-i§in* »o in -ugih PRIL 8654 OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 P. 126 6001 KOPER bičana v gotovto! ■ Postale 1 grupo* JKI DNEVNIK Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 186 (9794) TRST, petek. 12. avgusta 1977 JlffliORSKI DNEVNIK je zavel izhajati v Trstu 13. maja 1345. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vam Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je laskal v tiskarni vDoberdobs - j0vcu Prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ ZAPADEL ROK VPISOVANJA V POSEBNE SEZNAME Pol milijona mladih kandidatov pričakuje vsaj začasno zaposlitev Število brezposelnih se ne bo skrčilo, dokler bo gospodarstvo v krizi iih ž Skoi aj pol milijona mla-p^Poselnih se je do včeraj o-v^t e' ko je zapadel rok za vpišo-dili ’ v pokrajinskih ura- »stiovj del° v uPan.!u' da bodo na IjL. Pred nedavnim odobrenega to^ kratkem našli vsaj začas-to iJjn tev. Omenjeni seznami bo-junii to konec decembra in konec '%nj Vsakega leta izpopolnjeni z Bnovih prosilcev. Vprašanje, it ^ga Postavljajo vsi v teh dneh, k? dolgo čakanje preč po-1» v n |'mi uradi za delo spremeni-■Nik*!!-’ stvarnega? Bodo v do-k*slitev7 ^asu vs‘ Prosilci dobili za- Mi It biuster za delo Tina Anselmi, fDosle• V ^em Pogledu kategorična: srno pripravili le nekaj 'ktdtem iV okviru državne uprave, Ut n ko dežele in ostale krajev-4, ^n°.ve niso imele dovoli ča- c . Oi razvile svoje nredloge. rž ne lx> odpravil poja-it jv ?Poselnasti mladih, pojava, ki H ., ef’Ca gospodarske krize, pa Him .raka med šolo in pnoiz-4lo sistemom. To potrjuje tudi Sori,■ ■ na Primerjava med po Sj1 >n razpoložljivimi sredstvi njnejimo le na načrte prej o J zJnn ministrstev, ki predvideva * vini n° zaposlitev za 28.000 1ju ^lijara °' bo *-° zahtevalo 175 4 vSa? '*r naložb na leto, se pravi ri9va ” delovno mesto bo morala N i'investirati poprečno nekaj i Isk rni*i)°nov lir. Za zaposli-■ tj hi. Prosilcev bi bilo potrebnih 15 triu. ^ milijard lir, kar ]4rkm at več od sredstev, ki jih je 'r v tlf11 namenil (1.060 milijard \ ^ letih). k 111 u gre dodati tudi dejstvo, k'osebja v državnih službah ,jl kojtpij;v izobilju in da je res ne-V'.. °, naprtiti nova bremena ' S krajevnim upravam. To čfoilo preprečiti vsakršen po-*keja |'acije državnega proračuna. % hk' Problem —■ je s tem v *\i?oudarila Anselmijeva — je V j d število državnih uslužbence asnost je zato nujna: zapo-^asj^odo v tem primeru samo ^ ' li omejitev bo najbrž obveljala L%L zasebnih podjetjih, kajti, 'Pega koli zornega kota se 'Slo VL,raaanja, dejstvo je, da se 'Ham, orezposelnih ne bo odločno jjjt itar™’ dokler bo razvojna stop-pa. ‘lanskega gospodarstva tako Slu ffkon za uvajanje mladine r0vi 1 ie pripravil parlament j ■ Ai. bodravnatelj zveze industrij-ni Wo Salusti - je dober, ven- S> odloka, pa še tako dobro san.. np"° ki bi lahko omogočil ' Pravj0,1 ga je pripravil parlament ž?f'~................. jjUlih Števila razpoložljivih de-lt4Uo,S®at, dokler ne bomo zares 1 krize.* (vt) ^^ražitev pristojbin ^ avtomobiliste švtn^ Pristojbina za vpis noveli sta ob''a v avtomobilski regi-X»e 0(1 10. avgusta 70 od V^koi e<^' Prav tako so se za 70 v DoU, ..Podražili akti za zamenja-i)i,tdstAH llske evidenčne tablice, za ti vitin, °v sta se tudi podražili j v°zila prometne knjižice iri pre- S fj',n°ve pristojbine, ki jih na-' Ndj.^ot ministrstva za finan-e pomenijo za ita- li ' Novp 7 ,mit K^ki oojatve pomenijo za ita-S^ilto^^omobilski klub nov vir ■ za italijanskega avtorno- Povo breme. ^ni pozivi ®sšniljencem l®trolejskega Sandal?, A V^rh'I,-,.*>?.rK,vno ie v ospredju l. c,'nib skladov*, s katerimi V^Jštru"6 naftne družbe nakazale Pbliti^ • Soparne vsote • strankam tji mm osebam, za protiuslu-iiLDozjv dPevi so izstavili več sod-C PffcriV ^Približno dvajset) raz- om in upraviteljem V. fttt0ll‘ o,riJzb. Preiskovalni sod-t« Slivi '&rr’ ie sklen'l zaslišati tč 4>eij lom tednu glavne osumljen-j, U gK,',lrnl sta tudi Giuseppe Ar-t|(l adi ž .P' direktor «Italcasse», ki 'p len v preiskavo o tajnih Hih8PiR» S0 Italiana* in Vincenzo viške j nekdanji predsednik pe-ji*. ^ aružhe. hij.’*>! n„0e je pred mesecem dni '>,? Ekiri„ stPik državnega pravd-kt'v pan Di Nicola. na podlagi »jjziskov ?mentarne komisije, ki kri;1 šknTj tako imenovani petro-6jšpjJ, ncl*i' Sodnik je zasledil nePravilnosti v bilancah podjetij, ki so prikrivala skrita nakazila političnim strankam. Če sedaj pogledamo historiat raziskav o dejavnosti petrolejskih družb lahko ugotovimo, da so prve raziskave sprožili trije genovski pretorji že leta 1973, ko se je porajal sum, da so nekatere družbe skrile precejšnje količine bencina v pričakovanju poviškov. Niso pa ugotovili samo tega, temveč so prišli na sled raznim knjižnim postavkam, iz katerih je bilo jasno razvidno, da služijo kot «prepričeval-no? sredstvo vladnim strankam Tri leta so minila od takrat in končno smo pri sodnih pozivih, ki bodo morda dokončno razčistili celoten škandal podkupovanj. Novi ukrepi za varnost postnih uradov RIM - Bo zadnjih, krvavih ropih v nekaterih fioštnili uradih so se na ministrstvu za pošto včeraj sestali funkcionarji notranjega ministrstva, karabinjerski častniki in izvedenci ministrstva za pošto, ki so razpravljali o novih ukrepih, ki jih namerava sprejeti notranje ministrstvo glede varnosti v poštnih uradih. Kot je znano predvidevajo novi u krepi nekatera točna določila predvsem glede varnosti poštnega osebja, ki deluje na vlakih, ki so bili v zadnjih časih večkrat tarča roparjev in pa boljše nadzorstvo nad denarjem in drugimi noštnimi vrednotami. Ministrstvo za pošto pa je medtem sporočilo, da bo v kratkem predložilo parlamentu poseben zakonski osnutek o zavarovanju poštnih uslužbencev, ki bi umrli ali bi bili ranjeni pri roparskih napadih. RIM — Predsednik vlade Andreotti je včeraj zjutraj sprejel v palači Chigi notranjega ministra Cos-sigo, kateremu je zaželel, naj preživi vesele počitnice. Kasneje se je Andreotti sestal s poveljnikom karabinjerjev generalom Minom. m i m iiiiifiuiiiii Hlinil im m tu uti n ii h milili mn tiiiiii n uniii«! mn m iiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif mini iiiiiiiiiii PODTAJNIK KD MILOM SKUŠA OMILITI POLEMIKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE ŽE RAZBURJAJO DUHOVE Socialist Mancini za aktivno socialistično udeležbo v vladi RIM — V splošnem mrtvilu na političnem področju, ki ga belež.imo v letošnjem avgustu, izstopajo izjave nekaterih vidnih političnih predstavnikov v zvezi s skorajšnjimi predsedniškimi volitvami, ki bodo leta 1978. Med drugimi se s tem vprašanjem ukvarja tudi socialist Giacomo Mancini, ki pravi, da bodo notranje zdrahe v socialističnih vrstah preprečile PSI, da predstavi lastnega kandidata za predsedstvo republike, medtem ko republikanci že mesece delajo na tem, da bi si zagotovili izvolitev svojega kandidata. Tudi demokristjani, pravi Mancini, nimajo problemov: njihova kandidata sta Andreotti in Moro. Mancini se nato ukvarja z vprašanjem socialistične prisotnosti v vladi ter se sprašuje, zakaj socialisti ne bi mogli biti na oblasti, če so že prisotni v deželnih in krajevnih upravah. Ni prav, da krščanska demokracija sama uresničuje sporazum, ki so ga podpisale vse demokratične stranke. Težko ,je verjeti, da se bo to lahko nadaljevalo do konca zakonodajne dobe. Treba je preiti k novemu obdobju, pravi Mancini, ko se bodo stranke na vla di vrstile. Mancini nato kritizira tajnika PSI Craxija, ker je določil predčasni kongres za prihodnjo pomlad, medtem ko bi o vseh vprašanjih morali razpravljati znotraj stranke. Ob koncu izraža Mancini «spoštljivo» kritiko, kot sam pravi, predsedniku centralnega komiteja Nenniju, ker se je ta organ v zadnjem letu sestal samo enkrat. S polemikami o skorajšnjih predsedniških volitvah se ukvarja tudi podtajnik KD Galloni, ki pravi, da je še vse prezgodaj, da bi govorili o izvolitvi predsednika republike, saj bi ta polemika lahko pripeljala do ohromitve političnega življenja v Italiji. Galloni se nato ukvarja z vprašanjem vlade in z dejstvom, da v bistvu sloni samo na posredni podpori strank. Če bi kdo sklenil umakniti svojo posredno podporo ter zahtevati oblikovanje politične večine s komunisti, bi to prav gotovo privedlo do razpustitve obeh zbornic. Seveda je ta samo teoretična domneva, trdi Galloni, saj so tako KPI kot manjše stranke dokazale, da gledajo na politični položaj z veliko mero stvarnosti in od govornosti. Kar zadeva strateško linijo KD, pa slednja ne sovpada 7. zgodovinskim kompromisom in niti ne s čelnim spopadom. Krščanska demokracija hoče razširiti demokracijo v Italiji, tako da bi spet prišli do dialektične igre med večino in opozicijo, v čemer je bistvo demokracije, (if) «Monien(o scra»: napovedano srečanje na ministrstvu za delo RIM — Sklep založnika lista «Mo-mento sera», da preneha izdajati časopis, je vzbudil močno vrenje v rimskih krogih časnikarjev p ti-skamiških delavcev. Na manifestaciji. ki jo .je včeraj organiziral agitacijski odbor v zvezi s srečanjem med založnikom in podtajnikom pri predsedstvu vlade Amaudom, so bili prisotni predstavniki pokrajinskih sindikatov tiskamiških .debvcev, Združenja rimskega tiska, predstavnik deželne sindikalne federacij, generalni tajnik vsedržavne federacije časnikarjev Luciano Ceschia in drugi. Udeleženci manifestacije so potem odšli v sprevodu do tajnika pri (vedsodstvu vlade Arnauda. Ta je sprejel delegacijo, kateri je povedal. da založnik ni hotel sprejeti nobene obveznosti do delavcev Podpisana pogodba o Panamskem prekopu VVASIUNGTON — Predvčerajšnjim zvečer sta šef ameriške delegacije Ellstvortli Bunker in panamski predstavnik Rimiulo Escobar podpisala v Panami novo pogodbo glede Panamskega prekopa. Pogodba predvideva, da bo prekop po I. 2060 prešel pod polno suverenost Paname, a ZDA bo o-stala ie pravica, da ga brani brez časovne omejitve. Podpis pogodite je sprožil v ZDA oslre reakcije. Prevladuje mnenje, da bo imel predsednik Carter precej opravka, da bi prepričal večino senatorjev o pravilnosti svoje politike. Več o panamskem vprašanju berite na četrti strani. KLJUB NAPOVEDI BOMBNIH ATENTATOV ELIZABETA ZAKLJUČILA SVOJ OBISK V ULSTRU «Garden party» v parku vseučilišča v Colerainu z več tisoč povabljenci LONDON — Včeraj zjutraj, ko se je kraljica Elizabeta pripravljala, da s svojim soprogom obišče ulstrsko vseučilišče v Colerainu, je organizacija IRA, ki združuje v svoji sredi katoliške bojevnike za svobodo Severne Irske, objavila proglas, v katerem jo je pozvala, naj ne gre v Coleraine, ker se je baje organizaciji posrečilo, da kljub strogemu nadzorstvu in varnostnim ukrepom postavi tam nekaj peklenskih strojev. V sporočilu IRA je bilo sporočeno : «To ni šala. Evakuirajte iz poslopij vse civiliste, oddaljite o troke. Če bodo bombe ubile ali ranile ljudi, bo odgovornost vaša.* Policija je seveda še enkrat natančno pregledala celotno področje vseučilišča ter je pri tem uporabila tudi pse. ki so dresirani ka iskanje eksploziva. Preiskava ni dala nobenega pozitivnega rezultata. V prejšnjih dneh so policijski organi našli v območju vseučilišča dve bombi. Kljub ustrahovalnemu sporočilu, se je Elizabeta skupaj s soprogom odpeljala samo nekaj minut po predvidenem programu s helikopterjem v vseučelišče v Colerainu. Tja je prispela po nekajminutni vožnji. V veliki dvorani vseučilišča je pričakalo suvereno kakih 500 povabljencev. Pred njimi je Elizabeta imela kratek govor, ki je bil edini v teku njenega obiska v Ulstru ob priložnosti 25-letnice njenega kraljevanja. V svojem govoru je pozvala vse severnoirsko prebivalstvo «naj ne misli na preteklost, temveč naj gleda na bodočnost, da bi vsi skupaj delovali v duhu prijateljstva in odpuščanja.* ^Opazovala sem nasilje v zadnjih letih z zaskrbljenostjo in ža lostjo* — je dejala. Opazila sem pa tudi z občudovanjem silo duha in odpornost s katero se je kljubovalo tej grožnji*. Potem je še omenila, da se opažajo spodbudni znaki pomiritve in razumevanja med ulstrskimi prebivalci. «Obču-tila sem skupne vezi in upanie v bodočnost* — je dejala. »Ljudje spoznavanjo povsod, da ie nasilje brezsmiselno in zgrešeno in da ga zavračajo. Nasilje mora prenehati, to ie tudi moia prošnja.* Elizabeta je bila med svojim o-biskom popolnoma mirna, kot da bi se je grožnje IRA ne tikale. Tudi zunanji znaki strogega nad zora v dvorani niso bili kai vidni. Kraljica in princ Eilip sta šla normalno skazi špalir povabljencev, samo da je bil njun korak nekoliko hitrejši. Navzoči so nudili Elizabeti šopke cvetja. Z obiskom na vseučilišču se je kraljičino bivanje v Ulstru praktično zaključilo. Takoj po srečanju v veliki dvorani je bil v vseučiliš-kem parku «Garden party», katerega se je udeležilo nekaj tisoč povabljencev. Takoj nato ie helikopter prepeljal kraljico in njenega soproga na jahto «Britania*. kjer je bil sinoči slovesen sprejem ob zaključku obiska v Ulstru. Kot smo dejali, je Elizabeta šla v Ulster ob priložnosti 25-letnice kral.jevan.ja, ker se čuti tudi ul-slrka kraljica. Mnogi so ji sicer to potovanje odsvetovali, toda ni nikogar poslušala. Angleške oblasti so poskrbele za stroge varnostne u-krepe. Za kraljičino varnost je skrbelo 32 tisoč policijskih agentov in vojakov. V vseučiliškem območju je bilo več tisoč pripadnikov varnostnih sil in med njimi številni ostrostrelci, medtem ko so helikopterji preletavali celotno porečje. (v.k.) LONDON — Južnoafriški zunanji minister Pik Botha je prispel v London, kjer se bo pogovarjal s svojim angleškim kolegom in potem tudi z ameriškim državnim tajnikom Vanceom o položaju v Rodeziji. Angleški zunanji minister se je že včeraj pogovarjal o tem vprašanju z rodezijskim zmernim političnim voditeljem škofom Mu-zorewo. V Londonu je sedaj na obisku tudi predsednik Tanzanije Julius Nyerere. Intervju podtajnika Evangelisti ja Kmalu ameriške naložbe v južni Italiji RIM — Podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti se ukvarja v in te-vjuju, ki ga je dal nekemu ted-hiku, s skorajšnjim obiskom kakih sto ameriških industrijcev, ki bodo obiskali južno Italijo, da bi proučili možnost naložb. Evangelisti je o tem vprašanju govoril prejšnje dni tudi s predstavniki sindikalnih organizacij, s katerimi se je sestal. Ameriška pomoč Italiji, ki je, trdi Evangelisti, posledica nedavnega obiska predsednika vlade Andreottija v Združenih državah Amerike, bo potekala v bistvu po treh smernicah: predvsem bodo italijanska in ameriška podjetj skupaj uresničila nekaj pomembnih pobud v tretjih državah; obe vladi bosta skušali spodbuditi ameriške naložbe v Italiji: tretjič pa, kar je za italijansko plačilno bilanco morda najpomembnejše, bodo okrepil: italijanski izvoz v ZDA. Andreotti, pravi Evangelisti, se je vrnil iz Amerike, potem ko je dosegel dvojni uspeh: Američani sedaj zaupajo Italiji ne samo na političnem, temveč tudi na gospodarskem področju. O tem pričajo izjave predstavnikov dvanajstih najpomembnejših ameriških bank. V svojem intervjuju se je Evangelisti dotaknil tudi vprašanja davkov. Ne gre za spremembo davčnega pritiska, temveč za to, da bi bil pravičenje razporejen. NEPRIČAKOVAN IN NEPREPRIČLJIV SKLEP Neapeljsko sodišče označilo Petro Krause za teroristko S to utemeljitvijo so sodniki potrdili veljavnost zapornega naloga NEAPELJ — Petra Krause eje zelo nevarna oseba kot dokazujejo pripisana ji kazniva dejanja*, s to nezaslišano utemeljitvijo je preiskovalni urad pri neapeljskem prizivnem sodišču zavrnil zahtevo obrambnega kolegija, naj začasno umakne zaporni nalog proti italijansko - nemški anarhistki. Sodniki bi bili kvečjemu pripravljeni izpustiti Petro začasno na prostost, seveda če bodo zdravniki potrdili, da je zapor ženski nevaren spričo njenega zaskrbljujočega zdravstvenega stanja. Nepričakovan in nezaslišan sklep neapeljskega sodišča (le to je pristojno za odločanje, ker je Krau-sejeva osumljena sodelovanja pri požigu milanske tovarne Face -Standard, odgovorno za katerega si lastijo NAP in pripadnikom slednje organizacije je pred nedavnim sodila neapeljska porota) je izzval takojšnjo reakcijo zagovornikov anarhistke. Odv. Senese, ki je član o-brambnega kolegija, je v razgovoru s časnikarji poudaril, da bi se Dllllllllllll IIIIIIHIHHII HI I lil IIIHIIIIIIIIIIIIItlllllllllllHHII Hilli IIIHIHHIIMUI lili HIIHIIIIIIIIIHIIHIIIHIMIIII lllllf lUllimilllllillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK ODPOTOVAL Z BLIŽNJEGA VZHODA Vanceova posredovalna misija ni dosegla zastavljenega cilja Nesoglasij ob ključnem palestinskem vprašanju niso premostili Ameriško-izraelska stališča so se zbližala le ob obrobnih problemih ALEKSANDRIJA — Pred svojim odhodom na «mirovno misijo* po Bližnjem vzhodu je ameriški zuna nji minister Cyrus Vanče izrazil prepričanje, da so prizadete države »»pripravljene iskati mirno rešitev dolgoletnega spora*. Ob zaključku svoje naporne poti po Izraelu in petih arabskih državah pa je ameriški državni tajnik «z zadovoljstvom ugotovil, da vse države gojijo resnične miroljubne namene*. Ne glede na dejstvo, da bi lahko o Vanceovih ugotovitvah nekoliko podvomili, ker jih težko podpremo z nam poznanimi dogajanji, pa je verbalno preverjanje «pripravljeno-sti* žal največ, kar je Vanče opravil v državah Bližnjega vzhoda. A-rabci in Izraelci se v doglednem času še ne bodo pogovarjali neposredno, še vedno bo njihova mnenja -nem so poslale tisku v objavo daljše sporočilo, v katerem odločno zavračajo izsiljevanje švicarske vlade, od italijanske pa zahtevajo, naj se zavzame za usodo italijanske državljanke, ji omogoči prihod v Italijo in učinkovito zdravljenje. (vt) Cunhal v Moskvi MOSKVA — Navzočnost generalnega sekretarja KP Portugalske Al-vara Cunhala v sovjetskem glavnem mestu vzbuja v političnih krogih precejšnjo pozornost. Cunhal se je že srečal z Borisom Ponomarjovom, ki skrbi za stike med KPSZ in zahodnimi komunističnimi partijami. Ne ve se, če je obiskal Brežnjeva, ki je na oddihu ob Črnem morju. Zagari se pogovarja z romunskimi voditelji BUKAREŠTA — Podpredsednik evropskega parlamenta in član vodstva PSI Mario Zagari se je pogovarjal včeraj z generalnim sekretarjem KP Romunije Ceausescom o vprašanjih, ki zadevajo helsinški ■sporazum, sodelovanje med narodi na Balkanu in v Sredozemlju ter o tesnejšem sodelovanju med socialističnimi in komunističnimi strankami. TRŽAŠKI DNEVNIK PRIMORSKI DNEVNIK 2 12. avgusta 197 OBSODBE SKLEPA DEŽELNEGA NADZORNEGA URADA 0 RABI SLOVENŠČINE DOVOLJ JE BILO NAČELNIH IZJAV DANES SO POTREBNA DEJANJA! Izjava Slovenske kulturno - gospodarske zveze Poročilo izvršnega odbora Slovenske skupnosti Slovenska kulturno - gospodarska zveza je poslala naslednjo izjavo: Odločitev deželnega nadzornega olbora, da zavrne sklep tržaškega pokrajinskega sveta o dopolnitvi notranjega rravilnika, po katerem bi imeli pokrajinski svetovalci slovensko narodnosti pravico uporabljati svoj jezik na zasedanjih sveta, pomeni popuščanje nacionalizmu. V o-dločitvi se zrcali oportunizem deželnih dejavnikov, ki ne marajo prevzeti »odgovornosti*, da so sami kaj prispevali v zvezi z rabo slovenskega jezika s tem, da samovoljno pripisujejo to pravico osrednjim organom. vse v varljivi in nepotrebni skrbi, da se ne bi zamerili naciona listični desnici. Istočasno pomeni v času, ko je bila dosežena važna eta-pa v krepitvi avtonomije krajevnih uprav, velik korak nazaj. Pravice slovenske narodnostne skupnosti v Eurlaniji-Julijski krajini se ne rešujejo z načelnimi izja vami o upravičenosti reševanja teh pravic, niti z obljubami kaj je treba storiti, za kar se je deželni odbor večkrat obvezal. Te pravice je treba priznavati vsak dan, ob vsaki priložnosti. Ne zanikamo potrebe, da je treba načela poudarjati in ponavljati, ker se iz načel porajajo dejanja. Toda po tolikih ponavljanjih so danes potrebna dejanja. Prav v tem so deželni organi prevečkrat odpovedali in odločitev de želnega nadzornega odbora je zad nje negativno dejanje, ki, 'ga ni mogoče razumeti in ga je treba odločno obsoditi prav v sedanjem trenutku, ko je predsednik vlade dal konkretne obljube slovenski narodnostni skupnosti. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je z ogorčenjem sprejel vest, da je deželni nadzorni odbor zavrni! sklep pokrajinskega sveta o dopolnitvi notranjega pravilnika, ki priznava slovenskim svetovalcem pravico, da se izražajo v materinem jeziku. Slovenska skupnost se je vztrajno in zelo odločno borila za pravico do izražanja v materinem jeziku povsod, predvsem pa v izvoljenih svetih, ki morajo biti demokratičen izraz tudi narodnostne stvarnosti v naših krajih. Za to pravico so se predstavniki Slovenske skupnosti morali zagovarjati tudi pred sodnikom. Sklep nadzornega odbora je tako pravno kot politično nesprejemljiv, saj nasprotuje pravilnim tolmačenjem 6. člena italijanske ustave in tolikokrat {»udarjenemu samoodločanju krajevnih ustanov. Poleg tega je sklep deželnega nadzornega odbora v popolnem nasprotju z zagotovili o pravicah slovenske manjšine v času po osimskem sporazumu ter izhaja iz dnevnih redov izvoljenih svetov in iz obljub ministrskega predsednika. Napori Slovenske skupnosti za enakopravnost slovenščine ne bodo v bodoče nič manjši. Jasno pa je, da mora v tem trenutku nastopiti par- lament z globalnim zaščitnim zakonom, saj je že 30 let jasno, da je 6. člen ustave za večino ustanov v naši državi vsekakor preveč splošen. ZAHTEVA POKRAJINSKE UPRAVE Table na mejnih prehodih (udi v slovenščini! Na pobudo odbornika za probleme slovenske manjšine Alojza Markoviča, je (»krajinski odbor odlo čil, da ooseže pri pristojnih orga nih z zahtevo, da bi bile na cestnih tablah pri mejnih prehodih odslej omenjene omejitve hitrosti poleg v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini tudi v slovenščini. O tem sklepu je podpredsednik pokrajine Martone pismeno obvestil ministrstvo za javna dela. generalni vladni komisariat in vodstvo ANAS, Včeraj zaključim vpis v posebni seznam brezposelne mladine za delo posebne Včeraj se je na uradih vse Italije končal vpis v sezname brezposelnih mladincev Točni podatki q številu vpisanih niso še znani, lahko pa po neuradnih informacijah zapišemo,, da se je v deželi Furlaniji - Julijski krajini prijavilo približno 5.000 mladincev. Večina nezaposlenih ima diplomo višje šole ali univerze. Na tržaškem uradu za delo se je prijavilo približno 1.550 mladincev, od katerih je 54 odstotkov moških, 46 odstotkov pa žensk, je bržkone presenetljivo, saj so v dru-kih krajih dežele ženske v veliki večini. NA CELOVŠKEM VELESEJMU Deželni paviljon posvečen turizmu in pristaniščem Deželno odborništvo za industrijo in trgovino je tudi letos poskrbelo za deželni paviljon ob priliki 2 celovškega lesnega sejma. Razdeljen bo na dva dela: v prvem bodo pri -kazali turistične lepote in zmoglji vosti naše dežele, v drugem pa pristaniško dejavnost. V Celovcu bo našo deželo zastopal odbornik Stopper, prisotni pa bodo tudi predsedniki trgovinskih zbornic in lesni operaterji. Uradna otvoritev velesejma bo 13. avgusta, dan Furlanije - Julijske krajine pa v ponedeljek, 15. avgusta. Odbornik Stopper se bo ob tej priliki sestal s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem, ob dnevu dežele pa bo srečanje s časnikarji v celovški občinski palači, kjer bo tudi sprejem za avstrijske oblasti in za razstavljavce. Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev na drobno je javila urnike trgovin za velikošmam-ske praznike. Ti so naslednji: Jutri, 13. avgusta, bodo ves dan odprte vse trgovine, tudi tiste, ki so po navadi zaprte zaradi kratkega tedna. V nedeljo, 14. avgusta, pa bodo vse trgovine zaprte z izjemo mlekarn in pekarn, ki bodo lahko odprte zjutraj od 7.40 do 13. ure. Za ponedeljek, 15. avgusta, to je na veliki šmaren, pa Zveza trgovcev najavlja zaprtje vseh trgovin razen cveti,čarn, ki bodo poslovale od 8. ure do 13. ure. Včerajšnje neurje je v Trstu prekinilo skoraj petdeset teleprinterskih povezav. Obstali so teleprinterji na prefekturi, na kvesturi in v raznih časnikarskih agencijah. Okvare so popravili šele v popoldanskih urah. PONOČI NA OBMOČJU PRAPROTA, TRNOVCE IN BAJTE V petih minutah uničen trud kmetov in vinogradnikov 70 odstotkov zaroda v vinogradih uničenega, 100-odstotna škoda na zelenjavi - Toča in sodra sta pestili tudi vzhodni Kras, predvsem Trebče in Padriče ■ Drugod le silovita ploha I Hi Visok kup sodre ob robu ceste Trebče — Opčine uuiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiimiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiviiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiia POSLANEC ZIS VINKO GOBEC PRI COMELLIJU JUGOSLAVIJA NAKAZALA NAŠI DEŽELI POMOČ V VIŠINI TREH MILIJARD LIR S temi sredstvi bodo obnovili poškodovana in unkena stanovanja na potresnih območjih • Comelli izrazil hvaležnost prizadetih potresencev Jugoslavija je s posebnim zveznim zakonom namenila obnovi potresnih območij v Furlaniji-Julij-ski krajini vsoto 60 milijonov novih dinarjev, kar ustreza vrednosti okrog treh milijard lir. Vest je včeraj dopoldne sporočil predsedniku deželnega odbora Comelliju poslanec v Zveznem izvršnem svetu SFRJ Vinko Gobec, referent za izvajanje načrta o jugoslovanski pomoči po potresu prizadetim krajem v naši deželi. Srečanju s predsednikom Comelliiem sta prisostvovala -tudr "tehnični referent za pomoč naši deželi Miloš Milakovič in “^Sei-aKir.kde^, SFRJ v Trstu Predstavnik jugoslovanske vlade Vinko Gobec je v razgovoru z odv. Comellijem poudaril, da se bo načrt o pomoči naši deželi izva jal v tesnem sodelovanju s pri stojnimi deželnimi organi. Naka zana sredstva bodo namenjena no pravilu poškodovanih in obnovitvi PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V juliju prekoračilo mejo vsega le 2,373.000 turistov V lanskem juliju jih je bilo skoraj pet milijonov in pol - Manjši priliv turistov iz tujine se čuti tudi na področju male trgovine Osebni promet na tržaškem odse-1 dobjem lanskega leta. Če po eni stra-ku italijansko - jugoslovanske meje 11 drži, da se letos podaja v Jugo-je bil tudi v preteklem juliju živahen, vendar ni dosegel konice, ki so jo mejni orga Ti zabeležili v istem mesecu lani. Po podatkih, ki jih je objavila statistična služba mejne policije, je namreč v letošnjem juliju stopilo na sosed n. območja skupno 2,373.210 domačih in • tujih turistov, medtem ko so jih v lanskem juliju našteli kar 5,471.072. V mednarodnem prometu (s potnim listom) jc pretekli mesec prekoračilo mejo 1,335.293 ljudi, medtem ko je znašalo njihovo število v lanskem juliju 3,057.8000. Od tega je na italijanske državljane odpadlo 526.420 (v lanskem juliju 970.716) prehodov, na turiste drugih narodnosti pa 808.373 (lato 2,087.084) prehodov. Nazadovaije je torej vidno zla sti pri tujih turistih, katerih število se je zmanjšalo za več kot polovico. V podobne:' razmerju se je skrčil tudi promet italijanskih in jugoslovanskih državljanov z obmejnef’. pa su: s prepustnico je namreč v letos njem juliju stopilo čez mejo 1.037.917 ljudi, medtem ko so jin v istem mesecu lani našteli 2,413.272. Promet se je skrčil tako pri italijanskih dr žavljanih, katerih število se je od lani zmanjšalo z l,529.36p na 763.062. kakor tudi -ri Jugoslovanih, in si cer z 883.906 v lanskem na 274.855 v letošnjem juliju. Če združimo podatke za prvih sedem mesecev leta, dobimo naslednjo razpredel n o (pri kateri obsegajo števila tako mednarod.. kakor tudi maloobmejni promet): Število prehodov čez niejo leto 1977 3,494.562 2,091.25"’ 1,798.733 1,959.247 1,554.070 1,321.811 2,373.210 14,592.890 Kakor vidimo, s je prome'. na meji letos skrčil kar za 12 milijonov prehodov v primeri z ustreznim raz Januar Februar Marec Aoril Maj Junij Julij Skupaj Leto 1976 2,891.465 2,668.875 2,849.156 4,468.234 4,056.415 4,206.447 5,471.072 26,611.664 slavijo manj tukajšnjih prebivalcev in turistov in iz notranjosti države, je hkrati zabeležiti tudi znatno manjši priliv turistov iz sosedne Jugoslavije in iz drugih evropskih in izven-evropskih dežel, kar se že močno čuti v tukajšnjih turističnih dejavnostih in 'lasti v trgovini. ZA VELIKI ŠMAREN V Sesljanu zabava in veselo razpoloženje ukradli z izložbe zlatarne Giada zlatnine v vrednosti približno dveh milijonov lir. Tatvin« je prvi zapazil sam lastnik zlatarne 31-letni Roberto Vatta iz Drevoreda Gessi 24 ki je nemudoma poklical agente letečega oddelka tržaške kvesture, ki so ugotovui, da so se zmikavti po služili pri tatvini svojevrstne tehnike. Z diamantom so izrezali del izložbene šipe i.. s tankimi kleščami izmaknili dragocenosti; zelo čudno pa je, da so tatovi opravili svoje kar ob belem dnevu, pri čemer niso vzbudili suma pri številnih mimoido-čilv. porušenih stanovanjskih zgradb. Predsednik Comelli se je v imenu potresencev toplo zahvalil ored stavnikom jugoslovanske vlade za solidarnost, ki jo je sosedna repu blika izkazala prizadetemu prehi valstvu iz naše dežele že prve dni po naravni katastrofi, ki je za jela obsežna območja Furlanije -Julijske krajine 6. maja lani. Že prve dni po potresu je Jugoslavija priskočila na pomoč potresen-cem z obsežnimi blagovnimi pošiljkami in s specializiranim o sebjem ter s številnimi drugimi velikodušnimi pobudami, tako zlasti z dobavo večjega števila montažnih hiš. Z novim zveznim za konom o pomoči potresencem v naši deželi je sosedna republika ponovno dokazala svojo širokosrč-nost in razumevanje za tukajšnje probleme, kar je razvidno tudi iz tega, da je namenila novo znatno pomoč za obnovo stranovanjskih hiš. kar predstavlja v tem trenut ku glavno skrb tudi za Dristojne deželne organe v Furlaniji - Julijski krajini. • Zveza žensk Italije priredi na Opčinah v dneh od 26. do 28. avgusta praznik tednika «Noi donne*. Poleg kulturnih programov z nastopom folklorne skupine iz Rezije, s projekcijo filma «Splav: žene spet v boj proti prostim strelcem*, bo v soboto razprava na temo «žene in časopisi*. Praznik se bo vsak dan začel ob 18. uri, po 21. uri pa bo poskrbljeno za ples z ansamblom «The Kisses*. Za malčke bodo pripravili tudi otroški kotiček. V Nabrc/ini praznik socialističnega tiska Na športnem igrišču Sokola v Nabrežini bo v dneh 13., 14. in 15. avgusta praznik socialističnega tiska »Avanti — Naprej*. Poleg običajnih kioskov s pijačo in jedačo bo tudi kulturni program. V soboto bo predstava «Delirii v dvoje* E. Jonesca, nastopila bosta Marisandra Calacione in Rino Romano. V nedeljo bo koncert pevskega zbora »Vesna* iz Križa in nastop folklorne skupine iz Rezije, v ponedeljek pa bo koncert na brežinske godbe. Ob 20. uri bo govoril pokrajinski tajnik PSI G. Carbone. Za ples in prijetno vzduš je bosta poskrbela ansambla »Ra dovič* in «Praprot». V Naselju sv. Sergija praznik Unita in Dela Danes se prične v Ljudskem do mu »P. Togliatti*, Naselje sv. Ser- gija, praznik Unita irl Dela" Trajal bo vključno do nedelje,'"T^avfetišttl:' Danes bo v 18. uri fotografska razstava o problemih te mestne četrti, jutri bo ob isti uri namiznoteniški turnir, v nedeljo pa bo govoril član tajništva federacije Boris Iskra. Na razpolago bodo kioski s hrano in pijačo, vsak večer bo igral ansambel Aster Novas. V noči med sredo in četrtkom je naše območje zajelo hudo neurje, z dežjem, vetrom, grmenjem in sodro, nekatere kraje pa je pestila tudi toča. Najhuje je bilo v trikotniku Praprot - Trnovca - Bajta. Tu se je ob 4.30 vsula kot oreh debela toča in je v borih petih minutah povzročila na poljih in v vinogradih nepopravljivo škodo. Večmesečni trud se je razblinil, nad 70 odst. zaroda v vinogradih je uničenega, škoda pri povrtnini in zelenjavi pa je 100 odst. Prav tako hudo, če ne celo hujše, je bilo preko meje v Gorjanskem, in na celotnem komenskem področju, kjer je toča predvsem prizadela vinograde, padlo pa jo je toliko, da je ostala na cestišču in so zato u-vedli za nekaj ur enosmerni promet proti mejnemu prehodu pri Prečniku. Po travnikih in kolovozih so bili celi kupi, ki so spominjali na zimsko sliko, na tleh pa listje in polomljene veje. Pas toče se je nadaljeval v smeri proti Cerovljam, drugi pa proti Zgoniku. Na teh dveh področjih pa je bilo manj škode, saj se je toča vsula skupaj z dežjem in je bila redkejša kolikor bolj so bili kraji oddaljeni od središča neurja. V Rep-niču in Repnu je bila škoda le neznatna, prav tako v Nabrežini in Slivnem. Zahodni breg pod Križem in Nabrežino ni prizadelo, ker je neurje prišlo iz notranjosti. Kljub temu pa je veter polomil marsika- Prav tako je sodra le pobelila pokrajino okoli Bazovice. Hujše je bilo v Lonjerju, kjer je toča zbila na tla mnogo povrtnine, cvetic in zaroda, medtem ko se je ulila nad dolinsko občino le ploha, ki je tokrat prizanesla kmetovalcem in vinogradnikom. Tržaško predmestje, predvsem področje pri Pantelejmunu in povrtnino na območju pri Sv. Ani je neurje nekoliko bolj prizadelo. V ostalih vzhodnih predelih naše pokrajine ni imelo neurje hujših posledic. S P DT prireja za veliki šmaren, 14. in 15. avgusta, dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino z možnostjo vzponov na vrhove Kamniških Alp. Vpisovanuje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. Razna obvestila teri grozd. V Križu, v gozdu pri Lukvicah pod Sv. Primožem, sta u-darili dve streli. Skupila sta jo bora, dež pa je preprečil fnorebitni požar. Ko smo se telefonsko pogovarjali z vaščani iz prizadetih krajev, je v njihovih besedah zvenela žalost in obup. Za kmeta ni hujšega prizora kot od toče potolčeni vinograd. Naš Kraševec se le redko potoži, a tokrat je bilo preveč. Lahko si samo mislimo, kako je ponoči nemo in nemočtjp zrl v razdejanje. Še huje je bilo zjutraj ,ko je hodil od trte do trte in z grozo ugotavljal, da je slabše kot je pričakoval. Gospodinje so nam povedale, da ni toča prizanesla niti cveticam.'Vse je razdejano. Sedaj bo treba še veliko truda, da se reši tisto malenkost, ki je še ostala. Na našem vzhodnem Krasu je neurje -najbolj prizadelo Trebče in Padriče. Toča, pomešana z dežjem, je potolkla latnike, precejšnjo škodo pa so utrpeli tudi vrtovi. Sodra, dež in veter so omleli cvetice in povrtnino, ob cesti, ki pelje k pokopališču in na raznih dvoriščih, pa so se nabrali tudi do 20 cm visoki kupi toče in sodrg,; ,ki so še ves včerajšnji dan spominjali vaščane na nočno neurje. Naliv je poskrbel prejšnjo noč za delo tudi openskim gasilcem. V Trebčah je namreč voda poplavila stanovanje in dvorišče Stanislava Milkoviča, zaradi česar so morali ob 5.30 poseči gasilci ter s črpalkami odstraniti vodo. Tudi v Padričah je padala toča, vendar ni povzročila večje škode. Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo od 5. septembra 77 dalje,, za šolsko leto 77-78, vzgojiteljico v občinskem otroškem vrtcu. Zainteresirane morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure, 17. avgusta 77, Podrobnejša pojasnila na tajništvu občine. Slovensko gospodarsko združenje obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu posvetovalnice v Nabrežini, na Opčinah in v Boljuncu zaprte. SINDIKALNA AKCIJA ZA OBRAMBO DELAVSKIH PRAVIC Danes bo stavkalo za dve uri osebje prevoznega podjetja SAP Na skupščini uslužbencev pokrajinskega konzorcija za prevoze so razpravljali o obnovitvi delovne pogodbe Uslužfc;nci prevoznega podjetja SAP bodo danes stavkali dve uri, kot protest proti početju lari/ka podjetja Sergasu in da bi seznanili širšo javnost o nevzdržnem položaju, v katerem se nahajajo. Osebje družbe SAP namreč že nekaj mesecev dobiva vedno nižje plače, kljub temu, da prejema podjetnik nekatere deželne podpore. Zaradi dveur-ne stavke bodo začeli voziti avtobusi na progah Trst — Koper 1 Trst — mejni prehod Škofije dve uri po predvidenem urniku in bodo končali voziti dve uri pred običajnim umikom. Prav tako bodo začeli voziti z dveurno zamudo avtobusi na progah Trst — Buje in Trst — Pulj. Avto- Za poživitev turističnega Sesljana in za okrepitev poletnega razpoloženja velikošmarnskih praznikov pripravlja sesljanska Avtonomna leto-viščarska ustanova tridnevno praznovanje kulturno-zabavnega značaja. Jutri, 13. avgusta, ob 19. uri bo nastopila godba na pihala iz Nabrežine, v nedeljo ob 18. uri pa milj-ska «Ongia*. Za veselo razpoloženje in zabavo bodo poskrbeli jedci špagetov, ki se bodo z zavezanimi rokami kosali v »požrešnosti*. Ob 21. uri bo nastopil ansambel «1 Cardinali* z repertoarjem tržaške in mednarodne folklorne pesmi. V ponedeljek zjutraj pa bodo prišli na svoj račun potapljači, ki še bodo lahko preizkušali v raznih tehnikah. Pobuda poteka pod pokroviteljstvom italijanske potapljaške zveze FIAS. Za 16. uro pa je, vedno v kopališču Delfino - La Cara-vella, predvidena vrsta zabavnih iger, med katerimi naj omenimo tek v vrečah, vleka vrvi in lov na zaklad. V večernih urah se bodo zvoki ansambla «1 Cardinali* ponovno oglasili in v prijetnem razpo loženju zaključili tridnevno prazno vanje. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMmiiiiiiiiiHiiiiMiiiMmiiiiiiiHiiiitMfniiiontiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiii Pri belem dnevu okradli zlatarno Tatovi se očitno več ne boiijo ljudi in mestnega vrveža, saj so v sre do popoldne v središčni Ul. Roma MED VELIKOŠMARNIMI POČITNICAMI Izredni ukrepi za btlj varen promet Veliko Tržačanov se te dni odpravlja na počitnice, mnogi pa bodo zapustili Trst šele jutri in v jredeljo. Večina se bo poslužila avtomobilov, čeprav so v teh dneh polno zasedeni tudi vlaki, predvsem tisti, ki peljejo v Jugoslavijo in pa ladje, ki liovezujejo naše mesto z nekaterimi letoviščarsklmi kraji v Istri. Največji naval bo torej na cestah, ki so že ves teden zatrpane z avtomobili in se zato promet odvija počasi, kajti poleg domačinov, se naših cest poslužujejo tudi turisti, ki potujejo skozi naše mesto v Italijo in SFRJ. Pri urejanju prometa bo tudi letos glavno breme nosila prometna policija, ki bo nadzorovala turistične to kove predvsem na obalni in trbiški cesti in na cestah, ki peljejo proti mejnim prehodom. Poveljstvo je tudi letos nadomestilo več izvidnic, ki bodo stalno nadzorovale nekatera ključna in nevarna cestna križišča kot so v Sesljanu, pri Žavljah in ob vhodu v avtocesto pri Devinu. Letos bodo poostrili nadzorstvo tudi na križišču pri Grljanu, kjer se je v zadnjem času pripetilo več promet nih nesreč. Za vse druge informacije ali pomoč lahko avtomobilisti zavrtijo telefonsko številko 113 ali promet no policijo 422-222. Polne roke dela bodo v teh dneh imeli tudi mestni redarji, ki so zadolženi, da urejajo promet po mestnih ulicah in na na križišču trbiške ceste na Opčinah. Dve izvidnici bosta v nedeljo in ponedeljek krožili po obalni cesti pri Barkovljah in na nabrežju, kjer bo o velikem šmarnu tradicionalni praznik sardel. Promet na okoliških cestah pa bodo večinoma nadzorovali karabinjerji in pa občinski redarji ok Diskih občin. Težavno nalogo bodo imeli predvsem redarji devinsko - nabrežinske občine, ki bodo morali urejati protem na parkirišču ob mo-ju v Sesljanu, kjer je kot znano parkirnih prostorov manj kot avtomobilov. Tudi letos bodo okrepili zdravstveno osebje, da bi bile akcije prve pomoči bolj učinkovite kot doslej. O-sebju Rdečega križa bodo v primeru potrebe tudi letos priskočili na po- moč gasilci, ki bodo imeli na azpo-lago dva rešiica. V primeru nesreč je treba obvestiti tržaško bolnišnico (tel. 7363) ali pa Rdeči križ (tel. 68888). Ob velikem šmarnu pa bosta za u-činkovite posege v primeru okvar odprti tudi mehanični delavnici Par-lotti, Ulica Cappello 2, tel. 734-304 in Švara, Slivno 37, tel. 209-768. Te počitniške dni ponavadi izkoristijo tudi tatovi, ki se zaradi množičnega odhoda na dopust, lotijo vlomov predvsem v stanovanjih in v parkiranih avtomobilih. Zaradi tega bodo v teh dneh v mestu krožile posebne izvidnice tržaške kvesture, medtem ko bodo poostrili nadzorstvo tudi nočni čuvaji. Vsi ukrepi in navodila pa bodo zaman, če se vozniki ne bodo zavedali odgovornosti, ko sedejo za volan. Zato naj se izognjejo hitri vožnji