ŠOLSKA TEORIJA
Učinek glasbe na otroke s posebnimi
potrebami
Romana Pušnik, mag. prof. inkl. ped., prof. raz. pouka, Montessori
pedagoginja, Osnovna šola Glazija Celje
Veččutna izkušnja glasbe je umetnost zvoka in ritma, ki posamezniku poživi življenje ali pa
služi za razlago čustev in misli. Ne glede na to, ali gre za namen izobraževanja, terapije ali
sprostitve, uporaba glasbe ustvarja pomembno, vključujoče in integrativno vzdušje. Glasba je
močno orodje pri vzgoji, ustvarjalnosti, sprostitvi in učenju otrok s posebnimi potrebami, zato
mora biti njeno vključevanje v specialnem izobraževanju nepogrešljivo.
Ključne besede: otroci s PP, celostni razvoj otro- • jezik in komunikacija;
ka, glasbene dejavnosti, glasbena terapija, zvočno • učni procesi;
ozadje • osebni in vedenjski razvoj;
• gibalne funkcije, koordinacija telesa;
Uvod • učenje tujih jezikov. (Gerritsen 2009)
Glasba bogati otrokovo življenje skozi zaznavne
procese, preko katerih otrok razvija spomin, je- Ker je zvok nihanje – energija, ga ne dojemamo
zikovne spretnosti in tudi gibalne veščine, saj je samo preko sluha, ampak na organski ravni de-
gibanje neločljiv del glasbe, ki pa je močno pove- luje na različne živčne strukture v telesu in s tem
zana tudi z doživljanjem pozitivnih čustev. Otroci pretanjeno spreminja naše dihanje, srčni utrip,
ob glasbi izražajo doživetja, ustvarjajo ritmične krvni tlak, mišično napetost ter tako vpliva na
vsebine, jih gibalno uprizarjajo, slikajo, plešejo, se naše zdravje in učenje. Hoffer pravi, da nas glas-
sprostijo in umirijo. ba nagovori na treh ravneh učinkovanja zvoka:
Številne raziskave so že podprle ugotovitev, da • fizični učinek vpliva na tempo dihanja, samo-
glasba pozitivno vpliva na celostni razvoj otro- dejne gibe;
kovih možganov, izjemno pozitivne rezultate pa • emocionalni učinek vpliva na spremembe
so opazili predvsem pri delu z otroki s posebnimi razpoloženja;
potrebami. • intelektualni učinek.
Pozitivna vloga glasbe pri otrokovem skladnem Ob tem navaja analitične dejavnosti, s katerimi
in uravnoteženem razvoju se uresničuje preko pri otroku krepimo pozornost (poslušanje po-
različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa tudi drobnosti), urjenje spomina (ponavljajoči ele-
preko glasbene terapije, kjer otroci pridobivajo menti) in koncentracijo. (Pregelj 1990)
različne izkušnje, ki vplivajo na razvoj spretnosti,
sposobnosti in znanj. Širok spekter delovanja in blagodejni vpliv glas-
be igra pomembno vlogo pri rehabilitaciji otrok s
Vpliv glasbe na celostni razvoj otrok s posebni- posebnimi potrebami z različnimi razvojnimi pri-
mi potrebami manjkljaji in motnjami. Njihov interes za glasbo
Med prvimi je vpliv zvoka na razvoj možganov raz- je visok, saj ponuja drugačen, lažji način komuni-
iskoval Tomatis, ki je iskal povezavo med sluhom, ciranja kot govorni jezik.
zvokom in komunikacijo. Metoda Tomatis temelji
na procesiranju senzornih informacij, komunicira- Glasba in razvoj otroka
nju in vplivu na učenje. Na 90 % senzornih infor- Otrok se najintenzivneje uči in pridobiva nove
macij, ki jih prejmejo možgani, vpliva slušni sistem, spretnosti prav v obdobju ranega otroštva, pa
vključno z gibanjem in dotikom. V svojih raziskavah vse tja do srednjega otroštva, do 6. leta. Ob glas-
je analiziral učinke Mozartove glasbe pri otrocih z bi se s senzornim raziskovanjem in z gibanjem
motnjami avtističnega spektra, disleksijo in govor- razvija fizično telo kot tudi otrokova osebnost.
