Poštnina za kraljevino SHS v gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO l! ZVEZEK I LJUBLJANA 1925 NflTISHIU lltfOSLavMUB TISKPHHil KAZALO. (INDEX.) Razprave fDissertutiones): F a b i f a n , Marija — sredniea vseh milosti (De Maria — media t ri t; e nmnium gratiarum)............1 Ehrlich, ISogoYi (En lia supruma), Nadaljevanji; . . , . 13 Springer. Testimonia Pa trum neenon antiquiorum theologorum pro ss. EfchatisUac nécessitait ...... 25 Prispevki za dušno pastirstvo (SymboUe theol. practicae); Za sveto leto 1925 (F. USeničmk)............ Jeli možno Čisto prijateljstvo med mùikim in žensko? (Jos. Ujčič)........ ........ 64 in ena razsodba o obveznosti krsta |Rožnian).....,69 Sv. obhajilo pri polnočni maéi na sv. večer (F. U.) . , . . 7J Liturgične določbe xa evharistične shode (F, U.) . . , . 72 Porctjunkulski odpustki (F. U.) , , . , r ......72 Slovstvo (Litteratura): a) Pregledi: Zgodovina starejšega krščanskega slovstva (F. K. Lukman) 74 bj Occnc in poročila: Straub, De analysi fidei (J. Fabijan) .,.,".. 82 Kirch, Hnchii'idion historias ecclcsiasticae anfiquae. Ed. IV. (F. K, Lukman).............85 Schaíej, Das Ordensrecht nach dem Codex l, C.; Faniani, Le droit des religieuses selon le Codv de Droit canonique (Rožmanj .... ......86 Beležke (Analecta): Velehradskí kongrus (F. Grivee)...........87 Pojasnilo h knjigi -Cerkev (F, Grivec}........95 Dr. Jan. F a b i j a n — Ljuhljana; Marija — srednica vseh milosti. (De María — medíatrice omnium gratíarum.) Stimmarium. — 1. E\p]icalur i tutus qm^slioms, senlenlinc theolo. guritin de univer&alí gratiarum ¡nedialione 3. M. V. recensenlur. —■ B. Queni in neconuulia divina snluUs locum oectipcl hcatissimn Virgo expo-nítuf. _ III. De (¡rritiae dispensa t ione tutuma principia. 1- Status quaestionis, 1. V dogmalični teologiji novejie dobe se posebno mario-logija vedno bolj razvija in izpopolnjuje. O tem priča mnogo bogoslovnih znanstvenih del, ki obravnavajo vse resnice o Mariji.1 Na temelju razodetja p rimi ka jo vedno bliže veličastno osebnost mater« Boga-človcka, tako da versko osvetljeni razum gleda vedno jasneje njeno podobo, razumeva vedno globlje njeno nalogo in se zaveda vedno močneje njenega stališča v božjem načrtu stvarjenja in odrešenja, vedno bolj spoznava njeno neizmerljivo notranjo duhovno lepoto in vedno jasneje presoja njen pomen za usmerjanje življenja proti Bogu. Seme spoznanja, ki ga je Bog zasejal z razodetjem, se je pod vodstvom in varstvom sv. Duha razvijalo. Kazni verski nauki so v raznih časih dobili različne zunanje izraze, včasih bolj določne, včasih manj jasne za naš današnji način spoznanja in izražanja. Danes, ko imamo sistematično urejeno5 bogoslovno znanost, se množe monografije, ki zasledujejo razvoj posameznih dogem ali skušajo današnjemu načinu primemo in zato za današnje spoznavanje dostopneje razčleniti in zonet zediniti teologijo posameznih dob ali posameznih cerkvenih očetov in pisateljev, bodisi njihovo celotno teologijo, bodisi njihovo pojmovanje in izražanje o posameznih naukih, bodisi njihovo sta- 1 Omcnitu 1« nekaterc nuvejSe mariologijc: J. B. 1 c r r i e n , U Mèr^ de Dieu cl la Mère des. hommes d'après les Pères et la théologie. 4 zvezki, Paris 1900; Campana, Maria ne! dogma ealtolico.5 Tonno-Roma 1923r Lèpicicr. Traetatus de B. V. Maria. Matre Uei. Romae J90t; Gulbcrlet. Di-: Gottesniutter. Rtgcnsburg 191 "7. a Nik.'ikor p,i j« ne dovrîenu. Bogofloviil Vcilnik. 1 2 Jisit? v vprašanjih, ki so danes morebiti že jasno spoznane in opredeljene resnice, i ako je tudi o Mariji nastalo mnogo po-edinih razprav, ki odkrivajo njeno podobo v posameznih dobah ali pa pri posameznih cerkvenih očetih in pisateljih.3 Dela teologov seveda ne smemo ločiti od avtoritativnega učenja cerkve in od verskega slutenja, čutenja, spoznavanja, prepričanja in življenja vernikov. Slovesno proglašenje dogme o brezmadežnem spočetju Marijinem je mogočno vzvalovilo in poglobilo versko življenje, sijaj in žar Brezmadežne je vnel mogočen plamen navdušenja za Marijo in tako za njenega Sina Odreše-nika. Teologi pa so potem v svojem razpravljanju in raziska-vanju posvetili večjo pozornost nauku o smrti in vnebovzetju Marijinem, ki ga tudi morem« zasledovati nazaj skozi stoletja in utemeljiti z velikimi v sv, pismu jasno izraženimi resnicami o Mariji, kot so božje materinstvo, deviitvo in polnost milosti, Ze na vatikanskem cerkvenem zboru je bilo vloženih več predlogov za definicijo tega nauka.' V življenju cerkve je la resnica že tako vkoreninjena in pri teologih že tako razčiščena, da velja splošno za »definibilis*,1 2, Danes pa raste literatura, ki iz sv, pisma, tradicije in življenja cerkve vedno bolj jasno dogmatično določuje iti opredeljuje stališče božje matere v ekonomiji milosti. Med človeškim rodom stoji, a visoko nad njega se dviga proti Bogu Marijina osebnost, najsvetleje žari vzor njene čiste popolnosti, ideal popolnega, v nadnaravni red povzdignjenega človeškega otroka. Kakšen je njen odnos do človeškega rodu, do posameznih ljudi? Ali je sodelovala pri glavnem dehi odrešenja samo posredno, ker je mati odreSenikova, ali pa tudi neposredno? Ali ima tudi pri delitvi milosti (oeconomia gratiae, dispensatio, distributio, appfi-catio) neposredno nalogo? Ali je la naloga splošna, kaknr je splošno delo odrešenja? Ali Marijino sodelovanje pri delitvi ® N- pr. F. A. v. Lehn er, Die Marien Verehrung in den ersten Jahrhunderten,' Stuttgart 1886l E. Neubort, Mario danx 1 Ofjlise antenicäennu. Paris 1908; Ph. Friedrich, Die Mariologic des hl, Augustinus. Köln 1907; J. Nietsea, Die Mariolofiie des lil, Hieronymus- Münster i. W- 1913; A, Eherle, Die Marioiogie des hl. Cyrillus van Alexandrien, Freihurg i. R. 1921; 8, Hiinsler. Dia Marienlehre d. hl. Bernhard. Regeusbürg 1917: F. MorgoLt. Die Murioiogie d, hl. Thomas t Aquin. Freiburg 187S. * Prim. Grandcrath-Kirch, Geschichte des Vatikan. Konrib; IT 451. Tudi äkofje bivie Avslrije so pozneje sestavili Poslulatin episooporuiu Austriae ad S. Sedem pro definitione dogmatica gloriosae etiam SCeundum corpus in cnclum Assnmpiionis B. Marine Virgjinis. Natančno in lepo je tu razluien in «temeljen nauk o vnebovzetju. G. Mattiussi S. I,, L'asiunzione eorporca della Vcrgine Madre di Dio nel dogma ealtolico. Miiano I92"|. Pnrniilo v Gre&iriunum V. {I924j Jase. 3. — F. X. Godi s, Definibililč doguatique de l'Assomption cor-poTclIc de la T. S. Vierge. Essehen 1924, — Godls dokazuje, da je nauk o vnebovzetju Marijinem predmet dogmalične vere, nt pa samo pobožnega verovanja, kakor to trdi J. Ernst, Die leibliche Himmelfahrt Marii historisch - dogmatisch nach ihrer Definierbarkcit beleuchtet. RegensbuTg 1931. Gl, Ephcm. Thenl. Lovan I, 462 3 milosti sega tako daleč, kakor sega vsezveličavna volja božja, ki je temeljna postava za razdeljevanje milosti na posameznike? in na kakšen način vrši Marija to nalogo? Kaj plete vez med njo in dušami posameznih ljudi, ki jih božja milost vodi proti njihovemu najvišjemu smotru, zveličanju v Bogu? V vsej zgodovini božjega kraljestva na zemlji vidimo, kako je odnos »vojskujoče se cerkve« do Marije globok in prisrčen, Pa ta od nos se ne izraža samo v posebnem češčenju, ki temelji v veri na Marijino osebno nalogo in vzvišeno popolnost. Otroško zaupanje vodi »otroke Eve v tej solzni dolini« k Mariji, jih zbira okrog nje. To zaupanje pa more kliti in se krepiti le iz prepričanja, da ni samo osebno polna milosti, ampak da je tudi mati milosti za nas, da ni samo ideal popolnosti, ampak da tudi nam pomaga k popolnosti, Ona je velika priprošnjiea pri Bogu, naša srednica, naša bcsednica (advocata), naša pomočnica, vrata nebeška, mati vedne pomoči; nihče ni bil zapuščen, ki je k njej p rib ei al, jo pomoči prosil in se njej priporočal," Geslo »po Mariji k Jezusu« razodeva vero v Marijino veliko moč jn usmiljenje ter materinsko skrb za vse ljudi, ki so odrešeni s krvjo njenega Sina. Kar vre iz srca častilcev Marijinih in velikokrat v panegirično Ouvstveni zunanji obliki govorov išče pola v srca vernikov, kar v življenskih oblikah liturgije, hvalnic in jnolitev močneje vpliva in budi novo življenje, to teologija preiskuje. Skuša odkriti in opredeliti na racionalen način enotne in obenem splošne objektivne resnice, ki ustvarjajo to raznolično, bogato in prisrčno življenje. Zakaj tako individualno. različno življenje vodijo enotne sile verskega prepričanja, čeprav se jih vsak posameznik, ki živi to življenje, ne zaveda popolnoma jasno (refleksno). 3. Na zgoraj omenjena vprašanja odgovarjajo teologi v naših časih precej jasno in splošno: a) Marija sodeluje neposredno pri delitvi vseh milosti, b) To sodelovanje se vrši pri vsaki posamezni milosti posebej, cj Vsak posamezni človek, ki doseže kako milost, jo dobi »po rokah« Marijinih, č] Marija sodeluje predvsem po svoji priprošnji (inlercessio, interventio). d} To sodelovanje pri delitvi milosti je Mariji izročeno gotovo po njenem vnebovzetju/ e) Zato je Marija v resničnem pomenu splošna srednica milosti za človeštvo, Ako so ti odgovori utemeljeni, potem smo misel o Marijinem sodelovanju pri delu odrešenja mislili do konca, razkrili vso njeno vsebino, razvili do polnega cveta. »Nova Eva* je potem posredno in neposredno [z ozirom na posameznika h ko 4 Salve Rejiina, Menicrare. " Cerkvena molitev zatrjuje notranjo zvezo med vnebovzetjem in nalogo Marije v nebesih. »Munera noitra, Domine, appd clemeniiam tu a rti Dei GeoitTicis eotrimondel oratio; quam idcircn de p rac sen (i saeculo trans-tulisti, ul pro pecealis nOStns apud te fiducialitar iiltercedat.« Sucr. in Vig. Auu lepiloma. 1* 4 dejansko prejme milost), vedno mati živih*; duhovna mati človeštva vrši potem svoje materinsko oživljajoče delo še vedno nasproti vsakemu, ki prejme milosti, ki je deležen nadnaravno oživljajočega in probujajočcga božjega vpliva. Marijini naslovi: nova Eva, duhovna tnali človeštva se ji popolnoma upravičeno pridevajo. Sv. pismo, tradicija, verska analogija nam dajejo jasen dokaz za to, že v resnici o rojstvu Kristusa, odrešenika človeštva, iz Marije jih ugledamo. A če se vmEslimo v vsebino teb naslovov in skušamo na podlagi virov razodetja izmeriti ves njihov pomen, bomo prišli do prepričanja, da bi z gornjimi odgovori izčrpali šele njihovo dalekosežnosl in glnbnkosl,* 4. Dasi nauk o Mariji kot srednici vseh milosti ni imel v svoji zgodovini, ko se je posebno po sv, Bernardu in izraziteje po sv. Alfonzu Lig. začel oblikovati, in tudi dandanes nima nasprotnikov med teologi, vendar so glede njegove izvestnosti se neodločena mnenja. Sv. A 1 f o n z L i g, je z velikim navdušenjem razlagal in dokazoval stavek; Vi© milosti sc delijo po rokah Marije.1' Le M u r a t o r i [Lammdo Pritamiol je v knjigi Deila regolata divozione nasprotoval in imenoval to trditev prazno, pretirano misel, ali pa sicer pobožno, a neutemeljeno umisel (fantazijo). Drugi teologi pa so jo smatrali za utemeljeno in pobožno verovanje (pia opinio), Tega mnenja so še dandanes nekateri teologi. Teološko znanstveno je utemeljil la nasik izmed novejših teologov po mojem mnenju riajgloblje in najlepše Scheeben.1" Odgovarja na ugovor, da je ta nauk kvečjemu le nekoliko verjetno pobožno mnenje ali pa prazna hipérbola: Man braucht aber nur den Sinn des Satzes genau zu fixieren und dann den Zusammenhang der mittlerischen Funktion Märiens im Himmel mit ihrer gesammten Mittlerfunkfion und Mittelstellung in's Auge zu fassen, um solort zu erkennen, daß die wissenschaftliche Konsequenz einen echten Theologen dazu nötigt, an dem Satze festzuhalten, und daß die Bemäkelung desselben auf eine oberflächliche Erwägung der Sachlage zurückzuführen ist,«11 Tudi T er ríen jev svojem delu o Mariji cela dva zvezka posvetil '¿materi človeštva«, Z vsn natančnostjo jc razložil nauk o Marijinem sodelovanju pri odrešenju človeškega rodu. pokazal je, kako je tudi zadnja misel, kakor jo je izrazil sv. Alfonz, v tradiciji vsaj tako dobro utemeljena, kakor je bil nauk o brezmadežnem spočetju. Prišteva pa ta nauk še med pobožna verovanja (piense croyance}, ne med obvezne resnice, še manj med dogme. Ali če promatramo dokaze: harmonično zvezo z razvidno izvestnimi verskimi resnicami. Ste- S teiu Je nikakor ne trdim, da spada ta nauk med razodtle resnice. " »Tutte le grazie per mano di Marla si dispunsano.' Le gloric di Mana. Introduzionu. tf Handbuch dur kitJicl, Dogmatik lil, Frciburg mi Br. 18SJ, str. 5BS ss. =' o, c. 624. 5 vilo in avtoriteto prič iz tradicije, bomo radi in popolnoma razumno pritrdili temu nauku, Mnogi dogmatiki v sistematično urejenih knjigah omenjajo kratko ta nauk, ko govorijo o Mariji sredinci, in se zadovoljujejo z razlago in navedbo dokazuv, ne da bi se natančneje pečali s kvalifikacijo njegove teološke izvrstnosti, ali pa ga imenujejo pobožno verovanje, Bolj določno pa cenzurirajo ta nauk teologi, ki so posebno v zadnjem Času v monografijah proučevali to vprašanje. Posebno leologi v romanskih katoliških deželah smatrajo ta nauk za resnico, ki spada k razodetju in je toliko utemeljena v virih razodetja, da je sposobna za definicijo. Tako trdijo G o d t s C. SS. R.,u Broise S, I.," Bainvel S. V V i 1 I a d a ,1T Bovcr," Crombruggh e." Mai* telle est ta granit des arguments par lesquels cm peni Ut soutenir, tels les rapports harmonieux qu'elle présente avec des vérités indiscutables tels aussi le nombre toujours croissant et l'autorité des témoignages, telle enfin la faiblesse des objection?;, qu'on lui oppose, qu'il me parait extrêmement raisonnable et souverainement doux de l'admettre. 0. C, II. p, 1, t, &0Ó, " Pritll, Chr. Pesch, Praelectiones dogmatisa* IV,;l [Freiburg 1. Ur. Î9C9) sir. 356: Sine dubio haeC SûnUntta est pis et intrinsecus prubabilis.i A- Tanque rey. Synopsis theologia? dogmáticas II.1" (1921) sir, 809: -Multi llieologi docent rcapsc nultnm gratiam dari sine eius inter-cessione.« F. Diekamp, Katholische Dogmatil ü.^-* [Münster in W. 192l| str. 350: nFs ist eine fromme, innerlich wahrscheinliche Meinung, dal! nach der Anordnung Gottes alle Gnaden, die Christas Verdient hat, durch Maria den Menschen zufließen.. P. Minies 0. F. M„ Ccimpendium theologiae dogniaticae specialis I,1 (Ratisbonae 1921). J, Pohle, Lehrbuch der Dng-matik lT,'h (Paderborn 1914) str. Î32--334. 11 De dcfinibilitatc tue diction Ls universalis Dciparae (Bruxelles 19041 sir 441: Sic abunde probavinius universalem Dciparae mediationem aique consolatorias huius revelatae veritatis definihilitatem.« fma Tielo mnogn materiala, ls Marie, Mere de grâce. I'ar K.-M, de la Broisc et I. V, öainvel ¡Pítris 1921] str, 44/45: -Les raisons traditionnelles, prises du témoignages des Pfcres et de la pratique de VFgljse, paraissent asse* graves i plusieurs théologiens pour soutenir que l'intervention* de la Sainte Vierge dans chacune des grâces n'est pas seulement une vérité, mais encore une vérité relevant dn domaine de la foi proprement dite.- Sam pn ne da eksaktne ci-niure. Marie, Mère de grâce. Cfr. str. 98: Cette v¿rilé n'est pas seulement une vérité acquise par voie de déduction théolngique: c'est une vérité que nous pouvons hardiment regarder comme appartenant au dépôt de la foi et contenue dans le magistère de l'Eglise.« iiainvelova raiprava v tej knjigi je v bistvu memorándum, ki (Ja je izroéil marijanskemu kongresu v Fri-bourgtt 1 1902, o. c. XXIX. Por la definición dogmática de la mediación universal de la San» titima Virgen,' Madrid 1917, Raïlaga in izpopolnjuju proïnjQ belgijskih redovnih predstojnikov na papera Benedikta XV- za dcgmatizaciio naukii 0 Mariji, srednici vseh milosti. La mediación universal de la Virgen en sanio Tomas de Aquino [Bilbao 1924) str. Vil,; La mediación universal de la Virgen se demuestra invictamente por la Sagrada Escritura y por la tradición de los Santos Padres. Prim. ud ktega pisatelja: La mediación universal de la 'Segunda 6 Chr. F c s c li se v svoji monografiji'0 ne izjavlja določno, vendar pa se vidi iz njegovega razlaganja in dokazovanja, da jc prepričan o tesnem stiku tega nauka z razodetjem in o možnosti definicije. Izmed druge literature, ki mi je dostopna, navedem še delo dominikanskega teologa H u g o n a ki obširno razpravlja o polnosti milosti v Mariji, ki je »plena sibi. superplena nobis«.13 Da bo slika sedanjega stanja tega vprašanja nekoliko popolnejša, naj še omenim nekaj dejstev, o katerih bom pozneje več govoril. Na nekaterih marijanskih kongresih v romanskih deželah se je to vprašanje o Mariji srednici vseh milosti izrečno obravnavalo in vsestransko razmotrivalo, Takn na 4. bretonskem kongresi) v Folgoatu 1. 1913," posebno obširno pa na flamskem kongresu v Bnix.eilesu 1. 1931, V belgijskih škofijah jc vpeljan praznik Marije srednicc vseh milosti s prisebnim oficijem. Tudi jezuitski red je prevzel ta oficij, Belgijski redovni predstojniki so naslovili na papeža Benedikta XV. spomenico s prošnjo za definicijo lega nauka, 5. Nauk o Mariji sreduici vseh milosti je v zvezi z raznimi verskimi resnicami iz kristologije, sntcrinh>gije in haritologije. Posebno o zakonih razdeljevanja milosti si moramo hiti na jasnem. Dotika se la nauk posebno resnic o zaslužen ju in posredovanju milosti po Kristusu, o zadostnosti odrešenikovega dela. Jasnost moramo «meti tudi o dejstvu in načinu priprošnje svetnikov, O občestvu svetnikov, Zato hočem najprej govoriti o nekaterih temeljnih točkah, da moremo Marijino stališče aogmatično pravilno presojati. Potem pa bomo zasledovali zgodovinski razvoj klic, iz katerih se je razvil in na katerih sloni ta nauk. Nato pa bomo skušali spoznati način, po katerem se vrši posredovanje matere milosti in obseg tega posredovanja. II. Marija in božji načrt odrešenja. 6. .Jezus Kristus je učloveceni Sin božji. S predestinacijo učlovečenja druge božje osebe pa je bila združena tudi odre- Eva* en la Iradicion patristica. [Ponatis iz Estud. cclcs, 15- oktobra t923, Madrid, Administration de »Razon y Fu,večenja, ker ne spada semkaj, Tudi akülislifna Sola priznava, da ji bjlp odreii-nje človeškega rodu v dejanskem redil Miodlofujnčc za uilovc-čenjc, da je Bug določil, da te po ličlovučenju iivfli odrešenje. s vrednost, so bila v neskončno čast božjo. To izvira i/, hipo-statičnega zedinjenja obeh narav. Več časti ju daJo Bogu eno Kristusovo dejanje, kakor je je moglo odreči nešteto človečkih grehov, dasi je vsak smrtni greh v gotovem oziru neskončen, ker ¿ali neskončnega Boga. Dal je po svoji smrti, ki ¡0 je mogel pretrpeti po svoji Človeški naravi, zadostno, popolno, splošno in neskončno zadoščenje [satisfactio sufficiens, condigna, universalis, superabundans, infinita). Odrešenikov cilj nt bil samo ta, da poda Bogu zadoščenje, ampak da uposlavi nadnaravno zvezo človeštva in Boga, Njegovo delo, predvsem njegova smrt ni dosegla samo odpuščanja grehov, ampak je tudi zaslužila milost (satisfactio meritoria) in sicer je dosegla zaradi neskončne vrednosti tega dela, daritve na križu, neizčrpljiv zaklad milosti. Popolni srednik med Človeštvom in Bogom je torej zato, ker posreduje to, kar mora vezati človeka z Bogom, namreč milost, ker zopet človeka napravi za otroka božjega in dediča nebeškega kraljestva. Najgloblji in božji namen Kristusov ni bil torej edino ta, da bi bil za človeštvo samo vzor, ampak da je odrešenik človeštva, srednik med človeštvom in Bogom, Da je najvišji, popolni in edini srednik, izhaja vprav iz hipostatičnega zedinjenja in iz namena učlovečenja. To je glavni božji namen Kristusa, učlo-večenega Roga, in možnost tako posredovati je dana v hipo-slalični uniji. Srednik pa je ne samo po svoji duhovniški službi, ampak tudi po učeniški in kraljevski in je obenem tudi kol vzor, ki vpliva na človeštvo in ga dviga k Bogu, Vse to ima po svoji naravi, ni mu bilo podeljeno po posebni milosti ali izročeno po posebni oblasti (mediatio ex gralia). Zaradi tega lastnega dela zadoščenja in zasluženja je tudi vir vseh milosti fcaput gratiae). Njegovo zadoščenje in zasluženje je neskončno popolno in splošno, zato tudi ničesar ne potrebuje, kar naj bi njegovo notranjo vrednost dopolnilo, kar naj bi njegovo shižnost povečalo ali pomnožilo, ampak more vsak zadostiti Rogu le po Jezusu Kristusu in v njem, more le pO Kristusu dobiti milost in s tem zvezo z Bogom, Zato moremo govoriti sicer o posredovalcih človeštva i Bogom, toda le v podrejenem smislu, le v zvezi s Kristusom (mediatio ex gratiaj- Zadoščenje človekovo je njegovo dejanje, a zadoščenje je le tedaj, Če dejanje poleka tudi iz milosti Jezusa Kristusa; zaslužili moremo pri Bogu milosti za druge le tedaj, ako delamo iz milosti Jezusa Kristusa; učitelji moremo biti drugim in jih voditi k Bogu le tedaj, če imamo oblast od Jezusa Kristusa, ali vsaj njegov nauk oznanjujemo; zakramenti so sredstva posvečenja le toliko, v kolikor imajo moč od Jezusa Kristusa, »Unus enim Deus, unus el medialor Dei et hominum, bomo Christus Jestts.51 1 Tim 2, S—6. 9 S. Poglejmo sedaj na kratko, kakšno je Marijino stališče i" tem božjem načrtu učlovečenja Besede in odrešenja človeškega rodu. Iz tega bomo lahko slutili vso njeno veličino, spoznali pa tudi njeno popolno odvisnost od Boga in Kristusa, njenega sina, v delu odrešenja. Ponoviti nam je treba samo nekaj velikih resnic o njej, Marija je najtesneje združena s Krislusom. Mati Kristusa, Hoga-človeka je. Materinsko delovanje meri na to, da rodi na svet osebo. Dasi navadna človeška mati ne da otroku duše, ki jo fiog neposredno ustvari, vendar leži njeno prvo delovanje na to, da rodi popolnega človeka, osebo. Mati pripravlja človeško naravo po njeni telesni strani in Rog po zakonih narave, ki jih je določil, vdahne dušo, ki je formalno počelo človeške osebe. Ali če gledamo z druge strani; Bog ustvari in podari dušo, ki ji mati pridruži telo, Druga božja oseba se je podarila Mariji, da ji je dala človeško naravo, Materinsko delovanje Marijino je težilo za tem, da rodi Kristusa Boga-človeka. A Kristus je bil odrešenik in sredmk človeškega rodu. Marija je mafi odrešenikova, mati srednikova. In to ne samo materialno, kakor je navadno pri človeški materi z ozirom na bodoči poklic otrokov.-" To razumemo, ako le prav pojmujemo predestinacijo Marije za mater božjo, in razodetje, ki nam govori o načrtu odrešenja človeškega rodu in izvršitvi tega načrta. Kaj pomeni, da je bila Marija predestinirana za mater božjo? Iz. predestinacije učlovečenja sledi takoj tudi predestinacija matere učlovečene fiesede božje, in to ne samo na splošno v tem pomenu, da bo Kristus imel človeško mater, ampak reči moremo, da je imel Bog precej pred očmi individualno določeno mater. Ne tako, da hi Rog gledal čas in kraj, kdaj in kje naj se rodi odrešenik, videl tudi device izraelskega rodu in eni dal oznanilo, da poslane mafi božja. Določil jo je precej pri določitvi učlovečenja in jo ustvaril kot tako; rojena je bila kot bodoča mati božja in že od vekomaj »je bila pri njem«, v božji misli, Radi tega je devica Marija bila v tem času in kraju in pripravljena po duši in telesu, da je bila ^vrednut. nositi božje Dete v svojem telesu, V tej zamisli matere svojega Sina pa je Bog upošteval njeno privoljenje, da postane mati božja. Zato je v času, ko se je moral izvršili božji načrl, poslal svojega angela, ki ji je božji sklep naznanil, Marija je privolila in tako postala mati Krisfusa-Boga in odrešenika. Vedela je, da bo njen sin odrešenik sveta, da bo rešil ljudstvo njegovih grehov, da bo spravil človeštvo z Bogom Vedela je in hotela postati mati takega sina s tem. da je prostovoljno privolila v božji sklep.,T Poznala " Tako mi tli ¡o prati sla II11 « Luk I, 26^38. 10 je prvo razodetje o odrešenju človeškega rodu in gotovo prerokbe stare zaveze o odrešeniku. Ker je Marija postala mati božja, je v najtesnejši zvezi z Bogom; ker je postala prostovoljno mati odrešenikova in srednikova, je v tesni zvezi z odre-šenikom in njegovim delom, Ker pa je po svoji čisto človeški naravi med človeštvom, je torej že po svoji človeški naravi zaeno z materinsko nalogo v nekem oziru naravna srednica med ostalimi človeškimi otroki in med Kristusom. Zaradi svoje bežje-materinske naloge je bila »polna milosti«. In po milosti presega ravno zaradi tega vsa druga ustvarjena bitja, A milosti ni imela zaradi svoje Človeške narave, zaradi igulj človeških del. Predeslinacija za božje materinstvo je bila proslovoljna božja dobrota, vsa polnost milosti je imeJu vzrok v delu tn za služenju njenega sina (kot causa meritoria]. Zaradi učlove-čenja druge božje «sebe jo je Bog predesliniral, zaradi sina in iz bodočega sinovega zasluženja jo je tudi tako obdaroval z milostmi, Tudi Marija spada med odrešeni rod človeški, le da je "singular! modo redempta«, obvarovana tudi izvirnega greba. tudi ¡ca Marijo je bil Kristus odrešenik in srednik, ker je njegova milost njeno dušo lako okrasila — njen sin je bil, zato je največ prejela od njega,Zato je tudi vsakemu katoličanu jasnn, da Marije ne imenuje rešiteljice, kot da bi ona, ki ima vso moč in zasluženje od Kristusa, mogla notranje dopolniti vrednost njegovega zadoščenja in zaslužen ja, ki je zadostno, splošno, neskončno, Zato vemo, da ne more biti srednica v istem redu in 7, isto lastno močjo kakor Kristus, ampak le mediatrix ex gratia, mediatrix sub ordinata, A vendar je najbližja njemu kot mati. resnična srednica po svojem materinskem delovanju, resnična srednica, ker je polna milosti in zato tudi polna zashtženja in zato tudi najmočnejša priprošnjica, ker je najljubši otrok božji po milosti. Ill Delitev milosti (dispensatio graliae)., Jezus Krislus je dopolnil svoje delo odrešenja s svoio smrtjo na križu, Pridobil je neskončen zaklad milosti (acquisitin gratiae), postal je vir milosti za vse človeštvo, ni v drugem zveličanja kaknr v njem. Ne smemo si tega — samo po sebi umevno je — misliti tako materialno, kot da bi hile milosti zhrane kakor zaklad, iz katerega se deli. To je umevno, ako vemo, da milost ni nekaj zase bivajočega, ampak le neka v ** lOuanto mifii illiquid ¡ippropinqunt princ i p io in aliquo gen ere, Lan to magis participat eflecluin illius princ i pil . , ; Christus anteni est principium gratiae, secundum d i vin i Utoni quidem auclurilalive, secundum h um ¡mita le rti vim instrumental!ter, Undo et dicitur (Jo 1, 11): Gratia et Veritas per Jesunt Christum facta est. Beata anioni Virjjo Maria propinquUfima Cltrislo (uit secundum hum&niLatelh, quia ci ca accepit humanam naturaai. Ft idco prae ceteris maiorem debnit a Cliristo gratiae plenitudinem obtinere,« S. Th. Ill, q. 37, a- 5. n duši ustvarjena bitnost (suponira tudi naravo, da more hivati). To pomeni z ozirom na odrešenje, da je Kristusovo delo bilo v neskončno čast in zadoščenje Bogu in je imelo neskončno vrednost, izvršil ga je vprav zato, da zadosti Rogu in pridobi prijateljstvo božje človeškemu rodu. Po človeški naravi je bil tz Adamovega rodu, v zvezi z vsem človeštvom, žrtvoval se je — sam brez greha — za človeški rod, dal zadoščenje zanj in izvršil delo, ki je božje prijateljstvo oživilo v neskončni meri na človeški rod. Da pa postane človek deležen tega prijateljstva božjega, mora vprav dobiti zvezo s tem Kristusovim delom, s Kristusom samim mora dobili stik in mora ostati z njim združen, Začeti človek ne more sam, ampak ga mora Bog poklicati. Človek mora tudi prejeti milost, mora potem tudi rasti v milosti, da pride v tesno dejansko, osebno zvezo s Kristusom in tako /. Bogom in mora ohraniti to zvezo do svoje smrti. Potem šele je delo odrešenja z ozirom na posameznega človeka izvršeno. Kristus zato ostane odre&nik vedno, dasi je milosti pridobil, dasi je zasluženje dopolnil, Njegova milost se deli, da tako postanejo Adamovi otroci dejansko deležni sadov odrešenja. Zato lahko ločimo med pridobitvijo in razdelitvijo ali aplikacijo milosti. Ker je isto delo odrešenja zaslužilo milosti in je razlog, da se delijo, zato vodi pot do prejemanja milosti le po Kristusu sredniku. Odrešeni smo zato mi dejansko, ako smo bili pridruženi Kristusu in smo postali deležni tako njegovega zasluženja in s tem prijateljstva otrok božjih. Zato je Kristus odresenik tudi avtoritativno postavil zakone za delitev milosti, določil način, kako postanemo deležni dejansko njegovega dela, ustanovil je sredstva milosti, zakramente. Zato je tudi on sam določil druge posredovalce med seboj in človeškim rodom, ki z naukom aH oblastjo ali daritvami vodijo k tej zvezi z njegovo milostjo, z njim in po njem z Bogom, Razni so zato »sredniki" milosti, a vsi le podrejeni (secundarii), razne so funkcije posredovanja, ali vse le v moči Kristusovi in zato, da vežejo s Kristusovim delom in zasluženjem. So pravi posredovalci milosti, ne samo simbolični. a vendar ne samolastni, iz sebe učinkujoči. Razodetje nam pravi, da more človek tudi za drugega zaslužiti milost (de cungruo), da more torej biti srednik zanj, a le tedaj, če je sam v milosti; more tudi drugemu izprositi milost, a le tedaj, če je njegova mnlilcv nadnaravna, iz milosti porojena. In čim večje je zasluženje, tem bolj je ljub Bogu in tem več lahko tudi pridobi milosti za drugega, tem več lahko izprosi.3" '■* Seveda Beg ni tako vezan na te zakone razdelitve milosti, da tli preko njih lle mogel dati nohene milosti. Glavni znak milosti ie. da ie popolnoma prostovoljni dar boiji in vrhovni zakon delitve milosti je voliti božja, da ljudi vodi k zveliir. nju. 12 Iz tega, kar smo doslej povedali, sledi, da je namen odrešenja ta, da vse ljudi napravi deležne Kristusovega zasluženja, da je človek odrešen šele potem, ko je, po milosti poklican, s svojim dejstvovanjem združen s Kristusom, ko je »vlelcšen v Kristusa*. Postati ud telesa Kristusovega! K temu more pomagati tisti, ki je že vsaj na poti ali pa je dejansko dosegel že to, pomagati more po zasluženju in (posebno na podlagi zasluženja) s priprosnjo. To je predvsem pomen besed sv. Pavla: Qui nunc gaudeo in passiunibus pro vobis et adimpleo ea. quae desunt passioiium Christi in carne mea pro corpore eius, quod est Ecclesia.'f "' Ne izpopolnjuje notranje pomanjkljivosti Kristusovega trpljenja, ne dovršuje notranje vrednosti njegovega zasluženja, ampak ravno v tej moči in po oblasti, zasluženju, molitvi, ki živi iz Kristusa, pospešuje dejansko razdelitev milosti, aplikacijo sadov odrešenja, rast telesa Kristusovega. Kristus je odrešenik in srednik tudi v nebesih. Njegovo zasluženje ostane na veke in je v nebesih vedno pred božjimi očmi , tako vedno posreduje za nas.81 Dogmi o občestvu svetnikov in posebej o priprosnji svetnikov nam zatrjujeta, da so tudi svetniki v nebesih vedno posredovalci pri Hogu za nas. Ne morejo zaslužnih dejanj več izvrševati, morejo pa prositi, in te prošnje imajo moč radi njihovih zaslug, ki so jih na zemlji pridobili in ki so jim pridobile nebesa, večno zvezo, prijateljstvo in ljubezen božjo. Tako razumemo, da Kristusa vedno v vseli molitvah vsaj implicite prosimo pomoči. Cerkev navadno svojim molitvam dostavlja: ?>Per Dominum nostrum J. Chr.o, Tudi nam je razviden razlog, zakaj ima v molitvah za priprošnjo Marija vedno posebno stališče. Obenem pa tudi vemo, da je Jezus Kristus vedno unus mediator, drugi vsi mediatores suh mediatore, dependentes a primo mediatore, tudi Marija, dasi je višja nad drugimi svetniki. Kristus je splošen srednik za vsako milost. O Mariji pa iz tega samega še ni razvidno, da je tudi splošna srednica za vsako milost. ¡Nadaljevanje bo sledilo.) 111 Col. t, 21 Semper vivens ad in terpellandum pro nobis, SacUrdus in aeternullt, ilebr. 7, 23. 24. 3 Dr. 1. a m h e r t Elirlich — Ljubljana: Bogovi. (Enlia suprema.) Summariuio. ¡Cuntinuatio.] — Summa unlia AultraUae >ueridion,llenti(im aroli£ioKarum (clliooiofji, a d cjljcjs ptovocant .ipnlo£etac ad dt monMrandam illmn univcrsaliUtem, »upponunt cooccpturn relifiontt multo latiorem ac apologeta^). niiirm.iri tamcn poiest statuni nreli£iotum nm)jiiiCi supcrstitioois, [<>lcmislili, ubi inveniatur. essc poiterioreii statu Tcliijioso eoleote dcos personalcs. Optimum cjccmpluni ad UlusLraodara bane afliruiationum pracbcnl tribus Australicnsus inhabilantus distrietus Quii. ctialandL-nccs cl rtgioncs ccntmlcs Auitraliac, V prvem članku sem skušal dokazati, da se najvišja bitja, ki jih častijo južno-vzhodni Avstralci, ne dajo razložiti ne iz animizma nc iz totemizma ne iz magizma ne iz sociološkega cvolucionizma, da torej niso evolucijske tvorbe prosto snujoče človeške domišljije. Nastane pa upravičen dvom, če niso bogovi Bundjil, Mun-gangaua, Daramufun, Bajame samo simboličen izraz astfilnib dogodkov na nebu; nosijo namreč izrazite poteze astra (ni mitologije. Aslralna mitologija avstralskih bogov. Bundjil ima po raznih mitih dve ženi (Ganavara; črna laboda),1 nadalje ustvari prvega človeka, Karvien imenovanega, in mu podari dve ženi, ki mu jih pa zopet vzame. Karvien kliče na pomoč vrano in gre v boj proti Bundjilu; ta ga pa rani na nogi, da začne šepati; shujša tako, da ga je samo še kost in koža, Bundjil ga končno spremeni v vrano.5 Nuralie, najvišje bitje Viimbajo-plemcn (v severno-zahodni Viktoriji), ima po raznih mitih tudi dve ženi. Ustvaril je zemljo in dal zakone, zdaj pa biva kot ozvezdje na nebu. Prvi ljudje so bili razni Nuralie, eni sokoli, drugi vrane, V boju, ki je med njimi nastal, je sokol ranil vrano na nogi, a končno 1 Howitt, A. W„ Tli« Nalivu Tribe» ol South F.afii-Auitralio. London 1904, pp, 4S9. 491. 129, 1 Brnufjh-Sfoith, Aborigmcs of Victoria, p, 4J5 (ap, Schmidt, Urfrpruajj dET Gcttesiiee, 295). a Vao Gcnnep, Mythes el Legcndcs d'Auslralicr p. 35. i 17 jap. Schmidt. op- c, 276). 14 so se sokoli in vrane spoprijaznili in ustanovili skupno Viimbajo-pleme z eksogamnimi polovicami »sokoli in vrane«, ki se ženijo med seboj, Daramulun ima po enem mitu za mater Ngalalbal [ emu, avstralski noj), po drugem dve ženi z istim imenom. Pri ponočnih iniciacijah plemena Ju in smukne Ngalalbal v podobi emuja kot senca mimo ponočnega ognja, držeč v roki bumerang.'1 Pri plemenih Kamilaroi, Viradjuri in Juahlaj, ki bivajo severno od Juin-plemena in ki častijo Bajameja kot najvišje bitje, nastopa Daramulun kot zlo bitje, je vladar noeir on je nasprotnik Bajameja, ubil je njegove otroke, požrl fante, ki mu jih je Bajame izročil v iniciaeijo, drznil se je loviti emuja, sveto žival Bajamejevo; vsled tega velja za ljudožrca, je zaničevan in Bajame ga kaznuje s smrtjo." Daramulun pomeni »noga na eni Stranic in Viradjuri ga predstavljajo pri iniciacijah v podobi samo z eno nogo, dočim konča druga noga v golo kost [očiviclno posledica boja z Bajamejem). B a j a m e ima eno ali pa tudi dve ženi," sedi kot zelo star mož nepremično na kristalnem prestolu na nebu in ima emtt-jeve noge.1' * ■ * Na prvi pogled vidimo, da se pojavljajo v teh mitologijah isti motivi. a) Dve ženi (s simboli: labod, emu, bumerang). b) Nasprotslvo med Bundjilom-sokolom in Karvienom-vranu, med Nuralie-sokoli in Nuraiie-vranami, med Bajamejem in Daramulunom. Karvien, Nuralio-vrana in Daramulun so vsi ranjeni na nogi, da šepnjo, hirajo in se starajo. c) V vseh treh slučajih sn ženske povod boja, Bundjil uropa Karvienu obe ženi, Nuralie-sokol in vrana se sporazumeta, da se njuni otroci med seboj ženijo, Daramulun lovi emuja, sveto žival Bajamejevo, ter jo ima za ženo: Ngalalbal pomeni emu. Vsi trije motivi so izrazito astralno-mitološki. Ženi Bundjilovi sta laboda. Po vsem svetu veljajo labodi za lunarni motiv1" [zakrivljen vral je podoba luninega krajca, dva laboda pomenita prvi in zadnji krajec). Emu z zakrivljenim vratom je prav tako simbol lune, povrh §e drži pri ponočnih iniciacijah bumerang, zakrivljen bat, ki ima natančno podobo luninega krajca. Da so spravili Avstralci bumerang v zvezo z luno, dokazuje dejstvo, da pomeni pri Viradjuri bargan — bu- 1 HovvilL, op. c, 546, 560. 1 Rid]ey, Knmilnroi. 137. ap. Schmidl. op C. 356, ' Lan glob-Parker, The Euatalayi Tribe. 1905. op. c. 102- 7 Schmidl. op. c, 347, " Langloh-Parker, op. e, p. 8 4 Schmidt op. c. p. 371. i» Schmidl, op c. p. 305, . 15 meraag, bargan - bargan pa lunin krajec." Neki severno-avstralski mit povrh pripoveduje, da je nekdaj padel lunin krajec na zemljo in postal bumerang; lako so baje Avstralci prišli do svojega bumeranga.12 Sokol [ali orei) je pri mnogih narodih mitološki simbol solnca ali ščipa, vrana simbol lune kot take ali mlaja. Izrazita lunarna poteza je šepasta noga Karviena, vrane in Daramuluna, Primitivna plemena so si predstavljala razne lunine mene kot bojne faze boja dveh junakov, ščipa in mlaja. Na mesto ščipa stopi na gotovi stopnji kulturnega razvoja solnce: potem si stojita nasproti solnce kot junak svetlobe in luna kot vladar teme. Polna luna pojema: solnčni junak je ranil luninega, da začne ta šepati, hirati, se starati. Slovenci pravijo zelo značilno: luna se stara. Zakai pa ravno rana na nogi? Ako gledaš pojemajočo luno, je luna zgubila desni krajec, mož v luni pa s tem eno nogo; ima nogo samo na eni strani, postal je »Daramulun* (dara — noga, mulun — na eni strani), Mesto noge ima Daramulun samo kost; tudi Karvien je shujšal vsied rane na nogi, da ga je samo kost in koža. Kost, okostnica je pri raznih narodih znan hmarni motiv," * * Nastane torej vprašanje, ali ne kažejo te astralno-mitološke poteze na to, da omenjeni bogovi niso resnični hogovi, ampak samo simboličen izraz astralnih fenomenov. Resnični bogovi. 1, Denimo, da bi Avstralci ne bili imeli v početku nikake ideje o višjih bitjih, da bi bili opazovali solnce, luno, zvezde, jih poosebljali ter jim pripisovali nadčloveške sile, vse to pod silnim vtisom onih vplivov, ki jih izvajajo solnce, luna, vremenske sile na naše življenje; priznajmo celo, da bi jim mogli vsled tega pripisovati večnost, vsevednost, vsemogočnost, torej lastnosti, ki smo jih ugotovili na teh bogovih (češ, solnce ima neizčrpno moČ, vzhaja dan za dnem, posije v vse kote zemlje, ustvarja z vsemogočno silo vegetacijo na zemlji itd.), Pa odkod bi mogli Avstralci vedeti, da so potem ti bogovi ustanovili iniciacije in dali plemenske zakone? Zakaj naj bi solarni in lunarni bogovi zapovedali pokorščino napram starejšinam, prepovedali občevanje z ženskami in uživanje gotovih jedi? Zakaj naj bi izpolnjevanje teh etičnih zapovedi stalo pod nji- 11 dr, Schmidl, op. c. p. 382, 19 A. Sarg, Dic australischen Bunierangs, Frankfurl 1911, p, 6. up. Schmidt I. c. Schmidi, op, c, 307. 16 hovo sankcijo? Zakaj naj bi bili ustvarili prvega človeka in bi mu bili dali orožje, orodje, ročne umetnosti? Dejstva kažejo obratni proces: Idejo poosebljenja so povzeli od samih sebe, jo prenesli na nebeška telesa, z njo pa tudi vse elementarne pojave člove&kih slabosti in strasti. BogatejSi je njihov idejni etični zaklad, kakor jim ga je ju oglu nudili nebo in njegovi pojavif 2. Avstralci izkazujejo sicer izrazit kult svojim bogovom (saj so iniciacije same najslovesnejši kult v čast tem bogovom, na Daramuluna in Bajameja naslavljajo molitve in speve, imena teh bogov so tako sveta, da se niti izgovarjati ne smejo). A nikjerinnikdar se vAvstralijita kult ne izkazuje s o l n c u in luni, kar pa bi bilo samoposebi umevno, če so Bundjil in njegovi drugovi samo simbol solnca in lune. 3. Eden izmed teh bogov, Mungangaua, pa sploh nima astralno-mitoloških potez, o njem ni mitov, ki bi ga diskreditirali. Nima ne žene ne matere, sploh nikake družine, tudi primernih nasprotnikov ne. Ta v neskaljenem božanskem svitu blesteča se božja prikazen se ni mogla izcimiti ti astralne mitologije, tem manj, ker nam podaje etnologija jasen dokaz, da je kulturno okolje tega boga najstarejše v Avstraliji. Kurnajci, ki častijo Mungangauo, zavzemajo namreč v etnologiji Avstralije posebno stališče, a) V jezikovnem oziru14 se to pleme (kakor Kulin v Viktoriji in Tasmanci) razlikuje od vseh ostalih avstralskih plemen v tem, da stavi rodilnik, ki kvalificira samostalnik, za samostalnikom (kakor Italijani: capo-stazione), kar kaže po rezultatih nrimerjanja primitivnih jezikov zelo arhaično obliko jezika. Povrh kaže ta jezik neko sorodnost z najsevernejšimi jeziki Avstralije (poluotok Arnhem), v tem, da tu kakor lam končavajo besede na soglasnike, dočitn v ostali Avstraliji na samoglasnike. b) Družabna organizacija: skoraj po vsej Avstraliji so razdeljena posamezna plemena v totemske klane1® in Še povrh v dve eksogamni polovici, tako zvane fratrije (dualni sistem),"1 Nahajajo 1 Schnndt, Die Glicderung der anstral. Spr.ichcti 1919, p. 11 Totemski klan sloni mi mUtlCnem sorodstvu svojih članov, ki izvajajo svoje potomstvo od kake livali, s katero vsted tefla [¿menjavajo nune obveznosti, medsebojno /aičilo, skupno ime i Id. Člani litega klana ne ne smejo med cchoj ženiti. Dualni tistem t*.' v teffl, da so okni uoujia plemena razdeljeni v dva dela; n. pr. pri pk-menih ob spodnji Murray-reki so eni Mukvara — sokol. drugi Kilpara — vrana. Ta ranfolitev jc i isto mehanična in urviij zakon sko življenju: Muk vam se ne $fne ženiti z Mukvara, ampak samo s Kitpara Otroci sledt;o materi (nintriarhat), tam kjer jt- dualni a [«tem os ki I v prvutni obliki; zalo se ta sistem imenuje matriarhalni dualni sistem. V Avstraliji se pa pri raznih pltunenih ta sistem £u komplicira s tem, da se vsaka polu-vica Mratrija« jo imenujejo etno1o£i| deli v dva razreda, tako dn n&ilane četvirorairidni sistem: v srednji Avstraliji sc pa delijo ti Štiri razredi ie spet V dva po dva, tako da nastane osemraz tu d ni sistem (jjlej kartol). 17 se pa plemena na skrajnem severu (Kakadu in plemena na Bathurst in Melvillc otoku)1, ter na skrajnem jugu (Kurnaj, Hepara, Turbal),1* ki nimajo niti totemskih klanov niti dualnega sistema. Urejajo zakonsko življenje po krvnem sorodstvu, oziroma po lokalni eksogamiji: ljudje ene naselbine se ženijo t ljudmi druge, Dočim nadalje prevladuje v ostali Avstraliji ali patriarhat (rodovnik po očetu) ali matriarhat (rodovnik po materi), so na severu pri omenjenih plemenih10 in na jugu pri Kurnajcih in Na-rangir" sledovi bilateralnega rodovnika po očetu in materi. c) V verskem oziru: iniciacije, ki stoje pod posehnim nadzorstvom boga Mungangaua, se bistveno ločijo od iniciaetj drugih plemen. Značilna operacija izbijanja zob (fantom se izbijeta dva zoba-sekavca), ki jo prakticirajo plemena Daramujuna (Volgal, Ngarigo, Juin),sl deloma tudi plemena Bajamefa (Vi-radjuri]" in Bundjila (Jajavrung),5" se ne izvršuje pri Kurnajcih, ki se s to opustitvijo popolnoma izolirajo od svojih severnih sosedov. Na drugi strani pa rabijo Kurnajci pri svojih obredih dve brnivki (daljšo in krajšo,5J brnivka je sveli simbol iniciacij, ki se v obliki lesene deščice vrti na vrvicah nad glavo). Zanimivo je, da se najdeta dve brnivki sporadično v centralni Avstraliji in na skrajnem severo-zahodu pri plemenih Kariera. Važnost tega pojava bomo videli pozneje. Iz vseh teh indicijev moramo pravilno sklepati, da so se ohranili na skrajnem jugu in severu ostanki stare avstralske kulture. Novi kulturni krogi, ki so preplavili Avstralijo, so potisnili te ostanke na skrajne meje. Opravičeno sklepamo, da izvirajo tudi one veličastne, v resnici božanske poteze Mun-gangaUe, ki se v tej čistosti nahajajo samo pri Kurnajcih. iz najstarejše kulture in da so astralno-mitološke pafčevine. s katerimi so prepredeni sosedni bogovi, pozneje jmportir&no blago. Narodi brez bogov. Katoliški apologeti navadno trdijo, da ni narodov brez bogov. Starejši se niso veliko ukvarjali s podrobnim dokazom za to trditev, sklicevali so se radi na kake izreke Cicerona in drugih, novejSi pa čutijo potrebo to trditev podpreti z obširnim materialom iz zgodovine raznih verstev. " Spcncer, Native Tribt-S uf the Narthurn Territory of Australia 1914, p. 15. tH Howitl, op. C- p, 146 '* Spcnccr, op, e, p. 46, M Thomas, Kinship Organisation and Group Marriage in Australia, 1906, 36. Howilt. op. c. 517. 53 op. c. 580. " op. c. 613. " op. c. 501, Rafcilovnl viilnik 2 18 V devetnajstem stoletju so namreč začeli nekateri etnologi trditi, da jc mnogo narodov brez. Boga! Naj navedem nekaj slučajev. Tako je Darwin trdil o Indijancih na Ognjeni zemlji, da ne poznajo Boga, John Lubbock trdi isto o celi vrsti drugih narodov [Origin of civilisation 1870), njemu je sledil Broca (Bulletin de la Société d'Anthropologie 18fi6) in drugi. Nahajajo se pa li etnologi v dobri« družbi. Imamo namreč misijonarje, ki isto trdijo, n, pr. misijonarja Spix in Martin pravita o Indijancih v južni Ameriki, da so ljudje brez čuvstva in vsakega verskega pojma,* V rokah imam neobjavljen rokopis misijonarja Krislcna S, J. iz leta 1902, ki je misijonaril S let (približno 1885—1893) med avstralskimi zamorci Mulok-Mulok na Daly-Riveru, o katerih izrečno trdi, da nimajo pojma o Bogu, Te trditve skušajo apologeti ovreči na dvojen način: 1. Sklicujejo se na etnologe zadnjih časov, ki eroiatiČno trdijo, da ne poznajo brez verskih narodov. Tako se pozivlje Tanquerey na R o s k o f f a (Das Religionswesen der rohesten Naturaivölker, 1880), ki zavrača trditve Lubbocka in Broca, na Guy au-a, ki piše^ »Neirm-goče je danes vzdržali leorijo o narodih, ki bi bili brez vsake vere ali praznoverja (kar je eno in isto, če gre za necivilizirane)«, na Reinacha, ki pravi, da je človek povsod in oh vsaki dobi »un animal religieux«.2* Sawicky izjavlja: »Etnološka raziskavama so dognala, da imajo vsi primitivni narodi verske predstave in obrede. Trditev o brezverskih narodih moremo smatrati danes za znanstveno ovrženo.«s; Brunsmann S. V. D., pravi: ^Najznamenitejši zastopniki novejše etnologije, antropologije in veroslovja, kakor Waitz, Peschel, Gerland, Max Müller, ... Tylor, ... Ratzel, soglašajo v tem, da nî brezverskih narodov.«'-" Stališče etnologov je navidezno zelo zadovoljivo, toda zdi se mi, da se tu vtihotaplja neki sumljiv >quid pro quo«, Smelo trdim, da bi omenjeni etnologi zanikali našo tezo, ki skuša dokazati iz vesoljnosti verskega pojava ohstoj naravne religije in sicer take, kakor jo pojmujemo mi. Ravno to je: naš pojem o religiji je bistveno različen od pojma teh etnologov, V najširšem pomenu bi definirali religijo: Religija je teoretično in praktično (kult) pripoznanje odvisnosti človeka od nad-svetnih osebnih bitij. Drugače pa etnologi in veroslovci: imajo najrazličnejše definicije, samo naše ne. Tako sla n, pr. za G'uyau-ja religija 34 Catkrem S. !.. Einheit dei sittlichen BewiiPfseins, JU, p. 119. ™ Dir vera Kclijjione, Paria 1022, p. 69. " Die Wahrheit des Christ en tun», 1921, p. 225. * Religion und Offenbarung, 1924. p, 52. __ . „ 19 in praznoverje pri neciviliziranih narodih istovetni (glej gori). ■— Reinachj Religija je skupina neutemeljenih »tabus«, slonečih na iluziji, hi ovirajo svoboden razmah naših sposobnosti.iB — Max Müller: Religija je poizkus razumeti, kar je nerazumljivo, izraziti, kar je neizrazijivo, stremljenje za neskončnim," — Tylor: Religija je verovanje v duhove.^1 -— Ratzel: Religija je skupek idej in čustev, ki segajo nad vsakdanje življenje in telesno bivanje v kraljestvo neznanih vzročnosti. Po njegovem mnenju spadajo praznoverne šege. bajke, miti v religijo." Po teh definicijah bi obsegala religija vse pojave animizma, magizma, šamanizma, totemizma, mitologije itd. Razumljivo je torej, zakaj so ti in drugi etnologi splošno zavrgli teorijo Lubbocka o brezverskih narodih. Etnologi mislijo pri tem, da ni narodov brez praznoverja, mi pa, da ni narodov brez religije. Jako n, pr. pravi Ratzel, da ctnujjrafija ne pozna brezverskth narodov, pač pa razne stopnje verskih idej, ki tičijo pri nekaterih šele v prvih povojih. , , pri drugih pa so se bohotno razvile v mite in bajke." izrcCno pa omt-nja na isti strani; redkokdaj bomo pri primitivnih narodih našli religijo v strogem smislu, pač pa praznoverje, bajke itd, 2. Apologeti skušajo v lastnem taboru zbrali material iz raznih delov sveta, Naj omenim nekaj lakih poizkusov; Chr, Pesch S, J,, Gott und Götter, 1890; W. Schneider, Die Religion der afrikanischen Naturvölker, 1891; V. Calhrein, Die Einheit des sittlichen Bewußtseins, 1914. Brezdvomno nam nudijo laka dela dragoceno snov, toda knjiga, ki bi podala material izčrpno in bi mogla dokazati, da imajo vsaj večinoma vsi narodi prave bogove, ki jih častijo, še ni spisana. Za celo vrsto narodov sploh še ni gotovih podatkov, nekateri takozvani bogovi drugih narodov pa se pri znanstvenem raziskovanju izkazujejo kot spakedrankc astralne mitologije, magizma, totemizma, šamanstva itd. Ne zadošča nagromaditi iz vseh delov sveta najrazličnejša poročila in imena o verskih idejah narodov, treba bo še ogromnega detajlnega dela, da ločimo zlato od žlindre, Dovolim si rabiti trivialno primero; Avstrijci, Jugoslovani. O^ri. Nemci, Poljaki imajo bankovce — stotake, Francozi, Amerikaner in Angleži jih imajo tudi, samo so to v prvem slučaju prazne krone in marke, v drugem pa težki franki, dolarji in funti. Tako različnega kova so tudi bogovi narodov, Orpheus, Paris, 1909. p. 5- 8. w up. Emil Dürkheim, Les Formes EUmenlaSres dt !.i Vic Religicusc p. 31 Primitive Culture, London J913, J, p. 434. » Völkerkunde, r, 1894, p. 37. " I. c . 