in nepotrebnemu prehitevanju. Sile javnega reda ponovno opozarjajo vse voznike naj upoštevajo vsa cestna pravila in naj se ne odpravljajo na pot, če so trudni ali zaspani. busi na proj; tovarna Velikih motorjev — S. Giorgio di Nogaro bodo začeli voziti v popoldanski izmeni s polurno zamudo, ostalo osebje pa bo stavkalo prvi dve iri vsake izmene. Uslužbenci SAP bodo stavkali dve uri tudi v torek, 16. avgusta, in v petek, 19. avgusta. V teh dneh je precej razvita sin dikalna dejavnost tudi na drugih področjih, ki zadevajo prevozništvo. Tako so imeli pred kratkim svojo skupščino delavci pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT. Na seji so razpravljali predvsem o obnovitvi delovne pogodbe, poleg tega pa so posvetili mnogo pozornosti tudi srednjeročnemu deželnemu načrtu za prevoze. Osebje pokrajinskega konzorcija za prevoze je tudi izrazilo potrebo po novih avtobusih in po povečanju števila u-službencev, po zvišanju voženj ob začetku novega šolskega leta, o-bravnavalo pa je tudi položaj voznikov in sprevodnikov ter potnikov v avtobusih. Ob koncu so uslužbenci ACT z enominutnim molkom počastili spomin sprevodnika družbe SAITA O-resteja Zulianija, sindikalnega aktivista CISL, ki je preminil po tragični nesreči pri Grljanu, in Sergia Tremula, deželnega tajnika sindikalne federacije CGIL za prevoze. Na skupščini so tudi zaželeli takojšnje okrevanje Alviseju Benedettiju, vozniku tragičnega avtobusa SAITA. Upokojenec podlegel hudim poškodbam Včeraj popoldne je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice podlegel hudim poškodbam 77-letni u-pokojenec Raffaele Paravia, ki je bil v sredo težko ranjen pri prometni nesreči, ki se je pripetila na križišču med ulicama Coroneo in Zanetti. Mož se je peljal na mopedu, ko je na križišču verjetno spregledal rdečo luč semafora in čelno trčil v fiat 124, ki ga je vozil 25-letni Roberto Corona. Z rešilcem Rdečega križa so ga ne mudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa je včeraj, kljub zdravni žici negi, izdihnil. Včeraj-danes Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETT* Danes, 12. avgusta, bo ob 21. * peta ponovitev Abrahamove of^r »Ballo al Savoy». Dirigent Tan^ Breitner. Jutri ob 21. uri šesta novitev operete. a Vstopnice so na razpolago pri °sr nji blagajni, Pasaža Protti. Danes, PETEK, 12. avgusta KLARA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.18, — Dolžina dneva 14.17 — Luna vzide ob 3.38 in zatone ob 18.30. Jutri, SOBOTA, 13. avgusta ULIJ ANA Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.8 stopinje, najnižja 15,6, ob 13. uri 25.8 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, nebo 2 desetinki pooblačeno, padlo je 13,6 mm dežja, veter zahodnik 12'km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. avgusta 1977 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SGto 83-letni .Giuseppe Brai-co, 37-letni Celestino Roiaz, 3 dni star Fabrizio- Giacomini, 77-letni Giuseppe Coslovich, 57-letni'Mario Fonda. 80-letna Olfa Spanio vd. Renier, 54-letni Aredio Zanon, 81-letna Giorgina Blasi, 65-letni Alessandro Baldassi, 77-letna Rosa Turco vd. Giuliani, 77-lelni Mario Brischia, 86-letni Antonio Volpi, 88-letna B'rancesca Susterich vd. Avanzini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje:, tel. 213-137: Milje: tel. ‘'71-124. BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - LJLICA F. FILZI 10, - ' ',‘2? B1-44B TEČAJI VALUT V MILAM DNE 11. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 879.-860.— 1530.— 358.— 177.— 23,50 375.— 53.— 789,20 352,-139.— 189,— 160,— 22,-22,— 44,75 44,75 MENJALNICA vseh tujih valut AVTONOMNA LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z igralci zadruge ♦IL BARACCONE* iz Rim* Drevi ob 21. uri in jutri zvečer ob 21.30 TRG CAVANA vstop prost V primeru slabega vremena W v Avditoriju. 1 M1RAMARSK1 PARK: »Luči in Predstavi: ob 21.00 «11 sogno riale di Miramare* (v italijanšc ob 22.15 »Der Kaisertraum von ^ ramar* (v nemščini). Prevoz 1 tornim čolnom od pomola do grljanskega portica (ob 21.20). Po predstavi iz grljans* portiča dva povratka. Ariston 21.30 «Brutti, sporchi • tivi*. Nino Manfredi. Barvni , Prepovedan mladini pod 14. Mignon 16.30-22.00 »Super dr«*"* Bruce Lee. Barvni film. _ G# Nazionale «Un tocco di classe*. . ge Segal. Glenda Jackson. 8»® film. , Grattacielo 16.00—22.00 «La stan*®j) vescovo*. Ugo Tognazzi, Muti. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film. Excelsior 16.00 »Sebastiane*. 8*? fUm. Eenice 16.00 «11 colosso di Barvni film. Eden 17.00 «La vergine, il for%ef capricomo*. Edvvige Fenech, to Lionello. Prepovedan mladi111 18. letom. Barvni film. p Ritz 17.00 «Napoli si ribella*' > Merenda, Enzo Cannavale. dan mladini pod 14. letom. 8* film. Cristallo Zaprto zaradi polet®1® čitnic. Aurora Ciklus znanstvenofanta5 ^ filmov: 17.00 »Un uomo da p re». Burt Reynolds. Barvni -Capitol 16.00 iLavventura d«* seidon*. Barvni film. pr Moderno 16.00 «La pantera rosa*-ter Sellers. Barvni film. J Filodramninlico 16.15—22.00 «1* notti di Parigi*. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni Ideale 16.30 «Anche i gangster® giano lenticchie*. Barvni f>*nlL Impero 17.00 »Una ragione e una per morire*. Bud Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic-Vittorio Veneto 17.00 »Delitto re». Silva Koscina, Pier P®0"^ l! poni. Prepovedan mladini letom. Barvni film. _ Astra 16.30 «La fuga di Logan ■ ,) chel York, Peter Ustinov, film. Namesto cvetja na grob a 1 - Filip P??. * ta Pregarca darujeta Filip [m 15.000 lir za g°° sin Klavdij Ricmanj. ‘ V počastitev spomina na jjjF Pertota daruje družina Luid , (f lir za Glasbeno matico. V 15 p# men darujejo družine KrošeU’ g|fi tar in Battistella 10.000 lir z® beno matico. Namesto cvetja na grob PJL -kota Pertota darujeta M®* W Fraika Gembrini 10.000 lir zjafdfi beno matico. V isti namen U[jjr jo: Olga in Darma Pangerc.j# lir, Alma in Stojan Pertw . j,r Olga Regent 5.000 in Olga Z®1 | lir za Glasbeno matico. V V spomin na Rikota Pej-j? jjf ruje Danica Martelanc S.OOd Dijaško matico. V V spomin na pok. Fani 8®^! rujeta Olga in Mario Ižanc »• za Dijaško matico. ^ # V počastitev spomina n® P^tL dimira Pregarca darujc^giJ1** Hilarij Cej 10.000 lir za P° in 10.000 lir za ŠD Breg. ^ r V počastitev spomina na Pfn V počastitev spomina n« r v kota Pertota darujeta-Karl®. v ko ščuka 10.000 lir za Dij®s -i tic°- j. V spomin na Rikota rujejo: družini Kalc in Z® pr tisoč, Edi Kobal 5.000, Vid® 5.000, družina Gerdol Pertot 5.000, Stanko Pertot > ' f družina Canarutto 5.000 lir Sirena- la®1 t V spomin na Zofijo Ka^? jjr ruje Rita z družino 10.09® TPK Sirena. fljK Namesto cvetja na gr®^.p j Pertota daruje družina 8* lič 10.000 lir za Dijaško Vf 10.000 lir za Glasbeno matlC^z namen darujeta Sergij 10 j tisoč lir za Glasbeno matic®-^ Namesto cvetja na grr(’^nji Pertota darujeta Elza in *■ ..c0, tot 5.000 lir za Dijaško m® Po dolgem trpljenju nas je zapustil MARIO BRIŠČIK * ; Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t.m., ob 12- u mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalujoči: žena Ljudmila, hčeri, sinori« vnuki in drugi sorodniki Prosek, 12. avgusta 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ^•morski dnevnik 3 12. avgusta 1977 PRETEKLO SREDO V CELOVCU Sestanek avtoprevoznikov iz naše dežele in iz avstrijske Koroške hzprava zajela več vprašanj skupnega interesa - Prizadevanje za poenotenje Prevoznih normativov in carinske službe na meji - Prehod pri Kokovem bodo razširili d, gospodarski zbornici v Celovški 56 v sre^° sestali predstavil i av',:)prevoznikov iz dežele Fur-stjjjf/ Julijske krajine in iz avle 'rii koroške. Delegacijo iz na-ia^ezele je vodil predsednik trsi & ^Kovinske zbornice Cairias-teii , Pa jo je tudi ravna-kf,LSu ,0zernnega terminala pri Ko-^ Faleschini. sestanku so vzeli v pretres skupnega interesa. SE2 opj.^Vozniki iz naše dežele so w- . ri‘i Avstrijce na težave, ki iz-različnih normativov glede za to-cestah vorhi',ila'ne dovoljene teže nJ”ke: 1X1 italijanskih cestah »osiln .lahko krožijo tovornjaki z skijj Ost.io do 44 ton, na avstrij-!);,« P® je maksimalna dovoljena Udj. st 38 ton. Avstrijska zakonci® nadalje prepoveduje nro-t0vornjakov z več kot 5. osmi. Sliki dogaja, da so avtoprevo-i v_,lz uaše dežele, ki razpolagajo Puž6ati'm- .tovorn.iaki- ' * dogaja, da so avtoprevo-i r pri cati^‘ določene posle ah pa tve- ci se poleg tega močno ogrevajo za to, da bi pri Trbižu čim prej uredili novo cesto, da bi se tako izognili zamudam, ki jih povzroča ozko grlo mestnega središča. Končno so se Avstrijci dotaknili nekaterih vprašanj, ki zadevajo poslovanje tržaškega pristanišča in v tej zvezi naglasili zlasti potrebo po hitrejšem odpravljanju lesnih pošiljk*, namenjenih v čezmorske dežele. primorani o- So df?,a.s^e .globe (te gredo od 500 šilingov); v zadnjih dveh šilingov); v p*ačalo ^ samo na koroških tleh takšno globa okrog 100 ita-Vpf.j u avtoprevoznikov. S tem "sttoir ern' ki naj bi ga rešili na !ila 1 recipročnosti, se bo ukvar-it9tert,)OSe*3na' študijska skupina, v ktifjil predstavniki tukajšnjih in ki|a la avtoprevoznikov in ki je ka .javljena na samem sestan- Mada,elovcu- sejj dtije vprašanje, načeto na li ’ ^ .lt nanašalo na dovoljenja slov Pravl.ianje avtoprevozniških poda Koroškem. Avtoprevozniki daše dežele so postavili zahtevaj ‘ ftajna' b; pristojni avstrijski or-liMi„ilz.da.iali takšna dovoljenja le ii ^Vjkom, ki delujejo na obtnoč-!ka i f|b_ pokrajin Furlanije - Julii-I^Ja.iine jn torej ne tudi avto-4vstf?.n‘.k°m iz notranjosti Itah.je. m. 'ki so zagotovili, da bodo S 5$* to v Celovcu in na Dunaju. zagotovili, °r“anih t0 -zabtevo pri merodajnih ^st ok^Ci so nato >zrazi*' zaskrblje-N)V i06 vedno večjem številu prime-V,vak kamionov na italijanskem “Iftl’ *vaiiuunuv i la iicuijcinaivdit «tva "• Člani deželnega odposlan-ff t I(a|.°, v tej zvezi povedali, da se HieJI PriPravl.ia sprememba pro-ff ffiitig a normativa, po katerem bo omejena odgovornost avto- ”6Vo? ■ ulllejcna ougovui iiusu rvi ejšj, a'kax kar zadeva vrednost k 'cSa tovora, hkrati s tem pa Pripravlja vrsta nadzorovanih (ijp _ “šč na vsem ozemlju Furla-B- Julijske krajine. kvljag0 vprašanje, ki se redno po-hsed- aa dnevnem redu takšnih •>' se nanaša na poslovanje fe, ? carinarnic. Na meji pri Trku j*e tranzit danes možen čez' kiaV Ponoči, carinjenje blaga pa Mvaa, upravlja le po 13 ur na dan. %5ck postajališča pri Kokovem kje dini je v tej zvezi povedal, kla ubrava postajališča že predla-, Cdstvu carinske uprave, naj S *°Vanje carinarnice pri Keko-terrlaenKrat podaljšali do 14. ure. ki|iivn Primeru pa bo ponovno sto-’',9bjgsPrfedje vprašanje carinskega \ajoki ga je na meji že danes S^jci so nadalje novedali, da N (e kratkem razširili mejni pre-Jt uredili posebna cestišča za S J J1 TIR, Tl in T2, za tranzit Jo,. Carinarnico. Priporočljivo bi ,'l da bi tudi na itali jan- jji' uredili ustrezna cestišča. 1 M ki_ avtoprevozniki so načeli N . T?aauje nove avto ceste S Trbiž in izrazili željo, da bi .° začeli graditi pri Trbižu %ikri Kami ji, kakor je menda v \ italijanski strani. Avstrij Strokovna pomoč tržaške pokrajine vinogradnikom Z letošnjo jesenjo namerava tržaška pokrajinska uprava, v sodelovanju z občinskim upravami in pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom, začeti s programom za strokovno pomoč vinogradnikom. Program se bo oblikoval v treh smereh; a) neposredno pred trgatvijo v vinogradniških krajih samih predavanja enologov, ki jih bo najela pokrajinska uprava: b) praktična strokovna kleteh po trgatvi; pomoč v c) določitev homogenih con za tipizacijo vinogradov in določitev con, kjer uspeva teran. Vinogradniki, ki se želijo udeležiti pobude, se lahko do konca avgusta zglasijo vsak delavnik, od 8. do 10.30 na sedežu pokrajinske uprave (Ul. Geppa št. 2, tel. 61812) pri gospodu Rebuli. Odbornik za kmetijstvo (L. Volk) • V otroški bolnišnici «Burlo Ca- rofalo* bodo do 15. septembra sprejemali vpdr.-i za šol otroških negovalk (puericultrici). Pogoja za vpis sta diploma nižje srednje šole in dopolnjenih IT let do 31. decembra 1977. Vse informacije daje ravnateljstvo šole v Istrsk, ulici 65/1, tel, 7695 (interna št. 236). • Šolsko skrbništvo obvešča, da je poslalo ministrstvo za javno izobrazbo spisek premestitev, nameščenj in prehodov v stalež za profesorje zavodov druge stopnje. Sezname bodo objavili v uradnem listu ministrstva,, spisek pa bo na vpogled v sobi 14 šolskega skrbništva. BENEŠKI DNEVNIK NA POBUDO STUDIJSKEGA CENTRA NEDIZA Po «Mladi hriezh v hribih tudi «Barčica moja» na morju v /c tradicionalnemu letovanju ho letos prvič sledilo tudi bivanje na morju Študijski center Nediža iz Špe-tra organizira v sodelovanju z drugimi beneškimi kulturnimi društvi letos že četrto kulturno rekreacijsko letovanje v hribih Benečije. 2e tradicionalnemu letovanju «Mla-da brieza» bo letps prvič sledilo bivanje na morju, v letoviškem naselju Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Drugi del programa nosi ime «Barčica moja*. Kulturna letovanja za otroke je Študijski center Nediža vključil v svoje programe septembra 1974, ko se je k letovanju prijavilo 28 otrok od šestega do petnajstega'leta starosti. letovanje je trajalo šest dni, odvijalo pa se je v prostorih hotela v Dolenjem Tarbiju. • Program letovanja je obsegal lekcije slovenskega knjižnega jezika, petje domačih narečnih pesmi, likovno izražanje in druge dejavnosti, u-'smerjene k odkrivanju in globljemu spoznavanju okolja. Otroci so med letovanjem pripravili eiklosti-liran časopis Mlada brieza 1974. Program je v bkstvu težil k temu, da bi pedagoško organizirano vodil otroka cto ponovne osvojitve okolja in kulture, ki je v tem o-kolju nastala. Pri drugi Mladi briezi, ki je bila septembra 1975 v vasi Matajur, je sodelovalo že 55 otrok: med njimi je bilo mnogo otrok iz hribovskih vasi. Osnovni program se ni spremenil, le pouk slovenskega jezika je bil tokrat bolje organiziran. Letovanje v Matajurju je sprožilo •nekatere ne lahke organizacijske probleme ter tudi kadrovske probleme tako na tehničnem kot na vzgojnem področju Te probleme je delno rešilo tret- r 'Ima uredništvu 1)taVa in kače 8 RtavUinjskem Pok opalJsču ut5tn'**'vV Primorskega dnevnika. / Siniti n.aaega dnevnika bi hotela , if) kia, l.avnost o nevzdržnem sta-> pf. ,‘Uniskega pokopališča. Ko ?' tijp . dnevi stopila na pokopali-,\i Je zajela velika žalost: vse-,Je Preraščeno s travo, ki je A vi .udi po meter, v njem lahko Fr k pred njim pa je za ni (nabrežinsko, šempolaj ^Jbbsko in devinsko). Če ima V^rbj Uprava na razP°'a£° može, ■'Uhi-^bPana, če so taka, kot je (Jl tudi druga pokopališča > k.......... '' ’ ' it. skrbi, j J lp.fiJ0 za ostala pokopališča ;' taVan^^b'.)0 tudi za naše. Če , a be verjame, da je stanje j ii? le^^b^bpališča tako, naj se * *S#Za’ ,prePr>ča; morda bo tudi Ida žalost, kot je mene. (Sledi podpis) 1 ‘bš! t)|, Plle slovenske turiste ^ r,lynavajo kot tatove S£no sem bil za 10 dni na s’ v Umagu. Odločili smo Ft vc '^Peljemo za en dan po 1)1; 19- julija, popoldne smo vjpSj veleblagovnico Upim. ■* ?lair„ , sem z ženo ogleduje hčerka kupovala na CfHi ,..a kozmetiko lak za nohte. ^ialtat° sva slišala grob glas dea da je hčerka ukrad-V*5o ij Za obrvi, ki stane ko-V* Pia-',Kčerka mi je povedala,! držav, h- 5^ , a a lok. svinčnik pa je i-k>i, a mki jn iskala naju v tr-e lahko kupi tudi svinčnik. Prodajalka jo je videla in osumila tatvine. Pristopil sem in energično zahteval, naj mi poiščejo prodajalko, ki zna slovensko, da se z njo pogovorim in pojasnim zadevo, ker ne razumem italijansko. Niso mi u-stregli. Nasprotno, brutalno je prodajalka porinila mene in hčerko v pisarno, kot da sva «prava tatova*. Gospod, ki je bil v pisarni je zahteval moje potno dovoljenje. Nisem mu ga hotel izročiti, ker nisem bil nič kriv. V tistem trenutku mi je i-sta prodajalka s silo iztrgala iz rok torbo, v kateri je bila tudi denarnica. Kmalu mi je vrnila torbo, potno dovoljenje mi je vzela in oddala gospodu, ki je izpisal podatke na posebno tiskovino. Kaj je pisal in kaj se je izmišljeval še danes ne vem. Nato mi je potno dovoljenje vrnil in mi zagotovil,* da ne bodo javili policiji, niti jugoslovanski milici. Smo poštena družina in nam še na misel ne pride, da bi si »roke umazali* za 550 lir. Domov smo prinesli še 10.000 lir, ker želenega blaga nismo dobili. To zgovorno priča, da so nas obsodili zato, ker smo Slovenci. Zadevo sem prijavil ljudski milici v Umagu in so mi zagotovili, da bodo protestirali, če bi prišlo iz italijanske strani do prijave. Ob zaključku mojega sestavka se sprašujem, kako bi reagirale italijanske oblasti, če bi se tak primer zgodil italijanskemu državljanu v kateri naši trgovini v Ljubljani. Vtis sem dobil, da je pri poedincih v Trstu Š£ vedno prisotna mržnja in sovražni odnos do Slovencev, o čemer priča tudi ta dogodek. To tudi ni v skladu z osimskimi sporazumi in prijateljskim sodelovanjem obeh Dušan Komar Ljubljana Rožna dolina, cesta IV. št. 43 je letovanje, ki se je ponovno vršilo v Dolenjem Tarbiju. Problem oskrbe se je rešil z delno uporabo hotelskih prostorov, z najetjem ene izmed praznih vaških hiš ter nekaterih posameznih sob v vasi ter s postavitvijo šotorišča na travniku nad vasjo, S skrbstvenovzgoj-nega vidika pa moramo opozoriti na prostovoljno sodelovanje neka terih učiteljic in dijakinj iz špe-trskega učiteljišča ter skupine mladincev iz Špetra in iz Trsta, ki so r pravi jali druga potrebna dela. Ne smemo niti pozabiti, da je letovanje potekalo v času po prvih hudih potresnih sunkih, to je od I. do 15. avgusta in da je prevzel pokroviteljstvo'nad njim zdravstveno psihopedagoški konzorcij videm ske pokrajine. Z organizacijskega vidika je torej uspelo rešiti vrsto najrazličnejših težav, s pedagoško didaktičnega vidika pa se je postavilo vprašanje ustrezne priprave animatorjev in učiteljev: sprotno delo namreč ni dovoljevalo možnosti rednega sestajanja vsega pedagoškega osebja, kar bi omogočilo poglobitev posameznih problemov in sprotno odpravljanje napak v delu. Glede letovanja, ki bo letos v svojem prvem delu organizirano podobno kot lani (le da bodo šotore nadomestile prikolice), skuša jo te pomanjkljivosti nadoknaditi z vrsto predhodnih sestankov med organizatorji, animatorji in pomočniki, da se tako izdela podrobnejši načrt, ki bo dal celotnemu letovanju večjo enotnost. Veliko število prijavljenih otrok in dejstvo, da so mnogi med njimi rojeni v tujini in so otroci emigrantov, sta narekovala na primer zamisel, da bi se na letovanju otroci spoprijeli s problemom emigracije (v obliki skupinske raziskave). Različne stopnje verbalnega izražanja otrok (nekateri poznajo vsai nekaj knjižne slovenščine, drugi obvladajo samo domače narečje, spet drugi govorijo pretežno italijansko) pa nakazujejo možnost poglobitve jezikovnega vprašanja, kar lahko postane važen moment za osebno osveščanje otrok. Pozitivni elementi, ki se kažejo iz pregleda prijavljenih k letošnjemu letovanju, so dobra starostna razporeditev otrok, večje število otrok, ki obvladajo slovensko narečje in ki so se že udeležili letovanj v prejšnjih letih; ne smemo niti prezreti zadovoljstva družin, ki pobudo sprejemajo z navdušenjem. široki obseg in globoka za koreninjenost v beneško stvarnost pa sta gotovo bistveni značilnosti letovanja, ki postaja iz leta v leto vse zahtevnejše in pomembnejše. Mlada brieza se je danes že povzpela na najvidnejše mesto med kulturnimi manifestacijami slovenskih kulturnih društev v Benečiji. Na steklenicah vina se bodo lahko navajali priznanja in nagrade Deželno odborništvo za kmetijstvo je objavilo nove norme o etiketah na vinskih steklenicah v spoštovanju določil EGS. Med drugim bo s L septembrom omogočeno proizvajalcem, da na nalepljenki dodajo še morebitne druge dokaze kakovosti kot so nagrade na vinskih razstavah in druga priznanja, Te nove norme ministrstva za kmetijstvo veljajo za celotno ozemlje. Naši pridelovalci in proizvajalci se za podrobnejše informacije lahko zglasijo na deželnem odborništvu za kmetijstvo. ZAKLJUČENO VPISOVANJE V POSEBNE SEZNAME Veliko število mladih deklet in fantov se je vpisalo v sezname brezposelnih V sredo in včeraj naval v nekaterih zaposlitvenih uradih Zaradi krize nevarnost za sedanjo raven zaposlitve v tovarnah Še pred nekaj dnevi se je zdelo, da se mladi na Goriškem in v vsej deželi ne bodo vpisali v posebne sezname brezposelnih. Tako se je zdelo, da je govor o brezposelnosti odvečen in da pri nas ni nevarnosti, da bi bili ljudje brez dela. Trditev drži le deloma, kajti v zad-ojih dveh dneh so mladi dobesedno navalili na občinske zaposlovalne urade. Še pred nekaj dnevi smo na; Goriškem beležili manj kot pet sto vpisanih v ta seznam, včeraj zjutraj pa .je bilo v teh seznamih vpisanih več kot tisoč mladenk in mladincev. Točnih številk ni še na razpolago, kajti v pokrajini je več uradov. Iz neuradnih podatkov nam je dano vedeti, da je med vpisanimi v te sezname nad 60 odstotkov žensk. Zdi se, da ima večina vpisanih srednješolsko izobrazbo druge stopnje in da se večina prosilcev zavzema za uradniška mesta. Gre v velikem številu primerov tudi ža mladince, ki so končali maturo v teh dneh. Kam z njimi ko se nahajajo industrije pri nas v krizi in ko grozi že zaposlenemu delavstvu brezposelnost? Rešitev za začasno zaposlitev te mladine je le na občinah in v drugih javnih ustanovah. Tudi tu pa bo šlo le za začasno delo in v glavnem za razna terenska dela. Kot nam' je znano so v nekaterih občinskih upravah že pripravili u strežne načrte, ld pa niso dokončni ker niso mogli vedeti za število mladih, ki se bodo vpisali v te sezname. Ko bomo logiko čez nekaj dni analizirali kakšno zaposlitev si želijo t;i mladi in koliko jih je v posameznih občinah bomo lahko tudi ugotavljali kaj lahko zmorejo javne uprave na tem področju. S sindikalnega področja moramo beležiti hudo zaostritev položaja. Nekateri delodajalci so izkoristili počitniški čas, da so udarili po delavstvu. Poročali smo že včeraj o dopolnilni blagajni za več kot 200 delavk in delavcev sovodenjske tekstilne tovarne. Tovarniški svet te tovarne se bo 'sestal s tajništvom enotne sindikalne federacije prihodnji četrtek. Delavci dveh podjetij industrijea Maraldija, ki sta v Tr žiču, ne dobivajo že od junija plače, ker se podjetje nahaja v finančnih težavah. Pred nekaj dnevi so jim obljubili izplačilo do 5. avgusta. Ker tega ni bilo smo včeraj objavili vest. iz sindikalnih krogov, da bodo delavci demonstrirali po goriških ulicah. Včeraj smo v milanskih...