nimi motnjami, pri katerih je med zdravljenjem
uporabljal glasbo. Navedel je področja, na katerih Razvoj spretnosti in učenje preko čutil je opisa-
ima zvok še poseben vpliv na človekov razvoj: la že Montessori, ki je otroštvo razdelila na po-
58
Didakta
membna občutljiva obdobja, ko izpostavljenost Čustveno doživljajske značilnosti
različnim izkušnjam pripomore k celostnemu Ni mogoče zanikati, da glasba spodbudi naša ču-
razvoju otroka. stva, kot so žalost, sreča, mir, sproščujoče in no-
stalgične občutke. Že v zgodnjem otroštvu starši
Obdobje občutljivosti na jezik/govor se začne ob uravnavajo čustva pri otroku s petjem uspavank.
rojstvu. Otrok posluša glas matere, opazuje govo- Pri starosti treh let otroci razločijo srečno in žalo-
rila in se seznanja z ritmom ter melodijo govori- stno glasbo. Ker glasba pogosto vsebuje ekspre-
ce. Prilagajanje materinega izražanja z ritmom in sivne akustične vzorce, podobne tistim, ki se poja-
višino glasu otroku pomaga razločevati zvoke še vljajo v čustvenem govoru, aktivira zrcalni proces
preden sam začne vokalizirati. Zanimive so mu nevronskih povezav s čustvom, kar nas spodbuja,
smešne, rimajoče besede in pesmi, zanima ga da doživimo zaznano čustvo. (Juslin in Vastfjall
spoznavanje črk, ki predstavljajo določen glas, na- 2008)
uči se pisati in brati. (Montessori 2006)
Učinek glasbe za čustveno samokontrolo so preu-
Obdobje razvoja motoričnih funkcij in gibalnih čevali pri mladostnikih, kjer so raziskave pokazale,
spretnosti nastopi skupaj z razvojem nadzora te- da mladostniki uporabljajo glasbo za preusmerja-
lesa, ki je viden pri otroku, ko začne raziskovati nje negativnih misli, usmerjanje energije in vzdr-
svoj prostor. Slušni živec, ki prenaša zvok iz ušesa ževanje pozitivnega čustvenega stanja. Glasbeni
v možgane, prek otrokovega možganskega debla terapevti tako z uporabo različnih glasbenih ele-
vzpostavi stik z vsemi telesnimi mišicami in delu- mentov pri glasbeni terapiji (gibanje ob glasbi,
je s pomočjo vestibularnega sistema, ki uravnava igranje na glasbila, glasbena improvizacija, petje
mišično gibanje in skrbi za ravnotežje. Proces pri- idr.) otrokom pomagajo pri izražanju čustev. Le-ti
dobivanja nadzora nad mišicami pomeni, da bo se počutijo udobneje in bolj sproščeno, kadar svo-
otrok začel izražati občutke, ki mu jih zbudi glas- je občutke »izražajo« ob glasbi, sploh kadar gre za
ba, s poskakovanjem, mahanjem z rokami oz. rit- čustva, kot so jeza, frustracija in žalost, ki jih sicer v
mičnim gibanjem, zibanjem. Zvok in ritem lahko vsakdanjem življenju potlačijo. (Chiang 2008)
v tem obdobju pomagata otroku, da se bo naučil
uskladiti telo in možgane. (Campbell 2004) Razvoj ustvarjalnih sposobnosti
»Cilj ustvarjanja ob glasbi ni v ustvarjalnem pro-
Pri približno dveh letih lahko pri otroku opazimo duktu oz. izdelku, ki ima določeno umetniško
intenzivno zanimanje za druge otroke in ostale vrednost, temveč v samem procesu ustvarjanja.«
ljudi. Začne se zavedati, da je del večje skupnosti (Denac 2012, 66)
oz. skupine. (Montessori 2009)
Pri ustvarjalnosti gre za sposobnost možganov,
Skupinske glasbene dejavnosti izboljšujejo otro- da iz delovnega spomina odstranijo odvečne, ne-
kove socialne značilnosti, krepijo občutek pripa- bistvene dražljaje in s tem prejmejo v procesira-
dnosti in skupnosti. Ustvarjanje glasbe uči k iz- nje več misli in čustev, ki služijo oblikovanju idej,
menjevanju, poslušanju in sodelovanju. ki izzovejo navdih. Poslušanje glasbe v ozadju
omogoča razvoj ustvarjalnosti, ki se kaže v otroko-
Merriam je skozi preučevanje rabe glasbe v druž- vem raziskovanju in spoznavanju sveta, saj glasba
bi opredelil nekatere funkcije glasbe, preko kate- spodbuja samoizražanje preko čustvenih odzivov
rih uresničujemo razvoj otrok: na glasbo. Glasbene dejavnosti pa krepijo ustvar-
• funkcija izražanja čustev, ki jih z besedno ko- jalnost, zlasti kadar je dejavnost sama ustvarjalna,
munikacijo ne uresničujemo (petje ob glasbi, na primer improvizacija.
