r List 24. •1 J Tečaj • ' I ne I i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za. celo leto 4 gld:, za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Ža prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakiat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". A Ljubljani 10. junija 1892 Politiški oddelek. z K * tudi pokazal potrebno odločnost. Danes je pa že vsem Slovenščina pri železnici. jasno, da smo se varaliv S Schönbornom se je začela za 4 nas Slovence zopet neugodnejša doba. To so posebno jasno pokazala razna imenovanja sodnih uradnikov. Na znanje slovenščine se dosti ne gleda, pač se pa bil Prejšnji predsednik državnih železnic baron Czedik daje nekaka prednost uradnikom, ki so nam nasprotnega • v po svojem političnem prepričanju nemški ustavo- političnega mišljenja, kateri na vso moč ovirajo slovensko verec in centralist. To je kazal pri več prilikah, posebno uradovanje. Na želje naših poslancev se grof Schönborn se'je vedno ustavljal decentralizaciji železniške uprave. katero že dolgo zahtevajo Cehi in Poljaki. Naj sodi o političnem mišljenji tega moža « kakor malo ali pač nič ne ozira in zatorej se tudi ni čuditi, f se že da večina slovenskih poslancev ni glasovala proti zna-hoče, ali nemu mladočeškemu predlogu in to ne iz stvarnih raz- 9 priznati se mu vendar mora, da ima za razvoj državnih logov, temveč zaradi tega. kei ni hotela zaupanja železnic mnogo zaslug, da se je pa tudi precej al na izreči možu, ki se ne ozira za naše težnje. nenemške jezike pri železnicah tem seveda še ne Pri državnih železnicah se nam nasprotna sapa še rečemo da je jednakopravnost pri železnicah vladala popolna jezikovna ni tako očitno pokazala, menda zaradi tega, ker Bilinski pod Czedikovim vodstvom. Notranji še ni tako dolgo načelnik železniški upravi. Ko je ta uradni jezik je bil izključno nemški in se je to nekako mož zadnjič ogledaval državno železnico na Primorskem, opravičevalo z jednotnostjo, ki je potrebna pri vodstvu že- ga je isterski deželni, poslanec gosp. Maiidič opozoril na leznic. Slovenci smo pa z malim zadovoljni in je nas že nedostatke pri isterski železnici v jezikovnem oziru. Vitez veselilo, da se vsaj pri oglasih, namenjenih občinstvu in Bilinski mu je menda obetal, da bode gledal na narodno pa v občevanji s strankami ni preziral naš materni jezik, jednakopravnost pri teh železnicah. Kako se je baš Ko je šel Czedik in je prišel na njegovo mesto Bilinski izrazil, kako je besede diplomatično zvijal, seveda Bilinski, smo mi Slovenci to imenovanje z veseljem po- ni znano, ker njegovih besed ni nikdo sproti zapisaval zdravili. Bilinski je Poljak, torej rojen Slovan, zatorej Mi toliko rečemo, da so na gospoda Mandiča Bilin čisto naravno, da smo pričakovali, da bode se še bolj .skega besede napravile najboljši vtis, vtis namreč, da se oziral na pravice našega jezika, nego se je prednik bode na državni železnici v Istri strogo gledalo na na- Tedaj se je po listih napovedovala neka pre- rodna jednakopravnost. Stvar je prišla v liste in zagnal njegov. memba o upravi državnih železnic po željah državno- se je hrup o koncesijah, ki se obetajo Slovencem. » • • Na to je v židovskem glasilu „N. Fr. Pr." izšla izjava zborske desnice. Taka prememba bi bila tudi nam Slovencem v korist, in zatorej je čisto naravno, da smo' nekega državnega železniškega stanu, v katerej se sicer pri imenovanje viteza Bilinskega predsednikom državnih že- znava, da je Bilinski nekaj govoril z neko osobo o pomenjalo nekako jezikovnih razmerah v Istri, da se prav niti ne spominja, kdo je bila dotična oseba. Bilinski ni potem ničesa ob- leznic z veseljem pozdravili, vsaj začetek nove boljše dobe. Danes je pa navdušenje za novega predsednika dr- ljubil, ker se on sploh v politiko ne meša, temveč je žavnih železnic mej Slovenci se pač že precej ohladilo, dal razumeti, da je sedanja uredba že povoljna. Mi bi Tukaj se nam godi ravno tako, kakor se je pri spre- tej izjavi nobene važnosti ne pripisovali, ko ni dotični membi pravosodnega ministra. Baron Pražak je bil nam član železniškega sveta naravnost trdil, da je na nalog Slovencem sicer naklonjen, ali bil malo premalo gospoda Bilinskega to stvar pojasnil. Vitez Bilinski je odločen. Od Schönborna smo pa pričakovali, da bode gotovo izvedel 9 kaj je bilo v „N. Fr. Pr.", pa ni poslal 190 nobenega popravka, torej smemo misliti, da se popolnoma mej srbskimi radikale! in pravaši je pa veliko večje, nego strinja z omenjeno izjavo. Res da gospod Mandic v svojem listu zagotavlja J da vse res, kakor on poročal in mi to radi ver- vatskem je pa mej pravaši in vladno stranko, ali pa mej srbskimi # radikale! in vladno stranko. Stranka prava neče na Hr- priznavati druzega naroda nego hrvatskega, naj- jamemo, vzlic temu pa izjavi v „N. Fr. Pr." od druge strani pripisujemo več pomena. Gospod Mandic sedaj poskuša, koliko so vredne kavalirske besede, kar so drugi manj pa srbskega, Srbi pa hočejo baš to. da se njih narodnosti priznajo večje pravice v šolskem in verskem oziru. Pravaši nimajo niti toliko g lasov, da bi mogli aši zastopniki že Bog ve kolikokrat izkusili. Dokler staviti sami samostojne predloge, srbska radikalca jih pa besedam že ne slede dejanja, naj noben narodni zastopnik bodeta javaljno podpirala, ker bi podpirala največje so- se ne veseli, da je že kaj dosegel. Kako neprijazni so našemu jeziku pri državnih že- vražnike. Opozicija zatorej še svojega delovanja prav v saboru razviti ne bode mogla. leznicah. pokazal slučaj, ki se je koncem lanskega Kako leta pripetil v Trstu. Oddal se je zabojček sadja v Trstu, da se odpošlje v Kamnik. Gospodje pa menda za postajo Kamnik niso vedeli, ali vedeti niso hoteli poslali na postajo v Ljubljano, od kodar je pa. da je opozicija tako pozebla pri volitvah. Vzrokov je več. Vlada je grozno pritiskala. in so so sadje naznanili adresatu, da naj pride ponj. Na adresatovo željo so ga poslali potem v Kamnik, kamor je seveda došlo prepozno. Adresat je zahteval odškodnine za prepozno dopošiljatev. Predno se volitve niso razpisale, opoziciji sploh shodi niso bili dovoljeni, mej volitveno dobo so se pa tudi na vso moč ovirali. Vsi uradniki so bili dobili povelje, da naj agitujejo za vladne kandidate. Župani so bili zaradi volitev poklicani celo banu, da jim je dal instrukcije. pa je ni dobil. Generalna direkcija državnih železnic na Dunaji je razsodila, da je železnica popolnoma pravilno postopala, ker postaje Kamnik ni, temveč Sploh je vlada sama vodila vse agitacije za vladno stranko. Vladni pritisk pa na Hrvatskem vec opravi, nego pri vas na Kranjskem, ker narod še ni tako izobražen m Stein duhovščina ni odločno pri nobeni stranki. Pomisliti To pa pač presega že vse meje. Pri sodnijskih in političnih uradih je priznano ime Kamnik. imenikih, tudi treba, da se na Hrvatskem stranke tako ne ločijo mej seboj, kakor na Kranjskem Slovenci in nemškutarji, katere je izdala državna centralna statistična komisija, nahaja se tudi to ime. Za Kamnik ve vsakdo na Kranjskem, dočim je ime Stein večini kranjskih prebivalcev neznano. Pa ne le to, temveč postaja v Kamniku ima slovenski napis celo na prvem mestu, in tudi na voznih in je zatorej ložje ob volitvah kmeta prevarati. Kaj prostak razume o vprašanjih. ki se tičejo nagodbe z vsaj mnogo teh vprašanj še inteligenciji ni redih državnih železnic nahajamo Kamnik. Vodstvo dr žavnih železnic pa sedaj nakrat hoče slovensko ime tega se pač vidi nekako sistematično kraja utajiti. V tem preziranje slovenščine. Tega pa mi Slovenci ne smemo trpeti. Naši zastopniki morajo sedaj povzdigniti v tej zadevi odločno svoj glas. če bodemo mirno trpeli taka postopanja, tako bodo še slovenski napisi s postaj na železnici izginili. Vedno Ogersko, prav jasnih. Uradniki so seveda vsi dali svoje glasove za vladne kandidate. Pa proti temu se še ne da toliko ugovarjati, ali godile so se še druge nepravilnosti. Vladna stranka je dobro preračunila, kje so njene postojanke v nevarnosti. take kraje so pa potem poklicali k volitvi uradnike ki že dolgo drugje službujejo. da so se pomagali vladni stranki. Tako je kakih 100 uradnikov v druge občine šlo k volitvi, nego sedaj službujejo. Vprašanje je očitneje je da je Dunaji zavladala neka posebna želja pač opravičeno, kdo je jim plačal pot k volitvi in od kod se je dotični denar vzel. po ponemčevanji. Brez levice vlada nima večine in zaradi tega se pa višji krogi tako gledajo, da ustrežejo levičar- v skim željam. Ze dosedaj se je čutilo, da železnice do-važajo kolikor toliko nemški duh v deželo, pa še bolj čutilo. Mnogo je pa k vspehu vladne stranke pripomoglo veliko nasprotje mej Srbi in hrvatsko stranko pi Na to se bode Hrvatskem in v Slavoniji je skoro četrtina prebivalstva srbskega, stranka prava po tem mnogoštevilnim prebi ce se za časa ne prepreči preziranje našega jezika pri železnicah. Dobro bi bilo, da se vsi slovanski in konservativni poslanci dogovore o tej stvari in store potrebne korake in sicer hitro, da se zlo pregloboko ne zaje. hrvatski narod, in tako napovedala boj proti valcem odreka pravico do narodnega obstanka. Na svojem shodu na Reki se je ta izrekla, da na Hrvatskem pravno biva Srbom. Ta boj se je bil pri letošnjih deželnozborskih volitvah in njega izid za stranko prava ni bil ugoden. ______Srbi so povsod, kjer niso postavili svojega kandidata, volili vladne pristaše. To se jim tudi zameriti ne more, Zagreba 4. junija. (Izv. dop.) ker so s tem tako rekoč svoj obstanek branili. Srbi na Volitve so končane. Njih izid je za opozicijo ne- Hrvatskem so pa tudi precej zavedni in pri njih je du-ugodnejši, nego se je pričakovalo. Izvoljenih je vkupe hovščina največ z narodom, zatorej navadno precej dobro jednajst opozicijskih poslancev, če k njim prištevamo tudi organizovani pridejo na volišče. še bivšega bana Pejačeviča, m 77 vladnih privržencev. Največ krivo je pa to, da se pravaši in zmerna Opozicija pa še jedina ni. Pristašev stranke prava opozicija niso pred volitvami mogli sporazumeti in voljenih le osem, dva sta pa srbska radikalca. Nasprotje poslednja morala zdržati se volitev. Ko bili obe opo- 191 ziciji zjedinjeni šli v volilni boj, bi bil izid vse drugačen. Zmerna opozicija je tudi precej priljubljena pri Srbih, in bi bila dobila več srbskih glasov, ki so se sedaj oddali vladni na pristašem. od milosti davčnega nadzornika. Posl. Eigler govori zlasti za vinogradnike in zahteva, da se za nje kaj stori. Na to se Boj je sedaj končan in pravaši lahko vidijo morejo sami opraviti in kam njih politika pelja občinstvo deželam koliko Celih mož imajo v deželnem zboru in kako veliko nalogo so si zastavili na svojem shodu na Reki. Neodvisnost Hrvatske od Ogerske, Združenje Bosne, Dalmacije, Istre, vlado Dipaulijev predlog izroči davčnemu odseku v rešitev m po- Zdaj prične se razprava o uredbi stavbenega obrta. povdarja pomen tega predloga za vse • podpira toplo predlog in pose prepusti obrtno postavodajstvo rocanje. Poročevalec dr. E Posl dr. Zuck vdarja, da bi bilo umestno da Posl Bohatz povdarja, da je zadnji čas, da se v tem ozirii kaj stori. Eazprava o tem predmetu se. na to pre kine Posl M predlaga, da je na Koroškem namestiti ke nadzornike Posl. Biankini interpeluje Kranjske in Spodnje Štajerske Hrvatsko, vse to so vzeli ie treba okrajne šoli aradi ti?kovnih razmer v Dalmacij v svoj program. Za izvršitev tako velikih stvarij je imeti močnejšo oporo v narodu, nego jo še imajo pravaši Pričakujmo, da bode letošnji nevspeh jih malo streznil je-li bedi V s e j i d pripravljena 2. junija interpeluje posl. Tilšer vlado storiti vse mogoče da in drugim posledicam nastalih po se odpomore veliki eliki nesreči v Pri- da popuste SVOJO nestrpnost proti drugim hrvatskim bramu, da preskrbi delavcem drugega zaslužka in da preiskuj povod tej nezgodi Posl S stavi nujni predlog, da vlada odoljubom pa tudi s Srbi se sporazumijo in jim pri- zadostno poskrbi za rodbine ponesrečencev in da stori potrebno znajo pi do obstanka v Zvonimirjevi kralj Le v ta namen, da se imena rešilcev ne bodo nikdar pozabila potem je pričakovati zboljšanj razmer na Hrvatskem, če predlogu prične se razp Posl S utemelj svoj pravaši popuste pretiranosti saboru pride najbrž na vrsto eško predlo možem predlaga, da je onim hrabrim g v daljšem govoru in ki so Dri r»šitvi drugih morali umreti, postaviti na da Rečani pi y » že to je sili na dnevni red, italijanska mestna vprava tako hudo brani odposlati dva poslanca v hrvatski sabor. Letos tudi ni bilo volitev na Reki Madjari bi radi, da Hrvatje Reko kar odstopijo Ogerski Vladna stranka je Madjarom jako prijenlj prašanje velikem trgu v Pribramu poseben spomenik in priporoča vladi, za prav da za rodbine ponesrečencev zadostno poskrbi. Posl. dr. Kaizl se zahvaljuje imenom mladočeške stianke za sočustvo, katera se kaže povodom te nesreče na Češkem, podpira Suessev predlog in upa da bo vlada vse potrebno storila Zastopnik ali vendar mesta Pfibrama posl. M mogoče iikrene v olajsc istotako priporoča ladi bede Na to se S da vse predlo odi dvomljiv 3Či Reki da bi se a upala kar rod bi jo potem pre tebi nič meni nic jednogl prejme Zdaj se je pričela nadaljna razprav g o spoznal bi jej editvi stavbenega obrta. (jovorilo pri prihodnji volitvi morda odtegnil zaupanje. Ker pa Madjari tudi ne bodo marali privoliti, da se Reka popolnoma priklopi Hrvatski, bode najbrž moral pustiti še to vprašanje nei tudi novi sabor je več poslancev in zagovarjalo stališča, katera jim je pri tem predlogu zastopati po razmerah in potrebah krajev, katere jim je zastopati. Mini-sterski predsednik grof Taaffe odgovarja na interpelacijo posl Tilšer j a glede nesreče v Pribramu in pravi d sedaj še ešeno, četudi je minister ne more dati potrebnih pojasnil, da pa se bode vse potrebno za Hrvatsko gospod Josippvic svojim volilcem obetal da se resi. storilo in da sta na lice mesta odšla poljedelski minister in češki namestnik, da takoj ukreneta, kar se vidi nujno. Suesse-vemu predlogu obeta minister svojo podporo. Posl B Politični pregled. interpeluj lado zakaj se mesta uradnih pisarjev v Dal d posl Državni zbor L V seji poslansk 3 dr maja odgovarja pravosodni minister L a gi n j e zaj zbornic nterpelacij maciji razpisujejo v italijanskem jeziku. Na to se seja zaklj prihodnja seja bila je danes. pridno . pravlj V 1 u t n e m d s e k v katerem se raz- vladna predloga, izjavil je mej drugim tudi poslanec adi abe vatskega jezika pri sodiščih Šuklje, da bode z ozirom na državno blaginjo glasoval za v Istri. Minister pravi, da je izdal v varstvo jezikovne ravno- vladno predlogo, čeprav se za svojo osebo ž njo ne strinja. — Prva odsekova seja po binkoštnih praznikih bila je v hrvatskih kandi pravnosti potrebne naredbe, da pa nedostaje datov za pravosodno službovanje in se izreka proti temu da se porote sestavljala po narodnosti Po dr R lag 3 da naj bodo seje valutnega odseka javne. Posl pred sredo dne 8. t. m. Vrejenje valute. Odsek je pred prazniki, jako k i je proti predlogu V V CfS, da se bode zadev bolj precizno razpravljala, ako je taj in ker so v odseku tako marljivo se posvetoval o tem vprašanji. Tudi slovenski poslanec profesor Šuklje je povedal mnenje. Njemu se zdi vre- vse stranke zastopane. Izjavlja torej v imenu poljskega kluba jenje valute tembolj potrebno, ker so se trgovske pogodbe da bodo proti glasovali Posl. di itez K zagovarja sklenile za tako dolgo dobo. Pomagano pa ne bode nič. če to Roserjev predlog. Istotako zagovarjata predlog posl. N irth prejme m 1 Pri glasovanj se R Proti glasovali so le Poljaki predlog to pričela se je razpr o Dipaulij predlogu glede odpisa zemljiške davka pri škodah, nastalih po elementarnih nezgodah. Posl se le imenoma valuto vravna, temveč je treba tudi začeti pla-čevati v gotovini. Sicer pa on ni za to, da bi se v tej stvari prehiteli, kajti polagoma se bode vse bolje izvršilo. Y veliko nevarnost bi prišla dižava v kaki vojski, če poprej valute ne uravna. On pa ni povsem za to, da se vpelje zlata veljava. baron D i p a u 1 razmere kmetov dobro utemeljuje svoj predlog, kaže na slabe 3eve in povdarja, da ima kmet pravico tir- temveč precejšnja množina srebra tudi ne škodovala. Po jati da se po nastali škodi kaj davka odpiš Posl. Tek Iv mej narodnem sporazumljenji bi se že dalo določiti kako stalno razmerje mej srebrom in zlatom. Češki zastopniki v odseku podpira ta predlog in želi rešitve agrarnega vprašanja pa o stvari malo govore, temveč imajo državnopravne Posl. K negotove se krepko potegne za kmetski stan, ki ima pomisleke. Njim je le ta tem, da bi novi denarji imeli v na- dohodke, a mora plačevati največ davka Govornik toplo priporoča Dipavlij predlo g in želi, da bi se skoro v ze pisu tudi naslov Ogersko. 11 v VI« ceski kralj" ne pa samo „cesar in ki alj." Na Ogerskem se ta teden vrše velike kaj eč storilo za kmetijstv Posl. Teliszewski riše obširno slavnosti povodom petindvajsetletnice obnovljenja ogerske dr- žalostne razmere kmeta in pravi, da je dejanski odvisen kmet zave. Po vseh mestih so bile sijajne razsvetljave. V Budim- i 92 pesto se je k slavnostim pripeljal cesar. Cesar se pa te SI ^^MWM^i^ it slavnosti ne vdeležuje. Več visokih oseb na Ogerskem je bilo ^ •nu x ^ uw^ = 5L pri teh priložnostih odlikovanih z visokimi redi. Pri teh slav- I[.I UDrtnija. i^^^Wl^Sfl nostih se kaže najlepša sloga mej vladno stranko in opozicijo Ves madjarski narod se radiije s amostojnosti in napredka po slednjih petindvajsetih let. Nemadjarski narodi, pa seveda niso Nekaj pr priliki tako veseli. Zanje je minola četrt toletj pri nesla malo veselega. Iz vseh javnih. zastopov so jih izrinili, uničili so jim razne izobraževalne zavode prihod \ lesnih namakah. (Holzbeizen.) Te odnosti so (Dalje.) ladarj a tudi udano pozdravile, vsaj bas od njega čakujejo zboljšanja stanj kar so so bili odposlali deputacij sporoči njih težnje. Italija in Avstrija. pri najbolje pokazali Rumuni nost na Dunaj, da vladarji Anilinsk rudeča namaka: dežnice. ^ d mak Svetlo nežno 50 g eosina in 4 kilograme kapnice ali I Italijanska zbornica je vladni Temnejše rudeča namaka 120^ avrore m načrt zakona, po katerem naj bi se uveljavila vinska klavzula kilograme dežnice. v trgovinski pogodbi Avstro-Ogrske z Italijo, vzprejela z veliko večino. Po tem takem zniža Itatij roza-rudeča namaka: iz naše držav na 5 frankov i carino na vino ki prihaja kilograme dežnice. 75 centesimov ob ednem pa 120^ rose bengale in ^i pridobi pravico izvažati svoje vino k nam za 3 gld. 20 kr norejstvu v škodo, je več kakor gotov Da bo to našemu kajti moglo Karminsko-rudeča namaka: nille in 4 kilograme dežnice. 120^ rouge coche- naše vino z konkurirati italijanskim z ozirom na ceno 20 t. m. in moč nam stopila bo ne ta klavzula bode dne Temno bode torej videti nasledke te nesrečne in 4 kilograme dežnice udeča namaka: 120^ fuhsina, 30g orange pritikline k trgovinskim pogodbam prav v kratkem V Crešnjevo-rudeča namaka Francija. — došlih poročilih mirno Slavnosti v Nancvju a seskozi z velikanskim sijajem po doslej in 2 Ee kilograma Rumen dežnice 150 a cerise bleuätre mak a) Namakaj 60 g fino stol publikanski predsednik' Carnot sprejet je bil jako naudušeno. kurkuma-koreninic (Curcumaewurzel) v 500 a 90od Ljudstva zbranega bilo do 150 000 80 na številu srčnimi .. katere je vodil dr. Podlipny, sprejeti bili so s Češki Sokoli okrog stotnega špirita in sicer več dni potem pa precedi skozi zdar klici in spremlj z mesto. Podlipnvja nosili so francoski telovadci elikim slavijem v pivni papir. S to tekočino barvaj dotični les Slavnost počastil je tudi ruski veliki knez Konstantin na ramah. ki se suši Ko se po se more lepo politirati ali z lakom prevleči Zmešaj ravno sedaj mudi na Francoskem. Pri' njegovem dohodu bilo deli dežnice in 15 s to je nepopisno naudušenje na kolodv delov ločnice (Scheidewasser) s 45 raztopino maži les. Sama ločnica Dijaki in telovadci pri skrbeli so si takoj ruske zastave, voz v katerem se je veliki knez vozil, odičili so z zelenjem in cvetlicami in klicali vila Eusij kneza les Zi- precej temno porujavi. Namakaj nekaj dni 15 delov žefr v 60 delih v mesto Govo ter so mej petjem ruske himne spremili vehkega Vehki knez je kazal svojo zadovoljstvo na tej 90 o alkohola in konečno precedi ovaciji. tovanji pozdravil na nemški meji v imenu Nemčije neki nemški se, da bode Carnota na daljnem njegovem po- m 500 ^ brezovega listja Kuhaj 500 gr zmljete rumene prožiljke (Gelbholz) 1 V 1 kilograma očeta jedno general. uro, potem pa precedi. Poprej pa moraš les napojiti z Nemčija in Rusija Pogosta poročanja raznih aztopino mg stov, da se tekom letošnjega poletja snideta nemški car, uresničila so se dne t. m Ta dan cesar in ruski sta se namreč vode s pr potošlja in 30^ goluna v 1 kilogramu Ko si les namočil s to tečino boljše aztopino, namoči ga še pa v pomorskem mestu Kiel cesar Vilheloi in car Aleksander ter vanjo položiš če les za jedno uro celo uski carjevič. Listi temu snidenj tične važnosti. Vendar ne pripisujejo nobene poli- pa golovostjo sme reči, da so vsa Raztopi ibg potošlja v 120^ dežnice, oboje vlij pisarjenja o sovražnih pripravah ene države proti drugi ne- istinita in da Nemčijo in Eusij Rumunija to snidenje znamenje prijaznih odnošaj mej Rumunski prestolonaslednik kralj Ferdinand zaročil se je s princezinjo Edinburško, sorodnico ruskega cara. Tem povodom došlo je kralju brez števila čestitk in lojalnih priznanj iz vseh delov dežele. Predsedstvo odne na 155r orleana in pusti vse skup kake 3 dni na toplem prostoru. Treba je večkrat pomešati. Konečno se precedi in pridene bg salmijakovca. Kuhaj 500 ^r stolčenih rumenih jagod (Gelbbeeren) v 11/2 kilograma vode, kateri smo pridjali 20 g goluna. Konečno precedi. zboi in ministerstvo se je tem povodom kralju poklonilo Raztopina 1 dela kromovo-kislega kalija v 100 in mu čestitalo na tem dogodku kot zajamčenji sreče in lepe vode lepo pobarva svetle na prihodnjosti rumunskega kraljestva. Kralj se presrčno zahvalil in je poudarjal, da ga te čestitke napolnju- malo ovaciji imajoče lesove. Hrast pa postane temno lejo z elj em i n dajajo z upanjem na bodočo srečo in blaginjo dežele. Tudi vse časopisje piše jako laskavo o tem dogodku in pozdravlja presrčno kralj čreslevine v sebi rujav. Raztopi 100^ gumigute v 600 gr ločnice, potem pa kuhaj oboje v 11/2 kilograma vode. Ta namaka je zaroko lepo rumena mlačno vodo se lahko razredči da po Severna Amerika Državni tajnik Blaine odpovedal stane bolj svetle barve se ]e svojemu poslu in naznanil to v posebnem pismu predsedniku Harrisonu. Harrison je ostavko vzprejeL Karakteristično Les se najprvo namoči z razredčeno žvepleno za odpoved Blainejevo je okoliščina da on odpoved izročil ravno na predvečer proglašenja kandidatov za prihodnjega predsednika Zjedinjenih držav. Grovori se, da Blaine hoče kandidirati in da je upanje, da celo prodere. kislino, potem pa se prevleče z vrelo raztopino 20 g pikrinove kisline (Pikrinsäure) v 200^ vode. 19» Obrtnijske raznoterosti. ^ t Umetni les, kakoršnega Angleži pogostoma rabijo pn / » f 17. Citaj kak dober gospodarski časnik, da se poučiš o novejšem napredku kmetijstva. Dandanes mora stavbenem mizarstvu, ima skoraj polovico svoje teže primešane kmetovalec tudi napredovati Časi so slabi če ne bode ilovice, drugo pa je večinoma predivo ali pa stare vrvi, nekaj že- porabil novih iznajdb in skušenj v svojo korist, pa bode leznega vitrijola, malo lima in asfalta. Ta umetni les prodajajo v pločah, 6 do 2o mm debelih, 2 metra širokih in ^m dolgih. Za male okraske na okvire in druge zaostajal za svojimi umnejšimi sosedi. Rosejeva kovina. 18. da te agenti Posebno bodi previden pri kupovanji strojev, ne osleparijo. Pred vsem tudi dobro pre^ predmete se more z vspehom rabiti takozvana Eosejeva kovina, to je zlitina treh kovin, ki se uže pri 94 stopinjah Celsijevega ^e je stroj primeren za tvoje razmere in potrebe, termometra lepo raztopi. Iz te kovine se prav naglo in dobro Dober kmetijski stroj je neprecenljive vrednosti za kmeta, lijejo različni, ponavljajoči se okraski. Sestavljena je iz 1 dela slab pa mu nič ne koristi. Velik svinca, 1 dela cina in 8 delov bismuta (Wismuth). posestnik tudi potre i» M« I Kmetijstvo. ••H...........•••••T........................................•••MIHIH......I........•••••..•••.I ^ Nekaj pravil za kmetovalca. zemlji Prideluj le take rastline, ki ugajajo podnebju in dotičnega kraja. ter zatorej dajo zares dober pridelek. 2. Goji posebno take rastline, ki imajo razmerno « veliko vrednost, n. pr. tak ječmen, ki je posebno dober za pivo. A ft 3. Pripravne kose zemlje odloči za sadje in zelenjavo, pa tudi za zdravilne rastline. Posebno poslednje buje drugačnih strojev nego majhni. ^ 19. Posebno gledaj povsod na čistost, ravno tako v hiši, v hlevu in pri orodji. V snažnih in zračnih hlevih je živina bolj zdrava, v snažnih stanovanjih pa ljudje. Pri strojih imaš veliko škodo, če pustiš, da zarjove. 20. Posebno se pa vsakemu kmetovalcu tudi mora priporočati varčnost, da ne zagazi v dolgove, iz katerih se težko izkoplje. Vedno mora tudi misliti; da za dobrimi letinami, rade pridejo slabe. 21. Priporočati je tudi vsakemu kmetovalcu, da varno postopa z ognjem in lučjo, da se obvaruje požara. Svoja poslopja naj ima zavarovana pri kaki dobri za- varovalnici, da dobi odškodnino, ko bi mu pogorela hiša 1 • 1 1 ah hlev. dobro vspevajo v zemlji, ki ni kaj prida za druge rastline. 4. Sej najboljše in čisto seme, sploh take vrste, od katerih pričakuješ obilnega pridelka. 5. Vvedi na svojem posestvu persti in gospodarskim razmeram primerno zaporedno razvrstitev pridelkov, to je, da na jedni in isti njivi v neki gotovi vrsti seješ ali • t » v Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroa la v. 257. » « sadiš rastline, ne da bi sejal isto žito več let zaporedoma. » Kaka razvrstitev je primerna, bomo ob priliki še govorili. « . Dušeč pomnožuj v zemlji z zelenim gnojenjem in pa s pridelovanjem sočivja. 7. Zemljo pametno obdeluj, zlasti globoko, da se teh dogodkov, da zavije na jug. Sol je preko pokrajin Upor. Nevarnosti. Nočno potovanje. Mesto da je šel naravnost od Taboraha proti jezeru Tanganika, bil je Stanley sedaj primoran radi porabijo tudi redilne snovi spodnjih plastij. Ukonongo, Ukauendi in Uhha. Ali tu so nastajale Porabljaj pripravne stroje in orodja, da si pri- nove težave, kajti vse te pokrajine so bile do celega varuješ časa in dela. 10. Travnike pridno gnoji in skrbno namakaj. 10. Preganjaj vse sovražnike rastlin in živali in to nepretrgano in brez prizanašanja. barbarske in neprijazne Evropejcem. Po vrhu so se mu na obalah Gommbe-a uprli lastni ljudje. Bilo je to 7. oktobra. Stanley dade trobiti na odhod Ljudje so pobrali svoje svežnje molče ali 11. Različna kmetijska dela opravljaj o pravem času. čmrni, videlo se jim je, da neradi gredo. Stanley 12. Posebno bodi previden, kadar kupuješ seme, je ostal mej poslednjimi da krmo, gnojila in druge potrebščine. lenuhe. Pol ure pozneje je priganja omahljivce in karavana kar obstala, 13. Redi taka živinska plemena, pri katerih ljudje so pometali po tleh prtljago, stopili v gruče dosti prirediš, ali ki so dobra za delo. 14. Skrbi živini, za zadostno in razmeram primerno krmo. govorili srdito in zamahovali z rokami. Energija Stanleyeva je poznata. Brez odlašanja pograbi puško in jo nabije, pripravi revolverje in stopi 15. Gnoj skrbno zbiraj in zemljo dobro gnoji in primerno rastlinam, katere misliš sejati ali saditi. « 16. Vse dohodke in izdatke zapisuj, da lahko vsak čas pregledaš, ali si kaj in koliko si prigospodaril. Za- neposlušnikom. Tudi oni so pograbili orožje m dvojica od njih, ki sta bila največj namerila sta puški Stanley jima zažuga s puško, da ju hoče po streliti, ako se ne umakneta. Rada sta se umaknila pisuj vse natančno, koliko si posejal, porabil gnoja, pri- a jeden je skočil za hrbet Stanleyu. Stanley se hitro delal tega ali onega žita, ker tako se še dobro obrne in pomeri vanj Črnec ves prestrašen izpusti prepričaš, če se splača to ali ono žito pridelavati ali ne. orožje, a Stanley ga porine da odleti 10 korakov 194 Potem se obrne proti drugemu uporniku Asmani-u, gorostasu, in zapove mu, da odloži puško, in dokler je to govoril, držal je prst na petelinu svoje puške. plačo vsak sela. 40 metrov tkanine. Za to ceno sta zastavila svojo glavo. da hočeta izvesti ekspedicijo iz v katerem je bila in v 4 dneh jo privesti v Mesto da posluša, vzdigne Asmani roko, da po- Udjidji Ali vse to sta obljubila pod pogodbo, da men. Kar poskoči Mabruki, bivši sluga Speke-ov, in bodo po noči potovali, da se bodo ljudje mirno vedli, mu izvije puško iz rok. „Nesrečnik! ti se osmeluješ da se bodo ogibali vasi, 1 t. d. meriti na svojega gospodarja," zarohni. Kakor da si Tega večera Stanley ni zatisnil očesa. Ko se je gori pogledal sta pokleknila oba upornika pred Stan- mesec prikazal, ostavila je karavana ležišče tiho leya proseč ga milosti. Energija belega moža je elek- kakor volkovi in v malih tropah. treh urah se je trizovala celo karavano. „Dovelj je!" zabuče vsi vprek. izmotala brez hrupa iz vasi. Na dogovorjeno znamenje „Nobenega prepira več! Gospodar, vsi pojdemo, kamor sta prišla voditelja. Najpreje so jo udarili na jug ob hočeš. Spremimo te k velikemu jezeru! Najti hočemo starega Musungu-a*), katerega iščeš." Stanleyu desnej obali Kanen to potem so krenili na zapad po travnatej ravnici Da je ostra trava rezala v. Nejevolja se je umaknila navdušenju. noge ljudi, vendar so veselo in smelo napredovali še ni bilo dovelj. Da si zavaruje ugled, zapove Naposled je začelo svitati in karavana se je ustavila to upornika vkovati v železje. Pozneje ju je rešil, ko se na obalah Malagara da počaka noči je bil prepričal, da jima je res žal. Vse bi bilo prav in dobro, da se niso nenadoma Dne nov. sreča ekspedicija karavano, katera na nasprotnej obali pokazali domačini ki so je prihajala od jevala je. djidji-a. „Bel človek je ondi," zatr- nosili. Prestrašili so se prekrite karavane tako sol da Stanley zadregeta. „Bel človek?" „Da." „Kako je.oblečen?" „Kakor vi, gospodar." „Ali je mlad?" • I „Ne, star je, ima sivo brado." Ni dvomiti, to je Livingstone. Ali vendar! so pometali sol in začeli bežati, kar so jih noge nesle-Stanley se je bal, da ne bi njihovo vpitje privabilo ljudi iz okolnih selišč, zato nemudoma dade znamenje, da karavana odrine. Karavana krene dalje, ali malo da se ni poka- žilo vse. Obšla je bila že veliko vas, kar se prestraši žena nekega vojaka in začne kričati. Mislilo se je sploh, da je to izdaja. Nosači so že pometali bremena Morda je kdo drug? . . . Morda Baker? ... Ali Baker in začeli bežati, a žena je še vedno kričala brez pra nima sive brade. Kaj bi bil dal Stanley za konja vega razloga tisti čas! Žal, imel še celih osem dni hoda do » Zamašite jej usta, če ne nam bode slaba pela u jezera, osem dni hoda po zemlji, kjer ni mogel nare- veli voditelj Stanleyu. diti koraka, preden se ni odkupil z bogatim darom Žena je še vedno kričala. Njen mož, bled od pri vsakem najmanjem glavarju. Dva dni je še šlo, jeze, izdere sabljo in poprosi dovoljenja, da jo poseka. ( dajal je bogate darove, da je mogel napre.dovati. Ali Da je Stanley zamahnil z roko, pa bi bila mrtva ko je 5. nov. pregledal ostalo zalogo, sprevidel je, da No Stanley prime moža za roko, stopi k ženi z bičem izrednega pripomočka, če ne se bode treba poprijeti bode suh in prazen, preden dospe k jezeru. Kaj naj stori ? Da poskuša prodirati skozi vasi ne da bi se odkupil z darovi, to bi bilo predrzno, jo zopet, nevarno. In vendar ni kazalo drugega Stanleyu. v roki in jej veli: „Ali bodeš molčala?" „Ne bodem ne." Stanley jo švrkne. „Ali bodeš molčala?" popraša Na srečo sta mu došla dva črnca, pred kot ne pobegla roba, katera sta se bavila z raznimi posli v pokrajini (( Ne bodem ne. Stanley jo švigne z novega, a žena še huje Stanley začne bolje napletati z bičem in žena Uhha. Stanley ju vpraša, kaj mu je storiti, da se je utihnila. Ali vendar so jej radi večje varnosti usta kriči. ogne neznosnim darovom ki jih zahtevajo glavarji- zavezali. Begunci so se povrnili, a v največjem strahu Črnca sta se delala s početka, kakor da se čudita, so hiteli s tega kraja. rekla sta, da se ni moči ogniti zaprekam. Naposled Kedar je napočil dan. šli so vse eno dalje z veliko valovito so sta popustila in razodela, da bi jo najbolje pogodil, največjo previdnostjo. Prevalili ako po noči v tišini in to po stezah, za katere dobro polje, da-si je solnce nemilo žgalo in obstali so sama vesta. Obljubila sta, da pripeljeta karavano do Udji- tohko, da so se najedli. Zaloga se jim je čedalje dji-a brez vseh stroškov. bolje krčila in niso vedeli, kje bi mogli nove hrane Samo človek v takem položaju, v kakeršnem je kupiti, bil Stanley, mogel je zaupati milosti dveh domačinov, ki sta ga mogla izdati in zvabiti v zasedo. Ali tu ni izbirati in smeli potnik je sprejel ta predlog s svojo Poučni in zabavni drobiž. navadno odvažnostjo. Voditelja sta zahtevala za Beli človek. Ženske na visokih šolah. Na medicinski fakulteti v Parizu je bilo lani 18 Francozinj, 2 Turkinji, 1 Grkinja, 1 Amerikanka in 103 Eusinje, na Angličanki, 3 Eumunke^ 195 üzicnoinatematiÖDi fakulteti je slovstveni fakulteti je pa 82 I o Francozinj in 14 tujk na Š vig IZ Borovnice 1 gld. 80 kr in 15 tujk. Eusinje družnicam želimo v izgled drugim iorei ajboli študirajo "zdravilstvo, Francozinje pa slovstvo w i napredka za poslane ote Znamovanim po-v^edno vesel^^jšega nektere iz delalnih in obrtnijskih V se Božjast ozdravljiva t Pasteur se je prepi da njegovo zdravilo za pasjo steklino tudi pomaga pri božjasti Seveda je v se treba počakati še daljših skušenj, če se stv tako ne izjalovi, kakor se je dr. Kocha zdravilo za jetiko The Illustrated London Neros, najstarejši s podobami praznoval je te dni svojo petdesetletnico. rok, pa izrekamo iskreni: Bog povrni! Bog daj srečo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. «Glasbena Matica» v Ljubljani napravila je sinoči v redutni dvorani zgodovinski koncert v proslavo tristo- tednik letnice smrti Jakoba Gallusa rojenega na Kranjskem 1550, umršega v Pragi L 1591. Koncert, pri katerem so se pele izključno Gallusove skladbe v?pel je vseskozi dobro. — I. slovensko pevsko društvo «Ljubljana» priredi v nedeljo dne 12. t. m. na Koslerjevem vrtu svojo usta- novno slavnost. Slavnost obeta biti lepa C. kr. kmetijska družba na Kranjskem imela Narodni dom » v Ljubljani V 2 t. m se je občni zbor tega društva četrtek dne zboru skle- je včeraj v mestni dv v Ljubljani svoj občni zbor, kate- qüo se je z zgradbo Narodnega doma" takoj pričeti v ta rega -ces. se je vdeležilo nad 120 članov. Po nagovoru predsednika delovanji giav etnika Murnika, vzelo se je poročilo o namen ponuditi občini ljubljanski 5000 gld. za travnik ležeči ob Lattermanovem drevoredu za vojaškim oskrbovališčem, na nega odbora v 1. 1891. na zn in odobril proračun za 1893 potrdil se račun za 1891. 1 katerem naj bi se sezidalo poslopje. Premoženja ima društv Predsednikom oLl se je okrog 80 tisoč.