čaš0R's;h spet zasledili vest, da je skupina bank Maraldiju nudila 'nekak desetin milijard lir posojila....Bipdo torej delavci dobili sVojn plačo? Težave so. kot je znano, tudi v podgorski predilnici in v zvezi s tem so imeli člani tovarniškega sveta sestanek s pokrajinskim tajništvom sindikata tekstilcev FULTA. člani tovarniškega sveta so povedali, da so o položaiu v tovarni obvestili župane in druge občinske upravi telje v Gorici, Tržiču, Ronkah, Gradišču, Krmi.nu in Fol.ianu.^Na-daliuje.io z obiski na drugih župan sivih. Sestavili bodo tudi posebni dokument, v katerega bodo strnili vprašanja zaposlitve in še posebej kar je v zvezi z žensko delovno silo. Člani tovarniškega sveta podgor ske predilnice imajo, kljub počitniškemu trenutku, tesne stike s člani. ostahh tovarniških svetov podjetja Bustese širom po Italiji, saj se vsi nahajajo v podobnem položaiu. Za problematiko zaposlitve se •*animaio tildi politične ^stranke. Omenili smo že v prejšnjih dneh stališča PST in KPI. Včeraj je tajništvo krščanske demokraciie zaprosilo tajništvo enotne sindikalne federaciie za nujen sestanek o tem vprašanju. odtočnih kanalov v tej ulici. Povedali so nam, da niso občinski predstavniki očistili kanalov najmanj dve leti. Zaradi tega ob vsakem nalivu vdere voda na dvorišča in po marsikaterem je zaradi obilice vode nemogoče hoditi. Domačini so že večkrat protestirali na županstvu, a njihovi posegi so bili zaman. Ponovno so nekateri šli na občinski tehnični urad včeraj, po nalivu prejš nje noči. Podgorska . rajonska skupščina V novi športni hali prostor tudi za Podgorce V prejšnjem tednu se je v Podgo-ri sestal rajonski svet ter razpravljal predvse .i o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo možnost uporabe nove športne hale, ki je v gradnji pri Madonini in ki bi morala biti v kratkem izročena namenu. Pred tem se je predstavništvo rajonskega sVeta sestalo s predsednikom športnega združenja Unione Ginnastica Goriziana, Bigotom. ter z občinskim odbornikom za javna dela Zucallijem. Predsednik Ginnasti- ce Go-iziane je krajevnim predstavnikom zagotovil, da bodo tudi prebivalci Podgore lahko uporabljali novi objekt, kjer bo imela svoj sedež tudi rajonska konzulta. Upora' < telovadnice pa bodo skušali urediti s posebnim pravilnikom. Člani konzulte so izrazili zadovoljstvo spričo takega zadržanja združenja, ki bo upravljalo novi športni objekt, hkrati pa izjavili da je treba dane obljube vnesti tudi v pogodbo, ki jo bo občinska uprava sklenila z Ginnastico Goriziano. Postavili pa so tudi zahtevo po ustanovitvi komisije, V kateri bi bili predstavniki športnega združenja in ra,jonske konzulte, za upravljanje objekta. Do 6. septembra prijaviti zaloge vina Do 6. septembra je treba prijaviti zalogo vina, ki je bila v kleti na dan 31. avgusta letos. Prijavo morajo napraviti vinogradniki, ki predelujejo lastni pridelek, kakor tudi tisti, ki so kupili grozdje in iz njega napravili vino. Za kršilce so predvidene denarne kazni. STALISCE ZVEZE CGIL - CISL - UIL SINDIKAT OSTRO OBSOJA POLOŽAJ V HRANILNICI KD, ki je zagovarjala delo upravnega odbora, bo morala spremeniti svoje mnenje ? Stališče enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL do položaja v goriški hranilnici, kjer niso še imenovali novega ravnatelja in Kjer skušajo člani upravnega odbora ob podpori sredinskih političnih strank izvajati razne politične ma hinacije, je docela negativno. To stališče je poudarjeno v tiskovnem poročilu tajništva enotne sindikalne federacije v Gorici. Brez dvoma bo to stališče vzbudilo val prahu v tukajšnjih političnih krogih, saj gre za stališče celotnega sindikata, s katerim se bodo morale soočati politične stranke, posebno še demo-kristjanska, ki je s poročilom pred dvema dnevoma obsodila podobno, včasih celo bolj zmerno stališče sindikata bančnikov, ki so včlanjeni v CGIL. V polemiko o imenovanju ravna telja goriške hranilnice so doslej posegli sindikat bančnikov CGIL, sindikat bančnikov CISL, enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, socialistična stranka ip demo-kristjanska stranka. Druge' stranke in organizacije niso še zavzele svojega stališča, nekatere previdno molčijo. Tako sindikati kot PSI očitajo demokristjanom in njihovim prijateljem v upravnem odboru goriške hranilnice, da izvajajo mahinacije v zvezi z imenovanjem JUNIJA SUŠAr ZDAJ PA NEURJE S TOČO Avgust v znamenju slabega vremena Toča potolkla večino pridelkov Najbolj prizadeti so Dol, Vrh, Gabrje in Sovodnje ter kraji na jugoslovanski strani meje ■ Takega neurja že dolgo ne pomnijo ■ Debela zrna so s trt klestila mladike Umazani kanali v Štandrežu Štandrežci, ki bivajo v Ul. Tici-no, so razjarjeni nad goriško občin: sko upravo, ki ne skrbi za čiščenje Tudi letošnji veliki šmaren bo mi- | ni! v znamenju slabega vremena. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da se bodo nad našim področjem še vedno zadrževale vlažne in tople zračne gmote, zaradi česar bo vreme nestalno s pogostimi nevihtami in nalivi. Vremenoslovcem gre najbrž verjeti, saj je prvi val slabega vremena že dosegel naše kraje. V sredo okrog poldne se je na Goriškem razbesnela nevihta, v južnem predelu pa je klestila tudi toča. Promet na cestah, ki je običajno ob tem času zelo živahen, je docela zamrl..Po goriških ulicah pa so se ponovili na nekaterih mestih pri-zori, ki so sicer proti koncu poletja- in- v- jeseni zelo pogosti. Poplave, ustavljeni avtomobili sredi Veste, nekaj manjših karambolov. Popoldne se je vreme naglo izboljšalo, vendar ne za dolgo, kajti proti večeru so se od zahoda spet začeli zbirati značilni temnosivi obla* ki, kar je dalo slutiti, da se spet pripravlja huda ura. Približno ob tretji uri je res celotno področje Goriške zajela močna nevihta. Na območju Gorice in Brd je močno deževalo, pihal pa je tudi močan veter. Voda je v Gorici ponekod vdrla v kleti in povzročila nekaj gmotne škode. Gasilci pa so morali kar dvakrat posredovati v Števerjanu. Približno ob pol štirih so pohiteli na Sovenco, kjer je strela udarila v hišo Jožefa Rožiča in poškodovala električno napeljavo. Zagorela je omarica s števcem. O-genj pa je povzročil nekaj škode tudi na oknu. Približno uro kasneje so morali goriški gasilci spet pohiteti v Števerjan. takrat v Klanec, kjer je strela udarila v drog električne napeljave ter poškodovala na njem pritrjeno kaseto. Na srečo tokrat nad vinorodnim okolišem Brd ni klestila toča. Tako poročajo iz Krmina samo o močnem nalivu, ki je povzročil le nekaj manjših usadov na cestah. Prav tako ni poročil o občutnejši gmotni škodi s področja Zagraja in Ronk. Včerajšnje neurje pa bodo še dolgo pomnili zlasti prebivalci nekaterih zaselkov sovodenjske in doberdob-ske občine ter sosednega področja v Jugoslaviji. Med vsemi vasmi je bil najhuje Jožef Černič .je komaj pobral motorček s kupa toče. Padce ni imel nobenih hujših posledic. Začudenje je veliko, saj je toče toliko, kot če bi zapadel sneg | bolnišnice. Orožnikom je zelo natanč-' no opisala šoferja tovornjaka, ki naj bi njej in njenemu 26-letnemu spremljevalcu Santorju Szompatiju ustavil, medtem ko sta štopala na avtocesti. Zaenkrat še ni znano, kaj se je dogajalo. Znana so nekatera dejstva. Tako se je Szompati znašel na cesti nekje pri Portogruaru, medtem, ko naj bi zaenkrat neznani šofer nadaljeval vožnjo s Kerlenovo ter •jo tudi posilil. Vendar so zdravniki tržiške bolnišnice, kamor so Nemko prepeljali v dokaj zmedenem stanju v ponedeljek zvečer, izrekli drugačno mnenje. Vsekakor dokaj zapletena zadeva, ki jo bo treba pojasniti od začetka. Leopold Devetak z Vrha je letos že opravil trgatev prizadet Vrh, kjer je toča še dopoldne na nekaterih cestnih odsekih celo ovirala promet. Ni bilo težko jo zamenjati s snegom. Najhuje pa je bilo nedvomno prizadeto kmetijstvo, uničeno je bilo skoraj vse do grozdja, kjer se je ohranilo v najboljšem primeru 10 odst. pridelka. Tudi na koruzi in fižolu ter drugi zelenjavi je opaziti veliko škodo. Kmetje so najhuje občutili točo v vinogradih, ki jim tudi najbotj ležijo pri srcu. Poldotu Devetaku z Vrha 'je toča uničila ves letošnji pridelek; ko smo ga obiskali, nam je dejal, da sedaj lahko upa le na dva hektolitra, prejšnja leta pa je imel osmico. Povedal nam je tudi, da se ne da takoj oceniti škode. To bo mogoče šele čez nekaj dni. Sedaj lahko samo opazujemo grozde, in tudi veje, ki ležijo na tleh, vendar prvo jutranje sonce je že pobarvalo prve grozde v temno barvo, kar ustvarja varljiv videz, da je grozdje že začelo zoreti. Poldo se je tudi spraševal zakaj je skoraj vsak teden škropil trte, jih oboraval in z največjo ljubeznijo skrbel zanje tako, da ne bi našli niti enega plevela v celem vinogradu. 81-letni Franc Juren s Poljan se je strinjal z njim. «Enkrat imamo točo, drugič nas pesti suša, tako, da pravega pridelka nimamo skoraj nikoli. Popolnoma se strinjam z .vsemi mladimi, ki so raje zapustili njivo in odšli na delo v tovarne. S kmetijo se ne da živeti, take toče pa vseeno še nisem videl. Tudi na Poljanah je uničila najmanj polovico pridelka. Ves trud je bil zaman.* Isto velja tudi za doljanske vinogradnike, ki smo jih srečali v gostilni, ko so še pogovarjali, da bi storili pametneje, če bi si sploh ne prizadevali toliko okrog trt. Vendar naši kmetje bodo nadaljevali vseeno z delom na polju, ni važno, če skoraj vsako leto kaj pride. Že od mladih nog so navajeni dela in navade se ne da pozabiti. Pa tudi ljubezen do zemlje je zraven. Orožniki zaslišali Urnlinc Kerlen Orožniki v Tržiču so včeraj zaslišali 22-letno zahodnonemško držav l.janko Undine Kerlen iz Duisburga, ki je bila včeraj tudi odpuščena iz Pogreb učitelja Radovana Kodriča Včeraj so v Gorici pokopali 53-letnega Radovana Kodriča, učitelja na slovenski osnovni šoli v Sovod-njah. Pokojnik je bil doma iz Solkana, med narodnoosvobodilno borbo se je 'ključil v partizansko gibanje, kjer je opravljal tudi važne funkcije. Nekaj let po vojni je bil tudi v JLA, zatem se je vrnil v Gorico, napravil usposobljenost™ izpit ni slovenskem učiteljišču in začel poučevati na slovenskih šolah, najprej na večernih tečajih, zatem pa v raznih krajih. Dvanajst let je imel stalno mesto na sovodenjski šoli, zadnje čase pa je bil hudo bolan. Prizadeti družini izražajo sožalje starši in otroci sovodenjske o-snovne šole. ravnatelja. To mesto je namreč prazno že nekaj mesecev, po upokojitvi dotedanjega ravnatelja Škodnika. Govor je bil, da so nameravali na to mesto imenovati nekega vidnega demokristjanskega predstavnika. Sedaj pa se zdi, da bo na to mesto prišel neki visoki funkcionar drugega bančnega zavoda. Le pokrajinsko tajništvo de-inokristjanske stranke zagovarja delo upravnega odbora in še posebej demokristjanskih predstavnikov v tem odboru. Kaj bo KD napravila po objavi stališča enotne sindikalne zveze, v kateri so, kot je znano tudi vidni demokristjani, še zlasti iz vrst sindikata CISL? Svoje stališče je enotna sindikalna zveza izrazila v zvezi s hudim gospodarskim položajem. Banke bi lahko imele odločilno vlogo pri o življanju gospodarske dejavnosti. Tega pa ne morejo če ni reda v njihovem vrhu. Zaradi tega si šteje pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze kot dolžnost povedati svoje mnenje v zvezi s položajem v goriški hranilnici. «Odločitve so neodgovorne in ilegalne s političnega vidika*, je rečeno v tiskovnem poročilu e-notnn sindikalne federacije. Politične sile, ki imajo besedo v upravnem odboru hranilnice, menijo sindikalisti, bi morale opustiti osebna in klientelarna gledanja na vodenje tako važne bančne ustanove. Tudi v Mošu proti izkopavanju pne Spor glede kopanja ilovice na Prevalu v števerjanski občini še vedno ni poravnan, niti se zadeva ni polegla, kakor bi želeli nekateri politični krogi. Po interpelaciji socialističnih deželnih svetovalcev v deželnem svetu, r •> podobno pobudo sprejeli tudi v krajevnem merilu v občini Moš, ki meji na področje Prevala. V krajevni sekciji «Consalvo Feresin* so temeljito preučili celotno zadevo glede i .koriščanja nahajališč ilovice (vprašanje je namreč širšega obsega in ne zadeva samo števerjanske občine) ter pooblastili socialistične predstavnike v občinskem svetu, da predložijo osnutek resolucije v katerem se obsoja predvsem zadržanje deželnih oblasti, ki kršijo avtonomijo občin in gorskih skupnosti. Socialistični svetovalci Medeot, Battistutta in Blasutdg so osnutek že tudi predložil, vendar je župan, ki pripada krščanskodemokratski stranki glasovanje prenesel na prihodnjo sejo, da bi medtem lahko «zbrali dodatne elemente za objektivno presojo*. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo 21. avgusta na enodnevni družinski izlet v Trbovlje, na povabilo tamkajšnjega planinskega društva. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva vsak dan od 9.30 do 11.30 do izpolnitve razpoložljivih mest. Prispevki Starši otrok in učenci drugega razreda sovodenjske osnovne šole darujejo, namesto cvetja na grob učitelja Radovana Kodriča, 27.000 lir za Dijaški dom v Gorici in 27.000 lir za Sirotišče v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. SKLEP RIMSKEGA VODSTVA Bodo ukinili lekarne INAM? Upravni odbor INAM v Gorici ni še seznanjen s tem sklepom Zdravstvena reforma ima dobre in slabe strani. Na eni strani bodo odpravljene številne bolniške blagajne in združene v eno samo, na drugi pa bodo člani marsikatere bolniške blagajne izgubili vrsto prednosti, ki so jih doslej imeli. Prehodna faza pa prinaša vrsto nevšečnosti. Včeraj nam je predsednik pokrajinskega odbora INAM Achille Colautti dejal, da je po naključju izvedel, da bo zavod zaprl svojo lekarno v Ulici Vittorio Ve-neto. Odločitev naj bi bili sprejeli v Rimu, v osrednjem vodstvu INAM in najbrž bodo zaprli tudi lekarne, ki jih upravlja ta ustanova v Trstu. Pri nas so lekarne odprte še iz dobrih. starih časov, ko so upravitelji bolniške blagajne menili, da lahko pripomorejo proračunu blagajne, če imajo v svoji režiji upravo lekarne. Z odpravo lekarn, ki delujejo v sklopu INAM v Gorici in v Trstu, bo bolniška blagajna izgubila precej milijonov lir. Varovanci INAM so lahko sedaj kupovali zdravila tako v teh lekarnah kot v drugih. V Gorici so v tej lekarni trije uslužbenci. Ne bodo sicer izgubili dela, ker jih bodo zaposlili v drugih uradih. Colautti nam je dejal, da pokrajinski upravni odbor še ne ve ničesar uradnega, kajti za vest so izvedeli po neuradni poti iz Rima. Obvezno cepljenje psov v Sovodnjah sovo- Jutri, 13 t.m. bo tudi v denjski občini brezplačno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bodo opravljali med 8. in 11. Ufo na prostoru pri posojilnici. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 »Emanuelle in A-merica*. Laura Genser in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 »Professione as-sassino*. Charles Bronson. Barvni film. MODERNISSIMO 17.36-22.00 «La*ca-duta degli dei*. D. Bogarde, Ingrid Thulin. Barvni film. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 17.00—22.00 «Porgi 1’altra guancia*. Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Ossessione tarnale*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Agente 007 operazione tuono*. LETNI KINO MARCELIANA Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA »Frankenštajn mlajši* (amer.) ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Ivanhoe* (amer.) ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Fanto» (franc.) ob 20.00. Užaloščenim svojcem učitelja Radovana Kodriča izrekamo iskreno sožalje. Okoliški šolski svet Doberdob in učiteljstvo. PRIMORSKI DNEVNIK 4 SPORAZUM 0 PANAMSKEM PREKOPU SKLENJEN Američani bodo ostali vse do konca stoletja ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA GORIŠKEGA MUZEJA Nove najdbe v prazgodovinskem naselju na Mirišču (Most na Soči) Ce bo Torrijosu težko prepričati svoje ljudi, da drugače ne gre, ne bo niti Carterju lahko povedati svojini, da bo treba nekoč domov PANAMA — Prvi del zapletenega problema je rešen. Če pa bo še senat v Washingtonu odobril to, kar je bilo sklenjeno v glavnem mestu Paname med ameriškim veleposlanikom E. Bunkerjem in panamskim predsednikom generalom Omarjem Torrijosom, se Panama ne bo premenila v »drugi Vietnam*, kot so grozili tisti Panamci, ki so zahtevali in še zahtevajo, naj ZDA zapustijo področje Panamskega prekopa. Panamski prekop ima piako vlogo kot Sueški. Sueški prekop močno skrajša po med Indijskim oceanom in Sredozemljem, Panamski pa med Pacifiškim in Atlantskim oceanom. Nekoč so vse ladje iz Atlantika morale okoli Ognjene zemlje, da so prišle v Pacifik. In narobe. Leta 1914 pa je začel ■»o-bratovati* 80 kilometrov dolg Panamski prekop. Toda že leta 1903 se je tedanja panamska vlada, ki je pravkar proglasila svojo neodvisnost, podpisala z Združenimi državami pogodbo. s katero je za deset milijonov dolarjev odstopila Združenim državam deset milj širok pas od Atlantika do Pacifika, seveda vzdolž tistega ozemlja, ki bi bilo najbolj p imerno za gradnjo prekopa. Del prekopa je, kot je znano, naraven, ker se tod raztezajo morske ožine, del prekopa x so prekopali : z jezovi ter zaporami usnosobili za plovbo tudi večjih vendar ne zelo velikih ladij. S podobnim načrtom ,.o se začeli 300 milijonov dolarjev na leto za upo abo prekopa. Nato je Panama popustila in zahtevala le 400 milijonov enkratne odškodnine in 150 milijonov letne najemnine. Ker so »siromašne* ZDA trmasto vztrajale na stališču, da niso pripravljene dajati tolikšnih vsot in ker so Panamci uvideli, da bi tolikšna vsota bila morda marsikomu v Ameriškem senatu služila kot izgovor za glasovanje proti pogodbi, so spet popustili in iz dobro obveščenih krgo/ se je zvedelo, da se v pogodbi, ki je bila sedaj sklenjena, sploh ne omenja višina odškodr.ine, ki da bo določena pozneje. V ameriškem senatu je veliko tistih. ki se sploh upirajo novi pogodbi in sleherni spremembi v odnosih med Panamo in ZDA. Panamski predsednik general Torrijos pa bo tudi imel veliko opravka, da bo svoj relativen uspeh uveljavil doma. Predvsem bo moral izvesti referendum med ■ rebivalstvom Paname ali je pripravljeno sprejeti pogodbo z VVashingtonom ali ne.