nastopi na prireditvah, ples);
• funkcija sproščanja napetosti; kot neškodljiv Razvijanje motoričnih spretnosti
varnostni ventil (ustvarjanje ob glasbi); Motorika in znotraj nje gibanje ter premikanje so
• funkcija estetskega užitka; odvisna je od po- del osnovnega človekovega komunikacijskega
slušalca (uživanje ob raznoliki glasbi); sistema. Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva
• funkcija zabave, ki se prepleta z ostalimi funk- celota. O pomembnosti povezave med zvokom,
cijami (je med najpomembnejšimi pri otrocih gibanjem in celostnim razvojem je govorila Mon-
s posebnimi potrebami); tessori, ki pravi, da senzorni organi, ki zbirajo vtise
• funkcija telesnega odziva; spodbuja gibalno- in jih posredujejo možganom, prenašajo informa-
-plesni odziv; cije mišicam, ki nadzorujejo gibanje.
• funkcija družbene integracije; prinaša zado-
voljstvo in pripadnost skupnosti; Glasba vpliva na skladno in ritmično izrazno giba-
• funkcija komunikacije; prinaša neposredna nje, saj otrok poskuša slušne vtise prenesti v giba-
»sporočila« poslušalcu ali pripomore h komu- nje preko različnih vrst gibalno-plesnih dejavnosti
nikaciji o glasbi. (Merriam 2000, 175) (npr. gibalnih, rajalnih, didaktičnih iger ter plesnih
59
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
zaposlitev). Ples na primer izboljšuje funkcionalne Glasba ustvari prijetno razpoloženje, pomaga pri
in dinamične elemente nevromuskularnih spre- sprostitvi, preusmeri misli in pomaga k izboljšanju
tnosti, kot so koordinacija, ravnotežje, zavedanje pozornosti. Raven počutja, ki je najprimernejša za
lastnega telesa in prostorska orientacija. optimalno pozornost, je nekje med vznemirjenim
in sproščenim. V razredu, kjer so predvajali klasič-
Pri igranju na instrumente se otok uči usklajene- no glasbo v ozadju, so ugotovili, da se je motivira-
ga gibanja in razvija spretnost posameznih mišic, nost otrok povečala, bili so bolj osredotočeni na
predvsem finomotorike. nalogo, niso povzročali hrupa, da so lahko ob delu
slišali glasbo. (White 2007)
Spodbujanje socialnega vedenja
Ljubezen do enake glasbe ustvarja okvir, ki po- Razvijanje pozornosti pri otroku uresničujemo
veže otroke, ki morda ne najdejo drugih skupnih preko glasbeno-didaktičnih iger. Pri dojenčku za-
interesov. Enak glasbeni okus in poslušanje istih čenjamo z igrami odkrivanja izvora in smeri zvoka,
glasbenikov je pogosto osnova novih prijateljstev, ki je za otroka v tem zgodnjem obdobju zahtevna
s pomočjo katerih posameznik širi socialno mrežo. naloga. Pozornost in koncentracija se s starostjo
Za mlade etnične manjšine je glasba lahko vir za otroka podaljšujeta. Zahtevnost kasneje stopnjuje-
razvoj kulturne identitete. mo z igrami, ki zahtevajo daljšo pozornost in spo-
sobnost razločevanja zvokov v okolju (usmerjanje
Glasbene igre vplivajo na socialno vedenje ter po- pozornosti na točno določen zvok). (Borota 2015)
večajo razvoj socialnih veščin in krepijo sodelova-
nje. Avtorji teh študij ugotavljajo, da glasba poveča Razvoj bralnih sposobnosti
altruizem, viša družbeno zavezanost in dojemanje Kot je govorni jezik sestavljen iz toka povezanih gla-
posameznikov kot »mi«, ne kot »jaz«. (Kirschner in sov, je glasba sestavljena iz vrste glasbenih zapiskov
Tomasello 2010) ali tonov. Zaradi slednjega raziskovalci opisujejo, da
možgani na podoben način obdelujejo glasbo in
Druženje ob glasbi – bodisi ples, petje ali igranje jezik. Razumevanje besed/povedi zahteva uspešno
inštrumentov – daje otrokom občutek zaupanja slušno obdelavo posameznih fonemov v kombina-
(so upoštevani) in samozavesti ter priložnost za ciji z intonacijo, ki jo posreduje zvočna podoba be-
razvoj sposobnosti in zavedanja svojih močnih/ sede/povedi. Razločevaje fonemov znotraj besede
uspešnih področij. Pri otrocih z učnimi težavami se začne s sposobnostjo razlikovanja podobnosti in
in motnjami v razvoju, ki so zaradi nižjih kogni- razlik zvočnih dražljajev. Ugibanje zvokov iz okolice
tivnih, gibalnih sposobnosti drugačni od svojih ali ugibanje zvokov instrumentov razvija slušno dis-
vrstnikov in so sicer izključeni iz okolice, tovrstno kriminacijo.
udejstvovanje pozitivno vpliva na socialne inte-
rakcije. Otroci z disleksijo imajo težave pri fonološki diskri-
minaciji besed v glasove in razlikovanju glasov med
Spodbujanje socialnih odnosov v zgodnjem otro- seboj. Rezultati nadaljnjih raziskav, kjer so tem otro-
štvu uresničujemo preko glasbenih dejavnosti: kom nudili glasbeno terapijo, so pokazali, da so iz-
• Petje izboljšuje fizično, psihološko, družbeno, boljšali sposobnosti fonološkega zavedanja in s tem
glasbeno in izobraževalno področje človekove povezane sposobnosti branja ter zmanjšali jezikov-
osebnosti. Petje z drugimi izboljšuje možnosti ne primanjkljaje. (Forgear in drugi 2008)
empatičnih odnosov s tistimi okoli nas. Kolek-
tivno petje, kot na primer v zboru ali manjši Glasba kot zvočno ozadje
skupini, ustvarja pozitivno skupno identiteto, Raznoliki zvoki narave (šum vetra, zvoki živali, me-
ima pa tudi fizične in psihološke učinke. stni hrup, glasba v okolju) nas vsakodnevno spre-
• Ples; preko različnih vrst plesa (kolo, hoja v kro- mljajo na poti skozi življenje. Vsi ti zvoki vplivajo na
gu, koloni ali ravni vrsti, ples v dvojicah, v smeri »delovanje« človeka. Človek zvoke dojema subjek-
kroga ali kar tako po prostoru) otroke spodbu- tivno; kar je glasba za eno osebo, je lahko hrup za
jamo v sodelovanje in socialno interakcijo. drugo osebo.
• Igranje na glasbila; zaupanje, občutljivost, so-
delovanje, delitev pozornosti, empatija, vode- Percepcija glasbe in zvoka je proces pridobivanja
nje in podrejanje. (Borota 2015) informacij in pomenov iz občutkov, ki nam jih pov-
zroča zvok. Doživljanje občutkov ob tem, kar sliši-
Razvoj koncentracije in usmerjene pozornosti mo, lahko zbuja ugodje, veselje, neugodje ali strah.
Ko je oseba pozorna, lahko razume in si zapomni (Borota 2015)
veliko zapletenih pojmov v kratkem času, saj v
času usmerjene pozornosti potekajo višji miselni Glasbeno ozadje ima na posameznika lahko spro-
procesi, ki omogočajo boljše delovanje možganov stitveni učinek, ki ga povezujemo s poslušanjem
in s tem večjo uspešnost pri učenju. umirjenih skladb, ali aktivacijski učinek, ki ga pove-
60
Didakta
zujemo s hitrejšimi ritmičnimi vzorci. Od poslušal- jazz, narodnozabavno glasbo, klasično glasbo in po-
čeve zmožnosti zaznavanja zvokov je odvisno tudi pularno glasbo. Tempo predvajane glasbe je bil po-
doživljanje. Zvočno okolje, ki je otrokom znano, jim doben (80–90 BPM) v durovskem tonskem načinu. V
daje občutek varnosti in sproščenosti, še posebej raziskavo so bile vključene 4 osebe s posebnimi po-
kadar gre za posamezniku poznano melodijo. Ra- trebami, stare med 9 in 15 let, diagnosticirane od laž-
znolikost izbranega zvočnega ozadja je zato po- je do težje motnje v duševnem razvoju z določenimi
membna pri različnih vsakodnevnih dejavnostih dodatnimi motnjami. Njihova mobilnost, samostoj-
vzgojno-izobraževalnega dela. (Habe 2012, 25) nost, stopnja komunikacije in interesi se razlikujejo.
Raziskava DEČEK 1: zmerna MDR, z zmerno izgubo sluha. Te-
Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv glasbenega žave na govornem področju, kratkotrajna koncen-
ozadja na izbiro dejavnosti pri osebah s posebni- tracija in odkrenljiva pozornost. Zaznane motnje
mi potrebami kot tudi vedenjski odziv, počutje. avtističnega spektra.
Opazovanje je potekalo štiri zaporedne tedne v
multisenzorni sobi zavoda. Vsak udeleženec se je DEČEK 2: lažja MDR, težave s pozornostjo in kon-
udeležil štirih srečanj, na katerih smo v različnem centracijo in senzorno integracijo; močno področje
zaporedju predvajali naslednje glasbene zvrsti: je glasba, petje in ples.
ZVRST DEJAVNOSTI DEČEK 1 DEČEK 2 DEKLICA 1 DEKLICA 2
GIBALNE
POČITEK/SPROSTITEV + + + + + + + + + + +
Klasika USTVARJALNE
IGRA
RAZISKOVALNE + + + + +
GIBALNE
POČITEK/SPROSTITEV + + +
Jazz USTVARJALNE +
IGRA + + + + + + +
RAZISKOVALNE + + + + +
GIBALNE + + + + +
POČITEK/SPROSTITEV + +
Pop USTVARJALNE + + + +
IGRA + + +
RAZISKOVALNE +
GIBALNE + + + + + + + + + + + + +
POČITEK/SPROSTITEV
Nar. zabavna USTVARJALNE + +
IGRA +
RAZISKOVALNE
Najpogosteje izbrane dejavnosti
61
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
DEKLICA 1: zmerna MDR, z lažjo gibalno ovirano- želimo uravnavati pri otroku. Pri mlajših udele-
stjo; z motnjo v govornem razvoju. Težave s pozor- žencih je ta sprememba še vidnejša. Pri vodenih
nostjo in koncentracijo, prekomerna motorična dejavnostih navadno otroci potrebujejo druge
aktivnost, hitri in impulzivni gibi. stimulacije (spodbude vzgojitelja, navodila ipd.),
da pri dejavnosti vztrajajo, velikokrat se pri sa-
DEKLICA 2: težja MDR, lažja gibalna oviranost; ne mostojnem delu dolgočasijo ali pa so razočarani
govori. Zelo rada ima glasbo, na katero se gibalno nad spremembami prekinitve njihove najljubše
odzove. aktivnosti.
Ob opazovanju odzivov udeležencev na glas- Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s
beno ozadje so se pokazale različne funkcije posebnimi potrebami mora ustvariti okolje, ki je
glasbe, ki jih je opisal Merriam pri preučevanju podporno in dovolj prožno, da spodbuja otrokov
rabe glasbe: funkcija izražanja čustev, funkcija razvoj na čim več področjih.
sproščanja napetosti, funkcija estetskega užit-
ka, funkcija zabave, funkcija telesnega odziva, ki Vključevanje glasbe je smiselno takrat, kadar za-
spodbuja gibalno-plesni odziv. gotavlja pozitivne izkušnje: telesno sprostitev in
sprostitev fizične napetosti; čustveno sprostitev
Ob predvajanju klasične glasbe sta se prepletali in zmanjšanje občutkov stresa; občutek sreče,
funkciji estetskega užitka in sproščanja. Vsi udele- pozitivno razpoloženje, veselje, navdušenje; sti-
ženci so si namreč ob tej glasbi poiskali udoben ko- mulacijo kognitivnih sposobnosti – pozornost,
tiček, se umirjali, sproščali in ob morebitnih vizual- koncentracijo, spomin in učenje; povečan obču-
nih pripomočkih (svetlobni učinki) ob glasbi uživali. tek samozavesti; občutek za namen in motiva-
cijo, ki ob poslušanju ponuja izzive, ki so otroku
Klasična glasba vključuje počasnejši ritem, s kate- dosegljivi.
rim se spodbuja alfa možgansko valovanje in sta-
bilizira otrokov duševni fizični in/ali čustveni ritem.
Otroci vstopijo v sproščeno zavestno stanje, glasba Literatura in viri
pa jim pomaga ohraniti pozornost in koncentracijo, Borota, B. (2015): Glasbene dejavnsoti in vsebine. Koper: Univer-
zitetna založba Annales.
kar pri otrocih blaži motnje, ki so povezane s hipe- Campbell, D. (2004): Mozart za otroke: prebujanje otrokove
raktivnostjo, pozornostjo in impulznim nadzorom. ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tan-
gram.
Chiang, J. (2008): Music Therapy for Young Children who have
Ob predvajanju narodnozabavne in popularne special needs: The Music Therapy Experience from the per-
spectives of carers and professionals. (Master Thesis). The New
glasbe je bila v ospredju funkcija zabave in funkcija Zealand School of Music, Wellington, New Zealand.
telesno gibalnega odziva, seveda s prepletanjem Denac, O. (2012): Načrtovanje glasbenih dejavnosi v zgodnjem
obdobju otroštva. Maribor: Pedagoška fakulteta.
drugih funkcij. Pri vseh udeležencih se je ob teh Forgeard, M., Schlaug, G., Norton, A., Rosam, C., Iyengar, U. in
dveh zvrsteh plesno-gibalna aktivnost izrazito po- Winner, E. (2008): The relation between music and phonolo-
gical processing in normal-reading children and children with
daljšala, hkrati pa je naraščalo navdušenje, veselje dyslexia. Music Perception, 25 (4), 383–390.
in zadovoljstvo. Gerritsen, J. (2009): A review of research done on Tomatis au-
ditory stimulation. Dostopno na: https://www.tomatis.com/en/
research-and-resources
Poslušanje glasbe poveča motorično učinkovitost, Habe, K. (2012): Zvok kot bivalni prostor z glasbeno-psihološke
perspektive. Glasba v šoli in vrtcu, 16 (1/2), 24–27.
veča vzdržljivost in daje pozitiven občutek gibanja. Juslin, P. N. in Vastfjall, D. (2008): Emotional responses to music:
Gre za psihofizični učinek, ki vključuje zmanjša- The need to consider underlying mechanisms. Behavioral and
Brain Sciences. 31, 559–621. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.
no zaznavanje truda in sproža prijetna čustva, ob nlm.nih.gov/18826699/, 25. 12. 2020.
katerih se zmanjšuje občutek fizičnega napora in Kirschner, S. in Tomasello, M. (2010): Joint music making pro-
motes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and
utrujenosti. Human Behavior, 31 (5), 354–364. Dosotpno na: 10.1016/j.evol-
humbehav.2010.04.004, 25. 12. 2020.
Merriam, A. (2000): Antropologija glasbe. Ljubljana: Znanstveno
Predvajano jazz glasbo bi – preko opazovanja in publicistično središče.
udeležencev – povezali s funkcijo zabave in funk- Montessori, M. (2006): Srkajoči um. Ljubljana: Uršolinski zavod
za vzgojo, izobraževanje in kulturo.
cijo sproščanja, ki se prepleta z nekaterimi drugi- Montessori, M. (2009): Skrivnost otroštva: Knjiga za starše in uči-
mi funkcijami. Udeleženci so ob glasbi uživali, se telje. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko
dejavnost in kulturo.
zabavali, sicer pa večje pozornosti jazz zvrsti niso Plut Pregelj, L. (1990): Učenje ob poslušanju. Ljubljana: Državna
namenjali. Glasbo so označili za zabavno, smešno založba Slovenije.
Saarikallio, S. (2009): Emotional self-regulation through music
(nepoznano). V času predvajanja jazz glasbe so in 3-8-year-old children. V Louhivuori, J., Eerola, T., Saarikallio, S.,
se ukvarjali z dejavnostmi, ki jih tudi sicer najraje Himbert, T., in Eerola, P. Proceedings of the 7th Triennial Confe-
rence of European Society for the Cognitive Sciences of Music
počnejo. ESCOM 2009 (str. 459–462). Finland: University of Jyväskylä.
White, K. N. (2007): The Effects of Background Music in the
Classroom on the Productivity, Motivation, and Behavior of Fo-
Zaključek urth Grade Students (Doktorska disertacija). Institute of Edu-
Pravilna uporaba glasbene podlage lahko omi- cation Sciences, Columbia College, South Carolina. Dostopno
na: Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED522618.pdf,
li ali spodbudi vrsto razpoloženj in vedenj, ki jih 25. 12. 2020.
62
Didakta
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si