2' 20 Lahko je mogoče, in tudi verjetno, da cela vrsta narodov nima več religije v smislu naše definicije. Misijonar P. Sche-besta S. V, D., ki je sedem let bival med Kafri v južni Afriki, mi je resno zatrjeval, da zamorci nimajo nikake zavesti o grehu, torej o obveznostih napram božjemu bitju. Ne uvidevam, da bi bili taki brezverski narodi »križa za apologeta, saj vendar degeneracijslta teorija trdi, da $0 narodi zagazili iz prvotnega monoteizma v močvirje čarovništva, totemizma itd. Ako sv. Pavel (Rim 1, 23) pravi o poganih, da »so se jim zmešale misli in jim je zatemnelo nespametno srce. ,. izpremenili so veličastvo neminljivega Boga v podobo minljivega, človeka in ptic in četveronožnih in plazečih se živali«, je s tem očividnu namignil na šamanstvo, totemizem itd,, pojave, ki so bistveno različni od religije. Bolj vai.no je dokazati, da so te blodnje poznejši izrodki človeških slabosti in da so čistejše oblike verstva povsod element starejše kulture. Tudi en del Avstralije nudi vsaj po dosedanjih informacijah tak primer brez verskih narodov. Skušal bom pa ravno na tem primeru dokazati, da je v Avstraliji »brezverstvo« poznejša faza psihičnega razvoja, ki je sledila kol dekadenca starejši dobi vzvišenih verskih idej. »Bre zverska Avstralij a*. Po naših dosedanjih informacijah se dobijo severno od Črte Murray—Darling—Moreton Bay samo sporadični pojavi najvišjih bitij in še ta bitja so taka, da ne vplivajo več tako globoko na vse življenje in nehanje Človekovo kakor v južni Avstraliji. Njihove božanske poteze so obledele, ti hogovi so se umaknili v drug svet, za ta svet so postali brezbrižni. Iniciacije, ki predstavljajo v celoti versko mistično naziranje primitivnih narodov, kažejo vsled tega v severno-vzhodni in osrednji Avstraliji bistveno drug značaj kakor v južno-vzhodni, Hočem podati dva tipična zgleda iniciaciji iz Queenslanda in osrednje Avstralije, Iniciacija v Queensland u, Etnograf W. E. Roth nam opisuje iniciacije plemen Mita-kooda, Pita-Pita in njihovih sosedov." Iniciacija se deli v štiri različne obrede, ki se vršijo v presledkih več let. Zgodi se, da postane kdo sivolas, preden ga pripuste k zadnji stopnji. Samo prvi dve stopnji sta obvezni za vse člane plemena, zadnji stopnji ste pa namenjeni samo izbranim moškim in ste tako tajni, da Evropci ne zvedo nič o njih. " Ethnographical StnJiti among the Northwestern Central Queensland Aborigines, London, 1907, p. 1alheringa«. Ko zadoni brnivka, se izvrši obreza na isti način kakor v Queenslandu, Nato izročijo starejšine fantu posebno brnivko, češ: to je čuringa (ime za brnivko), ki jo je imel tvoj praded v nlheringa-dobi. Fanta smatrajo kot reinkarnacijo legendarnega totemskega pradeda. Po petih do šestih tednih se vrši arilta (subinzicija). Tudi dekleta so podvržena operaciji (kakor v Queenslandu). w B Spencer, Fr. Gillen, The Native Tribes of Central Australia, London. H99. p. 2IJ Bq, 22 Engvura je dolga vrsta totemskih ceremonij, predstavljajoči junaške čine totemskih pradedov v itlhcringa-dnbi. Namen teh ceremonij je, da napravijo fant« -ertva, mura, oknira , t, j- dobre, velike in močne, Engvura se konča s tem, da položijo fante za 10 do 12 minut na ogenj, ki je pokrit z zelenim vejevjem, tako da komaj dihajo vsled vročine in dima. Razlikuje se pa engvura od prejšnjih ceremonij v tem, da je med-plemenska prireditev, h kateri so sosedje slovesno povabljeni. Med juzno-vzhodnimi obredi (Dyerail pri Kurnajcih, Ku-ringal pri Muring-plemenih, Bora pri Kamiiaroi itd.), ki smo jih opisali v zadnji številki (BV 1924, 228 nsl.), in med temi Sedaj opisanimi inicijacijami se na prvi hip vidi velika razlika. Prvi obredi so slovesna mednarodna prireditev, neke vrste avstralski Olimp ali Sinaj, h kateri so bila povabljena druga plemena in med katero vlada sveti mir, treuga dei. Plemena obnovijo svojo zavezo z najvišjim bitjem, ki tvori centralno idejo iniciacij, posvetijo m\i spolno godno mladino, ki ji prvič slovesna objavijo božje zapovedi. Dve veliki ideji odmevata po vseh južno-avstralskih ohrediščih: a) hocli pokoren starejšinam in nesebičen proti tovarišem; h) ne greši proti naravi in ne občuj spolno z ženskami; z drugimi besedami: dve temeljni ideji družine in države, ki stojita pod sankcijo najvišjega bitja, Iniciacije so stalen reservoir, iz katerega so črpala plemena vedno nanovo svoje moralne sile, Čim bolj gremo proti severu, tem bolj zgubljajo iniciacije svoj velcpotezni, versko-etični, veličastveni, mednarodni značaj, Na jugu so iniciacije najvažnejša zadeva celcga naroda, na severu se pa razdrobijo v celo vrsto fantastičnih obredov; ne gre več samo za to, da »postanejo fantje možje«, ampak posamezne stopnje so uvedba v pravice totemskega klana in zato le bolj njegova zadeva; višje stopnje so pa izključno namenjene izbranim posameznikom. Ideja boga je eliminirana iz obredov. Posebno ostro se razlikuje iniciacija srednje Avstralije od prve v tem, da je stopila v ospredje operacija obreze in subinci-zije. Kultura, ki je ta obred prinesla, je pač popolnoma drugega značaja kakor na jugu: ima očividno namen uvesti mladino v spolno življenje. Degeneracija se kažu v srednji Avstraliji nadalje v tem, da se pojavljajo namesto vzvišenih mono-teističnih bitij, okrog katerih so krožile vse ideje jugo-vzhodnih iniciacij, številni totemski pradedje iz legendarne alheringa-dobe. Tam se je fantom povedalo, da so Mungangaua, Dara-muluni, Bajame ustvarili prvega človeka in dali zakone, tu fantje zvedo, da so prerojeni totemski pradedje: totemi so stopili namesto boga. 23 Katera kultura je starejša? Zanimiva je geografska opredclba obeh kultur, Monoteizem je potisnjen v južno-v ¡¡h od ni del Avstralije za rečno črto Murray—Darling. Severno od te črte se pojavlja le sporadiCno; tako poznajo plemena v Qtteenslandu neko nadnaravno bitje Mulknli,pleme Kajtiš v osrednji Avstraliji bitje Atnatu, velikega moža s črnim obrazom, ki biva v nebesih in ki pazi, da brnivke dobro brnijo ob iniciadjah (spominja na Bajameja in Daramuluna). Aranda poznajo Altira, »dobro in večno bitje«, ki je velik mož z rdečo kožo, emttjevimt nogami, stanuje v nebesih in se ne briga za ljudi, ljudje pa ne za njega (spominja nekoliko na Bajameja)."7 Pri sosednih Loritja se imenuje isti bog Tukura. Iz severno-zahodne Avstralije se poroča o plemenih na bukanskih otokih, nasproti Beagle-Bay (Kimberley-distrikt), ki častijo boga Kalalung, ki je vpeljal iniciacije.-" Rrezdvomno se bodo našli še sledovi monoteizma pri drugih plemenih, pa čeprav ne, je nam že danes jasno, da je prišla totemska alhcringa-kultura z obrezo iz severa (njihove bajke pripovedujejo, da so prišli totemski junaki iz severa) ter je deloma potisnila kulturo monoteizma v južno-vzhodni del Avstralije, deloma jo je zagrnila, a ni mogla izbrisati vseh sledov. Monofeizem je bil, kakor kažejo sledovi, očividno enkrat, pred alheringa-ku!turo, razširjen po vsej Avstraliji. Da pa je kultura monoteizma starejša, nam kažeta še dve drugi dejstvi. 1. Dviganje fantov v zrak v tej ali oni obliki je razširjeno po vsej Avstraliji, Kurnajci dvignejo svoje fanfe v zrak in fantje morajo dvigniti še svoje roke. Možje kažejo nadalje tudi s kopjem proti nebu in pravijo fantom; glej tja. glej tja! Juin kažejo ponovno z bumerangom proti nebu in dvignejo fante na svoja ramena. Isto storijo Juahlaj in plemena v Queenslandu. V osrednji Avstraliji vržejo fante proti nebu in ta obred je razširjen do skrajnega severa. Misijonar Krislen poroča, da so Mulok-Mulok začeli svojo iniciacijo z >dalva-gaitma^, to se pravi: metanje k nebu (v gori omenjenem rokopisu), Očividno je ta obred bil in je deloma še danes razširjen po vsej Avstraliji in gotovo ga ni prinesla Šele alheringa-kut-tura, ker je vendar tam posebej razširjen, kjer te sploh ni. Na drugi strani je pa v bistveni zvezi s kulturo monoteizma, ker dobi samo v njej svoj pravi pomen, 2e kretnja sama nami- * Ko l h op, e. p. 153. J' Leonhfirdi-Slreltlow. Mylhen, Sagen und Marchcn des Aranda. Stammcis, Frankfurt 1907, p. 1 sq, » Kalholischc Miiiionurt. 1918,rl9 p, 82. 24 guje zvezo med iniciacijo in nebesi- Howitt pa še izrecno omenja, da Jtiin kažejo s svojim bumerangom na velikega gospoda v nebesih,110 Se bolj značilen je obred pri Kurnajcifa, ko kažejo s kopijeni proti nebu, češ: »glej tja, glej tja«, in potem razložijo nauk o Mungangaui,1,> Osrednja plemena so očividtno pozabila izvirni pomen teh kretenj, morala je pa la kretnja proti nebu biti tako intimno združena z začetkom iniciacij, da so jo prevzeli kot formalni uvod obredov Če je pa dviganje k nebu starejše kot alheringa-kultura, mora biti tudi monoteizem starejši, ker je ravno v bistveni zvezi ž njim. 2. Po vsej Avstraliji je znana brnivka kot sveti simbol iniciacij. Še bolj zanimivo pa je, da se rabita v raznih delih Avstralije dve brnivki, večja in manjša, in sicer v južni Avstraliji (Kulin, Kurnai, Wiradjuri, Ilepara, Turbal, Parnkala. Tongaranka), v Queenslandu (Jaroing, Underebekina, Pita-Pita), v osrednji Avstraliji (Arunta, Vorgaia) in na zahodni obali (Kariera), Brezdvomno se bo pri nadaljnih raziskovanjih dobilo še več takih sledov. Obred z dvema brnivkama je bil torej razširjen v preteklosti po vsej Avstraliji, nova poznejša kultura pa ga je deloma odpravila. Simbol brnivke je v tesnem stiku z monoteističnimi bogovi. Brnivka je »glas Daramuluna« ali »dal jo je veliki gospod«,*1 ^napravil jo je Bajame«,^ predstavlja Tunduna, sina Mungan-gaue. Še bolj važno pa je, da se je pomen dveh brnivk povsod zgubil, samo iniciacija Kurnajcev ga nam razloži v zvezi z najvišjim bitjem. Dve brnivki, večja in manjša, predstavljata Tunduna in njegovo ženo: prva dva človeka, pradeda Kurnajcev, ki jih je Mungangaua ustvaril in jima dal nalogo mladino uvesti v svete obrede. Pri iniciaciji pokažejo starejšine obe brnivki in jim slovesno pravijo; to je vaš praded,'11 Smemo torej sklepati, da spadata monoteizem in iniciacija z dvema brnivkama v isto kulturo in da je ta starejša od totemske alheringa-kulture. Zanimivo je, da izraža ta kultura, s tem da uvaja prvega moža in prvo ženo, ravnopravnost obeh spolov, dofim so poznejše kulture stavile ali moža ali pa ženo v ospredje, [Nadaljevanje bo «ledllo-l " op. c. 517 sq. op. c. SOI sq. « op. C. 517, 538, " Lnngloh Parker, op, c, p. 67. " ilowitl, op. c, p. 501 sq. 25 A e m i ! í u s Springer S. J. — Sarajevo: Testimonia Patrum necnon anliquiorum theologorum pro ss. Eucharistiae neccessitate. Qaum quaestio de ss. Eucharistiae necessitate plura com-plectatur, expedit varias quaestiones vel theses distinguere et dein videre, quid Patres de singulis senserint. Opportune sex theses distigui possunt. 1. Statuuntur sex theses, Ss. Eucharistia est per sacramentales maducationem, per s. Communionem, nutrimentum animae christianae ad vitam spiritualem conservandam et fovendam. Quaeri potest, an Communio ad illam vitam diu conservandam sit omnino neces-saria, ita necessaria ad spirituaJem vitam conservandam sicut baptismus ad earn inchoandam et poenitentia ad recuperandam. Hoc secundum Scripturam et Patres affirmandum erit. Sit igitur Thesis I: Communio est ad vitam spirituulem diu eon-servandavi neressaria. Patet in defecfu sacramenti supplere vuttím siclit in baptism n et poenitentia. Eucharistia non est tantum Communio, sed etiam sacri-ficium. Maior est ambitus virtutis sacrificii eueharistici quam Communioms. Ita v. g. illius sacrificii »oblatione placatus Do-minus gratiam et donum poenitentiae concedens, crimina et peccata etiam ingentia dimittit« (Trident, sess. XXII, can. 2], id quod non est effectus Communionis. Quaeri potest, an omnis gratia ab hoc sacriíicio derivanda sit, ita ut sine illo nulla gratia in ordine messianico completo habeatur. Affirmative respondendum erit. Est enim omnis gratia a Christo crucifixo, ab hostia in cruce oblata, sed etiam ab Ecclesia. Erit igitur ab hostia in cruce oblata, quatenus etiam ab Ecclesia offertur, i. e. a sacrificio eucharistico.1 Praesertim omnis gratia sanctificans erit ab illo. Sit ergo ' Noil est ceniendum, alia Mcrimcnta esse ab Rucharijtia indepen-dentin. Stin,i enim nrganice cum ilia eoniuncta et a gun t virlutc illluB. Confer hac de fe. quae exiraie eXpOIlunt de la TaiUe in &XIC1 prju'claro opere Myitcrium fidei, Elueidatione et 41 et Bock in hupus folii arliculo jMitna iiturgija rimska n F.Thnrutiji kao »izvoru svaku svetosti« (III, 116 Si. 200 atj. Via. qua vita ad not pcrvenit. cit hacc; NTon venit a Pntre nisi per VeTbum; non v «nit a Verbo. nisi per tins bumnnitnlurn; noti venit ab eius humnnitatc. nisi per Eucharistium. qua illam vitam per Communionem. v aria sacramcnta, actus trieritorios uccipimus. Et si quis qua era t, ubi maneit Špiritu s Sanetus sanelificatnr, ct Mnrin mediatrix ornnii gr.itiae, responiio 26 Thesis H: Kudmristia est fons innnis gratiae. Ex hac thesi sequitur alia, ErH fiempe umnis acceptio gratiae sanctificantis, sive gratiae primac sive eius augment!, manducatio Eucharisliae et quidem manducatio mere spiritua-lis, in quantum fit extra Comnunuonvm, Si enim thesis Li stat. omnia vita supernaturalis, lux, iustitia, sanctilas ex hoc pant' accipitur, hauritur, sorbetur, manducatur, bibitur; omnis incor-poratio in Christum, sive prima incorporate) per acceplionem primae gratiae sive maior incorporate per gratiae augmentum. virtute illius panis fit, Tantum actus fidei et spei apud adultos iustificationem praeparantes nondum erunl manducatio Eucha-i istiae, quia nondnm fit incorporatio, quae taraen in omni mav-ducatinne attenditur, Sit igilur Thesis III: Omnis ticcftptio grutitip sanctificantis est man-due at to £ it c h aristia e. Haec thesis duo continet; 1. Manducatio Eucharistiac est necessaria ad primam gratiam uccipiendam, ad vilam spiritua-iem InchoanSam, ad iustificationem: Haec manducatio est mere spiritualis (fit enim per baptismum vel poenitentiam vel per votum horum sacramenlomm), tantum in casu exceptional!, quo quis attritus per Cbmmunionern iustificatur, est spiritualis et sacramentalis simuL 2, Etiam augmentum gratiae non fit nisi per Eucharisliae manducatiunem (sive sit spiritualis et sacra-mentalis simul'm Commurnone. sive mere spiritualis per alia sacramenta et per aclus meritorios), luvat illud primum specia-liter cxhtbere ita ut statuatur in promphi est: Verbtim siinctiiicat no3 in Spiritu S,, qui ab illi> ul eius imago prnecdiL et ae no bis cum uniens nos Filiu Dei assimilans, filins Dei eflicil litem Cbristi humanitate ntque Eucharistia ul causa, instrumental! Maria autem medial, quia vila ab ipsa ad nos transit ex ho&tia etiam ab ilia (null tantum a Chris to ipso] ill cruce oblata et quidem propterca transit, quia ipsa hoc desiderat et OTat et hoc modo vitam ut mater nobis comnm-ntcal. Ecclcsta nutem mcdiat quia sc in Tnatt-rno hoc officio Mariae adiun-jjens et se cum Chrislo in saerificio eucharistico eoniunijens etiam ipsa vitam transmittit. 9 Triplex distiuguenda cutn Palribus et Cuncitio Tridcnlino (sess. XIII, cap, 8) Euchanstiae manducatio: A. mere sacra roe ntalia (hoc est indignn Communio); B- mere spirituals (hoc est pcrceptio virtutis Eucharistiac extra Corn muni on em per alia sacramenta et actus mcritofios); C. sacra men la lis sinml et spiritualis (hoc est digna Cnmmunio). — A fit ore tantum et non enrde, B corde tantum et non ore, C corde simul et ore. A fit a malis. B a bonis, iustificantur enim homines per illaiu vel magil iuttificantur; per C homo mag¡5 iustificatur (tantum in caiu attrition)* primo iustificatur}, A esi ad mortem, B et C sunt ad vilam. Spiritualis manducatio comptectitur B et C, est semper ad vilam. Sac ram en talis manducatio complectitur. A et C, est ad vitam vel ad mortem. Si autem spiritualis manducatio distinguilur contra aacramentulum. tunc sane taotuni inteUlgitur B. Christus in oration? eecharistica apud Jo 6 Jntelligit non A. sed tantum spiritual™ manHuca. tioncin, hoc est B el C, et quidem omnino principal iter C (hoc enim est primario manduenre cirnnn Christ! et bibcrc eius sanguincm), seeundarin autem etiam B. 27 Thesis IV: Manduca t ío spritualis Ettchoristiae est ne ces sarin ad vit am gratine ivchoandai». Claritatem auget, si expresse exhibetur ad iustificationcm, ad unitatem corporis Christi inchoandam, non esse necessariam sncramentalem manducationem. Sít îgitur negativa Tftesís Vi Sa eram enta Hu mandueatio non eat neeessaria ntf vitam gruiiae inckoandttm* luvat thesim ultimarci generalem et indeterminatain ad-dere, Inveniuntur enim apnd Patres multi loci, quibus Eucba-rîstae nécessitas ad salutem asseritur, quin tarnen determi-netur, utrum sit neeessaria ad vitani spiritualem inchoandam ve) conservandam, vel ad utrumqiie, vel ad omnem jjratiam. Sit propterea Thesis VI: Com petit Bucharistiae aliqua neeesaitaa aaluti'lt, Haec thesis erit vera, si veî tina ex thesibus posítivis (I- -IV) vera fuerit. Sunt sat multi, qui Cum Suarezîo nögent banc the-sim VI: ncganl enim aliquam ex thesibus illis posiiivis, Contra tilos loci Palrum erunt quibus thesis VI confirmatur. 2. De nexu, quem theses statutac habent inter sc, Quamvis theses nostrae bene distinguendae et non con-íundcndac sint, tarnen theses positivas (I—IV et VI) intime inter se connectuntur. Thesis VI coincidit, sicut apparet, cum una ex thesibus I—IV vcl cum duabus aut tribus ex illis vel cum omnibus quator. Thesis IV continetur, sicuti vidimus, sub thesi III; haec ipsa sequitur ex thesi H. Cohaerent etiam ex una parte thesis 1 et ex altera parte theses II—IV. Nam sequitur thesis I e thesi IL Si enim est Eucharîstia, pañis visibilis et comedendus, tons o milis gratiae (thesis 11), tota vita spirituals verget ad visihilem iílius panîs manducationem. sicuti in templo omnia vergunt ad altare; erit Communio centrum totius vitab spiritualis. Sed tunc debet habere effectum necessarium; secus stat seorsum. Hic effectua, quum non sit YÍtae spiritualis in-choatio, debet esse eius conservatio, ita ut sine Comitiunione gratia in illis, qui peccare possunt, conservari non possit. quae est thesis I. Sequitur haec thesis I etiam e thesi [II. Si enim tota vita spiritualis consistit in manriucatione Eucharístiae (thesis III), includi etiam debet visibilis mandncatio. Non enim potest tota \ita spiritualis semper permanere mere spiritualis mandiicatio; hoc esset contra hominis natura m qui non ex anima sola, sed ex anima et corpnre constat. Desiderat mere spiritualis mati-ducatio corpnralem, sicuti anima desiderat corpus, interna de-votîo externam, conceptus mentis externam manifestationeni. Convenit igitur omnino, ut Communio habeat locum eminentem * Du bac tbesi, quuni sit non de necessitate, sed de nonnecessituitc, tant um obiter agemus. . . . < 28 in vita omnia christian], saltern adulti, quem locum habere noil potest, si conservatio illius vitae non ab illa depende!, Idem alio modo: Tota vila spiritualis in hoc ordine consistit in man-ducatione Eucharistiae, quia consistit in unitate corporis my-stici, qua Christus est caput nos membra, ille vítis nos palmtles, qua unitate cum illo eoniungimur sicut cíbus el manducan?. Sola Communio talem unionem plene significa!, Debet igitur Communio in hac vita dominari, quod non vcrificaretur, si ilia vita sine Communione eonservari et foveri posset, Cohaeret praeterea thesis I cum IV, quum haec dcsideret tllatn. Tendit enim mere spiritualis manducatio, qua vita spiritualis incboatur, ad corporalem sicut germen ad incrementum, sicut porta ad domum, Baptismus et poenitentia sunt portae, quibus ad do-mum Communionis introitur; tendunt igitur sicut porta ad domum, illa sacramenta ad Communionem. Innuitur denique thesi IV etiam III. Si enim prima gratia sanctificans repentenda est ab Euch arfe tlá (thesis IV), eodem iure repentenda erit etiam omnis alia gratia sanctíficans ab ea (thesis III); aliis verbis: si acceptio primae graliac est manducatio Eucharistiae, erit etiam acceptio sequent^ gratiae talis manducatio, 3. Theses ex s. Scriptura breviter probantur. Patrum de Eucharistiae necessitate doctrina, quae tola thesibus nostris contlhetur, innititur s, Scripturae, praesertim verbis Dominicis; »Amen, amen dico vobis: Nisi manducaveritis carnem Filii hominis, et biberitis eins sanguinem, non habebilis vitam in vobis« (Jo 6, 54). Neque difficile est theses illas positivas ex hoc loco deducere, Asserítur illis verbis, uti patet, manducationem Eucharistiae esse ad salutcm nece&sariam. Talis necessitas autem evidenter non est mera necessitas prae-cepti, uli aliqui cum Suarezio opinanlur, Siquidem Christus non dicit: Necessaria est ilia manducatio, quia ego praecipio illam, et vilam perdetis, si mandato meo non oblemperaverílis. Sed sensus est: Vitam non habebilis, quia panem dantem vitam, panem, quo vívítur et sine quo homo vivere non potest, non mandncaveritis, Tantum manducans illum panem potest vívere, potest mecum esse coniunclus in unilale corporis mystici (»i n me manet et ego in illa« sicut est .Jo 15, 5: ^Ego sum vitis, vos palmítes; qui manet in me et ego inillo, hic ferl fructum multum«) et ex hac unitate et coníunetione vivere, sicuti ego vivo ex coniunctíone cum Patre. Asserítur ergo manducationem Eucharistiae esse ad salutein necessariam indepen-denter ab alíquo praecepto mere extrínseco. Habemus igitur thesim VI, Pos sunt etiam alíae theses deduct Thesis I ita: Christus loquitur imprimis de sacramental! manducatíone; h&ne enim verba »carnem Christi manducare«, »sanguinem eins bibere« 29 imprimis significant. Hacc autem non dat vitam primam, quippe quae secundum Jo 3, 5 accipi debeat per baptismum, Si igitur Christus attendens imprimis Communionem dicit vitam sine manducatione Eucharistiae haheri non posse, significat imprimis, vitam sine Communione permanenter haberi non posse, vitam sine ilia conservari, foveri non posse, Deducitur thesis IV ita; Christus non dicit tantum: vitam non conserva b i t i s , id quod etiam graece et aramaice facile exprimi posset, sed dictt absolute: vitam non habebitis, quod non esset verum, si vita sine manducatione Eucharistiae inchoare-tur, Debet igitur etiam itiitium vitae spiritualis esse per man-ducationem Eucharistiae. Quum tamen sit per baptismum, restât, ut hic sit manducatio Eucharistiae, et quum evidenter non sit sacramentalis manducatio, erit manducatio mere spiritualis Eucharistiae. — Deducitur thesis II ita: Eucharistia est panis de coelo descendons dans vitam mundo, illi mundo, qui sane nihil vitae habet ex seipso; dat igitur Eucharistia totam vitam, quam mundus habet et habere potest, omnem gratiam sancti-Îicantem, cui aliae gratiae accedunt. — Deducitur thesis HI ita: Sine manducatione Eucharistiae vita absolute non habetur (nota aoristum éàv qtdftyus.. v.ni nitfv&\. ofr/. r/p.Tf), mandu-cans autem secundum sequentem versum habet; videtur igitur omnis acceptio vitae esse manducatio Eucharistiae, quae est secundum thesim il fons omnis gratiae, saltern sanctilic^ntR Thesis negativa V non deducitur e Jo 6, sed aliunde, quoad baptismum ex Jo 3, 5, secundum quem locum regenerate fieri debet per baptismum. His dictis (et videbantur omnia ad pleniorem intellcctum necessarîa) Patres facilius mtelligemus. Doceant nos igitur, quid de SS, Eucharistiae necessitate sentiant. Hac vice aüdiamus Patres Latinos. 4. Teslimonia Patrum Latinorum necnon Ihcotogorum antiquiorum. Hilarius unitatem corporis mystici ab Eucharistia repetit: *>lpse (Christus) enim ail: Caro mea vere est csca, et sanguis meus vere est pctus. Qui edit carnem meam, et bibit sanguinem meum, in me manet, et ego in eo. De veritate carnis et sanguinis non est relictus ambigendi locus. Nunc enim et ipsius Domini professione, et fide nostra vere caro est, et vere sanguis est. Et hacc accepta atque hausta id efficiunt, ut et nos in Christo, et Christus in nobis sit.,, Non enim quis in eo erit. nisi in quo ipse fuerit; eïus tanium in se a s s u m p -t a m Ii a b e n s carnem, quisuam sumpserit,,, Vîvît ergo (Christus) per Patrem, et quo modo per Patrcm vivit, eodem modo nos per carnem eius vivimus ... Haec ergo vitae nostrae causa est, quod in rtobii carnalibus manentem per 30 carnem Christum habemus, victuris nobis per eum ea condi-liune, qua vivit illcr per Patrem* (Dc Trinit. 1, VIII n, 14 et lb. PL ID, 247—9}. — Est igitur secundum Hilarium unitas corporis Christi, qua vivimus per Christum, sicut ipse vivit per Patrcm, ab Eucharistia, ita ut sine ilia non sit. Habemus saltern the-sim VI. Plene verba eius non intelliguntur, nisi sumunlur secundum theses II—IV. Alibi ostendit, se sentire de baptismo sicut nos et adscribere ei effectum sanctificationis, regenera-tionis, inchoationis corporis mystici [PL 9, 412 AB; 465 A; 1060 A; 499 CD); tenet igitur etiain thesim V, Ambrosius : »Corpus Christi edimus, ut vitac aeter-nae p o s s i m u s esse participes« [In Luc. I. X n. 49. PL 15, 1S38 C). »Dominc, da nobis semper paneni hunc [Jo 6, 34). Quid petis Judaee, ut tribuat tibi pancm, quern dat omnibus, dat quotidie, dat semper? In le ipso est, ut accipias hunc pa-nem: accede ad hunc panem et accipies eum, De hoc pane dictum est: Omnes qui elontfanl se abs te peribunt, Si t e elongaveris ab eo, peribis; si appropinquaveris ad etim, vives. Hie est panis vitae; qui ergo vitam manducat, mori non potest. Quomodo enim morictur, cui cibus vita est! Quo-modo dcficiet, qui habucrit vitaJtm substantiamJ Accedite ad eum et satiamini, quia panis est; accedite ad cum el potale, quia tons est; accedite ad eum et illuminamini, quia lux est; accedite ad eum, et liberamini, quia ubi Spiritus Domini, ibi libertas; accedite ad eum et absolvimini, quia remissio pecca-torum est. Quis est iste, quaeritis? Audite ipsum dicentem: Ego sum panis vitae; qui venil ad me, non esuriet, et qui credit in me, non sitiet untquam« (In Ps 116 serintj 18 n, 2S. PL 15. 1462 C). — Non est dubitandum eliam in hoc loco esse sernio-nem de Eucharistia; hie est enim panis vitae secundum Ora-lionem eucharisticam, per illam Christus manducatur, Ilia datur quotidie in Comntunione, datur semper secundum eius virtutem, quae est vita gratiae. Ex hoc pane repelit Ambrosius omnia bona spiritualia |thes. II), eliam remissionem peccatorum (in-nuitur thes. IV). In primo loco (corpus Christus edimus ut vitae aeternae possimus esse parlicipes) videtur thes. 1 innui; thes, VI eerie habetur. Gaud.entius Brixiensis de Eucharistia; »Hoc illud est viaticum1 ziostri itineris, quo in hac via vitae aliinur 1 Anliquo tempore viaticum non tnntum dicebilur CdbidludIo ad (in em vitae .ldminislrala, sed Cummumo generatim, tjuia est nutrimenlum pro tnta vita, quae est via ad patriam. Cf. v. fj. locos scquuntesi Petrus Chry-tolOgust »Quotidianum et in diem vult nos [Christus per verba Paneni nostntm qtnitidianiiri da nobis hodie] in gjicranicnlo corporis panis viaticum postulare, ut per hoc ad perpeluum diem et ipxnui Christi ptrveniasnus ad mensam* [Sermo 68. Pi. 52, 3*)5 B). A I £ e r ir s : i,Quum enim Christus sit via et Veritas et vita, corpus eius nobis viaticum est, ne moriamur et deficiamus in via, ied perducamur ad vitam« (De Sacram, Corp. Dom, l, !. cap. 19. PL 3 80. 794 C}. Josiettun .Doclrina verb! 31 et nutrimur, donee ad ipsum (Dominum) pergamus de hoc saeculo recedentes; unde diccbat idem Dominus: Nisi mäüdu-caveritis .., [Sermo 2, PL 20, 859 C). _ EsL igilur Eucharistia ill viaticum secundum Jo 6, 54 neccSiarium, sine quo scilicet vita spirituals aii ct nulriri non potest, Haec est thesis E. — Paulo post permit Gaudentius; »Disdpulis fidelibus mandat (Christus), quos primos Ecciesiae suae constituit sacerdotes, ut indesinenter isfa vitae aeternae mysteria exercercnt, quae necesse est a cunctis sacerdolibus per singulas Lolius orbis Ecclesias eclebrari, usquequo i ter um Christus de coelis adve-niat« (col. 860 A),' Et in eodem sermonc antea (col. 854 A): >Ex quo (tempore) enim venit, cuius umbra iuerat isla ovis (paschalis Veteris Test,), verus ille Agnus Dei Dominus Jesus, qui tollit peccata muodi, et dixit: Nisi mauduceveritis ,.. frustra iam Judaei camaliter exercent (esuni agni paschalis), quod nisi nobiscuin spiritualiter fecerint (per mandticationem veri Agni in Eucharistia), habere in se v i t a m n r> n pote r u n t«. — Est igitur necessarium sacriHciunt eucharistictim; est necessaria Agni ibi obiali manducatio; sine tali fflandu-calione vila non habetur. Haec sunt saltern thesis VI; sed plene verba vix inlelliguntur, nisi eliam theses I et IV assumuntur. Augustinus Jo 6, 54s ita ejcplicat: > Hanc ergo (vitam aeternam) non habet qui istum panem non manducat nec istuni sangulnem bibit; nam temporalem vitam sine illo habere pos-sunt, aeternam vero o m n I n o non possunt. Qui ergo non manducal eius car nem nec bibit eius sanguine m, non habet vitam . . , Hunc itaque eihum et potum societatem vult intelligi Dei et comniLinicatio corporis sanguinis Domini quae sunt vialicilTtl «nlmoc in prftcscniti vita, nu deliciat in via, ut uon pervcnint ad vitam bealnri' [Expos. in Orat. D'"ii. n. 9. PL 186, 1493 C). p e t r w s Lsmbaf-d li s : Rk'Clt viaticum appvllatur jKucharist¡3), quia in via mis reticicn.s usque nd patriem dcdutiL (Sent. [V, disL. 7 nd initium]. F u t r u s C c 1 -Lentil! ¿Viaticum die-it (Christus Eu Char is til m): Ego sum pauis vivus .. (Sermo 35 PI. 202, "47 C). J n n o c c n t i u ■ III: *Lucas dicit Panem nostrum qtioiidianum, quod tarn dr corporal) quam dc sacra men tali pane potest intelligi, videlicet de viatico* |De s, Alt, mysl. t, 5 c. 23. PL 217 903 B), S. Thomas: Hoc sacramentum non stalim ncs in gloriam intro-ducil, sad dat nohjs virlutcm perveniendi ad gloriam, it ideo viaticum dicitur. [Ill, q. 79. a. 2 ¡id 1). 1 M&vetur sacpius contra the tint nostra in II ditficullas: »Quid. si sncrificium cuchnristiettm aliquando. putii in Fine tcmporum, cesEaret! Time alia sacramenta virlutcm luam amitterenl.« CeilSel Gaudentius nobler, hoc sacrifieium non posse cessare. El recte quidem- Ligimus eilim i Cor 11, 26: "Quoticscuittqua enim maducabitis, donee venial.« Ubi supponitur hoc sacrificlum cclcbralum iri uique ad secundum advenhtm Christi, Et in Vtrsu praeccdenti- IcgittlT: »[lie cali* Novum Testamuntum est in meo sanElline.« Si ifjitur Novum Testamcnltim nan c«SSabit, neque calix isle cessahii. Kt si hoc sacramentum autfustiwlmum cciiaret, Cur non alia sacia-mi'iita cessarcnt? Sud quae i-SSCt talis Ecclesia sine era mentis} Ef quo-modo implcTilur tunc illud: ^Fgo vobiscum sum omnibus riicbus itsque nd conKUTnmntinncm saeculj«^ * 32 corporis et membrorum suorUra, quod est sancta Ecclcsia in praedestinatis et vocatis el iustificatis et glorificatis sanctis et fidelibus eius. Quorum primum iam factum est (ab aeternitate), id est praedestinatio; secundum et lertium factum est et fit, vacatio et iustificatio; quartum vero nunc ¡n spe est, in re autem futurum est, id est giorificatio. Iiuius rei sacramentum id est unitatis corporis et sanguinis Christi alicubi quotidie, alicubi certis intervallis dierum in Dominica mensa praeparalur et de mensa Dominica sumitur, quibusdam ad vitam, quibusdam ad exitium; res vero ipsa cuius sacramentum est, omni homini ad vitam, nuili ad exitium, quicumque eius particeps tueril« (In Jo tr. 26 n. 15; PL 35, 1613s), — Sensus islorum verborum est: Sine manducatione Eucharistiae viLa spirilualis nullu modo haberi potest, per illam autem certissämc habetur (dicit enim ipsa Veritas: »manducans carnem ineam habet vitam*). Sed non intelliguntur ilia verba Dominica de indigna Communione; qui enim indigne manducat, non accipit, non habet vitam. Intefli-guntur ilia verba Dominica tantum de ilia manducatione, qua vita, effectus, res, virtus huius sacramenti percipitur. Haec virtus est unitas corporis mystici. et quidem non ilia unitas ecclesiastica externa, in qua possunt etiam esse talcs, qui vitam non habent, seih peccatores, sed ilia unitas corporis mystici, ills unitas ecclesiastica, quae est in solis uistis sive in terra sive in coelo, hoc est ilia, qua quis est v i v u m rn embr u m Christi et Ecciesiae. Provenit haec unitas a sacramento Eucha-ristiae, quod in nonnullis ecclesiis quotidie (ita etiam in ecclesia Augustini), in aliis non quotidie per consecrationem praepara-tur et (ab omnibus, qui consecrationi, Missae, adsunt, sicuti tunc mos erat) per Communioneni sumitur. Sumitur autem ad vitam vel ad mortem. Ad mortem ab indigne communicantibus, qui virtutem sacramenti, unitatem corporis mystici, non perci-piunt. Omnibus illis, qui hanc percipiunl, est ad vitam. Hie est sensus verborum Augustini. Continent thesim VI, continent etiam thesim IV. quia sine manducatione Eucharistiae simplici-ter salus negafurj plene tantum intelliguntur, si etiam in sensu thes. I et III accipiuntur. Ut verba allata ct alia, quae Augustinus de Eucharistia habet, recte intclligantur. nccessc est teuere sequentia quatuor: 1. Unitatem corporis mystici (semper intclligimujs vivam) ah Eucharistia repetit tanquam affectum ab causa; est enim virtus huius sacramenti. Ita in 1. c. Confer v. g,; «Eucliaristia panis noster quoti-dianus est. sed sic accipiamus ilium, ut non solum ventre, sed ct mente reficiamur. Virtus enim ipsa quae ibi intelligitur, unitas est, ut redacti in corpus eius, effccti membra eius, simus qufid accipimUs (SermO 57 n. A. PL 38, 389). »Panis quern ego dabo caro mea est pro mundi vita. Norunt fideles corpus Christi, si corpus Christi esse nun negligant. Fianl corpus Christi, si volunt vivere de Spiritu Christi . . . Corpus utique meum vivit de spiritu meo. Vis ergo tu 33 vivere de Spirit« Christi? In corpore esto Christi, N um quid enim corpus muum vivit de spiritu tuo? Meum vivit de spiritu meop et iuum dc tuo.. Non polest vivere corpus Christi, nisi de Spiritu Christi. Inde est quod exptmens nobis apostolus Paulus hunc panem, Unus panis, inquit, unum corpus multi sumus. 0 Sacrament um piutatis; o sigaum unitatis, o vinculum eantatisf Qui vult vivere, habet ubi vivat, habet undc vivat. Aecedat, credat, incorporutur, ut vivificeLtir* {Tn Jo tr. 26 n, 13. PL 35, 1612s). 2. Contradistinguit spiritualem inanducalionem Eucharistiae, qua ilia virtus pereipiLur, a mere sacramcntali, qua non percipitur. Ita loco citato [in explicatione do 6, 54 s] et v. g. sequenti: »Aliud est sacramentum (hoc est sacramentuin secundum sacramentalem man-ducationem), aliud virtus saeramenti. Quam multi de alia™ accipiunt et moriuntur, et aecipiendo moriuntur. Undu dieit Apostolus: Judicium sibi manducat el hibit „ „. Videte ergo, (ralres, panem eoelestem spiritualiter mandueate, innocentiam ad altare apportate, Peccata. etsi sunt quotidiana, vel non sint mortilera« (In Jo tr. 26 n. 11. PL 35, 1611), 3. Spirituals manducatio in thculogia Augustini nullatenus re-stringitur ad dignam Communionem, id est ad illam spiritualem man-ducationcm, quae cum sacrament ah coniuncta est, sed latius extendi tur et etiam mere spiritualem compleetitur. Sine manducatione enim Eucharistiae vita ornninO esse non potest, sicut dicit in explicatione Jo 6, 54, et tarnen seit et doccL per baptimum vitam haben. Consider at ergo baptismum ut manducationem Eucharistiae. Cf. quae mox de thesi IV dicenius. Ad hanc manducalionem mere spiritualem possunt referri verba: »Utquid paras dentes et ventrem; crede, et manducasti« (hi Jo tr. 25 n. 12). »Credere enim in cum, hoc est manducaru panum livum; qui credit manducat, invisibiliter saginatur, quia invisihiliter renageitur« (In .)o tr. 26 n. 1). >-Hoc est ergo manducare ill.un escam et ilium bibure potuni, in Christo martere, et ilium manentem in sc habere [ib. n. IS). Talibus verbis innuitur thesis III. 4. Omnis manducalio Eucharistiae. etiam mere spirituals, est in thuologia Augustini vera manducatio Eucharistiae, qua scilicet ei us (non aliqua aliunde proveniens) virtus pereipitmr, et non est tantum aliqua mutaphorica manducatio, quae formaliter consisteret in fide cum carilate sine relatione ad Eucharistiam tamquam causam. Re-putit enim nccussitatem illius manducationis ex Jo 6, 54, sed ibi certe sermo est dc Eucharistia. ut quidem de Eucharistia tanquam ■causa vitaei neque aiiter Augustinus locum intelligit. Obiici potest contra hoc punctum 4; Dicit Augustinus post Paulum, Patres in deserto eandem escam spiritualem manducasse, quam nos nianducamusi »Spiritualem utique eandem, nam corporalcm alteram, quia illi manna, nos aliud, spiritualcm verof quam nos« (ib, n. 12), quod autem de illis solis dicit, qui pie credi-derunt, Vldenttir ergo illi ita mere spiritualiter Eucharistiam manducasse, ut nos extra Communionum mandueamus. Sed illi non per- Bagailavni «ilnik. 3 24 ceperunt viralem hutus sacramunfi, cjuippe quod nondum esset, igiUir ñeque nos percipimus per illam manducationem mere spiri-luolem. R espondeo: Tiilis illatio non valet, Eodem enim ¡tire possel qins die ere: Uli Paires per lidcm non intraverunt in unltatem corporis myslici (illa enim, quum sit unio cum humanitate Christi, ante hart; humanitalem non potuit esse); i taque ñeque nos per fidem illam unilatcm in im US- Quod omnino esset contra Augustinum." i taque intelligendum: Patres munducavcrunl tándem cscam quam nos, inquantum et illi et nos Verbum divinum7 manducamus; sed illt manducaverunt Verbum incamandum et sacramentandum [manna erat lypys kucharistiac), nos autem Verbum incarnatum et sacra-uienlandum; et sicut illi nun potucrunf manducare Verbum divinum ul sie. Sed tantum VcThnm incamandum e( sncramenlantium, ita nos non pos sumos manducare Verbum, nisi incarnatum et sacramen-tatum; omnis, qtii in ordine messianico completo manducat Verbuni, mandueat saeramenlum, quia sacramentum dat vitam mundo. Sal niultis locis Augustint censemus esse signilicatam thesim IV, íllis scilicel, quibua pugnans contra Pelagianos contendit ñeque párvulos sine manducationc Euchamtiae posse salvari. Sufficiat tres locos afferre. »Iam Dominum au-diamus, non suspíciones coniecturasque mortalium; Dominum audiamus, inquam, non quidem hoc de sacramento lavacri di-centem, sed de sacramento sanetae mensae suae, quo nemo nisi rite baptizatus accedit": >,Nisi manducaverilis. Quid ultra quaerimus? Quid ad hoc responderi potest, nisi pertinacia pugnaces nervös adver su 3 conslantiam perspícuao verítalis intcn-dat? An vero quísquani etiam boc dicere audebit. quod ad párvulos haec sentenlia non pertineat, pnssinlque sine parlicipa- " Kst en im, sicul alii Patres, omnino iinbiltus veri täte de uní täte corporis mystici. [ta v, jj. In Jo ir. 81 et 62 haec eXpOnit; See un dum imitatem corporis tnysliei sunt Christus ví lis. nns pal mi tí 3. Vilis est Christus non secundum nafurani divinum ¡secundum bnne enim majjis esl agríenla), sed secundum naluram humanam; eiusdenl niiluruc enim dcbenl eSSe vltis et palmitas. Ex hac vite, igitur per natu ra tu Christi humanan), otnnein SUCUm vitalem habemus. 1 Alleßal statin) illa numero 12 Ir. 26 Augustinus verha Pauli; »Ribe-hant de spiriluali, consuquuntc uns, pul ra: petra aulcm eral Ctiriitusc (1 Cor, 10, -1], 4 Ilacc sane non snnl aecurate dicta. Per se possciil ita accipi: Demum per CommunioTiem, non atilea, accipiunt parvuli vitam, Sed talís Interfretalio omnino adversare tur «lame doctrinae s. AujJustini, secundum quam vita da tur per haplismum et a Conrmuinione supponílur. Sunl ifiilur ila accipi en da- Demum per baptismum el non arilea, parvuli liunt participes liueharistiac, hoc est unitatis corporis mysíiei per Eucharisliam ta ni quam causam {dat enim vitam mundo, etiam parvulis) illius unitatis, idque por spiritualuin manduCalíoncnt in baptismo pcraclam, quae participa tío per Communiöjnem repraesentalur et propitrea lacile ei appropriatur. Cohi-munin non dabalur parvulis, ul primo acciperenl Christum (ism enim per haplismum, secundum doctrinam uniinimem PalruiTl, uceeperanl], sed ul etiam v i s i b i I i i u r acciperenl. 35 íione corporis huius fi. sanguinis in se habere vilain, quia noil ait -Qui non manducaveriU, sicut de haplismo >Qui non renatus iuerit«, sed ait j»Si "on manduca ver it is«, velut cos alloquens, qui audire el inlelligere polerant, quod utique non vale I parvuli? Sed qui hoc dfcit, non attendit, quia nisi omnes ista scntentia neat, ut sine corpore et sanguine Filii hominis vitam habere no¡i possint, frustra etiam aetas maior id curat". Potest enim, si non voluntatem. scd verba loquentis atiendas, eis solis videri dictum, quíbus tunc Dominus loquebatur, quia non ait »Qui non manducaverit'. sed Si non mandttcave litis«. ht ubi est quod eudem loco de hac ipsa re ait > Pañis quem ego dedero, caro mea est pro saeculi vita?.: Secundum hoc enim etiam ad nos pertinere illud sac rame n tum inlelîegimus, qui tunc nondum fuimus, quando ista dicebat; quia non possumus dicere ad saeculum nos non pertinere, pro cuius vita Christus sua m car-ncm dedil, Quis autem ambígat saeculi nomine homines signifícalos esse, qui nasceiido in hoc saeculum veniunl? Nam sicui alibi ail »Filii saeculi huius générant et generantur. Ac per hoc etiam pro parvulorum vita caro dala est, quae data est pro saeculi vita et si non manducaverint carnem Filii hominis, nec ipsi habebunt vitam (De pec-cat. mcritís î. 1 c. 20. PL 44, 123 s)."1 »Nec illud cogitatis eos (párvulos) vitam habere non posse, qui fuerint expertes corporis et sanguinis Christi, dieente ipso »Nisi manducaveritis ...« Aut si evan(jelicis vocibtis coginiini confiteri nec vitam salu-temque posse habere párvulos de corpore excunles, nisi fuerint baptizati : :.« (Contra 2 Epíst, Pelag. L 1 c. 22 n. 40. PL 44, 570). infantes sunt, sed membra dus [Christi) sunt. Infantes sunt, sed sacramenta cius accipiunl, Tufantes sunt, sed mensae eius participes íiunt, ut habeant in üe vitam« (Sermo 174 n. 7. PI. 38, 944). Videtur nobis his locis thesis IV exprimí quia 1. necessitas manducationis Eticharistiae pro parvulis ex divina institutíone ex Jo 6, 54 repetîtur, et quidem ex eo, quod caro eucharistica est pro nmndi vita, ita ut non manducans maneat in morte: 2. tenel tarnen Augustinus cum tota Ecclesia, vitam " Sensus est: Si parvuli possent sine ilio Sacramento vitam habere, pQBtenl etiam udultt: pertinenl enim niriquc codcm mudn ad mundum, qui ex Ik vitam nOn habet. Si autcm mundus hnhcret vi Lam siiiii Sacramento, hnberent ut parvuli. itn ctinm aciulti. 1,1 Attulimus hnnc loCuin in exluMü, it notelur discrimen quod obtinet it: explications Ju b. 54 apud Aujjustinum cum Palribus ex una parle et mutlos modernoi theoloiqs ex altera parte. Uli express cxtendunt ncces-sitatem iiuinducatiunis Eutliarisli&e verbis Christi contentem ad parvulos; hi nutem t ant um adultos iomprehürLdunl Uli rcpctunt vitam mundi nb Eucharistln ¡to ut mundus sine hoc Sacramento vitam habere non possit; hi auteni vohml, ut Euchari&tia tan (um a Ii is nediis, qui bus; »ine ill;! vita detur, accudat, ut Qiiidem ut medium, quod etiam deesKe posset. Illi tli-buunt Eucharistie nucessitatem mudii (neceiiltM praecepti npud parvuto* nullatenus locum habet): Iii auiem tantum neecssitatem praecepti 3* 36 dari per baptismum (ciicit v. g. : «.Factum est, ut antiquitus universa Ecclesia retineret, fideles parvulos originales peccati remissionem per Christi baptismum consecutosj [De peccat. mer. ), III n. 9. PI- 44, 190!) et Communionem vitam per illam supponere. Restât igiitir, lit parvuli accipiant vitam per illam manducationem Eucharistiae, quae in baptismo fit. Fatendum tarnen est Augiistinum thesim IV non sat clare contra thesim V distinguere, Sed talis omissio facile intclligifur; claritas enini bac de re in pugna contra Pelagianos nuliatenus exigebatur. Uli, peccatum originale negantes, dicebant vifam esse a natura et demum per peccatum personale amitti. Krai igitur hoc solum demonstrandum; vitam non esse a natura, sed a Christo per sacramenta. Nihil omnino referebat, utrum esset a baptismo vel a Communione, quae tunc tempo ris eLiam parvulis dabalur, Sunt qui dicant Augustinum et alios Patres antiquai.- Ecclcsiae déclarasse ipsaiti Communionem necessariam parvulis, sed lantum propterea, quia cum baptismo administrabatur. — Rtspondeo: Ulti mam rationem Patres non petunt uK externa ilia coniunciione, sed ex verbis Christi Jo 6, 54, secundum quae sine inanducatione Eucha ristiae vita esse non potest. Intellifont igUur revera ipsam manducationem esse necessariam, et quid cm mere spiritualem, qua virtus Eucharistiae, unitas corporis inystici, percipitur. Stmt qui dicant, Augustinum et Patres docuisse, ipsam Communionem esse ad iustifi-cationem ne cessa nam el hac in re eos errasse. — Rcspondeo: Concilium Tridentinum censct, illos non errasse (sess. XXI, cap, 4). Ful-gentius et Patres seqnentes explicant Augustinum sicut nos in sensu thesis IV, Si Augustinus cum cûaequâlibus errassct, obiitus csset cum illis, quod semper cum lota Fxciesia docuit, baptismum ut rcgc-ncTationem vifam dare, Communionem vero vitam supponere. Thesis ! his verbis continetur qulbus petitionem »Panem nostrum quotidianum da nobis hodie-. explicat: »Sane duobus modis inteUigenda est isla petitio de pane quotidiano; sive pro necessitate carnalis victus, sive etiam pro necessitate spiritualis alimoniae. Carnalis cibi nécessitas propter quotidianum victum, sine quo vivere non possumus , . ■ Norunt etiam fideles spiritualem alimoniam, quam et vos [ad catcchumenos loquitur) scituri estis, accepturi de altari, Panîs erit et ipse quotidianus h u i c vitae nece s sarins. Numquid enim Eucharistiam accepturi sumus, quutn ad Christum venerimus et cum illo in aeter-num regnare coeperimus?« [Sermo 57 n, 7. PL 38. 389), Acqui-paratur nécessitas Communionis necessitati nutriments corpo-ralis; unde si Communto diu negligitur, mors eveniat necesse est Obiici potest: Secundum ilia verba Augustini q u o t i d i a n a Communio necessaria esset, — Respondcturi Est Communie quotidiana, si facile haberi potest (secus votum supplet), nc-cessaria sicut cibus quotidianus matcrialis, nempc non, tit quis non moriatur (qui uno die eoenam omittit, nondum proplcrea moritur|, sed ad perfuclaiu sanitatem. Et ratio est nécessitas Communionis 37 taiTiqiiitm cibi spirilualis, quem si quis nugligil, debililatnr, si qnis din ncglij^tl, moritur. Ad theses I—III simul referenda erunt verba: »Nemo autem implet legem, nisi quem adiuverit gratia, id est panis qui de coelo descendit. .» Daturus ergo Dominus Spiritum Sanctum, dixit se panem, qui de coelo descendit, hortans, Lit credamus in eum. Credere enim in eum, hoc est manducare panem vivum« (In Jo tr. 26 n. 1), ibi [n. 19) Jo 6, 58 explkans dicit; > Vivimus ergo nos propter ipsum, manducantes eum, id est ipsam acci-pientcs aeternam vitam, quam non habeamus ex nobis . ., Ut ergo vivo propter Patrem, id est, ad ilium tamquani niaiorcm referam vitam meant, exinanitio mea fecit, in qua me misit; ut autem quisque vivat propter me, participate facit, qua man-ducat me,e Et num. seq.: »Hic est panis qui de coelo descendit, ut ilium manducantes vivamus, quia aerternam vitam ex nobis habere non possumus.« Proptcrea verba Petri »Verba vitae aeternao habes* explicat: Vitam enim aeternam babes in mini-stratione corporis et sanguinis tui« (tr. 27 n, 9). Hue spectant, quae Augustinus saepius dicit de Eucharistia pane Angclorum: Angeli et homines indigent pane, qui est Verbum Divinum (»Nam qui non eget pane, Deus est. Ergo solus panis non eget pane«, ut dicilur in aliquo sermone dubio: sermo 389 n, 1; PL 39, 1702)- Angeli satiantur Verbo per visionem beatificani. Homines in terra nOndum possunt ilium clblim solidum COI1-coquere, sunt infantes lade nutriendi. Sicut mater solidum cibtim in lac infanti ministrandum transiomiat, ita Verbum lac nostrum factum est per incarnationem et Eucharistiam ut Verbum incarnatum et sacramcnlaUim. Ecce verba Augustini: '■Do-minus noster Jesus Christus ,,. in corpore el sanguine suo vohiit esse salutem nostram. Unde autem commendavit corpus el san-guinem suum? De burnt Ii täte sua. Nisi enim esset humilis, nec manducaretur nec biberetiu, Aspice altitudinem ipsius: In principio erat Verbum et Verbum erat apud Deum, et Deus erat Verbum, Ecce cibus sempiternus. Sed manducant Angeli, man-dücant supernae Virtutes; manducant eoelestes spiritus, ct manducantes saginantur, et integrum manet quod eos satiat et laetificaL. Quis autem homo posset ad ilium cibum,1 Unde cor tam idoneum illi cibol Oporlebat ergo, ut mensa ilia lactesceret, et ad parvulos perveniret. Unde autem fit cibus lac, unde cibus in lac convertitur, nisi per carnem traiiciatur? Nam mater hoc facit. Quod manducal mater, hoc manducat infans; seci quia minus idoneus est infans, qui pane vescatur, ipsum panem mater incarnat et per humilitalcm mammillae et lactis succitm de ipso pane pascit infantem. Quomodo ergo de ipso pane pavil nos Sapientia Dei? Quia Verbum caro factum est et habitavit in nobis, Videte ergo humilitatem; quia panem Angclorum man-ducavit homo, ut scriptum est: ->Panem coeli dedit eis, panem Angelorum nianducavit homo«, id est Verbum illud, quo pas- 38 cuntur Angelí senapíternum, quod est aequale Palri, manducavit homo: quia quum in forma Dfii esset, non rap In am. arbitratus est esse aequalis Deo. Saginantur illo Angelí, sed semetipsum exinanivit, ut manducare! pánem Angclörum homo, fomiani ser vi accipicns, in similitud! nem homiruim factus, ct habitu inventus ut homo; humilíavSt se facius obediens usque ad mortem, mortem autern crucis, ut iam de cruce commendarctur nobis earn et sanguis Domini novum saerificium (In Ps 33 n 6, PL 36. 3U3i), -- Est igltur ut Angelis tota beatitudo a Verbo, ita nobis tota salus ab Euch&rístía, a Verbo incarnato et sacramento, Sí fatendum est Augustínum non semper ¡ta clare esse locutum ac nos nunc temporís desideraremus, tarnen etiínn fatendüm erit doctrinas, quam de Eucharistiae momento el necessitate tradít, nequaquam plene mlcllígí, nisi in theologia, quae omnes nostras tbeses complectatur. Hanc igitur tenuisse eensendus est. Gelasius papa I in Epístola ad omnes episcopos per Picenum; »Ipse Dominus Jesus Christus coelesti voce pro nuntiat »Qui non manducaveril carnem Filii hominis... (consulto scribit »qui non manducaveril, loco »Nisi manducaveri-tisn; vult enim hoc mndo verba Augustini supra alíala confirmare »Nisi mandueaverifis« ídem valere ac »Qui non mando-caveritfl], ubi utique neminem videmus exceptum: n c c a u s u s est alíquis dieere, parvulum sine hoc sacramento salutarí ad aeternam vitam posse per-duci; sine illa auteni vita in perpetua íuturum mortc non dubium est' (PL 59, 37A), — fenuit igitur antiqua Ecclesia parvulis ad vitam accipiendam mandiicationem Eucharistiac e^sc necessariam propter Jo 6, 54. Sed tcíuiil etíam baptísmiim vitam dare atque Cnmmuníunem vitam accepliini SUpponer«; 1 enuit ergo antiqua Eeclesia manducationem spiritualem, quae per baptismum exercetur, parvulis esse necessariam. Tcnuit tbesim IV, sed illam, occasione deficiente, norjdum clare contra thesim V distinxit. IIoc mox fecít, occasione oblata, Fulgentius, quem statim audiemus. Fulgentius, episcopus Ruspensis, interrogatus fuil a Ferrando diácono, quid de salute cuiusdam iuvenis Aethiopis sentiendum. qui post baptismum, antequam Communionem acctpere posset, repente mortuus est, Dubium ingerebat .lo ö. 54. Respondet: Nullus autem debet moveri fidelium in illis, qui elsi legitime sana menie baptizantur, praevenientc velocius morte, carnem Domini manducare et sanguinem bibere non sinuntur, propter illam videlicet sententiam Salvatoris, qua dixit: Nisi manduca veri tí s ... (Jo 6, 54). Quod quisquís non solum secundum verítatis myslería, sed secundum mysterii veníatem considerare poterit, in ipso lavacro sanctae rege» neraEionis hoc fieri pruvidebit« (Epist. 12 n, 24. PL 65, 390 C). — Veritatis mysteria« dicit nostra mysteria 365 altaris, sacranientum altaris, Communionem. »Mysterii veri-tatem dicit, quod i I lis mysteriis signilicatur el eiiicitur, scilicet corpus Christi, unitatem corporis myslici; pergit cnim statim: Quid enim agitur sacramento sancti baptismi, nisi ut credentes membra Domini nostri Jesu Christi fiant et ad compagem corporis eius ecclesiastics nuitaie pertineant?« el ostcndit neophy-tura in missa, cui station post baptismum ass is tit iam ul niembtum Ciiristi tanquani hostiam vivam Deo oiierri. Sensus verborum igilur est: si quis Jo 6. 54 non solum secundum illam manduca-tionem consideraverit, quae visibiliter fit, sed secundum mail-ducationem, qua percipitur, quod ilia visihiEi manducatione significatur, scilicet ttnitas corporis mystici, videbit id iam in baptismo iieri, in baptismo iam Coiumunionem anticipari imi-sibiliter, sed veraciter, Aliis verbis: habetur iam per baptismum manducatio Eucbaristiae mere spiritualis ac proinde acceptio vitae, quae secundum Jo 6, 54 sine inanducatione Eucharistiae esse non potest- Haec est thesis IV cum Ihesi V. Vocat Fulgenlius unitatem corporis Christi »vcrilatcm per oppositioncm ad figuram, signum, externum sacramentuin secundum illud: »Dividit sancta Ecclesia figuras a veritate (Epist. 14 n. 45, PL 65, 432 D) el secundum iliud apud Patrss usitatum; In Veteri Testamento erat figura sine veritate, in Novo est figura cum veritate, in coeio est Veritas sine figura, »Mysterium« et »veritas« loco citato est eadem distinctio ac »sacramcntuni« et »res sacramenti«. Concludit Fulgentius cpistolam suam his verbis, postea a Patribus saepe repelitis: »Non esse cuiquam aliquatenus ambi-gendum, tunc unumquemque fidelium corporis sanguinisque Dominici parlicipem fieri, quando in baptismate membruin corporis Christi efficitur, nec alienari ab iilo panis calicisque consortio, etiamsi antequam panem ilium coniedat et calicem bibat, de hoc saeculo in unitate corporis Christi constitutus abscedat. Sacramenti quippe illius participation« ac beneficio non privatur. quando ipse hoc, quod iilud sacramentum signi-ficat, invenitur"" [Iidc est, si corpus Christi, mcnibrum scilicet corporis Christi est). — Est thesis V, sed ila expressa, ut tota vita spiritualis et etiam eius iniLium alligata ad Eucharistiam maneat. Alitor onuiino multi tiieologi moderni loquuntur, qui ila tencnt thesiin illam negativam V, ut alias theses positivus vel omuL'S vel ex parte ncgent. Cassiodorus de salvandis per Christum scribit: »Quos dicit (Christus in Psaimo 15) non sanguine pecudum aut victi-marum consuetudine congregandos, sed immolatione scilicet corporis et sanguinis sui, quae humanuni genus to to orbe celeb rata salvavit« (In Ps 15. 1. PL 70, 113 B). In Novo Testamento esca data est timcntibus cum, id esl communicatio " Tr.insiurunt haue verba in Du cm tum Graliani Dt cons. V c. 36 et 131; afleruntur a s, Thuma Iii, q. 73. a, 3 ad I. 40 corporis et sanguinis sacri, quae est s a 1 u s gentium e i remissio peccatorunu (In Ps Í19, 5. FL 70, 801 s). Sunt igitur mysteria nostra sacramenta salutis, sacramenta re-demptionis nostrae. Haec est thesis II. — Mensam et potum Psalmi 22 explica! Cassiodorus de eibo et potu eticharistico: L)e hoc dicit: >Sic inebriat, ut nientem sanet a delictis prohi-bens, non ad peccata perducens. Haec vinylentia sobrios reddit, haec plenitudo malis evacuat: et qui illo poculo non íuerít repletus, aeterna redditur eg estate ieiunus* [In Ps 22, 7. PL 70, 170 C). Haec est saltern thesis VI. Isidorus Hispalensis; »Dei ergo sapientia Christus constituit sibi domum sacrosanctam Ecclesiam, in qua mactavit sui corporis hostias, in qua miscuit vinum sui sanguinis in cálice sacramcnti divini et praeparavit mensam, hoc est altare Domini, mittens servos suos apostolus atque doctores ad insipientes, id est ad omnes gentes verum Deum ignorantes, dicens eis: venite, comcdite panem meum et bibite vinum, quod miscui vobis, id est sancti corporis escam sumite et bibite vinum quod miscui vobis, id est poculum sanguinis sacri percipite Cuius qiiidem gratiam quia gentes sumunt et Judaei non meruerunt, declarat hoc propheta Isaias dicens: »Haec dicit Dominus Deus: Ecce serví mei comedent, et vos esurietis; ecce servi mei bibent, et vos sitietis; ecce servi mei laetabuntur, el vos cunfundemini; ecce servi mei laetabuntur prae exullalione cordis, est vos clamabitis prae dolore cordis et prae contritione spiritus ululabiiis, et dímittetis iiomen ve-strum in iuramentum electis meis, et ínterííciet te Dominus Deus, et servos, id est christianos, vocabit nomine alio, in quo qui benedíctus est super terram benedicetur in Deo. Amen. Interficitur enim Israel, succedit ex gentibus populus. Tollitur illis Vetus Testamentum, redditur nobis Novum, conceditur nobis salutaris eibi gratia et poculum sanguinis Christi illis fame et siti arentibus« (De fide eatholica contra Judaeos 1. II. cap. 27 n, 3—5. PL 83, 536). — Salvantur ergo gentes per convivium eucharisticum; Judaei pereunt, quia in Eucharistia salutem reiecerunt. Haec sunt secundum thesim I—III, Eligius, episcopus Noviomensis (Noyon), docet nos per aeeeptionem corporis et sanguinis Christi in fide recta perma-nere, cum illo uniri, his sacrosanctis mysteriis intervenientibus a morteaeterna erui (Ilomilia Vfll in die Cqenae Dom. PL 87, 624 CD et 626 DJ. Haec est saltem thesis VI. Beda explicat Jo 6, 54 iicut Augustinus, dicens illum aeternam vitam numquam habere posse, qui istum panem non manducet et sanguinem bibat; ad Jo 6, 59 docet. nos qui vítam ex nobis hah ere non possumus, vivere manducando illum panem de coelo descendentem; ad Jo 6, 69 notat Christum vitam dare in ministrations corporis et sanguinis sui (In Jo. PL 92, 718 C; 719 B; 722 C). — Talia íntelligenda sunt secundum theses I et IL 41 i I í I cf e f o n s ii s , epíscopus Tolelanus, videt per panem quotidianum orationis Dominicae sacramentum fidelítim signification], quod in hoc tempore n e c e s a r i ti m est, non tarnen ad huius temporis, sed ad illam aeternam felicitatem assequendamv (De cognitione baptismi cap. 133. PL %, 167 B), Qund est saltern thesis VI. Hetcrius et Beatus: »Qui non manducat hunc panem, quod est corpus Christi, viviré non potest, sicut nec iile vivere potest in came, qui hunc panem corporaleni non prandet, sicut ipse ait: Ego sum panis vivus . . (Epist. ad Eli-pandum lib. I n. 68. PL 96, 937 A). — Thesis I. — Ad thesim III sunt referenda haec: *Quum legimus earn (s. Scripturam), carnem Christi manducamus et sanguinem eius biblmus. Et quuni oramus, ut int clligamus ea spiritualiter et cognoscamus divinitalem incarnatain: et quum cognoscimus, quod vere Filius Dei sit et verus Deus, et non est alter Dens praeter ilium, qui de Virgine natus est, et adnramus eum CUIIl angclis, sicuti est tmus cum Patre el Spiritu Sancto Deus: panem angelorum man-duL-amus« (ib. n. 97, PL 96, 954 A). Leidradus, episcopus Lugdunensis, de Jo 6, 54 scrihit: lOmnis ista senlentia tenet, ut sine corpore et sanguine Filii homines vílam habere non possint.« Pergit: »Dicit iterum Dominus: Pañis quem ego dedero, caro mea est pro saeculi vita, Saeculi nomine homines signiiicantur, qui nascendo in hoc saeculum veniunt; ac per hoc pro homimim vita caro Christi data est, quam nisi manducaverint, non habebunt vitam aeternam,« fllam manducalionem autem intelligil, quam Augustinus: »Hoc est veraciter manducare illam ecsam et ilium bibere potum, in Christo scilicet manere el ilium manentem in se habere. Ac per hoc qui non manet in Christo el in quo non manet Christus, procul dubio nec manducat eius carnem nec bibit eius sanguinem, etiamsi tantae rei sacramentum ad judicium sibi manducet et bibat. Aliud est enim sacramentum (id est sacramentaos acceptio), aliud virtus sacraments (De Sacram. baptismi cap. 9. PL 99, 866 D, 867 B). ~ Est saltern thesis VI; vídentur etiam contineri theses I—IV. ■ A I c it i n u s sequens Augustinum de Jo 6, 54 ss eadem habet, quae attulimus apud Bedam (PL 100, 835 ss.), Pascha sins fiadberlus haec docet: Mysterium corporis et sanguinis Christi est nostrae salutis summa. Desi-deravit Christus illud instituere, ut se nobiscum uniret, ut in nobis maneret naturaliler (hoc est per vinculum onlologictim, physicum, non tanlum per affectum nobis unitus). Et ideo ille *vivit propter Patrem, qui natus est unigentitus ex Patre; et nos propter ipsum, quia manducamus ipsum* (Epist. ad Frude-gardum. PL 120, 1364 B—D), Per sacriftcinm euchamticum peccatores iustitiam acquirunt; est enim ibi Christus pro iustis agnus sacrificalis comedendus, pro peccatoribus hoedus sacri- 42 iicalis pro peccalo, ut per hoc ad innocentiam redeanl (De Corp. et Sang. Domini cap. 22. PL 120, 1341-—4) —Talia noil inteiiiguntur, nisi supponuntur theses II—IV, — Sine hoc Sacramento secundum Paschasium vitam habere non possumus propter verba Jo 6, 54. Concedit nos per baptism um Christo incorporari el cum salvari. qui post hunc moriatur, sed pergit: Quantisper hie remanenlibus valde pernecessarius est ad vitam ille eibus coelestis et potus, quatenus, sicut aluu-tur cibis terrcnis ad tempus ut vivant, sic alantur spirilualiler rcnati per haec ad perpetuam vitam, ne deficient in via, donee transeant per mortem carms ad perpetuam, ubi nullus defectum est, et sempiternam vitam, Interim tarnen iustum el p e r n e -cessarium, ut redempius alatur ad incorruptipriem et po-letur ad vitam , ,, Constat igitur et liquet omnibus, quod in hac mortali vita sine eibo et polu non vivitur: s i c ilaque ad illam acternam non perveoitur, nisi duobos istis (corpore et sanguine cucliaristico) ad immortalitatem spiritaliter nutri-atur . . , Infelix est animus, qui hoc non satis credit, et tarnen non dubilal, quod eibo ct polu vita humana sustentctur (Do Corp. et Sanii. Dom, cap, 19, ti, 4—5. PL 120, 1328 s), — Haec est thesis I. Guitmundus, archiepiscopus Aversaaus, de hoc tam necessarift sacramento« (De Corp, et Sang. Domini I. III. PL 149. 1438 A) haec habet; Sicut Christus Redemptor est, sic credimus »si mi 1,1 quoque rati one cibum altaris Domi-nici propter virtutem divinitatis in eo plenissime habitants, nostrae salutis eifectivum* (ib, ]. Ill, PL 149, 1458 B); »c.k virtute plenitudinis vitae aelernac in codem cibo manentis nos in aeternum victuros speramus« (I. III. Pi, 149, 1490 B). Realem Christi in Eucharistia praesentiam etiam inde deducit, quod hoc sacramentum est causa unitatis corporis mystici, lta enim argumentativ: Per hoc sacramentum elficitur, ut sicuti Hilarius et Patres tenent, naturaliter [id est oniologice. physice) et noil tantum per voiunlatum concordiam simus unum cum Christo simili modo ac ipse naturaliter est unum cum Patre; sed iile effectus non posset per Eucharistiam produci. si Christus tantum »umbratice« et non »substantive« ibi esset; .est ergo ibi »substantive« (lib. III. PL 149, 1474—7). Patct secundum merttem eius Eucharistiam esse causam omnis unitatis corporis mystici, etiam illius, quae est per baptismum; docet enim lianc unifatem produci a' Sacramento, quod Christum realiter continel: participabit igitur baptismus, inquantum Christo incorporat. virtutem Eucharistiae. Omnia ilia sunt secundum thesim II. Lanfrancus, archiepiscopus Caiituariensis, distinguit cum aliis Patribus duplicein manducationem Eucharistiae. • Si ea quae ad Jittcram accipi, et ea quae spiritualiter oportet intelligi, Christiana cautela dislingueres (alloquitur Berenga- 43 rium), procul cíubio credercs, quod universalis Ecclesia credit, praedícares quod apostólica doctrina in tota inundi latídudine praedicandum inslituil, carnem scilicet ac sanguinem Doinini nostri íesu Christi et ore corporis ct ore cordis, hoc est corporaliter ac spiritualiter manducarí et bibi. Corporali siquídem ore corporaliter manducamus et bibimus, quoties de altari Dominico ipsuni Doniinicum corpus per manuni saccrdotis accí-pimus; spiritualiter vero ore cordis spiritualiter comcditur et hauritur, quandn suaviter ct utiliter, sicut beatus Auguslinus dícit, in memoria reconditur, quod unigeniíus Dei Fiíius pro sahite mundi carnem accepit, in cruce pependil. resurrexit, apparuit, ascendit, venturus in die iudicii dignas singulis mercedes rependere pro suis operibusi [De Corp, et Sang. Domini cap, 17, PL 150, 429 B C). Sentenlia »Nisi manducaveritis« .lo 54, »quantum ad comcstionem oris non polesl generalilet dicta esse de omnibus«: safvantur enim parvuli baptizati, etbm si non corporaliter Eucharisliam acceperint (Epist. 33. PL 150, 532 <;). Permit: »Nccesse est ergo praedictam Domini sentenliam sic intelligi, quatemis fidelis quisque divini mysterii per intel-ligenliam capax carnem Chrisli et sanguinem non solum ore corporis, sed etiam ainorc et suavitate cordis comedat et bibat. videlicet amando el in conscientia pura dulce habendo, quod pro salute nostra Christus carnem assumpsit, pepenedit, resurrexit, ascendit; ct imitando vestigia ei"s et communicando oas-sionibus insius, inouantum humana infirmitas patitur. el divina ei gratia largire dignatur: hoc est enim vere et salubriter carnem Christi comedera el Sailjjuincm eius bibere. Haec sunt secundum thesini III, - Tenet etiam thesim I: lUtraquc coinestio necessaria, utraque fructuosa. Altera indi-gct allerius, ut bnni aliquid opcretur, Nam prior [spirituaUs) Ú desit posterior (corporalis) nun solum peccata non purgat, sed etiam auget, et praesumotores iudicat. Qui enim manducat ot híbií indigne, indicium sibi manducat et bibit. Porro posterior (corporalis) sine priore esse non potest aut non debet, Hinc nanique pañis quotidianus a Domino dicitur (Eucharistia], sicut a beato Ambrosio et sancto Cypriano expositor et in Evangelio legitur: Nisi manducavcritis . . . [Jo 6, 54.) Et sacri cánones íubent non hahnndos inter ealholicos, qui sacramento corporis Christi non communicant« {De Corp. et Sang. Chr, cap, Í5, PL 150, 425 CD). — Est íg!tur Communio de necessitate medii et insuper de necessitate praecepti Nota. Cavcndum est. ne verba Patrum. qualia sunt ilia Lan-franci. pie muditari, Christum imitan, passionibus eius coinmunicare esse manducare carnem et bibere s&nguinem eius, sensu improprio et metaphor ico accipiantur. Sunt, qui senlian t: »Aliquanlulum ineptc dicta sunt talia. Pie meditar!, Christum imilari. passionibus eius com-municari millo vero sensu est manducare carnem Christi. manducare Eucharisliam. Est tantum aliqua similitudo cum Communione, in- 44 quantum fil sanctificatio et conformitas, unie cum Christo, Alio modo Kucharistia ibi non intervenit.« Hie est error, Dc vera ct propria, manducatione Eucharistiae sunt illn Patrum intelligendn, sed utique de mere spirituali manducatione; haec tamen est etiam mandueatio et »tuusi Eucharist iac (Trident, sess. XI11, cap. 8), quia virtus etus. in omni sanctificatione suscipitur et hoc modo in omni sanctificatione întervenit, Debet cnim in omni sanctificatione intervenirc primo humanitas Christi, quia haec est vitis sanctificationem tamquam sucuni vitalem palmitibus cominunicans, Debet secundo intervenirc caro et sanguis Christi, quia humanitas Chrisli est fons omni s sanctification! s ut hostia sacrificii, quod per camcm et sanguinem in cruce obtulit. Debet tertio intervenirc Eucharist i a, quia hie est pañis de coulo descendes et dans mundo omnem vítam superinundanam, et quidem propter hanc rationem Lheologicam quia debet in omni sanctification« intervenirc Ecclesia, igitur non tantum Christus ut hostia per carnem et sanguinem suiim, sed ut talis hostia etiam per Ecclusiam oblata. Qui sanctificationcm séparant ab Eucharistia, cito separabunt ctiam a carne et sanguine Christi nunc exístentibus, «I in fine ah bumanitate Christi nunc existente, et tantum a sacrificio crucis olim peracto repctent. Considerentur, quae ad illa loca Patrum de carne ct sanguine eucharistieo egregio adnolat ThoraastifluS: »Haec est caro Verbi, hie sanguis Verbi; non sanctificata caro, sed sanctificatio; non sanctificatus sanguis, sed ipsa sanctitas; vera caro, sed Verbi caro, et ideo sanctitas; Verbi sanguis verissimus, et ideo sanctitas; caro denique et sanguis, qui non vidcTÎ se tantum, sed ut inlelligi postulat, Nam caro et sanguis videri, sed Verbi caro et lustitiae sanguis etiam intelligi flagitat. Vitam actcrnam ergo percipit, quisquís Verbi car-nem ct sanguinem percipit; quia id etiam percipit, quod intclligitur. Quaeso te autem, quae te agunt inleinperiae, ut intcrccderc velis, ne caro et sanguis, quibus salutem tuam debes, in hoc sanctiiicandi iuge munus, in hanc substantivae maiestatem sanctitatis se intersc-rant? Num invides huic carni tantnm spargendae sanctitatis gloriam? an ipsi sanctiiati consortium carnis coopcratricis? An suspiearis. Verbum pertaesum iam suae carnis, et ea sequestrala, bencficiorum suorum rivulos ipsum scorsum diffundcrc? An carne dehonestabitur operatio Verbi quaepiam, quae nec ipsam Verbi substantiam dede-coravit? Num caro aliena est a muñere sanctitatis seminandae, quae ab exortu iam inde stio cum ipsa sanctitatis substantia coaluit et eûnerevit? Apage haec suspicionum portenta: non ad mentis nostrae in ima haec demersae angustiam, sed ad Verbi amplitudinem; carnis deificatae magnificentiam expendamus« fDogm. Theologîca. De Tn-carn. 1. X cap. 20 n, 4; Editio Vivès IV 452 s). Sireviter potest, quod intendimus, ita exprimi: Loci Patrum, qoi-hus omnem sanctificationem sub manducatione Eucharistiae compre-hendunt, non sunt intelligendi metaphoricc, improprie, sed proprîc in sensu thesis lib Radulphus Ardens in homilía 51 die Paschae habita; ■Monet nos apostolus ad epulandum quum subdit: Itaque epu- 45 Jemus. Monemus el nos, fratres carissimi vos, ut onirics pariler epulemus epulum anhnabus nostris necissarium. Scriptum est cnim: Nisi manducaveritis ., r Unde statutum esl lit pucris mos baptizatis saltern in specie vini tradalur, ne sine necessario discedanl sacramento. Et quid, si disccdant? Numquid damnn-buntur? Non, fratres mei, quoniam in fide, etsi non sua, lamen patrinorum salvabuntur. Duo quippe sunt manducandi corpus Christi modi, unus sacramentalis, alius spiritualis. Sacramenla-Iiter accipit corpus Christi etiam malus, sed quia indigne, iudi' cium sibi manducat et bibil, Spirilualitcr vero accipil corpus bonus qui, ctsi non sacramentaliter quandoque accipit, tarnen fide el carilate in corpore Christi est. Undc Dominus exponens, quid sit cum manducare spiritualitcr, ait: Qui manducat carnem meani , ,. in me ma.net, el ego in eo. Et Augustinus: Ut quid paras dentem et ventrem; crede, et manducasti. Verumtamcn. fratres mei, omnibus Cbristianis locum et tempus habentibus, ctiam sacranientalitcr communicandum est, Unde in primitive Ecclesia universi Christian! singulis Dnminicis diebus solebant communicare, Sed quia quidam negligenter accedebant, postea pro Eucharistia paneni bcnedictum stalucrunt dari, et saltern ter in anno, in Natali, in Pascha, in Pentccosten communicare. Sed nunc, fratres, adeo excrevit iniquitas, quod vix semel in anno quidam digne valeant communicare« (PL 155, 1850s). — Tenet Radulphus noster theses I, ]V, V; theses I et IV loco Jo 6, 54 exprcssas videt. Propter thesim 1 rara Communio de-ploranda. Rupert us, abbas Tuitensis, saepe docet intrinsecam Eucharistiae necessitatem. Saltern thesim VI exprimit locis se-quentibus. :,Qui manducat ineam carnem et hibit meum san-guinem, habet vitam aeternam, et ego resuscitabn eum in nu-vissiifto die. — Non, inquit, vos vestrique similes, quique mur-muratores et litigiosi, vitam habebitis in vobis, sed life unus pnpulus mens, qui mihi unitur imitate spiritus, una Ecclesia mea, quae manducat carnem meam, et bibit meum sanguinem, habet vitam aeternam, Haec enim summa est causa acternac vitae cffectiva: manducare carnem meam et bibere sanguinem meum (cogita thesim III); non manducare aulem carnem meam et non bibere sanguinetn meum antiquae perfidae est argumentum, qua prim: parentes hominum serpent! quam Den credere maluerunt. Qui ergo manducat et b!bit, recte anliquae mortis poena se exuit, et qui non manducat aut non bibit, nihil o minus (id est cum eadem certitudinc) iuste re 1 loquitur in anti-quo iudicio paternae praevaricationis« (In Jo6.54.PL 169,484BC). »Aliter quippe destrui non poterat peceatum illud, quod homn credens diabolo plus quam Deo cibum vetitum superba inten-tione comedit, nisi ut Herum plus credens Deo quam diabolo econtra cibum imperatum humili subiectione comederet idem homo« (In Jo 6. PL 169. 467 B). »Illud quoque scire oportet, quod 46 ob causas antiquas et ñolas cum his duobus sacramentis nec k s s a r i i s , scilicet baplismn, corporisque el sanguinis sui ribo potuque ilium (Redeinplnrem) venire oportuerif« (In ,Io 6. PL 169. 467 A). «Sunt autem duo haec sacramenta maxima, scilicet bap I is ma et vivifica corporis et sanguinis eius mensa, quae sine dubio nostrae saluti tam necessaria sunt, ut absque his nulli honiimim ad vitam vel regnum Dei aditus pa-teat- Ail enim: Amen, amen diet) vobis, nisi quis renatus fuerit (Jo 3. 5], Item: Amen, amen dijo vobis, nisi manducaveritis . , . [Jo 6, 54]« (De Operibus Spirílus S, 1. HI cap. 1. PL 167, 1641 BC). >Si quaeritur, cur non unum quodlibet horum, sed iitrumque sacramentum ad salutem necessarium sit ho-Tiini, responderé licebit, videlicet quia peccatum ab nomine duplex comissum est. Alter urn siquidem supetbiae, alterum fuit gulae . . . Igitur quia congeminalum fui I peccatum, recle conge-minatum est et sacranientuni' (ib. cap. 25. PL 167, 1666 B) — Necessitas, quam Kuperlus intelligit, est ilia, quae thesibus II et 1 continetur. Tenet enim unam et alteram. Thesim II specialim agnosees in his verbis: ?>Siciit ilia specie, quit pependít in cruce, Sanctus sanctorum est, et in ilia specie praeteritis omnibus electis remissionem pcccatortim operatus est, sic in ista. specie pañis et vini nihilominus [ non minus) Sanctus sanctorum est, et omnibus electis, qui post eandem passionem ad fidem eius veniunt, idem ilium efiiccre, id est remissioncm peccatorum et vitam aeternam conferís non dubium est- [ib. cap. 21. PL 167, 1663 B). »Qpidquid pingue-dinis, id est quidquid gratiae spiritualis in Chriski est, fides islic [in Eucharistia) tenet, et sensus animae percipil . ,, Totam adipeni, totam pínguedinem vituli, id esL totam gratiam et veri-tatern Verbi mcarnati, qua indiget ut repleaLur anima Fidclis, illic se hahere fides Christiana consentit. Nomine, re atque effeetu caro vera est et sanguis verus. Nomine videlicet, quia sic sacerdos dixit consecrationum opifex, qui vera rebus nu-mina ponit: Hoc est corpus meum; Hie est calix sanguinis mei. Re autem, quia profectu sanctum sanctorum est, quam verc sacerdos isle, qui sanctifical Sanctus sanctorum est. Effectu nihi-'ominus, quia videlicet quam efficaciler semel passus pro omnibus praeteritis remissiunem pec cat Drum attulit, tarn potenter et nunc ad Ecciesiam per eamdem fidem venientibus remissioncm peccatorum digne percipient ib us impendil (De Trínít, et operibus ejus; In Lev. I. 1 cap. 16. PL 167, 760 AC). — Noli offendi ultimis verbis »digne percipientibus«, ac si tantum sacramcn-talem manducationem intelligerct; intelligit iUam manducationem dignam, illam spiritualem inanducaticmem, quae principa-liter in Communione consistit, sed mere spiritualem manducationem includit; cogita thesim III. — Continetur duobus ultimis locis, quod s. Thomas ita exprimit: »Quidquid est effectus Do- 47 mirncac passionis, totum etiam cffcctus huitts sacramcntii (la Jo 6 lect, 6 n, 7). Thesim 1 Rupertus strenuo dcfendit contra illos, qui puta-bant mere spiritualem manducationem pro semper sulficere: Hoc (mere spiritualem manducationem pro semper sufficcre) plane Chrislus non docuit, sed Qui manducst, inquit, carnem meam ct bibit sanguinem nieum eo videlicet mode quo tradi-turus sum, corde credendo ad iustiam (ecce mere spirituals manducatinij et ore manducando ac bibendo ad salutem, hie in me manet, et ego in eo, ita ut iam non shit duo, sed una caro. Manducare namque et bibere, causa effitiens est, eflechis autem. ut in me maneat ct ego in eo* (In Jo 6, PL 1.69, 470 A). Quantumvis fidelis et catholicae prolessionis homo sis, si manducare et bibere recuses de hoc cibo potuque vtsibili, eo ipso quod tibi hunc n e c e s s a r i u m non esse praesumis, a socie-tate membrorum Christi, quod est Ecclesia, te praecidis, neque recte credis in cum, cuius in hoc cibo potuque ab ipso tam diligcnter commendato, derogas auctoritati« (ibid. PL 169, 484 s]. Thesim V tenet inter alia his verbis: v-Nec parvulos; quos aciatis impotentia manducare vetat, qui, mox ut baptizati fuerint, ab hac luce migrant, aetcrnae vilae exsoiles nrbitra-inur, nec praeventos a persecutore confessores pios in sanguine suo baptizatos corpori Christo commttnicasse, vel cfelicem Domini bibisse. quod ad vitam acternam proficiat, dubitamus« (ibid, PL 169, 484 B). — Vides Rupertum ita tencre thesim V, ut supponat thesim IV; est in mcntc eius iustificalio per baplis-mum vel martyriiim participate Eueharistiae, Godefridus, abbas Adniontensis, de coena ultima: "Nisi cnim coena ilia praecessisset, hue est nisi ¿¡aero sane I urn corpus ct sanguincm suum per se nobis consecrasset et dedissct, ad convivium vitae aeternac nullus hominum pervenirc potuis-set. Unde ipse ait: Nisi manducaveritis ,. (Homilia Dominicans 61. PL 174. 416 C), — Verba continent certe thesim VI, sed etiam IV. Optime intelllgnnlur, si omnes theses nostrae positivae supponuntur. Thesim I innuit si de cibo cucharistico dicil: Hoc sit stipendium militiae nostrae, quo sustentamur in via hac, nc dcficiamus« (Horn, Dom. 6, PL 174, 48 C). Thesim II innuit, quum agnoscit illud: Quoties Indus liostiae comme-moralio ¿elebratur, opus nostrae rcHemplionis exerefctur« (Horn, fest. 64. PL 174, 961 D). Hugo d e s. Victor«: »Sacramentum corporis et sanguinis Christi unum est ex his in quibus principaliter salus constat, et inter omnia singulare; quia ex ipso omnis sanctifi-catio est. (De Sacramentis 1, II p, 8 cap, 1. PL 176, 461 D). Eiicharistitt est divinissima ct sanctlssima et sanctificans san-ctificantia (intellige sacramentaj omnia et sancta« (ib. c. 8. PL 176, 468 Aj. — Haec est thesis II, quae etiam his verbis continetur: »Virtutefll sacranicnti habent, qui corde credunt, 48 sive sacra me ill um suscipiant sive non<£ (Summa sentenl. tr, 6, c. 7, PL 176, 143 C). Tenet thesim V, si (licit: »Spiritualis [man-ducatio), quae fide percipitur, et sine sacramentali, uhi non est cuTitcniptus religionis, sufficit« [ibid, Contemplus ttmc habetur, si quis sacrainentum recipe re posset, sed semper respuit). Tbesim 1 his verbis exprimit; «Causa inslitutionis (fuit), ut esset remedium contra rediviva peccata. Si enim nobis necessaria fuit ilia manifesta praesentia Jesu Christi qua cum hominibus conversatus fuit, ut in ea posset flagellari, mori pro nostra redemptione: ita necessaria est in tota ista praesenti vita eius praesentia eo modo, quo posset panis vivus qui de coelo descendit manducari. Unde ipse dicit Nisi manducave-ritis. . . (ib. cap. 2. PL 176, 139 C). G u i 1 1 e 1 m u s , abbas s. Theodorici, postquam dixit, iam non esse necessarium, ut Christus in propria specie, sicul oil in ludaeis, nobis praesens sit, pergit: »Necessaria tarnen nobis est praesentia eius eo modo, quo cam necessarian! ipsa Veritas testata est, dicens: Nisi manducaveritia carnem meam eL bibe-ritis sanguineiu meum, non habebitis vitam in vobis manenfern. Oportet igitur nos carnem Christi manducare, si vitam in nobis manentcm volumus habere. Nam caro eius vere est cibus, sanguis eius vere est potus. Quod enim eibo et potu appetitur, in hoc solo eibo praestatur, scilicet ut ultra non esuriatur, Et sicut communi cibo id appetitur ut vivatur, sic ad earn vitam qua vere vivitur, solummodo per hunc cibum pervenitur« (De Sacram, Altaris cap. 2. PL 180, 349 A), Postquam distinxit inter spiritualem et corporalem manducationem hucharistiae, prosequitur: »Licet enim ilia (spiritualis m.) sufficiat, si sic inevitabile cogat necessarmm, tarnen et haec (corporalis m.) non est omittenda. Suificit enim ilia per se, quia nulli est ali-quatemis ambigendum, tunc unumqueque fidelium corporis sanguinisque Dominici participem fieri, quando in baptismate membrum corporis Christi efficitur. ,. (verba Fulgentii supra allata), Non est tamen negligenda sacramenti perceptio, quia uterque domus nostrae postis, id est corpus et anima. signandus est agni sanguine, ne ab exterminator« vastetur« (ib. cap. S. PL 180, 354 Ds). — Haec sunt thesis L A 1 g e r u s , Scholasticus Leodiensls, in praeclaro suo opere »De sacramentis corporis et sanguinis Domini« dicit »eamdem redemptionem< factam esse olim in cruce et nunc fieri quotidie in altari {lib, 1 cap. 8. PL 180, 765 C). Utramque habet necessariam: »Licet enim eius (Christi) oblatio in cruce semel suffecerit ad omnium salutem et redemplionem, tamen quotidie ■ist etiam necessaria ad muniendam et mundandam humanam fragilitatem, quae quotidie tentatur et labitur vel crimmalibus vel saltern venialibus peccat-»1 sine quibus haec vita duci non potest , „ , Sciendum igitur, ^uia licet oblatio Christi semel in cruce sit vera, quolidiana autem in altari sit figurata: pror- 49 sus tarnen o j d î m ¡tic et ihi nn^trae salutis est jf r a ii a., hic et ibi vera, s^ifficiens et .semper necessaria, quia hic et ibi idem verus Christus potens est ad omnia Quad quam evidenter Sancli attestantur, subiectis eorum auetoritatibus videamus, tarn de Christi hic et ibi essential! veriEate, quam de nostrae salutts hic et ibi vera et aequa utilitate« (l. 1 cap. 16, PL 180, 787 A—CJ. — Ilaec est thesis IL — Thesim I docet verbis seqLientibus: Quam vis igîtur spiritualis comestio (întelligit mere spiritualem) corporis Christi prior et dignior sit quam corporalis, quia lila tantum bonis, haec autem communis est et bonis et malis, quum utraque tarnen sit ad s a I u t e ro n e -cessaria, et quantum ad substanliam Doniinici corporis \era, videtur quaerendum., (ib. c, 21, PL 180, 798 BC). ^-Sanctorum verbis magna nobis indicitur bene operandi nécessitas, ne corpus Domini indigne sumenüo sumamus iüäiciüm, vcl sumere cessando, hoc modo etîam alienati a vita, mortis nihilominus ineurramus periculura, Necessario fenim Agnus sumendus est. ut a vastante angelo protegamur« (ib. c. 22. PL 180, 804 B), »Ideo so unit nobis in sacramento, ut quod nobis est impossibile, possibile fiat in ipso« (ibid.; potest hic locus etiam ad thesim IV referri). »Sciendum autem non tantum spiritual iter, sed et corporalitcr sumendum esse corpus Christi Domini, quin et sanguis, qui a vastante angelo pro-texit, utroque poste respersus est, ut verum Agnum non minus ore corporis quam ore cordis sumi debere signaret; quia qui utrumque, corpus scilicet et animam, venit redimere, utriquc se voluit in sacramento suo communicare« (ibid. PL 180. 806 A). G n e r r i c u s abbas: »Cibiis iste et potus vitae est rnyste-riuni, itnntorlatitatis medicamentum, causa resurrectionis primae (iustilicationisj, pignus secundae, quia divinae plane in nobis initium substanliae« (De resurrectione Dom. sermo 3. PL 185, I, 147 B), -Tunc eis sacramcntum corporis et sanguinis stii tradidit et celebrandum instituit ... ut si discederct ab eis specie corporis, maneret non solum cum eis, sed etiam in eis virtu te Sacrament ii (In Ascensione Dom. sermo. PL 185, I, 155 A}. — Habet Eucharistiam causam unitatis corporis mystici saltern secundum thesim VI. Joslenus, episcopus Suessionensis, docet nos in pcli-tione »Panem nostrum quotidiamim da nobis hodie* petere, quae sint ad praesentem vitam nccessaria; inter haec habet Eucharistiam. [Expositio in Or. Dom. n. 9. PL 186, 1493 C, 1494 A.) Iterum saltern thesis V, vel si vis i. Decretum Gratiani: »Si quis de corporc exiens nOvissimum et n e c e s s a r i u m Communionis viaticum expetit, non ei denegetur* (Partis Ii causa 26 q, 6). «De his vero qui recedunl ex corpore, antiquae legis régula observa-bitur etiam nunc itaT ut si forte quis recedit ex corpore, n e - BoivtlovuL vcitnifc. 4 50 cessafio vitae suae viatico non defraudetur« (ib. q, 9). — Habentur haec etiam in Concilio Nicaeno (anni 325} cap. 31 can. 13. Sensus est: Excommunicato manet quidem in vita a Communione, vitae spiritualis necessario nutrimento, exclusus (et ad eíus votum relegatus), sed in periculo mortis illam aeeipiat. Asseritur iliesis Ï. Petrus Lombardus: »Mysterium lidei dicitur (Eu-charistia), quia credere debes, quod ibi salus nostra consistât* (Sentent. í. 4 disí. 12 ad finem. PL 192, 867). - ■ lnnuitur thesis II. Hugo, arehiepiscopus Rottiomagensis: Talihus (bapti-zatis et confirmatis), dum in praesenli vivilur, necesse est, ut Vitalis refectio praeparetur, panis vitae, calix benedictionis aeternae, corpus et sanguis suiumi Pontifîcis nostri lest Christi. Hoc autem omnino necesse est, nec alicui Christiann a partieipatione tanti inysterii abstinere licitum est. Huic Dominus ait: Nisi mandueaveritis , ,.« (Contra haereticos 1. 1 cap. 14, PL 192, 1271 BC). Ut Vitalis refectio est Communio omnino necessaria, et propterea non licitum abstinere. [giUir thesis I. Petrus Cellensis i ta thesim II exprimil: »Quotidie sic se ipsum mystice in aitari frangit innovando fidem in cor-dibus nostris et eflieaciam passionis suae conferendn animabus nostris« (Sermo 40. PL 202, 767 D}, »T o t u m enim fides digne sumentibus (ad quos pertinent mere spiritual it er sumen-tes) ibi (in Eucharislia) operalur, quod exhibitione certissima credentibus exhibuit in cruce mors Christi... Ibi mors Christi omnium salutem, hic memoria mortis illius similiter nostram non desistit operari salvationem sacramenlaliter« (Liber de panibus cap, 1, PL 202, 934 AB). — Hoc est iterum il lud s, Tliomae: »Quidquid est effectus dominicae passionis, totum efiam est effectus huius sacramenti. Nihil enim aliud est hoc sacramcntum quam applicatin dominicae passionis ad nos,« B a 1 d u i n u s , archiepiscopus Cantuariensís, thesim II pariter exprimit: »Hic est, inquit (Christus), calix Novi Testa-mentí, ae si diceret: Hic constituía est causa et virtus et ratio implendi, quae in Novo Testamento praeeepta sunt, et obti-nendi, quae p r o m i s s a sunt... Si qua est ergo fides nostra, sí qua spes, si qua caritas, si qua patientia, si qua humilílas, si quid gratiae, si quid virlutís, si quid laudis coram Deo in nobis est: totum de hoc calice propinatur, Hinc manat omnis gratiarum divLsio« (De Sacramento Altaris. PL 204, 686 A, 687 A). Inde nécessitas mandncationis Eucharistiac: »Hunc panem comedunt omnes iusti, ut iusti sint et iuste vivant; sine quo nulla est vita bona, nulla beata* (PL 204. 688 A). »Dixit ergo eis Iesus: Amen amen dico vobis (Jo 6, 54), ac si diccreU Etsi ígnoretís, etsi credere dctrectetis, tamen verum est, quod nisi manducaverítís carnem Filii hominis, non 51 habebitis vitam in vobis. Hoc intelligendum est de spiritual! vita qua îusIg vivitur, et de aetûrna, qua beate vivitur. Neutram veru h a b e b i t, qui non manducat« (PL 204, 693 DJ. — Ilaec continent tbesim I et IV et VI. De sacramentali per-ceptione spcciatim dicil: »Mors est illi, qui nun bibiU (PL 204, 664 B), Mere spiritually pereeptio est vera pereeptio virtutis sacramenti: ; Sicut caro Christi duubus modis manducatur, sie et sanguis Christi dtiobus modis bibitur, haustu scilicet ipsius sanguinis in sacramento ac virtute fidei, ex qua iustus vivit, quae est etiam virtus sacramenti« (PL 204, 695 D], Bonacursus: »Quod ante benedictinnem panis dicitur, post benedictionem corpus et sanguinem manifeste asserit (Christus); quod qui non mandueaverit, vitam non habebit, qui verc mandueaverit, vitam obtinebit. Unde Dominus in Evangelio secundum Joannem: Amen, amen dico vobis. . . (Jo 6, 54—7)« (Libellus contra Catharos cap. 7. PL 204, 7S2 B). — Sine manducatione non est vita, per manducationem obtinetur: haec est saltern thesis IV, sed innuitur etiam III, Al anus de Insulîs ita exprimit thesiin I: »Homo per fidem et poenitentiam de peccato resurgens efficaci remedîo indigebat, quod gratiam perseverandi in hono conferret, Sed nulla efficacior erat, quam caro Christi, Ergo necessarium fuit homini carnem Christi communieare« (De articulis cath. fidei 1. 4* n, 1. PL 210, 613), > Quaedant autem {sacramenta sunt) necessitatis, ut baptismus, sine quo non est salus puero jiec adulto, nisi impediat articulus necessitatis. Similiter E u c h a -ri st i a est sacramentum necessitatis in a d u ! -tis« (Theologicae regulae, Reg. 110. PL 210, 679). G u n t h e r u s cisferciensis speciatim thcsjm III exprimit: nSimili modo nec ullus est (antea dixit neminem posse semper verba s. Scripturae âudire, legere, medîtarî), qui omnibus horis sacramentum allarîs actualiter sumere queat; sed qui per fidei puritatem et caritatis unionem Christum sibi incorporai eique incorporatur, hune panem Dominici corporis indesinenter man ■ ducat« (De Oratîone 1. 9, cap, 12, PL 212, 188 AB), »Hic est panis Ule supersubstantialis, quem nobis hodie, id est semper dari postulamus, qui adeo necessarius est, ut si vel uno mo-momento sprituali eius refectione carere contigerit, illico Christus in nobis esse et nos in ipso desinamus, ipso teste qui ait: Qui manducat carnem meam el bfbit sanguincm meum, in me manet et ego in eo« (ib. 1. II cap. 2. PL 212, 199 CD). — Esl ergo tola vita spirilualis manducatiû Eucharistie. S i c a r d u s , episcopus Crcmonensis: »Licet Christus semel credenles sua morte redemit, hoc tamen sacramentum Ecclesia quotidie necessario repetit ob i lias causas, quia in vinea laborantes eo quotidie reficiuntur, et ut neophyti per il lud incorporentur et ut memoria passionis Christi quotidie r 52 mcntibus fidelium ad imitandum infigatur. Ideoque dicitur panis quolidianus. Sicut enîm plim fuit necessaria eius in carhe praescnlia qua mori posset, sic et modo est necessaria eins in saeramcnto praesenlia, qua manducari possit, quia dicitur: Nisi manducaveritis ,.,« (Mitrale 1- 3 cap. 6. PL 213, 119 AB). »Est liaec huius sacramenii utilitas, ut eius npc fiat possibile, quod terrae est, coelum ascendere« (ib. 1,3 cap.6. PL213, 13QC). — Est sattem thesis VI, innuitur etiam thesis II. Si dicit neophy-tos per Eucharisliam Christo incorporari, non putamus thesim IV exprinii; sed tunc temporis Patres sacpius dicebant, haptizalos accipere Communioncm, lit Christo incorpnrentur. Appropria-hant incorporationem in Christum Commitnïoni, quia per hanc sacrarnentalem manducationem visibililer significatur, quod per spirituals m manducationem in haplismo fit, scilicet incorp oratio in Christum. Innocent: us III : »Homo per gustum mortem incurrit, per gustum quoque (Eucharisliae) vitam acquirit, quatenus undc mors oriebatur, inde vita resurgeret« (De sacro alt, mysterio 1. 4 cap, 44. PL 217, 8S4 C). »Qui dédit se pro nobis in prctium, ipse tribuit sc nobis in cibum; ac per pretfum se dedit pro nobis in mortem et per cibum se tribuit nobis ad vitam, ui mortem nostram sua morte perimeret et vitam nostram sua vita nutrirei« (ib, PL 217, 885), Huitis sacramenti vivtute possibile fit, ui qui de terra sunt, in coelum ascendant« (ib. PL 217, 886 A). — Continent haeç saltern thesim VI, scd plene noil intelliguntur, nisi secundum thesim IL — Thesim III his verbis innuit: »De spirituali comestione Dominus ail: Nisi manducaveritis,,. (Jo 6, 54). Hoc modo corpus Christi soli boni comcdunt. . . Qui credit in Deum, coniedit ipsiim; qui incorporatur Christo per fidem, id est menibrum eius efficitur, vel imitate corporis eius firmius solidatur« (comudit earnem Christi secundum Jo 6, 54, comedit igitur Eucharistiam 1. 4 cap. 14. PL 217, 866 CD). — Thesim i ita docet: »In percep-tione corporis el sanguinis Chrisli magna est nobis adhibenda discrelio, Cavenduin est enim, nc si nimium differalur, mortis periculum incurratur. Domino protestante: Nisi manducaveritis. , . (Jo 6, 54), Si vero quis indigne suscipial, indicium damnations incurrat... Ingens itaque nobis videtur vel indicitur bene vivendi nécessitas, ne corpus Domini vel indigne sumendn sumamus indicium, vel sumere cessando nihilominus incurramus periculum, Necessariû. quîppe sumendus est agnus, ut a vastante angelo protegamur« [ib, I, 4 cap, 42. PL 217, 882 D). In cxplicatione petitionis *Pnnem nostrum quotidianum , . »Quinquc panes sunt nobis necessarii, quatuor in via el quintu^ in patria: corporalis, spirîtualis, doclrinalis, sacra mentalis et aeternalis, Corporalis vero ad sustcntalionem, spiritualis ad informationell!, doctrinalis ad eruditionem, sacramentalis ad 53 expiationem (ut iterum et Herum purgemur a. peccatis quotidia-nis}, aetemalii ad fruitionem« (ib, I. 5 cap, 23. PL 217, 920 D). — Est Eucharistia panis noster quoEidianus quotidie etiam necessario comcdcndus, quamvis non necessario quolidie sacra-inentaliter comedendus.1'- Epilogus* Vidimus, ni tailor, Patres Latinos et theologos antiquiores necessitatem Eueharistiae sat clare doccre. Dicunl expresse vel aequivalenter sine Eucharistia non esse vitam, salutem, unitatem corporis mystici, resurrection em. Sunt alia testimonia frcquentiora, quibus positive asserunt, vitam, salutcm, unitatem corporis mystici, resurrectionem esse per Eucliaristiam. Haec lumen noluimus, uti minus apodictia, affere. Erunt tamcn in eundem sensum aeeipienda. Neminem inveni inter Patres Lati-> noi, quorum scripta extant apud Migne [neque ut in antecessum dicatur, inter Patres Graecos), qui vcl unain ex thesihus nostris positivis neget, nisi forte cUlbitari possit, an Guitbertus abbas s, Mariae de Novtgento (Nogent) thesim I tenuerit.'" " Uli Jnnoc«ntiu$, iUi utiuui lliculugi sequunLcs saepiua varium naucia ftohii juiccssitrium distlnxcrunt, panem sacra mentalem eunipruliendunles. i ita v. fj. aequenlcs, Alexander Haleniisi »Quadruples autem pan!«, scilicet material!*, spiritualis, doctriimlis el sacra mentalis ncccssarii sunt lobonmHbua in operibus meritoriis, ut illis mcdianlibus quin I us panis facternalisj habeatur. I'rimus enim |materialis) noces-Barius est ad corporis sus tent.diu nein. sucuiiiius [spiritualis) ad animac eorroburnliunem; tertius (doctrlnalis) ud eius in&truclioncm; quartus (sacramentalisj :id eins cons t r v n t i o n i m , scilicet in ptiritale, Hi «rgo quatuor panes aeccssarii sunt ad luborcm finalem operum meritorioruTn* (apud Vivts, lüxpüsilio in Oml, Dom. Appendix p, 754 b], Albertus Magnus: »Sunt quidem Ires panes quuliclic neCeisimi el quotidie rcquirundi: panis scilicet mlel-Kettts, qui est veritatia vctbum; panis aftcctus. qui est virtutis firmainen-tum; et pnnis sacramenti, qui est animae famclicae verum viaticum« (ib. p. 432 a). Rcrnardinus Seuunsis: »TripLiei enim pane ad pracdicta |sciliccl ut impotcntla nostra tnltalur] indjgemus. Primo pane lorporali, sveundo pane spirituali, lertio pane saeramentali. ['rinto solum pro Corpora indijeimis, seeundo solum pro Art im a., tertius vcro qundam-modn est necessarius pro utroquc, quia spiritualitcr et sacra mental iter man-ducatur« (ib. p, 545 a). Bernardinu* Bus to sicut Innocentlus quln-que panes dlstinguil el dieit de quarto: Qnarlus est sacramentalis, qui est necessaTius ad expiationem ■ (ib. p. &35 a|. Comniuniter Patres el anliqul theoloji quart am OrationJi Duminicae petiliunem vcl unicc vcl ctiam dc pane euchnriitico explicant (vide Bock, Die Brolbitlt des Valcrunsers. Paderborn 1911), qunm lauten ex altera parte teneant poshilari panem necessarium, I line etiam apparel, quid de Eueharistiae necessitate sen-serint. " Adduxi hunc Patrcm olim in libelio men Die h. Kommunion das notwendige Mittel zur Bewahrung der Um. Gnade tanquam adversarium tbcscos I- Ccnsel autem de la Taille (Mysterium fidei p. 5961, cm riete sentire et non eonlradfcerc aliis Patribus. Fstcnr Guitbcrti verha in homtm sensum posse aeeipi. Dicit regte omnino sine sacramentk baptiimi et 54 Talis unaniinitas a priori expectanda erat, quum Christus Dominus ipse tanta solle limítate apud Jo 6, 54 Eucharistiae neees-sitatem dcclarasset, His verbis primo necessitatem praccepti non medii exprimí teneri non potest neque ulli Patrum, quantum video, unquam talis iuterpretatio in rnentem venit, Noletur etíam illud discrimen? Apud Patres Jo 6, 54 est argumentum ad Eucharistiae necessitatem probandam, apud mullos modernos theologos autem hanc neccssitatem negantes est, quum hac de re agunt, ills locus — obiectio, ad quam solvendam illam impossibilem Interpretationen!, agí de necessitate praecepti, excogitaverunt Est inter Pralres, quippe qui omnes theses nostras positivas admittant, et illos modernos theologos, qui illas negant, non parva dissensío, ñeque ambigendum erít, cui sententiae acquiscendum sil. Eucharistiau nun vaiere fid till nos train ¡iubst&lere, Sed prosequitur! »In qtiibus taraen duobua fsaçramentisj id rcfert, ul sine aqua nul sanguine Ctiristianue «se non vulçat, sine EncfaariMia vero esse possit, si tnrncn in ejus eons taule r fide permaneat, Quod in plerisquo potest prubari marly-rihus. aive ere m it is. quorum atteri nunquam, alteri scmel aut rarissime tnmpla, lahcto deinceps opere se ei incorporantes. longaeva solituduu: «anctificnti îunti (De sanetis et corum pijjnnribus I. I cap. 1, PL 156. 613 B}. Si CuitbcTtus putasset, illos eremilas se sine vota Communioni.i its sunclitieasse, «ssct conlra thesim I. Sad talc votum non exeludil, immo vUîslur admittcre illis verbis *sanctt deineeps opere it cl (Eucharisliae) Incorporantes.s — Manducare Christum apnd io 6 sst secundum Ollibertum ■ad «Ipsum lesu vilam cxemptificare«, ^ac ei uniendu ineorporarcn fih. I. 1 rap. J PL 156, 639 A), quae dicta sunt secundum ihcslm 111. 55 Prispevki za dušno pastirstvo. Za sveto leto 1925, Na praznik vnebohoda Gospodovega dne 29, maja 1924 so v Rimu slovesno oznanili sveto leto, ki se bo začelo popoldne pred Božičem 1, 1924 in končalo opoldne pred Božičem 1925, V treh kon-stilucija.ii, ki jih je sv, oče izdal v mesecu juliju, so podrobno določeni pogoji za odpustke in milosti sv. leta in natanko naštete pravice, ki jih sv. stolica daje izpovednikom za ta čas. Sv, pcnitencijarija. je vrhtega sestavila še posebna navodila (menita), kako naj duhovniki uporabljajo dovoljene fakultete. (Papeževe konstitucije in navodila sv, penitencijarije so priobčene v Acta Apostolicae Sediš, 1924, Num, 8, pg. 305—320, 337—344). Povzemtmo nakratko vsebino imenovanih dokumentov. I, Vsebina prve konstitucije, ki se začenja z besedami »Ex quo primum. in je bila izdano dne 5, julija 1934, je označena v naslovu; Sujpenduntur indulgentiae et tacultates vertente anno universalis jubilaci MDCCCCXXV. — Da bi se verniki tem bolj potrudili za milost in blagoslov svetega leta, je papež Sikst IV, 1, 1473 odločil, da vsi drugi odpustki v svetem letu prenehajo, Poznejši papeži so Sikstov odlok pač nekoiiko ublažili, a bistveno ga niso premenili. Sedanji sv, oče je odredil, da v svetem letu 1925 ostanejo v veljavi; 1, odpustki, ki jih morejo umirajoči dobiti na zadnjo uro; 2, odpustek, ki se ga udeležimo, če ob zvonjenju molimo Angelo v o £ e i t e n j e ali drugo molitev, kakišna je določena za raztic dobe cerkvenega leta; 3. odpustki, ki se dovoljujejo onim, ki ob štirideset-urni pobožnosti prihajajo v cerkev počastiti najsvetejši zakrament; 4. odpustki, dani tistim, kt spremljajo sv. popotnico do bolnikov ali podarijo svečo, ki naj jo kdo drugi nese ob tej priliki; 5, odpustek loties quottcs za one, ki pobožno obiščejo cerkev Sv, Morije angelske pri Asizih; 6. odpustki, ki jih podele knrdinali, apostolski nunciji, nadškofje in škofje pri pontilikalnih sv. opravilih, Drugi odpustki bodo v svetem letu prenehali, vendar ne docela, ampak v tem pomenu, da se odpustkov sami ne moremo udeleževali, pač pa jih moremo nakianjati dušam v vicah. Njim torej, dušam v vicah, moremo pomagati prav tako kakor druge čast; sami zase pa naj bi romali v večno mesto in tam našit popolno odpuščanje greha in kazni in se vsi prenovili v duhu. Vprav iz istega razloga prcklicuje papež za sveto leto tudi posebne pravico in fakultete, ki jih sv. stolica dovoljuje duhovnikom zunaj Rima, da morejo spokornika odvezavati od cenzur, ki so udržanc papežu, da morejo po potrebi narejene obljube razreševati ali jih preminjati in dajati izpregled od iregularnnsli in ¡sakonskih zadržkov, (Dobro je pomniti: odpustki prenehajo v Sv, letu v Rimu in zunaj Rinia; posebne fakultete, ki jih sv, stolica daje duhovnikom, pa prenehajo samo z u ri u 1 Rima.) 56 Vendar papeževa volja ni, da bi ugasnile v sv, ietu vse posehnt; pravice; konstitucija našteva izjeme. 1, Papeževo pismo veli, da ostanejo v moti vse fakultete,- ki jih daje mašnikom ccrkveni zakonik. — Pojasnimo sLvar z zgledom. V bolj nujnih slučajih ("in casibus urgentioribus«), ko se odveza brez velike težave za spokomika ne d A odlo/.iti, moro po kanonu 2254 vsak izpovednik odvezati od vseli kakorkoli udržanih cenzur latae sentenUac, če spokornik sprejme obveznosi »recunendi.. ad S. Poenitcntiariam vel ad Episcopum aliumve Superiorem praedituin facultatc et standi eius mandatis*. Ta pravica, ki jo daje zakonik izpovednikom, ostane neokrnjena v svetem letu. Drugi zgled. Po kan. 1044 in 1045 more v posebnih okolnostib navaden mašnlk, župnik a!i izpovednik dati izpregled od zakonskih zadržkov. Tudi ta pravica ostane v svetem letu neizpremunjena, 2, Takisto ne prenehajo v svetem letu fakultete, ki jih sv, stolica dovoljuje pro loro extern O nuncijem, intemuncijem, apostolskim delegatom, škoiom in redovnim poglavarjem za njih redovne družine. 3, Poleg pravic, ki jih daje mašnikom cerkveni zakonik, dovoljuje sv. pcnitencijarija. pro foro interno škofom in izpovednikom posebne fakultete, da morejo odvezavati od cenzur, razreševati ali preminjati obljube, dajati izprcgled od zakonskih zadri.kov, Uporabo teh fakultet je papež za sveto leto toliko omejil, da veljajo samu za one spokornike, ki takrat, ko opravijo izpoved, po izpovednikovi sodbi brez velike težave ne morejo iti v Rim. Konstitucija govori samo o posebnih fakultetah, ki jih daje sv. stolica škofom in mašnikom; ne govori pa o fakultetah, ki jih morda škof iure ordinario dovoljuje mašnikom svoje diccezu. Te torej ostanejo v moči, V Ljubljanski škofiji je n. pr. škof pooblastil vse izpovednike, da morejo prvi pot odvezati spokurnika, ki je izobčen propter delictum procurations abortus; če pa je kdo v drugič ali večkrat si nakopal izobčenje s to pregreho, so pooblaščeni za odvezo vsi dekani, v Ljubljani pa Stolni kanoniki, profesorji bogoslovja, župniki in župni upravitelji, redovni predstojniki, krajevni in višji, in £e so ti odsotni, njih namestniki (Ljublj. fck. I, 1020, 54). — Te pravice, ki jih škof daje mašnikom, ne prenehajo v sv. letu. II. Druga konstitucija. Si unquam aliasj, z dne 15, julija 1924, daje izpovednikom v Rimu izredne pravice za sv. leto. — Sv. Oče nalaga kardinalu velikemu penitencijariju, naj poskrbi, da bo v vseh rimskih bazilikah in cerkvah, zlasti pa v narodnih cerkvah, zadosti izpovednikov. Nad spovcdnicami, kjer bodo izpovedovali mašniki, poschi: pooblaščeni za sv. leto, bodi napis; Poeniti-ntiarius Sanctt Jubilaei. izpovednik! sv, leta morejo pri zakramentalni izpovedi odvezati katerekoli spokornikc.od vseh cenzur in grehov, ki so a jure udržani papežu ali ordinariju, pa tudi od cenzure ah hominc, vendar se odveza od Cenzure nb hominc ne razteza na forum externum. Te obsežne fakultete pa omejujejo nekoliko navodila in izjeme, ki jih našteva konstitucija. 57 1. Konstilucija vuli, naj izpovedniki sv. leta ne odvezujejo spo-komikov, ki so zapleteni v cenzuro, specinlissimo modo udržano papežu, ali ki so prekršili tajnost sv, oiicija ali tajnost katerekoli druge sv. kongregacij« ali tribunal* ali kakega drugega oiicija rimske kurije, ali ki so si nakopali cenzuro, kakršno je določil Pij X. v kon-stituciji »Vacanto Sede Apostolic*«. Za tc slučaje nimajo izpovedniki sv. leta nobene izredne pravice; odvciavati morejo od leh cenzur kakor v vsakem drugem času le po kan, 2254; če je namreč sila in se odveza brez velike težave za spokomika ne da odložiti, morejo odvezali od vseli kakorkoli udržanih cenzur latac sententiae, a spo-komiku ostane breme recurrend! ad S- Poenitentiariam el standi eius mandalis . Odvihati pa vendar morejo v sv, letu spokomika, krivega ^absolutions proprii cOjaphcis in peccato turpi semcl aut bis tantumiiiodo aLtentatae«, a naložiti mu morajo dolžnost, da odstrani priliko za ponovni padec in da v prihodnje nc bo več izpti* vedaval in odvezaval »prOprJtuu compltcemv, razen če preti neVnr-nost za osramočen j e ali pohujšanje: ko bi proprius complex prišel zopet k izpovedi, ga mora mašnik opomniti, da je bila odveza pri prejSnjlh izpovedih neveljavna, 2. Edino le po kan, 2254 morejo odvezaval! prelate svetnega klora z redno jurisdikcijo »in foro cxterno« in višje poglavarje oKsemptnih redov, ki bi si bili javno nakopal! izobčenj«, ui^rianu, papežu speciali modo. 3. Heretikov in razkolnikov, ki so javno oznanjali zmoto, ne smejo odvezati, če se niso vsaj vpričo izpovednika odpovedali krivi veri ali razkolu, in pohujšanje, kakor Ireba, popravili, One, ki so bili rojeni v krivi veri, če se dvomi o veljavnosti sv krsta, ki so gn prejeli v hrivoverski sekti, naj izpovedniki pošljejo do kardinala vikarija. A. Takisto naj nc odvezujejo onih, ki so se vpisali v prepovedane družbe, v masonske ali druge družbe iste vrsto, četudi jc zadeva tajna, če ne popravijo pohujšanja in nc prenehajo dejansko sodelovati ali prepovedano društvo podpirati; čc poznajo duhovnike ali redovnike, ki bi bili vpisani v družbo, jih morajo po kdn. 2336 § 2 naznaniti; če imajo društvene knjige, spise, znamenja, jih morajo izročiti izpovedniku, ta pa na) jih čimprej poSlje sv, ofieiju ali vsaj uniči, če tako velevajo Upravičeni in tehfni razlogi; poleg krivde se jim naloži težka pokora in pogostna zakramentalna izpoved 5. Onih. ki so si Cerkveno imcfjc ali cerkvene pravice prisvojili brez dovoljenja, naj ne odvezujejo, čc niso vrnili, kar je cerkvenega, ali takoj prosili za poravnavo pri ordinariju aH pri SV. stolici, ali vsaj resno obljubili, da bodo za poravnavo prosili. 6. Če je v kraju, kjer Spokornik biva, javno znano, da spokomika veže cenzura, ali če je bil po imenu proglašen 7H takega, ki ga je zadela cenzura, ali, če je zadeva že pri5Ia pred sodnika (ori csterni: morejo izpovedniki sv. leta takega odvezali, toda samo pri izpovedi, če ji; le spokornik v resnici voljan, karkoli se mu ho ukazalo, ponižno sprejeti in zvesto Izpolniti, pa tudi pohujšanje, popraviti; opomniti pa 58 ga je treba, da se bo moral s pismeno prošnjo obrniti do sv. peniten-cijarije. Izpovednik namreč po odvezi sestavi prošnjo, v kateri označi ime, priimek, diecezo spokornikovo in slučaj, ki je sanj določena cenzura; ob koncu pa izjavi, da je spokornika odvczal od cenzure. S to izjavo pošlje spokornika do sv. peniteneijarijc, kjer bo preje) reskript «in ionna remissi absoluti-. [Kaj lo pomeni, glej spodaj v navodilih sv. penitencijarije.) 7. Spovedniki sv. leta morejo vse privatne obljube, tudi take, ki so pridržane sv. stoiki ali iti so s prisego potrjene, razrešiti in premeniti v druga dobra dela, ¡7 pravičnega in verjetnega razloga. Iz tehtnega in verjetnega razloga umrejo raircSitl in v druga dobra dela premeniti tudi obljubo popolne in ved ne čistosti, ki jo fe kdo prvotno naredil j n v n o v redu s prostimi ali slovesnimi obljubami, a je pozneje bil rešen drugih obljub, nc pa obljube čistosti. (Mislimo si redovno osebo, ki se je t. dovoljenjem sv, stolice vrnila med svet,-ko je zapustila samostan, jo je sv. stolica oprostila obljube uboâtva in poknrščine, ne pa obljube vedne Čistosti ) Nikakor pa ne morejo raircJiti obljubo čistosti tistim, ki jih po inašniškem posvečenju veze zapoved celibata, četudi sn prevedeni v laiSki Stan, — Ko bi bila piLtnemba obljube komu na škodo, naj oh ljubi' ne preminjajo, de Usti, komur bi prememba bila na škodo, radrivoljno in izrečno v to ne privoli, — Obljube, s katero se kdo zaveže, da noče več gre9Uit in drugih penajnih obijuh naj ne preminjajo, razen v tako delo, ki bo, nit manj nego obljuba, spokornika varovala greha, 8. Izpregledali m ure jo, toda samo pri izpovedi, katerokoli ¡regularnost tcx delicto«! če je pregreha docela tajna; tudi irtguiamost j>ex homicidio voluntario auE abortu«, toda samo za to, da more spokomik brez nevarnosti osramočenja ali pohujšanja opravila že prejetih sv. redov izvrševati. 9. Da se neveljavno sklenjen zakon poveljavi, morejo pa samo pri izpovedi ¡¿pregledati zadržek krvne sorodnosti v drugem in tretjem kolenu stranske vrste, ki ga je Spokornik tajno prikril, tudi če se zadržek na drugi strani dotika prvega kolena iz nezakonskega rodu. Tc pravice pa iipOvedniki nimajo, če kdo hoče zakon še le skleniti. 10. Naj je kdo že poročen ali ac hoče še le poročiti, izpovedniki morejo ¡/pregledati tajen zadržek pregreha (oecultum impedirnentum eriminis), če le ne eden ne drugi ni stregel po življenju zakonskega druga (neutro machinante). Če je zakon že sklenjen, se mora privoljenje v aakon privntno ponoviti po kân. 1135. Pokora, ki se spo-korniku naloži, pa bodi težka in dolga. 11. Obisk štirih patriarhalnih bazilik (sv. 1'ctra, sv. Pavla, late-r&nske bazilike in Marijo Velike) moreju izpOvedniki posameznim rDinarjem, ki se radi uboštva ali drugega važnega vzroka ne morejo toliko časa muditi v Rimu, toliko izprcgkdati, da obiščejo cerkve namesto desetkrat, samo trikrat, ali pa jim po svoji previdnosti obnk cerkvâ promené y drugo dobro delo- 59 12, Izpovedi, ki ju ukazana za sv, leto. naj izpovednik nikogar ne oprostil če tudi vi ali naprej vidi, da spokomik nima »materiani ileccSsariam«. Neveljavna izpoved in velikonočna izpoved ne zadostuje. !3. Sv. obhajilo se ne more premeniti v drugo dobro delo, razen pri bolnikih, ki sv. nbhajila ne morejo prejeti. Sv. popotnica velja za obhajilo sv. leta, ne pa velikonočno obhajilo. A če kdo za Veliko noč ni prejel sv. obhajila, more oboji dolinosti zadostiti t enim sv. obhajilom. 14. Dovoljene pravicc morejo izpovedniki uporabljati za vse vernike zapadne in vzhodne Cerkve, ki pridejo k izpovedi z resnim namenom, da se udeleže odpustkov sv. leta; uporabljati pa morejo te pravicc samo enkrat za istega vernika. Odpustke sv. leta pa inorc kdo. ne sicer zase, ampak za duSe v vicali. dobiti večkrat. če opravi ukazana dobra dela. III. V tretji konstituciji, »Aposlolico munerioc, z dne 30. jul. 192't. dovoljuje papež milosti sv, leta redovnicam in drugim vernikom, ki so trajno zadržani, da bi v 1, 1925 šli v Rim, Pismo naSteva po vrsti osebe, ki ne morejo obiskati grobov apostolov in rimskih cerkvi, pa morejo biti deležne odpustkov in dobrot sv. leta. To so: 1. Redovnico, ki žive v strogi klavzuri; takisto njih novietnje in postulantinjc; na tudi druge osebe, ki bivajo v teh samostanih vsaj večji del leta radi vzgoje ali iz kakega drugega upravičenega razloga; izvzete niso niti osebe, kt žive v samostanu, pa morajo radi službe hoditi ven iz samostanske klavzurc. 2. Redovne sestre, ki imajo samo proste obljube, brez stroge klavzurc, njih novicinjc in postulanlinje; takisto njih gojenkc, tudi take, ki samo po dnevu ostajajo v samostanu, ne pa zunanje; in druge osebe, ki skupaj žive s sestrami in imajo tu stalno ali začasno domovanje. 3. Oblalc ali pobožne osebe, ki sicer ne delajo redovnih obljub, pa živč skupaj po pravilu, ki ga je potrdila cerkvena oblast, njih novicinjc, postulantinje, gojenku in druge osebe, ki bivajo z njimi skupaj, tako kakor je določeno pod £t, 2, 4. Vse tretjerednice, ki s cerkvenim odobrenjem žive skupaj pod isto streho, in druge osebe, ki bivaio pri njih, kakor je bilo zgoraj povedano, 5. Dekleta in ženske v zavodih, ki jih Oskrbujejo redovne sestre, ciblate ali trcljercdnicc. b. Anahoretje in eremiti v samostanih, kakrini so trapisti, ka-mnldulenzl in kartuzijani. 7, Verniki obojega spola, ki žive v ujetniitvu ali v ječah ali v pregnanstvu ali v prisilnih dclavnicAh;. takisto kleriki in redovniki, ki so zaprti v samostanih ali v drugih hišah, da bi se poboljšali. S. Verniki obojega spola, ki so bolni in slabotni in zato v svetem letu ne morejo iti v Rim; oni, ki v bolnišnicah stalno strežejo bolnikom. ker so za to najeti ali ker to delajo rfldovoljno: delavci, ki 60 si delom s i nji i j o vsakdanji kruli in se nt: nnirejo za toliko časa odtrgati! oni, ki so že nad sedemdeset let stari. Vsi ti Se udeleži; odpustkov sv, leta, te se skesano izpovedo grehov, vredno prejmejo Sv. obhajilo in molijo v namen sv. očeta. Namesto obiskov rimskih cerkva jim določi ordinarij ali sam ali po modrih izpoved nikih druga dobra dela pobožaosti ali krščanske ljubezni i treba pa se ozirati na spokornikov stan, zdravje in druge okoliščine. Odpustek morejo dobiti dvakrat v sv, letu, če izpolnijo določene pogoje. Njim vsem je dano na voljo, da si za izpoved SV, leta izbero kateregakoli izpovednika, ki je potrjen od ordinarija, kakor veleva zakonik. Sv. oče pa daje izpovedniku pravico, da more pri izpovedi spokornika odvezati vseh cenzur in grehov, tudi takih ki so udržam sv. stolici Speciali modo. Izvzeti so slučaji udržani sv, stolici specla-lissimo modo in slučaj formalne herezije, ki sc jc tudi na zunaj javljata. Če ima izpovedni k šu kake druge posebne fakultete, ki jih je morda prejel od sv. penitencijarijc, sme tudi tc uporabiti, Spokornik« naloži primerno pokoro in zahtevaj, kar treba pri odvezi cenzur. —-Izpovednika, ki si ¿a. i/here redovnica s slovesnimi obljubami, sveti oče pooblaščuje, da more razrešiti katerekoli privatne obljube, ki jih je redovnica naredila po svojem slovesnem profesu in ki nikakor ne nasprotujejo redovnemu pravilu. Sestram s prostimi obljubami, oblalam in regularnim Iretjerednicam, osebam, ki žive skupaj v isti hiSi, more izpovednik ran vezati vse privatne obljube, tudi obljube s prisego potrjene, in jih premeniti v druga dobra delaj izvzete sq obljube, ki so pridržane sv. stolici. K sklepu opominja sv, oče škofe in druge ordinarije, naj Ludi oni Spovednikom sv. leta radi dovoljujejo fakulteto, da bodo mogli spu-kornike odvezavati v slučajih, ki so pridržani ordinarijem, IV, Izredne pravice, ki jih dovoljuje rimska stolica izpovednikom za sv. leto, bi utegnil kdo krivo ume ti in napak uporabljati. Da bi se to, kolikor mogoče, zabranilo, je izdala sv. penitenci¡arija dne 31, jul, 1924 posebno navodilo za izpovednike: Monita de usu Facultatnm confessariis per annum sanetum tributarum etc. Ptuitencijarija opominja izpovednike na one reči, ki treba nanje posehe paziti pri uporabi izrednih fakultet sv. leta, 1- Sv. penitencijarija opominja izpovednike, naj prouče in si zapomnijo vrsto grehov, cenzur, kazni in vseh zadržkov, za katere nimajo pravice dati odvezo ali tzpregled. Čc pride spokornik s lakimi rečmi, mu nc morejo drugače pomagati kakor po k&n, 2254, 2290, 1045 § 3: in če kdo ni »izpovednik sv. lcta; , naj se ravna, če treba, po kan, 990 § 2. [Papeževa konstitucija loči »izpovednike sv. leta«, poenitentiarios S. jubilaei in druge izpovednike. Le ^izpovedniki sv. leta« imajo vse one pravicc, ki smo jih prej našteli: pravice drugih izpovednikov so bolj omejene, pa jih nismo posebej omenjali,) Sv, penitcncijarija hoče reči: za one slučaje, za katere v papeževih konstltucijah ¡¡a sv. leto ni dano nobeno peoblaščcnje, imajo izpovednik i samo tiste pravice, ki jim jih daje cerkveni zakonik v 61 naštetih kánonih. (jnvori pa kánon 2254 o odvezi cenzur ■in casibus urgentioribus^; kan. 2290 o kaznih v zadoščenje za greh (de poenis víndicativis) >in casibus occultis urgentioiibus*; kan, 1045 § 3 o izpregledu tajnih zakonskih zadržkov, ko treba poveljaviti že sklenjen zakon, pa ni mogoče obrniti se do ordinarija, poveljavljenjc pa se ne more odložiti; kan, 990 § 2 pa o izpregledjl ¡regularnosti in ijnsibus occultis urgentioribus». 2, Izpovedniki naj pomnijo, da morejo izredne pravice uporabljati samo pri izpovedi, in edinole pri spokornikih, ki opravijo izpoved za sv. leto. Kar se dostajc kraja, kjer morejo dopustno ali tudi veljavno izpo veda vati za Sv. leto, naj se Tavnajo po zapovedih cerkvenega zakonika, po odredbah Ordtnarijcvih in po določilih, ki so označena v pismu sv, penituneijarije, če imajo namreč zase kake posebne ia kultete, Navodilo opominja izpOvcdnikc, naj pazijo tudi na kraj, kjer izpovedujejo. Sv. penilcncijarija ima v mislih kAn. 522, ki govori O izpovedi redovnic, in izjavo, ki jo je komisija za razlaganj« cerkvenega zakonika dala k temu kdnonu. Kánon veli: V pomirjenje Svoje vesti se sme redovnica obrnili do vsakega maSnika, ki je pooblaščen za izpo veda vanje ženskih, dasi ne posebej za redovnice, in Se luhko pri njem veljavno in dopustno izpove v vsaki cerkvi in tudi v napol javnem oraloríju- — KúnOn določa za izpoved samo cerkev in javen ali napol javen OratOrij, Pojavil pa se je dvom: ali hi smel mašnik, ki ni posebej pooblaščen za redovnice, pa Se redovnica do njega obrne v smislu kán. 522, izpovedali io na kakem drugem primernem kraju tudi izven cerkve ali oratorija? K temu dvomu je komisija za razlaganje cerkvenega zakonika odgovorila dne 24. novembra 1920 fAAS 1920, 575): >CanOu 522 ita est inlclligendus, ut confessiones, quas ad suae consciunliac tranquillilatem ruligiosae peragunt apud COnfeSSarium ab Ordinario loci pro mulieribus approbatum, licitas (it. validan sini, dummodo liani in eCck-sia vel oratorio etiam Scmi-publico, aut in loco ad audiendas confessioncs mulierum legitime destínalo.« Kraj, kjer mašnik sme izpovedavatl, je torej cerkev ali vsaj napol javen oratorij, ali prostor, ki je legitimno, rccimo po ordi-nariju, v to določen. Odgovor komisije izvečine tako umevajo, da bi izpoved na kraju, ki ga ordinarij ni odobril za izpovedavanje redovnic, bila ne samo nedopustna, ampak ludi neveljavna. Vendar so mnogi, ki One besede tolmačijo milejše in sodijo, da izpoved redovnic na krajih, ki ga ordinarij ni v to določil, ni sicer dopustna, bila bi pa veljavna (Cf. Vermeersch, Thcol. mor. III, n. 486 [1923|, pg. 389 do 391). 3. Vsakemu, ki se izpove z a sv. leto, naj se naloži zakramentalna pokora po načelih, ki jih teologi vobče učc. Pokora je integralen del zakramenta. Tn zato naj ne pusté brez pokore nili takega spokor-nika. ki je tako dobro pripravljen, da se sme o njem po pravici soditi, da bo v polni meri deležen milosti sv. leta. ¡¡a zakramentalno zadoščenju pa naj se ne nalagajo dobra dela, ki £0 že drugače ukazana. 62 niti dobra dela ukazana za sv. leto; to bi se smelo zgodili it- tedaj, kadar ju spokomik tako slaboten, da mu ni mogoče drugače pomagati. 4. Ca si je kdo nakopal lajno cenzuro radi škode, ki jo je kakorkoli drugemu prizadel, naj ga ne odvežcjo, dokler oškodovanemu ne da zadoščenja in ne popravi pohujšanja in škode; Če pa zadoščenja ne more dati pred odvezo, pa mora vsaj resno obljubiti, da bo to storil, liri ko bo mogel. 5. Pri odvezavanju j a v o i Ji cenzur naj izpovedniki poskrbé za zadoSčenje tako, kakor je običajno pri sv. peni tenci¡ariji, Spokornika napotijo k sv. penitencijariji in mu dajo izpričevalo o odvezi od cenzure. V izpričevalo zapišejo ime, priimek, diecezo spokornikovo, javno cenzuro, katero si je bil nakopal, in popolno odvezo. Sv. penitenci-jarija bo sp o komika poslala fremitleLj k ordinariju s pismom, v katerem izpričuje, da je pri izpovedi bil odvezan od javne cenzure in se more po kan, 3251 smatrati za od vezanega tudi »in foro externo«. Pokorili se inora suh poena rcincidonliae ordinarijevim odredbam. Ordinariju pa bodi vestna dolžnost, da bo ravnal z njim bolj milo, ker se je kol romar javno kesal za svoj greh. 6. Tistim, ki so 7, grešnim namenom prekršili k la v zuro rcdovnic S slovesnimi obljubami, tudi če je stvar ostala lajna, naj prepovedo v imenu apostolske stolice, da v prihodnje ne hodijo več v samostan in samostansko cerkev, in jih vrhu tega opomnijo, da jih cenzura takoj zopet zadene, ko bi prelomili prepoved. Ko bi okoliščine bile take. da bi spokornik le prepovedi ne mogel izpolnjevati, se je treba obrniti do kardinala vulikega penilencijarija; ta bo v tej stvari dal izpregled, če bo pO Svoji previdnosti sodil, da jc tO potrebno. 7. Redovnike, ki SO s težko greSnim namenom uvedli v samostan žensko osebo in prekršili klavzuro, morejo odvezati cenzur, ki so si jih nakopali, ostane pa jim cela in nespremenjena kazen, ki jim je bila morda že naložena po kánonu 2342, 2°h namreč ^ of f ici t et vOcis aetivne ac passivao privation, 8. Onih, ki čitajo prepovedane knjige, zlasti take, ki so pO kan, 2318 § 1 prepovedane pod kaznijo izobčenja, naj ne odvezujejo, če knjig, ki jih hranijo pri subi, pred odvezo nc izroče Ordinariju ali izpovcdnikLi ali komu drugemu, ki ima pravico take knjige hraniti; ali pa morajo vsaj resno obljubiti, da bodo brž ko mogoče, knjige uničili aH izročili, 9. Odvezali morejo redovnike, ki so od reda odpadli ali iz samostana pobegnili (religiosos apostatas a religione el fugitivos), če imajo resno voljo, da Se hočejo vrnili v samostan v času, ki ga doloïî izpovedni k. 10. Ko bi redovniki, ki So odpadli od reda ali pobegnili iz samostana, rekli, da preden se povrnejo v samostan, hočejo izprositi pri poglavarjih milejše kazni, naj jih izpovednik ne odvcie, ampak naj jih pošlje k njih poglavarjem. 11. Kleriki. ki so prejeli viSje rcdovc, pa so storili pregreho, o kateri govori kan. 2388 (mat limoni um contrahere praesumentesj1, če So skesani in voljni pohujšanje popraviti, se morejo odvezati; izpo- b3 vednik pa pošlje spokornika k sv, penitcncijariji (tako, kakor jc bilo povedano zgoraj pod št- 5), in la ga bo, zato, ker j« ¡regularen, napotila h kongregadji sv. oficija, 12. Vsi verniki so povabljeni, da bi v sv, letu romali v večno mesto; vendar naj nihče ne misli, da jc zato že svoboden in st mu ni treba meniti za dovoljenje ali odobrenje onih, ki jim jc to mar. Žene in možje naj torej skrbč. da njih potovanje ne ho družini prineslo težkih n ep rili k; sinovi zopet naj ne zapuščajo staršev proti njih volji. SkoEje naj ne hodijo iz diecezc, če se je bali kake Škode za vernike; mainiki in drogi kleriki naj dobe za romanje pri ordi-nariatu potrebna pisma; redovniki ne smejo potovati brez dovoljenja svojih poglavarjev. 13. V-sakcmu jc dano na voljo, da opravi izpoved in prejme sv. obhajilo, predno je obiskal štiri bazilike, ali vmes ali pozneje; potrebno je samo to. da ho zadnje dobro delo, in to jc iahko ludi sv. obhajilo, izvršil v stanu milosti, Ko hi torej kdo potem, ko se je izpovedal, zadnjega dobrega delu pa Se ne opravil, iznova smrtno grešil: bi moral zopet iti k izpovedi, ko hi sv, obhajila Ic ne bil prejel; £e pa je sv. obhajilo že prejel, je dosti, če obudi popolno kesanje in se tako z Bogom spravi. 14.—15. Romarji obiščejo Štiri bazilike v času od opoldne današnjega dne do polnoči jutrišnjega dne po redu, kakor je komu ¡juho. In ko je kdo obiskal zadnjo cerkev, more od opoldne naprej isto cerkev zopet obiskali in začeti novo vrsto obiskov, Ni potrebno, da bi morali iti v baziliko ali iti iz bazilike pri glavnih vratih; in če je bazilika zaprta ali čc iz kateregakoli drugega vzroka ni mogoče iti noter, jc dosti, čc molijo zunaj pri vratih ali na stopnicah. 16. Razen ubiskov štirih bazilik je ukazana za odpustke molilcv v namen sv. očeta. Molitev bodi ne samo notranja, ampak obenem zunanja, ustna. Po kan. 934 § 1 si lahko vsak izbere, kaj hoče moliti*, po občem mnenju je dosti, čc sc moli petkrat ofenai, češčenamarija in čast bodi. Izpovedni k more po potrebi romarju skrčili število obiskov v ccrkvali, ne more pa ¿a oprostili molitve v namen sv. očeta Vendar ni. da bi moral romar tolikokrat ponavljati molitev v namen sv. očeta, kolikor obiskov mu je bilo izpregledanill. 17. Kdor je opravil vsa dobra dela, ukazana za sv. leto, in sc tako udeležil odpustka, ni pa uporabil drugih ugodnosti, ker jih nt potreboval; la more, če jc treba, pozneje enkrat biti deležen pravic sv. leta. More mu torej spovednik, čese pokaže potreba, pozneje dati odvezo od cenzur, aLi mu diivoliti izpregled kakega zadržka, pre-membo ali razrešitev kake obljube. Če pa je kdo pri izpovedi za sv, leto že dobil odvezo od cenzur, ali če mu je izpovednik ic dovolil kak izpreglcd. mu Že premeni I ali razrešil obljubo, pozneje nima več pravice do teh milosti. Ko hi se torej iznova zapletel v cenzuro, ali bi iznova potreboval izpregleda ali promembe v obljubah, naj izpo-vednik ravna z njim po zakoniku, 18. Odveza od cenzur, izpregled ¡regularnosti in zadržkov in prememba obljub velja in ostane v moči, čc je spokornik, ki jc prišel 64 k izpovedi, resno hotel udeležiti su milosti sv, leta, a sc pozneje pre misli in drugih dobrih del, ukazanih ?-a sv, Juto, ne opravi. Izvzet je si utaj, da je bila dana odveza od cenzure ad reincidentiarm . 19. Posebne pravice, kt jib sv, punituncijarija dovoljuje ¡spovednikom, v sv. letu prenehajo zunaj Rima, ne pa v Rimu, Za odpustke veli sv, peuitencijarija, da ostanejo v svetem leto v moči tudi tisti odpuslki, ki jih je sv, s tO lic a za StalnO dovolila po indultu ali privilegu. Konstilucija »Ex quo primiitn« molči sicer o teh odpustkih, toda po kan. 70, 71 in 60 § 2 se z občim zakonom ne razveljavljajo privilegi, reskripti, če zakon lega izrečno ne veleva. — Pojasnimo stvar s primerom. Pij IX. je dne 2. marca 1866 dovolil nekdanjim avstrijskim deželam popoln odpustek Za praznik Imena Jezusovega in za praznik Imena Marijinega. (Cl, Beringer, Die Ab-lásse11, II 347.) To dovoljenje je indult ali privilcg, dan vernikom določenih pokrajin. V smislu izjave sv. penitcncijarije li odpustki v sv. letu ne prenehajo. 20. Če izpovednik iz pametnega razloga obiske Štirih bazilik popolnoma ali deloma premeni v drugo dobro delo, naj jih ne pre-minja v tako delo. za katero je spokornik ie drugače strogo obvezan, da ga izvrli. To so nakratko posnete glavne določbe v papeževih konstitu-cijah in v navodilu sv, penitcncijarjje zn sv. leto 1925. Za izpo-vednike in dušne pastirje zunaj Rima je važno, da vedó, kako je z odpustki v sv. letu in katere fakultete zanje prenehajo v tem sv. letu Natanko naj prouče konstitucijo, ki dovoljuje dobrote sv. lela redovnicam in drugim, ki ne morejo po lova h v Rini, Vsem katoličanom, duhovnikom in laikom, pa so te listine sv. stolice glasnik, ki nam o/.nanja milost in odpuščanje, a nas obenem kliče k pokori in resnobi. Fr. Ušeničnik, Jcli možno čisto prijateljstvo med moškim in žensko? Velezanimiv je problem prijateljstva, zlasti prijateljstva med osebama različnega spola. Moderni hipermaterializem, ki išče v vsakem nagnjenju med dvema osebama, naj si bosta istega ali različnega spola, vselej neko erotično ozadju (takozvani tpaiiRtiksnalizem«), nam tega problema ne bo mogel rešiti. Krščanski psiholog mu ne bo namreč mogel nikoli priznati, da je iloveška narava pokvarjena v taki meri, da bi povsod iskali le .seksualne nagone. Kako naj si potem razlagamo zgodovinsko dejstvo o tisočih res deviških duš, ki so žrtvovale vse za aureolo virgini-tatis? Ali naj tudi mučeniSko smrt razlagamo kot neki seksualni nagon, kakor bi nekateri v rcsnici radi primerjali mučeniško trpljenje s sadizmom in masohizmom? Do takih naziranj merejo priti le pisatelji, ki nočejo priznati normalno živečih ljudi, marveč vidijo povsod le perverznost. In sploh! Ali res ni v človeški naravi nikakega drugega nagnjenja, ki bi se moglo pojaviti in razvijati, razen seksualnega? 65 Da jc možno prijateljstvo med osebama različnega spola, lahko ti dimu a priori, s preprostega razloga, ker nam nihče ne more dokazati, da je tako prijateljstvo samoposebi proti moralnim ali psiho-logičnim zakonom, Posebno pa nam dokazujejo to možnost zgodovinska dejstva. Tako vemo o svetem prijateljstvu med Ambrožem in Moniko, Hie-ronimom in Pavlo, Frančiškom in Klaro; najbolj znamenito pa je postalo prijateljstvo med S a 1 e z i j e m in Chantalko, V zgodovino in skrivnosti tega prijateljstva nas vodi Mflllcr1 v svoji pred kratkem izdani knjigi, iz katere se človek lahko nauči mnogo psihologije in srčne plemenitosti. * > 1, Štejemo okrog i. 1600, smo torej v času, kateremu daje še renaissanca posebno značilno noto. Pristaši renaissance so hoteli biti odobri katoličani« (kakor pristaši skoro vsake strujc vsakega časa), poudarjali so pravice katoliške ccrkve, toda da bi sami sebe kričansko usovršcvali, to mnogim ni prišlo n a u m- V takem ozračju se bolj pobožne duše res niso mogle Čutiti srečne; zato so najrajši Sle v samostan; kar pa jc ostalo v svetu. Je bilo res posvetno, Taka je bila miselnost boljših krogov, ko jc nastopil znani »gentleman sainta, sloviti pridigar ter učeni prelat FrančiSek Šaleški, kateremu sc je posrečilo preroditi k religioznemu življenju tudi najvišje kroge ter uvesti — askezo v salon, Leta 1604 jc pridigal v Dijonu, kjer ga je poslušala z izrednim zanimanjem neka odlična dama v najlepših letih: bila je to baronica Chantal, Sestra škola V Bourgcsu. Ta globoko religiozna in visoko naobražena žena je morala že zgodaj piti iz keiiha trpljenja, ko jc obvdovela v mladih letih in ostala z enim dečkom in s tremi deklicami. Da iiče taka žena tolažbo v veri, je umevno; baronica ChanLal je imela pri tem le eno nesrečo, da je naletela na preveč rigoroznega duhovnega voditelja, ki je mislil, da jo mora goniti iz ene asketične vaje v drugo; vrhlega pa ji je bil slrogo zabranil, da bi razodela komu kaj iz svoje notranjosti. Kdo se bo čudil, da je baronica čutile ntko željo, stopiti v slik z milosrčnim klasikom in globokim teologom Salezijem, ko ga je sliSala pridigati. Kako rada bi mu bila razodcla svoje religiozno življenje.,, pa se ni upala. V družbi sta se kot aristokrata večkrat srečala in pogovarjala; tenkočutni psiholog Salefcij je kmalu opazil, da bi mu baronica rada nvkaj zaupala, in ji šel v tem Oziru precej nasproti; toda kot izobražen človek, in zlasti kot pristen moralist, se ni prediznil zvedavo segati v njeno notranjost, ker moralistu je 1 Dr. Michael M ii 1 1 e r, Die Freundschaft dus hI. Franz vOB SaleS mit der hI. Johanna Franziska von Chantal. 8°, 302 itr. Rescnsburg 1923. Kosci u. Pustit. Ro goltov nI Ttdalk, 5 66 bližnjega svoboda svetal Baronica pa se ni upala govoriti, ker je misîila, da bi ravnala s tem proti volji svojega navadnega ispovednika, Sreča je hotela, da je bil le-ta nekoč odsoten; baronica je imela polno srce in si ni znaîa pomagali drugače, nego da je naprosila svojega brata škofa, naj ji omogoči razgovor s Salexijem, Pri tej priči je spoznal Salezij lepoto Chantalkine duše, od tedaj datira njiju prijateljstvo, ki sta ga posvetila s tem, da je Salezij daroval sveto maso in sta med povzdigovanjem darovala svoje prijateljstvo Bogu ter obnovila obljubo čistosti. To je začetek onega nežnega razmerja, kakrino najdemo precej redko med ljudmi, ki je pa toliko bolj zanimivo, ker je obstojalo mad dvema svetnikoma, 2, Da razumemo lo razmerje, si moramo predočiti nekoliko Sale-zijev nauk o ljubezni in prijateljstvu, Saîczij ni toliko intelektualki, on je bolj praktičen psiholog in vuluntarist. Dočim je po Tomažu ljubezen bolj çomplacentia boni, je po Salcziju ljubezen bolj gib volje, ki se želi združili z objektom, >Le trtOitvarient el eseou-leraerit, par lequel la volonté s'avance et s'approche de la chose aymée ,, . est le vray et propre amour,« Pri Tomažu sloni ljubezen bolj na sličnosti subjekta in objekta (j-rassemblancea), dočim je pri Saleziju vir ljubezni ^correspondance*. »¡La correspondance n'est autre those, que le mutuel rapport, qui rend les choses propres à s'unir pour s'élifre communiquer quelque perfection.» Nïcht die ahnlichen, sondern die einander korrespondierenden QualiEaten sintî die Ursache der Zuncigung ond Anziehung oder, was dasselbe isf, (1er gegenseitigen Liebe (Millier 55), Ker je ljubezen v volji, volja pa je duhovna sila, je jasno, da samo duhovna združitev odgovarja pravi ljubezni. Človek participira po svojih duhovnih zmožnostih na angelski naravi, po senzitivnih na živalski: vslcd tega lahko razvija svoja nagnjenja navzgor ali pa navzdol: odtod tudi razlika med senzitivno ter intelektualno ljubeznijo, Večkrat bivata obe v istih prsih, odvisno je vse od tegn, katera bo nadvladala. Duhovito primerja Salezij senzitivno ljubezen omeli. ki krade drevesu življenske sile. Kaditega mora intelektualni ljubezen zavračati vsako animalno dopadenje. 3, Od splošnega pojma ljubezni prehaja Mtiller na «no vrsto ljubezni, ki jo imenujemo prijattfjHtno (Saiezijcv nauk glej v Ftlo-teji IIJ, 17—22), Ni vsaka ljubezen prijateljstvo, saj ljubimo tudi sovražnike. Prijateljstvo zahteva medsebojno ljubezen in mora sloneti na neki komunikaciji. Če sloni taka komunikacija na spolnih užitkih, zasluži prav tako malo ime prijateljstva kakor pri oslih in konjih. Če sloni nn čutnih užitkih, je prijateljstvo surovo in nečastno. PravO prijateljstvo morn imeli za podlago krepostne stvari (phones virtueu&es), na intelektualnih vrlinah, na moralnih lastnostih, predvsem pa na krščanski po-božnosti; to zadnje prijateljstvo imenuje Salezij amitié spirituelle, in ta mu je popolni odsvit blaženega prijateljstva, ki vlada V nebesih. 67 Jasno je, da je prijateljstvu združeno z afektom, in sicer z močnim afektom. Vsak visoko napet alekt pa stremi po lein, da se pokaže tudi na Zunaj (significations exterieurs}. Najbolj izrazito znamenje afekta pa je poljub. Pri starih narodih je spadal poljub k prijaznemu pozdravu. Da ne citiramo staroza veznih dokazov, naj nam zadostuje, kaku se pritožuje Gospod nasproti Simonu, ki mu ni dal poljuba fl.uk. 1, 45j. Apostoli pozdravljajo svoje vernike in osculo saneto (Rom. 16, 16; 1 Cor. 16, 30 etc. 1 Pctr. 5, H) in lifurgija ga je uporabljala no samo pri skupni daritvi, ampak pri vsaki skupni molitvi (K Ušeničnik, Past. bog. II, 39). Poljubi in druge zunanje geste, ki naj znamenit je jo notranjo ljubezen, so same po Sebi indiferentue. Seveda pa je možno, in žal Se več kot možno, da ti zunanji dokazi spiritualne ljubezni postanejo zgolj čutni, da »charitas« degenerira v amor«. Salczij pa priporoča samfi Charitas, to je Spiritualno ljubezen, ter energično obsoja v svojih knjigah gojitev zgolj čutnega dopadenja, 4. Prijateljstvo ima namen, da dve osebi izpopolnjuje. Vsak človek ima skritih v sebi nekaj lepih zmožnosti, toda le te potrebujejo zunanjega impulza, da preidejo iz potencialitetc v aktualnost. Ki pa vsaka druga oseba primerna, da poda tak impulz, temveč le oseba z odgovarjajočimi lastnostmi (korrespondierende Qualitäten). Med obema osebama mora biti tedaj neka ^convenanee*, da rabimo Salczijev izraz. S tem je principiclno rešeno vprašanje, je li možno prijateljstvo med moškim in žensko. A k a moreta drug drugega izpopolniti, je možno tudi prijateljstvo. Poglejmo obojno naravo. Mož je bolj intelcktualist, ki hoče vse analizirati, žena pa gleda vsako stvar bolj kot gotovo celoto in sc zanima za njo, v kolikor je važna za praktično življenje. Tako je tudi na religioznem polju. Mož iSče resnico, njemu mora biti vsa religija v jasnem, logičnem sistemu; žena pa se vdaja bolj užitku resnice, ona se oprime religije bolj s srcem, ljubezen je njeno spoznanje, njena posebnost je bolj mistika nego skolastika. Če je Tomaž kralj skolastike, je Terezija kraljica mistike ... na Terezijo so žene lahko ponosne, toda naj vedo, da je Terezija le — ena in njenega širokega obzorja ne bo kmalu dosegla druga žena, ker se običajno ženska narava zanima za posameznosti in - malenkosti. Do čim je dalje mož bolj produktiven, je žena bolj reeepivna; mož hoče dati kaj od sebe, žena hoče sprejemati, mol je bolj aktiven, žena bolj pasivna. Ta lastnost nt kakšen tfiinua ženske psihe, marveč naravno dejstvo. »Ihr Geschlecht«, piie Salezij neki opatici, »will geführt sein und stets, in allen Unternehmungen, kommt es nur durch Unterwerfung voran; — nicht als ob es nicht in sehr vielen Dingen ebensoviel Lieht besäße wie das andere, sondern weil Gott es so eingerichtet hat* (Müller 104). Torej so dani že po naravnih zakonih vsi pogoji, da more nastati prijateljstvo med moškim in žensko. 5* 394 Oba spola imata svoje specifične vrline, na podlagi katerih drug drugega izpolnjuje La; in prijateljstvo zahteva uprav medsebojno uso-vtfevauje. Seveda — in concreto ni vselej lahko najti primerno osebo. DU; Aufiindung der korrespondierenden Persönlichkeit wird um so schwieriger sein, je schärfer ihre Individualität ausgeprägt ist (Müller 107). Površne osehe bodo kajpada hitro sklepale prijateljstva (mladina), toda lak odnos tudi hitro mine. Izrazite osebnosti pa imajo malo prijateljev (lahko imajo pa mnogo častilcev), ker jim je težko najti saodgovarjajočo psiho. Taki izraziti osebnosti sta btla Salezij in baronica Chantai. 5, Ker moremo presojati njiju odnos večinoma Ic na podlagi pisem, ki sta jih izmenjavala, jc treba omeniti nekaj o tej korespondenci. Ohranjena ."¡o večinoma le pisma Salezijcva; Chantalkinih listov je le malo. Kmalu potem, ko sta sklenila prijateljstvo, je začel Salezij kot duhovni oče opuščati cercmoniozni naslov ¡^Madame* 1er pige rajši svoji »zelo ljubljeni hčerki« (ma Fille 1res aimée, ma très chcre Fille). I udi ni maral, da bi ga ChanlaJka Lilulirala za »Monseigneura*, marveč lu za — očeta. In v resnici najdemo v njenih pismih vedno: »Mon Père plus que très uniquement cher«, »mon bon Seigneur et tres-uniquc Père- , mnun vrai Pčrc«, povsod pa najdemo, kako globoko ga spoštuje. Tudi sicer so izrazi njiju korespondence silno nežni, tako nežni, da bi se kaka ullrapobožna duša, ki programatično obsoja vse napake — drugih, nad njimi zgledovala. Da pa razumemo to nežnost izrazov, se moramo postaviti v čas renaissance, moramo pomisliti, da sta bila oba Francoza in aristokrata in oba otroka svojega časa... saj se nista n. pr. prav nič spotikala nad tem, da se je Salezijcv bratec Bernard zaročil z ll(J)ielno hčerko baronice Chantal, Marie-Aimčc; v tedanjih visokih krogih tedaj to ni bilo čudno. — Če hočemo razumeti svetnike, Se moramo pač vživeli v Čase, v katerih so živeli, pa nam bo marsikaj jasno; saj se mora tudi danes vživeti misijonar v povsem drugačne razmere, nego so evropske, ako hoče razumeti svoic nove vernike. Človek z ozkim horizontom ne bo razumel ne svetnikov ne drugih ljudi, marveč le sebe — in Se sebe slabe. Baronica je odkrivala vso svojo notranjost svojemu duhovnemu očelu. Njena duša je bila vsa razprostrta pred njegovimi očmi, zato je tudi on zaupal njej, kaj se godi v njegovi notranjosti, toda samo njej: "Sehen Sie, Ihnen sage ich alles, aber sprechen Sic mit niemand davon. [Müller 158). Če je moral Salezij poudarjati kaj takega nasproti baronici Chantai, je umevno, da se človek tudi v najlepšem prijateljstvu med moškim in žensko boji indiskrecije ,,. kjer ni molčečnosti, ho prijateljstvo kmalu splavalo po vodi. Njiju prijateljstvo je bilo močno in nežno, ker so bila vsa njih čustva polarizirana v Bogu. Salezij je obenem, kar je med prijatelji bolj redko, znal zulo spoštovati svobodo svoje duhovne hčerke; čeprav bi ji bi! smet marsikaj ukazati, jo je rajïi prosil, zlasti če je Slo za bolj postranske reči: In 69 allen untergeordneten Dingen ist er voli zartester Rucksichlsnahme auf die ieinsten Regungcn individueller Eingenart (Miiller 188), Frančišek je imel pač lahko in nežno roko; ko je la sveti prelat umrl, so redovnice, ki so stale pod vodstvom Chanl&llce, večkrat občutile, da ju njih mati izgubila očeta. Po svoji naravi, po svoji vzgoji je bila nagnjena bolj k energičnemu nastopu in je poudarjala svoje ukaze z ostrino, kakršne bi Salczij ne bil ntkoli uporabil. Temperament vpliva pač tudi na svetnike: in milosrčna zenu zna biti v svoji živahnosti in v svojem afektu večkrat bolj Irdosrčna, nego — brezsrčni moški. Raditega je res pro videne i jelno, da more bili duhovni voditelj tudi za ženske le moški. Sicer pa ima sv. brančiška Chantal za delo sv. Salezija velike zasluge. Ona je vestno skrbela, da se ohrani v njiju redu "de Visitationivi pravi šaleški duh. In ko je Salezij umrl, je Chanlalka skrbela, da se izdajo vsa njegova dela in pisma, in sicer pristna, brez primesi, kakršne so začeli tihotapsko uvajati nekateri izdajatelji. Ker je bila prepričana, da je Salezij šc! takoj po smrti v nebesa, se je energično zavzela, da Se uvede kanonični proces za njegovo bcalifikacijo' žal ni doživela konca tega procesa, ker je šele 1661 Aleksander VIL proglasil Salezija blaženim. Pač pa je smela že 13, decembra 1641 pozdravili svojega prijatelja v nebesih. Nihče ne bo mogel tajiti, da ni samo Salczij vplival na Cban-talkino dušo, marveč tudi obratno. Njegovi spisi bi bili manj obsežni in manj globoki, ko bi ne bil čutil njenega vpliva. Znebiti da je ona deloma vzrok, ako se najde v Salczijevth spisih kaka kvieti-stično navdihnjena misel, vendarle sta oba daleč, daleč od onega radikalnega kvietizma, ki so gn poznejši francoski pisatelji iskali v Salezijevih knjigah. Pri Sajegjju je treba poznati ves sistem in ne samo la ali oni stavek; šele potem smemo govoriti o šaleški teologiji, Tako je treba poznali tudi vse njegovo prijateljstvo do baronice Chantalkc in ne samo ta ali oni stavek iz njiju korespondence, Dvoje plemenitih src je bilo tedaj združenih v Bogu, Farizejem naše dobe, ki bi vsak pogovor med moškim (zlasti duhovnikom) in žensko hoteli izrabiti pod erotičnimi vidiki, lahko 6 ponosom pokažemo na čisto prijateljstvo Salezija in Chantalkc. Plemenite duše bodo čitale z veliko koristjo M ulic rje vo knjigo; za nizke narave in za osebe ozkega horizonta !a knjiga ni, kajti polteni človek ne more ometi, kar je duhovnega. Josip Ujčič Še ena razsodb« o obveznosti krsta, Proti razsodbi upravnega sodišča od 13, marca 1924 (gtej BV 1924, 262 264) je vložil dr. R. tožbo na državni svet, ki je 12. jun. 1924 br. 5796 ugodil pritožbi in razsodbo upravnega sodišča ter odredbo okr. glavarstva v Radovljici — obe sta se izrekii zel obveznost krsln zavrnil in sicer iz sledečih roziogov: 70 »Pa čf. 12. Ustava niko nije dužan, da svoje versko svcdotenj*: javno ispoveda, k.io ni da sudeluje veroiakonskim aktima, obrcdiiiUi ili svečanostima, pa pruma lome ni žalilac dr. H. nije imao zakonska dužnost, da rtu poziv crkvenih vlasli .S v,o ju decu kršil pO propisiina katoličke ili ma kojt druge ispovesti. Pozivanje upravnog suda na odredbe interkonfesionalnog zakona od 25. maja 1S68. god. neumesno je u ovom konkrelnom slučaju, pošlo l>aš prema odredbama toga zakona, religijski status dobijaju deca onakav kakav imaju njihovi roditelji u momentu rodenja dcce, a sam obred krštenja po odredbama istog zakona ne može biti vršen pru dtčijc sedme godine. Ali i bez obzira na ovo, kad se iz akta ovog predmeta vidi, da žalilac dr, K. navodi i izjsvljujc, da on uopSte ne pripada ni jednoj verskoj zajednici, pa ni katoličkoj — to je ondu za razpravu ovog pitanja od važnosti zakon od aprila IR70, koji rcguliSe bračoe i statusne odnose onih lica, koja nc pripadajo ni jednoj veroispovesti kako prizna loj tako i nepriznatoj. Po §-U 4, loga /akona, svaki slučaj rodenja dcce takvib lica, Hi slučaj smrti njihove i njihove dcce, zapisuje sc u registru civilnih — opštinskih vlasli u smislu §-u 3, istog zakona, u kome slučaju, što se rodenja dete tiče, sam otuc pred ovim vlaslima, naznačujc imena svojoj ded, tako da izvodi iz tih registra imaju snagu javne isprave." Tako državni svel. Ustave čl, 12. tes daje državljanom svobodo, svojo veroizpoved javno izpričevati, sodelovati pri verozakonskih dejanjih, obredih, svečanostih ali pa ne po lastni volji, če jih k temu nc sili očetovska ozir, varuška oblast ali pa zakoniti predpisi. Upravno sodiSče jco concedctur, Satagamus ut piae ubique instituantur atquc multiplicentur consocialiunes, qui bun finis prsesti tuitur praecipuus orandi pro Ecclessiae unit ale reslUuenda. Honoris gralia, merit am omnibus cum vobis hie renOVO latid em Aposlolatui SS. Cyrilli ut Method ii, qui ad hoc adamussim contendit. Nobiscum oret Üriens, Oriuns universus, sancta Russia, magna et infetix, quam rcgnans Pontifex nuper tam pulchre appellavit tcrrani orationis, in qua populus tanta orat lide, quae virtutem et dulcedinem orationis noverit atque demónstrete Dein agamus! Actionem descripsistis aptissime negntivam ad removenda obstacula; positivam quadruplicem: cuituralein, socialem religiösem, charitativam, Ne immorer in ceteris, ad ruligiosam quod special egrugiu consuluistis opcram dandam pio fervor i in populis excitando alendoque, potlssimum cultui erga Sanctissimam Eucha-ristiam necnon in Deiparam Virginem omnibus adiumentis prove-hendo. Jure namque dictum est eultum utrumquti vinculum esse aureum quod dissidentes adhuc nobiscum devincit, pignus concordiac, unionis auspicium infallibile, Nonne SS. Hucharistia cclcbrata a sacculis est »pacis el unitatis mysterium-* ? Nonne Ssma Virgo mundo edidit omnis pacis Fontem*, ut omnium nostrum, indiscrimination. Mater et reconeilialrix. tum apud Deuni lum inter filios, sit constituta? Ad haec, charitatem, virtulum omnium reginam commendastisr earn non solum praedicastis notam Jisciptilorum Christi conspieuam 93 et quasi corum tesseram divinam; sed argumentum christianae apo-logiac praccipuum, apostolatus radiccm et ilorem, gloriam et co-ronam quotquot terrain nostram miserrimarn consolati sunt sanctorum et sanetarum Dci. NuJli praesertim parcendum ¡abori et uneri, ut ex Russia fra-tribus adiutricem ni&num porrigamus, sed man um quae crigat, non vero humuliet cos, PluríeS, fateor, inter disceptaliones vestras ad eos rcspicietis, plena cum commotione, vidi eos esse et considerar! iure mérito congresses nos tri quasi gemmam prctiosam, omnibus carissimam. verum Ecclesiae illius thesaurum, quae universo charitatis coetui pracsidet. Ad eos non tarn ocult quam corda lacrymas prementia convertebantur nostra, cum máxime vos audivi, subSimi quodam consensu, in ipsorum auspicium, solatium et pacem, salutem et tanti populi martyris prospcritatem et libertatem conclamasse: quod faxil Deus! Attamcn caritatis culmen et fastigium abnegatio seu 8UÍ-ipsius sacrificium videtur, Vis quaedam maxima, cui resistí non potest, sui abnegation! inest, quae obstacula omne genus mil-knaria frangere, cordiumque, ut dicitur, ¡anuas apcriro valet, Igno-tum non est, ex, gratia, pluribus in locis Europac nostrae, praesertini in Gallia, tum Ínter cos qui vilam saccularem agunt, tum máxime in claustris, humanas invenir! vitas quae immolantur quotidiano sacrificio, vol entes atque silentes, quasi in odorcm suaviLatis pro Unionis causa. Christi,-mac virgines sunt, ut plurimum, omnibus ignotae, mundi ignarae, quae sublime pactum huiusmodi, si ita dicerc las est, cum Deo ink-runt; »Domine, suscipe ultro vitani, sed redde nobis ira Ireí ex Oriente dcsideratissimos!« Quodquod ergo sacerdotes, sanetimoniales, Orientem late peragrant ibique impense Jabo-rant, soli non sunt. Suh umbra passim monasteriorum insignium, penes plures, inlerdum nobilium familiarum, in domibus hospitaUbus, in orphanolrophüs, in nosoeomiis, hum ana e vitae, et quidem virginales, elcctissimac, generosum ilium cum Christo Redemptorc coti-tractum sunt paclae, et patiunlur, et moriuntur, pacis hosttae, Eccle-siae Dei et unitatis sanctac olentissimae victimac, Vialorum charitati caelicolarum Charitas ex altissimis societur, Super has regiones« quas Slavi incolunt, super nos hie coadúnalos, gloriae eonstellationem antiquae cnitere yldemus, inter cuius sidera sancti in fide patres Cyrillus et Methodius lumen numenque suuin in dilectum Slavicum genus adliuc dilfundunt,,. fTorum omnium, quorum (ere vestigia hie premimus, multiplieatis intercessionibus, e coelo pracsertim hie magno Antonü Cyrilli Stojani spiriLu, nequa-qtiam extincto, nobis ad rid ente, impíeat Deus pro cunctis ex Oriente populis, pro Slavics gente illustri, votum emoricnlis iam Ignatii, Antiochení Episcopi, in Epístola ad Magnesios, ut percgrinantis in tcrris Ecclesiae (iliis, quotquot illuminat per plagas sol, in pristinum complexurn sociatis »una sit oratio, una precatío, una mens, una spes in charitate, in gaudio sancto ... omncs vchit in unum templum Dei concUrrant, vclut ad unum altare, ad unum Jcsum Christum.* 94 Tako se jc zaključil kongres, ki je po sijaju, po številu in avkto-riteti udeležencev presegel vse prejinje. Razen Slovanov so bili jako častno zastopani Francozi, Angleži, Italijani, Spanci in Nemci. Posebno avktorilclo je shodil dajala navzočnost papeževega lugaU (prnSkega nuncija] in navzočnost papeževega svetovalca v teli stvareh, Mihaela d'Herbignya, predsednika papeškega Vzhodnega instituta. KonCno omenjam, da se je na kongres ti (udi mnogo molilo, Vs;ik dan je bilo po eno uro izpostavljeno sv. ReSnje Telo, pred katerim se je opravila meditacija o evharistiji kot zakramentu cerkvenega edinstva; v isti namen se je žrtvovalo mnogo svetih maš. Na podlagi bogatili izkušenj se je po kongresu z odobienjem praškega apostolskega nuncija v ožjem krogu sestavil načrt za ho-doče velehradske kongrese in za mednarodne kurze vzhodnega bogoslovja, Storilo se bo vse, da bodo lake prireditve v bodoče Se bolj praktične in uspešne, V tajnem konsistoriju 18. decembra 1924 je sv. ote Pij XI. izjavil o velehradskem kongresu: »(Nee profeeto minor) laetiliae causa exstitit ex Conventu quarto, que m pium Apostolalus opus, a heatissimis viris Cyrillo et Methodio nuueupatum, in civitatc Velehrad, mense iuiio agendum curavit. PrO-positum eiusmodi Conventui, quentadmodum tribus prioribus, Orien-laiium popuIoTum, qui a catholico nomine dciecissent, cum Ecclesia Romana unitatem provehcre. Liquet, lentari rem, cum aliqua boni exitus spe, non posse, nisi deposita hinc ea, quarn sectilorum decursu combiberat vulgus dc Orientis Ecclesiarum doctrinis institutisquu van i tate opínionum, ex pi o ra taque i Hint interius Patrum suorum cum latinis in unam eandeitiquu (idem consensione; haberi praeterea ultro citroque in špiritu fraternae caritatis diseeptationcs oportere. Constat, Venerabiles Fratres, hac de causa viros satis multos, eosdemquu veteri« conlroversiae scientissimos, in civitatem, quam nominavimus, coivisse, alque, üt optare Vos per Littcras ad archiepiscopum Olomu-censem datas significaveramus, coinplures c? dissid^ntibus fratribus interluisse, reliquis pacne omnibus e longiquo in Conventus labores traimum intendentibus; bona quidem volúntate utrinque disputntum; inter alia, quae pOSSent faciliorcni Orientalibus munirc viam ad no, cum sanctorum cacütum Ecclesiae suae gaudio, remigrandum, undo discessio non ante saeculum nonum facta cssct, visum est, incorrup-tam scrvari liiurgiam veterym Siavaill eiusque udi divulgariquc mo-nuinenta, et non modo in athenacis seminariisque Jatinis — quo quidem spectat Institutum hae alma in Urbu a proximo decessore con-ditum a Nobis autem amplificalum et auctuni doctrinas Orientalitim sacras coniunctasque cum iis disciplinas alumnis, quoad fieri poteril, copióse tradi, Sed etiam de hisce ipsis arguments, in peculia-ribus eoctibus, per Conventus, praesertim Eucbarislicos, inter natio-nes in posterum habendos, accurate referri. Quid, quod hoc ipsum 95 eonsilium cgrcgii ii viri, qiu Convenluui Amstelodamcnsem ordinavc-runt, absolu tum quarto die ante quam Vclehradensis inchoarctur, feliçi quadam futurarum rcrum praçscnsione ac scientia, occupa-verant.« F. Grivec. Pojasnilo h knjigi »Cerkev«, — Nameraval sem za BV napisati članek o metodi nauka o cerkvi, a doslej nisem mogel tega članka dovršiti. Zato podajem tukaj samo nekoliko pojasnil po povodu ocene prof. F. Kovač i ča v BV IV 294—298. Kakor vsakemu, tako sem tudi njemu hvaležen za opozoritve na nednsUtke v knjigi. S npozo-ritvami na nedostatke se pospešuje napredek /nanesti. Iz tega razloga hočem tukaj navesti one točke, v katerih ne moreni soglašati Z g, F, K. Navajam jih v isti vrsti, v kateri sn tiskane v omenjeni oceni. Ne morem uvideti, da bi bil Ef 4, 13 [doneč occurramus omr.es in unitatem iidei) »prav učinkovit dokaz* za nezmotnost cerkve. V najugodnejäem slučaju lu bil ta dokaz tako indirekten, da sc more v krajših knjigah brez Škode izpustiti, kakor ga izpuičajo vse, celo najobšimejše knjige te vrste. Na podlagi pravilne eksegejje hi bil dokaz jako dvomljiv, Primera (analogija), da je episkopat «nekako plemstvo« cerkve, je približno toliko umestna, kakor druge primere, povzete iz naravne družbe (države), v pojasnilo ustave in vladavine nadnaravne družbe, cerkve. Podobne slabosti imajo analogije, s katerimi g. F. K, dokazuje neumestnost moje analogije, Celo neumestna in nepravilna je njegova primera med tem, kar je utemeljeno v Človeški naravi (bistvu) in med bistvom cerkve. Cerkev je namreč pozitivna Kristusova ustanova; vse bistvene točke (bistvo) cerkve (cerkvene ustave; episkopat i. dr,) so utemeljene v pozitivni Kristusovi naredbi in v tem ozîru historičen pojav. Da jc (bistvena) cerkvena ustava (in vladavina) ncpremenljiva, nasprotno pa ustava in vladavina naravne družbe premeni jiva, to je iz nauka O cerkvi dobro znano; prav tako je znano, da se razlog nepremenljivosti cerkvene ustave ne more primerjati z razlogom n epre me n I j i v ost i (socialne) človeške narave. — Poudarjam Se to, da sum dotično analogijo rabil v poglavju o mističnem telesu Kristusovem, v katerem se posebno naglaša nadnaravni značaj cerkve in njena razlika od naravne družbe. Pri dokazovanju Petrovega prvenstva se v najnovejši dobi posebe dokazuje pristnost Mt 16, 17—19. ker se pristnost tega mesta posebe napada prav zaradi vsebine in važnosti. Iz dokazovanja pristnosti sc izvaja važna podkrepitev katoliške eksegeze tega mesta. Pristnost Jan 21, 15—17 pa se ne napada posebe: zato je v osnovnem bogoslovju ni treba posebe braniti. Pristnost celega Janezovega evangelija se pri nas dokazuje v uvodu NZ, Pristnost evangelijev sem kratko omenil na str. 8, Važnost ),k 22, 31 za primat je zadosti omenjena na str. 139. Dodatek, ki ga g. F- K- navaja k mojim zaključkom o prvenstvu (196—200). bi se moral nekoliko popraviti in previdnejc izraziti. Današnje pravoslavje večinoma priznava carigrajskemu patriarhu 96 častno prvenstvu na vstliodu. Dokaz iz koncilov je treba previdncje izraziti. Ne more se tako splošno trditi, da pravoslavne cerkve priznavajo kraljevo (carjevo} ohlast nad škofi. Porabnejši so razlogi, ki ji k navajam na str. 203—204 in 292. Ne zdi se mi potrebno, da bi navaja! razloge proti mnenju, tla jc Kristus direktno določil Rim Za sedež prvenstva, ker o tem vprašanju z ozironi na omejeni obseg knjige ne morem obširneje razpravljati. Kralko razlago stavka Que mad m od um . florentinskega dekreta o prvenstvu sem v knjigi podal na str. 196. Na str. 238 sem pod št. 5b (edinstvo in razkol) namenoma omenil to, kar je teijc in globlje: lažji apologetični moment jc omenjen na str. 306, Jan 13, 35 primerjan z .lun 17, 23 spada bolj k znaku edinstva nego k znaku svetosti; zato je ta dokaz (Jan 17, 23) izrabljen pri znaku edinstva, ki je po mojem mnenju splošno bolj uporaben nego znak svetosti. Razdelitev tvarinc o cerkvi jc pri raznih pisateljih juko različna. Ne more se v vsakem slučaju dokazati, kaj je bolj logično. Po mojem mnenju je ic vedno bolj primerno, da Se o nujnosti cerkve razpravlja potem, ko smo že dokazali, kje jc pravu cerkev, 'i vprašanjem o dolžnosti (nujnosti) vstopu v pravo cerkev je v zvezi vprašanje o pogojih za članstvo cerkve, torej se obe vprašanji primerno razpravljata v istem poglavju. Podobno sc o razmerju med ccrkvijo in državo in o sorodnih vprašanjih po mojem mnenju primerno razpravlja potem, ko je že dokazano, kje je prava cerkev. Kdor primerja obseg moje knjige z drugimi podobnimi deli, bo razumel, da sem moral zaradi omejenega obsega marsikatero vprašanje samo kratko omeniti ali celo izpustiti. Večkrat se je naglaŠalo, da se moja knjiga posebno ozira na krščanski vzhod To so ne sme razumeti tako, da je to neka posebnost, ki bi se smela brez škode opustiti, ali, da se zaradi tega druge stvari prezirajo, Ozir na vzhodno hogoslovju v tej stroki odgovarja praktičnim potrebam, daje nauku o cerkvi večjo praktično uporabnost in pospešuje poglobitev nauka o cerkvi na zapudu. V Rimu sodijo, da bi se vsaka knjiga te vrste vsaj v srednji Evropi morala podobno orientirali in da bi Se katoliška teologija morala bolj ozirati na vzhod. To velja posebno za naSe razmere. „ „ , r. trrivec. Urednik: dr, Franc Ksav. Lukman, Naročnikom. Podporna Članarina BA znaša za 1. 1925 kot doslej 50 Din. Podporni člani dobivajo BV in uživajo ugodnosti pri naročanju publikacij BA (glej zadnjo stran ovilka!), Naročnina za BV je 40 Din Uprava in ekspedicija BV in vseh publikacij BÀ bo odslej v Prodajalni Kal, tisk. dr, (H. Ničman) v Ljubljani. Gg. naročnike, ki dolgujejo naročnino ia L 1924., uljudno prosimo, naj jo I a k o j poravnajo. Z nizko naročnino, s katero želimo vsem duhovnikom omogočiti naročanje »Bog. Vestnika«, bomo mogli pokriti visoke stroške za list le tedaj, ako bodo prav vsi naročniki izpolnili svojo dolžnost. Priporočajte list gospodom, ki ga še nimajo! Priporočamo se za prispevke za tiskovni sklad Bog. Akademije. Nota, Bogoslovni Vestnik. quater per annum ih lucem editur. Pretium subnoiationis pro vol. V (1925) extra regnurn SHS (Jugoslaviam) est Din 50- Direclio et administrate com-manlarii 'Bogoslovni Vestnik«; Ljubljana, Faculté de "Uiéologie (Yougoslavie), BOGOSLOVNA AKADEMIJA V LJUBLJANI je izdali: I. Dels: 1. knjiga; A. Us e n i č n 1 k . Uvod v filozofijo. Z v. 1. S p o -znavno-kritični del. 8" [Xif 504 str,). Ljubljana 1921. Cena 60 Din, 2. knjiga: A. U S e n i č n i k , Uvod v filozofijo Zv. II. M c t a -E-i žični del. 1. seiitek. 8n (IV | 384 str,). Ljubljana 1923- Cen;j 60 Din. - 2. seiitek. S* {234 str.]. Ljubljana 1924. Cena 60 Din. Prvi Se Ste K obsegu Ifuzmolujiljo in pfcihulogiju, drugi filozofijo o Bogit, [J religiji, nravnosti in nesmrtnosti. 3. knjiga; F. Grivec, Cerkveno prvenstvo iti edlastvo po bizantinskem pojmovanju, 8" i 112 str.). Ljubljana 1921, Ceno 20 Din. 4. knjiga: F, K o v a £ i i , Doctor Angelieus sv. Tomaž Akvin&kl. Bu (IV 101 sir,). Ljubljana 1923. Cena 20 Din. Delo podaja najrtovejic rezultate o t,v. Tomažu, a j> tako pisano, da je primerno tudi ia v*e, ki ljubijo lep^ biografije ivelnitmv. 5. knjiga; F, Crivcc, Cerkev. B" (IV 320 stri Ljubljana 1924, Cena 70 Din. Tudi ipoicmaka k rt tik a je to delo s pohvalo sprejela. Prof. Spiuii jOricntalin Christiana, 1924. 311—517) pravi, da je m^d sibviUMko pisanimi deli o Cerkvi doslej n;ijl)oljit, a med katoliškimi sploh eno na|hd|jS(Ji j.bsti radi dobre orientacije o vzhodnih eerkvall, Dostavlja, da je delo primerno tudi za lajihe. h, knjiga: A. Ušeničnik, Ontologija, Učbenik. 8" (60 str.) Ljubljano 1924. Cena 30 Din. 7. knjiga: Sv. pismo NZ. 1, del. (V tisku.) It. Razprave: 1. F, Grivec, Pravovernost sv. Cirila >n Metoda. IRafcptu-dano.) 2. A. Snoj, Staroalovenaki Matejev evangelij (D veri ione pn-laeoslavlca evangelii S, Matthaei. — Praemisso Sumniario i t -itldito Apparatu critico in lingua latina), 8" (34 str,J, Pin 5. Vse te publikacije dnbivajo liani B A /. 1'k, p n p li s t a Naročila sprejema prodajalna KTD (prej N i č m a n) v Ljubljani, Ista prodajalna je prevzela tudi uprav» Bogoslovnega Vestni k a ! z;ilo se je nnručbo in event, reklamacijami le nanjo obračati: sprejema tudi članarino (seveda vodi imenik članov ludi HA), Poštnina za kraljevino SMS v gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIK t iZDflin BOGOSLOVNA AKADEMIJA ■ / LETO 1/ ZVEZEK II LJUBLJANA 1925 NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKA BM KAZALO. fINDEX.) Razprave [Disscrtationes): Grivcc. BoljieviJka brezbof.nost ¡De atheism o bolše- vismi)................. . . 97 Rožman, Syobudno privoljenje v zakon [De liburo consensu matrimonial!) . .....,..,110 ir a b i j a n , Marija srednica vseh milosti (De Miri a, mediatrice omnium gratiarum) , , , .......119 t1 Prispevki za dušno pastirstvo (SymboW theol. procticae]: Popolnost hi duhovno vodstvo po sv. Frančilku SaleSkcm (C, Potočnik)...............O* Luksus in 'moda (J, Ujčič)...........153 Župnikova in spov^dnikova oblast za spregled zakonskega zadržka v smrtni nevarnosti in slučaju izjemno nujnosti (Rožman) ............ l&l3.eviki russici usquu ad extremas consequentias cXeCuli sunt atheistica principia exlremi soci*]|smi gurinanici [Marx Engels. Bebel), 2. Lenin iain a. 1905 scripsit, ad íaetioneni socialislicam non perUnere princípium »relifjionem esse causam privatam», c contrario, pugna in contra quale mcumque relitfíonem case causara communcm social i stamm; »rciigioncitl esse upium prn populen (Marx) vo| crenialum (sivuha. Schnaps}, quo survi c a pita lis mi inebriaren tur atque facicm digni-tatemque humanem immer¿eretii. Religionen] in capitalismo tundan. Ideo alhuisiiium propaga ndllim praciudiciaq ue religionum er« die an da esse, ut populas tí viulenti Servitut« capitalismi liberetur. Hoe propositum ad «ssenliam pro (¡ra m ni a lis bolüevistici (art, 13. a. 1919) pertinet. 3, Linujn-quodque incmbrum íacfiojlis bofäcvisticac ad alh«tanuim obtigatur; omnes actus ritusque religiosos vitare atque exempJo actinncque atheismum propagare de bel. t)uu obligationc non panci quidein a f actione arcenlur, at acies roboran tur. 4. Cum (actio bolievistica sota absolutisticu regal Rus-siam, tota vis violentiaque rei puhlicae contra rnliginnem dirigí tur. Instruetío reli¿ioia interdicitur in seliolis puhlicij et privatis; iuvenes tisque ad 18. aclatis un mi ni in dornibu* privat« Un tum ct quldem singulos (non plun-s simulj in religiöse instruiere licet, S. Lenin sociis m c l }i o -d i c u m cnutuniqui' prncedendi iiiodum commendabat. Pugnando contra religión«¡1! pravpriims iiionstrandum cbí, rcligionem nullís Íundíimi;ntis rcali-hns su pe rs truc ta m csse¡ Deuui a honline cruatnm eSSv. Omnia phaenonien:L nalurae et hísturi.ic modo materkilismi «xpltcanda essu; seientiam naturalem material ist icarn, progressmn technicum c, a. pro feligione substítueda esse. Inter adultos propagatio atllcismi purum procedit, immo non paucos ad religioüein excitavit; asi uffectu non carel, luventus vero triste cnrniro-pitur. 7. Athei&mua mullís libris (oliisqui.- (»Bezhnznjk., o, a.) vulgatur. Professor Suhppljucv edídit eatalogum systcmaticuui librorum russictiriun itanlireligiosorunirt 164 paginas complectcntein, qui libri uiaxiiiia.ru parte Cu c tinguis occidentalibus translali sunt iique plures -vites obsolctiquc, non paud contra ecclcsinm catholicam dÍTecti. Lenin, J a r o s 1 a v s I; i j, Suhopljuvv. Krasikov m.igni aestimanl alque quasi ex officio eommendant libro* Christi hí^toricam real ¡tale m negantes (Drews, Christus.-mylh¿ o a,¡, 8. Rationibus tricticis. niethodicisque ducti bol&cviki interduiu anlieft ¡ara eíffa ecclesiam Cathoiícam atqui.* sectas russicas sinnutabant; altamen Semper lirmiter tenent omnam rcligionum es« delendarti; ab a. 1923 contra catholicns vehemenlius pußnant- Bolíevilii in ómnibus •tacticí.- procedcre tentant, et communistmis atheisUcus in Russia robore tur atque in universo mundo propago tur. 10. BeUevisratu vtt quidani *m®MÍani*muj« athuislicus, nppositus iriessianisuio ctiristiano maltorum Russorum [Dostojevskij. Solnvjev e. a,|, ti. Catholici altendant, ne sedu-cantur ramoribus, a boläevikis üparsis, Afldiamitf. S. P. Píum XI. damnantem hotSevismum (IS. dec. \924) oranlenique: »Salvator muudi, salva Russiam.' Pop Oí oyíi VL-itnlli. 7 98 Ruski boljševiki' so do zadnjih skrajnosti izveli socialistična gospodarstio-politična in verska načela. Tukaj hočem razpravljati o verskem stališču in verskem boju, točneje o protiverskem stališču in protiverskem boju boljše vik o v. lloljševiki so pristaši Markovega socialističnega komunizma. Znano je, da so bili nemški socialistični vodilelji odločni nasprotniki vsake religije, posebno krščanske,5 Vprašanje pa je, je li socializem sam po sebi, po svojem bistvu nasproten religiji, Prvi ruski sociolog, Peter Struve, nekdaj sam socialist11 in nekdanji tovariš poznejših boljševikov, je to vprašanje rešil z naslednjo dislinkcijo. Socializem je določena tehnika družabnega ustrojstva in od te strani zunaj religije in indiferenten nasproti religiji. S filozofske strani pa obsega socializem dve ostro protiverski ideji; 1, vsak človek je proizvod družbe, njenega položaja in uslrojstva; 2. vse individualno in socialno zlo poteka iz nedostatkov in napak socialnega ustrojstva, a ne i/, grešne človeške volje. To je filozofska ideja in filozofska tradicija socializma: v tem je patos socializma.* Ruski socialisti in revolucionarji so zapadne socialistične ideje sprejeli z neko otroško naivnostjo, s slepo vero in z versko gorečnostjo; bili so v mnogih ozirih podobni fanatičnim verskim sektantum, V začetku 20. stoletja so se oddaljili od vere in od verskega razpoloženja ruskega ljudstva, odpadli so od vere, narodnost! in države. L. 1905 se je ruska revolucija že izprevrgla v razbnjništvo in nemoralncipt. Zmernejši socialisti [Struve, B u 1 g a k o v i, dr.) so se vrnili k veri, narodnosti in k legalnemu ustavnemu delovanju/ Vodstvo socialistov so prevzeli ekstremni elementi, med njimi Lenin. 2. Socialistične stranke 11. internacionale (1889; središče v Bruslju) so sprejele načelo, da je vera privatna stvar, Lenin pa je kot član JI. internacionale odločno naglašal za vse socialiste obvezno protiversko stališče. L. 1905 je pisal; »Religija je privatna stvar, tako se navadno izraža odnos socialistov k religiji. Toda značenje teh besed je treba točno opredeliti, da ne bo nesporazumljenja, Mi zahtevamo, da bi bila religija privatna stvar z ozirom na državo, nikakor pa se ne more smatrati za privatno stvar z ozirom na našo lastno ' Boljše vik m! »boljidj« — večji, večinska »clalisliCna stranko, obenem tudi vui iidiočnosli v programu in v zahtevah; nasprotna ruska socialistična stranka je stranka »mcnf£evikov*i " A. Uientčnik, Sociologija [Ljubljana 19t0j 306; 308; 333 i. dr. 1 Pred rcvolucijo 1. 1905 jo bival v inozemstvu in izdajal revolucionarni socialistični čaaopis »Osvoboidentc«. Po izkušnjah ruske revolucije leta 1905 se je povrnil na legalna lia. pustni iskren patriot in je nu umskem polju pozitivno deloval za prerojen ju ruske inteligence; bil je vseučiliiki profesor in Član ruske znanstvene akademije, jedaj je vseučilišči profesor v Pragi in urednik revije j>Russkaja My»l«. 1 -Russkaja Mysl« (Praga) 1922, junij-julij. str. 2^2. * Vehi. Moskva 1909. _ »Čas. 1915, sir. 135^137. 99 stranko. Država ne sme imeti zveze z religijo, verske družbe ne smejo biti zvezane z državno oblastjo. Vsak mora biti popolnoma svoboden, da izpoveduje poljubno religijo ali pa ne priznava nobene religije, vsak sme biti ateist, kakor je navadno vsak socialist. Državljanske pravice ne sinejo biti nič odvisne od religije. V uradnih dokumentih mora biti uradno izbrisano vsako označenje religije- Ne sme biti državne cerkvc; država ne sme dajati nobene gmotne podpore nobeni cerkvi ali verski družbi.* Z ozirom na stranko socialističnega proletariata pa religija ni privatna stvar. Naša stranka je zveua zavednih (svestnihj prvih borcev za osvoboditev delavstva, Taka zveza ne sme biti indiferentna nasproli nezavednosti ali verskemu mračnjaštvu. Mi zahtevamo popolno ločitev cerkve od države, da bi se mogli proti verskemu mračnjaštvu borili s čisto idejnim orožjem, s tiskom in z besedo. Mi smo svojo zvezo med drugim osnovali vprav za tako borbo proti vsakemu poneumnjevanju (oduračeniju) delavcev. Za nas idejna (protiverska) borba ni privatna, marveč splošno strankarska, splošno pro-letarska stvar.« To zahtevo je Lenin po zgledu Marxa (»religija je opij za 1 juclstvo«), Engelsa, Bebela i. dr. brezobzirno robato utemeljeval. »Religija jc eden izmed načinov duhovnega nasilja, ki vedno in povsod tlači ljudske množice, potlačene z večnim rob o t an je m za druge. Nemoč efesp loa tiranih (izžemanih) slojev v borbi z eksploatatorji (izžemalci) tako nujno rodi vero v boljše zagrobnn življenje, kakor nemoč divjaka v borbi s prirodo rodi vero v bogove, črte, čuda itd. One, ki vse življenje delajo in trpe, uči ponižnosti in potrpežljivosti in jih tolaži z upanjem v nebeško plačilo. Tiste, ki žive od tujega dela, uči religija dobrodelnosti v zemskem življenju, nudi jim jako ceneno opra-vičenje za vse izžemanje in jim po ugodni ceni prodaja vstopnice v nebeško srečo. Religija je opij za ljudstvo (Mar\), Religija je neka vrsta duhovnega žganja (»sivuha«, t. j. patoka. žganje nižje vrste, »jeruš*), v katerem sužnji kapitala vtapljajo svoj človeški obraz, svoje zahteve po človeka dostojnem življenju.« »Sodobni zavedni delavec s prezirom odklanja verske predsodke, nebo prepušča popom in buržuaznim hinavcem, boreč se za boljše življenje tukaj, na zemlji. Socializem delavca osvohojujc od vere v zagrobno življenje s tem, da ga združuje za pravo horbo za boljše zemsko življenje.«1' ■Zato ne zadošča samo marksistično socialno izobraževanje ,,, Tem množicam je treha datt gradiva za ateistično "Citira E. J a ros 1 a v s k t j, Na Anlirctigicznom fronte (Moskva 1931). str. 40—n- 32—33 i- dr. 7' 100 propagando.,, prebuditi jih iz religioznega spanja, zbudili jih k zavedni (svestni) kritiki religij,"7 Ko je ruska komunistična (boljsevtška) stranka (partija; RKP) 1. 1919 sestavila podrobnejši strankarski program (III. in-ternacionalaj, je kot bistveno točko sprejela tudi protiverski boj, da se '-popolnoma razdore zveza med eksploalatorskimi sloji in med versko propagando, podpira stranka dejansko osvoboditev delavskih množic od verskih predsodkov in organizira najširša znanstveno-prosvetno in protiversko propagando« (13. točka). Uradni komentarji boljševiškega programa,H izjave Leninove in drugih boljševiških voditeljev odločno nagiašajo, da je io bistvena točka boljševiškega programa. Religija ni niti praktično nili teoretično združljiva z boljševizmom (komunizmom); protiverska propaganda in protiverska borba je bistvena naloga in dolžnost boljševiške stranke. To v raznih oblikah nagiašajo in ponavljajo vsi boljševiški voditelji. Lenin je večkrat ponavlja! svojo osnovno trditev, da je religija v bistveni zvezi s kapitalističnim in buržuazijskim socialnim ustrojslvom; nasprotno pa da je komunistično socialno ustrojstvo bistveno osnovano na materializmu in ateizmu, Zato je zahteval, da mora boljseviška vlada širiti materializem in ateizem; ker pa birokratski aparat ni zadosti živahen, zalo je v ta namen potrebno Časopisje »borbenega malerializma in ateizma«. E. Jaroslavskij. sekretar glavnega odbora boljševiške stranke in obenem eden izmed voditeljev proti verske propagande, ponovno naglasa, da so verske ideje velika ovira komunizma in nezdružljive s komunizmom,'' Boljševiska vlada je A velikim aparatom organizirala obširno protiversko propagando s tiskom in z raznimi prireditvami. Še nikoli se ni nobena stranka in nobena vlada tako načelno, tako sistematično in z razmerno tako velikim aparatom borila proti religiji. Ko je Rusija do skrajnosti obubožala, ko je ruska kultura in književnost do skrajnosti omejena in ovirana, ima vlada dovolj gmotnih in umskih sredstev za naj-obširnejšo protiversko propagando s tisoči izvodi časopisov in knjig, tiskanih na državne stroške, z državnim Šolstvom in z raznimi prieditvami na stroške obubožanega ruskega naroda. 3. Praktično izvajanje 13, točke strankarskega programa je boljSevikom povzročilo mnogo težav, n vendar se niso dali odvrniti od odločne protiverske borbe, E. Jarnslavskij priznava, da protiverska boljseviška agitacija včasi odbija manj t Idifn sir. 72. * N, tJuharini E. Prcobrjženskip, Azbuku komnniniima. Moskva 1919 L dr, Več b-daj v driuvni iiiloibi. — Mnogo gradiva n proli-vurskem boju holjicvikov je zbral M. d'Hcrhi[jjiy, L'4mc religieust des Russcs- Romn 1924. a R. Jarosl,ivskijr Na antircligiornom Iren le sir. 80 i. Ko ni somoljakoc roždcslv« fhnžii), Sborjnik materialov k prazdnovantiu k o m som oljslcn go rnideslvn [boiiia), Leningrad 1925 — J, RelvuSkin. S»d nad Brinom. Sbornik, Moskva 1924. — E. F e d u -rov, Večer attlirellgioznoj prnp.ifiandy. Moskva 1924. 107 nespretno, da ga mora S u h op l j ne v opozarjati, da je to obiikn teorije že pobil ruski socialist Plehanov [1. 1901))." Profesor Suhopljuev se resno pridružuje hipotezi, da je Kristus nehistorična mitična osebnost, in trdi, da morajo biti D r e w s o v e raziskave o tem predmetu znane vsakemu proti-verskemu borcu, Podobno sodijo o IJrcv/su E. Jaroslavskij, P. Krasikov in Lenin,^ Razen Drewsove knjige »Christusniythe« je prevedena na ruski jezik tudi njegova knjiga o apostolu Petru z drznimi konstrukcijami o »mitični« podlagi legendarne« Petrove osebnosti.'1 Ruski prevod je prirejen po rokopisu druge izdaje nemškega izvirnika, ki v nemškem jeziku še ni bil objavljen. Dodani so zmagoslavni vzkliki proti rimskemu papešlvu; »Legenda o Petru je značilen zgled za dejstvo, kako morejo popolnoma izmišljene zgodbe dobiti svetovno-z.godo-vinski pomen in tisočletja odločati usodo človeštva!« Kritika literature Ee vrste pri nas ni potrebna. S. Bol jševiško (Leninovo) načelo je, da se mora popolnonn izkoreniniti vsaka religija in nadomestili z materialistično razlago prirodnih in historičnih pojavov, h političnih in taktičnih razlogov so sprva napadali večinoma samo pravoslavno cerkcv. ker jim je bila najbolj na poli, Nasproti Rimu in katoliškemu zapadu so se delali prijazne, posebno leta 1922, A to je bila samo taktična poteza. Ne smemo pozabili, da je bil Lenin taktik in da je tudi svojim pristašem priporočal laktičnost, da bi po ovinkih dosegli večje in sigurnejše uspehe. Iz taktičnih ozirov se jako zanimajo za javno mnenje v Evropi in žrtvujejo velike vsote za podkupovanje časopisov in agitatorjev, Boljševiki pač priznavajo veliko moč in kulturo katoliške cerkve; zato se proti katoliški veri bore v mnogih ozirih še bolj odločno nego proti pravoslavju, Cemu naj bi n, pr, sicer služila obširna boljševiška protikatoliska literatura? Ko se je v Moskvi vrši! proces proti nadškofu Cieplaku in tovarišem [v marcu 1923), so boljševiki spoznali krepko organizacijo katoliške cerkve. Boljševiški časopisi so pisali, da je papež najnevarnejši antirevolucionar in da ga je treba ohsoditi na smrt. istočasno je v Moskvi in drugih mestih delovala papeška dobrodelna misija in podpirala stotisoče Kusov, Na ozemlju boljše-viške Rusije ni sedaj niti enega katoliškega škofa, niti bogoslovnega semenišča. Duhovščine je bilo že pred vojno jako malo, sedaj pa je velik del duhovščine v izgnanstvu in v ječah. V protiverskem boju se preganjajo vse religije in vse sekte. Jaroslavskij izrečnn naglaša, da so pri protiverskem programu sodelovali nredvsem pristni Rusi: Buharin. Lenin, O b o 1 e n s k i j, izrecno se naglasa, da se preganja tudi ži- ■'Suhopljuev, Ukagadelj 37 in -11. M Suhopljuev o. t. 66—67. S1 Arlur Drrivs, iil li apostn! Peter. Moskva 1924. 108 dovska religija. V metodičnih navodilih st_- priporoča naglasanje načelnega stališča, da se je treba boriti preti vsem religijam. Iz taktičnih in političnih ozirov pa se proti raznim religijam nastopa na različen način. Posebna opreznost in obzirnost se priporoča nasproti ruskim sektam, izmed katerih so nekatere po socialnih nazorih jako sorodne boljševizmu. Iz taktičnih razlogov se pospešuje nasprolje in razdor med religijami, posebno notranji razkol v pravoslavni cerkvi. A obenem se naglasa, da je pravoslavna reformisiična »živa cerkev« prav lako mrtva kakor vse druge. Opozarja se, naj se boljševiki ne dajo preslepiti od »zaSčitne barve« reformističnih struj v pravoslavni cerkvi.— 9. Pri vseh boljševiških p ept i verskih in političnih poležali moramo pomniti, da so boljševiki v taktiki učenci Leninovi, ki je svoje tovariše opozarjal, da se morajo vedno ozirali na razpoloženje množic in (o razpoloženje izrabljati za širjenje svojih idej; obenem pa se mora vse delovanje energično uravnali h glavnemu cilju za zmago materialističnega komunizma. Kjer opazijo kako nezadovoljnost, jo skuhajo izrabiti v svoje namene. Dajejn veliko obljub. A dejstva so potem v velikem nasprotju z obljubami. Brez dvoma se med boljševiki nahajajo spretni politiki, kakor se med zločinci nahajajo talenti. A ne smemo prezreti, na kaki podlagi in v kake namene se uporablja talent in spretnost. Ne smemo prezreti, da so boljševiki predvsem rušitelji, ki brezobzirno rušijo in razkrajajo dosedanje družabno uslrojstvo. 10, V ruski kulturni zgodovini se jc večkrat pojavljala misel o jiosebnem krščanskem poslanstvu ruskega naroda nasproti ostalemu kulturnemu svetu. O tem poslanstvu so na nune načine razpravljali Solovjev, Dostojovskij in slavjanofili. Ta ideja se je na «vojski način žc davno izrazila v veri, da je Moskva tretji Rim. Boljšcviška revolucija pa je to »mesijansko* idejo o visokem poslanstvu Rusije razvila v nasprotni smeri pod zastavo brezbožnesti in v zvezi z maksimalizmom na političnem, socialnem in gospodarskem polju. Tudi v boljševizmu je neka vera, neka vrsta verske gorečnosti, a v nasprotni smeri, z nasprotno vsebino, s fanatično brezbožnostjo. Po mnenju ruskega sociologa Petra Struvejn je ruska revolucija sirarni pojav historičnega konflikta med krščanstvom in med brezbožnostjo, Borba političnih in socialnih stremljenj je sami) površje in odsev globokega duhovnega konflikta, globoke duhovne krize. R"ski narod je bil religiozen, a religija ni pronikala v javno življenje kot vodilna, urejujoča in vzgojna sila.'1 Zato se je vprav v Rusiji najprej in najbolj strašno pojavil M r a r o s 1 it v s k i i 80- 88; 182 i. flr. 5,1 Rtisskaja 192?. marce sir. 102—106 in 112—114 109 konflikt med krščanstvom in med brezboznostjo, Ruska revolucija je proizvod brezbožne materialistične cvrupske kulture. Ruski revolucionarji so skrajno levo krilo ruske inteligence, ki je s slepo vero sprejemala brezbožno zapadrm kulturo in jo presajala na ruska tla, Vir revolucijo je inteligenca, okužena z zapadnim socialističnim maksimalizrnom.1'* 1!. Katoličani morajo paziti,- da se katoličan s tvo ne bo istovetilo z reakcijo, a prav lako se je treba varovati, da se v teženju po napredku in po socialnih reformah ne bodo nekritično idealizirali brezbožni eksperimenti, ki so moralno in materialno opustošili Rusijo. Romantična idealizacija boljševizma je nevarna igra, lem nevarnejša, ker boljševiki z vsemi sredstvi delajo, da bi vse narode zazibali v sanje o komunističnem raju na zemlji. Za katoličane ni prostora v »anti-religiozni fronti«, ki je bistveno združena z boljševizmom in ki bolj&evikom pridobiva simpatije v protikrščanskih krogih. Prej ali slej bi morali drago plačati nerazsodnost, Zato razumemo papeževo obsodbo boljševizma v konsistoriju Ifi, decembra 1924; razumemo papeževo svarilo pred boljfievižko nevarnostjo."1 Razumemo papežev vzdih: »Spasitelju mira, spasi Rossiju. — Odrešenik sveta, reši Rusijo!« (300 dni odpustka; 23. maja 1922). 11 Russkaja Mysl 1922, marec, sir. 159, Vatikanska diplomacija je imela dusti prilike, da spozna boljševike, n. pr. I. 19 22, ko so bo I ¡Se viki skušali prijateljsko občevati s papežem. Rim jc središče velike dobrodelne akcije za Rusa. Papeitka dobrodelna misija je dosti dolgo z zadostne bližine opazovala razmere v boljševiiki Rusiji |1922—1924). Vatikan nima nobenega razloga ogrevati se za prejšnjo carsku Rusijo, ki ie preganjala katoliške Poljake in z nasiljem uničila zeditijcDu rusinsko cerkev (razen Galicije). S človeškega stališča so dam vsi pogoji za objekti vnosi Vatikanu. Nasprotno pa moramo časnikarska poročila iz Rusije sprejemati z veliko previdnostjo in kritiko. V Rusiji imajo boljševiki ves tisk pnpolnom;) v svoji oblasti. Zunaj Rusije so mnogi časopisi odvisni od boljSeviSkih informacij in od boljševiskega denarja. Poročita inozemskih očividcev in komisij so večinoma površna in enostranska. Malokdo je, ki bi dobro poznal predvojno Rusijo in ki bi mogel sedanjo Rusijo kritično proučevati in primerjati s prejšnjo, Rusija je bila v mnogih ozlrih ve lik j kulturna država. Ni čuda. če so ie ostali sledovi kulture in če so se na razvalinah prejšnjega roda ohranile aLi ustvarile nekatere koristne naprave. 0 sedanji Rusiji s fotografsko objekti vnosi jo puruča CeOTgij Popov iz napol nemške ruske družine; po Rusiji je potoval ], 1922 in 1923 z inozemskim potnim listom kol dopisnik angleških in nemških časopisov |G. Popov. Stremjaičittisia v Rossiju. Berlin 1924. - Unter dem Sowjetstern. Frnnkfurt 1924). 110 Dr. Greg, Rozman —. Ljubljana: Svobodno privoljenje v zakon» (De libero consensu matrimonial!,) S u m m a r in m ; I. Libert m conscnms malrimonialis, ut mali imoiiium sit valid lihi, (lecessariii est ex positive iure ecclesiastic a, quod vero in ipso jure natural! lundatur. ]i. Qualem iailuxum vis et metu b iu Ii beri a t um consenticndi habMtt, ex can. 1US7 eruitur. K k ipsis vurbis can. cit, demon-slrari possv vjdetur, controversion! de metu injusto quoad modu m tantura, affirmative diremptam tsse, noti vero illam, qua« doceat, non requiri metum directum ad exlurqiicnctum iiiulrifuoniwn. 111. De libertiitc consensus ennsiare debet, priusquain demmtiationtis liani, ex examine sponsomni. Quojnodo hoc examen instiluundum sit, ex litre particular! diouce&ium Slovene, rum comparative coinoscilur. L Svoboda privoljenja. Privoljenje je causa efitetens zakonske zveze ter je nenadomestljivo, Aku tli privoljenja v zakon, tudi zakona ni in ga ne more bili dotlej, da prizadeti osebi v zakonsko skupnost privolita (kan, 1081 § I), Zakonsko privoljenje je vsebinsko kvalificirana pogodba, ki ima natančno določen predmet, na katerega se mora konsenz naravnost in neposredno nanašati. Predmet zakonske pogodbe je izključna in trajna pravica do telesa zakonskega druga in ordine ad actus per se aptos ad prolis generationem (kun, 1081 § 2). Ako je predmet pogodbe kaj drugega, ne nastane zakon ampak bistveno druga pogodba.' Tako privoljenje se ne more imenovati consensus malrimonialis sen marilalis, Da je zakonsko privoljenje možno, vsaj ne sffle biti zaročencema neznano, da je zakon trajna zveza moža m žene v svrho, da se rodi potomstvo (kan, 1082 g 1), Ali morata Knali, da je sredstvo, s katerim se ta bistvena fcvrha zakona doseže, copula carnaHs? Ni treba! Tako konsekveutnn in nesporno tiče kanonisti, Privoljenje se mora nanašali na bistvo zakona, to pa je vzajemen odstop in sprejem pravic do telesa soprega; telesno združenje samo pa je učinek in udejstvovanje zakona. Izrecno mora zaročenec boleti bistvo zakona, s tem hoče implicitc tudi učinek, h kateremu zakon naravno stremi. Zakonska pogodba sama inlrinsecc meri na telesno združenje, zato jc implicilus consensus in coptilam dan že z izrecno privolitvijo v zakon, 1 S. C. C. | Pnri&ien.) jc T. marca 1885 pruflla^ila zn neveljaven zaknn. ko se {a dokaza lu, da je liutel soprojJ s Cenitvijo pridobili samu dolu Želi ino, in i pa mu bil prednici zakonske pogodbe odstop in sprejum pravice do telasa soproga v svrlio, da se dc-seže prvotni namen zakona: potomstvo, Mož je ifiinil t denarjem v Ameriko, se poročil t drugo osebo; pred cerkveno sfidiiče se ni prikazal |ASS XVll), 14—31). 111 ni pa treba, da bi zaročenec moral naravnost privoliti in copulam. Tudi pri resničnem zakonskem konsenzu more imeli celo namen, da ne bo privolil v dejansko telesno združitev.2 Za zakonski konsenz zadostuje, da stranki in conluso znata, da je potrebno intimno sodelovanje obeh za dosego potomstva. Če imata voljo živeti kot prava zakonca med seboj in vršiti vse dolžnosti v nerazvezljivt skupnosti — kakor ju vpraša župnik po navodilu ohrednika je privoljenje veljavno. Po nastopu pubertete se nepoznanje zakonskih dolžnosti v tej splošnosti ne domneva, temveč hi se moralo v danem slučaju dokazati [kan, 1082 § 2}. Primerno pripominja Vermcerscll; »Sedulo tamen curandum est, ul dc loto iure pffictoque suo inslructi Contraclum ineant.^ Ta pouk je potreben iz moralnega in higienskega stališča, pa tudi iz pravnega, posebno glede neveste, da nepoznanje zakonskih dolžnosti ne moli zakonske zveze že takoj v početku skupnega življenja. V tem ima prvo in glavno dolž.nost nevestina mati, Privoljenje v zakon mora biti svobodno," Cerkev je to zahtevo v svojem pravu počasi in dosledno izvedla. V rimskem pravu je našla obširne, svobodo otrok omejujoče očetovske pravice fpatria polestas), Zakoni otrok so bili ničevi brez dovolitve onega, ki je imel očetovsko oblast." Sprva je cerkev sprejela lo omejitev z,a svojo. Sv. Kaztlij Veliki imenuje zakonsko zvezo brez. dovoljenja onih, ki imajo oblast, fornt-catio/ Pravoslavna cerkev sloji Se danes na Istem stališču ter zahteva -privolo s t arij ih« za veljavnost zakona mladoletnih," V zapadni cerkvi pa je začelo prodirali mnenje, da je privolja stariSev potrebna za dovoljen zakon, nikakor pa ni pogoj za veljavnost zakona. Prvi jasni dokaz je podan v cdgovoru ad cnnsulta Rulgaroru m Nikolaja 1 L 866, kjer se prišleva dovoljenje očetovske oblasti samo k solemnitelam, ne pa k pogojem veljavnega zakona." Pa trajalo je Še dolgo, preden se je v cerkvenopravm teoriji sistematično razvil nauk o pnpolni svobodi zakonskega konsenza. Po rimskem pravu je bil pri- ' Sanche?.. De raatrimnnio, J.th. U. disp. XX V IT [j Gasparri, Tract, ean. dc ¡natr. ![* tir. 872; can. IC86 § 2. J Wern7,-Vidttl, his iianonicum, Ton, V. lus matrtnuniate, 5<17: Gasparri, o. c. ur. 881. 4 I1 pi iomtt l. C. II, 207. 11 Gasparri o. c. nr. 873 opuiča v opredelitvi zakonske privolitve lastnost svohode in utemeljuje to s tem, da je nervobodnn privolitev v r.alinn neveljavna samo eX jure positivu. Pa svoji naravi os l a ne valja tudi pud vplivom bojazni svobodna, razen ie je bojazen tako močna, da ukine delovanje razuma. Večina kanonisiuv pa vnaša že v sam pojem zakonski- privolitve prostovoljnost ne glede na to, alt jo zahteva tc narava privolitve ali pa zgolj pozitivno cerkveno pravo, " 1. 2 Dig. 23, 2; I. 11 Dig. 1, 5, 7 Ad Ampliil. c. 42 (clr. c. 38|; Migne PG 32, 12vrtns-. » o. c, 590 si o. c. rr, 935. Saneh cz (lib. IV, disp, XfV| imenuje to mnenje Senlenlia Vericjf. i 1Í3 povzročenemu vplivanju na privolitev v zakon.1'- Uničujoč vpliv pripisuje tudi taki silt in bojazni, Iti sicer ne onemogočuje uporabe razuma in dopušča, da se volja odloči, pa vendar ne več povsem svobodno in neodvisno, Kan, 1087 § 1 našteva v skladu s prejšnjim pravom svojslva, ki jih naj ima bojazen oziroma sila, da onemogoči nastanek zakonske vezi. Sila ali bojazen mora biti 1. težke narave, 2, od zunaj prizadejana, 3. protizakonita ali krivična in 4, taka, da se ji prizadeti ne more ognili drugače kot s sklenitvijo zakona, 1. Grožnja hudega zla, ki je tako verjetno, tla mu ne bo mogoče uiti, povzroča težko bojazen, ki izključuje svobodno privoljenje v zakon. Kako veliko mora bili to zlo, se ne da objektivno določiti. Za notranji forum je merodajno zgolj subjektivno dejstvo, kako je grožnja delovala na duševnost človekovo. Za zunanji forum seveda morajo bili dokazana gotova objektivna dejstva. Med te ne spada samo zlo, s katerim se je grozilo, ampak tudi značaj osebe, ki pretnjo ali silo povzroča, in pa telesna in duševna konstilucija osebe, ki bojazen trpi, in sicer ne samo v splošnem, marveč prav v tislem času, ko je grožnja ali bojazen na njo delovala (melus s u b j e c l i v c gravis). Kar a priori se ne more trditi, da so osebe ženskega spola dojem-Ijivejše za vpliv bojazni kakor pa moški; je včasih tudi narobe. Enako moramo presojati tudi takozvani metus reve-rentialis. Ako izvira samo iz spoštljivosti do slarišev, katerim se boji zameiiti, ni govora o težki bojazni: ako pa izvira iz groženj, neprimernega siljenja ali celo dejanskih napadov (krivičnega zapostavljanja, sirovega ravnanja, udarcev itd.), je to bojazen presojati kot vsako drugo."' Največkrat silijo v zakon pač stariši svoje otroke in jim omejujejo ono svobodo, ki je pri tako važni odločitvi posebno potrebni. Iz razsodb rimske rote v zakonskih zadevah glede sile in bojazni jc razvidno, da gre najčešče za metus reverentialis qualificatus,17 Razsojati in foro externo, je-li bojazen težka, t. j. zakon onemogotujuča, je stvar cerkvenega sodnika, ki sodi na podlagi podanih dokazov po lastnem preudarku.lh Ne pride pa vpoštev samo zlo, ki giozi prizadeti stranki, ampak tudi ono, ki grozi njej blizu stoječim osebam; zakaj zlo, ki grozi osebam, kt so vsled krvnih ali drugih vezi meni blizu, grozi v gotovi meri ment samemu." Neutemeljeno omejujejo nekateri to saino 13 Scherer, Ihmdbuch d. Kirchenrechts JJ. 174. "» Sanchaz, lib. IV. disp. VI; Wemz-Vîdal o. c. 5H6. 17 N. pr. Varsavien. 21. jul. 1910 (AAS II. 866); Parisien. 13. mort, 1911, Tunkin. 7. jtd. 1911 (AAS III, 166, 661); Veszprimcn, 2. jun. 191 Transylvanien. 11. mai) 1912: TarvUln. il- mari. 1912 [AAS IV, 108, <174, 5d3|i Ciicinci-nru: occid. 14, ju|. 1913 |S. Rom. lïotfti Décision«* et Sentcnliae, vol. V. 460). 111 Souchez trdi, da jc lu enneors doclnrum scntcnlin |5ib. IV, disp, V). JS c. 12, 1. in VI"; c. 11, V, 11 in Vtlh; Gasperi, o. c, nr. 941, Hcj¡oilr>vp vnbrlk- S 114 na krvne sorodnike, velja pač glede vseh oseb, ki so prizade^ tem le blizu iz kateregakoli vzroka; odločilno je edino to, da tej osebi namenjena grožnja povzroča v prizadetem težko bojazen. 2, Bojazen mora bili povzročena od zunanje sile, Ako sklene kdo zakon z določeno osebo pod vplivom bojazni, ki izvira iz njegove lastne notranjosti n. pr. iz bojazni za svoj ugled, za svoje zdravje, vsled očitkov vesti ali iz strahu pred pogubljenjem, je zakon seveda veljaven. Taka iz lastne notranjosti izvirajoča bojazen se ne more imenovati krivična ali protizakonita. 3. Krivična ali protizakonita je bojazen, ako tisti, ki jo povzroča, ni v to upravičen ali pa jo povzroča na neupravičen način. Kjer ni krivične grožnje, tam ni govora o razdiravni bojazni.™ Zdi se mi, da po današnjem pravu upravičenega siljenja v zakon sploh ne more biti. Pravično v strogem pomenu besede je siljenje le, če ga vrii cerkveni sodnik nasproti zaročencu, ki nima zakonitega vzroka za odstop, in pa nasproti z a p e 1 j i v c u , da vzame v zakon zapeljano osebo, Glede zaročencev odpade danes možnost sodnijskega siljenja, ker po kan. 1017 § 3 zaroka ne nudi možnosti tožbe na sklenilev zakona, Pa tudi zapeljivca sodnik ne more silili v zakon. v pravu pred kodeksom je imel na razpolago alternativo, ali vzeti zapeljano osebo v zakon, ali pa ji dati odškodnino (»aut due aut dota*); kazensko pravo kodeksa pa kaznuje samo kvalificirane delikte contra sexum, ne omenja pa nikjer več dolžnosti zapeljano osebo vzeti v zakon (kan. 2353, 2357). Krivična je bojazen povzročujoca sila ali po svojem h j s t v u (ex substantia) ali pa pu n ač i n n (ex modo). Po svojem bistvu je krivična, če zagroženo zlo nikakor ni zasluženo (n, pr, zagrožena kazen vsled delikla, ki se ni zgodil); po načinu je krivična, če je zlo samoposebi sicer zasluženo, pa oseba, kj grozi, v to sploh ni kompetenlna ali pa vsaj ne v danih okoliščinah. Med priznanimi kanouisti ni edinosti v tem, ali zadostuje ludi zgolj po načinu krivična bojazen, da onemogoči zakon, ali pa mora v vsakem slučaju biti bistveno krivična.31 Kodeks pa je to vprašanje rešil. Chelodi" opozarja na stilizacijn kanona 1087 § 1, iz katere se da izvajati rešitev kontroverze. Kanon rabi izraz »ob metum in juste incussum«i rabi adverb »injuste*, ne pa adjektiv »injustum metum«. nlnjuste* je načinovni prislov, ki na vprašanje kako? kaže « Sehcrtr. o. c. U, tt& 11 Werni - Vidal [n. c. 587) zuhleVa krivico »sive quoad substantial» sive saltein quoad modom«; Gaiparri |o. c. nr. 950) pa misli, da snmn pn načinu krivična bojazen » p roba bi litis., nc zadosluje. Njemu sc priključuj» VcTinecrseh, o. q. II. 209. " lus mulrimonialc insla Cod. I. Can. pjJ. 142 si. 115 način dejanja. S to, gotovo nameravano stilizacijo kodeks jasno priznava uničujočo učinkovitost tudi bojazni, krivični samo po načinu, ker tudi taka je krivično (injustej prizadejala. Praktično pa to vprašanje ni kaj zelo pomembno, če vzamemo »upravičeno siljenje« v strogem pomenu, ker takega današnje cerkveno pravo ne pozna. 0 upravičenem siljenju moremo govoriti le v širšem, manj strogem pomenu, n, pr. ako oče >sili* zapeljivca svoje hčere, da sklene zakon z njo. 4, Siljenje se mora nanašali na zakon. Ali mora sila meriti direktno na zakon ali ne, o tem je bilo mnenje različno. Večina priznanih kanonistov je stala na strani strožjega mnenja, ki se je izražalo v stalni formuli: metus direetus ad extorquendum consensum ma( rimo malem«; Sanchez je imenuje: »conclusio certissima apud omnes*.-® Pa klasične zagovornike je imelo tudi nasprotno mnenje, da zadostuje bojazen, ki sicer ne namerava izsiliti ravno zakona, kateri pa se prizadeti izogne po prostem preudarku s tem, da izvoli kol minus malum določen zakon, ki bi ga sicer ne sklenil," Ko deks ni uporabil prejšnje splošno rabljene Formulacije, ampak se zelo previdno izraža: »a quo nt quis se liheret, eligere co-galur matrimonii!m«. Zdi se, kakor da se kodeks nagiba k temu milejšemu mnenju. Tako trdi Chelodi,*" da je kodeks tudi to kontreverzo končno rešil v smislu, da zadostuje samo indi-rektna bojazen, a je v tem prav osamljen; večina razlagalcev kodeksa razlaga citirane besede zakonika v pomenu, kakor prej rabljeno formulo.14 Iz besedila kanona moramo pač brez dvoma sklepati, da se mora bojazen nanašali naravnost na zakon, drugače se mora besedi ^cogatur delati sila, Prizadeli je prisiljen skleniti zakon, to je edina možnost, da se ogne zlu, kt mu krivično preti. Ako je še druga možnost dana, potem ne moremo reči, da je prisiljen skleniti zakon, saj ima še druga pota, da se osvobodi. Dvomne slučaje, katere navaja Gusparri,-'7 lahko rešimo z besedilom kodeksa, N. pr.: nedolžni, katerega namerava sodnik krivično obsodili, sklene zakon s sodnikovo hčerjo in se tako reši krivične obsodbe. Od počelka bojazen res ne meri na zakon; a ko se odloči prizadeli ia zakon s sodnikovo hčerjo, mu preti krivična obsodba za slučaj, da zakona ne bi sklenil. Izprva se je obtoženec prosto odločil pod vplivom samo indireklne bojazni za zakon, nato pa je postala bojazen direktna, ker zdaj grozi sodnik (vsa; implicite, če ne popolnoma explicite}: če ne skleneš zakona, boš obsojen, Tako jc postala prvotno indirektna bojazen " o, c., lib. IV, disp, VII, n. 3. " Sehiimlzifcutbtr. Ius ecd, untv. lib. JV. tit, I. m, J98 sq; Du I-ugo, Dc ius t. el jur. disp. XXII. n. 175 sq. 51 o. c., pa£. 143. W«ni-VTd»l, o. c. 587 sq; Vcrmcersch. o. c. H, 2 Glej kako so bile iste stvari vzrok našega življenja. Namesto Eve — Marija, Namesto drevesa spoznanja dobrega in hudega — les križa. Namesto smrti Adama — smrt Gospoda. Vidiš, kako je bil poražen z i s l i m orožjem, s katerim je z m a g a 1.a11 Veliki zagovornik božjega materinstva Marijinega, sv, Ciril Aleksandrijski, primerja Evo, ki je spočela besedo smrti, in Marijo, ki je sprejela blagovest in rodila včlovečeno Uesedo, ki nam je pridobila večno življenje,1" Zenon Veronski kratko in lepo izraža; »Ti fo ljubezen) si obnovila Evo v Mariji; ti si prenovila Adama v Kristusu,a'"' Sv. Ambrozij govori mnogokrat ü razmerju Eve in Marije in izraža svoje prepričanje, da je Bog holel tudi življenje dati po Mariji, ker je smrt došla pu ženi, Evi, »Kakor se je greh začel po ženah, lako se Ludi začne dobro po ženah,«'" Ko je hotel dati svetu zveličanje, je prišel po devici in je popravil padec žene po porodu device.-' Po ženi je nastopila bridkost, po devici je prišlo zveličanje.-1 Podobno govori še na mnogih drugih mestih." Kratko in jasno izraža odnos med Evo in Marijo sv. Hie-ronim: Mors per Evam, vita per Mariam.1* Isto resnico na razne načine razlaga sv. Avguštin; Per feminam mors, per feminam vita.1"1 Po istih stopnjah, po katerih se je človeška narava pogubila, je bila od Gospoda Jezusa » Adv. hacr. 78. 18 ¡PG 42, 728, 729). Islo iniscl iircka ív, NUus [5. sto!,}: Figúrale fwmxíftc) principio candila Eva vita vocatfi est, Ut secundara adnolaTel (PG 79, 179). In Gen. hom. 17, 7 [PG 53, 143). " Hom, ¡n s. Fase lis n. 2 |PG 52. 76S¡. De recia fide ad Reginas (PG 76, 1216). " Tractatus lib. I tr. 2, 9 fPl, 11. 2761, In l,nc. I. II. 28 IPL 15, 1562) » Ethorl, virílij, IV. 26 (PL 16, 343], » EpUt. 42, 3 (PL 16 U24). GI. Bover. Ma mediacinn universal c Maria se(jun San Ambrosio (Grcgnnnnum 1924, 1 slr, 29 lL). " Hpist, 22, 21 (Pl- 22. 408). » Surmo 232 , 2 (PL 38. 1108); De aganc christ. 24 (PL 40. 303); Scrmo 289, 2 (PL 3B. 13C8I etc. 454 Kristusa upostavljena. Adam prevzeten, Kristus ponižen! Pa ženi smrt, po ženi življenje! Čujmo še sv. Petra Krizologa! »K devici pride hudobni duh, k Mariji pride dobri angel, da bi to, kar je pndrj hudobni angel, dvignil dobri angel. Oni je svetoval k neveri, ta k veri: ona je verovala svetovalcu, ta je verovala stvarniku,«Jg Islo-tako stavi princip: »Audistis hodie, fratres carissimi, angelu m cum muliere de hominis reparatione tradantem. Audistis agi ut homo cursibns eisdem, qirihus dilapsus fnerat ad mortem, rediret ad vitam.«5r Preveč bi se raztegnil ta de! razprave, akn hi hotel citirati vsa mesta iz cerkvenih očetov, ki primerjajo Marijo z Evo, Nauk je popolnoma splošen. Radi le njegove splošnosti po krajih in časih moremo upravičeno sklepat), da je apostolskega izvora. To še toliko bolj, ker nam že način, kako razpravljajo cerkveni očelje ali pisatelji, pravtako tudi njihove izrecne besede dokazujejo, da hočejo le razlagati ali pa aplicirati na Marijo besede protoevaugelija Gen 3, 15, Navedeni le še besede sv. Bernarda, ki je vsebino tega naslova zajel v vsej njeni določnosti in jo v mnogih svojih govorih o Mariji razvijal: i Redd i tur nempe lemma. pro Temina ,,, quae pro ligno mortis gfstum tibi porrifjat vitae el pro venenoso cibn illo amaritu-dinis dulcedinem parial fmclus aeterni,,, O feminam singu-lariter venerandam, super omnes feminas admirabilem paren-tum reparalricem, posferorum vivificatricem,n" »Vebemcnter qttidem nobis vir unus et mulier una nocuerc; sed gralias Deo, per untim nihilommus virum ct niuliercm unam omnia re* stauranlur, ncc sine magno foenore gratiarum. Sic nimirum prudcnlissimus et clementissinius artifex, quod qUassatum fuerat non confregit, sed ulilius omnino refecit, ut videlicet nobis novum formaret Adam ex veteri ef Evam fransfunderet in Mariam. Et quidem sufficere poterat nobk Christus, siqitidcm ct nunc oninis sufficicntia nostra ex en est: sed nobis bonum non erat esse hominem solum. Congruum magis ill adesset noslrae reparationi sexus uterque, quorum corruptioni neuter defuisset... lam itapue nec ipsa mulier benedicta in mulieribus videbitur otiosa; invenielur equidem locus eius in hac reconciliatione. Opus est enim Mediator« ad Medialorem istum nec allcr nobis utilior quam Maria .. . Quid ad Mariam accedere trepidet humana fragilitas? . ,, Omnibus misericordiae sinum aperif, ut de pleniludine eius aocioianl universi. captivus redemplionem, aeger curatinnem, tristis eonsolationem, pcc-calor veniam, iustus gratiam, angelus laetitiam, denique tota Trinitas gloriam. F*!' i i per^onn carnis human a e substantiam, ut ■ Scrota 146 (PI. 52. 597). =f Scrmu \A2 de Vir^n. annuul. (PL 52, 579). s" I lom. tl, supur Miuui «si n, 3, Strmo de duodecim Virgin, praerogativis 1 (PI, |H3r 42S). 125 nori sit qui se abscondal a ealorc C1 US w Intuere, o homo, consilium Dei.,, redempturus humanimi genus, prelium universtim coniulil in Mariam .. . Altius ergo inlueamini, quanto devotionis aifectu nobis earn voluerit honorari, qui totius boni pleni tudi «eni posuit in Maria; ut proinde si quid spei in nobis est, si quid gratiae, si quid salutis, ab ca novcrimus redundare, quae ascendit deficits afflttens , ., Tolle corpus hoc solare quod illuminat mundum: ubi dies? Tolle Mariam, hanc maris stel-lam, maris utique magni el spatiosi; quid nisi caligo involvens el umbra mortis ac densissimae tenebrae relinqnuntur? 1 Že iz teh citatov je precej jasno, da sv. Bernard misli, da je nova Eva neločljivo združena z novim Adamom kot posredovalka milosti. Ne nujno; Kristus zadostuje. Ali primerno je, da obojni «pol posreduje odrešenje, ker je obojni spol povzročil nesrečo človeškega rodu,:" Božji sklep je bil zato, da je Marija »mediatrix ad mediatorcm*, da vedno še posreduje milosti. Ni potrebno, da bi po teh jasnih in splošnih izjavah cerkvenih pisateljev to paralelo zasledovali še v liturgiji. Zakaj tudi tu dobimo vsaj stvarno dovolj jasno poudarjeno, da je Marija obnovila to, kar je Eva razdrla. ,-jQuod Eva tristis ahstulit, tu reddis almo germine. intrent ut astra flebiles, caeli recludis cardines, Ta misel preveva liturgijo in življenje vernikov. Sumeni illud Ave Gabrielis ore funda nos in pace, mutans Evae nomen,<11 Cathechismus Romanus vzporeja Kristusa Adamu, Marijo pa Evi." O Mariji pravi: Ad cum modum nobis etiam licet Virginem matrem eum Eva ita conferre ut priori Evae secunda Eva, quae est Maria respondeat; quemadmodum secundum Adam, hoc est Christum, primo Adam rcspondere ostendimus. Eva enim, quia serpenli fidem b a b u i I . maledielum et mortem in humanum genus invexit; et Maria, postquam Angelo eredidit, Dei bonitate eftectum est, ut benedictio et vita ad homines perveniret. Propter Evam nascimur fiiii irae, a Maria Jesum Christum accepimus, per quern iilii gratiae regeneramur, Pij IX, se sklicuje v buli Ineffabilis na nauk očetov in pisateljev, da je v Gen 3, 15 razo deta zveza med Kristusom in Marijo v boju proti hudobnemu duhu in njegovemu zarodu. Kakor je torej Kristus, srednik med Bogom in človeštvom, uničil zadolžno pismo, ki je bilo proti nam, in ga je zmagoslavno ™ Sarino de ducdcpim Virgin, praurogalivis 2 (PL 183, 429). il1 Scrmo in Virgin, nativ. n. b (PL 1S3, 410. 441.), Ta ndlomek jo kol V], lekcija v oliciju Mariic, sredine« vsuh initusli. " Podobno misel ic iirekcl ie sv. Avgujlin. 53 Hymn, ad Laudes in Comm. (estnruni H, M- V. 71oJ.il ie Vcnan-lius Fortunalus (7. slol.j. " Avt maris sldki, '■»■ P. L c. IV. edit. Pus let 1907. 36. 126 pritrdil na križ, tako se je presveta devica, v najtesnejši in nepretrgani zvezi z njim, bojevala z njim in po njem proti strupeni kači«, vedno kot sovražnica, jo popolnoma porazila in strla glavo i neomadeževano nogo.30 Kaj ugotavljajo vsi ti citati iz spisov cerkvenih očetov, pisateljev, liturgije, cerkvenih odlokov? Kaj moremo neposredno razbrali iz njih? Če le površno pregledamo teksle, ki smo jih navedli, nam je jasno, da ta nauk o dragi ali novi Evi pri cerkvenih očetih ni drugega kakor razlaga Gen 3, 15. Četudi spisi tega izrecno nc omenjajo, SO pisatelji brez dvoma imeli pred očmi besede protoevangelija. Obenem pa se ozirajo vsaj stvarno tudi na nauk sv, Pavla o novem Adamu, Postala pa je Marija prede-stinirana nova Eva, v resnici nova Eva, ko je pri oznanjenju privolila v božje materinstvo. Ali je v tem naslovu implicitc obsežen tudi nauk o splos-nem sodelovanju Marijinem pri delitvi milosti? Bistvo primere o novi Evi obstoja v sledeči resnici: Eva je sodelovala prj padcu, grehu človeštva, Marija sodeluje pri odrešenju človeštva, Po Evi smrt, po Mariji živi jen je I Marija je v sovraštvu proti hudobnemu duhu neločljivo združena s Kristusom, odre-šenikom, Kristusovo odrešenje človeštva pa se je začelo z včlovečenjem, bistveno se je izvršilo s smrtjo na križu, vrši se pa vedno do konca sveta z delitvijo milosti. Vsaka milost, ki jo dobi človek, prihaja od Odrešenika zato, da se človek reši oblasti hudobnega duha, oblasti greha in doseže zveličan je, Iz teh dveh prejnis o enotnosti dela odrešenja in o neločljivi zvezi nove Eve z novim Adamom pa moremo sklepati: Marija ni samo nova Eva, ker je rodila Jezusa, vir nadnaravnega življenja, ampak tudi zalo, ker neločljivo z njim združena tudi dejansko posreduje, da posameznik dobiva milosti odrešenja. S Kristusom v najtesnejši zvezi, seveda podrejena njemu, in po milosti, ki jo je prejela od njega, stoji z njim kot srednica med Bogom in ljudmi. Če je Marijo, devico in mater, Bog že v začetku postavil proti hudobnemu duhu, kot njegovo nepomirljivo nasprotnico, če jo je torej postavil kot aktivno delujočo ob Kristusu v odrešenju, ali je pntem Hog določil samo delno sodelovanje, ali je le nepopolno izvedel to zvezo med njo in Kristusom pri delu odrešenja? Če motrimo Gen 3, 15 in nauk tradicije o novi Evi v tej luči, potem se mi zdi, da zahteva harmonija božjega načrta za odrešenje, da je Marija tudi kot srcdnica in delivka milosti vedno ob strani svojega Sina in da dejansko sodeluje pri delu odrešenja, dokler to traja. 7. drugimi besedami: Bog pri delitvi vseh milosti gleda tudi na Marijino zasluženje in priprošnjo. Kratko je dokaz povzel Bover S. J.: »Si novi Adae opera universalem " Prim. tiTcvir 14, (Jcc,, lekc. VI. 127 habet media t i (mem, intégra secundae Hevac cooperatio eandem Universalität em requint.*17 B, Marija je duhovna maii človeštva in zato srednica vseh milosti. Marija je mali odrešenikova, torej je tudi naša mati, Marija je nova Eva, zato je mati novega človeštva. Marija je telesna mati Kristusova, naša pa v duhovnem, u popolnoma resničnem zmislu, Smoter materinskega delovanja obstoji v tem, da posreduje otroku življenje, ga v njem neguje in vzdržuje, Življenje v duhovnem oziru je nadnaravno življenje iz milosti, Naša duhovna mali posreduje to nadnaravno življenje in ga ohranjuje ter usovršuje. V tem zmislu imenujemo tudi sv. cerkev našo mater, ki nas rodi, ki pu njej dobimo nadnaravni princip življenja. milost, ki nam po njej Bog tudi ostale milosti deli, Nauk o duhovnem materinstvu Marijinem ni nov. V zgodovini razodetega nauka se izrecno javlja precej za naukom o novi Evi, s katerim je neposredno v notranji zvezi. Sv. Irenej govori o prerojenju, ki nam mora priti iz device, Krivovcrci Ebionili so tajili božanstvo Kristusovo. Ali kako se more človek zveličati, vprašuje irenej, če je pa začetnik zveličan ja navaden človek? Kako more priti k Bogu, če Bog ne pride k njemu? Kako more rojstvu, ki je za snirt (v izvirnem grehu), uiti, če ne po novem rojstvu, ki je za življenje, »Quem* admodum (-- quomodo) au tem relinquet (homo) mortis gene-rationem, si non in novam (transient) generatïonem mire et inopinate a Deo, in signum autem salutis datam quae est vir-gine, per iidem, ^e¡Je^e^3tio^enl.«!l, V tem tekstu je izražena miseî: Da človek ubeži smrli, mora biti prerojen; to movo rojstvo« je isto kakor prerojenjc iz device. Drugi tekst je bolj jasen v izražanju: »Purus pure puram aperiens vulvam cam quae régénérât homines in Deura, quam ipse purani fecit,«"* Deviika mati Kristusa - Boga je obenem tudi mati človeštva. Primerjati je treba in dva teksta z Irenejevim naukom o novem Adamu in o »obnovitvi« (recapitul.itio) človeške narave po njem po tej rekapitulaciji je bilo vse človeštvo na neki način v Kristusu utelešeno, ko se je učlnvečil — obenem pa jih motrili v luči njegovega nauka o novi Evi. Ali ne pridemo potem do prepričanja, da je že sv. Irenej spoznal, da je Marija tudi mali mističnega telesa Kristusovega »virgo quae régénérât homines in Deurn«?*0 " De H. Virgine Maria uni versa t i jrnlîarum médiatrice Oratio habita in Colleßio Maxime SflTrinnensi S- Ißnatii. Darcinone 1921, str. H. M Adv. hjer. 23, 4. [PC 7, 1034.1 iB Adv, haer, 3. II, 10 Prim. P. Gallier, La vioTjjc qui nous réjjinerc (Recherches de Sciences religieuses, avril 1914, 136 si.). Idem. La maternité de grâce dans S. Irinte {Mémoires et rapports. 41—45}. »Elles (les expressions! ne Supposent point,« Iako sklepa Galtier svojo razpravo, »d'autre mystère que 128 2e zgoraj sem citiral besede sv, Epiiardju, ki imenuje Marijo -mater živih«, po njej je prišlo življenje na svet, rodila je Živega in postala mali ¿ivih. Sv. Ambrozij io misel tudi dosti jasno izraža: -Devica je rodila zveličanje svela, Devica je rodila Življenje vseh .. Pu ženi in možu je bila človeška narava izgnana iz raja, po Devici združena z Bogom.«'1 Na drugem mestu porablja Cant 7, 2: *Veuler tuus sicut acervus Lritici, vallatus 1 i 1 i 1 szato, da razlaga deviško materinstvo Marije z oziroin na Kristusa in na človeštvo. Kristus je pšenično zrno, ki pade v zemljo, umrje, da požene bogate sadove novega življenja. On je pšenica izvoljenih. Ko je sprejel človeško naravo, je bila že nas vseh narava v njem vključena, da jo obnovi, posveti, prerodi, Marija je njegova mati, torej ludi mati vseh, ki so v Kristusu. Tudi sv, Avguštin imenuje Marijo duhovno mater udov Kristusovega telesa: Ona edina žena je ne samo po duhu, ampak tudi po telesu mati in devica. Mati namreč po duhu, nc naie glave, ki je Odrcšenik sam, pač pa njegovih udov, ki smo mi; sodelovala je namreč z ljubeznijo, da se rodijo verniki v cerkvi, ki so udje njegovega telesa (itlius capitis membra), po telesu pa je njegova mati.^ Božja beseda je sprejela človeško naravo, da bi postala glava cerkve. Marija je mati Kristusa, ki je glava cerkve, zato tudi naša mati. To je zmisel mnogih mest pri Avguštinu. Sv, Peter Krizolog slavi Marijo, novo Evo, ki je »sedaj postala resnično mati živih po milosti . . . Devica Boga objame, sprejme, hrani v domu svojega srca [in sui peetoris capit, reci-pit, obleclat hospitio). Tako zahteva za plačilo prebivališče, mir za zemljo, slavo nebesom, zveličanje za izgubljene, zvezo samega Boga s človeško naravo/"' Sv. Amadej, škof lausannski, govori Bogu: V Tebi bomo hvalili — ne Eve, ki je (smrt) podala, ampak Marijo, ki je življenje dala, mater in branilko vseh živih.'" cilui de notrv incorporation mystique au Fits de Dicn incarne, ct ulles ne disent rien de plus ni rion di; nioins qitc et qu'ACrivait le pap« Pk X dana Min encyclique Ad diem ilium pnur le juliile de l'lmmaeul^c Concept ion. ln uno eodemqae a Ivo castbaimau Matris, cl c urnem Chriilus sibi assump-sit ct spirituals simul corpus □ihimj.it. ex lis ttempe coalmentfttum, qui crtdiluri suni in cuin, lU ul Sulvalorom habens Marta in utero, illos clbni dici que,it jfes^tsse nitints, quorum vilatu continebat vita Salvaturis Ep. 63, 33 (PL 16, 1249 sl.J. " De instil. virfl, 14 (PI- f6, 326). Podobno primero za Marijo (venter acervuS areae] t m» tudi s V. Andrej S Krete (PG 97, 897). Druge citate ima Bovyr. t.a mediation universal di Maria sejtiin S. Amhrosio. sir. 34 $1. De sancla virginlate 6, 6 (PL 40, 399J, 11 In Ps. 118 a. 9 (PL 37, 1942]; Sernit) 290 c. 5 |PL 38, 1315J; In na-tali Domini 9. 2 (PL 3«, 1012 si.). " Ser ¡a o 140 (PL 52. 576 si), De beats Virginia niatri hom. Vttl |PJ. 188, 1343). 129 Adam iz I-erzenije (12. stol.) se posebno odlikuje v svojih spisih po poveličevanju Marije, matere človeštva, Ona je naša mati, mati milosti, mati usmiljenja, pot življenja, vzor pravičnosti, zdravilo spokornosti, učiteljica potrpežljivosti, zgled pokorščine, veselje cerkve, konec nadlog (terminus miseriae), rajska vrata in pristan. Ona je močna žena, rodovitna in mogočna. Njena rodovitnost je zadostna, da more pregnati uboštvo sinov, njena moč zadostna, da nas more rešiti; Marija je morska zvezda, ki je potrebna za one, ki jadrajo po tem nezanesljivem morju. Marija je pot življenja, po kateri je prišel k nam kralf moči; pravlaku je za nas pot, ki nas vodi nazaj k njemu, Sv, Anzelm, »oče skolaslike«, navdušeno piše o Mariji, njegovo marijansko mišljenje pa vodi ljubezen. »Zakaj ne bi tega priznal in poveličeval, kar z ljubeznijo verujem?«Ia Pri njem dobimo jasno izraženo prepričanje o duhovnem materinstvu Marije, To materinstvo objema vse, ki so »bratje« Kristusovi, Mi. vsi smo ; bratjcft Kristusa, ki je njen sin, in zato smo tudi njeni otroci.*" Tako je sv. Anzelm izrečno popolnoma splošno pojmoval duhovno materinstvo vsaj za vse vernike, za katere je Kristus dejansko »primogenitus inter multos Iratres« [Rom. 8, 29]. Izvaja pa duhovno materinstvo iz njenega božjega materinstva (kakor Avguštin). Po Avguštinu je Marija telesna mati Jezusa, ki nam s svojo posebno vero moralno pomaga, da postanemo bratje Kristusovi. Po Anzehnu nam Kristus pomaga, da postanemo sinovi Marijini.« " Marija jc bila določena, da bi popravila, kar je zagrešila Eva Eva ni bila glavni vzrok izvirnega greha, vendar pa je aktivno sodelovala. Tudi v redu odrešenja je Kristus edini srednik in zveličar v polnem pomenu besede, vendar Marija ni bila samo pasivno udeležena pri odrešenju, Njen fiat je bil cunditio sine qua non. Ona je mater totius graliae, srednica, Imenuje jo mater zveličanja. splošni vzrok sprave, vrata zveličanja. rešiteljico, porodnico življenja11 Marija je za grešnika pod križem priprošnjica pri Sinu, ki je edino in resnično upanje naše. Tako vidi torej sv. Anzelm. da izvršuje Marija svoje splošno duhovno mater-rinstvo s priprošnjo, ki sc odlikuje pred prošnjami svetnikov. Ona je boljša in vzvišenejša. kakor so vsi drugi pomočniki, zakaj ona je njihova in vseh drugih svetnikov gospa. »Kar oni morejo v zvezi s teboj. Eo moreš ti sama brez njih. Zakaj si tako mogočna? Ker si mati Odrešenika, kraljica nebes in zemlje, Če ti molčiš, ne prosi nobeden, ne pomaga nobeden; če ti prosiš, prosijo vsi, pomagajo vsi,«5* Jezus je hotel imeti " M,iridic: Sermo I„ sermo D. (PL 211, 703. 143 etc.). Prim, Munsing, De Martaleer van den H, Anzclnnis (Handulingen 250 si.}, " Oralio 51 PL 158, si. "•B. Bartmnnn, .Mater divinac flraliae fThcol Gl 17 (1925] 1, 22). 1,1 PJ, 158, 942 052. %l. 963. " PL 15«. 943 si, Duit>flpim veiln|k. i 30 tako mater, »quae pro pecealoribus interveniens, perfeclani obtineret eis salutem«.33 Sv. Bonaventura je med velikimi skolastiki tisti, ki se je najbolj tesno priključil Bernardu in Anzelmu. Tudi v mario-logiji.11 Paralele Adam — Kristus, Eva — Marija seveda ni prezrl. S svojim »fiat« je omogočila Marija naše odrešenje. Sodelovala je pri odrešenju, ker je redila in vzgajala Jezusa Kristusa, posebno pa šc, ker je trpela z njim, Po njej se razliva milost. Kakor vzhaja solnce vsem ljudem, tako tudi Marija; vsem se bliža, a vsi je ne sprejmejo in zato jim ne prinese koristi; prinese jo le onim, ki so pripravljeni, da vpliva nanje. Tem vzhaja, njim, ki verujejo, se Boga boje, upajo, ki so spo-korni, pokorni, v molitev zatopljeni, njim, ki so k cilju dospeli/'7' Sv. Tomaž ne govori izrecno o duhovnem materinstvu, pač pa dosti jasno podaja vse stvarne dele te resnice. Saj ime «mati« ni zgolj časten naslov, ampak je resnična prednost Marije, ki nas je rodila v življenje milosti/""1 Dosti jasno je izrazil, da je Marija mati mističnega telesa Kristusovega/7 Nisem naštel vseh cerkvenih očetov in pisateljev in tudi ne bom citiral ie teologov ali asketičnih pisateljev, ki poveličujejo Marijo kot mater človeštva. Dovolj moremo spoznali že iz tega, kar sem navedel, da je prepričanje o materinski nalogi in o materinski skrbi bilo vedno bolj ali manj živo izraženo v njihovih spisih in je izviralo iz vere v božje materinstvo Marije, iz prepričanja, da je Marija nova Eva, Videti moremo posebno pri sv. Anzelmu, v čem da je funkcija duhovnega materinstva; v materinski priprošnji. V Uturgiji kliče cerkev Marijo za mater in zašČitnico človeštva, zato pričakuje od njenega varstva in njene prošnje za svoje člane milosti, ki so jim potrebne, da dosežejo zveličanje. V mašnem formularju B. M, D. v Guadalupe (12. dec.) je v oraciji izražena prošnja do Boga, "ki nas je postavil pod posebno varstvo preblažene device Marije, ker nas je hotel z vodnimi dobrotami obsipati«, naj nam podeli milost, da bi jo z veseljem gledali v nebesih.1* Molitev v ofidju bi. D, M. dobrega sveta (26, aprilaj jo pozdravlja kot mater: Bog, ki si mater svojega ljubega Sina dal nam za mater, ,,, daj, nrosimo. da bomo njene opomine vedno izpolnjevali in tako mogli »živeti « PL 158, 942. -M Barlmann 1, c. 23 si. 1111 De Nativ. B, V. M, serine 2, Prim. Pesch, o, c, 74, w Prim. Bo ver, La mediacinn universal de In Virjjcn cn Santo Tomas de Aquino, sir. 38 si. " Nativitas (Christi) desi^naiur, cum dicitur Tpse lam quam sponsus pmcudans de thal.iFim sun. Thalamus uterus virginalis est; de hoc sicut sponsus proccssit, quia in eo union« perpctua desnonsavit humanam nj-turam. I Pi 18 n. 3. In lo c, 2 1. 1 n, 1; 1 in Cant. 3. lt. OL Bo ver 63. 64. ** Missalc Rom,imun, Festn prn nliquibus locis. 131 po tvojem srcu« in srečno dospeti v nebeško domovino, Na praznik bi, D, M., matere božjega Püstirja (1, nedelja v maju), prosimo, naj nam Rog podeli varstvo pred sovražniki in srečen prihod v nebeško domovino na priprošnju Marije, »quae vigili custodia nos pascit«. Mati Jezusova je »naša mati in kraljica apostolov«, ki nas varuje, da moremo božjemu veličastvu zvesto služiti in širiti slavo njegovega imena z besedo in zgledom, [oratio in festo R, M. V. Reginac Apostolorum, nedelja v osmini Vnehohoda.) Marija je »mati milosti« (oratio in i, B, M, V, de Gratia, 9. jtin,); mali vedne pomoči, ki nas vedno ščiti v vseh spremenljivih dogodkih pota in življenja (festum B. M. V. sub titulo de Perpetuo Succursu, nedelja pred praznikom sv. Jan, Krstn.); od usmiljenega Boga je postavljena kot zavetje grešnikom in pomoč (festum B. M, V. sub titulo Refugium Pec-catorum, 13- avg.); Kristus, dobri Pastir, je izročil na križu nas, ovce svojega pašnika, materi devici, zato mi po njeni prošnji upamo, da bomo sledili našemu Pastirju na zemlji in tako prišli na večne pašnike v nebesih (festum B. M. V. Divini Pastoris Maltis, 3, sept.). Himen v matutinu oficija čudežni svetinji« (27. nov.) prosi Jezusa: Jesu, luam qui finiens vitam, matrcm dedisli servulis. precante matre filiis largire caeli guudia. In kolikokrat v b revirju recitiramo lepo pesem; Ave maris Stella,,, Monstra te esse matrum, sumat per tc preces, qui pro nobis natus tulit esse tuus. Papež I.con XIII. spodbuja vernike in duhovnike, naj vedno kličejo Marijo, našo mater, .lavno in zasebno naj neprenehoma hvalijo, prosijo in s svojimi željami stopajo k Materi božji in maši: Pokaži, da si naša mati.0* Zgled vernih prednikov nas tako uči.rt0 Naj zadostuje! Rečemo le: Molitve in prošnje so izraz čuvslva, oblike življenja, A »lex supplicandi — lex credendi« ali z drugimi besedami: to življenje izvira iz skupnih idej, po njihovem vplivu se razvija. Mnogi pisatelji dokazujejo duhovno materinstvo Marije nasproti Človeškemu rodu iz besedi, ki jih je govoril Odrešenik M L neti Ha sanetn 8. scpl. 1893. ■" Octohri mensc. 1391. 9" 132 s križa svoji materi in sv. Janezu; »¿ena, glej, tvoj sin«; »Sin, glej, tvoja mati« (Jo 19, 27). Ali moremo razlagali te besede umirajočega Zveličarja v tem pomenu? Mnogo je cerkvenih očetov in pisateljev, ki razlagajo to naročilo Zveličarja v tem zmislu: Sv. Janez je bil pod križem zastopnik vseh ljudi. Tako je Jezus v njegovi osebi izročil vse človeštvo materinski skrbi Marije, ali pravzaprav je razglasil vsemu čioveštvuT da je Marija, njegova mati, tudi skrbna mati človeštva. Terrien našteva okrog sto pisateljev in razlagalcev sv. pisma, ki vidijo ta pomen." »Haec sunt verba millies atquc miîlies benedieta, quae cum tribus hisce teslimoniis »Verbum earn factum est«. vHoc est corpus me um«, — ac »Emlsit spiritum,« constituunt quatuor Evangeliorum, imo totius Scripturae Sacrae, charissi-mos animabus amantibus locos, quorum abyssal! profunditati meditandae r.on sufficit aelemilas.«" 2e OHgen je po mnenju mnogih pisateljev razlagal te besede v tem pomenu.01 Navadno ti pisatelji razločujejo dvojni pomen svetopisemskih besedi, literarnega ali osnovnega in tipičnega ali duhovnega. Oba sta lahko intendirana, Tako je tekst Jo 19, 27 treba najprej dobesedno razumeti: Jezus je izročil Marijo sv. Janezu in njega svoji materi, Obenem pa je imel pred očmi ves človeški rod in je tudi nameraval povedati s temi besedami: Sv. Janez je zastopnik človeštva in Marija je torej duhovna mati vsega človeštva, v prvi vrsti seveda vernikov. Res je, da tudi važni dokumenti papežev razlagata ta tekst v tem duhu. Tako Benedikt XIV, v buli Gloriosče Dominae,™4 Pij VIII, v buli Praesen-tissimum,"" Pij IX, v svojih alokticijah in enciklikah,1"5 Leon XIII-v mnogoštevilnih cnciklîkah,:T 0. c. II. 1 l. IV. Godiš, o, c. 214. 215. ° P rac fill i o in Ev. S. .loan. (PG H. 31.). Prim. 11 (cm 7, KT h 40 ¡1916). str. 597 si.; ZKTh 41 [1923| 617 si., 621 si. polemiko mvd A. Knollerjem in J. Ernstom. 1,1 Sic etiam Catliollca Ecelesia, Sancti Spiritus magisterial edocU. eandem et tamqnam Domini ac Redemptoris tui Parcntcm coelique ac terrae Reginani itiipensi.isimis nhsequiis colere, et tamquam alti&nlissiuiam Matrein extremo sui Sponsi sui morientis voce šibi reiictam, filialis pietatis allcctu studiossiltle prosequi semper prolo&sa cst.< M u 1 i a n . Die Marinnische Kongregation dargestellt nach den Dokumenten." Wien, 1913. 320. .Praxentissimum sanc patrocinium, nemo unuü qui ad Mariam con-futfit, ad banc Arcam Testamenti, ad Tbrnnum hunc gratiae adii! cum iidn-ciit. haud expertus est: ipsa enim Mater nostra, ninteT pietatis et ftratiae, mater inansuetudinis et miserieordiae. Cui nos tradidit in Cruce moriturus, ul sieut Ille ad Patrem. ita Haec apud Filium interpellaret pro aobü.« Gl. Villnda. o. c. 63. 1,11 Quanta cUra 8. dec. 1864, Mati hoi-ia in naša, nas vseh najljubša mati. 117 N. pr.: *E:;imiae in nos charilatia Christi myaterlum es m quoque lueulenter proditur, quod mori ens lile Matrem Suani doanni distipulu inaIre m voluit relictam testamento mcmori: eece Eilius tuus. In Joanne autem, quod perpetuo sensit Hcelusia, design a vi t Christus personam humani 133 Če vzamemo besede Zveličarja na križu in upoštevamo, ob kakšni priliki jih je govoril, in če pregledamo potem še tradicijo, posebno pa še odloke papežev, bi se pač mogli odločiti, da vidimo v teh besedah resnično razglašanje (promul-gacijo) duhovnega materinstva Marijinega, Tako bi tipični pomen teh besedi res spadal k svetopisemskemu tekstu in bi razlaga teh besedi v tem širšem duhovnem zmislu ne hila samo prosta uporaba zaradi besedne skladnosti in neke notranje sorodnosti (sensus accommodations)."" A mi na tem mestu ne bomo o tem vprašanju razpravljali, ko motrimo priče tradicije za duhovno materinstvo Marije. Kakorkoli eksegetično pojmujemo ta tekst, gotovo je, da v vseh pričah tradicije, ki razlagajo Jo 19, 27 v tipičnem pomenu, živi prepričanje, da je Marija duhovna mati človeštva. Ta resnica ni odvisna od teksta v evangeliju sv. Janeza, ampak jo dovolj jasno in glasno oznanjuje tradicija, da jo lahko imenujemo katoliško resnico, Da pa ni samo časten naslov, ampak ima (a naslov tudi veliko vsebino, prideva Mariji veliko prednost, je razvidno iz temelja, po katerem imenujejo dokumenti Marijo duhovno mater, in pa iz delovanja, po katerem se to njeno materinstvo očituje. Temelj je po nauku tradicije ta: Marija kot mati Kristusova je mati mističnega telesa, zalo naša mali. Kristus je iz Marije sprejel človeško naravo in sprejel obenem -duhovno« telo, Zato se mi imenujemo sicer na duhovni in mistični a resnični način sinovi Marije, in ona je nas \Feh mati." Kakšno pa je delovanje? Marija je na Kalvariji gotovo trpela s svojim Sinom. To njeno trpljenje, obenem pa vdano darovanje Sina za odrešenje sveta in v tem duhu tudi p OS večen je Uistnega trpljenja je po mnenju mnogih teologov imelo vrednost zasluženja de congruo z oziroiu na milosti, ki jih je Kristus zaslužil de condigno, In zato Marija tudi vedno rodeluje še pri delitvi milosti. »Ea tamen, quoniam universis sanctitale praestat coniunctioneqiie cum Christo, atque a ChriSto ascita in human a e salutis opus, de congruo, ut aiunt, promere nobis quae Christus de condigno prcmeruit, eslque princeps iargiendarum gratíarum ministra.' ™ jjuneris, eoruin in pri mis, qui Sibi tide ailhacrescercnt: in qua senteniia Sane tus Anselmus Cantuariensis: Quid, inquil, potest dignius aesliman, quam Ut (u. Virgo, sis matur varum quorum Chris tus dignatur esse patar ct batir.« Adiuiriccm populi. 5. sept. 1895. Gl. tudi enciklik« ft suprcmt Apostolatus 1, sept, 1883, Superiors anno 30. aujj 1881; Octobri menae 22. sepfc 1891; Magnae Dei M atria 8. sept 1892, Lie U tine sanctae, 8, sept. 1893, luctlnda B. sept. 1B9-1: Fidcntem 20. sept. 1896; Augnstissimae 12. sept. 1897. V teh eftciklikah vedno slavi Marijo kol naíu mater in vuikrat se tudi sklicuje na Jo 19, 27. "" -Sensus dicendus est lypicus vere tamen et proprie a Cliristo in-tentus.« Rover, Mulier cece filius ttms« v Vtrbuni Domini A (1924) 231; Vlila da, 0. c. 61 si. Pij X, Ad di«m illum laetissinium 2. lebr. 1901. '" Ad dieai illum jaetissinium. 134 Cerkveni očetje in pisatelji od 3. stol. dalje, liturgija, papeži v svojih pismih slavijo Marijo kol mater človeštva. Zaupno in splošno jo kliče s tem ljubim imenom vesoljna cerkev. Čeprav ni definirana verska resnica, je vendar gotovo, da spada nauk o duhovnem materinstvu Marije v redno učenje cerkve."' Ne trdimo sicer s tem, da spada k vsebini te resnice na isti način resnica: Marija je duhovna mati in zato sodeluje pri delitvi vseh milosti posameznikom. Naslov duhovna mati človeštva zasluži Marija že zato, ker je mati Odrešenika, ki je vir nadnaravnega življenja, in Se bolj, ker je trpela in darovala na Kalvariji. Vendar pa razberemo iz tradicije, da se je razvoj vršil v tej smeri in je novejši vek že videl, da spada ta nauk k polni vsebini duhovnega materinstva, kar nam ho lahko še bol; jasno iz zadnjega dela tradicije. In če spojimo tradicijo s svetopisemskimi leksti, potem po mojem prepričanju moramo priznati, da Marija, naša mati, deii vse milosti, Ako na koncu povzamemo nauk tradicije o duhovnem materinstvu Marije in ga opremo tudi na svetopisemski nauk, dobimo sledeče misli in resnice: 1. Marija je nova Eva, mati v Gen 3, 15 napovedanega odrešenika, zato je mati vseh, ki so vključeni »in semine« bodisi dejansko bodisi možnostno, mati vseh, ki so v »Kristusu Jezusu«, kakor govori sv. Pavel. 2. Marija je po angelo vem oznanjenju in po svojem privoljenju mati ne samo fizičnega, ampak tudi mističnega telesa Kristusovega, duhovnega telesa seveda duhovna mati, Življenje tega telesa je v zvezi s Kristusom po milosti, In sicer je njen materinski vpliv direkten in splošen. 3. Ta materinska zveza ostane vedno, kakor ostane Marija vedno v neporušni zvezi s Kristusom in je fizični Jezus vedno glava mističnega telesa. 4. Kakor pa je seveda različna dejanska zveza ljudi s Kristusom z ozirom na »ineorporatio«, je tudi razmerje do matere različno. Najbolj je mati onih, ki so žc dejansko združeni s Kristusom, na zemlji po posvečujoči milosti. Potem je mati onih. ki so združeni po veri, a ne po posvečujoči milosti, ker so poklicani k tej. Pa je tudi mati vseh, 7.a katere je Odrešenik prišel in umrl in jim pripravil možnost, da se dejansko včlanijo v mistično telo. Zato jim Bog tudi zadostno milost daje. 5. Duhovno materinstvo Marijino se je pričelo z včlove-čenjem Sina božjega. Prostovoljno je postala mati Odrešeni-kova. Vedela je na Kalvariji, da je trpljenje njegovo namenjeno 71 'fjuod Maria iit homiliuul mater, pott-Si dici Veritas Catholic a, ad lidcm pronime pertinent, ita quod iUttd nc£are ncdum timerarium sit, ied etiam liaeresim capiat; haec cnim veritu, licet nuuiquiim cvprtssi: fucrit dufinita, taincn Sixa manel utuve-rsaliter in cordc el ore poputi cbriitfuu.a Lepicier, Tractatus dc B. V.4 316. 135 za življenje sveta. Posvetila je tudi svoje trpljenje in sočutje. Njeno trpljenje se je združilo s trpljenjem Sinovim, Ali ni lo znamenje, da je ona (udi pri delitvi milosti vedno udeležena? Bog je določil, da je ona mati Odrešenikova in mati mističnega telesa Kristusovega, Bog pa svojega načrta ne izpreminja. Harmonija v izpeljavi načrla pa bi bila pomanjkljiva, ako bi Marija bila pač mati Odrešenikova, mati živih pa samo z ozirom na pridohitev milosti, ne pa nn delitev. Saj se življenje »v Kristusu Jezusu« začenja šele po milosti, ki pride v dušo, In mati daje, neguje in ohranjuje življenje. Višek in cilj nadnaravnega življenja pa je v nebesih, zveličan je. In zato je Marija vedno mati vseh, ki so poklicani za nebesa, skozi celo življenje in z ozirom na vse milosti, ker vse spadajo k temu življenju. Misli o enotnosti odrešenja in harmoniji božjega načrta, ki je združil Jezusa in Marijo v delti odrešenja, zahteva torej tudi tu, da priznamo resnico, da je duhovno materinstvo Alarijino tildi po njeni smrti tako splošno, kakor je Jezusovo, ki ostane vedno odrešenik in deli vse milosLi, C. Iz raznih naslovov, s katerimi tradicija slavi Marijo, ne da bi omejila njihov pomen, moremo sklepati, da Marija deli vse milosti. V spisih cerkvenih očetov, pisateljev, v liturgiji, v himnih, je vse polno naslovov in izrekov, ki se ozirajo na Marijino mesto v ekonomiji milosti. Ne mislimo, da bi hflo v njih iz-rečno izražena misel, da Marija deli vse milosti. Sklepati pa smemo iz soglasnosti pričevanja na popolno Upravičenost in resničnost teh naslovov, Če pa jih po tem splošnem in neomejenem pomenu sprejmemo, po vidimo, da v njihovo vsebino spada tudi nauk o delitvi milosti po Mariji, ali z drugimi besedami: ta nauk je implicite v onem splošnem nauku. Neštevilni so naslovi, polni nežnosti in zaupanja, s katerimi se priznava pomen Marijin za naše zveličanje, Marija je »živa skrinja sprave«, grešnik dobi pravičnost po njej, bolnik zdravje, nikogar ne odbije,7' Marija je upanje obupajočih, najsvetejša lolažnica in vodnica vseh, grešnikov in zapuščenih edina zagovornica in pomočnica, najvarnejše zavetje brodnlomnih, tolažba, veselje sveta, Nimamo zaupanja v drugega, kakor v njo. Marija je studenec milosti in vse tolažbe, za tolažnikom druga tolažnica, vrata nebeška, zanesljivo zveličanje vseh kristjanov, srednica vsega sveta; ključ, ki nam odpre nebesa, naše zveličanje, naše življenje, naša luč, Mati božja je, zato vse premore, zato naj ne neha prositi za nas in naj nas do konca življenja varuje s svojimi prošnjami. Ona je neizčrpno morje božjih, neizrekljivih milosti in dobrot, vseh dobrot delivka. Njen edinorojeni Sin se veseli 75 Sv. Melodij (3. stol,), PC 18, 350, 136 njenih prošenj/ Mati božja je zvezda življenja; skrinja življenja/ krasen zaklad vsega sveta, neugasljiva svetilka; ona napolnjuje z veseljem angele, odganja hudobne duhove, ona dviga stvar, hi je v grehu padla, v nebo, po njej pride vse stvarstvo h Spoznanju resnicc ,, ., po njej se reši vsalta duša, ki veruje.1 Marija je edini most Boga do ljudi, kraljeva ladja, ki nosi hogastvo iz Tarza, njiva očetovega blagoslova, v kateri leži zaklad Gospodove milosti.TJ Pri njej je studenec življenja, uberaque rationabilis lactis et sine dolo<% zato prihitimo k njej, da se nasrkamo," Posredovalka je med Bogom in ljudmi (fitaiTEvovaa y.ni dv>ojiotg), postavljena, da se odstrani stena sovraštva in se zedini neheško in zemeljsko. Kdo ne hn njene moči občudoval. Presega vso moč svetnikov, kar jih častimo. Koliko dobimo dobrot od nje, ki jih nobena druga molitev ne doseže." Marija je pot zveličanja in dohod do nebes, hrana življenja in vir neumrljivo®ti, zdruŽiteljica in vez ljudi z Bogom.1" Marija naj vodi vsa dejanja. K njeni vedni pomoči pribežim (rf/ djiot//i/ri;j oov <)>'. ji.otafiiia ^oaavoi/iii). Vrata zveličanja, most k Bogu, zavetniea grešnikov, vodi me, ko me obdajajo nevarnosti življenja in premetavajo valovi, Prosi naj vedno Boga za svoje služahnike, da se zveličajo, Marija je most, po katerem gotovo vsi pridejo k svojemu stvarniku in zveličarju .. edina pomočnica grešnikov, vzrok našega veselja, pomoč kristjanov. Od nje moremo pričakovati čednosti, spokornosti, zatajevanja, čistosti, ponižnosti, tolažbe, modrosti, svetosti."*® «Pozdravljena (y_alQe) ti, ki dvigaš padle, ti vzrok zveličanja za vse umrljive, pozdravljena srednica vseh, ki so pod nebom (tGr> vn otleavov jv&vzo)v ti&oius); pozdravljena, pomočnica vsega sveta (tivtM.^ntg) Tako se pesem slave Marijine razlega skozi stoletja, Vemo, da so posamezni naslovi čuvstveni izraz velikega spošlovanja do Marije, Tudi moramo priznati, da so mnogi pisatelji mislili pred vsem na božje materinstvo, po katerem je svet dobil Kristusa, vir nadnaravnega življenja. Vendar pa je že iz teh naslovov jasno, da poudarjajo tudi Marijino stališče pri delu odrešenja, pri izvrševanju lega dela, pri delitvi milosti. Nekaterih ne moremo drugače razlagati, kakor da je v njih obsežen ** Sv, Mfrem. Gl, Godts o, c. 305 si. Nculrudliiv je ta Veliki eerkvini tleentk v nežnem poveličevanja Marije, Hesychius |v 5, stal) PG 93. 14ea{i&jovaaf divavovtog): Mati ie, zatn more izprosili.«111 Sv, Germanus, carigrajski patriarh (7 733), govori ob priliki posvetitve neke Marijine cerkve v Carigradu: »Zaradi naših grehov smo bili daleč od Boga, po tebi pa smo Boga iskali in našli in se rešili. Da, tvoja pomoč, božja porodnica, more pridobiti zveličanje, in sicer tako, da ne potrebuje drugega srednika pri Bogu. Zakaj tvoja velikodušnost ne pozna meje, ti se ne naveličaš pomagati, Neštete so tvoje dobrote. Z?kaj nihče ne doseže zveličanja razen po tebi, najsvetejša. Nihče Ee ne reši hudega razen po tehi, brezmadežna. Nihče ne dobi daru milosti razen po tebi, najčistejša. Nihče ne doseže usmiljenja razen po tebi, najbolj češčena... Zato te slavijo vsi rodovi.tf°- In v govoru o vnebovzetju Marijinem ¡0 slavi, ki vse vidi, varuje, je vedno blizu nas, njene priprošnje so vedno usliSane. Ona je vedno čuječa prošnja (&xo(ui]to; jTOitj/ifiri),™ Navedem še nekaj misli sv, Janeza Damaščana. »Pozdravljena, ki varuješ ves svet in ga vedno ohranjuješ , , ■ Zavetje si nam postaia in priprošnjica si lfi£oizo/.nyeig) za nas, iz prahu ustvarjene, pri svojem Sinu, tvojem Bogu in našem Bogu , ., Vseh oči upajo trdno v tebe, vedno gledajo na te. Pozdravljena, ki vedno čuvaS ... ubogi naš rod pred skušnjavami, nevarnostmi, raznimi nesrečami. Poglej na svoje služah-nike in na svoja dela in vodi vse na pot miru: zakaj oči vseh upajo na te in po tebi. srednica, smo dosegli spravo s Sinom, tvojim in našim Bogom.-*',J Sv. Teodor Studites [t 826) tudi slavi Marijo, vedno pri-pro.šnjico: »Sedaj je zaprla božja porodnica svoje telesne oči, a užge in dvigne pa za nas duhovne in velike luči, ki nikdar ne zaidejo, zakaj bdele bodo pred božjim obličjem za varstvu sveta; sedaj molči na njenih bogonavdihnjenih ustnicah glas besede; a ona odpre svoja usta v večnem govoru za ves človeški rod; sedaj je povesila telesne roke, ki so nosile Boga, a dviga jih, neumrljiva, h Gospodu za zveličanje sveta... v višave je zletela naj&vetejia golobica, a ne neha čuvati nad nižavami. Iz telesa se je ločila, a z duhom je pri nas... " In dormit. S. MarUc bom. 3 PC 97, 110, 1104. PG 97, ms. " PC 98, 379 ¡¡I. brevir 3. ¿te., 7.-9. lekcija. " P G 98. 343, 351 itd. Hom. 1 in Dnrm, Dciparac PG %, 716, 720. Gl. Oral. in Naliv. B. V. M. PC 96. 6Č0. 140 naša posredovalka pri Gospodu je poslala., . Neprenehoma prosi za na&U" Težko je jasneje in lepše izpovedati vero, da je Marija srednica vseh milosti, kakor je fi Lemi besedami napravil pobožni in učeni menih. Če pogledamo sedaj v tradicijo zahoda, vidimo, da je tukaj zavestno in jasno prepričanje o Mariji, srcdnici milosti, nastopilo pozneje kakor na vzhodu. Seveda mi moremo soditi samo po spisih. Znana je antifena »Sar®ta Maria. succurrc miseris, iuva pusillanimes« itd. Ta molitev je vzeta iz pridige na vnebovzetje Marije, ki so jo šteli med govore sv. Avguština,1"' A ni njegova, ampak izvira kvečjemu iz 0, stol., morebiti je delo sv. Ambrozija Aulberta (benediktinski redovnik, j 820)." Kontekst te molitve priča že o spoznanju Marijinega posredovanja vseh milosti po priprošnp. »Po svoji molitvi nas reši nase krivdi,', preskrhi našim prošnjam dostop k svetišču, kjer se uslišijo. in nagradi nas z milostjo sprave . . . Nikogar ne najdemo, ki bi bil mogočnejši po zaslugah, da pomiri jezo sodnika, kakor si ti . . . Bratje, priporočimo se z vsem srcem priprošnji preblaženc Device ... Za vse, ki so potrebni odrešenja, je prinesla odkupno ceno, zato ni dvoma, da premore za odrešene več s svojo priprošnjo kakor vsi svetniki. O sv. Anzelmu smo že omenili, da uči jasno ta nauk. Prav-tako o sv. Bernardu in osnovni misli njegovih marijanskih govorov, Bog je hotel, da imamo vse po Mariji. Zato glej vedno na zvezdo, kliči Marijo! Marija je pretok milosti (aquaeductus|. Sv. Tomaž Akv. razlaga angelski pozdrav: ^Ave gratia plena . , Blažena Devica se imenuje polna milosti tako z ozt-rom na izvrševanje dobrega kakor z ozirom na heg pred hudim . . , Tretjič je polna milosti, ker izliva milost na vse ljudi. Prj vsakem svetniku je nekaj velikega, ako ima toliko milosti, kolikor je zadostuje za zveličanje mnogih ljudi. Če pa je ima kdr, toliko, kolikor je zadostuje za zveličanje vseh ljudi, bi bila to najvišja mera. Tako je s Kristusom in blaženo Devico. Zakaj v vsaki nevarnosti najdeš lahko rešitev po preblaženi Devici . .. Pri vsakem delu čednosti lahko dobiš pri njej pod-pero. Zato pravi o sebi (Eccli 24, 25): »Pri meni je vse upanje življenja in Čednosti.* Tudi O SV- Bnnaventuri smo že govorili, ki slavi polnosl milosti, jo primerja s solncem, od katerega izhajajo žarki milosti, Njena priprošnja; zgled, varstvo nas vžiga za močno ljubezen, Doctor universalis Albert Veliki sledi v poveličevanju Marije zvesto sv. Bernardu. Marija je srednica: človeški rod » Oratio 5; Cnn. in adur. S. Crucii (PC 99, 731. 1763). M Prira. PL 39, 2129. PcsCh, p. C. 67, 68. " P e s c h , o. c. 6S. HI vodi po svojem zgledu, priprošnji in zasluženju skozi morje časnosti v pristan nebes; je splošna delivka vseh dobrot, Marija je mati usmiljenja , . . consors passionis, adiutrix facta est redemptions et mater regenerationis. Totius generis humani mater spirituals effecta est."1' Iz 12. stol, naj omenim Arnalda (Arnaldus Carnotensis), prijatelja sv. Bernarda. Tako piše o Mariji: >>Do le višine blaženosti je sv. Devica prišla, da s Kristusom doseže skupno uspeh v rešen ju sveta [ut cum Christo cornmunem in salute mundi effectum obtineat). Zanesljiv dohod ima človek do Boga; Sin je srednik pri Očetu, mati pri Sinu, Marija prosi za zveli-čanje sveta.«1"" Tudi drug učenec sv. Bernarda, opat Gucrricus soglaša s svojim učiteljem, »Po njej Sin uslišuje prošnje.«"" »Kaj naj rečem o naši Gospej,« tako kliče Peter iz Celle. "kakor da je polna milosti in da vsakemu deli, ki jo prosi. Ona ima v roki in posesti vse nebeške zaklade, sega globoko v bogastvo božje in ga razdeljuje, ne da bi ga zmanjšala ali izčrpala , , . Ta pretok milosti se ne osuši ne ponoči ne podnevi ,,. Morda si izmučen v grehih? Glej, nate čaka mati usmiljenja, misli, kako bi ti mogla prinesti pomoči. Morebiti blodiš po trgih in cestah mesta in iščeš Kristusa? Glej, tu ti prihaja naproti ona, vsednbrotna, ki pozna vsako bivališča svojega Sina. Pravi ti: moj Sin je tukaj ali on je tam. Ali pa ima rdeči zmaj veliko jezo in vodi vojsko svoje zlobe proti tebi, očitno te preganja ali skrivaj te skuša, Glej, pa pride mogočna pomočnica, postavi se v sredo pred tabor in v varstvu nad tvojo glavo ti je na dan boja.«1" Rihard od sv. Lavreneija (13. stol.) aplicira tekst Jan. 6, 44 na Marijo: »Nihče ne more priti k meni, ako ga moja mati s svojimi prošnjami ne pripelje... Marija zajema tokove milosti iz studencev Odrešenika in ne preneha nikoli točiti jih svojim prijateljem . . , Ona je studenec usmiljenja in vodnjak žive vode, ki teče od Kristusa k njej in od nje k nam,«"" Rajmund Jordanis (14, stol.) uči isti nauk v predgovoru k svojim Contemplationes de Beata Virginc 230, V dvojnem o žiru prejemamo vse dobrote po Mariji: dala nam je Jezusa, v vseh zadevah je tudi naša priprošnjica pri njem. Ona je zakladnica božjih milosti, Ce ona prosi, prosijo vsi svetniki; če ona molči, ne prosi nobeden (Sv. Anzelm)."" Sv. Bernardin Sienski čisto določno tudi v negativni obliki uči, da vse milosti prihajajo po Marijini roki. ^Od časa, ko "" Quacstioncs super Evang, Missus esl 29 § 2. — Maris.!«, Pri™. P c s c ti, o. t. 76. God (i, u. c. 341, Godts, o. c. 347. "" Godts, o. c, 348. "" Sermo 24 de Auuuiit.. sermo 22 . 23 (PL 202, 706. 711 si.). 1M Do I.audihus D. Maria c. Cedts, o, e, 361, 1111 Codlt, o. c. 363. 142 je deviška Mati spočela v svojem naročju Besedo božjo, ima takorekoč neko izvestno jurisdikcijo ali oblast nad vsem časovnim izhajanjem sv. Duha (— milost, ki se prilastuje svetemu Duhu —), tako, da nobena stvar ne sprejme od Boga nobene milosti ali čednosti nisi per dispensationem ipsius Virginis Mariae.n Kristus je glava, od katere teče milost v mistično telo, Marija je kakor vrat, po katerem se iz glave preliva milost v lelo, Irt to Marija dela po svoji priprošnji. Na zemlji je Eako delala (čudež v Kani), kaj bn še le sedaj napravila, ko gospoduje v nebesih,lul Pobožni in učeni Dionizij Karluzijanski precizno izraža nauk; »Virgo dici potest mundi salvalrix propter meritum suae compassionis, qua palienti Filio acerbissime condolendo ex-cellenter promeruit ut, per preces eins, meritum passionis Christi communicetur hominibus,«1"5 Sv, AnLonin (f 1459) imenuje Marijo našo duhovno mater, ki nas je v bolečinah rodila pod križem. Veliko skrb ima za nas, nihče se ne more skriti pred toplimi žarki njenih dobrot, vrata nebeška je, Kdor prosi «sine ipsa duce, sine alis tentat volare«,'"1 Pričevanje bi. Petra Kanizija ima posehen pomen, ker je moral braniti Marijino češčenje pred očitki protestantov. Vendar pa je kljub temu zastopal trditev, da prejemamo vse milosti po Mariji, ne samo ker je mati Odrešenikova, ampak tudi ker nam deli vse milosti. Brani in zagovarja nauk svetega Bernarda in pravi, da imamo po tem nauku dvojen razlog, da časlimo Marijo: rodila nam je Kristusa, zveličarja sveta, in pri Kristusu je verna, edina m vedna priprošnjica. Teološko natančno razlaga razmerje med Kristusom in Marijo z ozirom na posredovanje milosli,"" BI. Robert Belarmin uporablja zopet primero o glavi in vratu mističnega telesa, cerkve. Nihče ne dobiva življenja-milosti razen iz glave, Kristusa, po pretoku, Mariji. Suarez v svojem delu De mysteriis vitae Christi razlaga mogočnost Marijine prošnje, ki presega vse svetnike. Ona je srednica pri Sredniku. Kar drugi svetniki dosežejo, to dosežejo preko nje. Ona je splošna priprošnjica v vseh stvareh. Posredovanje in molitev Marije je zato po prepričanju cerkve predvsem koristna in potrebna. Zato moramo Marijo posebni častiti, ljubiti in jo posnemati."11 Čujmo iz t7, st, kardinala de Lugo: frCultus erga Dei Matrem debitus extgit, ut earn ali-quando oreinus, quam Deus mediatricem universalem apud Filium conr.tituit, et cuius mtercessione media, nobis gratias ,ni Sermo de Naliv, ß. M. V., Semiu de Vis i la t.; eil. Pesch, u. c. 80 iL De Luuditm* Viri. 1. 2 a. 23. 107 Summa iheol. p. iV. Pesch, o. c. 82 sL, Torrien IL t, 575. ™ Pesch, o. c. 84. IM Priiu. Pesch, o. c, 66 gl. 143 et bona omnia concedît, quare non potest sîne irreverenlia aliqua omltti eius invocation11" Sloveči govornik, obenem dober teolog Bossuet (f 1704) v svojih jMarijinih govorih poudarja načelo; Bog načrta, ki ga je začel, ne spreminja. Marija je po božjem načrtu sodelovala pri odrešenju, zato vedno sodeluje tudi pri delitvi milosti. Dieu, ayant une fois voulu nous donner Jésus Christ par la T. S. Vierge, cet ordre ne ce change plus, et le dons de Dieu font sans repentance; il est et sera toujors veritable, qu'ayanl reçu par Elle une fois le principe universel de la grâce, nous en recevions encore par son entremise les diverses applications,«111 V 1$. stol. pa je sv. Alfonz M, Liguori nauk o univerzalnem posredovanju milosti z veliko ljubeznijo osvojil, zagovarjal v svojih delih, posebno v delu Le glorie di Maria. V obliki teze ga že v uvodu formulira: »Smatram za resnično in nedvomno, da se vse milosli delijo samo po roki Marije in da se vsi, ki se zveličajo, le s pomočjo te božje Matere zveličajo.« To tezo večkrat ponavlja: Bog hoče, da vse milosti, ki nam jih deli, prehajajo skozi roke Marije. Volja božja je, da vse milosti pričakujemo na priprošnjo Marije. Bog ne da nobene milosti razen po Mariji, noče dovoliti milosti razen na priprošnjo Marijino. Nihče ne pride v nebesa, ako ne po Mariji, ki je vhod itd.lls Po prepričanju sv. Alfonza torej je Bog dejansko postavil tak red delitve milosli, da Marija sodeluje v njem. To njeno sodelovanje pa je popolnoma splošno, se razteza na vse milosti. Vrši se pa po priproŠnji. Nauk sv. Alfonza je prevzela kot dediščino, ki jo vedno skrbno čuva, njegova duhovna družina, kongregacija redem-ptoristov. Teologi in pisatelji so ta nauk širili, utemeljevali in branili, drugi pa so ga praktično udejstvovali v posebnem češčenju Matere vedne pomoči (de perpetuo Succursu)111 Skromen je ta dogemsko - zgodovinski oris, mislim pa vendar, da moremo spoznati vkljub vsej nepopolnosti h njega dvoje: 1, nauk o splošnem posredovanju milosti po Mariji ni nov, ampak spoznanje le resnice vedno bolj raste v zgodovini do zavestnega spoznanja in prepričanja; 2. je zato že zgodovinsko dobro utemeljen, pesebno še, če pričevanje zgodovine združimo z argumentacijo na podlagi izvestnih teoloških resnic o božjem materinstvu in sodelovanju Marijinem pri delu odrešenja. [Nadaljevanje bo sledilo.) 110 De fidç IVenettis 1718) disp. 13 n. 134, 111 Scrm. 50 cil. CodU. O. C- 390. ,,J God t s, o, e. Ifi. 19. 1,1 Imena in omenja novejših pisateljev, ki zagovarjajo ta nauk, navaja obširno G o d l s , o. c. 392—420. 144 Prispevki za dušno pastirstvo. Popolnost ill du Lova o vodstvo po sv. Frančišku Šaleškem, Dasi je bilo že par člankov v BV o tem velikem svetniku, bo zlasti za duhovnike morda vendarle koristno, če pogledamo še njegov nauk o popolnosti in metodo, po kateri je on vodil duše na poti svetosti. Duhovniki smo po veliki večini vsi duhovni voditelji; literatura O askezi je bogata, zadnja leta Se je število te vrste knjig in razprav pri Nemcih in Francozih še posebno pomnožilo. Ne poznani pa veliko temeljitih del, ki bi direktno obravnavala duhovno vodstvo, Če izvzamem splošne učbenike za pastoralno teologijo, ki bolj ali manj na široko pišejo tudi o tem predmetu pri zakramentu sv. pokore, Sv. Frančišek nas uči obojega: askeze in duhovnega vodstva in tO teoretično in praktično,1 Njegovo delovanje je bilo sicer vsestransko. Zelo veliko je pridigo val, neumorno spo vedo val, toda predvsem je vodil duše. L. 1602 je začel vršili ta svoj poklic in mu je ostal zvest do svoje smrti. Iz njegovih spisov lahko dobimo dosti jasen pouk o askezi in duhovnem vodstvu, Fr. je bil zelo izobražen. Poleg teologije je dobro poznal retoriko, filozofijo, zlasti pa slovstvo in umetnost, staro in sodobno. Kot krščanski humanist ni iskal pri starih klasikih tega, kar bi nasprotovalo krščanstvu, ampak tor kar mu je pomagalo umevati evangelij. Po zgledu starih in modernih pisateljev je tudi sam ustvarjal dela, siccr z drugačno vsebino, pisana pa v takem slogu in jeziku, da ga francoska literatura šteje med svoje klasike. Znal je občevati z vsakomer; imel je po svojem rojstvu in po svoji vzgoji dostop v vse tudi najvišje kroge. Na njegovi osebnosti ¡c bilo nekaj, kar mu je osvojilo srca vseh. Njegova izredna dobrohotnost, prijaznost, usmerjenost, eleganca — morda tudi telesna lepota — je veliko pripomogla k čudovitim uspehom. Prav ta dobrohotnost in prijaznost združena z odločnostjo je tudi v drugih vzbujala ljubezen in spoštovanje. »II n'y a point d'âme au monde, qui chérisse plus cordialement, tendrement et pour le dire à la bonne foy plus amoureusement que moy P piše ge. Chant alski. Ljubezen je podlaga njegovi askezi, ljubezen njegov cilj. K1-, Dureh KôrperbildnniJ lur Gcistcskrall, Innsbruck. 1924, str ! HM. 150 poguma. Voditelj, ki nas o pravem času polivali aii pograja, bodri ali miri, ima velik vpliv na vsakega tudi 5c tako izobraženega človeka. Toda voditelj mora biti ret pravi dušni voditelj. ZaLo je treba, da pozna dtifiovno življenje, da je zadosti izkušen in sam kreposten moi. Treba, da ga ljubimo in spoštujemo, ker nam je prav tako kot mlademu Tobiji več kot človek — angel Toda to prijateljstvo mora biti popolnoma sveto, posvečeno, božje in duhovno: potem bo imelo pravo vzgojno moč. Glavni dušni voditelj je pri vseh isti, t, j. Hog. Popolnost ni nekaj zunanjega, ni obleka, ki jo oblečeš pa spet odložiš, ampak je dušno življenje, ki ga noben ustvarjen voditelj ne more vcepiti v dušo, ampak le že obstoječemu pomaga do razcvita. Zato sc tudi ne da prenesti iz ene duše v drugo. Potemtakem ne smeš misliti, da boš brez lastnega dela postal popoln. Voditelj nas le vodi po potih, ki mu jih kaže Hog in nam pomaga. On čuje nad dušo, ki se mu izroči v varstvo, zahteva pa. da misli, čuje in dela tudi sama: duše ne sme tako obvladati, da bi bila slepo orodje v njegovih rokah■ naučiti jo mora, da se obvlada sama. Z njim se posvetuješ, kaj ti je treba storiti, da izpolniš voljo božjo, a izpolniti jo moraš sain. Kot povsod, tako zlasti pri vodstvu priporoča prijaznost in ljubeznivost: ne toliko zapovedovati kot svetovati. Za poved rada rodi v duši odpor, kar ni v korist notranjemu življenju. Kadar je treba odpraviti kakšno razvado, postopaj peudarno in ljubeznivo. Pismo, ki ga je pisal oktohra 1604 opatinji du PuiEs d'Orbe, ko ga je prosila za navodila, kako naj odpravi iz samostana razne razvade, je takole odgovoril: »Quant à la reformation de votre Maison il vous faut bien garder de donner ni peu ni prou aucune alarme de vouloir reformer: car cela ferait que tous . , , dresseroyent leurs armes contre vous. II faut que d'elle même se reforment sous votre conduite.« Kar velja za samostansko družino, velja prav tako za posameznika. Fr. je človeSka svoboda sveta in nedotakljiva Voditelj naj pomaga, da duša laže spozna voljo božjo: sicer pa naj jc nikar ne vklepa v tesne vezi, ki bi dušnemu napredku le škodovale, ampak naj ji pusti široko polje za svobodno udejstvovanje. Naš svetnik je čisto drugačen kot prvi spovednik Franč. Cbantnlske. ki je od nje zahteval tole: 1. Čisto v vseli stvareh ga mora ubogati. 2. Nikoii si ne sme izbrati drugega voditelja. 3. Nobene stvari, kar izve od njega, ne sme cazodeti komu drugemu, 4, O svojem dušnem življenju se sme edinole z njim razgovarjati, Frančišek: Spoštujem nad vse prostost, zato pri vodstvu ne sme biti nič prisiljenega, vse mora voditi dull ljubezni in zaupljivosti. Se njegova pokorščina spoštuje svobodo. Ako komu nI prav, si more izbrati drugega vodnika, dasi silno priporoča stalno vodstvo-Po večini daje Splošne pa jasne nasvete in navodila, podrobnosti prepusti osebni razsodnosti. Pouči človeka dodobra, kaj Je čednost, kako si čednost pridobimo, v partikularncm slučaju misli in deluj samo- 151 stojno, De minimis non curât praetor, Samovzgoja ima pri Fr. široko in zelo obsežno polje. Ce hočeš duïo ogreli za čednost, ji moraš pogosto O njej govoriti in ji pokazati njuno šolnino stran. Pazi, da govoriš vedno resnico, nikoh in v nobeni stvari ne pretiravaj. Imej potrpljenje sam 8 seboj in z zaupano ti dušo, Vse. ki jih vodiš, opozarjaj večkrat na to. da naj bodo potrpežljivi sami s seboj, če vidijo, da ne napredujejo tako hitro kot so mislili v prvem navdušenju, V duši skušaj vzbuditi hrepenenje po čednostnem življenju, s tem si ic vciiko dosegel. Ko vidiš, da Se je pulašča letargija. Spet govori o lepoti krščanskih čednosti in ji kreposti osvelli z druge strani, Vedno je treba postopati psihološko. Ne zahtevaj nikoli, zlasti ne od začetnikov, pretežkih reči. Poznati moraš vsa direktna in indirektna pota, ki vodijo v človeško srce. Kot rečeno je prvi in glavni voditelj Bog, ki pa ne vodi vseh po isti poli- Fr. je to dobro razumel, Zato upošteva pri vodstvu zlasti dvoje: naravni in nadnaravni temperament. Voditelj najprej presoja, ali to, kar se gudi v duši, prihaja od Boga ali od sainoijubja. Zalo je nujno potrebno, da pozna pota, po katerih vodi Bog in kako vodi Bog. Nikoli ne voditi duše samovoljno in drugače kot hoče Gospod. Znanje asketike je torej nujni pogoj pravega duhovnega vodstva: hrez tega je vse samo poskušanje. Kaku je pazil Fr., da nc bi v kaki duši preslišal klica božjega! To je skrb in naloga voditcljeva, duše pripraviti do fega. da slišijo in poslušajo Boga. Vsak voditelj mora ravnati zelo previdno, da glasu božjega ne zamori, zlasti Ukrat, ko gre za poklic. Naš svetnik je pisal glede tega Fr. Chantalski: »Delajte previdno, odločitev prepustite Bogu!« Vpoštevati je pa tudi treba naravni temperament, socialno stališče in še veliko drugih okoliščin. Duhovno življenje ni vosek, ki ga oblikuješ, kakor hočeš, in napraviš 100 podob pO istem modelu, notranje življenje je seme, vsajeno v dušo od Boga, in se razvija vsako, kot mu je dano od Stvarnika. Vsaka duša je univerzum zase. Zato mora priznati prirojena in pridobljena krepostna in slaba nagnjenja Nimajo vse duše v boju za čednost enakih težav, zato tudi ne boš zahteval od vseh enakih čednosti. In pTav tukaj je precejšnja nevarnost pri duhovnem vodstvu. Vsak hoče iz duše, ki se mu zaupa, ustvariti ideal, kakršnega si je zamislil v svojem razumu: vse po istem vzorcu. In vendar je to nemogoče. Tudi ne- staviti sebe za merilo, po katerem hi vodil druge. Nc poskušati spraviti v dušo kaj takega, kar vanjo ne spada; Rousseau pravi, treba se je varovali dénaturer l'âme. Za otroka je mleko, uči Fr,, ko dorašča, mu boš ponudil kruha in tečne hrane. Z vsakim je treba ravnati »selon la capacité de son esprit Za bolehne redovnice, ki ie itak dosti trpe pri svojem delu. ni primerno, da bi se s strogim postom trudile za svetost. Treba je torej vzeti vsega človeka takega, kakršen je, in iz njega napraviti dobrega kristjana. Severne pokrajine ne rode južnega sadja. 152 Fr, lega ni učil le v teoriji, ampak tudi v praksi. Pisma, ki jih je pisal glede duhovnih reči, so pisana samo za tisto osebo, njen Leniperament, njen značaj, njene razmere, biloteja je pisana za vse; pa je prvotno rokopis zelo popravil in kar mogoče odvzel njen partikuhrai značaj. Dve vdovi se obrneta nanj za svet. Ne svetuje obema enako; kar je za eno dobro, za drugo ni; so pač razmere bil« pri obeh različne. Zato je dolgo časa premišljal in študiral, preden ju dušo zares začel voditi. Neka dama Brulart ga je prosila za svet. Ko ji je odgovoril, se ji odgovor ni zdel povsem zadovoljiv; premalo je upošteval njene razmere. Fr. ji je odvrnil: >C'est que je ne sais pas clairement les particularités de votre nécessité! « Ko pa je dušo spoznal do dna. jo je vodil mojstrsko. Iz njegovih pisem, ki jih jc pisai svojim ■duliovnim otrokom«, lahko spoznamo vso njihovo moralno fiziono-mijo in skoro njihov fizični portret. (Prim, zlasti pisma sv. hr. Chantalski.) Razni ljudje so različni, pa še isti človek je zelo spremenljiv. Zato Fr. ostane vedno zvest svojim načelom, vendar upošteva dušno razpoloženje: odtod večkrat zelo različen ton v njegovih pismih. Narava ne dela skokov, tudi v duhovnem življenju ne. Ce opazimo kaj takega pri svetnikih, so to Ic izjeme, Kdor bi fiotei prehitro postati svetnik, mu bo to le škodovalo, Upadel mu bo pogum, kzmc: mire m aloe okoîi slo luntov* (Joa 19, 39) so ludi dragoceni predmeti. Tudi ni nikoli obsodil Scge, ki je zahtevala, da gredo orientale! k ženitnini v lepši obleki, marveč je vzel ravno to šego za podlago ene izmed najlepših prilik. Sicer pa hvali Kristus prirodno lepoto mnogo bolj kol izumetničeno; lilija na polju mu je lupia nego ves Salomonov sijaj, Lahko je razložiti, zakaj Kristus ne govori mnogu o obleki: njegovi poslušalci so bili večinoma ubogi, ki jih je bilo treba Se tolažiti, naj si glede oblačila nu delajo preveč skrbi (Ml 6. 28), ki torej niso imeli sredstev, da hi v tem pogludu grešili. Farizeji pa sn v zunanjih rečeh oslentativno kazali neko rigoroznost, tako da ni bilo povoda jim očitati kaj gledu luksusa v modi. Odklanja pa Zveličar izretno meh-kuino obleko (Luk 7, 25). 6. Bolj akutno je postalo ipTašanje o modi v apostolski dobi. Krščanstvo se je razširilo med Grki in Rimljani, in zlasti Grki so imeli za luksus le preveč smisla. Umevno, četudi ne opravičljivo, da so kristjani iz poganstva ohranili marsikako grško razvado, tako da je moral že Pavel nastopiti proti nekaterim izrastkom; posebno se hudujc, da sc žene kažejo v hcgosLužnici z odkrito glavo: Vos i psi judicatc; decet mu lie rem non vclftt&m orare Deuiii? (1 Kor jI. 13), Ne obsoja pri ženah vsakega okraska, toda zahteva, naj žene molijo in habitu ornato, cum verecundia et sobrietale. torej naj se krasijo sramežljivo in zmerno, et non in lortis crinibus, aut auro aut margaritis aut veste pretiosa (1 Tim. 2, 4). Slične nauke poudarja I Petr 3, 3. Da so pri hogoslužnih sestankih ludi možje večkrat radi pokazali svoj luksus, je razvidno iz Jak 2. 2, kjer prihaja in convcntum vir aureum annulum habeas in veslc candida, da kar vse zre v njega, Vendar pa je na splošno ničemumost bolj slaba stran ženskega sveta. Zalo je tudi umevno, da cerkveni očetje svare predvsem ženske, čeprav tudi moških ne izvzamejo. 7. Žena se pač rada krasi; ipiXÓJHHFftOl' genus femineum est, pravi ílieronim [ep. 128 n. 2. PL 22, 1096); z njun soglaša .skoro dobesedno Mrizostom, ko piše: Vanae gloriae eupidüm paene umne genus hominum, maxime au t um muliebre (Quod regulares fuminae viris cohabitare non debeant 5. PG 47, 523). Ce ni iepa, se vsaj hoče zdeti lepa; v ta namen ji služi bogat nakit. O Apelu pripoveduje Klemeni Aleks., da je ocenil delo nekega svojega učenca, ki je slikal Heleno, tako-lo: O adolcscens, cum non posses pingere pulchram, fecisti divitem. Nato nadaljuje: Tales sunt Helcnae, quae nunc sunt midieres, non ve rae p ule h rae, sed mullís e T f i c t a e et ornatae d i v i t i i s (Clemens Alex. Paedag. Il, Í2, PG 8, 550). Luksus v obleki in kozmetika imata torej običajno namen opozarjati na lepoto, katere v resnici večkrat — ni. Klemcnt Aleks. imenuje lako lepoto TÓ vúíboi' yj'ÙJ,oc, adulterina pulchriludo (Paedag. III. 2. PG S. 562}. 156 S. Tudi ta adulterina pulcbritudo ima svoj psihologičen izvor. Ljudem, ki niso iskreno ponižni (iskreno ponižnih ni preveč), imajo neko neoduljivo željo, da vzbujajo pozornost. Nekaterim je pi iroda dala take lastnosti (intelektualni,- vrline, fizično moč), da jih drugi kar gledajo. Toda vsak ne more vzbuditi splošnega zanimanja r, duhovnimi vrlinami, kakor veliki znanstveniki, govorniki, umetniki; ne s fizičnimi, kakor atleti. Zato si iščejo drugih sredstev; nekateri zaidejo v kako blazno misel (heros trati čne nature), ogromna večina ljudi pa je zadovoljna, ako more obrniti pozornost na svojo osebnost s kako izredno obleko, naj bo te obleke preveč (vlečka) ali pa premalo fnuditele). Saj s tem ni rečeno, da mora biti obleka tudi lepa, da je le izredna. V tem predmetu pa so ljudje silno iznajdljivi, posebno ženske glave. Enkrat uporablja žena zelo dolgo obleko, drugikrat pa prekratko. Enkrat nam kaže obleka vse njene oblike, drugikrat pa jih skriva tako, da postane gledalec kar posebno radoveden. V tem o žiru je bila moda pač vedno raiintrana; kroj je znala sestavljati tako, da je oblačilo št bolj nesramežljivo nego nagota. Proti tej zlorabi piše Hrizoslom: Nem tal ¡bus induamur, quae nos majori turpitudini, quam ipsa nuditas exponant (Quod reg. fem, viris cohahitare non debeant. PG 47, 527). In Klemeni Aleks. nam pOTOČa iz Egipta, da znajo žene markirati ôA/ym jiEQUtÈVdofian Vt)v <ÛGy$m}\> toû atàfiaxog (Paedag. II. 10. PG 8. 526). 0, Prevelik pohlep pO nkrašovnnjn tirjesa in sploh razuzdano modn eerkviini pisatelji zelo obsojajo. Tuko okinčevanje prisloja prostitutkam, ne poštenim ženam: Non est enim mulicris, sud mere-trie i s illud nimium ornandi sui Studium (Clemens Alex., Paedaß. Ill, 2. PG 8, 562). Slično zatrjuje C i pri jati : Ornamentorum ac vestimn insignia et lenOcJnia forma rum ti o rt nisi pros ti tut is i t intpudicis feminis congruunt, ter dndaje pikro opombo, ki je vredna, da jo človek še danes ponovi, d:i so najdragneeneje ofrlefriir one, ki se najbolj prodajajo: Nullarum fere pretibsior eultus est quam quarurn pudor vilis est (De bab. virg. c. 12, Pl. 4, 450). V Afriki pa je moralo biti rs Z koti je v obleki precej Tazsirjeno tudi v boljših krogih, kajti Tertiilijan apostrolira ledanjv gospe r Vides el inter matronas atque protfibulas nullum de liabitu discriinen rclictum [Apolog. c, 6, PL 1, 301 ).1 10. Posebno Se Zgražajo očetje, če hoče ženska moda posnemati mciki kroj. Take poskuse najdemo najprej na vzhodu, odkoder SO Se kajpada kmalu razširili ludi na /apad; Gracco more influxit, nt 1 Vsi £;isi so se trudili, kako bi tudi v obk-ki pokazali razliko med pošteno žensko in lahkožlvko; tako doleta Concil. Mediol. [ [15653 Cal1' ut merelrices ab hone s ti s tnulierihtis inicrnnscanttiT, eurent episeopi, aliqiiem amictuni palum indutae sint, quo eariiin turpem eonditionem et vitam tînmes nûtam luihïûnt fMunsi 34 A, 72). Isti koncil Zahteva u nittjji-stratibus, tli huiusmcdi immtdieiji mtilierihus omni (Jemmaruni. auri, argenLi et seriei afu interdicant [ibid.). Ko t>i hoteli danes izvijati talce določbe, bi izgubile luksuzne trgovine svoj« najboljše odjemalce. 157 feminac virUibus quasi succinetioribus tunicis utantur (Ambros. ep. 69 n. 4. PL 16, 1233}. Sploli so se teda) [danes ne?) žene večkrat rade oblačile kot moški; saj jim očita Iliuronim: Aliae virili habitu, veste mutala, crubeseunL esse feminae, quod natae sunt; erinem amputan! [baby-frizurai) et impudenter crigunl facics eunuchinas, — Nad drugimi pa zopet zabavlja: SnnL quae ciiiciis vestiuntur et cucullis fabrefactis, ut adirtfantiani redeant, imitanturnoctuasac bubones (ep,22,PL22,41 3j. Proti kratkim lasem so stari pisatelji ostro nastopali, ker je bila v antiki taka »frizura« znak prostitucije. Druge ženske pa so rade kazale visoko postavo, in da bi sc zdele primerno velike, so si nastavile krivo lasuljo — nescio quaf •oGLormitaLes, bi rekel Terlulijao; take ženske graja s sledečimi, zde resnimi besedami: Si non pudeL cnOTmiUlis, pudeat inquínamenti, ne exuvias alieni cnpiLis, forsitan immundi. forsitan nocentis et ge-hcnnae destinati, saneto et chrlstiano capiti supparetis. (De cultu fem, n, 7. PL 1, 1324.) 11. Nit manj pa ne nastopajo očuLje proti midilelarH v modi. Ciprijan pripominja prav dobro: ContinenLia et pudicitia^nun in sola carnis integritale consistil, sed etiam in cultus et omalus pudore (Du bab, virg. 5. IJL 4, 444.) Razlog je, ker nuditula zavaja v greli moškega iti žensko, Nullo modo pcrmilLendtim est mulieribus. ut midam aliquam corporis partem offcrant viris, ne ambo prola-badtur; lii quidem dum ad videndum incitantitrj jllae vero, dum in sc virorum intuilum altrahunt. piše Klem. Al. (Paud. If, 2. PG 8, 43(1.) Značilno je, da ¿¡raja isti pisatelj žene, ki afektirajo prudurijo, če se le kaj slečejo pred lastnimi moirai, javno pa v kopcljih kažejo svojo nagoto: Cum coram mantis suis vix se exuerint, opinionem pudoris simalatione affcctanies, cuipiam alii, qui velit, licet eas, quae domi clauduntur, nudas vidcrc in balncis (Paed. III, 5, PL 8, 6(12), Rafinirane žene, ki nočejo biti »nage«, pokrivajo telo zopet s prozornimi oblekami (jTiottrd xa¡ Óiafuco mirita simia« (op, cit, lil, 2, PC 58, 562j. flrizostoin nam ludi predstavlja tako gizdavo ženo, kateri pripisuje rubricate labia, os ursac ori cruentato simile, utra supercilia, quasi ex ollae tuligine, illitas genas (In Mt liom. 30 [nI 31] n. 5. PG 57, 369.] 17. Kakor vidimo, so smeli stari ccrkvani pisatelji oziroma pridigarji govorili precej jasno. Eventualne čitatcljicc BV pa naj ne mislijo, da obsojajo Stari govorniki samo gizdavc ženske; ravnotako obsojajo namreč one moške -gizdaline;, ki kažejo v svoji modi večkrat še manj razsodnosti nego ženske Hrizostom nam opisuje take gospodiče, ki jih je treba iskati seveda ne samo med mladino (zaltai bi bila vedno in povsod vsega kriva le mladina?), marveč tudi pod plešasto lobanjo. Alius ju v en i s cum sit, comam retro Tcduclam habet, ct naiuram ipsam effeminat aspeetu, habitu, vestimentis, de-mum omnibus, formamque tenerae puellae affectat. Alius vero quis-piam scnex, c eontrario capillis novacula abrasis, renibus succinc-tus. postquam pudorum ante capillos succidit, stat ad aiapas acci-piendas et ad omnia dicenda faciendaquc paratus (Clirys., In Mt bom, 37 (al 37] n, 6. PG 57, 426). Ambrož se zgraža, da se moSki tako pačijo, ter jim kliče: Quam deforme — virum lacerc Opera mulicbria? Ergo ut pariant, ergo parluriant, qui erispanf comam sicut feminae (Ambros, ep 69, n 6 PL 16, 1233; cl. Expos, cv, sec. Luc. V, 107. PL 15, 1665), Tudi Hieronim zna prav dtibro prijemati take moške gizdalinu: Sed nc tantum videaT dispularc dc feminis, viros quoque fuge quos videris catcnatos, quibus feminei contra Apostolum erines, Iiirco' 161 rum (!) buibii, nigrum pallium el nudi in pttlientia frigoris pedes. Haec omnia argumenta sunt diaboli |ep, 22 n. 28. PL 22, 413). Manjkalo pa ni ludi kjciikov (du mei ordinis hominibus Ioquor, pravi Ilieionim), katerim je bila glavna skrb kozmetika: Omnis his cura de vestibus, si bene oleant, si pes, laxa pelle, nun foilcat. Crines calamistri vesligio rotanlur; digiti de annulis radiant; et ne planlas humidiur via aspergat, vil imprimunt summa vestigia. Tales cum vider is, sponsos niajiis aestimato quam clericos [ep. 22, PL 22, 4H).' iS. Iz navedenega je razvidno, da je wtiwdft* z etičnega vidika res nevaren pojav. In vendarle je treba tudi v boju proti modi previdnosti, zlasti pa jasnih moralnih načel, Že Avguštin piše Po-sidiju, naj kinča ne zabranjuje prenaglo: Nolo tarnen de ornamentis auri vel vestis praeprOpetam habeas senlentiam ¡ep. 275 ad Pos-sid, 1, PL 33, 1060}. Razlog je le ta: ¡: oblaki kot tßki ni nuliena greitiaaii, marvei v ¿lovekti, ki jo z lora bi ja: In ipsis rebus exte-rioribus nun ust aliqiiod vitium, sed ex parte hominis, qui immoderate utitur eis (2 II, q. 169, a. 1 corp.). Iz tega sledi, da mora du£ni pasLir popravljali v prvi vrsti človeka, in ne — obleko, D OS e žimo reiormo srca, skrbimo za obnovitev človeške notranjosti, potem ho tudi zunanja plat človeka malo bolj dostojna. Neprimerna moda, ki jo gotovo vsi obžalujemo, je jasen dokaz, da v notranjosti nI nekaj v redu. Treba torej nastaviti sekiro na korenino, ne zadostuje, da obrezujemo samo veje,11 19, Ko pa in concreto presojamo kako obleko, vedinio, da morila ne pozna kakega »absolutnega kroja«, ki bi veljal za vse čase, za vse ljudi, za vse okoliščine. Tu je marsikaj spremenljivega; pomislimo, da so se naši stari župniki sprehajali v visokih škomjih (kanonih), danes bi pa Ljubljana debelo gledala, ko bi n. pr. stolni kanoniki marširali v istih ikornjih. Tako je bilo vedno, saj piše že Avguštin: Talares et mantcatas tunicas habere apud Romanos v e t e r e s Nagitium erat: nunc autem honesto loco natis cum tunica Ii sunt non cas habere flagitium est. (De doctr. chrisl. III, 12, n. 20 PL 35, 75.) Pti kroju se zahteva najprej, da se prilagodi splošnem» pametnemu obiiajn: Turpis est enim omnis pars suo universo non congruens (August.. Confess. III, 8. 15. PL 33, 689). S tega stališča se lahko zgodi, da je kaka obleka per se etično in esfetično neoporečna in vendarle — neprimerna, ker pač 1 Tu prikazni so slikane tako plastično, da jih Hieronini. ki ni bil pesnik, ni mogel izvabiti iz svoje fantazije, marveč jili je vzel iz realnega življenja, Ni čudno, H.i so ga gotovi krogi, ki so se Čutili prizadete, napadali: Unde non (nirum est. si et ncisipmi vitiis dctrahenles, rtffcndinius plurimns (ep. 40 ad Marceli. de Onaso n, 2, PL 22, 474). ' Zunanjost in ohl^ka morata biti laka. du sta iskren udsviL notranje poštenosti; izrek; per ducentiam liabilus extrinseci morum bone sta« intrin-seeus ostenditur (Cone. Trid. še i s. M c. 6] velja ne sama za klerike, te En več smiselno za vse vernike. RviffiWtii v Mtnlb 1 1 162 rii običajna. Proti rimski togi hi gotovo ne dalo nit ugovarjali, v Ljuhjjani pa je nc morem nositi.' 20, Upoštevati pa moramo nc samo splošni običaj, ampak se držati kakor v drugih rečeb tako tudi v obleki neke zmernosti, ki daje obleki in človeku posebno lepoto. Est modus in rebus, velja povsod. Orna t Us mensurandus est ad m O d u m et mens uram per-sonae et intentionem. Si enim mulieres portent ornamenta decentia, secundum statum et dignitatem suam, et moderate se habeant in factis suis secundum consuetudinein patriae, eril actus virtntis modesiiae, quae modum ponit in incessu, in statu, hahitu et omnibus motibus exlerioribus (Thomas in Isai 3). Saj zahteva že Kle-ment Aleks., da bodi krisljanova obleka »vestia [rugalisi (Paed, TIE, 11. PO 8, 627|, tn Jlicronim želi, naj obleka ne b6de v oči: Nulla diversltatc notahilis, ne ad te ubviam praetcrcuntium ttirba consistat et diglto monstreris (ep. 22, n. 27, PL 22, 412}. 20- Frančišek Sal. hoče, da bodi obleka snažna (Filotcja 3, 25}; zelo nespametno bi bilo, ko bi smatrali človeka, ki zanemarja svojo obleko, radi tega za bolj popolnega, Res je, da so tuintam svetniki in učenjaki v tem oziru nekoliko >saIopni«, toda njih moralna ali intelektualna višina kompenzira v javnosti ta defekt; na splošno pa bi bila taka zanemarjenost znak lenobe ali pa kar napuha; zalo opominja Hieronim osebe, ki so se odpovedale posvetnemu življenju: Ne cogitatio taci ta subrepal, ut quia in auralis vestibus placere desisti, placere coneris in sordid is (ep, 22. PL 22, 4131- Zlato pravilo bo: See nffeclalae sordes, nee exquindlm mundiliaif eonveniuni chfistiano (Hier., cp, 22. PL 22, 415). Kakor sc mora kristjan varovati luksusa. sc mora torej varovati tudi umazanosti, ki ni brez moralne nevarnosti, kajti že Avguštin uči: Non in solo rerum corporearum nitore atque pompa, sed etiam in ipsis SOrdibuS 1 lic t nos ¡s esse posse jactantiam, et eo periculo-sioreni, quod Sub nomine servilutis Dei decipit. (Do serin. Dom, II, 12. PL 34, 1287.) VeČina ljudi ho pa na splošno v obleki rajši pretiravala quoad pOmpam, nego da bi jo zanemarjala; v luči tega dejstva so razumljive besede sv. Ambroža: Decor corporis non sit affectatus, sed naturalis, simplex, neglect us mag is quam expetitus. (De offic. t 19.) Vsekakor se mora obleči vernik tako, da ne vzbuja prt bliŽ-njiku neprijetnega občutka. 21. SociftJii/i prominent ne osebe se smejo oblačiti bolj bogato: lili qui in dignitalibus cons t ilu Ulit ur, vel etiam ministri altaris pre-tiosjorihus vestibus quam ceteri induuntur, non propter sui glorium, * Da moramo biti zelo previdni, preden obsodimo kako konkretno obleko, poudarja ie Benedikt XIV: Neqne epincopo Kuaderarnus, ut usm provinc iam pit nam Inboris aiquc pcrieuli suseiperet, ut fyilodalibus consti-tutiunibvES urtum aut allerum muliebrem ornatum prosCribcret [De synodo dioee. I. 11. C. 12). 163 .s t: d ad significandam excel k-n (. i am sni minister»; u L ideo in eis non esL viLiosum [2 II, q. 169, a. 1 ad 2}. Cc sc pa kdo drugi Laku oblači, bo storil to navadno le iz b a h a v o s l i : nemo qutppe ves ti mu nt a praecioua [al, pretiosa) nisi ad inancm gloriam quaeriL videlicet uL lionorabilior ceteris esse videatur (Gregor. M., llom. 40 in Evang. n. 3. PL 76, 1305). 22, Vsi brez izjeme se morajo oblačiti tako, da m.- žalijo etičnega čuta svojega bližnjika. To velja za oba spola, tudi tedaj, če so osebe istega spola same med seboj. Nepristojna obleka škoduje onemu, ki jo nosi, in onemu, ki jo gleda. — Vendar tudi glede Le LoČke ne smemo pretiravati. Gotovo je Lreba obsojali nuditete. Toda kje se začne nudite ta? Neka gospa (iaclum non fictuml) me je prišla vprašat, koliko centimetrov vratu se snic po morali pokazati. Odgovoril sem ji, naj si poišče za rešitev tako detajliranib vprašani kakega larizejskega teologa; katoliški bogoslovec pa ji mora odgovoriti-. poštena dnina bo zadela vedno pošteno obleko, nemoralna ženska pa bo ostala, kar je, tudi če se pokrije kakor Turkittja. Ko presojamo nuditete, sc moramo ozirati na družabne sloje, narodne običaje, podnebje, higijeno itd. V aristokratskih krogih SO ljudje navajeni že od mladih nog na dccoltec in vsled tega velja pri njih mnogokrat stavek: Ab assuetis non fit passio. Na jugu (v Italiji! doji mali svojega otroka mirni) pred drugimi; tudi pri nas na kmetih je še morda tako. Mad tem bi Sc mnoge boljše« gospe zgrnžnle -. . nič pa se ne zgražajo, ako umore otroka še in utero nlatcrno. Afriške ženske pa nosijo tako izrezane bluze, da spominja njill kroj na prvolno stanje človeštva. Pravilo bo: ni tloveSko trlo greino, marveč qui vide fit a d concupi&cendam rani«. Ko presojamo take reči, se moramo torej ozirati na okoliščine in na namen.7 23, Namen pa bo žal često nemoralen: če se ženske krasijo in oblačijo, oziroma razgaljajo, ut alios provocent ad c o n c u -piscentiam, mortaliler peccant, uči Tomaž (2 II, q. 169, a, 2corp.); Če pa store to ex quadam levitate, vel etiam ex quadam vati i t a I c propter jaclantiani quamdam, non semper est pcccatum niortalc, sed quandoque veni ale (ibid.) Isto načelo velja, pravi Tomaž, tudi za moške. Dovoljeno pa je ženi, da sc krast radi svojega moia: Si mulicr conjugata ad hoc se ornet, ut viro suo(!) placcat, potest 7 Čitatclj, kateremu bi se zdelo moje mnenje glede objekta ¿nabiti nekoliko milo, naj prečita tozadevni odstavek iz sv, Alfonza |fjb, 2, tract. 2, n. 55), ki pi£e Zelo trezno in je silno previden, prej ko Lttli, da je kaka denudatio pcccatum grave. Na splošno pa. bo veljal njegov moder nasvet: cOJilessarius.. . ne indulgent nimiac mulicrum licentiae fibid.). — Gotovo pa hi bili neki kroji, ki jih rabijo nemoteno v Italiji, za slovensko psiho neprimerni tir bi vibttjali pri mnogih zgledovanje, pri nekaterih Sc perit nI ura prolimnm. Treha pač pomisliti, quid locis et gentibus cunvcniat. Skratka: soditi treba ne samo po objektu, temveč tudi po okoli-I i i na h J 164 Jioc facerc absque peccato (Thorn, ¡bid). Slično velja za ono. ki — išče moža. Neumljivo jc, ako prihajajo žene v nedostojni obleki kar k obhajilu. Bojim se, da je pri mnogih obiskovalkah cerkve ni čem urnost večja nego pobožno? t,11 Tu imajo članice Marijinih družb, III. ruda in raznih bratovščin zelo važno nalogo, da nastopajo v cerkvi in izven Cerkve v neoporečnem kroju ter se ne puste usužnjiti od vsakega modnega lista. Tu morajo pokazati okus, Ha ne bodo krčevito iskale kake stroge obleke in nastopale kot »strašila*, obenem pa tudi zmernost-... seveda pa tudi zmernost v jeziku, ki je žal večkrat zelo nagi Rajši imam pred seboj nališpano žensko nego jezičavo »lercijalko«; est minus periculum! 24. Kar se tiče ¡i.ipu (fucits, Schminke) moram reči, da se mi zde naziranja starih pisateljev precej stroga. Njih stališče je, da je »šniin kanje« neka korektura božjega stvora, torej neka laž, Se širokosrčni Tomaž uči, da je Fucatio >quaedam species fielionis, quae nun potest esse sine peccato? (2 II, q, ¡69 a. 2 ad 2). Toda tu bi se drznil nekoliko ugovarjali starim avtoritetam. Res je, da je fucalio v nekem smislu korektura stvora božjega; toda ta stvor (telo) ne prihaja na ta svet v oni lepoti in popolnosti, ki je bila v prvotnem načrtu Stvarnikovern. Marsikako telo nosi zelo vidne posledice grehov prednikov, vsako telo pa posledice greha Sploh. Popravljati gotove nedostatku telesa ne more bili lorej greh; to bo veljalo ne samo /.a večje vidne nedostatke (pomanjkanje kakega organa), temveč tudi za manjše nedostatke, ki kvarijo lepoto telesa. To smatra za dovoljeno tudi sv. Tomaž, ko piše: Aliud est fingere pulchrituditlem non habitam, ct aliud occult are turpitudinem ci aliqila causa prOvcnicntem, pula aegritudine, vel nliquo huiusmodi; hoc enim est lici turn [2 II. q. 169. a. 2 ad 2). Po Tomažu obstoja torej iikcija le tedaj, če kdo paradira z lepoto, katere nima. To fikcifo pa obsoja konstantno, Še pri poročenih: Dc fucato autem semper est peccatum: mulieribus enim non per-mitULur omari, nisi oroplcr viros, ct viri nolunt decipi, ut furatae cis appareant fin I Tim 2 in line)'. Je torej vedno vsaj peccatum vcniale, Slično piše Alfonz: Mulicr juxta consuetudincm loci fuco H V prejšnjih stoletjih se je mnogokrat zahtevalo s pozitivnimi kaito-ničnirai odredbami, da se ženska ne sme udeležiti bogoslužja z odkrilo glavo. Mulicres Chilllvii ordinii. fttetus el conditionis sint, poena iaterdieti ah intfressuecetesiac saneita, velalo in Ecelcsin capitt sini. Cone. Mcdiol VI (1583) can. (Mansi 34 A, 517). Frim. tudi Cone. Mediol. 111 (1573) can, 15 [Mansi 31 A. 165). Zlasti glede av. obhajila so biij predpisi zalo jasni; Muliercs nun sumjituosis. nun caudatis ve*tibux, non erinibus inanilvr intortis, non iuCo aul pigreento vtdtu illito. non pcetorc nudo. aut tenui velo nblecto, sed itn veslilo, ut ne prnelcr iaciem quidquam nudum eernatur. (Acta Eeci. Mcdiol. pars IV. De Sacramento Eticharistiae, t, I IRcrgomi 1718] 514: prim- ibid. pag. I2b\. Taka navodila se ponavljajo od dcsctlctin do desetletja po sinudnlnih predpisih in pastirskih lisllli, kar dokazuje, da ia ženska čud — vsaj v eni toiki nespremenljiva. Prim. iani-mivi članek Bock, Grriemcnde Kommunionklcidung v Lin?:iT Quarlal-schrifl 69 (1916) 124—137, 165 Sc p i n g e ti S , aut aliquaniulum ubera detegens, n o n peccaf gravi i c r, per se ioquendo (i. 3 n. 42S). In concreto pa bo večkrat res težko določiti, aii žena fingir* pulchriluditiem non habitam ali pa skriva kak deickl. Saj je ravno defekt razlog, zakaj se ne zdi lepa. In prasi torej glede te točke ne bo kazalo biti prestrog, ako ne zasleduje žena lascivnih namenov. Mnoge (in mnogi) uporabljajo barvo le procedentibus anililt ko izgineva mladostni teint. Tem v »tolažbon bodi povedano, kar piše Terlulijan ženam svojega časa: Scnectus quo plus occultari sluducrit, plus detegetur [De cullu lemin 11, 6. PL i, 1322),' S higicničnega in dosledno tudi z estetienega stališča (kajti lepo je Jc zdravo telo} je najboljše kozmetično sredstvo — voda. Ta cosmctieum je mnogo bolj po ceni, nego razne vode, ki jih kupuješ v parlumeriji, in noben teolog ne ugovarja proti temu sredstvu; zdravniki ga tudi hvalijo. 25. Dušnim pastirjem bi priporočil v vsem tem vprašanju nekoliko širokosrčnosli in pravično si i. Ne nastnpajmo proti vsaki novotariji v obleki in bodimo mirni tako dolgo, dokler ni obleka nedostojna. Da je obleka večkrat ne» okusna, je že res, toda duhovnik ni za to poklican, da diktira Šiviljam svoj okus, marveč da poudarja versko in moralno življenje. Glede okusa pa vemo; de gustibus non est dispul&ndum. Prepustimo torej modnim salonom, naj se na tem polju sami udejstvujejo in blamirajo, Saj dovoljujemo upodabljajočim umetnikom ludi njih razne okuse«, ne da hi Irdili, da je vsak njih izdelek proti morali. Naučimo se spoštovati v vseh rečeh, ki so same po sebi še indiferentne, sv o bodo svojega bliinjika, ozirajmo se na okoliščine mesta, časa in oseb. preden alarmiramo cclo župnijo radi kakega novega kroja: Quid igitur locis et temporibus personisque convcniat, diligcnter a t lend end um est, ne temerc flagitia reprehendamus (Augustin De doclrina christ. Ill, 12, 19, PL 35, 73). Ne smemo biti sliČni gotovim boljšim gospera«, ki se venomer jezijo, da se nii.ji sloji oblačijo že po modi. Iz njih ne govori moralna ogorčenost, marveč jeza, da jih nižji sloji hočejo doseči, če ne v bogastvu, pa vsaj v obleki. Odkod pa se u£u niiji sloji, n. pr, služkinje, luksusa, Se ne od svojih gospa?? Kes je marsikaka služkinja pod vplivom mode svoje milostljive postala karikatura, res pa je, da je ludi boljša« moda večkrat že sama po sebi karikatura Gotovo kaže izobraževati ljudstvo ludi za boljši okus. Toda ta okus bi moral vzniknili iz naroda, iz njegovih tradicij, iz njegovega nature,la. in ne — iz pariških modnih joumalov. Ljubljana namreč ni Pariz, čeprav ima »bar' in ŠeJcnburgovo ulico. Se manj pa je a Kdor Koče biti nekoliko nagajiv, bi Iphko citiral ženski, ki se rada liifia, sledeče besede Bernardina S'enskega; Quem judicem, mulier, veriu-rem rpetuirimufi delormUstia lune, quam telpaam, quae vider! times? Si pulchrn es, quid jbseonderis? Si deformis, cur te forinnsam esse munliriü? (ser-no <17 contra fucalas, vol. I (Venet. I745|], Res hud poper. 166 Slovenija Pariz. Sicer pa ima ljudstvo, hvala Bogu, še dosti okusa, le škoda, da mu ga boljši krogi kvarijo. Slikovita gorenjska narodna noša jc taka, da ji ne moreš ugovarjali ne z etičnega ne z estetičnega stališča,,, žal, da vidimo ljudi v tej noši le izjemno. Seveda, ko hi se vso ženske oblačile v ta narodni kroj, bi bolj bogati krogi ne mogli več markirati svoje "distingviranosli'¡ in pred tem dejstvom mora vsaka struja kapitulirati ter dovoliti, da se moda i nadalje razvija po raznih okusih in socialnih slojih ; med temi sloji pa ho ostala vednn neka kulturna lionkurcnca«, čc ne v idejah [ki jih večkrat nimajo), pa vsaj v - modi, kjer se socialne in kulturne razlike dozdevno Se najlaže nivelirajo, Vsaj ob nedeljah ho hotel delavec igrati gospoda, služkinja gospo, Cc pa se gospa hudujc. da je sobarica, ki je izšla iz holj primitivne družine, vsled fizične in moralne nepokvarjenosli lia zunaj bolj krepka in stasna, da hodi po ccsli kakor kaka dama, ji proti tej zavisÊï moralist ne mnre nuditi drugega recepta nego onega, ki ga je napisal že Hrizostoin: Bis animo SpÉíííOfla, f'I fris corpore anirthilix [in Ps, 4Ä, n, 6, PG 55, 507), Si viro placcre veliš, orna ¿tnimam castilate, pïulate, reí doinusticae cura. Hace maxime nlliciunt. cl numqunm desinunt. (In Joan, bom, 61, n. 4. PG 59, 341.) 26. Vsekako nas spominja vsa razprava o ohleki na velike dobrine, ki jih je človeški rod izgubil s prvim grehom: Vestîum amiclus continuum nohis monimcntuni, quant is honis cxcidcrimus fChrysost, in Gen. bom. 18. n. 2. PG 53, tO). Najlaže bi sc rešilo to vprašanje, ako bi vsi verniki dobro umevali, kaj pomeni pavlinski izraz: indu ere Christum. Jos. Ujčič. Župntkova in spovednikova oblast za spregled zakonskega zadržka v smrtni nevarnosti in slučaju izjemne nujnosti. K problemu javnih in tajnih zakonskih zadržkov sc je oglasil tudi p. Gérard O c S t c r 1 c O. S. B,, profesor na kolegiju sv. Anzelma V Rimu, Z razpravo: "Die ölfenliichcn und geheimen fihchindemissc« v Thcol, Quartalschrift (Tübingen), 1924. 30—59, v kateri hrani in dokazuje svojo razlago proti Iiillingu v Archiv f. k. KR 102 (glej BV IV, 272—274). Bistveno se ujema z mojo razlago v BV III, 243 do 2Č4. Njegovi dokazi drže in tako je prlvedcl vprašanje do konca. — Uvaževanja vredna je Oesterlejcva razlaga känona 1045 o pravicah župnika ozir. duhovnika, prisostvujočega poroki, in spovednika v slučaju, da se razd¡ravni zadržek odkrije Se le. ko je za poroko že vse pripravljeno, tako da sc brez verjetnega velikega zla ne more toliko odložili, da bi se dohiîa dispenza od ordinarija. Kan. 1045 § 3 pooblašča župnika ozir prisostvujočega duhovnika, da sme v teh slučajih dati dispenzo sed solum pro casibus occultis*. Kaj je ^casus occultus*? Tudi Ocstcrle je dokazal, da casus occultus ni identičen z impedimentum occultum. ampak da moramo pod izrazom casus occultus razumevati: 1. zadržek, ki je tajen v smislu kan. 1037, t j. nedokazljiv in foro externo in obenem dejansko 167 neznan večjemu številu ljudi; 2, zadržek, ki ju sicer natura sua dokazljiv, L j. javen [n. pr, sorodstvo, Svaštvo}, a je dejansko neznan, t. j. tajen v smislu starega prava ~ nikomur ali le malemu Številu ljudi znan; 3, zadržek materialiter javen, formaliter tajen, t- j. dejstvo, iz katerega izvira zadržek, je znano; a neznano je pravno določilo, da tvori to dejstvo zadržek. V vsek teh vrstah zadržkov sme in času sie dicto perplexo župnik, ozir duhovnik, ki brez vsakega pooblastila prisostvuje poroki (kan. 1098. 2U), dati disptnzo, ki je veljavna tudi in foro externo. Dispenza pa se mora vpisati ali v poročno knjigo ali v župnikov tajni arhiv ali pa v tajno poročno knjigo, katero shranjuje škof v svojem tajnem arhivu (kan. 1047. 