-Posebno teži j bo prepričati levico in središčne politične sile. Tako prvi kot drugi li radi Američane pognali iz domovine že sedaj. Toda eno je želja, drugo je stvarnost. Prav gotovo nimajo ZDA nikakršne pravici vladali nad «srcem» Paname, kot nimajo pravice vladati niti nad delom Kube, kjer imajo svoje veliko vojaško oporišče. Toda niti Fld;l Castro se ne upa za sedaj pi mati Američanov s svoje zemlje. plujejo okoli Ognjene zemlje, ker jim je Panamski prekop pretesen. Tisti, ki vidijo v Panamskem prekopu zelo pomemben strateški objekt, pa so prav tako na zgrešeni poti, kakor pravijo strokovnjaki v Pentagonu. Že med zadnjo' .svetovno vojno so v Pentagonu ustvarili dve vojni mornarici in sicer eno za Atlantik, drugo pa za Pacifik. To se pravi, da ameriški vojni mornarici Panamski prekop ni potreben. In tudi če bi bil potreben, bi v primeru nove svetovne katastrofe verjetno ne prišel v poštev, pravijo v istih krogih, kajti prekopa ne moreš zavarovati in bi bil v kratkem tarča tujega napada. Skratka, imajo zagovorniki nove pogodbe in postopnega umika iz Paname veliko argumentov proti tistim Američanom, ki bi radi tu ostali večno. Toda vprašanje je, kako se bodo razmere v svetu razvijale. Do konca stoletja nam preostane 23 let in do tedaj je možno, da se razmere razvijajo v miru in pošteno, in gredo Američani domov, lahko pa pride tudi do preobratov, da «relikvija ameriškega kolonializma*, kot so imenovali Panamski prekop, še vedno ostane pod kontrolo Washing-tona. ukvarjati že dolgo pred Američani Francozi. Poseben francoski konzorcij, ki ga je vodil graditelj Sueškega prekopa Ferdinand De Les-seps, je že leta 1883 začel in hkrati tudi prenehal graditi Panamski prekop. Deset let pozneje so Francozi poc.ovno poskušali uresničiti to veliko delo, toda družba, ki s je začela s tem ukvarjati, se je kmalu razšla, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Morda pa bj bili ta načrt tedaj iudi izvedli in bi zb ali potrebna vsekakor velika finančna sredstva, če bi bili mogli najti dovolj delovne sile za gradnjo prekoira po džungli in močvirjih, od koder so bežali vsi delavci, ker jih je tu kosila malarija, da ne govorimo o komarjih in drugih nadlogah, k so mučile do avce tudi pozneje, ko so se načrta lotili Američani. Po nekaterih trditvah je pri kopanju Panamskega orekopa umrlo na delu ali podleglo raznim boleznim toliko ljudi, da bi morali vzdolž vsega prekopa skopati grob ob grobu, da bi jih vse pokopali. Kot smo rekli, je Mehika, ki je komaj proglas la svojo neodvisnost, leta 1903 Panamski prekop že vnaprej «prodalr Američanom in to ♦ brez roka*, to se pravi «za vedno*. Toda v Panami so se čedalje bolj oglašali k besedi ljudje; ki so zahtevali neomejeno suverenost lastne dežele, ki so torej zahtevali umik Američanov iz Mehike. Prva zadevna konkretna porajanja z Wa-shingtoi.om so se začela pred 13 leti, ko je bil predsednik ZDA Lvndon Johnson. Tedaj je nat 1-ni'k paiiainsl.. komisije, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem Ro-mulo Escobar Bethancourt, podčrtal, da bo prekop do leta 2000 spet •v izključni lasti Paname. Novinarjem je tedaj tud. rekel, da bodo do tedaj izginile vse ovire, ki so; Panami preprečeval.', da bi zado-bila vso svojo nacionalno Fziogno-mijo. Od tedaj do danes se je zvrstilo veliko dogodkov, ostrih polemik in napadov, pa tudi zakulisnih pogajanj, popuščanj na eni in na drugi strani, dokler ni pred nedavnim prišlo do bolj konkretnih srečevanj, ki so privedla do tega. da je bil meti predstavnikom Bele hiše in predstavnikom Paname sklenjen osnovni sporazu i, ki. pa bo prihodnji mesec prišel pred vva sliingtonski senat, ki ga bo moral odobriti oziroma ratificirati z dvo-trejinsko večino. To pa nc b) tako lahko, kot vedo povedati poučeni krogi v Wa-shingtonu. Pred dnevi, ko so bili že na tem, da sklenejo sporazu", je prišlo do nekaterih sporov, ki so scorazuin spravili v nevarnost. Končno pa je vendarle prišlo do sporazuma, da ostane prekop v u-porabi ZDA ’o zadnjega dne tega stoletja, torej do 31. decembra 1999, ko bo poslednji ameriški vojak moral zapustiti prekop, vendar bodo ZDA tudi r. .neje lahko vojaško posegle «v zaščito nevtralnosti prekopa ■ proti morebitnemu napadu »tretje sile*. Ena izmed glavnih ovir pen sklepanju pogodbe je finančna odškodnina, ki jo je ali, ki bi jo morale ZDA plačevati Panami. Kot smo že rekli, so ZDA za področje Panamskega prekopa plačale Panami 10 r ilijonov dolarjev, nato so dajale tudi manjšo letno odškodnino, reku bi nekakšno najemnino. Sedaj so Panamci zahtevali najprej 1 mi lijardo 200 milijonov dolarjev, i In venda" nekateri trdijo, da je sporazum med Bunkerjem in Torri-josom velik Ca terjev uspeh v njegovi zunanji politiki. Ne smemo namreč pozabiti, da so se v določenih ameriških krogih že navadili misliti, da je «srce» Paname ali celo kar vsa Panama nekakšna 51. ameriška zvezna država. Vrh i tega živi vzdolž Panamskega prekopa kakih 40 tisoč «Zonies», to se pravi Arne i( anov, ki so se tu naselili v svojih razkošnih vilah in ki menijo, da so tu doma in da bodo tu ostali za večno. Ker je Carter vedel, da se bo proti tej pogodbi s Panamo dvignil oblak prahu, je Bela hiša organizirala vsa razpoložljiva sredstv- za »kampanjo stiševanja*. Poleg tega pa je Carter poslal vsem članom parlamenta posebno brzojavko, v kateri jih vabi, r.aj temeljito proučijo novo pogodbo, preden se odločijo za ali proti. »Panamska zadeva* je v ZDA zelo občutena, ker predstav Ija Panamski prekop eno glavnih prometnih arterij ob jugu ZDA. Ne smerno pozabiti, da je od leta 1914, ko je začel prekop obratovati, plulo skozi že ngd 4(;< tisoč ladij, tako da je prekop postal že nekakšen simbol, tri naj dokazuje ameriško genialnost, ameriško sposobnost. Ker so Francozi dvakrat odjenja-li, Američani pa uspeli, je Panamski prekop za marsikaterega Arr*-rjčana že nekakšen mit. In vendar se v bolj treznih krogih zavedajo, da je tudi vloga Pa-' namskega prekopa v upadanju. To pa iz več razlogov. Po podatkih Iz lanskega leta, je bil finančni o-bračun ob koncu leta pasiven. Vedno manj je namreč prometa skozi ta prekop. Drugi razlog, da veljavnost prekopa upada, je dejstvo da je na svetu vedno več zelo velikih tovornih ladij, ki jih Panamski prekop ne more sprejeti. Podobno kot Sueški prekop, je tudi Panamski primeren le za manjše in srednje plovne objekte, toda vtem ko Sueški prekop poglabljajo in širijo, ostaja Panamski vedno v svojih dimenzijah in velike ladje Izkopavanja vodi tudi letos v posebnih popotresnih pogojih višji kustos arheolog Drago Svoljšak Na arheološkem nahajališču na Mirišču v Mostu na Soči llllllllll IIIIH lili III lili lili lili lllll 11 MII 11 lili IIIIIIMIIMIIIIMIMIIIII 1*111 lili llllll lili IIII« IIIIIMIIHI lil (II 111*111111 MU •IIHIIIIIIII lili II1IIIH MII II lili IIIMII MIHU II III11111» MNENJE DVEH ANGLEŽEV IN ENEGA FRANCOZA Benetke že kažejo znake svoje skorajšnje smrti Lepo mesto je žrtev «pohlepa in lenobe» - Industrijci ne držijo besede - Rim je sredstva, ki so jih namenili Benetkam, porabil drugje? čimer naj bi ZDA krile tudi pre nizko najemni.).! od 191 do dan S tem pa bi ZDA plačale tudi nekakšno odškodnino do konca stoletja, vendar bi morale dodajati po ||»HMM»*l»MH*M»MM*»MMM»MMMHMnMMMMMM*MMIII BENETKE, avgusta - Te dni so v Benetkah uvedli po nekaterih «kalah» in po glavni arterji, Canal Grande enosmeren promet. Tudi to čudovito mesto se torej otepa s prometnimi'težavami, kar je tudi razumljivo, saj privablja veliko gostov, ki si z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi skušajo o-gledati zanimivosti, ki jih je v tem mestu na pretek. Toda bolj kot prometne težave so za Benetke nevarne druge že smrtne težave, o katerih smo pisali pred leti, ko .su-je-nu njihjrfmpisal ves svet in ko smo račupali ali vsaj upali, da bo zanimanje domače in svetovne jav-oosti ..voudarie , rešilo mesto — muzej. Pa smo se ušteli, hudo u šteli, kajti tudi v tem primeru je šlo, kot pri tolikerih drugih, za trenutno navdušenje, ki pa je kaj kmalu splahnelo. Čeprav nismo tako pesimistično razpoloženi kot dopisnik pariškega lista «Le Poinl* in dva angleška avtorja, bomo v dokaz, da gredo tudi naši upi po vodi, povzeli po tem pariškem listu nekaj podatkov oziroma to, kaj menijo drugi o umiranju Benetk. Pariški list je zapisal takole: »Benetke so izgubljene. Benetke so obsojene. To bo velik škandal v umetnosti in kulturi, škandal, kakršen je bil Watergate na političnem in moralnem področju ZDA. Po dolgem proučevanju sta dva angleška časnikarja in sicer Step-hen Fay in Philip Knightley prišla do zaključka, da je to neizogibno. V zvezi s tem sta napisala tudi knjigo z naslovom «Smrt Benetk*, v kateri zatrjujeta, da ni nikakršnega upanja več, da bi se Benetke rešile. In kdo so krivci tega? Ne več neki Richard Nixon, ki je bil kriv za VVatergate, pač pa ves sistem pohlepnosti in le nobe. Najlepše mesto na svetu u-mira' zaradi slabosti Rima. . .» Fay in Knightley dokazujeta v svojem delu. da se že v sami »strukturi* Benetk kažejo znaki bližnje agonije. To je na eni strani pospešeno in popolno propadanje kamenja: cerkve se začenjajo krušiti, spomeniki se spreminjajo v prali, vlaga pa napada zidove pa lač. Z druge strani pa je beg Benečanov iz mesta: aktivno prebi-JMfrfjave domove m sc seli na kopno, v Mestre ter v Porto Marghera in pušča v Bc-iHUJiali,JJOgafu...tu.)mi. sA-tue slj^sc in. otroke/ Razlogi te dvojne bolezni so znani. Da bi nudil zaposlitev Benečanom, ki so zaradi zapore pomorskega arzenala prišli leta 1916 ob kruh. je grof Giuseppe Volpi u-stanovil v Porto Margheri veliko industrijo. Petdeset let pozneje je Marghera postala eden največjih petrokemijskih obratov v Evropi, Benetke pa se zato dušijo v strupenem zraku in umazani vodi. Škandal? Da, če se je oglasil k besedi ves svet in se potegnil za rešitev Benetk, a ni bilo kljub temu nič storjeriega, je to škandal. Nič ni bilo storjenega razen drobnih, razpršenih in pravzaprav smešnih akcij komitetov tujih dežel ter odbora za ohranitev Benetk. Vsakokrat se je upalo, da bo vendarle nekaj iz tega nastalo. Posebno po poplavi (acqua alta) 4. novembra 1966, torej po poplavi, ki je, kot je rekel tedanji beneški župan, »postarala mesto v eni sami noči za 5« let*. Pod vplivom tedanjiii čustvenih izbruhov je kazalo, da bo Italija vzela usodo Benetk v svo je roke. Pa se ni zgodilo. Kol bi se bila razbesnela slepa usodnost — so vsi' poskusi reševanja mesta propadli eden za drugim. Primer: 1974. leta so raziskovalci središča IBM v Benetkah objavili podatek, da črpalne postaje v Margheri pospešujejo izpod kopavanje mesta. Koj zatem so industrijci obljubljali, da ne bodo Več odpirali novih studencev in da bodo uravnotežili njihovo izkoriščanje, da ga bodo uskladili med potrebami in (lopiMtoiniš.-minGra mi. Toda te obljube, na žalost, ni- so držali. An5'lcf“*Re^ieth .......................................................mlin...................................................... JAPONCI SVOJE ZASKRBLJENOSTI NE SKRIVAJO Svetu baje ponovno grozi hujša energetska kriza? Če ne bomo omejili porabe nafte, bo svet prišel v težave kaj kmalu Prejeli smo SGCIjAl/IZAM. časopis šaveza ko munista Jugoslavije. Zvezek 6 za leto 1977. V tej številki so s svojimi prispevki sodelovali Aleksander Grličkov, Ivo Paič, Jovan Raičevič, Stojan Andov in drugi. Pravzaprav je minilo komaj poldrugi mesec, ko so predstavniki petrolejskih dežel iz organizacije OPEČ javno izjavili, da letos ne bo prišlo do povišanja cen «črnemu zlatu*, ki postaja zares tako drago, da ga vedno bolj upravičeno imenujemo črno zlato. Sedaj pa se širijo v svetu nove vesti, ki sicer gornjih izjav ne demantirajo, ki pa vendarle opozarjajo, da razmere s ceno nafte niso tako trdne, kot bi se moglo zdeti. Krivdo za to moramo iskati v upadanju vrednosti dolarja. Nedavni krepak padec vrednosti dolarja je vsilil organizaciji dežel izvoznic nafte (OPEČ) novo dilemo. V nekaterih krogih se širijo govorice, ki pravijo, da OPEČ ne namerava obračunavati cen nafte v drugih valutah, pač pa le in izključno v dolarju, z druge strani pa tudi drži. da upadanje vrednosti dolarja na svetovnih deviznih tržiških sili države članice OPEČ, da se zaščitijo proti temu upadanju vrednosti. S tem v zvezi je značilna izjava, ki jo je dal venezuelski minister za energijo in rudarstvo Valentin Fer-nandez na tiskovni konferenci, kjer je bil govor prav o posledicah upadanja- vrednosti dolarja tudi na cene nafte. Kakor-je znano, so v državah izvoznicah nafte pred časom sklenili, da bodo ceno nafte usklajali z vrednostjo dolarja. In njihova trditev, da naj se vrednost njihovega edinega bogastva — nafte — usklaja z vrednostjo obračunske valute dolarja, je povsem logična. Če na primer vrednost dolarja pade, prav za toliko pade tudi vrednost petrodolarja to se pravi kupna moč držav izvoznic nafte. Zato je bilo na nedavnem zasedanju OPEČ na Švedskem govor tudi o tem, ali se bo cena nafte dvignila alj ne, pač v razmerju z upadanjem vrednosti dolarja. Ob zaključku zasedanjš v letoviščarskem kraju v neposredni bližini švedskega glavnega mesta pa so sklenili, da naj cena nafte ostane na dotedanji ravni, da bi ne spravljali v težave nekaterih zelo šibkih ekonomij držav uvoznic. Toda vrednost dolarja še vedno pada in nič čudnega bi ne bilo, če bi sp države izvoznice nafte Ijote-le «ažurnirati». če bi namreč hotele ponovno dvigniti ceno nafti, da bi krile vrednost, ki so jo izgubile zaradi manj vrednega do larja. V zvezi s tem se zatrjujeta se je. na osnovi njihovih izjav, da se cena nafte pred decembrom ne bo dvignila ustvarila v svetu nekakšna lažna varnost in to tako kar se tiče dobave nafte kot tudi kar se tiče njene cene. Res je sicer, da je v zadnjem času prišlo do znižanja sezonskih kolebanj, toda to je*le sezonski pojav, vtem ko je varnost , ki se opaža na področju dobave nafte in uporabe tega goriva, le navidezna, celo lažna. Od .tod v določenih krogih zaskrbljenost tudi zaradi naglega povečanja porabe nafte. To je zelo nevaren pojav, pravijo v kompetentnih krogih, ker petrolejski svet ni pripravljen dajati »črno zlato* za vsako ceno. in tudi ne v količinah kot bi to potrošniki hoteli. Posebna zaskrbljenost se glede tega kaže na Japonskem. To je tudi razumljivo, ker je Japonska velika država z zelo močno industrijo, toda brez surovin, tudi brez nafte. V kolikor se bo poraba nafte povečala odslej do 80. leta le za 5 odstotkov na leto, bo prišlo v energetiki do ponovne krize le- ta 1985, torej-- čez sedem let, če pa se bo poraba nafte večala s 7 odstotki na leto, bo svet padel hudo energetsko krizo že leta 1981. Japonci opozarjajo svet na te podatke in pravijo tudi, da bi znala biti prihodnja kriza veliko hujša od prve energetske krize, iz katere še svet še ni izvlekel. Podobno kot sp zaskrbljeni Japonci, so zaskrbljeni tudi v nekaterih drugih razvitih deželah, le da tega strahu ne marajo pokazati. Drugi: primer:' Hampefi- restavrator, ki se je specializiral za probleme kamna je 1971. leta odkril silikonski namaz, nekakšno malto, ki služi za ohranitev obolelili kamnitih spomenikov. Dve leti pozneje je bilo sklenjeno, da se ustanovi in odpre poseben laboratorij, ki bi organiziral vse, kar je potrebno, da se ta način zaščite spomenikov začne izvajati. Sklep pa se ni nikoli uresničil. V Benetkah je le ena oseba, mlada Ciulia Masumeci, ki je strokovno usposobljena, da uporablja že o-menjeni način ohranjevanja oziroma reševanja spomenikov. Nedavno je končala z restavriranjem objekta Loggetta di Sansovino blizu beneškega zvonika. Za to delo je potrebovala dve leti. Kako s takšnim ritmom rešiti vse mesto? «Niti sence upanja ni, da bi se s tem kaj doseglo*, pravi Hampel. Še večji pa je škandal, ki ga je povzročil denar. Ta škandal še bolj deprimira človeka. Na poziv ustanove UNESCO se je leta 1973 začela akcija za rešitev Benetk. Bila je to akcija v svetovnem obsegu. Italijanski parlament je 16. aprila istega leta izglasoval tudi petletni načrt in ni določi! le nekakšnega koledarja dela, pač pa dal tudi najvažnejše smernice, kako zaščititi Benetke. Da bi se krili stroški tega velikanskega programa, bi bili morali poskrbeti za 300 milijard lir. Teh 300 milijard lir so bili v bistvu krediti mednarodnih bank, ki pa niso nikoli prispeli v Benetke. Po pisanju časnikarjev lista «Sunday Times* je italijanska vlada teh 300 milijard lir porabila za izboljšanje italijanske trgovinske bilance. In kar je še najbolj žalostno, se v samih Benetkah niso mogli na noben način dogovoriti, kako naj bi ta sredstva uporabili. Niso se mogli dogovoriti niti industrijci, niti mestna uprava, niti politične stranke, celo društva za zaščito Benetk ne. Če bi bila italijanska vlada u-činkovita, če bi bila vrednost, za katero gre, manj pomembna, če bi se bili v organizaciji UNESCO, vštevši njenega generalnega direktorja Reneia Maheuia, pokazali bolj odločne in bi Benetke, ki so jih leta 1968 proglasili za «mesto v nevarnosti*, bi bilo mesto rešeno ali bi bilo vsaj na poti k rešitvi? Po pisanju Angležev Fayja in Knight-ley.ja bi tudi v primeru, če bi se daj takoj prišli do že posojenih finančnih sredstev, bi bile te vsote premajhne, da bi se krili ogromni stroški. Angleška avtorja pravita. Obstaja odprto le eno vprašanje: »Koliko časa potrebujejo Benetke, da umrejo?* Ko so vprašali odgovorne ljudi v organizaciji UNE SCO in tudi nekatere vidne Benečane, kaj o tem mislijo, niso bili tako pesimistično razpoloženi. Po njihovem mnenju se Benetke ne bodo še zrušile. Zato je logično, da se še vedno išče način, kako Benetke rešiti. Toda dotlej se bo le razmišljalo in razglabljalo?* se sprašuje na koncu pariški list. Arheološki oddelek Goriškega muzeja že od leta 1971 postopoma raziskuje prazgodovinsko naselje na Mirišču v Mostu na Soči (Sv. Lucija). Letos potekajo arheološka izkopavanja v nekoliko nenavadnih okoliščinah, zato si jih velja podrobneje ogledati. Navadno se je mala ekipa vsako leto lotila izbrane lokacije in jo temeljito raziskala. Letos pa so popotresne razmere zahtevale, da se naenkrat sprosti večja površina zemljišča na arheološko zaščitenem območju za stanovanjsko gradnjo. Zato potekajo letos od marca dalje izkopavanja na več velikih, med seboj ločenih, povr-šinah, povsod tam, kjer bodo stale stanovanjske hiše. Vmes ostajajo veliki pasovi nepreiskanega zemljišča, ki ga bodo raziskovali hkrati z gradnjami 24 novih hiš. Pri takem načinu dela lahko trpi strokovnost izkopavanja, po drugi strani pa je prav popotresna hitrica in pomoč občinskega Od bora za odpravo posledic potresa omogočila arheologu boljšo o"gani-zacijo dela. Posebej lahko omenimo stanovanjske prikolice, ki jih je Odbor za odpravo p-osledic potresa odstopil arheologom za pre nočevanje in za zasilno pisarno in sklad šče predmetom 12. avgusta 19?7 Kot v pretekiilf^Rllih, vodi tudi letos izkopavanja Drago Svoljšak, višji kustos arheolog, v pomoč mu je arheologinja Beatriče Žbona, 5 študentov in 8 kopačev. Dela potekajo severno od prve, v letu 1972 izkopane halštatske hiše. Prvi rezultati so se pokazali, ko so kopači pod tanko plastjo zemlje naleteli na kamnito zdovje. To so o-stanki treh halštatskih hiš (5. — 3. stoletje pred našim štetjem), poleg njih pa številna ruševine zidanih kasnoantičnih poslopij (3. in 4. stoletje našega štetja). Od halštatskih hiš so ohranjeni temelji, več ali manj kvadratnega tlorisa, drenaža, v notranjosti pa lastna ruševina, tlak, glinasti omet z odtisi lesa in oglje. Kot v prejšnjih letih tudi letošnji ostanki kažejo, da je naselje v daljnji preteklosti- uničil požar. Po predvidevanjih arheologov so bile mostarske halštatske hiše pritlične, s kamnitim temeljem in leseno nadgradnjo. Za datacijo najpomembnejše letošnje drobne najdbe so: kerami- ka, steklene jagode za ogrlico, cer-toška fibula (400 — 300 p.n.š.), ko- PETEK, 12. AVGUSTA 1977 šček druge fibule in skrivnostni glinasti kolešček z neznano funkcijo. Ostanke rimskodobnih hiš spoznamo po kvalitetnejši zidavi. Halštatske hiše imajo suh zid, antični je zidan z malto in je tudi natančneje in trdneje izdelan. Posebno zanimiva letošnja najdba, ki priča o zidarski aktivnosti pred 2.000 leti, je velika apnenica, polna kvalitetnega gašenega apna. Po najdeni keramiki je datirana v zgodnjo antiko (okoli leta 0). Kasno antične hiše stojijo kot po pravilu poleg halštatskih, le delno je uporabljen material iz njihovih ruševin. Pritlične hiše so zidane v celoti. Ob zivodih so najdene številne drobne najdbe, od katerih zlasti novci s čitljivimi napisi zagotavljajo točno datacijo. Zanimive so tudi druge «bivanjske» najdbe (rombična fibula z vloženim e-majlom, keramika, opeka, oljen-ka), ki dokazujejo, da gre za stanovanjska poslopja. Letošnja izkopavanja (trajala bodo še celo poletje) doslej niso prinesla toliko zgodnje antičnih in latenskih najdb kot prejšnja, tako da arheolog še z večjo gotovostjo lahko predvideva veliko, 200 let trajajočo in nerazložljivo naselbinsko praznino na Mirišču. Najdbe- halštatskih hiš v Mostu na Soči nimajo primerjave v Sloveniji in v sosednjih pokrajinah jugovzhodnih Alp. Ne poznajo jih niti Avstrija, niti Italija, niti Hrvaška. Zasledimo zgolj elemente podobne gradnje (npr. glinasti omet) v Stični, na Vavčah in v Bohinju. Ker na Mostu ni najdb, ki bi dokazovale zunanjo gradbene vplive, tembolj z gotovostjo lahko sklepamo. da gre za važno, avtohtono najdišče, ki bo še dolgo v središču pozornosti primorske in slovenske arheologije. Naško Križnar ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Mdsic America - Jazz koncert: MARTIAL ŠOLAL 13.30 DNEVNIK 18.15 Kdo je na vrsti? 18.40 Superstar: Amalia Rodriguez 19.20 Tarzan v vojnem razpoloženju 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Los Angeles - North Hospital ČUVAJ V North Hospitalu v Los Angelesu je primarij dr. Gold-stone hudo bolan na srcu. Vendar noče tega nikomur zaupati, svoj bolniški list j ima skrit v posebni miznici in tudi druge podatke o svojem zdravju je dal pod ključ. Kl jub temu povabi nekega svojega prijatelja sicer znanega kirurga za srce dr. Oa-tha, naj ga obišče. Za izgovor najde možnost, da bi mu zaupali novi paviljon v bolnišnici. Or. Oath pride na, obisk in pripelje s seboj svojo hčerko, ki pravzaprav niti ni njegova hčerka. Vendar dr. Goldstone niti svojemu prijatelju Oathu ne pove, da je hudo bolan. Brž po prijateljevem prihodu doživi dr. Goldstone hud srčni napad in dr. Oath mu skuša pomagati. Zdravi ga ob pomoči ostaleg osebja, hkrati ra ga v bolnišnici tudi zamenja. Tudi dr. Oath je zelo strog in zaradi tega si odtuji vse mlade zdravnike. Zaradi tega spozna, da bi bilo treba nekoliko popustiti, V tem pa dr. Goldstone opeša... 21.35 PINC PONG 22.10 Ponovno na sporedu: GTNO BRAMIERI V HAI VI-STO MAI ? Cino Bramieri in Lola Fala na bosta nocoj zaključila serijo svojih večerov. Za začetek bo Falana pozdravila občinstvo s svojimi «ah, ah, ah», nato bo Cino Bramieri nadaljeval svoj madrigal, ki ■je posvečen v glavnem ženski puLiki. Nato nastopita skupno v «baladi». Njunemu nastopu sledi balet, ki ga vodi Don Lurio. Končno prideta na vrsto tudi dva gosta in sicer Elton John in Mina. Vsa oddaja je zamišljena kot nekakšen zaključni pozdrav občinstvu ali bolje čim prijetnejša poslovitev od občinstva po šestih večerili, ki sta jih z njim preživel". Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika 20.40 Jim Allen: DNEVI UPANJA 1921: UPOR Benov polk pošljejo na nek rudarsko področje na Ang*e' škem, kjer so se rudarji u' prli in napovedali stav*0' Poseg vojske bi naj utrfl položaj gospodarjev in vzpo stavil «red». Ker je pokclJ odpovedala, ji je, prišla n pomoč vojska. Toda Ben n soglaša in zbeži. Skrije-6“ eden izmed rudari v. Pre. valstvo v rudniškem kraj, ne prenese več. Ljudje za0 no že umirati od lakote, tedaj prispe tovornjak P® hrane, ki :u ga poslali j lavci drugih industrijsK1 podjetij, ki solidalizirajo rudarji. Toda policija sku* ob pomoči vojske tovornj in tovor zapleniti. Prebil* stvo naselja in med njim'J tudi Ben se upre in z_a.iart več vojakov in tudi čast" ka. Ljudem Ben svetuje. « bi jetnike uporabili kot < menjavo* za popuščanje la, nika rudnika. Hkrati Pa previdnosti minirajo jaške-- 22.25 Sergio Endrigo v: . AVDITORIJ A - glasbe" oddaja , , Ob zaključku DNEVNIK ‘ Zadnje vesti c«c MONTECATINI: KONJ^ DmKE ^ JUGOSLOVANSKA T» Ljubljana 19,(K) OBZORNIK . M 19.14 Profesor Baltazar, risa" 19.22 GLASBA Z OBROBJA, 61 rijski film 19.45 Brigadirski TV studio 20.15 Ba. na risanka 20.30 DNEVNIK 20.55 Notranjepolitični komentar 01 nc; ir M,,-,-,;- T7VDRT MA*W Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15--Kumor,ni .Koncert 18.15 Programi za mladino: Aimarov ladijski dnevnik 18.30 Doma ni nikogar: KIS. TV film 18.45 DNEVNIK 2 - Športne .esti 19.00 C. Dickens: DAVID COPPERFIELD, 15. nadalj. Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio iNUUcuijejjviiLicin 21.05 E. Muzzi: IZVORI MA*1 nadaljevanje in konec > 21.55 DOBA PILUL, oddaja «5* ri.jel Krilati farmacevti 22.40 BOGATAŠ IN REVEŽ, daljevanka 23.30 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 RDEČELASKA, film V njem nastopajo R°s- a Brazzi, Giorgio Albert Rutli Lea veri k, Harry Gert Froebe in Gianni S® ro. Reži ja Helmuti) Ka«u 23.15 Glasbeni nokturno , | L. Van Beethoven: Koncert za klavir v D Zagreb ^ 20.30 Rousseau in Balzac. do^u oddaja 0&- 21.00 Čas in sanje, zabavna daja 22.05 DNEVNIK 22.15 SERPICO, serijski f«m 23.35 DNEVNIK ŠVICA ^ 19.30 Poletni programi ?-a ' dino 20.30 DNEVNIK J* 20.45 Skrivnostjo življenje ladje 21.45 DNEVNIK , rf- 23.15 Izginule civilizacije i* rike TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, -17.00. 18.00, in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 , 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele: 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 «Dim», roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba na našem valu: 15.35 Klasičn, album: 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama: 18 05 Gradovi na Goriškem: števerjanski grad; 18.20 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14-.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkester Dan Hill; 12.05 Glasba po željah; 12.40 Izletnik; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.35 Pismo iz...: 14.40 Mini juke-box; 15.00 Popoldanski koncert; 15.45 Orkester La Vera Ro-magna; 16.00 Naši otroci in mi; 16.15 Glasbeni program: 1710 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 Crash: 21.00 Glasovi in zvoki; 21.35 Rock RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba in pogo- vori: 8.40 Resna glasba: 9; jj.oO in jaz; 10.25 Komu zvoni. - •• |n0; Hollywood med mitom in r .j.O® stjo; 11.30 Glasbeni program- ^ Drugi zvok; 13.30 Glasba 55 /jJO Silenti; 14.05 Vzgojna oddaja-. a; Fausto in Anna, radijska 15.05 Glasbeni programi; vorni program; 16.15 . E - con noi; 18.35 Srečanje z ’str 19.20 Večerni program; _20-^gonjena radijska igra; 20.30 teka «OFF»; 21.05 Glasbena ja; 21.35 Glasbene beležke: Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10-0& 12.00, 14.00,’16.00, 19.00, 20.00- ^ Poročila; 6.15 Danes za Rekreacija; 7.50 Dobro jutr°: ci!; 8.20 Beseda na današnji 9.08 Glasbena matineja: 7'%F rislav Kosier; Beli potop; rada orkestrov; 10.40 Iz ^ tradicije jugoslovanskih |t>' in narodnosti; 11.40 Turisti0 J-potki; 12.03 Po Talijinih 13.10 Z orkestri in solist^jF Kmetijski nasveti; 13.40 godbe vam igrajo; .14.20 ^ glasba; 14.30 Priporočajo ' q\»s, J e |Viv > 14.50 Človek in zdravje; U1 /il bena pravljica; 15.21 Naši « (p* ki mladim poslušalcem; 1--. ** i" ba po žlejah; 16.,30 Napotki aoriste; 16.35 Glasbeni int?Ltilj?f 16.45 Naš gost; 17.00 P 19.05 Mesta prijatelji; ,žu'lloč.4 bavna glasba; 20.35 Lahko trocil; 20.45 Minute z ansa* st* Zadovoljni Kranjci; 21-«u ju J. pops 20 : 22.15 Oddaja o ^ pomorščakih; 23.20 Besede > Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Vaše navdušenje v pogledu nekega posla se bo znatno zmanjšalo. Ne opirajte svojega upanja na meglene obljube. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Ce hočete rešiti neko zapleteno zadevo, bodite bolj realistični. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) — Upoštpvajte nasvete od vas bolj izkušenih oseb. Ugoden trenutek za prijateljski sestanek. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) — Ne jezite se zaradi novih težav, ki se pojavljajo. Novo poznanstvo bo spodbudilo vaše ambicije. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Pazite na neko razdelitev dediščine, simpatije, pri čemer boste izkori-ki bi se utegnila zaplesti. Bodite objektivni, če hočete ohraniti mir. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Deležni boste manjših primerov sreče, izkoristite jih kar najbolje. V čustvenih zadevah bo nekaj narobe. TEHTNICA (od 23. 9- d°hfoS im« b0 % preobrate' ^1* V nekem nesporazum« do odločilnega družinski načrt vam j« breme. ŠKORPIJON (od 23. i0-.hd>! zm11 11.) - Položij je z ra^ zelo zanimiv. Pridobili / j!'! čas •"lest C’ J1-«, Sc »e s stili svojo privlačnost. »O-STRELEC (od 23. U- °° sti^ Navezali boste prisrč«®.., $ prijatelji in znanci. Sk« IMlJOirajl lil AUCUIVI. — i.g i) prej uresničiti svoje n^ KOZOROG (od 21. 12-— Zapletena situacija_ bo p, la doka jšen diplomatičru no besedičenje naj vas P , vznemirja. ,g V A VODNAR (od 21. 1. do Ne prenehajte z bojem, ^ur namreč kažejo že znake sti. RIBI (od 20. 2. do 20. j|( pričakovane priložnost' r-polj^ prid vašega načrta. ‘ svoje odnose z ljubljeno Soj *■! s r * tia J*, S % s % H % H !? v J le ?! V 5 £ J b« > s N 6 Ss & S S >R| B j One V Si S Se Po iS Ul s v >5, H* H Pr i# llJ *5 3? igr»' |V VlP' Str- dS* K« S$ v j; ;5 ji*'1' 40 ,! 0 & v£ af. gK 40 (Ji9 K fp z vi f/ 2°J>' ,eif F >• J^MORSKI dnevnik ^VANJt ŠPORT ŠPORT ŠPORT EVROPSKO PRVENSTVO V JONKOPINGU 12. avgusta 1977 NDR in SZ brez konkurence? Italijani upajo v vaterpolsko vrsto, Jugoslovani pa v Roruta Petriča til * mednarodnih športnih mako acii na stari celini: ne bodo lin p nieni reflektorji na prizori-lifl.j^Pskega atletskega pokala v j Vj ko že bodo v sosednji dr-v Jonkopingu na Švedskem Ijive l'| j skušali osvojiti razpolož-ltv. K°lsjne 14. evropskega prven-lU,/ Plavanju, v vaterpolu in v ,vgustaV vot*°> I50 14- c'° 21. Sov; tty '”^Jo bo približno BOO plaval- Skihkld, it ,'Ja. »Čemu v Jo-nkoping?* H'ronšl“°K,m 'n žensk, skoro vseh tujkih držav. Med njimi seveda ‘fra^l Polemično in napol šaljivo '"■ns ne^ kronist Bubi ja Denner-ske’] Zveznega selektorja italijan- iLli nVflmp mnfoaanl //Do mo i^valne reprezentance. »Po meje Dennerlein optimistično Italija nima v tem športu »tv arnbicij, vendar lahko raču ^ Ploski konkurenci na nekatere tj w Plavalce, kot so Guarducci ^Do J11 Prosto in Lalle na 100 m ttp^’ ki hi se lahko izkazali v ev-l»ga JP merilu. Poleg tega pa po-W /k'tor vse svoje upe v obe ti bj1 Mxl()0 fn 4x200 m prosto), utegnili poseči po odličjih. tjj /na mesta v evropskem plava-^Phpadajo seveda SZ, NDR in tj r/ Pganka je le še, kako bedo si« /n IIP razporejena. Četrto me-Sj rJu Ji? Dennerlein to zagotav- . J UQr- ij, pa poudarja, da bodo VarneiSi tekmeci njegovih dveh Sovjet Bure in repre-tj n,. ZRN Nocke ter Šteintfach, Uijjto ^fbuccija in pa Miskarov in v (sz> za Lalleja. Italijana ^ina na tem EP v Jonko-W Sai sestavlja plavalno vrsto V' IpV» kar 11 tekmovalcev, in Wri 'YeUi, Guarducci, Pangaro, 'Sinipallia in Franceschi za ti jl Bisso in Bellon za hrbt-Ufiffj?/ !jaHe za prsno plavanje ter Vilmin Rosnto za metuljček. Isto ')v. tudi za žensko reprezentanč-->■ kjer so bile poklicane: Sa-ftij jkrponj Ponteprimo, Blosi, Bia Hert p8'imberti (prosto), Cesari 'b)tepi3ni (hrbtno), Comiani (prs-WpSchiavon, Rampazzo in Quin-v (metuljček). r trenutku so opravili Jljni^^kcijo, tako da je bila iz-\ir Iz reprezentance 12 letna tpjs a Vallarin, ki je bila sprva ^ a v seznam plavalk za to EP. V^k/ki konkurenci pa imajo «az-1itve • aJ malo upov na boljše uvr-Jt v £ kaže, da se bo vse odločilo ■ 5o a ameznih baterijah, kjer naj !!Pm] Predvidevanjih večina plavalk • i*tOr*a»yelik uspeh bi predstavljanih ,ebitna uvrstitev katere izmed osmerico najboljših. konkretne so možnosti za va-*vojjK k° reprezentanco, ki šteje v H q. Vfstah 13 tekmovalcev. Tre-Hr0, * Lonzi upravičeno upa na % Uvrstitev, mogoče celo na ko-Sal je minuli turnir na Ma-6m. v katerem je Italija za- sedla odlično drugo mesto, pokazal realno moč njegovih varovancev. Čeprav je Lonzi izključil zlato odličje, pa vsekakor meri na eno od ostalih dveh kovin. Slabši je položaj v skokih v vodo. Klaus Di Biasi bo v Jonkoping dopotoval le kot selektor in polaga vse svoje ambicije v svojega nekdanjega kolega Franca Cagnotta. «Franco si bo odličje priborili* je dejal samozavestno. Poleg Cagnotta se bodo v skokih v vodo pomerili še trije italijanski reprezentanti, in sicer: De Miro, Nicoletti in Rinaldi. Toliko za Italijo. Kaj pa Jugoslavija? Plavalna vrsta »plavih* je skromnejša: en sam tekmovalec. Eden, toda dober, bi lahko trdili, saj je znano, da Borut Petrič v Jugoslaviji nima konkurence. Evropska konkurenca pa bo nedvomno hujša in 15-letni plavalec iz Kranja verjetno ne bo mogel meriti na dobro uvrstitev. Tako bo vsa pozornost usmerjena v vaterpolsko reprezentanco. V Jonkopingu bodo vaterpolske reprezentance razporejene v dve skupini: A in B. Prva bo nastopala v tem mestecu, druga pa Do igrala v Falkopingu. Jugoslavija bo v A skupini z Madžarsko, Italijo, ČSSR, Zahodno Nemčijo, Španijo, Romunijo in Nizozemsko. Že v prvem kolu se bodo »plavi* pomerili prav z «az-zurri*. Varovanci trenerja Petriča so: Ve-zilič, Vraneš, Roje, Rudid, Manoj-lovič, Lozica, Trifunovič, Belama-rič, Popovič, Galijaš, Mustur, Polič in Gopčevič. Ko to pišemo, so Jugoslovani že v bazenu za običajne treninge. nogomet GORIČANI IE TRENIRAJO Da je nogomet v zamejstvu izredno popularen, nam priča zgornja slika. Za prijateljsko nogometno tekmo v Bazovici med domačo Zarjo in Triestino se je namreč okoli bazoviškega pravokotnika zbrala rekordna množica nogometnih ljubiteljev. Tekmeca sta poskrbela gledalcem za lepo nogometno predstavo. No, nekaj več so pričakovali od Tricstine, povsem zadovoljni pa so bili z igro Bazovcev Peressin s Pro Gorizio? Valentinuzzijevi varovanci jurišajo na prestop v višjo ligo Na nogometnem igrišču, v Ul. Baiamonti, so v polnem teku priprave igralcev Pro Gorizie, ki se pod vodstvom trenerja Valentinuzzija, vestno pripravljajo za prihodnje prvenstvo promocijske lige. Že od vsega začetka si je vodstvo goriškega kluba zadalo kot glavni c>lj prestop v D ligo. Letos kaže, da bo to mogoče, saj bi po spremembah s strani italijanske federacije kar štiri ekipe napredovale v višjo ligo. Kljub temu se bo letos Pro Gorizia potegovala za prvo mesto in je zato primerno pripravila ogrodje ekipe z nekaterimi novimi igralci. Vprašanje zase pa predstavlja napad, ki je po mnenju vseh najbolj ranljiva točka nove ekipe. Po odločitvi Omizzola, da bo še naprej igral za ekipo, trener Valenti-nuzzi nima doslej na razpolago drugega dobrega napadalca. V pogaja- ....mu......,„............................................m... „„,„„ni„„„„,„i ........................................................„„„„„„„„................................ INTERVJU S TRENERJEMA TR1ESUNE IN BAZOVIŠKE ZARJE ATLETIKA ZENSKO EVROPSKO PRVENSTVO VZHODNA NEMČIJA PROTI EVROPI Atletinje iz NDR so glavne favoritinje skoraj v vseh disciplinah Finale evropskega pokala v Helsinkih postavlja NDR kot velikega favorita tudi v ženski konkurenci. Alternativa ni mogoča. S tem dejstvom se bodo morale sprijazniti tudi ostale evropske reprezentance, ki se bodo z njo pomerile 13. in 14. avgusta. Ker je tudi pri moških Vzhodna Nemčija kandidat za končno zmago, lahko res trdimo, da v tem smislu ta država nima para v vsej Evropi. Zakaj to? Tu bi bilo treba naštevati kopico razlogov, od pomena, ki ga pri njih zavzema telesna vzgoja, pa vse do infrastruktur. Njej podobna je v Evropi le SZ, ki je obenem tudi favorit št. 2 tega ženskega finala v Helsinkih. Poleg teh dveh držav bodo v soboto na Finskem tudi atletinje iz Poljske, ZRN. Velike Britanije, Romunije, Bolgarije in Finske. V začetku je bilo na tem tekmovanju prijavljenih skupno 25 ženskih reprezentanc, ki so pa, kot določa formula tega evropskega pokala, postopoma odpadle. Med temi tudi Italija in Jugoslavija, ki nista zdržali »tempa* svojih boljših nasprotnic. Kateri pa so posamezni talenti velikih favoritinj? Prva je nedvomno perspektivna sprinterka Olsner, prva ženska na svetu, ki je na najkrajši atletski razdalji žrušiia »čarobni* zid 11”, Olsnerjeva, se namreč lahko ponaša s časom 10”88 na 100 m. Druga, prav tako vrhunska športnica je Rose Marie Ackermann, svetovna rekorderka v skoku v višino. Tu je vzhodna Nemka polete la na 196 cm. Trenutno ni atletinje, ki bi ji lahko ustrezno oporekala v vsej Evropi. Njena tekmica bo zahodna Nemka Holzapfel, ki je pred kratkim pristala na odlični znamki 193 cm. To pa je ženska reprezentanca NDR z navedenimi najboljšimi rezultati posameznic: 100 m: Olsner (10”88), 200 m: Eckert (22"66), 400 m: Koch (49”68), 800 m: Liebetrau-Neumann (1’59), 1500 m: Bruns-kla-pez.vnski (4’05”7), 3000 m: Meinel (u’55”l),- 100 m ovire: Klier-Shaller (12”91), 400 m ovire: Rossley (56” 84 stot.), 4x100 m: Olsner, Brestrich, Schneider, Hamann-Meyer, 4x400 m: Koch, Brehmer, Popp, Krug, višina: Ackermann (196 cm), daljina: Kiin-zel (6,76 m), krogla: Slupianeck-Schoknecht (21,97 m), disk: Engel (68.92 m), kop.ie: Furln (67.66 m). KOŠARKA TRI PRIJATELJSKE TEKME FERNET TONIC: Bariviera, Sac-chetti. GABETTI: Della Fiori in Marzo-ratz MECAP: Jellini. MOBILGIRGI: Meneghin. SINUDYNE: Bertolotti, Bonamico in Caglieris. XEROX: Serafini; Veliko novost gotovo predstavlja Giulio Jellini, ki se tako vrača v reprezentanco, potem ko je vse kazalo, da se je dokončno odpovedal državnemu dresu. «Azzurre uspešne« V nadaljevanju evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke so dosegli naslednje izide. SKUPINA A: Madžarska - Francija 66:33, Bolgarija - Romunija 73:55, ČSSR - Jugoslavija 63:61. SKUPINA B: Italija - Finska 67:66, Pol iška ■ Španija 69:68, SZ - Izrael 114:43. Jugoslavija - ZDA i CIVITAVECCHIA - Mario Ro-: mersi in Angelo Jacopucci se bo-. .... . __ i sta jutri spoprijela za italijanski V okviru priprav na bližnje EP | boksarski naslov v srednji kate-bo Jugoslavija odigrala tri prijatelj- j eorjj-;, ske tekme z mladimi košarkarji i Tagliavini: Zarja je dobra ekipa» Trener bazoviškega moštva Mandanicci je s (ormo svojih igralcev zadovoljen Triestina in Zarja sta v siredo prvič stopili na igrišče v tej sezoni. Tekma se je zaključila s predvideno zmago Triestine, ki pa ni zaigrala tako, kot bi morala, medtem ko je to storila bazoviška Zarja, ki se je izkazala kot homogena ekipa. O tekmi in nadaljnjih programih smo se pogovorili s trenerjem Triestine Tagliavinijem in Zarje Mandanicci-jem. «Kako se vam je zdela tekme, in kako potekajo priprave?* TAGLIAVINI: «Lepa tekma. Program, ki sem ga začrtal, je komaj 40-odstotno izdelan. Treba bo f- veliko truda in dela, da moštvo doseže pravo kondicijo za prvenstvo.* MANDANICCI: «Zelo dobra tekma. Igrali smo s polno paro. čeprav je med nami in Triestino velika razlika, smo jim bili v prvih dvajsetih minutah enakovredni. Glede priprav menim, da so igralci dosegli polovico tiste kondicije ki jo bodo morali imeti med prvenstvom.* «Kai pa igra?> TAGLIAVINI: »Dobra igra in odličen trening. Fantje so se potrudili. Boljše je igral napad, čeprav še ni nared.* KOŠARKA ZDA, ki se bodo udeležili vseučilišč nih iger v Sofiji. i Kot je znano, so ZDA v Mesini,; po izredno dramatični tekmi, pre- j magale ;(>Iave* s lJ6:T! V' teh treh j tekmah pa , bodo Jugoslovani imeli j priložnost, da se oddolžijo za ta j poraz. j Danes bo Jugoslavija proti ZDA j igrala na Roki, jutri v Pulju, v ne- j ----------- deljo pa v Ljubljani. New Reiease zmagal V prijateljski košarkarski tekmi v Celju je ameriška ekipa New Re-lease iz Los Angelesa premagala Celje s 103:91 (49:46). Najboljši v vrstah Celja je bil | turnirju v treh srečanjih prav toli-bivši Brestov igralec Polanec, ki je i kokrat zmagali in so tako zopet po- IIMHMMlMIlimMlllllllltllllllllllllllllllllllllllflinmniiiiiiiiillllllllimillllllMIIIIIHIItllltltllllUinMIIHHMII* TURNIR V PALERMU ITALIJANI ZADNJI Sovjetski zvezi prvo mesto tudi na tem tekmovanju PALERMO — Sovjetska zveza je osvojila prvo mesto tudi na med-| narodnem turnirju v Palermu. Ser-j gej Bjelov in tovariši so na tem 1 turi dal 16 točk. trdili, da so že dobro pripravljeni za letošnje evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Belgiji. Po uspehu v Mesini, kjer so izgubili le z Jugoslavijo, so Sovjeti, tu v Palermu, dokazali že običajno dobro telesno pripravo, poleg tega pa lahko računajo na odličnega centra RIM - Italijanski zvezni trener Tkačenka ki je še zelo mlad in ki košarkarske reprezentance Giancar-1 gotovo še za dolgo let gospodaril PRIPRAVE ZA EP Tudi Jellini v reprezentanci Mannova bo tudi v Helsinkih v središču pozornosti velike evrop-____________________ske atletske prireditve lo Primc je sklical igralce za poslednje priprave za EP. Priprave bodo od 20. do 30. avgusta v Cortini d'Ampezzo. Seznani reprezentantov CANON: Carraro, Dordei in Gor-ghetto. CINZANO: Ferracini, Vecchiato. pod koši na vseh evropskih in svetovnih tekmovanjih. SZ — ČSSR 93:80 (45:441 Že pred tem srečanjem so bili 1 Sovjeti praktično zmagovalci tega turnirja: premagali so namreč I-talijo in ZDA. Kljub temu pa košarkarji SZ tudi v poslednji tekmi niso popustili in so nasprotnika zanesljivo premagali. V vrstah SZ so bili najboljši Sergej Bjelov (18 točk), Miškin (13), Salnikov in Tkačenko (oba po 12 točk). Kropilak (18 točk) in Bra-benec (16) sta pokazala največ v vrstah ČSSR. ZDA — Italija 113:90 (51:44) Kot sam izid kaže, so bili Italijani nasprotniku enakovredni le v! prvem polčasu, nakar so se Američani z Griffithom (26 točk) in z Byrdom (23) razigrali, Italijanom pa je zmanjkalo sape in tekma se je tako zaključila z zasluženim slavjem ZDA. V italijanskih vrstah se je zopet izkazal Bariviera (26 točk). KONČNA LESTVICA SZ 3 3 0 287:240 6 MANDANICCI: «Če upoštevamo, da je bila to prva tekma v sezoni, da sem prevzel vodstvo ekipe komaj pred mesecem dni in da je bil nasprotnik tretjelieao, potem se mi je zdela igra svojega moštva odlična. Pokazali smo to, kar znamo, tako da se gledalci niso dolgočasili. Seveda bo treba še precej delati zlasti v obrambi, v napadu pa manjka pristen napadalec.* »V napadu sta bila dokaj uigrana Dri in Marcolini. Kaj se vam zdi ta kombinacija in kaj menite o Po-Hitiju, ki ie tokrat igral v napadu?» TAGLIAVINI. »Moram reči, da sem zadovoljen . Marcolinije. ki se je dobro uigral z Dri jem. Upam, da bo ta kombinacija dobra. Bojim se pa, da bi ne- v glavnem igrala za gol, kajti ootrebn je kolektivna igra in veliki/ nesebičnosti. Politti je igrai v napadu, ker je telesno v odlični formi.* *Kaj menite o Zarji?* TAGLIAVINI: »Zarja je dobra e-kipa, ki nam je omogočila dober trening in učinkovito igro.* Triestina se bo v soboto pomerila s prvoligašem Vicenzo, nato bo i-grala prijateljsko tekmo s Pro Gorizio, 20. in 23. t.m. se bo spoprijela z Mestrino oziroma Venezio v italijanskem pokalu. 27. t.m. bo igrala prijateljsko tekmo s Pordenone-jem, nakar bodo sledile povratne tekme italijanske^ jKikhla. ' 1,1 V soboto bo v B6ZaVici,; x pričetkom ob 18. uri prijateljska tekma med Zarjo in Portualeje-*:. Tekma bo v okviru vsakoletnega športnega praznika, ki ga prireja ŠD Zarja. V tem mesecu bo Zarja igrala še prijateljsko tekmo z Juventino, 25. in 30. t.m. pa bo igrala proti Bregu oziroma Vesni v okviru »Puntar-jevega memoriala*, na Prosek1. . Kaal ZDA ČSSR Italija 3 3 ‘3 282:248 222:246 234:261 PRIJATELJSKA TEKMA Cagliari-Udincse 3:0 V Ampezzu so odigrali prijateljsko nogometno tekmo med Cagliarijem in Udinesejem. Po predvidevanju .je zmagal Cagliari, ki je odpravil Videmčane s 3:0 (1:0). Kljub spodrsljaju, pa so Videm-čani s prikazano igro zadovoljili. Spartak iz Moskve premagal Lazio VIAREGGIO — V tem kraju so odigrali prijateljsko nogometno tek- mo med Laziom in Spartakom iz Moskve. Sovjeti so zasluženo premagali rimske nogometaše s 3:1 (3:1), saj so predvajali hitrejšo in učinkovitejšo igro. Gole za Spartak sta dala Jarcev (2) in Sidorov; za Lazio pa Ago-stinelli (iz enajstmetrovke). Cosmos v polfinalu Pele in Chinaglia sta bila glav na junaka kvalifikacijske tekme za polfinale nogometnega prvenstva ZDA med Cosmosom in ekipo Tam pa. Zmagal je Cosmos s 3:0. Dva gola je dal Pele, enega pa Chinaglia. V sredo zvečer so italijanski nogometni prvoligaši odigrali vrsto prijateljskih tekem v okviru priprav na novo prvenstveno sezono. NEKATERI IZIDI Napoli - Rovereto 5:0 Vicenza - Padova 6:0 Roma - Grosseto 2:0 Perugia - Sambenedettese 1:1 GRADEŽ — Italijanski državni boksarski prvak v superlahki kategoriji, Videmčan Bruno Freschi, se bo 24. avgusta v Gradežu spoprijel za državni naslov s Partinesijem iz Sinigallie. njih so s Triestino, od katere naj bi kupili srednjega napadalca Peressi-na. Igralec bi namreč postal zelo pomemben člen v vrstah Pro Gorizie in bi z Omizzolom sestavil zares nevarno dvojico. Poglejmo sedaj, kateri igralci so prišli k Pro Gorizii, kateri pa so odšli. PRIHODI Franco Acquavita (letnik 1951 -CMM), Enos Pontel (1950 - Romans), Aldo Tenut (1951 - Cervignano), A-lessandro Bartussi (1954 - Monfal-cone), Roberto Cirello (1949 - Stook), Franco Zuppichini (1959 - Ronchi), Giovanni Bertogna (1956 - Sulmona). ODHODI Marega, Calandra in Piscopo (I-tala), Clemente (Triestina), Minius-si in Ceschia (Ronchi), Busatta, Marini in Tesoli (Audax), Chiaversio (San Marco). Trener Valentinuzzi ima sedaj na razpolago naslednje igralce: Vratarja: Pontel in Zuppichini. Branilci: Acquavita, Tonut, Cirello. Čampi, Chiarvesio, Ranocchio. Vezni igralci: Bartusi, Martelossi, Favero, Urizzi. Napadalci: Bertogna, Zanetti, O-mizzolo, Luisa (Peressin). Verjetna postava: Pontel, Tonut, Bartussi, Acquavita, Chiarvesio (branilci), Martelossi, Urizzi, Cirello (vezni igralci), Luisa, (Peressin), Omizzolo (napadalci). Spored predprvenstvenih srečanj: 17. 8., ob 21. uri, na Rojcah: Pro Gorizia - Triestina; 20. 8., ob 21. uri, v Tržiču: Pro Gorizia - CMM; 31. 8., ob 21. uri, na Rojcah: Pro Gorizia - CMM; 4. 9., ob 16.30, v Kr-minu: Pro Gorizia - Cormonese (srečanje bo veljalo za italijanski pokal); 7. 9., ob 16.30, na Rojcah: Pro Gorizia - Cormonese (italijanski pokal); 14. 9., ob 20.30, na Rojcah: Pro Gorizia - Udinese. P. R. KOLESARSTVO Gimondi prvi CATANIA — Felice Gimondi je zmagovalec prvega »Kriterija asov*, ki se je odvijal na dirkališču v Aci-cateni. Kolesarji so morali prevoziti 130 km. Startalo je 24 kolesarjev, a le 14 jih je prispelo na cilj. Za Gimondijem so se uvrstili Barone, Moser in Battaglin. DUBLIN (Ohio) — Argentinec Guilermo Vilas .je trenutno v izredni formi. Včeraj je na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju osvojil že svojo 30. zopored-no zmago na peščenem igrišču. Tokrat je premagal Američana Ri-chardsona s 7:6, 7:5. ,L"f; Pred prijateljsko nogometno tekmo Triestina — Zarja sta sl kapetana obeh ekip izmenjala priložnostna darila Hij ^edtem je general Capello nenadoma zbolel. Nadome-SjMe general Montuori. Ta je z novimi navodili pred povzročil precej zmešnjave, posebno v XXVII. u ter s tem še bolj povečal zmedo in različnost 's\iC komande II. armade in vrhovne komande. V med- C)Ilem ................. prepričevanju in dokazovanju, kdo ima bolj skoraj pozabili na glavno, na veliko nevarnost, i av ki 8;So —,...............- 0_____ It i® imenovala 14. avstrijsko - nemška armada, saj <1>r> velikanski in uničujoč snežni plaz z visokih pla-8r°žila, da zdivja v dolino in zdrobi vse pred seboj. |^' oktobra je general Cadorna obiskal komandanta S^°rPusa v vasi Kred (gen. Cavaciocchi) in XXVII. kor-? ti-rtvT9, Ježi (gen. Badoglio). Ta dva sta ga prepričala St n°sti obrambe in o visoki morali borcev ter o nji-S spravljenosti, da odbijejo vsak napad. V resnici je doba vtis. da je komandant IV. korpusa sicer \g teoretik, ki pa kot slab praktik ne more izpolniti Vija' General Badoglio ga je očaral z optimističnimi > q 1 in nestvarnimi potezami. H d ral Capello se je po nekaj dnevih vrnil v svoj 6lbo ozdravljen in je tik pred začetkom avstrijske %t; 23. oktobra popoldne, imel konferenco s koman- \ korPusov v Čedadu. Na njej so razpravljali o sploš-Viv^010^u v zvezi z verjetno nemško - avstrijsko o-°s njenem cilju ter o verjetni moči sovražnika. Iz- razil je prepričanje, da je številčna premoč v moštvu in orožju na strani italijanske armade, a glede borbene morale se avstrijske enote sploh ne morejo meriti z italijanskimi. Torej, nobene skrbi, kar se tiče moralne in materialne moči. V nadaljevanju konference je dal taktična navodila za morebitni umik na drugo črto. Poudarjal je potrebo defenzivno - ofenzivne akcije in odrejal nekatere spremembe v razvrstitvi topništva; ukazal je delno premestitev topništva z Banjšic na desni breg Soče. Tu je odredil tudi glavno obrambno črto in njeno utrditev od Sv. gore čez Vodice - Kobilnik - Jelenik - O-scedrik - Na gradu - Krad vrh - Ježa - Kolovrat - Matajur. Govoril je tudi o okrepitvah, dodeljenih IV. in XXVII. korpusu ter sklepal, da je bojni razpored dober in pametno postavljen. Končno je izrazil prepričanje, da je levo krilo II. armade neprebojno in da se bo sovražnikova ofenziva spremenila v poraz. «Vse je pripravljeno, čakamo samo zmago!» je zaključil konferenco. Ti podatki kažejo, kako optimistično in precej nerealno in kontradiktorno je bilo italijansko gledanje na stvarnost in razvoj dogodkov v naj bližji prihodnosti. Seveda, poznejše izjave in izgovori na italijanski strani so bili povsem drugačni! Na kako trdnih osnovah je počivalo to prepričanje in upanje, kaže realno stanje. Skoraj dve leti in pol vojne, enajst bitk na Soči in dve v Tirolah — vse to je zahtevalo milijonske človeške žrtve. Poleg tega je bila uničena nepregledna množica vojnega in drugega materiala. Pri tolikerih žrtvah niso bili izpolnjeni niti upi niti obljube. Ni bil dosežen niti en sam politični ali strateški cilj. Vse to in še vrsta drugih nesreč in razočaranj je demoraliziralo italijansko ljudstvo, posebno še delavski razred. Ne samo godrnjanje, ampak tudi odkrit upor se je širil v raznih oblikah kot epidemija in rasel iz dneva v dan. še večje nezadovoljstvo in še večji padec morale je zavladal pri vojaških enotah na fronti. Vojake so dan za dnem, iz meseca v mesec že dve leti in pol poganjali v klavnico, kjer razen v smrti niso videli rešitve. Posledice tega so bile dezertacije, upori. Vojna sodišča so nenehno zasedala in izrekala smrtne obsodbe. Bilo je nevarno, da se neza- dovoljstvo na fronti združi z uporom v notranjosti. Vrhovna komanda je krivdo za tako stanje metala na vlado, vlada na vrhovno komando. «še do novembra čakamo, potem bomo vrgli proč orožje in bomo linčali vse tiste, ki so odgovorni za nepotrebno klanje.* Take in podobne parole so se bliskovito širile med vojaki. Z armado take bojne morale je italijanska vrhovna komanda pričakovala avstrijsko - nemško ofenzivo. Čeravno je italijanska vrhovna' komanda imela dovolj podatkov in dokazov o pripravah in namerah avstrijsko-nemške strani, med njimi celo točne podatke o dnevu, mestu in uri začetka ofenzive, ni uvedla nikakršnih resnejših priprav za obrambo, še posebej je to čudno, ker bi italijanska artilerija lahko precej uspešno vznemirjala in škodila avstrijskim pripravam okrog Tolmina in Sv. Lucije, kjer bi vsaka granata, kamor koli bi padla, povzročila veliko škodo. Italijansko letalstvo je precej boječe preletavalo gornje Posočje. Vsi so nekako fatalistično pričakovali dan, ko se bo nekaj zgodilo samo po sebi. Da je bilo nekaj v zraku, je vsak na svoj način občutil. To je bilo najčešče s strahom pomešano upanje, da se približuje konec vojne, zato so bili vojaki precej mlačni za nadaljnje bojevanje. Šumeča Soča je naraščajoča drvela in preplavljala bregove, kot da bi se spomnila pesnikovega naročila: »Narasti, vzkipi v tok strašan ...» 5. RAZPORED OPERATIVNIH ENOT 24. OKTOBRA 1917 IN RAZMERJE MOČI Razpredelnica nam kaže stanje glede na operativne skupine oziroma korpuse, številčno moč in medsebojno razmerje bojnih enot ter osnovno oboroženost obeh armad na soški fronti, in to posebno na delu fronte od reke Vipave do Rombona. Tu je bila odločilna bitka, v kateri je bil glavni operativni udarec sprožen na sektorju od Sv. Lucije do Bovca. Na razpredelnici vidimo bojno razporeditev operativnih in taktičnih enot na dan 24. oktobra 1917. Razpredelnice in skice kažejo samp približno stanje. Operativna situacija se je namreč na bojnem polju tako bliskovito menjavala, da so temu komaj sledile vse druge spremembe. Te spremembe lahko spremljamo na skici preboja ln ofenziv od Soče do Tilmenta v času od 24. do 29. oktobra 1917. Pripomniti moramo, da se nekateri podatki povojne literature ene in druge vojskujoče se strani med seboj razlikujejo; pač to ni niti prvič niti zadnjič, da se zgodovina »frizira-. Pozoren bralec bo lahko našel pravo sredino in si ustvaril pravilno sliko. SEKTOR: ROMBON - L0G(NA B A N J Š1C AH) DIVIZIJE BATALJONI TOPOVI MINOMETI ITALIJANI 17 402 1500 1200 AVSTR.-NEMCI 15 180 1845 326 SEKTOR:LOG - BANJŠKA PL.-R.VIPAVA ITALIJANI 17 214 1100 700 AVSTRIJCI 10 138 835 170 SEKTOR: R. VI PAVA-KRAS-DEVIN .. . ITALIJANI 15 190 1190 500 AVSTRIJCI 11 152 950 370 SEKTOR: ROMBON-MORJE % ITALIJANI 49 608 3790 2400 AVSTR.-NEMCI 34 4 70 3 630 866 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470.00 din Poštni rekoči račun za Italijo Založništvo rržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati Stran 6 12. avgusta 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubl]*^ Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 , Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina 43 mm) o*5 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm vii|lJ v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *t; upravi. Iz vseh drw pokrajin Italije pri SPI. i Član italijanske ' ■’ L. -a 1 t zveze časopisni!1 ‘•M’ ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska f založnikov ETIOPIJA KLJUB VSEMU VZTRAJA PRI OPTIMISTIČNIH NAPOVEDIH ZA VOJAŠKIM POLOMOM V OGADENU ŠE PORAZ NA ERITREJSKI FRONTI? Medtem ko si vladi v Adis Abebi in Mogadišu izmenjujeta obtožbe glede zavezništev s tujimi silami, naj bi eritrejski gverilci zasedli 95 od sto spornega ozemlja ADIS ABEBA — Berhanu Dinka, ki opravlja posie etiopskega zunanjega ministra, je na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili zahodni časnikarji, naglasil, da »bodo Mengistuieve čete v najkrajšem osvobodile tisti del ogadenskega o-zemlja, ki so ga zasedle somalske oborožene sile*. Trditev je po sod bi neodvisnih političnih opazovalcev značilna, kolikor naj bi dokazovala volja adisabebških oblastev, d;1 prikrijejo vojaški polom v širni jugovzhodni puščavski pokrajini. Dinka Je v nadaljevanju tiskovne konference odločno zanikal vest, po kateri naj bi sovjetska vlada svetovala etiopski odstop dela Ogadc-na Somaliji, kot tudi govorice, da pripravlja vojaški režim polkovnika Mengistuja »invazijo Somalije* Prav tako je demantiral poročanje mogadiških predstavnikov, da je na poti v Etiopijo 5 do 9 tisoč tujih, sicer neafriških vojakov, ki naj bi podprli etiopske redne čete in take imenovano kmečko vojsko v boju tako proti pripadnikom »fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (Ogadena) kakor proti eritrejskim gverilcem. Nasprotno naj bi po Din-kovih trditvah mogadiška vlada sprejela pomoč 600 iraških vojakov. ki da se že nahajajo v Somaliji. Glede tuje Vojaščine na poti proti Adis Abebi je etiopski veleposlanik v Keniji Mengiste Desta izjavil, da gre za golo natolcevanje Barrove vladavine, ki ima namen prikriti očitni somalski napad na Etio- pijo. Veleposlanik je pripomnil, da gverilcev WSLF sploh ni, kot tudi ni samozvanih borcev «osvobodilne fronte Oromo» (OLE) v pokrajini Bale na ogadenskem zahodu; šlo naj bi za izmišljotino somalske vlade, ki naj bi v resnici poslala v boj proti rednim etiopskim četam lastni) vojsko ob zaslombi letalstva. Nazadnje je Dinka pristavil, da so Mengislujeve sile v zadnjih dveh tednih sestrelile 10 somalskih letal in da sta bila med prizadetimi piloti ludi Egipčan ter Iračan. Medtem ko je vladalo včeraj na scmalski vladnoglasniški fronti nekakšno zatišje v pričakovanju nadaljnjega razvoja spopadov (omeniti velja le prihod mogadiškega zuna njega ministra Jama Barra v Rim, kjer se bo zasebno zadržal do jutrišnjega dne (sobote), se je nenadno oglasila eritrejska osvobodilna fronta. Pravzaprav gre, kot znano, za tri sorodna gibanja — «fronta za osvoboditev Eritreje - ljudske osvobodilne sile*, »eritrejska osvobodilna fronta* in »eritrejska ljudska osvobodilna fronta*. Prvo vodi Psamn Ssleh Sabci, ki j«, na tiskovni konferenci v Bagdadu, kamor je dopotoval, da bi od iraških oblasti izprosil vojaško romoč zatrdil, da nadzorujejo gverilci že 95 od sto province ob Rdečem morju in da je zmaga (ter z njo neodvisnost) blizu. Etiopci naj bi nadzorovali le 5 od sto ozemlja, sicer Asmaro in luki Asad in Masaua. V isti sapi je Sa bci obžaloval, da med posameznimi DON CAMILLO IN PEEPONE Don Coslanzo Vilia, župnik v Avezzanu (L’Aquila) ima, kot kaže. s komunisti kaj slabe izkušnje, najbrž veliko slabše kot jih, je filmski don Ca-millo imel z županom Pepoo-nejem, s katerim sta se večkrat tepla, kljub temu pa ohranila tesno vez. neke vrste prijateljsko sovraštvo. Ni daleč tega, ko je don Villa med neko večerjo nekoliko pozabavljal čez Berlin-guerja in zgodovinski kompromis. Vic ni bil všeč občinskemu odborniku Angelu F a.satani ju, ki je v odgovor prisolil dušnemu pastirju krepko zaušnico. Fasciani je sicer svojo neduhovito zvestobo partijskemu tajniku plačal z izključitvijo. župnikova mržnia do komunistov pa s tem ni bila potešena. In kdo hi župniku zameril, če je nekaj dni tega vzrojil, ko se je v cerkvi pojavil kot boter nekega novorojenčka prof. Pietro Dj Loren- zo, komunist in vrhu vsega še ločen od zakonite soproge? Potem ko je Di Lorenza, ki je lastnik znane zasebne klinike v Avezzanu. ožigosal kot javnega prešuštnika, je don Villa tudi zahteval zamenjavo lx>tra, «sicer ne bom krstil novorojenčka*. In, če naj verjamemo zdravniku, se dušni pastir ni zadovoljil z «javnim me-šuštnikom», pač pa je na račun Di Lorenza izrekel še vrsto vzdevkov," o6 ' katerPi' ni, da bi se človek čutil počaščenega. Sprava med zdravnikom in župnikom je bila seveda v teh pogojih nemogoča in ker je Di Lorenzo hotel za vsako ceno čuvati svojo čast, se je obrnil na karabinjerje, katerim je prijavil duhovnika zaradi obrekovanja. Preiskava je še v teku in težko je ugibati, kako se bo zadeva iztekla, kompromis (pa čeprav ne zgodovinski) med sprtima, pa bo vsekakor težko dosegljiv, (vt) gverilskimi gibanji ni soglasj ; ter opozoril na nevarnost državljanske, bratomorske vojne, ko bi soglasja niti v bodoče ne dosegli. Z druge strtmi je Sabei v intervjuju libanonskemu listu «A1 Hava-des» povedal, da se z etiopskimi vojaki bori proti «eritrejski revoluciji* 5.000 Ku' . ncev in da Sovjetska zveza z zračnim mostom nepresta. dobavlja Mergistujevim oboroženim silam težko orožje. V krogih eritrejskih gverilskih organizacij tudi pravijo. da prejemajo (namreč Eritrej-ci) izdatno vojaško pomoč iz vrst Palestincev, (dg) Sodelovanje ZDA-Kuba proti podtalnemu rovarjenju beguncev HAVANA — Ameriška vlada sodeluje s kubansko v prizadevanjih za preprečevanje morebitnih državnih udaiov, ki jih nenehoma na-črtuiejo kubanski izseljenci na o-zemlju ZDA. To je povedal sam Eidel Castro na tiskovni konferenci ob priliki obiska amer iškega demokratskega senatorja Franka Chur-cha na otoku. Castro je pojasnil, da ga wa shingtonske oblasti sproti obveščajo o delovanju protikomunističnih emigrantov ter pripomnil, da utegne čez kakih 5 let obiskati ZDA. L. 1961 je kakih 1.200 reakcionarnih Kubancev hotelo, kot znano, zrušiti Castrov režim, vendar se je njihova pustolovščina klavrno končala — 150 beguncev, ki jih je izurila ter z orožjem opremila CIA, je bilo ubitih, kakih 350 zajetih, a revolucionarne sile «o med drugim sestrelile 10 ameriških letal. Pozneje so si sledili še drugi podobni poskusi, vendar zaman! na kar so agentje CIA začeli streči po življenju samemu Castru. Prav Church je lani sprožil preiskavo o zadevnerp delovanju zloglasne, vohunske službe. ■ NiJctališču. aretirana oborožena Arabca NEW YORK — Agenti ameriške zvezne policije so aretirali včeraj 1 na Kennedyjevem letališču v New Yorku Arabca Mohameda Padela Musaida in Alija El Mavvfija, pri katerih so dobili avtomatično orožje in strelivo. Oba sta hotela stopiti na letalo maroške družbe «Royal Air Maroc*. ki je bilo namenjeno v Casablanco. Arabca stalno bivata v ZDA, hotela pa sta se udeležiti državljanske vojne, ki je v teku v južnem Maroku, sta izjavila po a-retaciji. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiMmiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm* DKAdOMIR PETKOVIČ ZNANA (MOST V MILANSKEM PODZEMLJU I vdorom v bolnišnico osvobodili mladega jugoslovanskega zločinca Policaja, ki sta ga stražila, so priklenili k postelji - Petrovič je obtožen umora RIM — Skupina oboroženih zločincev je včeraj popoldne z dokaj drzno akcijo osvobodila in odpeljala s seboj 28-letnega Jugoslovana Dra- minut in četverice že ni bilo več. Spet so stopili v fiat 127, s katerim so se pripeljali, vendar avto ni hote' vžgati. Zato so z orožjem v roki »omira Petroviča, ki je bil začasno I ustavili rumen fiat 128, ki je pri-v rimski, bolnišnici «San Camillo*,' peljal mimo, in ki ga policija sedaj kamor so ga prepeljali pred dvaj setimi dnevi iz rimskega zapora Re-bibbb). Vse je potekalo po ustaljenih klišejih, ki srfto jih vajeni iz kriminalk. Ob 17.45 je trojica dobro oblečenih moških parkirala avto pred bolnišnico ter mirno odšla k sobi, kjer je v postelji št. 6 ležal Petrovič. V sobi so povlekli izpod jopičev brzostrelke in samokrese ter zakričali obema policajema, ki sta Petroviča stražila, naj ostaneta pri miru, sicer bodo streljali. Le nekaj sekund kasneje sta oba policaja bila trdno vklenjena z lastnimi lisicami k postelji, medtem ko je Dragomir Petrovič že oblekel obleko, ki so mu jo prinesli. Vse je trajalo le nekaj fllll«llflllllllllHlllllll••lMnl1llllllllllllllllMlllllM•HllllUMlllllMMllllllUllllllllllllllllllllllMlllllUllllllllllUlllllllllulllllllllmllnlllllllllllll4mllUllllMllllll|llll^lmllllllnllllllUlllllnllllllllllllllMllllllllmlUlllllllllllllHll V NEWYORŠKIH ČETRTIH JE V ENEM LETU UBIL 6 OSEB ' / \ ;f» * “ -' 1 ” V _ ;• Za zapahi «Samov sin», neuravnovešeni morilec Domnevni zločinec je 24-letni poštni uradnik David Berkoivitz NEW YORi: — »Ujeli ste me*, s temi lakoničnimi besedami naj bi se prejšnjo noč v severnem newyor-škem predmestju Yonkers policijskim agentom predal zloglasni »Samov sin--, ki ga dolžijo, da je ubil šest oseb ter težje ranil sedem. Pravo ime neuravnovešenega morilca, za »Samovega sina* se je sam proglasil v nekaterih pismih polnih blodenj, ki jih je naslovil na časopise in razne predstavnike policije, je David Berkowitz, star je 24 let in je po poklicu poštni uradnik. Za sedaj ga dolžijo samo zadnjega iz vrste umorov in sicer 20-letne Sta-cy Moskovvitz, zaradi katerega so mu tudi prišli na sled. Po prvih neuradnih izjavah sodeč pa ne bo težko dokazati, da je Ber-kowitz z: »rešil vse napade, kajti poleg zmedenih proglasov, ki jih je podpisoval kot «Samov sin*, j« na vse osebe streljal s samokresom kalibra 44. Prav tak revolver pa so, skrit pod sedežem njegovega avtomobila, rumenega »forda*. našli ob atestu. Do Berkowitza sta preiskovalce pripeljali )redvsem dve dejstvi; globa. ki jo je zaradi p spovedanega parkiranja v neposredni bližini zad njega napada «Samovega sina* prejel rumen «ford» ter precej natan čen oois naoadalca ki ga je podal zaročenec Stacy Moskovvitz. Mrzlično iskanje »morilca s 44 kali brskim revolverjem* se je v Nevv Yorku začelo že konec julija lani. ko je v čet.ti Bronx ubil 18-letno Donno La iria ter ranil njeno prijateljico. V naslednjih mesecih, ko so se nočni napadi na mlade dolgolase žene ali n., mlade pare v nekaterih newyorških četrtih v presledkih redno pojavljali, pa se je lov na neuravnovešenega morilca še zaostril. Za prebivalce Nevv Yorka je sedaj konec more, ki jih je tlačila eno leto. seveda, če je aretirani Berkowitz res »Samov sin*. Vendar, če se bodo dekleta v Bronxu in Queensu ponoči z manjšim strahom vračala domov in se bodo zaročenci v avtih zadrževali bolj brezskrbno, ta dva primera sta namreč naj bolj razdražila «Samovega sina*, bi se morali vprašati kaj je dejan sko sprožilo morilske sle v mladem Berkovvitzu. Tiskovna poročila zatrjujejo, da je aretirani poštni uslužbenec psihopat in zelo verjetno bo to držalo, Toda zamisliti bi se morali ob dejstvu, da ni tokrat prvič, da je Nevv York ustrahoval neuravnovešeni morilec, ki ga njegov vsakdanji videz ni izdal. Severnoameriška metropola nudi svojim prebivalcem veliko blišča in zabave za drag denar, obenem pa, kot vsa večja mesta, izolira vsakega posameznika. Veliko premalo vemo o Davidu Berkovvitzu, da bi lahko vsaj delno objasnili njegovo početje, ko je s krutimi dejanji skušal splavati na površje brezbrižnega in brezmejnega veletoka. Nasilje, ki ga je sam kot mi vsi, prejel v različnih oblikah je Berkovvitz vračal na najskrajnejši način, toda ob tem ne smemo po zabiti, da je govorica nasilja, boljše ali slabše zakrita, dandanes najbolj razširjena, (bp) vo posebnega poročila, ki ga je ' žilne pijače, nadaljnjih 140.000 do-izdelalo samo vodstvo omenjene larjev je šlo v politična namene, družbe, potem ko je vvashingtonski 1165.000 dolarjev zato, da 'bi Coca odbor za nadzorstvo nad borzami in finančnimi operacijami (SEC) naročil r.eki specializirani tvrdki ustrezno preiskavo. Poročilo omenja, da je podkupo vanje trajalo od I. januarja 1971 ter zajelo predvsem politike in vladne funkcionarje kar 20 držav. Najvišji znesek (okoli 380.000 dolarjev) je podkrepil družbino prošnjo, naj v tujini. povišajo cene njene osve- Cola uživala preferenčni tretman pri trgovinskih pogajanjih itd. KOPENHAGEN - Danska policija no namešča v mestne telefonske govorilnice peklenske stroje — če odpreš vrata, te z govorilnico vred raznese. Doslej sta bili k sreči zaznamovani le dve eksploziji, ki sta povzročili znatno gmotno škodo, ne pa tudi žrtev. išče ter se odpeljali neznano kam. Oseminšestdeset oseb, kolikor jih je te dni v kardiološkem oddelku, se ni zavedelo ničesar, samo eden od pacientov, ki je po naključju bil v kopalnici, je slišal zločince, ko so grozili policajem. Gipvanni Milito, ki je zaposlen kot bolničar v kardiološke; i oddelku in ki ga je policija dalj časa zasliševala. je povedal, da je po naključju odprl vrata sobe, v kateri je ležal Petrovič in da mu je eden od treh članov tolpe pomolil cev samokresa r;cd nos. «Mislil sem, da bo bolj zdravo, če se ne zadržujem,* je dejal Milito, ki je dodal, da je v trenutku, ko je trojica stopila v bolnišnico, bil na oknu in videl tri elegantne moške, ki so mirno šli proti kardiološkemu oddelku, čeprav ob tisti uri obiski niso dovoljeni. Ko je videl da odhajajo, je stopil v sobo in osvobodil policaja, ki sta bila priklenjena k postelji. Eden od agentov je skušal dohiteti četverico, vendar je ta imela dovolj prednosti, da se mu je izmuznila. Dragomir Petrovič se je rodil v Beogradu leta 1949, aretirali pa so ga v Milanu julija lani. Proti njemu in proti Salvatoreju Morenu je sodnik izdal zaporni nalog, saj sumijo, da sta umorila Luigija Pelle-grina, starega znanca policije. Sumijo tudi. da je Petrovič pomembna osebnost v tolpi, ki ima vrsto ilegalnih itrralnic v Milanu. Petrovič je pred časom uprizoril bučno protestno akcijo v milanskem zaporu San Vittore, ko se je povzpel na streho ter zahteval, naj mu takoj sodijo, češ da lahko dokaže svojo nedolžnost. Po tem dogodku so ga iz San Vittoreja premestili v rimski zapor Rebibbio, iz katerega so ga prepeljali v kardiološki oddelek bolnišnice San 'Camillo, ker so ho- teli ugotoviti, ali je res bolan na srcu, ali ne. (if) Tudi družba Coca Cola jc podkupovala (uje politike in podjetja ATLANTA (Georgia) - Po vzo ru znane letalske tovarne Lock heed je tudi družba Coca Cola v preteklosti na debelo podkupovala tuja podjetja, trgovske organizacije, politike in državnik#. V šestili letih in pol naj bi v ta namen na kazala vsega 1,3 milijona dolarjev, kar ustreza nekako dobri milijardi lir. Zadeva Jc prišla na dan z obja NOVA AFERA NA PRIZADETEM OBMOČJU V FURLAjl Spor ob gradnj socialnih centrov Podjetje RG iz Verone, ki je naročilo gradnjo manjši podjetjem, ni poravnalo pol milijarde lir TREVISO - Po aretaciji Girola-ma Bandere, 51-letnega župana iz Majana, ki ga sodnik iz Savone dolži, da je izsiljeval denar tvrdki «Precasa», nov škandal razburja vzdušje na prizadetem območju. Tarča obtožb je tvrdka «RG» iz Cone-gliana, ki naj bi imela v zakupu gradnjo «družbenih centrov* v Furlaniji in naj bi dolgovala približno pol milijarde lir 70 manjšim podjetjem. Dolžniki so ustanovili poseben odbor in v sredo so demonstrirali pred sedežem cerkvene dobrodelne ustanove «Caritas» v Vidmu, ki je tvrdki RG naročila socialne centre. »Ko so nam ponudili gradnjo teh središč, ki so v bistvu cerkve — pravi geometer Aragosta, predsednik združenja dolžnikov — smo podvomili v plačilno zmožnost «RG», podjetja s komaj 200.000 lirami družbenega kapitala, ki sta ga ustanovila dr. Ronchi in dr. Graziani iz Novare, Ker smo vedeli, da podjetje gradi centre za «Caritas» smo poslali svojega zastopnika v Rim, kjer je član cerkvene dobrodelne u-stanove msgr. Nervi zajamčil likvidnost podjetja iz Novare. Ob tej zagotovitvi smo začeli z delom.* «RG», oziroma podjetja, ki so po njenem naročilu gradila socialne centre, so zgradila 42 od 56 naročenih objektov, preden je izbruhnil škandal. Lastnika tvrdke iz Novare naj bi pri izračunu ne upoštevala podražitve gradbenih materialov in od tod »brezno* pol milijarde lir v njunem proračunu. «Caritas — obtožuje Aragosta — je verjetno že spomladi zaslutila, da nekaj ni v redu s podjetjem iz Verone, kljub temu pa je obnovila pogodbo brez kakršnega koli ugovarjanja. Ta pogodba je kot prva prepovedovala tvrdki oddajanje dela drugim podjetjem, vendar se cerkvena ustanova ni obregnila ob dejnstvo, da smo centre dejansko gradili mi. In sedaj naj bi breme padlo na naša ramena. Primanjkljaji, pa čeprav gre za vsote od 15 do 20 milijonov lir, so za nas znatno breme, prav ker smo majhna podjetja.* «Caritas» se s svoje strani brani, da je redno plačevala podjetju iz Verone dogovorjene vsote v dogovorjenih rokih in zato zavrača vsakršno • odgovornost. To stališče je cerkvena dobrodelna ustanova ponovila v sredo v krajšem sporočilu po demonstraciji dolžnikov pred videmsko škofovsko palačo. Lastnika «RG» pa sta medtem zaprla urad v Coneglianu in telefon je vse jutro brnel v prazno, (vt) Venezuela zanikala podražitev petroleja CARACAS — Vepezuelanski minister za energijo je izključil možnost skorajšnje podražitve petroleja, s katero naj bi krili padec vrednosti dolarja na mednarodnem denarnem trgu. Vse kar zadeva ceno petroleja, je dejal, je v pristojnosti OPEČ in samo organizacija držav izvoznic petroleja lahko določa ceno na svoji konferenci. Venezuela izvaža več kot milijon sodov petroleja dnevno v Združene države Amerike. O morebitni podražitvi petroleja se je začelo govoriti v torek, ko je začela krožiti govorica, da vlada proučuje zvišanje cene nafte, da bi krila padec dolarja. iilllliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiliiilliillililimiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnlll V SEVERN0VZH0DNI ŠPANSKI POKRAJINI ASTURIJI Tatovi odnesli iz katedrale v Oviedu za 5-20 milijard peset zlatnine in draguljev Tisk poziva vlado, naj bolje zavaruje umetniško premoženje Papež ne bo odgovarjal na Lelebvrova pisma VATIKAN — Namestnik ravnatelja tiskovnega urada Sv. stolice Pier Prejšnjo noč je razsajalo nad Trstom in planoto silovito neurje. Ponekod, kakor na primer v dolini med Padričami in Trebčami (na sliki), so se nabrale debele plasti sodre MADRID — V vsej Španiji, zlasti v Asturiji, je napravila globok vtis tatvina v gotski katedrali u-pravnega središča te skrajno sever-nozahodne hribovite pokrajine, ob Biskajskem zalivu, Ovieda. Neznanci so odnesli nič koliko draguljev, vdelanih v troje umetnin, ki pomenijo ne le za cerkvene oblasti, temveč sploh za državo in španski narod oziroma narodnosti neprecenljiv dokaz nekdanje španske veličine. Po cenitvah katoliškega lista «YA» in madridskega nadškofa ter krajevnega škofa sega vrednost izropanih dragocenosti do 20 milijard peset (kakih 200 milijard lir). Z , druge strani so v policijskih kro-| gih mnenja, da znaša škoda le 5 i milijard peset, naprednejši list «E1 | Pais* poroča celo samo o desetmi ti jonski vrednosti, a predsednik a sturijske pokrajinske uprave naglasa, da je gmotna vrednost razmeroma nizka, dočim je kajpak umetniška brez cene. Kakor koli že, dejstvo je, da gre za najbolj senzacionalen tovrstni «podvig» po strašni državljanski vojni, španski tisk piše npr. o »največji bogoskrunski tatvini v zgodovini* in o «tatvini stoletja*. Prav posebno pozornost posvečajo iz ra zumljivih razlogov dogodku verska glasila, ki pripominjajo med drugim; «Ukradene umetnine so iz 9. oz. 10. stoletja, ko je bilo ustanovljeno mesto Oviedo; zločinci brez vsakega umetniškega smisla so u-ničili 1.000 let naše zgodovine.* Preiskovalci domnevajo, da so se tatovi (štirje, kot naj bi se dalo sklepati iz peščice sledov — ostanki brane, cigaretni ogorki in ključ) pustili zapreti v katedralo v torek zvečer, tako da so imeli na voljo vso noč za zločinsko deianje. Skozi stranska vrata so vdrli v tako imenovano »sveto kapelo* in se lotili dela: «z angelskega križa*, »križa zmage* in «ahatske skrinjice* so brez posebne pozornosti sneli vse temeljito vdelane dragocene kamne. Ti so jih očitno najbolj zanimali, saj so «pozabili» na vrsto drugih umetnin, kakor npr. na Kristusov kipec iz slonove kosti. Lotili se niso niti prtička, s katerim je Marija Magdalena, kot pravi sveto pismo, otirala Jezusu pot, kakor tudi ne še slonokoščenega izdelka s podobo starorimskega konzula Flavija ter dragocenih slik in številne srebrnine. Policija meni, da gre za člane specializirane mednarodne tolpe, ki da namerava zlatnino stopiti, dragulje pa drugega za drugim prodati. To je dvajseta tovrstna tatvina v španskih cerkvah v poslednjih šestih ietih. Zadnja je bila pred o-smimi meseci, ko so odnesli iz katedrale v Murcii ves zaklad, tako tudi znameniti »križ svete Marije Device*, v katerega je blio vdelanih natanko 5.862 diamantov. Tokratna tatvina je po obsegu še večja, če upoštevamo, da je madridska vlada oskrunjene umetnine označila kot državni zaklad. »Angelski križ* (tako imenovan, ker je bil tako fino izdelan, «kot znajo to samo angeli*) je upravi Ovieda da roval I. 808 kralj Alfonz II.; «križ zmage* (izdelan 1. 908 v gradu Gau-zon) je Alfonz III. daroval kraljici Gimeni, ki je z druge strani 1. 910 skupaj s kraljem Fuelom II. podarila Oviedu »ahatsko skrinjico*. Oblasti so apelirale na tatinsko tolpo, naj ukradene dragocenosti vrne za imunost. «E1 Pais* zahteva od pristojnih dejavnikov, naj v bodoče bolje zavarujejo cerkvena in vsa druga umetniška bogastva v državi, ki jih je diktator Franco docela zanemaril, (dg) Franco Pastore je danes na ti*,, ni konferenci sporočil časnikayjj da papež ne bo več odgovarjal pisma msgr. Lefebvra, razen v meru, če bo uporniški škof v 1 ci pokazal voljo, da se obnaša slušno in r.e bo izražal kaki*1 r držkov ali postavljal pogojev. Vatikanski glasnik je poved*!' je prišlo na državno tajništvo P** ki ga je posredovala neka ose* ■ dela v Vatikanu, toda ni hotel P® dati za koga gre. Ta oseba je L jela od Lefebvra pismo, v Jri, ovojnici, ki pa ni imela naslova, čeprav je bilo ir razvidno, da je bilo namenjen* menu papežu. * Lefebvre je poslal to pismo , lija, se pravi kmalu potem, koJLj. Econu v Švici posvetil več du* kov in diakonov kljub papeževi P povedi. Msgr. Lefebvre se je tnedb^L. nil s svojega potovanja v »S-Vatikanski radio pa objavlja sl. ne izjave raznih škofov Južne verne Amerike, ki obsojajo vo početje. #1* BOG V INK0GNITU Nekatere afriške države . ravniku imajo res edinst»e voditelje. Pomislimo samo M f gandslcega predsednika šala doktorja Idija Amina da, ki je če se milo izrazi . posebnež, na Bokaso. ki se ,j sam proglasil za cesarja pritaknil še vrsto drugih slovov ter si omislil ves cer,e\a(\ nial, katerega se morajo pt . tudi njegovi najožji soden* ko imajo opravka z njim. y ^ sa je med drugih tudi navdu . zbiralec kolajn in ordenov,' jj pa jih toliko, da so mu ukrojiti nekoliko daljši _ f^\. tudi zato ker možakar ni F z. rano visok, da si je lahko V pel vse svoje okraske. K tema dvema se je s^r pridružil in ju morda, vsa]^ se dorrlišljije in naslovov prekosil tudi voditelj rialne Gvineje, majhne severno od ravnika, ki je ti nekoč španska kolonija. Gr• ^ Francisca Maciasa Ngue1Jj°{0 ga njegovi sodržavljani o° c. brezštevilnih umorov, celo 9'^ cida. Nguemo se je t°re] 1jfii' glasil za dosmrtnega Pre.?„ P ka in vrhovnega poveljnico .j. boroženih sil, za velikega.' A stra tradicionalnih (vulgo za velikega čar0** ter. in tega si doslej ni še nihče, za «edinstven Kaj je mislil z edinstveni”1 ^ dežem ni popolnoma jasno, j( nijo pa da je zato, ker s^-prebivalstvo Ekvatorialne. gSti neje od proglasitve neodv\s” ( leta 1968, ko je znašalo Prl°, fid 286 tisoč, skrčilo do dan'** j, nekaj več kot 80 tisoč %<; med katerimi je tudi vec političnih jetnikov, (if) , V perujskem praj^11 znanstveniki odkrili 4.000 let staro plelIlC LIMA (Peru) - Pet zi^. i kov (Francoz, Italijan, zah*® y mec, Amerikanec in Švic®1^ 0“ osrčju amazonskega prafe'0^ krilo pleme Niawa, katelS lc! in navade segajo kakih davnino. Obleke v pravem jjo,, ne poznajo, pač pa so neve£arf kinčani z zlatimi obeski in ° u tam naj bi bil rudnik zlata-mitično mesto El Dorado- JjK šteje danes le 2.000 duš. ' 0 ' ko jih je bilo nekoč prjW tisoč. Prispcrtijfp sa DIJAŠKO MATICO Uradna svečanost oh :>:ž. obletnici osvoboditve Firenc bud®‘"jjj. \ slavili j »i letnico osvoboditve Firenc gusta 1944), ki so bile v F z zlato medaljo za zasluge proti nacif&šistom. ^ Dopoldne je bilo polaga™ fr Cfjf FIRENCE - Na pobudo uprave so včeraj proslavili ^ cev k siromeniku padlim Unitž Italiana. svečanost sicer pred svečen 17 Sledila Je ■ku de nikom. partizanom. "s." v ,!lu) v parku deli«, ^ ■, pomnikom, J. 1944. Ob tej priložnosti 1 nu odsotnega župana sPVu rij odbornik Cocchi, ki je de. drugim, da je treba ^ Padel je z zidu poslopja sicer z višine samih 4 m bil pri priči mrtev.