ieto žele srečno trgovec KARDOŠA v M. Soboti. Kr. HIRSCHL i sinovi želejo novo mlado Ieto poznanim v M. Soboti. Novak Sidonija blagoslovleno novo leto žele M. Soboti. Urar in mehanik PAVEL FLISAR pove blaženo novo leto M. Sobota. Gostilničar Benkič Janoš žele novo leto z dobrim vinom M. Sobota. Anton Fistera trgov manufakture novo leto vsem Beltinci. Friške žemle VEKOSLAV KRALJ veselo mlado novo leto žele Beltinci. Peter Osterc blaženo novo leto odjemal com svojim Beltinci želem. Horvat Aleksander trg. z obleki veselo (novo leto žele lüdem M. Sobota. Dva dobriva Brata KÜHARA i njüve gospe od Boga blagoslovleno novo leta želejo M. Soboti Čeh & Gašpar veselo novo leto želeta odjemalcam svojim M. Sobota. Anton Klemenčič trgovina vina i ruma blaženeno novo leto žele Beltinci. Vsi trgovci z perutni-ninami pa gostilničar TERČAK FRANC iz Renkovecer želejo vsem ver-tinjam od Boga blagoslvi mo novo /eto v Slovenskoj Krajini. Svojim gostom TIVADAR želejo blažene božične svetke i veselo novo leto Turnišče. PETERKA IVAN trg. železnino veselo novo leto dobrim lüdem M. Sobota želim. Vsem kmečkim Zvezam našim drágim volilvam lepe Slovenske krajine od Boga blagoslov-leno leto žele naše tajništvo Slovenske Ljudske stranke v M. Soboti. Vsa kulturna izobraževalna društva "OREL" "ORLICE" i Marijine kongrega cije vsem našim lüdem veselo blaženo novo leto želemo.. Vesele svetke srečno novo leto lüdem brata ŠIFTAR i HAHN M. Soboti želejo. Prekmurcom Albin Sagadin blaženo novo leto Želen Beltinci. Od Boga blagoslovleno novo leto želem Törničarom CIPOT ŠTEVAN trgovec. Klučavničar Franc Pegai blagoslovleno novo leto želem Turnišče. BALAŽIČOVA ošterjaškinja tüj to pravi svojim lüdem v Turnišči- Manufakturna trg. BENKO LUDVlKA veselo novo leto žele M. Sobota. Veselo novo leto svojim poznanim Ligeti Antal urar v M. Soboti. A. KIRALJ trgovina perila klobukov novo leto žele M. Sobota. BERGER trg. z ledrom vse dobrt žele M. Sobota.. Ros Jožef trgov, z mešanim blagom blaženo nove leto žele vsem Turnišče. Velika Kavarna v M. Soboti-žele srečno novo leto svojimi gostom. MAJER ŠTEVAN krojač blaženo novo leto žele M, Sobota. Pekarna ADANIČ IVAN veselo novo leto žele M. Sobota. Novo Ieto naj bo srečno vsem poznancom Josip Friderik trgovec v Beltinci. Kovač REŽONJA ŠTEVAN v novom leti vse najbogše želem v Turnišči. Cigütova oštarija v Beltinci pošteno treznost v novom leti svojin gostom žele FRANJO DEČKO pekarija milosti polno leto leto vsem zalodčkam Beltinci. Srečno in veselo novo leto želem mojim drágim gostim, prijatelom i poznancom! LUDVIK VUKAN kavarnar, Dolnja Lendava. Tiskarna i trgovina z papirjem ERNEST BALKANYI srečno in veselo novo Ieto želem vsem mojim odjemalcem i prijateljem. MALI OGLASI Rezane late se dobijo kak i prošnje za čakature pri Bukovec Petri Kobilje št. 41. j Török Jožef Gorica: Naznanjam, da me od 25. do 28. XII. ne doma. Zato me u tej dnevaj naj níšče doma ne išče. VESELO IN SREČNO NOVO LETO ŽELEM SVOJIM POLSKIM DELAVCEM ! Gašpar Josip, podjetnik polsp dela v Prosečki vasi. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za .Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Vino priporoča cenjenim vinskim trgovcom in gostilničarom V. BABBLER in drug Ptuj, posestnika vinogradov v lotmerskih in halških goricaj. Dve zidani hiši z večjim V posestvom za Dobil bo lastnik naše Srečke, katerega bo zadel žreb. Srečke razpošilja Prostovoljno gasilno drüštvo v Strnišču pri Ptuju, proti vpošiljatvi zneska za srečko, ter Din. 3.— za priporočeno pošiljatev. Slovenska Banka d. d. pdružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „SILVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. dolare in druge valute po najvišijem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava,