Dan reformacije Tudi dan slovenske besede in slovstva Med prazniki, kijih prištevamo k "novim", je zagotovo dan reformacije tisti, ki mnogim poraja vprašanje, kaj sploh praznujemo na ta dela prost dan. Enim je morda važno le slednje, drugi vedo, kaj ta dan praznujemo, tretje pa še vedno zanima. Vrnimo se v zgodovino. Reformacija je povezana z imenom nemškega duhovnika Martina Luthra, ki je leta 1517 s svojimi 95 tezami, kijih je nabil na vrata grajske cerkve v Wittenburgu, sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Teze so bile naperjene zoper papeško komoro in njeno trgovanje z odpustki. Luther je spoznal, da se za tem skriva lov za denarjem, hkrati pa je videl nravstveno nevarnost, ki preti vernim ljudem. Krivdo je valil na lakomne pridigarje, izvzemal pa papeško stolico. Izrekel se je zoper takšno Cas za kratek počitek Hura, prve kratke jesenske počitnice so tu! Saj je vseeno, če bomo doma le dober teden dni, le da so! Brez skrbi, znali jih bomo izkoristiti, saj je vreme še skoraj poletno. Le jutra in večeri že znajo biti zoprni. foto-.vos Nesrečna cesta - in ljudje! Življensko nevarna cesta, obup ljudi ob njej, obljube in zagotovila državnih vrhov, razočaranje, trdna zagotovila - vse to in še več se že nekaj let menjava in vrti v začaranem krogu. Namesto "trdnega" oktobra naj bi drug del ceste od Ljubnega do Luč pričeli graditi 6. novembra. Država je za letos zanjo namenili "celih" 47 milijonov, kar pomeni dobro ničlo glede na vrednost. Če obljubljene prerazporeditve sredstev za letos ne bo, bo v Lučah zagotovo zavrelo, to je že jasno. V predlogu proračuna za prihodnje leto je za cesto namenjenih 100 milijonov, kar je spet nekajkrat premalo. Vendar - pomemben je indeks, ki na letošnjih 47 milijonov doseže celih 211 odstotkov, kar je zna biti za bistre, dobre dižavne glave odločno preveč. Prdtjd! Odločil m sttdd mno vlom i CcriifikdH Lf ledZ) 15.082 SIT x 12 NAPREJ! TREND d.o.o. tel.: 063/851-610 fax: 063/ 856-794 posredništvo in zaklical: "Samo vera bo rešila človeka", kar je bilo še vedno v mejah katoliških stališč. Reformacijo so povzročili tudi spremenjeni družbenogospodarski odnosi, kaotično stanje v katoliški cerkvi, pokvarjenost takratne duhovščine. Posledice so bile dolge in hude verske vojne, ki so desetletja divjale po Evropi. Na slovenskem je želel pridobiti čimveč pristašev za idejo reformacije "oče slovenske književnosti" Primož Trubar. Življenje je posvetil tistemu, kar danes razummo pod pojmom slovenske književnosti. Prvi je povezal vlogo knjige in tiska s kulturnim razvojem naroda, ki mu je zavedno pripadal. Predlagal je praktično različico slovenskega knjižnega jezika, ki so jo sprejeli vsi sonarodn-jaki... Tako je strnjeval slovensko ljudstvo v enoto, ki je imela od ISSN 0350-5561 9 reformacije dalje vse značilnosti narodnega in kulturnega. Slovenci so se že takrat začeli zavedati svoje posebnosti. Zato dan reformacije ni le verski, protestantski praznik, ampak je hkrati praznik slovenske besede in slovstva. "Slovenci so za časa reformacije že bili vsaj podobni narodu, ki si sam piše svojo usodo," razmišlja Cankar preko Jermana v drami Hlapci. Vprašanje, ki je aktualno še danes. To pa je dan, ki naj nas spomni na naše korenine. Teh se mnogokrat vse premalo zavedamo... bš V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme, poslabšanje je možno od nedelje naprej. Sporočilo bralcem! Torek in sreda bosta praznična dneva. Kljub temu bomo novo številko tednika Naš čas normalno izdali v četrtek. Ker jo moramo predčasno končati, vam sporočamo, da bomo male oglase, zahvale in druga obvestila sprejemali v uredništvu le do 9. ure v ponedeljek. Uredništvo Cirkus na kvadrat V mestni občini Velenje je veliko odprtih vprašanj. To dokazujejo tudi obsežni dnevni redi zasedanj svetov. Nikakor pa tega ne kažejo svetniki s svojim delovanjem. Ustvarjalnih dialogov skorajda ni slišati. Zato pa se obmetavajo z žaljivkami, obtožbami, ki pa ostajajo še tudi po deveti seji zgolj to! Mar ni nikogar, ki bi jih zavrnil, mar ni nikogar, ki bi ukrepal, če je v njih kaj resnice? Še posebej ostra so besedovanja med svetnikom Francem Severjem in županom Srečkom Mehom. Mislim, da ni minila niti ena seja, med katero si ne bi vzela kar nekaj minut za medsebojne besedne obračune. Tbdi v torek je bilo tako, ko je Franc Sever med drugim obtožil župana nestrokovnosti pri pripravi letošnjega proračuna in nerazumevanja za družbene dejavnosti. Med drugim je dejal: "Svetniki kluba socialne, krščanske in ljudske demokracije smo odločni v tem, da se očitno nesposobnim in neodgovornim načrtovalcem javne porabe na čelu z županom ne dovoli, da bi temeljne dejavnosti s področja negospodarstva ponovno pripeljali v hude finančne težave tako kot so to storili v letu 1990." Ob tem je župana tudi vprašal, do kdaj se bo čutil sposobnega voditi to mestno skupnost in ali ne bi bilo morebiti bolje, če bi razmislil o odstopu. Župan je sicer povedal, da se čuti za naloge, ki jih opravlja sposobnega, ob tem pa tudi sam navrgel kopico obtožb tudi na račun Seveija. Predsedniku sveta mestne občine Velenje vsekakor predlagam, da enkrat uvrsti na dnevni red še to problematiko, ki ji sicer ni videti konca. To pa seveda ni bil edini cirkus torkovega zasedanja sveta. Pieteta do pokojnikov mi sicer prepoveduje, da bi zapisala, kaj vse in kako so se pogovarjali ob sprejemanju odloka o pokopališkem redu, se mi pa postavka vprašanje, če si smem sama zaželeti, da pogreba sploh nimam. Če pa že, da pred njim ne bo plapolala nobena zastava, da ne bo nobenega verskega obeležja, da mi nihče ne bo govoril.... Verjemite ali ne, razprava o teh in podobnih vprašanjih je trajala kar dobri dve uri, v naslednje pol pa so uspeli spraviti pod streho kar štiri, morda še bolj pomembne točke. No, pa saj bomo zato, da bo padla slaba luč na svet, spet itak krivi novinarji. Bom kriva novinarka! Tistim iz osrednjih medijev se pač ne ljubi poslušati velenjskih prepirov! Mira Zakošek 9770350556014 -j ■BHH 26. oktobra NorilSe Svet mestne občine Velenje sveta občine Jutri seja sv ŠOŠTANJ - V petek. 27. oktobra, dopoldne bo v Šoštanja seja Sveta občine Šoštanj. ' Na njej bodo med drugim obravnavali predlog poslovnika Sveta občine Šoštanj, imenovali delovna telesa Sveta, spremenili pravilnik o plačah funkcionarjev in sejninah, sklepali o ceni VVZ Šoštanj in poročali <> delu medobčinske komisije za pripravo predloga delitve! k. u Klub za san VELENJE - Na Območni en. zaposlovanje Velenje so se odloČili za organiziranje Kluba za samopomoč. Vanj se lahko vključijo v.si brezposelni, ki to želijo. Posebnost kluba je v tem. da ga vodijo brezposelni sami. Na Območni enoti so pri izvedbi ideje izhajali iz čisto preprostega dejstva. Človek, ki ga tarejo skrbi, se takoj bolje počuti, če se lahko pogovori z nekom, ki je podobne krize morda tudi sam doživljal. Vsebinski koncept delovanja kluba je usmerjen v usposabljanje za samopomoč, z njegovo ustanovitvijo pa so dani osnovni pogoji za aktivnejši in odgovornejši odnos vsakega brezposelnega do lastne usode. Klub za samopomoč bo imel stalne prostore izven uradnih prostorov Zavoda za zaposlovanje, v starem dijaškem domu Centra srednjih šol na Trgu mladosti. Odprt bo vsak dan od 8. do 18, ure, z delom v klubu pa so začeli v ponedeljek, 23. oktobra. mmkp Otroški parlament sredi novembra VELENJE - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je že določila datum, ko se bodo v dvorani občine Velenje zbrali predstavniki osnovnih šol iz vseh treh občin v dolini na letošnjem otroškem parlamentu. Tokrat bo medobčinski, izvedli pa ga bodo 16. novembra ob 10. uri. Tema je zahtevna, saj bodo mali parlamentarci govorili o zasvojenosti z drogami, cigaretami, alkoholom in o nestrpnosti. V jesenskih počitnicah na izlet VELENJE - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravlja v času jesenskih počitnic, ki bodo zdaj, zdaj tu, zanimiv izlet v Podčetrtek. Tokrat so se zanj odločili na željo osnovnošolcev, ki so že lansko in predlansko leto, ko so organizirali podobne, idejo sprejeli z navdušenjem. Letos vabijo počitnikarje na izlet v ponedeljek, 30. oktobra. Avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 9.00 uri (po dogovoru se bo avtobus ustavil tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki). Najprej si bodo izletniki ogledali jelene na Je-žovnikovi domačiji, v Atomskih Toplicah pa preizkusili plavalne sposobnosti. V Velenje se bodo vrnili že popoldne. Cena izleta je 1.000 SIT, prijave pa sprejemajo v pisarni OZPM ali po telefonu 853-369. mbš /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje OBVESTILO! V LB Splošni banki Velenje d. d. se že več let trudimo, da bi s pestro ponudbo bančnih storitev in kvalitetnim dopolnjevanjem celotnega bančnega servisa zadovoljili vse potrebe naših varčevalcev in si tako pridobili njihovo zaupanje. Zaupanje je namreč temeljna kategorija, na kateri se lahko vzpostavljajo zdravi poslovni odnosi, zato to vrednoto banka pričakuje tudi od svojih varčevalcev. Veseli smo, da je pri večini naših varčevalcev ta misel prisotna in da se z nami strinjajo. Žal pa nekateri ■ posamezniki, ne oziraje se na ostre sankcije, ki jih za kršitelje predvideva kazenski zakonik R Slovenije, izdajajo nekrite čeke, uporabljajo plačilne kartice kljub dejstvu, da na računu ni kritja ...in s tem kršijo vsa načela dobrega poslovnega sodelovanja. Nemalokrat tičijo vzroki takšnega početja v problemih in težavah, s katerimi se ljudje srečujemo in za katere izgleda, da so nerešljivi. Vendar zagotavljamo, da lahko s skupnimi močmi in z uporabo dovoljenih sredstev rešimo še tako nepremostljivo oviro, brez da bi pri tem omadeževali svojo vest in poštenost. ZAUPANJE - GARANCIJA SKUPNEGA USPEHA IN ZADOVOLJSTVA. Svetniki ne dobijo odgovorov Za torek se je obetala obsežna seja Sveta mestne občine Velenje. Dorekli naj bi kar 19 točk dnevnega reda, ustavili pa so se na polovici ob treh popoldne. Svetniki vedno znova opozarjajo na to, da ne dobijo odgovorov na svoja vprašanja in pobude, da so ti pomanjkljivi in posamezne točke običajno trajajo kar po debelo uro. Tudi tokrat je bilo tako. Franc Blatnik (ZLSD) je predlagal, da ocenijo posledice morebitne razveljavitve leta 1985 sprejete razlastitve v Škalah in Hrastovcu, Ivan Hribar (DES-US) je zahteval, da se Franc Sever opraviči za obtožbe, zapisane v Našem času, Anton Lovrec (SKD) pa je predlagal, da v občini zagotovijo sredstva za izgradnjo kegljišča. Prav tako pa je zahteval, da se razreši vprašanje prehitrega prehoda na ekonomske stanarine neprofitnih občinskih stanovanj. Tone De Costa (SDSS) je ponovno opozoril na nerazrešena vprašanja na področju zdravstva, saj naj bi v občini preprečevali uvedbo zasebne prakse in predlagal, da to točko čim prej uvrstijo na dnevni red. Srečko Lorger (SDSS) je vprašal župana, če mu ni nič nerodno zaradi neurejenega spomenika Onemele puške v središču Velenja, dr. Boruta Koruna (SDSS) pa je zanimalo, če bodo morda le kdaj razpravljali o javnem redu in miru, to točko je predlagal že pred nekaj meseci. Marko Jeraj (SDSS) želi dobiti podatke, kako so v občini trošili sredstva za kmetijsko dejavnost v lanskem in letošnjem letu. Dr. Ivan Janežič (ZLSD) meni, da bi lahko gradili transformatorske postaje v Velenju v sklopu zgradb, saj je povsem neprimerno in tudi neestetsko, da te stojijo samostojno. Franc Sever (neodvisni) je naštel mnoga vprašanja, ki jih je postavil, na odgovore pa še vedno čaka. Med drugim tudi na poročilo o izgradnji Cankarjeve ceste. Karli Stropnik (LDS) meni, da bi morali v občinski proračun za prihodnje leto vključiti tudi naloge s področja elektroslužbe, Adolf Štorman (Republikanci) pa meni, da naj na javnih prireditvah v Velenju ne bi nastopali pevci iz Hrvaške. Zavzel se je tudi za razrešitev vprašanja pokritih parkirišč na Kardeljevem trgu in za razrešitev stanovanjskega vprašanja invalida Ota Mežnarja. Stane Planine (ZLSD) pa je opozoril na to, da večina cestnih svetilk v Velenju ne sveti, in želel, da jih popravijo vsaj do riovega leta. Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 5,6 milijona tolarjev Za te namene bodo porabili v letošnjem letu dobrih 5,6 milijona tolarjev. Od tega za civilno zaščito 4,5 milijona, za opazovanje, obveščanje in alarmiranje milijon 150 tisoč tolarjev. Razvojni projekti za Pako Glede na to, da bo verjetno mogoče pridobiti republiška sredstva za sofinanciranje izdelave razvojnega projekta celotnega razvoja podeželja in vasi za krajevno skupnost Paka, so svetniki mestne občine Velenje sprejeli sklep, da bodo tudi sami namenili za to izdelavo polovico potrebanega denarja. Imenovali pa so tudi projektni svet, ki bo bdel nad uresničevanjem teh projektov. Odlok o pokopališkem redu Z odlokom so svetniki mestne občine Velenje določili o-pravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč in upravljanje z njimi. Med drugim so določili, da v naseljih blokovne gradnje ni do- voljeno čuvanje pokojnikov na domu, razen v individualnih hišah na željo svojcev. Določili so tudi red na pokopališčih in kazni, kijih do uvedbe službe občinskega nadzora izvaja komunalno cestni inšpektor. Ob tem pa so sprejeli tudi sklep, da se naroČijo prostorski izvedbeni akti za ureditev pokopališča v Šmart- Dopolnili odlok o ustanovitvi Rdeče dvorane Na torkovem zasedanju so svetniki mestne občine Velenje potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o u-stanovitvi javnega zavoda Športno - rekreacijski zavod Rdeča dvorana. Ta zavod bo v bodoče skrbel tudi za izvajanje nacionalnega programa športa, kar pa pomeni, da bo v bodoče v njegovi sestavi delovala tudi dosedanja športna zveza Velenja. Odlok o grbu in zastavi Z odlokom so določili svetniki tudi načine uporabe simbolov mestne občine Velenje. Oba simbola sta že v veljavi in že določena s sprejetimi občinskimi akti. Škalčani hočejo cesto Glede na to, da se je ob o-bravnavi osnutka odloka o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti na območju mestne občine Velenje vnela obširna razprava predvsem na temo člena, ki določa na področju rudniških ugreznin v Škalah naravni površinski geomorfološki, zoološki in botanični spomenik, bomo to temo podrobneje obdelali v prihodnji številki Našega časa. Škalčani se namreč po besedah Hermana Arliča s tem ne strinjajo, ker naj bi na tem področju zgradili cesto. Omenjeni osnutek odloka so svetniki vseeno podprli, od župana pa zahtevajo, da skliče pred pripravo predloga usklajevalni sestanek z vsemi zainteresiranimi. Financiranje programa VTV Med točkami torkovega zasedanja je bil tudi predlog župana o pristopu k sofinanciranju informativnega programa VTV Velenje. O tem mi je vsekakor težko pisati, saj to temo spremljam z grenkim priokusom. Pa nimam prav nič proti temu, da občina sofinancira program Vaše televizije. Nasprotno. Sama zelo dobro vem, koliko stane informativni program in kako težko ga je pokrivati. Pa vendar se počutim v imenu svojega kolektiva ob tem grdo izigrana. Na prejšnji seji je bil namreč ob sprejetju proračuna jasno sprejet sklep, da bodo sredstva za sofinanciranje informativnih medijev delili z javnim razpisom. Glede na to, da je šlo pri glasovanju o teh sredstvih precej "za nohte", je župan vse skupaj utemeljil tudi s tem, da sicer ne bodo imeli vira za omenjeno financiranje VTV. Tokratni predlog financiranja so interpretirali drugače, in sicer naj bi vir zanj zagotovil župan s sredstvi, namenjenimi za promocijo. Mnenja o vsem skupaj so bila deljena, ura pa že pozna in zadevo bodo dorekli na prihodnji seji. Mi pa jo vidimo tudi skozi oči Braneta Piana v njegovem članku, objavljenem pred dnevu v Republiki. Zato ga bomo tudi v celoti povzeli, žal nam je tokrat zmanjkalo prostora, zato ga bomo objavili v prihodnji številki Našega časa. M Mira Zakošek Država je mnogim grda mačeha "Ena lastovka še ne pomeni pomladi!" so porekli nekateri ob sklepu velenjskih svetnikov, da ne dovolijo podražiti varstva v otroških vrtcih. Drugi so menili, da je to le "navidezen " zastoj, da bo zato kasneje treba to varstvo močneje podražiti. Četudi je slednje res, gotovo razprava ni bila zaman. Že zato ne, da so vsaj nekateri ponovno opozarjali na razliko med tistim, za kar naj bi se pri nas zavzemali in med stvarnostjo. Želimo si namreč pomlajevanja slovenskega naroda, za to, da bi se starši lažje odločali za več otrok, pa ne naredimo domala nič. Prav zdaj se zatika z uresničevanjem tako imenovanega univerzalnega otroškega dodatka. In to kljub temu, da smo ustrezen zakon že sprejeli. Ampak zdaj je naenkrat državna mošnja preprazna, da bi lahko vsem staršem res primaknili nekaj tolarjev. Saj je verjetno res, da so nekateri otroškega dodatka bolj potrebni kot drugi, toda potrebni so ga vsi. Pa zato morda ni nič slabo, če prizadevanje za čimhitrejšo uresničitev tega zakona nekateri izrabljajo tudi v "propagandne"predvolilne namene. Nekateri so namreč tako razumeli tudi nedeljske besede prvaka krščanskih demokratov na kongresu v Celju. Ob prizadevanjih za univerzalni otroški dodatek tudi ni pozabil na drugo pomembno stvar, ki zadeva boj za več otrok. Na podaljšanje porodniške. Morda je nerodno, da nekateri prizadevanja za ve- čjo rodnost povezujejo z nacionalnostjo. Ponovno pogrevajo dejstva, da se ve, kdo ima pri nas največ otrok, in kam se bo torej ta denar stekal in kdo bo "kar naprej" na porodniški. Očitno je, da nekaterim jok vseh slovenskih otrok ne zveni povsem enako. Razpravljanje o tem, kako naj bi pri nas vendarle vzpodbudili starše, da bi se odločali za več otrok, se zdi nekaterim kot pravo igračkanje. Ob tem pa za njihovo pravo zdravo igranje ne storijo kaj dosti. Otroških igrišč je premalo, mnoga od teh, ki so, so zasedli za razna "igračka-nja" malo starejši. Ni denarja, da bi igrala popravljali. Pesk-ovniki pa so se spremenili v javna stranišča - pa čeprav res človekovih najboljših prijateljev. Družinska varstva otrok ukinjamo, za razna "verska " varstva se ne zavzemamo. V "uradnih" vrtcih pa nabijamo cene. Kot da res hoče kdo dokazati, da so otroci naše največje bogastvo. Vsaj po tem, koliko nas stanejo. Pa bi vendarle bilo veliko bolje, da bi, namesto da se odrasli jočemo nad nekaterimi odločitvami in početji drugih odraslih, prisluhnili o-troškemu joku. Nekatere jok malčkov res moti, večini pa je to najlepša pesem. Kaj ko bi ji bolj prisluhnila tudi mati domovina in o-trokom ne bi bila več tako kruta mačeha. I (K) 26. oktobra 1995 Merila za dodeljevanje subvencij aa»a«aaaaaaaaa«aaa»*aaa~»aai>»«asaa«aaaa*aa«*aaa»3i Nezadovoljni izvozniki Med nedavnim obiskom v Gorenju in med pogovori s predstavniki poslovnega sistema Gorenje je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek napovedal, da bo država še naprej pomagala izvoznikom. V Velenju se je zavzel za nadaljavanja dodoijavanja •ubvanoij izvoznikom, pri tam J« navajal mnaaak 10 milijard tolarjev in znižanju skupne prispevne stopnje. Po uskladitvi je v predlogu proračuna namenjeno za subvencioniranje izvoznikov 10 milijard tolarjev, skupna prispevna stopnja pa je znižana za 0,5 %. Končno besedo 6 tem pa bo imel Državni zbor Republike Slovenije. Slovenski izvozniki, ki so v vencija ne dosega niti 10 % vse večjih težavah zaradi razkoraka med rastjo menjalnega tečaja in domačo inflacijo, bodo letos prvič deležni pomoči ministrstva za gospodarske dejavnosti. Vendar pa največji slovenski izvozniki, za katere ni značilna delovno intenzivna proizvodnja, z merili za dodeljevanje letošnjih subvencij niso najbolj zadovoljni. Subvencija naj bi namreč, kot določajo merila, znašala največ 20 % neto izvoza oziroma 100-odstotno povračilo prispevkov. Vzemimo za primer Gorenje Gospodinjski aparati, enega največjih slovenskih izvoznikov, ki proda na tuje blizu 95 % vse proizvodnje. Upoštevaje ustvarjeni neto izvoz bi bili upravičeni do skoraj 805 milijonov tolarjev subvencij. Po naknadno sprejetih omejitvah naj bi jim pripadalo 563 milijonov tolarjev. Posebna komisija ministrstva za gospodarske dejavnosti pa jim je dodelila le 150 milijonov tolarjev subvencij. Le-ta bodo prihajala po obrokih, mesečno, prispevke pa morajo plačevati sproti! V primeru Gorenja Gospodinjski aparati dodeljena sub- izpada prihodka zaradi zaostajanja vrednosti tujih valut za domačo inflacijo, "22-mesečno zaostajanje se je kumuliralo in ga ni mogoče kompenzirati s tekočim gospodarjenjem. Ta razlika se že zažira v substanco in povzroča izgubo," ugotavlja in opozarja Jože Stanič, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati. O tem, kakšna bodo merila za subvencioniranje izvoznikov v letu 1996, še ni veliko znanega. Slišati je, da naj bi ministrstvo za gospodarske dejavnosti uporabljalo enaka merila, kot jih je letos. V Gorenju Gospodinjski aparati menijo, da bi bilo ta merila podrobneje opredeliti oziroma jih dopolniti. Letos so tako že predlagali, da naj bi v primeru, da bo za subvencioniranje obeznosti delodajalcev denarja manj, kot znašajo zahtevki, upoštevali merilo, da se dodeljujejo subvencije v razmeiju do izračunanih pravic, in to brez omejitev. Na ta način bi bili prejemniki subvencij bolj izenačeni. Vprašanje je, kakšna merila bodo sprejeli v ministrstvih za znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve. Subvencije bodo prihodnje leto delili prvič. Ker proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov ni toliko delovno intenzivna kot proizvodnja v nekaterih drugih dejavnostih pri nas, tudi vpliv znižanj prispevne stopnje (za 0,5 %) ne bo tolikšen v Gorenju Gospodinjski aparati kot v delovno intenzivnih podjetjih. ■ (ek) Velenjska odkopna metoda ......................................... Patent za znanje Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je 24. julija letos podelil Rudniku lignita Velenje patent za "Postopek pridobivanja premoga, zlasti iz debelih slojev", kar pomeni, daje velenjska odkopna metoda sedaj zaščitena s patentom, to pa je tudi prvi patent, ki so ga pridobili v velenjskem premogovniku. S pridobitvijo patentne pravice je zaščitena intelektualna lastnina, ki sojo razvili v premogovniku. Na osnovi te patentne pravice imajo pravico izljučnega trženja svoje tehnologije odkopavanja debelih slojev premoga, prodaje znanja, poučevanja in kooperativnih poslov z dobavitelji elektro-stro-jne opreme; za zdaj samo v Sloveniji, od prihodnjega leta, ko pričakjejo podelitev mednarodnega patenta, pa tudi drugod po svetu. "Odkopavanje v velenjskem premogovniku neprekinjeno teče že 120 let in v tem času so bile preizkušene nekatere znane in turizem Skrb za čisto in urejeno okolje je zahteva sodobnega človeka in vsakodnevno prizadevanje ekološko ozaveščenih gospodarstev. V velenjskem Premogovniku je urejanje okolja sestavni del poslovno razvojne strategije podjetja, ki že presega njegove okvire. S povezovanjem urejanja okolja in turistično rekreativne dejavnosti želijo prispevati k promociji turizma v Šaleški dolini in Sloveniji. V petek, 27. oktobra, bodo predstavniki Premogovnika Velenje s predstavniki Turistične zveze Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju na področju turizma iri urejanja okolja. Obenem bodo javnosti predstavili projekt Turistično rekreacijskega centra Jezero, predstavniki Tursitične zveze Slovenije pa projekt "Moja dežela - lepa, urejena in čista," ■ mkp odkopne metode za pridobivanje debelih slojev," je dejal Ivan Pečovnik iz velenjskega premogovnika, ki je vodil postopek za pridobitev patenta. "Po letu 1947 se je uveljavila velenjska širokočelna odkopna metoda, ki je zaradi svoje specifičnosti in visoke produktivnosti poznana v svetu in se kot samostojni pojem navaja v rudarski strokovni literaturi. Osnova za razvoj te odkopne metode je velika debelina pre-mogovega sloja, ki v center velenjske kadunje doseže velikost do 180 m. V svetu pridobivajo sloje kvalitetnega črnega premoga manjših debelin praviloma strojno v podkopu, brez točenja iz nadkopnega dela. Višina sekcij hidravličnega podpoija je usklajena z debelino sloja, rušenje poteka z rezalnimi stroji in rezalnimi plugi in tudi še z miniranjem. Ponekod v svetu -na Madžarskem, Kitajskem, v Turčiji, Franciji, ZDA in Avstraliji - imajo tudi debelejše sloje manj kvalitetnega premoga s primeijavi s črnim, ki ga pridobivajo s spuščanjem iz nadkopnega dela po predhodnem vrtanju in odstreljevanju. Najbližje velenjski odkopni metodi je odkopavanje debelejših slojev premoga v nekaterih premogovnikih na Madžarskem." V dolgoletni razvoj velenjske odkopne metode je več generacij strokovnjakov premogovnika vložilo znanje, delo in izkušnje, kar do danes ni bilo zaščiteno s patentom kot intelektualna lastnina. Pred letom dni je zato tehnično vodstvo podjetja sklenilo začeti postopek za pridobitev patenta. Patent velja na območju Slovenije naslednjih 20 let ob rednem plačevanju zaščitnih taks. Do marca prihodnjega leta pa tudi po vsem svetu, a morajo v podjetju v tem času urediti registracijo patenta na mednarodni ravni, če želijo, da patent velja drugod po svetu tudi vnaprej. Ta postopek se je že začel, saj so vložili prošnjo za mednarodno prijavo patenta in izdelali prevode tehnične dokumentacije za države, podpisnice Konvencije o sodelovanju na področju patentov (Avstralija, Bolgarija, Kitajska, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška in ZDA) ter posebej za Turčijo. To so države, ki so v interesnem območju velenjskega premogovnika za prodajo znanja. Glede na umirjanje vojnih razmer na Balkanu pripravljajo tudi posebno prijavo za območje držav nekdanje Jugoslavije, posebej za Bosno in Hercegovino. ■ DianaJanežič Srednja in mala podjetja za certifikat ISO 9000 a*a*aaaa«aaaa*aaaa*8as88a»ais*&»aw«aaa***aaa«aaaa*«aa&a Izziv prinaša številne možnosti Kakovost in spet kakovost -beseda, katere pomen vse globlje prodira v zavest tistih, ki iščejo svojo priložnost in mesto na domačih, še bolj pa na tujih trgih. Slediti zahtevam, zlasti slednjih, pomeni kititi se med drugim tudi s certifikatom kakovosti. V nekaterih večjih podjetjih Sav-injsko - šaleške regije se že z teden začetem usposabljanju v projektu "Kakovost v malih podjetjih" v Velenju pa jih bo temu pridružilo še več. Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije so to izobraževanje pripravili skupaj Združenje podjetnikov Slovenije in republiški ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za gospodarske dejavnosti. približno sorodnih dejavnosti. Tako so stroški priprav bistveno manjši. Mimogrede projekt stane podjetje (od izobraževanja do priprave poslovnika) do tiste točke, da lahko podjetnik pokliče zunanjega presojevalca, 8700 nemških mark. Delo zunanjega presojevalca pa je ovrednoteno na 3000 do 4000 nemških mark. Da bi omogočili čim več srednjim in malim podjetjem pridobitev certifikata kakovosti, so se prej omenjeni organizatorji izobraževanja odločili, da bodo znesek zunanjega presojevalca plačali vsakemu v projekt vključenemu podjetju. "Ni končni cilj le certifikat kakovosti ISO 9000, ampak tudi vse notranje aktivnosti. To pomeni red v poslovanju podjetja, opredelitev medsebojnih poti komuniciranja, predvsem pa metode za zmanjševanje stroškov. Certifikat namreč ni jamstvo, da bo z njegovo pridobitvijo podjetje vedno uspešno. Brez truda ne bo šlo, vendar pa je dokazilo o kakovosti dobra začetna osnova pri sklepanju poslov oziroma orodje, s katerim podjetje lažje preživi," je pojasnil namen in cilje projekta "Kakovost v malih podjetjih" direktor velenjske območne gospodarske zbornice Božo Lednik. Med drugim je še povedal, da je spoznanje o kakovosti med podjetji Šaleške in Zgornje Savinjske doline že dolgo prisotna, saj so jih razmere in potrebe že pred časom silile v izvozno usmerjenost. Izobraževanja se v Velenju udeležujejo predstavniki šestih podjetij iz širše celjske regije (Viva trade iz Nazarij, Kovinar-stvo Ljubno, Pluton iz Prebolda, Figaro Velenje, Nega iz Celja ter Eho iz Laškega). Po Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, man-agerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, fi-nance-ekonomika-računovod stvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra. Osnovna cena je predvidevanjih pobudnikov usposabljanja naj bi se v projekt vključilo približno 60 malih in srednjih podjetij v Sloveniji, ki naj bi začrtane aktivnosti sklenili v letu dni. Z njimi so na-jprej začeli podjetniki s področja Območne gospodarske zbornice Krško, velenjska skupina je druga, sledili pa naj bi jim kar kmalu še v Trbovljah ter Novem Mestu. Projekt Kakovost v malih podjetjih je za podjetnike velik 144.000,00 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200,00 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. V Lizboni bo 24. in 25. novembra prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. 27. in 28. oktobra bo v Bre- izziv, ki zahteva veliko in tudi daje veliko možnosti za uspešno poslovanje. Da pa je pot za pridobitev certifikata kakovosti vse prej kot enostavna, dokazujejo začrtane aktivnosti usposabljanja. Izobraževanje bo namreč potekalo v kar štirih učnih delavnicah, vmes pa bo 6 dni namenjenih svetovanju v vsakem v projekt vključenem podjetju. _■ (tp) scie potekalo 6. srečanje slovenskih podjetnikov in podjetnikov iz Brescie. V začetku novembra bo Slovenijo obiskala kitajska delegacija, katere namen je navezati stike s slovenskimi podjetji na področju skupnih vlaganj in tehničnega sodelovanja na področju usnjarske, papirne in prehrambene industrije, premogovništva, ribogo-jništva, perutninstva, predelave marmorja, bazalta, rastlinskega olja, itd. Vse podrobnejše informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Kakovost postaja nuja za preživetje tudi v srednjih in malih podjetjih. Tega se tisti, ki so se vključili v projekt za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000 dobro zavedajo. Velenjska skupina je druga v Sloveniji, izobraževanje pa obiskujejo predstavniki šestih podjetij iz širše celjske regije njim ponašajo, z vedno večjo Kot smo slišali; grev bistvu za hitrostjo pa jim sledijo tudi v adaptacij0 avstrijskega srednjih in malih podjetjih. Na modela,-pri katerem se na to zahtevno pot so pred nekaj - skupnih pripravah za certifici-dnevi že stopili v podjetju Fi- ranje podjetja združuje več garo v Velenju, po prejšnji malih podjetij sorodnih ali POSLOVNE NOVIC V Sibirski tajgi Zadrti dogovori pred otvoritvijo našega paviljona tališča v Moskvi. Namesto ob 21. uri se tu znajdemo ob pol drugi uri zjutraj. Čaka nas hotel, a do tja je še daleč. Skozi še vedno preveč zapletene carinske formalnosti se končno prebijemo do našega kombija in po glavni ter razdrapanih stranskih poteh tudi do hotela. Kar precej naveličani si želimo predvsem postelje in kopeli. Sicer pa v hotelu, ki je bil in je še namenjen učiteljem, ki prihajajo v Moskvo iz različnih koncev Rusije, kaj drugega tudi ni bilo. Njegov lesk je že davno obledel. In pred recepcijo je neznani pes, bogvedi iz kakšnega protesta, naredil kupček, pa ni nikogar, ki bi ga počistil. Tudi mi bolj ali manj uspešno telovadimo preko. Zjutraj, ko odhajamo, je še vedno tam, le malo tanjši je in bolj strjen. Pač hotel iz obrobja velikega mesta, ki ga novi val še ni oplazil. Spet smo v kombiju in na poti na moskovsko drugo letališče - jma moramo, povabljeni pa smo tudi k županu. Sibirski dom je tradicionalen sejem, na katerem se predvsem Mesto Tomsk z enega.... ruska podjetja predstavljajo z izdelki, povezanimi z gradnjo hiš in bivanjem v njih. Sejem te preseneti že z načinom ponudbe, saj se razstavljalci s svojimi izdelki skoraj povsem zaprejo za temne, neugledne paravane, le vrata omogočajo dostop v notranjost. Največkrat se med vrati razkorači tudi razstavljalec in verjetno bi pri nas v tak paviljon stopil le kakšnen zelo zvedav povpraševalec. No, tukaj ni tako. Vendar pa naš, sodobno ure- ...in drugega zornega kota mobili poškodovane sprednje šipe, pa tudi trčenja niso ravno redkost. Zupan nam odmeri prijazno uro, številni čakajoči, ki smo jih srečali ob odhodu, pa so znak, da je kljub spremembam v sistemu očitno še vedno zelo odločujoča oseba. Naslednji dnevi so za nekatere minili v ogledu raznih gospodarskih in znanstvenih objektov v mestu, drugi pa so na sejmu odstirali nove poslovne vezi. Le za ogled vsakdanjih zanimivosti večini ni ostalo časa. Prijazni gostitelji so se trudili, da nam dnevi kar najhitreje in najprijetneje minejo in da nas njihove slabosti ne bodejo preveč v oči. Če je v hotelu sredi dneva po sobah, ki imajo kar prevotle stene, na ves glas odmevala glasba, nas pač ni motilo, ker smo se tamkaj znašli zgolj slučajno. Če pa je ponoči škrebljala voda in je kakšen par preglasno dihal, si bil lahko srečen, da te je od dnevnih naporov premamila utrujenost. Najbolj so nas zabavale stopnice v zgradbah. Zanje bi tamkajšnji mojstri potrebovali zelo resen tečaj. Vsaka te je namreč znala presenetiti z svojo čisto posebno višino. Pa smo se lovili in spotikali, dokler nam končno ni postalo jasno, kako naj odmerimo korak. Zanimiva je bila tudi električna napeljava, ki je "nadometno" kazala pomankljivosti, kijih pri nas že nekaj let naredijo električarji vsaj "podometno". Tudi ostale inštalacije so bile v glavnem speljane tako kot morda pri nas pred davnimi, davnimi leti. Skoraj povsod te je presenetila preslaba ali nespretna zaključna izdelava, največkrat še vse preveč ponesrečeno oblikovani izdelkoi, da o pakiranju, ki je še čisto v povojih, ne govorimo. Seveda nove možnosti, nove podobe, nove izdelke odstira več denarja, tega pa ni, in kot jara kača se vleče celotna zgodba. Tomsk je sorazmerno mlado mesto. Ustanovljeaje bil 1604. leta. Že 1878. leta so tu ustanovili univerzo, kije med desetimi najstarejšimi in najpomembnejšimi v Rusiji. Danes v Tomsku živi več kot 500.000 večinoma mladih ljudi, ki seveda iščejo priložnost za lepše in sodobnejše življenje. Univerza v Tomsku ima 18 fakultet, 3 znanstvene inštitute in Znanstveni laboratoriji se otepajo s pomanjkanjem denarja jen in prijazno ter kakovostno oblikovan paviljon, vzbuja presenečenje in tudi zato številne obiske. Dobro blago je bilo seveda v primerjavi z izdelki tamkajšnjih proizvajalcev prava paša za oči. Moskva je daleč, razvita Evropa še dlje in tudi do daljnega vzhoda se zaenkrat za uvozom podajajo le redki. Kako pomembna sta se našim partnerjem zdela naš obisk in ponudba na sejmu, priča tudi to, da je bil ob otvoritvi sejma častni govornik naš župan. Demadejevo. Pozni smo, zato kar po letaliških stezah hitimo do naše čakalnice. Moj kovček se nevarno razpira. Klučavnico so mi razbili, verjetno že na brniškem letališču. Pri blagajniškem okencu pa se začnejo zapleti. Saj res, vse prehitro smo pozabili, kako dolgotrajno je lahko ročno izpolnjevanje formularjev za letalske karte in za menjavo denarja. Kontrolorka kovčkov je velik šef, nestrpni potniki pa soji deveta briga. Nazadnje nas poziv, daje letalo za Sibirijo tu, reši nadaljnjih zapletov. Vsak s svojimi občutki stopamo v tu-poljeva, ki nas bo prepeljal naslednjih 3500 km, še bolj na vzhod. Letalo je staro, s takšnim sem se srečal že pred 15 leti, ko sem potoval po Rusiji. Že takrat po izdelavi ni sodilo v prvi razred. Danes pomanjkljivosti vidiš še več. Toda polet je prijeten in dan se vse hitreje preveša v noč, ko končno pristanemo v Tomsku. Tu nas že pričakujejo. Prijazni neznanci nam segajo v roke, toplo in prisrčno. Tudi nekateri naši so tu, ki so pripotovali že pred nami, da pripravijo paviljon s predstavitvijo našega gospodarstva. Po široko asfaltirani, vegasti cesti se odpeljemo od letališča proti Tomsku in k našim prenočiščem. Ko nas po rangih ustrezno razvrstijo v sobe, se predamo zasluženemu počitku. Jutri in prihodne dni nas čaka veliko naporov. Za goste iz Slovenije polno obložena miza Po otvoritvi se po vegasto asfaltiranih ulicah s športno vožnjo odpeljemo na županstvo. Široke dvopasovnice so vozniki samoiniciativno spremenili v tri- ali štiripasovnice. Vse drvi sem in tja, zmagujejo pa seveda tisti z močnejšimi avtomobili ali močnejšimi živci. Zaradi neočiščenih cest imajo skoraj vsi avto- Vsakdanjost z obrobja mesta 40 laboratorijev in se poleg globalnih raziskav sedaj ukvarja tudi z raziskavami za potrebe industrije. V preteklosti je bil akademski del mesta zaprt za javnost, saj so tu poleg drugega snovali nekatere največje vojaške skrivnosti. Univerza se danes bori za preživetje, kajti državna dotacija, ta skorja kruha, ki sicer ni bila debela, bila pa je zagotovljena, jim je bila naenkrat odvzeta. Pravzaprav je žalostno videti, kako si znanstveniki, katerih ozko specializirano znanje je gotovo izjemno, sedaj prizadevajo ustvariti tržno zanimive proizvode za lastno preživetje. Ruska pravljica se je sesula vse prehitro. Bili smo gotovo eni redkih, ki smo se smeli sprehoditi po vseh njihovih raziskovalnih inštitutih, prisluhniti doktorjem znanosti, ki tudi v svetu veljajo za izjemne strokovnjake, in videti nekatere stvaritve, ki še sedaj veljajo za čuda znanosti. Žal je po drugi strani povsod čutiti pomanjkanje denarja, saj so, recimo, celo tu računalniki bolj redkost kot pravilo, od vzdrževanja laboratorijev in zgradb pa je ostal le del, namenjen najnujnejšim popravilom. Očitno je, da univerzo čaka še hudo in boleče prestrukturiranje, ki ga akademik Krutikov, predsednik upravnega odbora, skuša peljati čim bolj počasi in čim manj boleče. Nedelja. Avion zamuja. Saj res, kako naj bi se začelo vse normalno, če pa potujemo v oddaljeno Sibirijo! Tujo. Tako malo poznano. S toliko negativnimi predznaki. S peturno zamudo se nejevoljni stlačimo na Adriin airbus; Smer Moskva. Prijazno letalo in prijazne stevardese. Le obrok, ki ga postrežejo, je prevroč. Tu in tam se komu izmuzne iz rok, za jezo tudi na krilo ali hlače. Šeremetjevo - avion zaropota po pristajalni stezi velikega le- Prehod iz socializma je v Tomsku pustil žalostno podobo. Vsepovsod se pozna, da že nekaj let ni bilo denarja za obnovo in da so ti kraji še toliko bolj prikrajšani za dobrine, ki so segle do Urala, predvsem pa v Moskvo. V hotelu te motijo nerazumljive drobnarije, a ko pomisliš, da te kaj podobnega lahko čaka v kakšnem hotelu tudi doma, to skušaš odmisliti. Bolj žalostna je podoba vsakdanjosti drugje v mestu. Čudiš se nad nerazumljivo nestrokovno asfaltiranimi ulicami, neočiščenimi pločniki, površno narejenimi bloki, razmetanimi delovišči, motijo pozabljeni neuporabljeni materiali, vegasti in blatni kolovozi. Kot da je ljudem kar naenkrat postalo vseeno. In bolj, ko jih je sistem mlel in maličil, bolj so mu dajali zunanjo groteskno podobo. Sedaj kapitalizem neusmiljeno podira stara pravila in naenkrat razgalja stare in odpira nove slabosti. Jutro je. Akademik Krutikov, ki nas je pričakal že prejšnji dan in bo z nami tudi vse prihodnje dni, nas popelje k zajtrku. Lep lokal blizu hotela bo sedaj naše zbirališče. Hitimo. Na otvoritev se- _ REPORTAŽA Akademsko mesto sije sicer izborilo lastninsko neodvisnost in deluje kot podjetje. Akademiki upravljajo veliko imetje v zgradbah, imajo kliniko, tri osnovne šole, sistem trgovin, stanovanjskih blokov, otroški vrtec, lasten sistem ogrevanja vode... Skratka pravo malo mesto. Intelektualno bogato, a vendar revno. Tudi znanje je danes Zahodu težko prodati. V preteklosti so dobili 3/4 denarja iz državnega proračuna, danes ga morajo^toliko ustvariti sami. Številni znanstveni dosežki zato iščejo trg; barvna stekla, specialna keramika, različni medicinski pripomočki, naprave za ugotavljanje klimatskih sprememb, lasersko sondiranje atmosfere, antikorozi-jski premazi... Mnogi izdelki potrebujejo predvsem ustreznejšo zunanjo podobo, da bi lahko segli v Evropo in svet, marsikateri pa morda že danes ne šteje kaj dosti. Univerza je središče znanosti za Uralom in zato so ljudje nanjo razumljivo zelo ponosni. Toda kljub temu da je Tomsk visoko izobraženo mesto, z bogato kulturo, prekrasno knjižnico, številnimi umetniki, še bolj številnimi znanstveniki, se otepa z vsakdanjim pomanjkanjem različnih najosnovnejših dobrin in denarja. Trgovine so slabo založene. Pa ne zato, ker izdelkov iz uvoza v Rusiji ne bi bilo, ampak zato, ker večina ljudi Med inustrijskimi giganti nima denarja in jih tako tudi trgovine ne nabavljajo. Domači izdelki pa v vse hujši tuji konkurenci počasi izginjajo. "Sedaj je kar dobro," pravi eden od naših vodičev, "najhuje je i bilo v času Gorbačova, takrat v trgovinah nismo imeli resnično ničesar." Ljudje v glavnem živijo v skromnih eno- ali dvosobnih stanovanjih in v malih, pa tudi nekoliko večjih lesenih hiškah, ki so kar nekako brez reda razmetane po mestu, predvsem pa ob nje-pvem obrobju. "Najraje imamo sneg," pravi Krutikov kar malce resignirano, "tudi zato, da prikrije naše pomanjkljivosti." Tujcu se zdi, kot da mesto le stežka funkcionira, a očitno | jev vsem neka druga logika. Tudi v tem, da se da preživeti s plačo 50 dolarjev. Povprečje je sicer nekje okoli 100, že dobra plača pa 150 dolarjev. No, mafijski šefi po Rusiji, predvsem v Moskvi, služijo tudi po nekaj 10.000 dolarjev. A to so že druge skrajnosti. Seveda tudi Tomsk ni brez mafije, j Vsak dan naj bi v obračunih padel vsaj kakšen človek, sicer pa je vsak dan v tem mestu do pet umorov in tudi naše | gibanje brez spremstva ni bilo zaželeno. In ljudje? V povprečju so malo nižji od nas, tu in tam z I mongolskimi ali tartarskimi potezami, slabše oblečeni, a po | željah in upanjih nam povsem enaki. Premastna hrana iz lepih deklet ustvaija babuške, preveč | alkohola pa še poveča bedo marsikomu med njimi. Tajga - kako se Sibircu razneži obraz ko sliši to besedo! I Brezmejna, skoraj ravna ali rahlo gričevnata pokrajina, 1 polna brez in borov, travnikov, jezer in močvirij ter črne rodovitne zemlje. Nekateri med nami so imeli priložnost, da | zadihajo z njo. Ni čudno, da so potem razmišljali, kako veliko irističnih priložnosti ponuja. Izzivi so takšni, da bo morda že I kmalu iz Slovenije tja poletel prvi turistični avion. Predvsem [lovski turizem obeta veliko. Tudi od Tomska do prvega bližnjega mesta Jurge se vleče I takšna pokrajina. Blizu Jurge gre Transibirska železnica, tukaj I je tudi glavna cestna povezava med vzhodom in zahodom. Jurga, ki je 100 km oddaljena od Tomska, ima nekaj nad 100 ■tisoč prebivalcev. Še do leta 1988 je bila povsem zaprto mesto. [V njem so nastajala najstrašnejša orožja, s katerimi seje lahko Šalila sovjetska oblast, nastajali pa so tudi deli raket za oljske polete. Okoli 25 tisoč delavcev je delalo samo v na-čjem industrijskem gigantu Jurmas. Nekaj tisoč pa še po alnih drugih obratih. Delali so za grozečimi električnimi ni, v močno zastraženih in varovanih halah. Še danes tu čutiš red in disciplino. Pa vendar je sedaj vse drugače. "Perestrojka" je "odpihnila" l ^Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra) \MmV* Seznanili se boste s prijetnim človekom, o katerem T niste veliko razmišljali tudi takrat, ko ga ne bo zraven. Naredili boste nekaj enkratnega, nepozabnega in vsem všečnega. Ko boste pričakovali pohvalo, boste rahlo razočarani. Nekdo, s katerim si želite skupnih doživetij, vam bo dvakrat telefoniral. Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Preden se lotite novih stvari, uredite stare, da ne bo zmede in nepotrebnega razburjenja. Trikrat boste že tik na tem, da poveste, kaj vam teži srce, pa bo vsakokrat zmagal razum in boste raje tiho. Naredili boste nekaj takšnega, da bodo vsi strmeli od začudenja in občudovanja. Odpirajo se vam neverjetne možnosti. Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) Poslušajte partnerjeve nasvete, čeprav veste, da boste T^^ morali navsezadnje vendarle ukrepati po svoje. Zapletlo se bo pri denarju, ali pa boste imeli premalo časa, da bi naredili vse, kar je potrebno. Veliko mislite na zadevo, ki je tako zapletena, da bi jo bilo pametno čimprej pozabiti. Ne hitite brez potrebe. Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja) Priložnost se ponuja kot na dlani, vas pa je strah in si je ne upate zgrabiti z obema rokama. Prijatelji vas podpirajo le tam, kjer ne potrebujete nobene podpore, drugje ste osamljeni in negotovi. Zaradi nekega stavka ste vznemirjeni: ko boste dokončno razumeli njegov pomen, pa vam bo odleglo in boste srečni. Ribi (od 20. februarja do 20. marca) ^HK Iz spogledovanja se bo razvila ljubezen, pa če vam je kaj ^ ^ do tega ali ne. Bodite torej previdni in hodite samo po trdnih tleh. Ko boste že enkrat zabredli v zmešnjave, se boste sami težko rešili, tuja pomoč pa pomeni običajno tudi zaplete, ki niso zaželeni. Mikalo vas bo, da bi spremenili življenski stil. Puranji zvitki s pehtranom Za 4 osebe potrebujemo: 4 trdo kuhana jajca, 100g kisle smetane, 2 šopka pehtrana, sol, poper, 6 tankih puranjih zrezkov (po 150g), 20 g masla ali margarine, 250g sladke smetane, 1 žličko jušnega koncentrata. Jajca olupimo in drobno sesekljamo. Zmešamo jih s kislo smetano in z lističi enega šopka pehtrana. Solimo, popramo. Tudi zrezke solimo in popramo. Na sredino vsakega zrezka damo žlico jajčnega nadeva. Meso | Skrivnosti v kuhinji n i Ovela solata se osveži, če v prvo vodo, v kateri jo operemo, stresemo žličko sladkorja. Listi kolerabe imajo več vitaminov kakor gomolj, zato jih sesekljamo in dodamo napol kuhanim gomoljem. Beluši dobijo močnejši okus, če jih skuhamo v vodi, ki ji dodamo sol, ščepec sladkorja in žličko surovega masla. Sol lahko nadomestimo z vegeto. Dno torte premažemo z beljakom in ga šele potem obložimo. Lahko potresemo tudi s praškom za utrjevanje sladke smetane. Včasih stepamo sladko smetano, a se noče in noče zgostiti. Dodamo ji nekaj kapljic limoninega soka in šele potem sladkor in vanilijev sladkor. Špinačo najprej obarimo; vržemo jo v vrelo vodo, pustimo v njej 2 minuti, nato jo odcedimo in na hitro oplaknemo z mrzlo vodo. V špinači je precej nitrata, ki se med prebavo spremeni v zdravju škodljivi nitrat. Z blanširanjem dosežemo, da je nitrata v pripravljeni jedi manj. zvijemo v zvitek in ga povežemo s sukancem ali spnemo z zobotrebcem. Na vroči maščobi popečemo zvitke, da s vseh strani zlato por-javijo. Dodamo sladko smetano, lističe dmgega šopka pehtrana in jušno kocko ali koncentrat. V pokriti ponvi dušimo zvitke v smetanovi omaki 15 minut. Ponudimo jih s solato in rižem ali krompirjevim pirejem. November bo kar naenkrat tu in takrat že rado zadiši po snegu. Zato danes le nekaj besed namenjamo priljubljenim parkam in bundam letošnje jeseni in zime. Modni oblikovalci se trudijo, da vsako leto tudi na tem področju "naredijo"kaj novega. Za letošnjo sezono velja, da prevladujejo enobarvne stvaritve, vendar v zelo živih ban/ah, veliko pa je tudi beline in črnine. Tiste puhaste parke, ki naj bi jih nosili tudi na ulici (čeprav so mnogi proti, a kaj, ko so sploh za mlade tako praktične) in ne le na smučiščih, so letos vseh dolžin - od tistih zelo kratkih, do zelo dolgih. Novost so tiste, krojene kot anoraki, ki jih ne moremo razpreti, ampak jih le povlečemo čez glavo. In veliko je spet modnih dodatkov, kot so dekorativne zadrge, krznene obrobe na ovratnikih in še kje, pasovi... Kateri sir je pravi? V kuhinji uporabljamo sir za začimbo, za dodatek, za izboljšavo najrazličnejših jedi. Ker je sirov veliko vrst, smo včasih v zadregi, katerega izbrati. Nekatere vrste sirov se vlečejo v dolgih nitkah in nam pokvarijo užitek pri jedi, nekateri siri se ne topijo ali pa so, ko jih segreje-mo, plehkega in neizrazitega okusa. Masten sir je za kuhanje in dodajanje jedem primernejši od manj mastnega. Sir, ki ga uporabljamo za pripravo toplih jedi, naj bi torej vseboval od 45 do 60 odstotkov maščobe. Čim starejši je sir, tem lažje ga naribam in tem manj nitk se vleče iz njega, ko ga segrejemo. Za narastke uporabimo na primer ementalski širin grojer. Za juhe in omake so primerni emen-talec, edamec, gauda, parmezan in gorgonzola. Za popečene jedi iz pečice pa vzamemo ementalski sir, edams-ki sir, gaudo, grojer, bel paese in mozzarello. Pri izbiri sira se ravnamo tudi po tem, ali naj bo jed bolj milega ali bolj pikantnega okusa. ** *** ^ * * X # Z VEZ * * : D N XL* * # # * * 1 * * K ,'N #< * ** 1 F * *** # O T » »<*** * © © © dobro srednje slabo Oven ■k Dvojčka M Le« Devica TelMca Škflrpijee Strelec Kezerug adur Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © 14 MSS CAS ČETRTEK, 26. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.00 Kapa nevidnica 10.20 Batman, 3/32 10.45 Odkrivanje zemlje, 23/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 14.55 Ellington, ang. drama 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Lahko noč ljubica 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 8/10 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.10 IV dnevnik 3 22.30 Žarišče 23.00 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 14/22 23.30 Poročevalka s sodišča, 7/13 SLOVENIJA 2 15.00 Umetniki za svet 16.10 Lahko noč ljubica 16.40 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 5/22 17.10 Poročevalka s sodišča, 6/13 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Intervju 21.05 Povečava 22.25 Skuta, četrti prizor iz omnibusa rogopag 23.00 Julian Joseph Ali stars big band T V S P 0 B E D VTV 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM, pogovor z astrologinjo Rožo Kačič 21.05 Celovečerni film: ČETRTI REICH II, triler 22.45 TV izložba 22.50 HOROSKOP 22.55 Videostrani do 24.00 ^ REGIONALNI STUDIO ^ Vaša televizija - kanal 52 VELENJE. Stontetova 2 tel.: 063/854 406, la« 063/864 268 PETEK, 27. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.00 Razgibajmose 10.05 Otroci širnega sveta, 4/26 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, 4/8 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 15.05 Kam vodijo naše stezice 15.40 Napovedovanje ognja, dokum. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Lahko noč, ljubica 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 8/22 23.10 Poročevalka s sodišča, £fl3 00.00 H - kot heroin, kanadski film SLOVENIJA 2 12.25 Učitelj, 4/24 13.15 Omizje 15.15 Osmi dan 16.10 .Lahko noč, ljubica 16.40 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 14/22 17.10 Poročevalka s sodišča, 7/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv 19.15 Poglej me! 20.05 Azijska magistrala, 2/5 22.55 Zadnja mafijska poroka, 4/4 21.40 Opus 22.40 Borštnikovo srečanje, kronika 23.00 Koncert simfonikov rtv Slovenija: Gabrijelčič, lu-toslavski VTV 09.00 Testni signal 09.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev 10.30 Film: ČETRTI REICH II, triler, ponovitev 12.10 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 SALTY, Dražji od zlata 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, 13/13 20.35 Celovečerni film: JO-JO, akcijska komedija 22.10 TV izložba 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 28. OKTOBRA SLOVENIJA 1 uh.čju Kaaoveani laceK 08.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.00 Koline 09.10 Male sive celice, kviz 10.00 Oglejmo si!, 2/12 10.25 TOK TOK 11.10 Zgodbe iz školjke 11.45 Izziv za Lassie, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Intervju 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 France Bevk: Pestrna, igrani film, 1/2 18.00 Boj za obstanek, pol-jud.znan.oddaja 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Podelitev Borštnikovega prstana, prenos iz Maribora 21.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 4/5 22.05 Za tv kamero 22.20 Ozare 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Grace na udaru, 8/26 23.20 Roke, švedski film 00.50 SOVA: sledi Tiček vražiček, 9/12 SLOVENIJA 2 ll.Ob Primer za dva, 8/10 " 12.10 Turistična oddaja 12.25 Lahko noč, ljubica 12.55 SOVA, ponovitev sledi Frasier,8/22 13.25 Poročevalka s sodišča 14.15 Videošpon 15.55 Mojstri: TONI CAMO 16.55 Športna sobota sledi Polzela: DP v košarki (M): KOVINOTEHNA SAVIN-JSKA-SATEX, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.10 Resnični zahod, 2/6 21.00 Poveljstvo v peklu, amer. film 22.30 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila; sledi Jean Michel Jarre (posnetek koncerta); slediAngl. glasbena lestvica VTV uy.uu i estni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev 10.30 SALTY, ponovitev 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ponovitev 11.30 Rim: JO-JO, ponovitev 13.05 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 421. VTV MAGAZIN 20.35 MED PRIJATELJI 21.25 TV izložba 21.30 HOROSKOP 21.35 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 29. OKTOBRA SLOVENIJA 1 08.50 ŽIVŽAV 09.35 Čebelica Maja 10.00 Samo za punce, 2/13 10.30 France Bevk: Pestrna, igrani film, 1/2 11.05 Grace na udaru, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Življenje dveh svetov; vodni insekti 12.30 Po domače ob nedeljski kavi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za tv kamero 14.30 Policisti s srcem 15.20 Zabavljača, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Clivejames, 1/4 22.10 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: sled i Mož z masko, 4/4 sledi Poročevalka s sodišča, 9/13 SLOVENIJA 2 U«.30 Poglej me! 09.15 V vrtincu 10.00 Koncert simfonikov rtv Slovenija, Gabrijelčič 10.55 Zadnja mafijska poroka, 4/4 11.55 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 4/5 15.55 Športna nedelja sledi Kozina: DP v rokometu (M), PRIMORSKE NOVICE RPO MAK:AFP DOBOVA 17.30 F1 za VN Japonske 19.20 Lahkih nog naokrog 20.10 Biblija 20.40 Ljubezenski sel, ang. film 22.30 Shlomo Mintz igra Bacha 23.05 Športni pregled VTV 08.UU Videostrani 08.15 SALTY, 4/20. 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.45 420. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponov. 10.35 ŠPORTNI GOST, ponnov. 11.05 EPP 11.10 421. VTV MAGAZIN, pon. 11.40 AKTUALNO: Zdravstvo in zdravstveno zavarovanje, ponovitev 12.25 MED PRIJATELJI, ponovitev 13.15 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev 14.15 Videostrani 15.00 Rim: ČETRTI REICH II, triler, ponovitev 16.40 VIDEO TOP, ponovitev 17.40 Rim: JO-JO, ponovitev 19.10 HOROSKOP 19.15 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 30. OKTOBRA SLOVENIJA 08.15 Žogica marogica, lutkov-na igra 09.00 Erazem in potepuh, 1/5 09.35 Izziv 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Bilo nas je pet, 176 11.30 Poveljstvo v peklu, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Povečava 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 3/12 18.05 Simpsonovi, 4/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC -ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Karel Veliki, 4/5 21.00 TAM - kupovanje časa 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.45 SOVA sledi Seinfeld, 18/18 sledi Poročevalka s sodišča, 10/13 SLOVENIJA 2 14.50 Utrip 15.15 Nedeljskih 60 16.15 Rdeči alarm, 4/4 17.10 SOVA, ponovitev sledi Poročevalka s sodišča, 9/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.00 Slavnostna akademija ob dnevu reformacije, prenos iz drame SNG Ljubljana 21.00 Portret Jožeta Ciuhe 21.15 Studio city 23.05 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 421. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POT K MOJIM LJUDEM, pogovor z Jerico Mrzelj 21.00 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Carreras, Domingo, Pavaroti - 2.del 21.15 TV izložba 21.20 HOROSKOP 21.25 Videostrani do 24.00 TOREK, 31. OKTOBRA SLOVENIJA 1 08.50 Gremo k babici - osama, lutkovna igrica 09.55 Bilo nas je pet, 2/6 10.55 Ljubezenski sel, ang. film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 3/13 17.40 Zlata podkev 18.00 Lumo noč. ljubica 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC -ITD., tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 5/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 4/2C sledi Poročevalka s sodišča, 11/13 SLOVENIJA 2 14.10 Malo angleščine prosim 14.25 Clive James, 1/4 15.15 Studio city 16.25 Simpsonovi, 4/48 16.45 SOVA, ponovitev sledi Seinfeld, 18/18 17.10 Poročevalka s sodišča, 10/13 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gordijski vozel mamil, amer. dokum. film 20.50 Roka ročka 21.50 Svet poroča 22.20 Druga Evropa, 5/6 VTV 09.00 Testni signal 09.30 POT K MOJIM LJUDEM, pogovor z Jerico Mrzelj, ponovitev 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, resna glasba, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izližba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 422. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 TV izložba 21.20 HOROSKOP 21.25 Videostrani do 24.00 SREDA, 1. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 09.15 Cobi in prijatelji, 8/13 09.45 Erazem in potepuh, 3/5 10.15 Bilo nas je pet, 3/6 11.15 Azijska magistrala, 2/5 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Biblija 15.50 Opus 17.00 TV dnevniki 17.10 Vama vožnja s kolesom 18.00 Lahko noč, ljubica 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Strašilo, amer. film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 6/22 sledi Poročevalka s sodišča, 12/13 SLOVENIJA 2 14.50 Zgodbe iz školjke 15.25 Karel Veliki, 4/5 16.15 Lahko noč, ljubica 16.45 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, 4/2 17.10 Poročevalka s sodišča, 11/13 18.00 RPL studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi Nogomet: evropski pokal PEP 22.20 Svet na zaslonu 23.10 Mayeriing - balet VTV 09.00 Testni signal 09.30 422. VTV magazin, ponovitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, koncert Be-verlyCraven 21.00 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, 2/13 21.50 TV izložba 21.55 HOROSKOP 22.00 Videostrani do 24.00 Četrtek, 26. oktobra VTV 21.05 ČETRTI REICH II, triler Igrajo: Marius Weyers, Ryno Hattingh, Grethe Fox Na olimpijskih igrah v Berlinu 1936. leta je bil največji kandidat za zlato medaljo Robby Leidbrandt iz Južne Afrike. Čeprav z zlomljeno roko,je bil poražen šele po veliki borbi v polfinalu. Čvrst in vztrajen, z mržnjo proti Angležem in s simpatijo do Tretjega rajha je bil kakor narejen, da vzpostavi v Južni Afriki Četrti rajh... Film je bil posnet po resničnih dogodkih. Petek, 27. oktobra TVSl (PO SOVI) H - KOT HEROIN, kanad-ski film, 1990 Režija: Wasyk Darrell Igrajo: Martin neufeld In Pascale Montpetit Film "H" je Wasykova vojna napoved drogam in to vojna napoved na dveh ravneh, na ravni grozljivega opozorila in na ravni spreminjanja pred- stav. Tako gre na eni strani za grozljive podobe odvisnosti in na drugi strani za počlovečenje narkomanov, oziroma naše predstave o njih. Wasyk se v svojem bojevanju zavzema za pomoč narkomanom, za rehabilitacijske programe, za razumevanje njihove problematike, ki se začne in konča z "diianjem" mamil na šolskih dvoriščih, da bi si zagotovili denar za svojo dozo. Dozo, ki bi jim pregnala psihične in fizične bolečine abstinence. Biti "na igli" je sicer skrajna možna zasvojen-sot in prav v okvirih te skrajnosti se Wasyk lahko dokoplje do bistva katerekoli zasvojenosti... VTV 19.00 SALTY, Dražji od zlata, 15/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vincent Dale in SALTY Premožnemu lastniku jahte naj bi Tayior popravil ladijski motor. Bogatašev nečak priložnost izrabi za krajo. Izmakne mu medaljon, kije lastniku neprecenljivo dragocen spomin in Tayiorju naprtijo tatvino. Dekle vpleteno v krajo, vrže medaljon čez krov, ko ga skušata z nečakom poiskati, ga Salty odnese drugam... VTV 20.35 JO-JO, akcijska komedija Igrajo: Philip Michaei Tho-mas, Bud Spancer, Lon Fe-rigno, Mathias Habich, Gianina Facio Režija: Enco G. Castellari Star prijatelj Extra Velikega zaide v težave. Banda tihotapcev s heroinom mu grozi z ugrabitvijo njegovega sina. A tu je Extra Veliki (Bud Spencer ), ki prevzame igro v svoje roke... Sobota, 28. oktobra TVSl 11.45 IZZIV ZA LASSIE, amer. film, 1949 Režija: Richard Thorpe Igrajo: Edmund Gwenn, Do-nald Crisp, Alan Webb Je šesti od Lassiejevovih filmov, nima pa nikakršne zveze z prejšnjimi. Menda je posnet po resničnem dogodku - o ljubezni, ki jo je sposobna le zvesta pasja duša. V resnici je to priredba zgodbe nekega te-riera izEdinburga v 19. stoletju. Priredili in romantizirali so jo za oživitev zanimanja za škotskega ovčarja Lassieja, ki pa ni dosegla žeijenega uspeha. Na skoraj pozabljen film so se spomnili čez dvajset let pri Disneyu in s pravim terier-jem še enkrat posneli to zgodbo. Ko vam zdaj predstavljamo tega starega, napol pozabljenega Lassieja, se zdi, da pravzaprav ni v ničemer slabši od drugih. Žal so ga posneli in ponudili gledalcem v času, ki je bil zasičen s tovrstnimi zgodbami. Sicer pa so tudi lani posneli zadnjega Lassieja, kije tudi mimo vseh pričakovanj "pogorel" in zato ni prišel v naše kinematografe. TVSl 23.20 ROKE, švedski film, 1991 Režija: Richard Hobert Igrajo: Boman Oscarson, Sven-Bertil Taube, Tomas Norstrom Zgodba izhaja iz sedmih smrtnih grehov. Dogajanje je postavil v sodobnost in je temu primerno tudi smrtne grehe prikazal kot danes nekaj vsakdanjega, vendar vseeno razdiralnega, za človeka uničujočega. Njegova zamisle je neke vrste odgovor na sloviti niz filmov s temo desetih božjih zapovedi, ki ga je pred leti zaokrožil poljski umetnik Kieslovski, in če Ho-bertovi filmi po intenzivnosti in domišljenosti v celoti ne dosegajo poljskega vzornika, gre vseeno za izredno zanimive filme, ki so tako pri švedskem kinematografskem občinstvu kot pri filmski kritiki naleteli na izjemen sprejem... Nedelja, 29. oktobra TVSl 15.20 ZABAVLJAČA, amer. film, 1992 Režija: Cory Lerios, John D'Andrea Igrajo: Bob Newhart, Linda Gray, Richard Romanus Film nam bo predstavil zanimiv par: opico in njenega lastnika gospodarja. Ukvarjata se z delom, ki ga pri nas ne poznamo, vsaj ne v takšni obliki, kot ga predstavlja film: zabavata gledalce v variete-jih, dokler je živo zanimanje gledalcev, nato se morata preseliti v novo okolje in z avdicijo potrditi najprej interes delodajalca in nato ob nastopih še publike. Življenje teče ob neprestanem delu: treningi in učenje se izmenjujejo z nastopi, ves čas pa je treba iskati in najti novosti, ki bodo izbirčno publiko vedno znova pritegnili. Zasebnost je ob takšnem delovnem tempu v ozadju tembolj pa je poudarjena soodvisnot zabavljačev, ki eden brez drugega ne bi bila to kar sta. Zakoni narave pa so neizprosni, šimpanz bo umrl, njegov gospodar pa bo moral ob razumevanju in prijateljstvu bližnjih najti nove spodbude za delo in preživetje. Sreda, 1. novembra TVSl 20.25 STRAŠILO, amer. film, 1973 Režija: Jany Schatzberg Igrajo: Gene Hackman, Al Pacino, Dorothy Tristan Je zgodba o moškem prijateljstvu. Max in Lionel se srečata v Severni Kaliforniji in skupaj se namenita v pittsburg, kjer naj bi Max s prikritim denarjem, zaradi katerega je odsedel v zaporu, odprl pralnico avtomobilov. Lionel se želi zaustaviti v Detroitu, da bi prvič videl svojega otroka, saj je mater zapustil. Max se želi zaustaviti pri svoji sestri, kjer splete vez z njeno prijateljico in svoje načrte želi zato premestiti v Denver. Toda življenje ne teče po načrtih, sploh ne njuno, polno nezaupanja in tavanj, ki Lioneia končno duševno zlomi. Toda s tem se obnovi medtem načeto tovarištvo, saj Max sklene, da bo poskrbel za prijateljevo okrevanje... mmm — i - ........ Vozilo se je prevračalo po hribu V soboto, 21. oktobra, se je ob 20.15 na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica pripetila prometna nezgoda v kateri se je hudo poškodoval voznik osebnega avtomobila 27-letni Andrej M. iz Ljubljane. Na vozilu je nastalo za okoli 800.000 tolaijev gmotne škode. Andrej M. je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Gorenja proti Lokovici. V blagem desnem ovinku je vozilo na mokri in spolzki cesti pričelo zanašati. Voznik je zapeljal na levo ter podrl nekaj metrov odbojne ograje, nato pa se z vozilom prevračal 20 metrov po strmem hribu. Hudo poškodovanega voznika so z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Vlomi in vlomilci Velenjski policisti so se v minulem tednu spet srečali z vrsto vlomov, ne pa še tudi z vlomilci. Prvi dan novega tedna, v ponedeljek, 16. oktobra, je neznanec vlomil v osebni avto jugo, parkiran na Tomšičevi cesti v Velenju. Vlom si je privoščil sredi belega dne, med 11. in 16. uro. Iz vozila je odnesel avtoradio in Branka Ž. iz Žalca oškodoval za 20.000 tolarjev. Naslednjega dne, 17. oktobra, je bila na delu "nočna izmena". Vlomilec se je lotil osnovne šole Šmartno na Kidričevi cesti. Vlomiljevveč omar in pisalnih miz, odločil pa seje za radiokase-tofon. Soli je povzročil za 16.000 tolarjev škode. Neznanec, kije v času med 16. in 19. oktobrom, "obiskal" kleti Blaža Z. in Sabita N. na Kardeljevem trgu v Velenju, se je ob tehničnih predmetih zanimal tudi za ozimnico. Odnesel je kar precej vložene zelenjave. Vlomilec je čez zimo preskrbljen, lastnika ukradenih predmetov pa sta zaradi njega prikrajšana za ozimnico in za 80.000 tolaijev. Po cigarete in steklenico alkoholne pijače (odločil se je, da bo steklenica kar dovolj) je vlomilec 16. oktobra sredi noči oziroma v zgodnjem jutru, prišel v bistro Lipa na Stanetovi ulici v Velenju. Zadeva seveda ni bila uradna, zato je lastnik lokala Nermin Š. iz Velenja prikrajšan za 12.000 tolaijev. V noči iz 20. na 21. oktober je neznanec vlomil v vozilo golf na Goriški cesti v Velenju. Odmontiral in prilastil si je okrasno masko z letvijo in lučmi za meglo. Danilo R., lastnik avtomobila, je oškodovan za 25.000 tolarjev. Ponoči 22. oktobra je neznanec vlomil v dva osebna avtomobila. Iz juga, parkiranega v Šaleku, je odnesel polico prtljažnika, dva zvočnika in sprednjo ploskev avtoradia in Sebastijana J. oškodoval za 25.000 tolarjev. Na Tekavčevi cesti v Velenju pa je neznanec, ki se je lotil še enega juga, ta je last Tadeja G. iz Šoštanja, založil z avtoradiom in dvema bočnima spojlerjema. Lastnik je ostal brez 40.000 tolaijev. Neznanec, ki je v noči na 22. oktober, ostal brez cigaret, se je odločil za vlom, daje prišel do njih. Za tarčo je izbral bistro Sonček na Kidričevi cesti. Skupaj z vlomom je lastnico Kristjano K iz Velenja oškodoval za 11.000 tolaijev. Napad na policista V torek, 17. oktobra, ob 23.40, je policist Policijske postaje Velenje na območju mesta opravljal službene naloge v civilni obleki. Pri tem je na Prešernovi cesti nameraval legitimirati osebi, ki sta se mu zdeli sumljivi, Mirana G. in Antona S. iz Velenja. Predstavil se jima je s službeno izkaznico. Med postopkom, nobeden od njiju ni imel pri sebi osebnih dokumentov, je Miran G. z roko odrinil policista, kar sta izkoristila za beg. Čez nekaj časa sta bila osumljena prijeta in privedena na postajo v Velenju. Pri postopku prijetja sta se aktivno upirala policistom in pri tem utrpela sled poškodbe. Zoper oba bo podana kaznenska ovadba. Požar na osebnem avtomobilu V soboto, 21. oktobra, okoli 14.35, je 27-letna Tatjana V. iz Plešivca vozila osebni avto znamke Seat Ibiza po Cesti talcev proti Koroški cesti. Pri pospeševanju je opazila, da vozilo kljub pritisku na pedalo za plin, nima pospeška. Zato je avto takoj ustavila zunaj vozišča. Ko je pogledala, kaj se dogaja, je opazila dim, ki je silil izpod pokrrova motorja, takoj za tem pa je prišlo do požara. Požar je poskušalo pogasiti več občanov, posredovati pa so morali tudi gasilci. Gmotna škoda na vozilu znaša 400.000 tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA MO] IRJE POLICIJSKA POSTAJA Voznik pobegnil s kraja nesreče V torek, 17. oktobra, seje ob 15.30 v Šempetru pribistroju Rosa ob Rimski nekropoli pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, voznik tovornega avtomobila pa je s kraja nesreče pobegnil. 79-Ietna Karolina J. iz Ločice ob Savinji je hodila ob lokalni cesti v naselju Šempeter iz smeri Roj prot centru Šempetra. Ko je prišla do parkirnega prostora pri Rimski nekropoli, je na lokalno cesto iz parkirišča nendoma speljal voznik neznanega tovornega vozila rumene barve, ki je peško z desnim delom vozila zadel ter jo zbil po vozišču. Po nezgodi se voznik ni ustavil in ponesrečenki pomagal, ampak je odpeljal v smeri magistralne ceste Ljubljana - Celje. Ženica je po trčenju padla po vozišču, kjer je obležala hudo poškodovana. Ž reševalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Trčila v pešca Sosedske spore bo reševal sodnik V soboto, 21. oktobra, sta se popoldne okoli 15.30 v Juvanju sprla soseda 16-letni J.Č. in 55-letni E.P. Prepir je bil začinjen z grožnjami in zmerjanjem. Po prihodu policistov sta se jezna soseda sicer pomirila, vendar so se policisti odločili, da bo najbolje, če sosedske spore zaključi sodnik za prekrške, kamor bosta oba dobila vabilo. Z nožem poškodoval hči Kaj je bil vzrok, daje v soboto, 21. oktobra, okoli 15. ure, oče 62-letni M. P. iz Spodnjega Pobrežja pograbil nož in z njim ranil hči, bo moral povedati sodnikom. Zoper storilca bodo mozirski policisti namreč napisali kazensko ovadbo. Hči so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer soji rano oskrbeli in jo napotili domov. Vozilo se je prevrnilo Prometni nesreči, ki se je v nedeljo, 22. oktobra, pripetila izven naselja Nazarje, je verjetno botrovala prevelika hitrost voznika osebnega avtomobila. 20-letni Darko F. iz Rečice ob Savinji je vozil iz smeri Moziija proti Nazaijam. Ko je pripeljal izven naselja Nazaije, je z vozildm zapeljal z vozišča, kjer seje vozilo večrat preobrnilo. V nezgodi se je lažje posškodovala sopotnica 15-letna M. Š. iz Nazarij. V petek, 20. oktobra, je ob 22.45 39-letna Olga S. iz Brega pri Polzeli vozila osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Dobrteši vasi. Ko je pripeljala v desni pregledni ovinek izven naselja Breg pri Polzeli, je z desnim sprednjim delom vozila trčila v pešca Vojka U., starega 33 let, iz Brega pri Polzeli. Ta je stal ob robu vozišča ob svojem osebnem avtomobilu. Pri trčenju se je pešec hudo poškodoval. V čelnem trčenju trije hudo poškodovani V nedeljo, 22. oktobra, seje ob 2. uri na lokalni cesti v Podkraju pripetila huda prometna nesreča. V njej so se tri osebe težko poškodovale. Gmotna škoda, kije v nesreči nastala, znaša 200.000 tolarjev. 18-letni Janez K. iz Podkraja pri Velenj u je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti izven naselja Podkraj. Ko je po klancu navzdol pripeljal v ostri desni ovinek, je zapeljal na levo stran ceste in to v trenutku, ko je nasprotni z osebnim avtomobilom pripeljal 22-letni Jože M. iz Celja. V močnem čelnem trčenju sta oba voznika utrpela hude telesne poškodbe. Hudo poškodovan pa je bil tudi sopotnik v vozilu Janeza K, 18-letni Uroš S. iz Podkraja. Zgorela stoenka V torek, 17. oktobra, je ob 3. uri v Zabukovici izbruhnil požar na 14 let stari stoeneki, s katero se je lastnica Mojca M. peljala v Prebold. Voznica je avtomobil še pravočasno zapustila, avto pa je v celoti zgorel. Požar je izbruhnil, kot so ugotovili policisti, zaradi napake na dovodu goriva. Trčenje v drog je bilo usodno V ponedeljek, 16. oktobra, se je ob 19.30 na regionalni cesti v naselju Latkova vas zgodila huda prometna nezgoda. Za posledicami poškodob, ki jih je v nesreči dobil, je naslednji dan v celjski bolnišnici umrl voznik osebnega avtomobila 34-letni Tomaž S. iz Celja. Vozil je osebni avtomobil iz smeri Latkove vasi proti Preboldu. Ko je vLatkovi vasi pripeljal v nepregledni levi ovinek, gajezačelo zanašati po vozišču. Zapeljal je desno izven vozišča in z bočno stranjo avtomobila trčil v električni drog. Voznik se je v nesreči tako hudo poškodoval, daje za posledicami poškodb umrl, sopotnik 24-letni Edvard D. iz Šentjurja, pa se je v nesreči lažje poškodoval. Zavijanje gasilskih siren V preteklih dneh so imeli predvsem gasilci PGD Velenje veliko dela. Prvič so j ih za pomoč prosili v soboto ob 00.14, ko je zagorel avto pri domačiji Lesjakovih v Bevčah. Avto R4 je bil last Jožeta 1. iz Lokovice. Požar so pogasili velenjski gasilci. Isti dan ob 19.43 so gasilce za pomoč prosili velenjski policisti. Z lestvijo so vstopili v stanovanje na Rudarski cesti. Mama je namreč zvečer opazila luč v svojem stanovanju in predvidevala, da je v njem sin. Ker se na zvonenje nihče ni odzval, je za pomoč prosila policiste, ti pa gasilce. Gasilci Velenja so v stanovanju našli sporočilo, da je sin na tekmi v Rdeči dvorani. Iz notranje strani so odklenili stanovanje in težava je bila rešena. Na srečo srečno. Prejšnji torek ob 14.37 je gasilce poklical Matej L. in jim sporočil, da na Cesti Talcev v Velenju gori avto Seat Ibiza. Ko so gasilci požar pogasili, so ugotovili, daje last Tatjane V. iz Plešivca. Zakaj je zagorel niso povedali, škoda pa še ni bila ocenjena. Isti dan ob 23.16 so prosili gasilce Velenja, da pomagajo izvleči avto iz grabna v bližini odcepa za Kavče. To so tudi storili. Sloje za belo stoenko, ki jo v času nezgode ni vozil lastnik Mirko P. iz Žalca, ampak celjan Simon Š.. DUSET/ d.o.o. TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8/A, 63314 BRASLOVČE TEL.: 063/721-137 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IIM SERVISER IZDELKOV •lonsered STIHL. - MOTORNE ŽAGE - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. O z o 3 □ Z tu Lokalna kriminalistična enota bo prisluhnila tudi anonimkam Od včeraj: modra linija 855 - 500 Kako je bilo včeraj, v sredo, 25. oktobra, ko so velenjski kriminalisti, pripadniki lokalne kriminalistične enote, med 18. in 21. uro, prisluhnili anonimnim klicateljem, ki so zavrteli številko 855-500, še ne moremo nič reči. Bilo je prvič in bilo je že po zaključku redakcije. Bomo pa kdaj kasneje skupaj z njimi opravili kakšno "inventuro", saj bo telefonska številka 855-500 odslej pa do novega leta, vsako sredo ob istem času na voljo prav tistim, ki bi jih kdaj poklicali, pa ne kličejo, ker se je treba predstaviti. Tokrat odločitev prepuščajo klicateljem in po imenu in priimku posebaj ne sprašujejo. Trije glavni razlogi so velenjske policiste privedli do ideje, ki jo zdaj tudi uresničujejo, možnost anoniomnega klica. "Policisti se pri svojem delu na področju krimanalitete in krištev javnega reda in miru srečujemo s tako imenovanim temnim poljem. Gre za kazniva dejanja in prekrške za katere sploh ne vemo, da so se zgodili, ker jih žrtve ali drugi ne prijavljajo," pojasnjuje komandir Policijske postaje Velenje Robert Mravljak. Razlogi za to, da ljudje dogodka ne prijavijo, pa so različni. Lahko gre za strah žrtve pred ponovitvijo, strah pred maščevanjem, reagiranje javnosti na prijavo in podobno. "Včasih se ljudem zdi informacija, s katero razpolagajo, nepomembna. Pa je vsaka informacija, ki se tiče kaznivega dejanja ali prekrška pomembna. Morda policistu manjka ravno ta kamenček za uspešno raziskanost posameznega primera," kot drugo odločilno dejstvo za uvedbno aninimnega telefona navaja komandir. "Tretje dejstvo pa je, da ljudeje preprosto hočejo ostati anonimni, imajo pa ogromno informacij o kršitvah javnega reda in miru, o kaznivih dejanjih, o storilcih in podobnem." Policisti bodo seveda kasneje ocenili težo vsake anonimne prijave ozimoma obvestila. Njihov interes bo ščititi klicatelja. "Če bomo ocenili, da lahko uporabimo določene ukrepe, ne da bi pri tem nakazali, kdo je prekršek ali kaznivo dejanje prijavil, bomo šli v realizacijo. Ob težjih primerih pa bomo, kot velja v načelu stroke, zadevo preverili, analizirali in ukrepali." ■ Milena Krstič - Planine HIT Gorica-Rudar 3 : 1(2:0) Skok na vrh ni uspel Nogometaši velenjskega Rudarja so znova zamudili priložnost, da se povzpnejo na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Potreben bi bil podvig - zmaga v Novi Gorici - vendar so dobili v tem prvenstvu največ zadetkov v svojo mrežo. V prvem polčasu so očitno več razmišljali o tem, da ne bi dobili zadetka kot o tem, da bi ga dali. S takim načinom igre so gostiteljem precej olajšali pot do zmage. Odpor rudaijev so hitovci zlomili že v 15. minuti, ko je Jermaniš poslal pravo bombo proti Stanko-vičevim vratom, žoga je zadela prečko in se od nje odbila v mrežo. Že v 39. minuti so domači vodili z 2:0, strelec je bil Srebrnič, ki je že v 17. minuti zadel prečko. "Mnogi so pričakovali, da se bomo prebili na prvo mesto. Tudi igralci smo si to želeli, vendar smo v prvem polčasu igrali preveč lagodno, kar so hitovci kaznovali z dvema zadetkoma. V drugem polčasu smo vzpostavili ravnotežje, bili na trenutke celo boljši nasprotnik, žal pa smo dosegli samo en zadetek in na koncu vseeno zasluženo izgubili," je komentiral poraz v nedeljo najboljši Rudaijev igralec Milan Žurman. Velenjčani so namreč izid znižali v 62. minuti s strelom Ek-mečiča z bele točke, ki jo je zakrivil domači igralec Matanič, ko je nepravilno zaustavil Ervina Polovšaka pred svojimi vrati. No-vogoriški igralec je pri tem dobil še rdeči karton, tako da so bile moči spet izenačene, saj je moral že v 51. minuti z igrišča Rudarjev igralec Robi Doler zaradi drugega rumenega kartona. V 89. minuti, v obdobju, ko so Velenjčani napadali in skušali izvleči vsaj točko, so domači dosegli še tretji zadetek, strelec je bil Bečaj in jih goste na prvenstveni lestvici potisnili na četrto mesto. Rudarjev trener Bojan Prašnikar pa je takole ocenil srečanje: "Domači so v prvem polčasu izkoristili vse svoje sposobnosti, tudi prednost domačega igrišča in nam preprečili razviti našo igro. V prvem polčasu so bili pač toliko boljši kot kaže rezultat. V drugem delu smo se le zbrali, kajti vedeti je treba, da smo nastopili zelo oslabljeni in to se v naši ekipi še posebej pozna, saj nimamo močne klopi. Znižali smo izid,