379), kakor pač secretum servandum doličnega slučaja zahteva. Vsebinsko isto pooblaščcnje kakor župnik ima tudi Spovednik, kateremu zaročenec i/.pove zadržek, cum iam omnia Sunt parata ad nuptias eic, A spovednikova dispenza je veljavna le in foro inlerno in se sme podeliti samo in aclu sacrumentaiis eonlessionis; se torej ne sme nikjer vpisati. Ako hi st: kasneje zadržek odkril, bi se morajo" prositi za novo dispenzo m foro externo, da bi bil zakon, ki je sicer veljaven, tudi v zunanjem področju kot veljaven priznan. Temeljita Oesterlejeva razprav» je prinesla v to vprašanju dosti jasnosti in je dokazala, da je Codex L C. zamotano vprašanje casus perplexi res rešil. (Priin. še Oesterlejevo rešitev tozadevnega slučaja v Theol. prakt. Quarlaiscliriít [Linz] 1922, 466—473), K Se večji razjasnitvi vprašanja je pripomogel dr. Bernhard Sehwentncr s svojo kritično razpravo: »Hin Beitrag zur Kontroverse über die Dispt-nsvoli macht bei Todesgefahr und besonderer Notlage« v časopisu Theologie u. Glaube, 1924, 510—523, Oesterle-jevu razlago dopolnjuje z dokazom, da v slučaju posebne nujnosti ¿upnik in spovednik po kan, 104S ne moreta dispenzirati od predpisane oblike, kakor domneva Oesterle v rešitvi zgoraj omenjenega slučaja. Urgente mortis perieulo moreta župnik in spovednik dispenzirati «tum super forma in inalrimOnii eclcbratiöne Servanda, t um super Omnibus et singulis i m p c d i m c n 1 i s iuris ecclcsiastíci sive publicis sive occultis« z izjemo dveh (ordo pres-byteratus. affinitas in linea recta consummato matrimonio, can. 1044, ä045). Spovednikovo pooblastilo je omejeno na notranji zakramentalni forum. Za tako zvani casus perplcxus pa pooblašča kan. 1045 župnike in spovednike, da dispenzirajo super ómnibus impedí-mentís de quibus in cit. can. 1043, quoties impedimentum de tega tur, cum omnia sunt parala ad nuptias etc. Ker daje kan. 1044 pooblastilo dispenzirati super forma in super impedimentis posebej, kan. 1045 pa le za impedimente, o formi pa molči, se mora pač sklepati, da noče dati oblasti spregledati tudi obliko poroke, marveč samo zadržke, ki se odkrijejo. Defectus formae se ven* dar ne -odkrije«, ko je vse za poroko pripravljeno, ampak moremo le reči, da so nastopile okoliščine, ki onemogočujejo, da bi se poroka izvršila v predpisani obliki, Težkoča zaradi oblike 168 v slučaju, na katerega misli kan. 1043, cum omnia sunt parata ad nuptias, sploh ne more nastati, pač p;i pri poveljavljanju ie in forma, sklenjenega, a neveljavnega zakona, Se o enem dvomu razpravlja Sdivventner, Kan. 1044 in 1045 § 3 dajeta dispenzacijsko pooblastilo župniku tri duhovniku, qui matrimonio ad normam can. 1098, 2", assistit. Kan. 109ft guvori o brezoblični poroki v izjemnih slučajih, t. j. v smrtni nevarnosti in v okoliščinah, ko je verjetno, da pristojnega župnika ali od njega za puroko pooblaščenega namestnika ves mescc ne ho dobiti. V teh slučajih je zakon, sklenjen samo pred dvema pričama, veljaven. C« pa je ng razpolago kak duhovnik, ki seveda ni pooblaSčen od župnika, naj se pokliče, da prisostvuje poroki. Ta povsem nepooblaščeni duhovnik ima v smrlní nevarnosti in v slučaju posebne nujnosti iste dispenzacijske pravice kakor župnik. Nastati pa more sledeči slučaj; Kaplan, ki je v smislu kan. 1096 vobče pooblaščen za vse poroke, poklican k smrtno bolnemu izve, da hoče ta s svojo priležnico skleniti zakon, kateremu pa nasprotuje javen razdirnven zadržek juris ccclesiastici (n, pr. sorodstvo v 3. členu). Kaj sedaj? Ali sme dispenzirati? Župnik sme po kan. 1044, a je odsntun in se ne more poklicati, ker je nevarnost, da bolnik med tem časom umrje. Kaplan bi smel, ako bi bil duhovnik, kot ga ima v mislih kan. 1098, 2". A tO bi bil le, ako bi od župnika ne bil pooblaščen za poroke; '/daj pa je on duhovnik delegiran po kan. 1096. Oeslerle pravi, da si more pomagati s tem, da si pusti in aetu confessionis saeramentalis poveduti zadržek, kot spovednik ga sme spregledati, seveda le [iro loro interno. Seli w l-ji tile r je mnenja, da kaplan, ker je po-ohlaščeii, nima dispenzflctjske oblasti in foro externo. Ce bi pa bil na razpolago drog duhovnik tudi brez spovedne jurisdikcije ali celo e xcOmmunicalus vel suspcnsuS, hi smel dati dispenzo, ker bi odgovarjal kan. 1098, 2"; za poroke pooblaščeni kaplan pa nt more ničesar storiti, vprav zato, ker je pooblaščen. I. e i t n c r (Lehrbuch des kath. Kherechts8, 336) po pravici čuti, da bi bila to velika neskladnost, katere cerkev brez dvoma ne namerava. Ako dvoma ne moremo regí t i tako, da razumemo pod parochiisf v kan. 1044 in 1045 S 3 tudi tistega, ki s pravilnim ponblasfilom župnika nado-mestuje in ima glede zakona vso tnpnikovo oblast, potem moramo pritrditi I eitrterju, ki se sklicuje na kan. 209 in duhio positivo et probaiili sive inris sive facti iurisdictionem snpplet fvcclcsin pro foro turn externo turn internee. Vsa kontroverza med kanonisti kaže, da gre res za dubium inris. — Toda, ali dvoma ne moremo zadovoljivo rešiti s pomoijo kan, 199 § 2? Kdor ima jurisdikcijo delegirano od apostolske stolice, jo more s u b d e 1 e g i r a L i tudi habi-tualiter, »nisi electa luerit industria personae aut subdelegntlo prohibiten. Oblast dispenzirati o kan. 1044 je brez dvoma župniku delegirana, in sicer od apost. stolice kot avtorice kodeksa. Da bi bila izvoljena xa to ravno industria ¿upnikove osebe, zavrača že določba, da je delegiran «a dispenzo tudi duhovnik v smislu kan, 1098, 2"; subdelegedla m nikjer prepovedana - torej ali ne more župnik 169 svojemu kaplanu s Svojo rudno oblastjo glede porok delegirati tudi obla sli katero mu daje kan, 1044? In to stori že implicile, ako mu delegira vso svojo ¿upniško oblast v zakonskih zadevah- Iz tega se mi zdi tudi umljivo, zakaj kan. ¡044 poleg župnika ne omenja duhovnika, katerega on za poroke pooblasti, pat pa duhovnika, ki brez vsake delegacije ali ¡icence prisostvuje poroki v smrtni nevarnosti a Ji izjemnem slučaju nujnosti. Rezultat kontroverze bi bil torej ta; Razlikovati moramo dvojno vrsto slučajev: 1. smrtno nevarnost enega izmed nupturientov in 2, tako zvani času s p e r p 1 e x u s . ko ju za porok;> že vse pripravljeno, in se še le razkrije zadržek, poroka pa se ne more odgodili, Pogoj, da more župnik ozir. spovednik dispenzirati, je v obeh slučajih okolnost, d a ni mogoče obrnili se za dispenzo na škofa. Vzrok te nemoznosti je lahko periculum Jn nora [verjetno veliko zlo) ali p4 pa nevarnost, da bi se kršila tajnost. 1. V smrtni nevarnosti: a) župnik izpregleda predpisano o b J i k o in vse zadržke Cerkvenega prava razen dveh (ord-o presbyieralus, affinitas in linea reda consummato matrimonio, can, 1043], bodisi da so tajni ali javni, izpregled je veljaven za obojni forum, notranji in zunanji. J s t o oblast ima vsak duhovnik, ki je navzoč pri tej poroki v smrtni nevarnosti, ne glede na to aii jc od župnika delegiran ali nt. — b) Spovednik more izpre-gledati iste zadržke — tudi javne — toda le pri spovedi; izpregled velja samo za notranji forum, Ako ostaneta zakonca pri življenju, sc mora naknadno dobili šc izpregled za zunanji forum 2. In času p e r p 1 e x O : a) 2 upnik izpregleda vse zadržke (ne pa oblike) kakor v smrtni nevarnosti, pa samo tedaj, če jc zadeva neznana (casuS occultus). Izpregled je veljaven za obojni forum. Isto oblast irna tudi duhovnik, ki je pri poroki navzoč ali z župnikovim poohlastilom, ali pa brez njega v izjemnem slučaju kan. 1093. it. 2. h) Spovednik sme izpreglcdati vse zadržke, tudi javne, ne pa oblike, pod enakim pogojem, da je zadeva neznana ; izpregled je veljaven le za notranji forum in dati ga sme samo pri spovedi, Dd ga naj pa tako, da nuDturient ve za to, da je dobil dispenzo in da je zakon v vesti veljaven. Ako bi se kdaj predložila cerkvenemu sodišču tožba za proglasitev neveljavnosti. mora nekdanji nupturicnt s prisego potrditi, da, je dobil pred poroko dispenzo od spovednika, Rožman, »Ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila." — Evangelista-vega poročila o Marijinem Obisku pri sorodnici Elizabeti jlk t, 39—56) eksegetje in asketični pisatulji ne razlagajo enako, večkrat tudi ne povsem pravilno. Sv. Luka namreč samo omenja, da je Marija »tiste dni vstala in hitro šla v gore v mesto na Judovem«, kjer je stopila >v Zaharijuvo hišo in pozdravila Elizabeto" itd., « 170 molči o nagibih, ki so vodili Marijo, da je zapustila Nazarat iti odšla v Štiri dni oddaljeni Ain Karim na Judovem. Eksegel in asketični pisatelj pa se vprašala tudi o nagibih Marijinega potovanja in odgovarjata [eksegel mnogokrat tudi pod vplivom iisketa): Marija ju želela svojo srečo razodeti kaki prijateljski osebi, češ, starši so ji bili že pomrli, a Joiafu si 12 neke nežne bojazni ni upala nič omenili O tem, kar se je bilo ¿godilo. Ali: šla je, da bi čestitala Elizabeti na njeni sreči. Ljubezen jo je gnala, da bi Elizabeti pomagala v zadnjih treh mesecih pred njenim porodom, Protestantski avtorji [n. pr, Klostermann, Zahu i. dr.) navajajo kol nagib za lo pot med drugim Marijino željo, da bi se prepričala o resuičnosLi angelovih besedi: ^In glej, tvoja snrodnica Elizabeta je tudi s počela sina, v svoji starosti; in to je šesLi mesec njej, ki se imenuje nerodovitna« (Lit 1, 36). Kaj se da iz svelega teksta Z gotovostjo razbrali o nagibu Marijinega potovanja k E.izabuli? Predvsem je čisto jasno, da so bile ravnokar citirane angelove besede Mariji povod, da je odšla na pol. Gnala jo je pa ljubezen ter želja, da bi bila sorodnici v pomoč zadnje mesece pred porodom in ob porodu. Zalo omenja evangelist še po-Sebo, da je ostala cele fri mesece pri Elizabeti in se najbrž vrnila šele po rojstvu Janeza Krstnika, Tekst pa nima nič in je spričo Marijine ponižnosti ludi malo verjetno, da bi Mati božja sama hotela Elizabeti razndeti skrivnost vilovečenja. Elizabeta je doznala za to skrivnost po navdihnjenju sv. Duha, kar stoji jasno v tekatu (v, 41), Tzključeno je pO evangciistovem poročilu tudi, da bi se želela Marija na lastne oči prepričati o resničnosti angelovih besedi (v, 36), drugače bi ji Elizabeta ne mogla v svetem navdihnjenju zaklicali: ■»Blažena, ki je verovala, kajti izpolnilo se bo, kar ji je povrdll Gospoda (v. 45). Evangelist ničesar ne omenja o Marijinem spremstvu na potu. Ker se na vzhodu ženam nied potovanjem ni smelo zgodili nič žalega, najbrž Marije ni nihče spremljal, prav gotovo pa ne sv. Jožef, ker je sicer nerazumljiva evangcljska perikopa Mt 1. 18—25. Sliki v Lampe-KrekovMi Zgodbah sv. pisma II. del str, 63 (Koželj) in 65 preprostega čitatelja zavajala v zmoto, A, Snoj, Razni blagoslovi v svetem letu. — Odpustki v svetem letu prenehajo in posebne pravice izpovednikov ugasnejo. Ne vse. Izjeme smo našteli v »Rogosl. Vest.* str. 56 s. Kako pa je z drugimi rečmi, z raznimi blagoslovi, vesoljno odvezo? Ali smejo duhovniki v svetem lelu blagoslavljati in obdarjati z odpustki rožne vence, svetinjice? — Papeževo pismo, s katerim se preklicujejo odpustki v prid živim in se razveljavljajo razne fakultete duhovnikov, ne govori o blagoslovih, Duhovniki, ki imajo lo pravico, smejo torej tudi v svetem letu blagoslavljati in dajati odpustke na svelinjice, rožne vence, križcej takisto smejo sprejemati vernike v bratovSčine in pobožne družbe in jim blagoslavljati škapulirje; tretjerednikom 171 smejo dajali vesoljno odvezo, papežev blagoslov. Odpustkov seveda Se verniki ne morejo udeleževati zase, ampak jih morajo naklanjati dušam v vicah.1 F, U, Slovslvo. a) Pregledi, Uvod v Novi zakon. V zadnjem času ni izšlo nobeno obsežnejše uvodno delo v Novi zakon, pač pa več dobrih kompendijev; nekateri med njimi so samo predelane in izpopolnjeni; nove izdaje starejših, i.e znanih del. I. P, Hi Id c br and Hopll O. S. B„ lektor v benediktinskem kolegiju sv. Anzelma v Rimu. je v treh zvezkih izdal ■ lotroduetionis in sacros utriusque Testamenti libros compendiuiu^, Prvi zvezek (In-troduetio generali s, Rouiae, 1922, Str. 320) obravnava skupno uvod v Stari in Novi zakon v dveh razdelkih: A. De canone libiorum sacncrum; B. De historia texlus sacra rum seripturarum. Posebni uvod v Novi zakon ju obdelan v tretjem zvezku (Introductio spcci-aiis in libros N. T. Sublaci, 1922, Str. 438).» Hopfl je eden izmed redkih strokovnjakov, ki temeljito obvladujejo SZ nič manj kot NZ. Njegov kompendij se odlikuje po jasnosti in lahkoti, s katero so obdelani tudi lui.Lt v n c iii problemi, Pri vsakem vprašanju je pisatelj zbral vso zadevno literaturo; celo krajše znanstvene sestavke, ki so raztreseni po teoloških revijah, jc skrbno zabeležil. Tako nas knjiga nalančno informira o sodobnem slanju vseli novozakonskih uvodnih vprašanj, V posamezne probleme se pisatelj ne spuŽča globlje. Pri vsakem problemu kratko in jasno očrta vsa Tazlična mnenja; stališče« ki ga sam zavzame, vedno dobro utemelji. V uvodu k Lukovem evangeliju obravnava tudi Kvirinijevo vprašanje in vprašanje harmonije med Matejevim in Lukovim poročilom o Jezusovih prednikih, a novih rafclag ne podaja. Rešitev sinoptičnega vprašanja vidi v kombinaciji dveh teorij: ustnega izročila in medsebojne odvisnosti. Glede čitateljev lista do Galačnnov odklanja južnogalačko teorijo: »Omnibus bene perpensis dicundum nobis videlur hypothcsim Galatiae septentrión al is longe maioafi pvohabilitate gauderc* (III. 265). Hopflov Uvod zaradi bogato zbrane literature zaenkrat nadomešča obsežnejša introduktoritna dela. Skoda le, da je tisk, ki je precej velik, v vsej knjigi enak (i i vzemi i opazke pod črto); knjiga je radi tega manj pregledna. Kot dopol nilo k Uvodu je isti pisatelj izdal še traktat o inspiraciji sv. pisma in biblično hermenevtiko, skupaj v eni knjigi (Trac- I V poročilu o sv. letu, BV 1925, str. 59, n. HI 5. iitaj: Dekleta in Ženske v zavndih (in jiynak!ceLs de^entes). četudi jih ne oskrbujejo redovne sestra, ublate ali tretjeredhicc, - Posebni uvod V SZ je izstl ±e eno leto prej (Su blaci. 1921. Sir. 332). 172 talus du inspiratione sacrae scripturac et Cnmpendium hcrmencuticae biblicae catholicae. Rcmae, 1923. Str. 282), 2. V novih izdajah sta izšla dva dohru mans in mnogo rabljena nemška kompendija: A. S c h ä i c r — M. M t i n e r I z , Einleitung in das Meuc Testament" {Paderborn, 1921. Str. XVI -j- 452) in F. Cutjahr, Einleitung zu den heiligen Schriften des Neuen Testaments 7 (Graz. 1923, Str. XVI -f 392), Meinertz je v 3. izdaji svojega Uvoda marsikaj izpopolnil, razširil in predrugaeil, ozirajoč se ne najnovejše rezultate novozakonske znanosti. Njegovo delo jc samostojnejše in stoji na višji znanstveni stopnji kot Gutjahrovo. Kakor Höpfl, odklanja iudi M- južnogalaško teorijo in pristnost 1 Jan 5, 7 b—R a (»Comma Johanne um«). Glede perikope o prcSestnici (Jan 7, 53—8, 11) zastopa isto mnenje kot Knahenhauer, ki pravi (Ev, see. .loanncm 284): uQuare tenendum est perieopen purtinere ad seripturam inspiratam. Eam autum ab ipso Joanne esse scriptum non esi ullo modo definitum,-' Pismo do Efeäanov je bilo pisano, kakor misli M., občini v I.aodiceji (153—5). M. zagovarja misel, da je P*vel v dobi med 1. in 2. listom do Korinčanov obiskal korinlsko občino in ji pisal Se eno (izgubljeno) pismo (IIB—120). Po temeljiti Gollovi razpravi *Zwischenreise und Zwischenbrief«* se ta misel pač ne bo dala več braniti. G u t j a Ii r je v novo izdajo sprejel samo novejšo literaturo, sicer je pa pustil knjigo skoraj nespremenjeno. Tudi v novi izdaji stavi pisatelj postanek prvega evangelija v i. 42—45 in brani južnogalaško teorijo, »Comma Johanncum* se mu na podlagi splošno veljavnih načet tekstne kritike zdi skrajno dvomljiv (363), vendar ga z O žirom na resolucijo sv, oficija (13. jati. 1897) sprejema »als authentischen, das ist dogmatisch beweiskräftigen Text (ibid.). Pri interpretaciji odloka sv. olicija se sklicuje na Hutzenaucrja (Wesen u. Prinzipien der Hibclkritik. Innsbruck, 19EW, str, 201 nsl,), tod;i v knjigi De recogflitione principiorum eriticae textus N. T,* (Rnmae, 1920] ludi ¿e HctzcnaUcr sam več ne brani pristnosti tega mesta. Sicer jc pa Gutjahrov kompendij kljub nekoliko konservativ ne jSI smeri zanesljiv kažipot v novozakonskih uvodnih vprašanjih. Na koncu knjige ¡e pisatelj zbral biblične teze, ki so bile obsojene z dekretom Lamentabiti» (1907), in odloke biblične komisije, ki zadevajo NZ, 3. Kratek, pregleden in dobro informativen učbenik je. nekoliko predelan, že tretjič izdal briksenski profesor F r. Hi 1 b e r (Einleitung in die heilige Schrift des Neuen Testamentes.1 Rrixen, 1922, Str. 223). Pisatelj nasloßa največkrat samo kot referent, Pri problemih našteva vse važnejše rešitve, prepušča pa profesorju, da pri predavanjih zavzame in samostojno znanstvem: brani svnju mnenje. V tem se Soči H, od Siekenhergerja, ki v svojem kratkem 1 Eine Untersuchung der t rage, ob der Apostel Paulus ¿m isthun dein ersten und zweiten Korintberbriil eine Reise nach Korinth unternommen und einen uns verlorengegangenen Brief an die Korintbcr fcschriebcn habe [Bibl. Studien XX 4). Freiburg i. Rr, 1922. Str. XJI-110. 173 kompundiju (KurZge talite Kinleitung in das Ncue 1 estament.' Frei-buTg in Br., 1920. Str. XVI 166] vcčkrai brani svoje oddeljeno mnenje, n. pr. glede prioritete Markovega evangelija pred Matejevim, ali glede teorije o dveb virih, irditev Hilberjcva, da je bil jezik slovanskega prevodu sv. pisma starosloveciski ali starobclgarski ■ (82). ni čisto točna; danes se splošno priznava, da je bil slovanski prevod sv. pisma prirejen v starobolgarskem jeziku. Koliko sv. pisma je prevedel sam Ciril, koliko oba sveta brata skupaj, se ne da 2 gotovostjo dognati. 4r Za pravoslavne teologe naše kraljevine je napisal obsežen učbenik dr, Vojislav J a nič (Uvod u Novi Zavet [Biblioteka Hrtfčanskog Života, sveska Vil]. Beograd, 1924, Str, XIII +416). V predgovoru omenja avtor, da je Uvod napisal ie na Angleškem, za časa svetovne vojne, in sicer kot učbenik za učence bogoslovja SV, Save, kateri so tedaj Študirali na Angleškem. Njegov namen je bil, razložiti učenje pravoslavne cerkve o postanku knjig NZ; pri tem pa, kakor pravi v predgovoru, nikakor ni hotel prezreti poslednjih rezultatov znanstvene kritike. Knjiga je razdeljena v Štiri večje razdelke: 1. Posebni del (specialni uvod v knjitje NZ]; 2, Zgodovina kanona; 3, Zgodovina teksta NZ; 4. Zgodovina prevodov NZ. Taka razdelitev se mi zdi prav primerna. Scle, ko ima slušatelj za seboj posebni det, bo znal pravilno presojati pomen zgodovine teksta in zlasti lekstnc kritike ter starih prevodov. Podobno razdelitev ima Bel ser (Einleitnng in das N, T,- FreibuTg in Br-, 1905), samo da se v posebnem delu drži drugačne vrste knjig kakor Junic. V Janičevi knjigi je zbranega mnogo gradiva, a sem pa tje se opar.a, da ga avtor nj dovolj samostojno znanstveno predelal. Tudi literature se navaja primeroma dosti, citiranje pa je večkrat nezanesljivo. Čitatclj ima vtis, da avtor navaja nekatere knjige po drugotnih virih, odtod pomanjkljivosti, Novejia dela iz večine niso zabeležena, a pisatelj se sam v predgovorju izgovarja, da zaradi obilnih poslov in zaradi pomanjkanja knjig Uvoda ni mogel detajlno revidirati, marveč ga je dal natisniti skoraj nespremenjenega, kakt;r je bil napisan na Angleškem, Iz knjige spoznamo, da sc glede uvodnih vprašanj v NZ katoliška in pravoslavna teološka ¿na nos t v vseh bistvenih točkah skladata. Pisatelj kljub mnogim protestantskim, zlasti angleškim virom, ki jih uporablja, vedno brani tradicionalno mnenje svoje cerkve kot pravo, mnogokrat tudi brez posebnega utemeljevanja. Markov konec (16, 9 20) sprejema kot pristen sestavni del evangelija. »Sve ostale hipoteze (ki za me tavajo konec) nemaju mesta, jer su produkt ljttd-skog uma, naperenc protiv crkvenog učenja, bez ikakve nauino kritičke osnove* (70), Marko je napisal evangelij med I. 55 in 62, in sicer pozneje kot Matej, Razlog, ^jer je Markovo jevandelje, kako kaže blaženi Augustin. .Breviatorcm fsic!) Matthaei'« (70). ■ Sinop-tičnemu vprašanju posvečuje samo dobre 4 strani, V problem sc ne spušča globlje, češ da za pravoslavno cerkev, kj si je o postanku evangelijev osvojila mnenje sv. Jan. Zlnlousta, sinoptični problem tako rekoč ne obstoja (94). Vendar je pa videti, da se avtor drži i î 74 tradicijske hipoteze. Za katoliške teologe je smoptični problem bolj kompliciran, nego domneva J, Na) samo čita Cladderja {Unsere Evangelien. Freiburg i, 13r,, 1919); Dauscha (Die synoptische Frage.' Münster i, W-, 1916); Soirnna [Die Logia Jesu. Neutest. Abh. VI 4, 1916); .(acquiera (Historie des livres du N. T. II) 1er vse novejše celotno Uvode v NZ. — Prezbiierja Janeza odklanja în priznava pristnost spurnim perikopam Jan, 5, 4; 7, 53—8, 11; 21,pogl.— Glede teksta Apd je sprejel BlaÛovo (sedaj ïc precej splošno opuščeno) teorijo, da je Luka avtor krajše in daljše recenzije. -- ^Comrna Jo-hunneum« označuje kot nepristen del 1. Janezovega lista. Pravoslavna cerkev da se ni nikoli izrazila zanj. Glede kat. teologov bi bilo pravilno omeniti, da danes s prav malimi izjemami ne zagovarjajo več pristnosti. Odlok kongr. sv. oEicija je bil disciplinarnega značaja in je Leon XIII. saffl izjavil, da nikakor ne zabrnnjuje nadalj-nega kritičnega raziskav ¡m ju o tekstu. — O slovanskem prevodu sv. pisma izvemo iz knjige prav malo, o značaju in tekstno-kritični vrednosti prevoda nič. Katoliško literaturo avtor mnogo citiraT deloma tudi uporablja; nasproti katoliškim pisateljem je vedno nepristranski. V novi izdaji nuj iii se popravile nekatera ne točnosti oziroma pomanjkljivosti: Nestle (Einführung in da« griceh- N. T.] je izSul ic v 4. izdaji (1923); priredil da je DobsduiU (231. — Comely, Historic.! et critica inlro-duetio in utriusejue Testamenti Ijhros sacros" (Toni. III — N. T.J Pariiili, 1891 -1897, ne sama 1897 in brez označbe, katera izdaja (24). Reiser je umrl L 1916 [ne 1919): niejjov Uvod je v 2. izd. iziel L 1905, ne 1906 (24], — Knuten, Einleitung in die hl. Schriften des A, u. N, T.ä Freiburg in Br,, 1911—1913 [ne samo 1911 iü brez označbe izdaje; str. 24]. _ Schäfer- Meinertz, 3. izd. 1. 192!; Gutjahr, zadnja (6.—7.] iid. 1923. predzadnja 1912 [str, 24). — Jacquier, Hiltnire des livres du N- T.. je iziti v štirih, ne v Îestih zvezkih (I" L 1916: II* 1914; HP 1913: IV 1912], Poleg lego äi V dveh ZV, Le N. T. dans l'Eglise chrétienne (1—1922: 11—1913). — Na Str. 233: I Tini pisan 1. 65, ne 1, 69 (bržkone lapsus calami). — Eb. Nestle je do svoje smrti (1913) oskrbel štiri grSko-lat. izdaje NZ in po njegovi smrti jo njegov sin Erwin oskrbel nil d ciljni dve; zadnja je iz I, 1921. Samo grški Nestle je v tekst je do 1. 1912 izšel že v 9. izdaji [391). — Po Sodemi je najboljši tekst nlrksandrijski (HI. ne I (393],—Za Sodenovo izdajo NZ je omeniti Vogeisuvo [Novum Testamentum jjraecc et latine, Düsseldorf, 1922), — Na str 409 naj se pri Wordeworth-White, Novum Testamentum Domini nOSEri IcSu Christi secundum editionem S. Hicronymi, omeni, da so v večji iidaji od I. 1:889—1922 izšli samo evangeliji, Ap. dein, pismo do Rimljanov in prvo do KorinčanoV, sicer bi utegnil kdo mislili, da j« že L 1869 izSel ves NÎ, — Hetzenauer je va lat. bihlija je po 1, izd. | Innsbruck, 1906j izšla Se enkrat, v Rcgensburfju 1914 (409), •— Lat. in (trški citati naj se vsi revidirajo; zlasti slednji so nekateri močno izkvarjeni. 5. Odkar sc je znapstvena eksegezu pričela bolj in bolj ozirati na tekstno kritiko, se je pri teološkem študiju občutila potreba po vedno tcmeljitejšcm poznanju zgodovine svetopisemskega teksta. V okviru celotnih uvodov v NZ je težko podati natančno zgodovino izvirnega svetopisemskega teksta in prevodov; tudi je načela tekstne kritike težko tako jasno obrazložiti, da bi bilo ic na podlagi tega možno samostojno delo na obsežnem polju tekstne kritike ali da bi se načela tekstne kritike mogla uspešno uporabljati v praktični ekse- 175 gczi. Zalo je i slušateljem nnvozakonske bibl, znanosti i drugim, ki raziskujejo zgodovino bibl. teksta NZ in prevodov, ustregel II. Vogels, ko je izdal poseben -Handbuch der neutestamcntlicben Textkritik.* (Münster i. W., 1923, Str. XI -f 255). V- je danes prvi katoliški strokovnjak v tekstni kritiki. Pri dolgotrajnem študiju staro-latinskih rokopisov in pri dveh izdajah grško biblije, ki ji je opremil s kritično izdelanim variantnim aparatom, si je nabral toliko skušenj, da je malokdo tako poklican pisati o tekstni kritiki kot on. Njegova knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del (Materialien der Textkritik) obravnava o grških rokopisih, o prevodih (slovanski žalibog ni niti z besedo omenjen) in o bibličnih citatih pri starih pisateljih. Drugi, praktični del (Die Metbode der Textkritik) popisuje pota, ki so jih hodili novejši kritiki za dosego dobrega grškega bibličnega teksta, in podaja znanstvena navodila za nadaljno samostojno delo, Zlasti v tem delu opazimo na vsaki strani, da govori praktičen znanstvenik, ki se že dolgo vrsto let ukvarja s starimi rokopisi. Posebno vrednost daje knjigi obilica Zgledov, vzetih iz pisateljeve najnovejše izdaje grškega NZ, na katerih pojasnjuje tekstnokritična načela, i)očim so sc Westcolt, Hort in Soden trudili, da bi na podlagi klasifikacije najstarejših grlkih rokopisov odkrili temnil najstarejšo zgodovino bibličnega teksta, pa V, skuäa obrniti pozornost na najstarejše prevode, zlasti na latinskega in sirskega. Od njih pričakuje več uspeha za; ugotovitev izvirnega bibličnega besedila kakor od starih grških rokopisov, ki ne segajo — iz-vzemši nekaj papirov — preko 4. stol, izkazalo so je, da so stari prevodi nazaj vplivali na grški tekst. Celo po žilah sinajskega in vatikanskega rokopisa se pretaka nekaj zapadne, latinske krvi (236 do 240). Najslarejäa zgodovina latinskega in sirskega prevoda je pa danes zavita šc v gosto meglo, Preiskovanje bo po Vogelsovem mnenju trajalo Se dolgo in bo združeno z velikimi težavami. In vprav zato, da pokaže, kje SO problemi in kje mora zastaviti podrobnejša kritika, je napisal V. svoj uvod v novozakonsko tekstno kritiko. Večini teologov SC zdi polje tekstne kritike kamnito, pusto in trnje-vo. Kdor prečita Vogelsovo knjigo, Se bo uveriJ, da je ta sodba enostranska. Toplo pisana knjiga bo brezdvoma. zbudila razumevanje in ljubezen z« delo na polju, na katerem se obeta tako bogata žetev. Skoraj istočasno s Vogelsovo tekstno kritiko je izšlo podobno protestantsko delo, namreč Hb. Nest le je v uvod v grški Novi zakon, ki ga je popolnoma predelal in priredil za 4. izdajo Ernst v. D o b s c h ii t z.' Avtor knjige ima isti cilj kakor Vogels in se tudi v razdelitvi tvarine ne loči bistveno od njega (I. del: Zgodovina teksta; IT. del: Rokopisi, prevodi, metoda tekstne kritiku), Primfi-roma majhna knjiga z drobnim in stisnjenim tiskom nudi Ogromno gradiva ne samo slušatelju teologije, temveč tudi strokovnjaku v tekstni kritiki, v. D, uporablja za bibl. rokopise znake, katere je 1 Eberhard Nestles Einführung in das griechische Neue Testament.4 Güttingen, 1923. Str. 12* + 160. 176 svoj tas predlagal C. R. G r c g o r y.1 Ker zaenkrat šc nimamo grškega sv, pisma NZ z. variantnim aparatom, v katerem bi se ti znaki upoštevali, je Nestlejev uvod zu nestrokovnjaka praktično manj uporaben. Na koncu knjige dodaja pisatelj na 20 str. več lepih, icio razločnih fototipičnih posnetkov bibličnih rokopisov. 6, V vrsto naštetih del spadajo vsaj deloma tudi »Pnteloctiones biblicac ad iisum sebo lar um« (Novum TcstamcntLim. Vol. I. fntro-ductio ct commentarius in quattuor Jesu Christi Evtn^elia,' Tau-rini, 1924. Str. XXX11 j 652, — Vol, II. Introductio et commentarius in Actus apostoloium, Epístolas et Apocalypsim. Matriti-Barcinonae, 1922, Str, XIV ! 409), Pisatelj Hadrian Simón v tej knjigi nudi obenem uvod in komentar v NZ, pa zgledu francoskega Manuel Biblique (Vigouroux, Bacuuz, Rra.ssuc}, ki je nedavno prišel »a indeks, V prvem delu ne podaja komentarja za vsak evangelij posebej, temveč razlaga Jezusovo življenju na podlagi štirih evangelijev, kar je za iolfko uporabu knjige gotovo najprikladnejŠe. Pri nedeljskih in prazniških evangeijskih peri kopali dostavlja tudi nekaj praktičnih navodil za homiletično uporabo. Drugi del obsega kratek, a stvarno jako dober uvod k Apost. delom, k listom in Razodetju; komentar je pa v celoti sestavljen samo za pismo do Rimljanov, do Galačanov, prvo do Korinčanov in za dogmatični del pisma do Hebrcjcev; pri drugih pismih so razložene le nekatere važnejše in težje partije, S. uvede čitatclja brez velikega znanstvenega aparata v vse važnejše probleme tako v introduktoričnem kakor v eksegetičnem delu in ga seznani z vso važnejšo literaturo. Knjiga je pisana v lepi, lahki latinščini; razdelitev je jasna, dokazi kratki, a vedno znanstveno solidni. Pisatelj bo izdal tudi za Stari zakon sličen učbenik v dveh zvezkih; zgodovino kanona in zgodovino teksta pa bo obdelal v posebni biblični propedevtiki. Kar je doslej izdal, se mu je dobro posrečilo in bo služilo ne samo teologu - začetniku, temveč tudi duhovniku v dušnem pasiirstvu, ki si zlasti ne more umisliti obsežnih znanstvenih komentarjev v knjige sv. pisma/ A. Snoj. b) Ocene in poročita. M a t o c h a J„ Problem osoby (Filozoíícká úvaha). Cást I. Vyvoj problemu osoby v dčjinach fiiozofie. Str. VIII in 56. OJo-mouc 1924. Nákladem vlastnim s podporou mínisterstva školstvj a narodni osvíty. Dr. Matocha je sklenil spričo nedoločenega modernega pojmovanja osebe in osebnosti izkazati ta pojem v krSčanski filozofiji. Razprava bo imela štiri delt: l. zgodovinski pregled problema; II. nauk krščanske filozofije o osebi z ontološkega stališča; HI. isLi nauk s psihološkega in IV. z etičnega stališča. Prvi del podaja torej 1 V kniifii »Die líricclmchen BandsclirítUn des Nt-uen T«tamenlí* lUip7.ijj, 1908). 1 H, Simón C, SS, R, fe 21. sept, 1934 v Aslorgi na Spanikom uirirl v 36. tutu svnje starasli [gl, íliblica 1925 str. 1271. Op. med korekturn. 177 razvoj problema v zgodovini filozofije od predaxistotelske do naše dobe; posebej pri Aristotelu, v patristiki, v skolastiki, zlasti pri sv, Tomaiu, jjkotu in Suarezu. (Tu obravnava tudi tisto £e ^edno ncdovrieno pravdo o deju subsistence.) Razprava je jako skrbno izdelana in puduja prav dober uvnd v nadaljnje dele, Ker citira M. sv. očetu po Mignu. bi moral tako citirati pač ledi klasika v tej reči. Leontija Riz. (ne pa po MQllerjll], Prvo mesto ji> MPG 86. 1946; drugo su zdi. dü jü prosto povzeto po 8č). 1239 si. [vse-kakn je tu tista klasična dislinkcija med ->r. zlorabo in slabe posledice, ki so se pojavile in se morale pojaviti, ker so se odpustkovni listi na prav lahek način dobivali. — Zakramentalna absolucija združena z aplikacijo popolnega odpustka, oboje podeljeno na podlagi Odpustkovnc listine, je bila v resnici odpuščanje krivde in ka/.ni. Z e v 13. stol. pa kg je, teološko nutočno. popoln odpustek včasi naziva! odpustek krivde in kazni. Izraz je prišel pri ljudstvu v rabo. prevzeli so ga tudi nekateri teologi. Ker je popoln odpustek, pridobljen izven zakramenta pokore, pomenil odpuščanje časnih kazni za grehe, ki so se odpustili v zakramentu, je ta izraz v govorici navadnih ljudi razumljiv. To je P- pojasnil že v 2, zvezku svojega dela (str. 137- 148). G- Ficker je v oceni prvih dveh zvezkov podvomil, da bi bilo to tolmačenje pravilno (Theol. LiteratUT^uitung 48 (1923] 278 nasl,), pa njegov dvom nt bo omajal Paulosovih izvajanj, zlasti če privzameiuo Se to. kar piše avtor v tem zvezku na str. 331 do 335 in 340 347. Po tridentskum koncilu je netočni izraz polagoma izginil. — XIII. poglavje presoja teze nekaterih novejših protestantskih pisateljev o Luthrovem nastopu proti odpustkom. Bralke in Bricgcr sta odkrila, da je proti koncu srednjega veka iz zveze med zakramentom sv pokore in (po zakramentalni odvezi podeljenim) odpuslkom nastal nov -popoln, papežu pridržan spravni zakrament ali vsaj odpustek krivde. Ta sprememba da opravičuje Luthrov nastop. Samo škoda je, da je Luther v svojem boju proti odpustkom popolnoma prezrl v prav tisto, kar po mnenju omenjenih dveh avtorjev njegov nastop utemeljuje. Drugi del poglavja se obrača proti Dicckhoffu, ki je trdil, da sc je Luthcr boril zoper -globoko izkvar-jeni nauk rimske cerkve o kesanju (kesanje zgolj iz strahu pred kaznijo], ki da je bil podlaga spokorni praksi in odpuslkcin. P. je pregledal dolgo vrsto poljudni!: nabožnih knjig iz poznega srednjega veka in povsod na£cl O kesanjj pouk, ki Diecklioflovim trditvam naravnost nasprotuje. Prvi od papežev podeljeni odpustek Za rajne je iz časa Ka-lista 111. (1457), zatem je sledilo več drugih pod Sikstom IV.., Ino-ceneijem VIII. Razvnelo se je teološko razpravljanje in obveljal je nauk, ki se nahaja že pri teologih prejšnjih časov, da more cerkev rajnim odpustke naklanjati ;per modum suffragiiu, Temu nauku Luther 1, 1517, ie ni oporekal- Teološka diskusija se fe vršila o načinu suiragija in vpraSanjc se je razčistilo, da gre tu za zadostivno pri-prošnjo, s kalero delivee odpustknv {papež) ponudi iz cerkvenega 183 zaklada božji pravičnosti zadostivnih de! v prid dušam v yicah. Na-daljno vprašanje zadeva izvestnost teh odpustkov in odgovor je odvisen od tega, kako se suffragium pojmuje, V XV. poglavju je P- povzel nauk O bistvu in učinku odpustkov, naglašajoč, tla se je odpustek večino umeval kot pred Bogom veljavno odpuščanje časnih kazni za že odpuščene grehe. Kol glavni pogoj za pridobitev odpustkov je vedno veljalo stanje posvečujoče milosti, ki si jo mora grešnik pridobiti s skesano spovedjo. To se je poudarjalo v razpisih odpustkov in na odpustkovnih listinah Luther sam indirektno priznava, da je Tetzel stavil resnično kusanje kot predpogoj z.a odpustek. Brez kesanja v srcu je mogel kdo plačati določeno vsoto za določen namen in tako dobiti odpustkovno listino, s tem pa Še ni postal deležen odpustka samega. — XVI. poglavje našteva razna dobra dela, za katera So Se cdpUSlk; podeljevali. 0 odpustkih kot viru dohodkov govori avtor v XVII, poglavju; odgrinja tisto senčno plat, ki jo sumarično ocenjuje s Pastorjev i m i besedami; Dar v denarju za dobre namene, ki je bil le nekaj postranskega, je često postal poglavitna stvar. S tem so odpustek potegnili z njegove idealne višine in ga ponižali v finančno operacijo l>[\scga duhovnih milosti ni bila vuč pravi v/.rti k, da so se odpustki zahtevali in podeljevali, temveč denarna potreba- (Pastor, GeSch. d. Papste IV. 1, 231). PauluS ilustrira ta pojav z bogatim materialom, popravlja pa tudi huda pretiravanja v spisih starih in novejših nasprotnikov. — Poleg navedene so se pojavile še druge zlorabe pri podeljevanju in oznanjevanju odpustkov (XVIII. pogl.): število odpustkov jc neprimerno naraščalo: podeljevali so se čezmerno veliki odpustki (Leon X. je podeljeval odpustke po 100. po 1000 in še več let); podeljevali so se veliki odpustki za malenkostna dobra dela; podtikali so se izmišljeni odpustki; pri razglašanju odpustkov so se vršiic marsikje presijajne svečanosti; pri podelitvi in razglašcnju pevega odpustka so se često samovoljno ukinjali prej podeljeni; duhovščina se je silila, da je morala pripuščati oznanjovulce odpustkov; na vernike se jc često celo s cerkvenimi kaznimi pritiskalo, da so oznanjevalce morah poslušati; komisarji in oznanjevalei so ninogokje neprimerno in celo pohujšljivo nastopali kljub partikularnim odredbam, ki se niso dosledno izvajale; nastopalo je mnego goljufivih kvestorjev. Vse to je bilo silno škodljivo. V bulah, s katerimi so se dovoljevali jubilejni in križarski odpustki v prid odličnim cerkvam, pa tudi v odpustkovnih listinah za posamezne osebe, so se prosto izvoljenemu spovedniku razen spo-vedne jurisdikcije, včasi raztegnjene na škofove in papeževe re-aervate, često podeljevale še druge oblasti, kot n. pr. da jc smef izvršiti tako zvano kompozicijo glede krivično pridobljenega blaga, če je bil oškodovanec ali pravi lastnik neznan; da je smel olajšati zaobljube izvzemši navadno petero papežu udržanib; da je smel olajšati abstineninu postavo glede laktjcinij. Isto oblast so imeli testo tudi komisarji, ki jim jc bilo poverjeno oznanjevanje odpustkov. Poleg odpustkov Se jc tu in tam obetala deležnost vseh dobrih del ib4 vojskujoče su cerkve. Se druge ugodnosti se navajajo v nekaterih bulah, n, pr. podelitev odpustkov rimskih postajnih cerkva, spregledi nekaterih ¡regularnosti in zakonskih zadrikov itd. Duhovnikom se je večkrat podelil odpustek za malomarnosti pri opravljanju bTcvirja, Omenja se tudi pravica nd vezat i duhovnika, ki je opuščal brcvir, kar pomeni oblast, izvršiti kompozicijo glede dohodkov iz beicficija, ki bi jih zaradi opuščanja kanonične molitve ne smel pridržati zase, marveč jih dati cerkvi ali ubožcem (XIX. pogl.). V XX, poglavju razpravlja P, o nasprotnikih odpustkov. Prav pripominja, da smejo za nasprotnike veljati samo oni, ki so iz kateregakoli razloga zanikali veljavnost odpustkov, ne pa oni, ki so grajali nedosiatke, ki so se razpasli. Resnični nasprotniki odpustkov so bili Wielif, Hus, Fralicelli (ki so priznavali samo purciunkulski odpustek), Španec Peter Martinem iz Osme (važna je P. interpretacija njegovega obsojenega nauka), Janez Ruehrac Sz Wcsela, Wessel Gansfort-, Janez Vitricr, Janez Laillier. — V zadnjem (XXI.) poglavju presoja avtor versko-nravne posledice odpustkov, Protestantski pisatelji skoraj brez izjeme trdijo, da so bili odpustki vzrok ali vsaj povod propadanja verskega življenja. P. ju v svoji sodbi zelo Dre-viden in jO dobro utemeljuje. Res so se pojavile zlorabe, res se je dogajalo marsikaj pohujšljivega, prav tako res pa je tudi — in to izpričujejo premnoga verodostojna poročila —, da je oznanjevanje odpustkov poživilo versko vnemo in pomladilo versko življenje, ako se je vršilo v pravem duhu. Marsikje — in takih slučajev ni malo — je oznanjevanje odpustkov zbudilo spokornega duha in vplivalo, kakor vplivajo danes dobro pripravljeni ljudski misijuiii pud vodstvom vnefih misijonarjev in s sodelovanjem dobrih spovednikov. Zvezek zaključuje abcccdno imensko in stvarnn kazalo, ki se mi zdi prepičlo, četudi priznavam, da ni bilo mogoče vanj sprejeti vseh osehnih in krajevnih imen, navedenih v delu. Se besedo o metodi. Zaradi nje je avtorja zadela graja, češ, da i:e podaje zaokrožene zgodovine odpustkov, marveč le vrsto po-rjrobnth, med sehiij na rahlo spojenih raziskovanj ali pa z obsežnim znanjem seslavljcne zbirke gTadiva. Ta graja se mi zdi krivična. Prvič nam je bilo potrebno delo, ki nudi po toliko knjigah in rokopisih raztreseno gradivo, d« ga je mogoče uporabljati in si O vseh vprašanjih:, ki so 7, odpustki v zvezi, ustvarili lastno sodbo, lakšno delo je P. hotel podati in ga tudi podal. Drugič se je o pučelkih odpustkov, o njih bistvu, o njih raznih vrstah izreklo Loliku napačnih in neutemeljenih naziranj. da je njih presoja terjala večjih, v sebi zaokroženih podrobnih razprav. Je pač tako. da sc na splošno izrečene sodbe, zlasti če izvirajo iz starih, globoko vkorcninjenih predsodkov, dajo ovreči ali korigirati samo s podrobno raziskavo virov in dejstev. Tretjič ni bilo mogoče pojasniti prakse, kako so se odpustki podeljevali, oznanjevali, uporabljali, samo sumarično, marveč je bilo treba vse to kunkretno pokazati z navedbo virgv. Četrtič SO poglavja, o nauku teologov in kanonistuv v tej obliki, da se zaslišujejo pisatelji drug za drugim, šele prav porahna za nadaljm študij. Ne 185 rečem, da bi se hidi pri sedanjem zasnutku ne bilo dalo to ali ono drugače razporediti ali spojiti ali celo okrajšati (n. pr. poglavje XXII-, XXIII, v 2. pogl., XV. v 3. zvezku). Neverjetno obsežno poznavanje ogromnega, cesto težko dosegljivega gradiva, tenkovestna točnost v podrobnostih, trezna in mirna kritika nasprotnih naziranj in solidno utemeljevanje lastnih trditev — to so vrline, ki odlikujejo ta zvezek prav tako kot njegova prednika. p. K. Lukman, E i s c n h o f c r , Dr. L ud w., Katholische Lilurgik. (Herders Theolog. Grundrisse.) 12" (XII-)- 322 S.), Freiburg i, Br, 1924, Herder. Pod naslovom i-Theologische Grundrisse- je začel Herder izdajati vrsto bogoslovnih knjig, ki So pisane znanstveno, a so manjie po obsegu, Zato pa bolj poceni, l.ilurgiko je napisal profesor Eisenhoier, ki se je pokazal strokovnjaka v tej vedi že pred leti, ko je nanovo izdal veliko delo Thalhcfcrjevo. Jasni pojmi odeti v preprosto lepo besedo so posebna vrlina pisateljeva. Svete obrede, zlasti sv. mašo razlaga stvarno in historično; tisti bohotni simbolizem, ki so ga uvedli liturgiki srednjega veka, v celoti odklanja: govori o njem samo toliko, kolikor jc potrebno, da moremo umeti razvoj nekaterih liturgičnih oblik in molitev. Tvarino obravnava na kratko, a strogo znanstveno; povsod zajema prvih virov in za vsako poglavje navaja zadevno literaturo, leologi, ki jim je knjiga najprej namenjena, jo bodo Z velikim pridom Uporabljali. F.fsenhofer je vešč voditelj v lilurgični vedi. Knjigo priporočam. K priporočilu samo nekaj opar.k, Med literaturo, ki jo pisatelj navaja za sv. mašo, nisem našel nove, klasične knjige o sv. maši, Mauritius de la Taille, S. J„ Mysterium fidei (Paris 1921). Kanon, zlasti molitve po kon-sckraciji |Supra quaej, bi bil pisatelj morda £e holj jasno razložil, ko bi bi! porabil, kar piše o tej stvari de la Taille, — Razmerje med Kristusom in ma^nikom je oinaiil pisatelj na kratko tako. da mu je Kristue »primirws Subjekt der Liturgie«, nseba mainikova pa Sekundäres Subjekt» {str. 2). Ali ne ho tako poznanienovanjc rodilo prej zmede negn jasnost v pojmovanju zveza mud Kristusom in ma^nikom? — Kuliriku v misalu in kamin 821, ki veli, da mašnik sv. mate ne tint začenjati prej nego eno uro pred zoro, tolmači pisatelj: ~/ortu je £aü, ko ljudje vstajajo nn delo, in se sklicuje na odlok C. K. n. 611 (sir. I6(j). Toda tisti odlok z dne IS, sept. 163-4 govori iiimn o severnih krajih, kjer po leti ni zore; za naic kraje tako tolmačenje ne velja. — »Praefatio« sv tako imenuje, ker je uvod v känon (weil Einleitung zum Kanon, str, 2011, Tako navadno govorimo, a v znanstveni Jitur-giki bi ieleli pojasnila, kaj je beseda pracfalio* prvotno pnm^nila v starem kultnem jeziku. V knjigi pogrešamo poglavju o ljudskih pobužnOSiih (o minem vencu, n kriievem polu). Sacerdotalc Romanom dominikanca Alberta Castcllana ju bil prvič natisnjen I. 1523, ne L 1537 (str. 19). — N:i str, 58, treba citati Tartuilian, dv corona milit- c. 3, n e c. 4. Na sir. 67 pravi pisatelj, da rabijo Slovani bi'iüdo CcTvovj za nemško Kirche: tO je pač samo tiskovna nupnka. Fr. Llvtničnik. Braun .1 o s e p h S. J., Liturgisches Handlexikon. Zweite, verbesserte, sehr vermehrte Auflage. 1924, Verlag Jos, Köscl & Fried, Pustet, Regensburg, 8", S. 3< 11, febr. 1906 energično zavrgel. Po bistveni spremembi statutov dovuljujc zdaj papež osnavljauje teh udruženj vsaj za poizkušnjo. Pravila, odobrena od sv. očela, obsegajo 23 členov in so v marsikaterem Oziru prav zanimiva. Namen škofijskih udruženj je skrbeti za kritje stroškov katoliškega b o g o s i n ž j a v najširšem pomenu beseds [čl. 2). Skrbeti morajo, da nakupijo ali najiucjo poslopja, ki so potrebna Za javno bogoslužje V škofiji, za škofovo stanovanje in njegovo pisarno, za onemogle in bolne duhovnike, za dtifiovsko in deško semenišče. Nadalje morajo udruženjn skrbeti za primerne dohodke aktivni in upokojeni duhovščini in ?.a plačo drugim cerkvenim uslužbencem [čl. 3). Udruženje pa nima absolutno nobene ingurence na organizacijo bogoslužja, na vodstvo škofije, na imenovanje in umeščanje svečenikov (čl. 4). Člani so: 1. škof. ki je udruženju ipso ¡ure predsednik z obširnimi pravicami; 2, redni člani, katerih sme biti kvečjemu 30 in ki morajo imeti vsi svoje domovanje v škofiji; 3. častni člani, katerih število nt omejeno in smejo biti tudi izven škofije, Samo redni člani imajo pravico udeleževali se občnih zborov in na njih glasovati. Letni prispevek znaša najmanj 5 fr„ ki se lahko vplača enkrat za vselej z glavnico 500 fr, (čl, 5, in 4,j. Redni član more biti le oni, katerega predlaga škof v sporazumu z upravnim svetom svoje škofije (consi-lium administrationis, kan. 1520) in ki dobi na glavni skupščini «draženja večino glasov, Cerkvene kazni, ki člana dolete, mu vzamejo vse pravice (čl 7r in 8-), Vodstvo udruženja ima v rokah svet, ki Sestoji iz škofa kot predsednika in 4 članov, od katerih eden mora bili generalni vikar, eden pa vzet iz stolnega kapitlja. Postavljeni so za šestletno dobo (čl, 10-). Sredstva udruženja se stekajo iz članarine, i;iznih z.birk, iz dohodkov ustanovnih glavnic ter druge premične in nepremični imovine, iz testamentarnih nakloni te v — najemnina cerkvenih sedežev gre le dolični cerkvi sami. Dohodke razdeljuje škof po potrebi in v svrhe določene pO statutih (čl, 17. in 18.). Odvisni dohodki Se deloma združujejo v rezervni iond, deloma se porabljajo Za nakup, zidavo, Opravo in popravo cerkvenih poslopij (čl, 19.). Račune pregledujejo trije člani škofijskega upravnega sveta ter poročajo O reviziji na glavni skupščini (Čl. 20.}. Rožman. Dostavek k razpravi o oglejskem obredniku v Jjuhljanski škofiji [BV 1924. str. 122—123). — Skof Hren je I. 1613 izdal liste in evangelije, ki jih je uredil, ne po rimskem, ampak še po oglejskem misalu-Vendar je že I. 1604 v oni znameniti gornjegrujski sinodi, pri kateri je dekret tridentinskega zbora > Tamelsi o sklepanju porok dal razglasiti V slovenskem prevodu, obenem tudi odredil, nnj duhovniki po možnosti rabijo rimski misal, zakramente pa delč po rimskem ali Oglejskem obredu: ¡-Sacramenla ex Titu ct norma Sacerdotalis Romani vel Agendae vtferis Aqui!eiensis hucusque pie usurpulue admiiiK 189 struni Odlok daje mainikom siccr na voljo, da izvriujejn sveta opravila, po rimskem ali oglejskem obredu; žulja škofova pa se kaže V drugem odloku, ki veli, naj vsi dušni pastirji poleg rimskega katekizma kupijo ^Saccrdotalc Rnmanum< in ga marljivo proučujejo: Catechismum Romanom ad Parochos et Romanum Sacerdotale omnes Curati emant sibioue familiarem facianU. No duhovniki so uporabljali svobodo, ki jim jo je sinoda pustila, in minulo jo še vuč desetletij, predno sl» je pri nas udomačil rimski obred. To sem podrobno pokazal v razpravi o oglejskem ohredniku v ljubljanski Škofiji. (Navedene odloke glej v Ijublj. škof. arhivu; odloke je v posnetku, slovenski prevod dekreta rlametsi pa do besede priobčil V, Sleska, Čas 1912, 49 s.; gl. tudi Kidrič. Časopis 1934, 94). F, U, Preganjanje krščanstva v Rusiji. Za praktično uporabo [za govore in predavanja) podam tukaj pregled cerkvenih dogodkov v Rusiji po I. 1917, V sovjetski Rusiji je okoli 2 milijona rimskih katoličanov v štirih Škofijah; nad&kofija mogilevska (s sedežem v 1'etrograduJ. škofije Minsk fBclorusija), Žitomir (Ukrajina), Saratov (Tiraspol; nemški kolonisti); v sovjetsko Ukrajino segala poljski škofiji Luck in Kamenec. A sedaj ni v Rusiji niti enega katoliškega škofa. Mo-gilevski nadškof Ropp je bil izgnan 1, 1920; njegov pomožni Škof Cie-plak je bil 25, marca 1923 obsojen na smrt, a L 1924 izpuščen in izgnan. Lisowski- gen. vikar Škofije v Minsku, je I. 1922 umrl v ječi v Moskvi. Fjodorov, generalni vikar katoliških Rusov vzhodnega obreda, je bil I. 1923 obsojen v desetletno ječo; vsi njegovi duhovniki so ali v ječi ali v izgnanstvu,' Boljševiki smatrajo cerkveno zedinjcnjc za največjo nevarnost proti »antireligiozni fronti«. Ruska pravoslavna cerkev je bila po revoluciji ruske inteligence v začetku 1917 rešena državnih vezi, Poleli 1917 se je sešel ccr-kveni zbor v Moskvi, obnovil patriarha! (odpravljen pod Petrom Velikim) in ob začetku boljševijke vlade v novembru 1917 izvolil patriarha Tihona. Ti h on, rojen 1. 1865 (Vasilij Ivanovič Relavin) je bil i. 1899—1905 škof (nadškof) v Severni Ameriki, potem nadškof v Jaroslavu. Vilnj, 1. 1917 moskovski metropolit- Cerkveni zbor je 17. novembra 1917 izvolil 3 patriarške kandidate, Po slovesni ma5i v moskovski cerkvi Krista Spasitelja (19. nov.) je žreb odločil za Tihima, ki je Sel v slovesnem sprevodu na Kremi] tam jc bil kronan v cerkvi Uspenja (Dormitio) Bogoiodice (Uspcnska cerkev), kjer so nekdaj kronali carje in patriarhe. Boljševiki takrat Se niso bili zadosti močni, da bi mogli ovirati take verske manifestacije. Tihim je pogumno obsojal kruto boljševiško versko preganjanje. Boljševiki so se I. 1921 */e 1 Kraljestvo hnijc (Apostolstvo sv Cirila in Metoda 1924), str. 8—12 in 19. 190 toliko utrdili( da so pričeli odločno nastopati proti patriarhu, Ko je v sacelku t. 1922 protestiral proti odvzemanju cerkvenih dragocenosti. so ga internirali v njegovi rezidenci, v dvorcu Sergi|evskega samostana v Moskvi. Dne 27. apiila je Pij Xi. protestiral proti nasilju nad patriarhom in izjavil, da odkupi one cerkvene dragocenosti, ki se rabijo za službo božjo; denar naj se porabi za gladujoče. Brez uspeha- V maju 1922 je Tihon začasno odložil vladanje cerkve in se umaknil v Donski samostan v Moskvi, kjer so ga boljše viki strogo zaslražUi {internirali). Med lem časom se je Še bolj razvnel notranji razkol v ruski cerkvi (»Živa cerkev«, »Cerkveni prerod*. Apostolska cerkev«; BV 1923, 95). V maju 1923 je rciormistični cerkvcni zbor (>2ive cerkve**) obsodil in odstavil Tihonn. Sedaj so boljše viki fizično in moralno izmučenega patriarha vrgli v Tagansko ječo (v Moskvi). Življenje je bilo v nevarnosti- Pri boljševiških trgovskih dogovorih z Anglijo, je angleška vlada (Curzonj zahtevala, da morajo prenehati z nečloveškim nasiljem in izpustiti Tihoaa. Dne 28, junija 1923 je bil rešen iz ječe, u podpisati je moral izjavo, da ne bo več nastopal proti boljševikom; zopet je prevzel vladanje pravom slavne cerkve. Živi v Donskem samostanu pod strogim nadzorstvom, v mnogih težavah in nevarnostih- Notranji razkol v pravoslavni cerkvi ponchujc. A položaj je žalosten. Roljšcviško načelo je boj ne samo proti klerikalizmu« (proti Cerkvi), marveč proli vsaki religiji in proli Bogu: protiverski boj mora biti i protikicrikalen i brezbožen. . Prolivtrske slike v i>Brei_-bolniku; obenem s cerkvijo sramote tudi Kristusa; slikajo Kristusa, kako podpira in blagoslavlja nasilja carske vlade in graščakov, kako blagoslavlja kapitaliste in bogatine, a prezira siromake. Nekatere podrobnosti v preganjanju katoliške in pravoslavne cerkve glej v članku "Boljšcviška brezboinost*. Vera in morala je v veliki nevarnosti- Z ozirom na to nevarnost je samo po sebi mogoče, da Bog hoče ljudstvo podpirati proti brezbožnosti in nemoralnosti. S tega stališča bi se moglo razložiti obnavljanje svetili podob in kupol, o katerih se zadnji dve leti mnogo piše in govori (Kijev, Odesa, Moskva i, dr.j. Verodostojnost poročil je ležko kontrolirati. Tako s tepla vera in morala V deželi, ki se je nekdaj ponosno imenovala »Sveta Rusija«. Kot odgovor na tO se zbuja zavest, da se morajo kristjani združiti v skupno fronto proti grozeči brezbožnosti. Praški apostolski nuncij Marmaggi je nu Vclchradu I, 1924 priporočal: »Molimo za cerkveno edinstvo... Z nami moli tudi Vzhod, predvsem naj z nami moli velika in nesrečna sveta Rusija, katero je sedanji papež Pij XI, imenoval deželo molitve, deželo, ki pozna sladkost in moč molitve.F- Grivec, ? BV 1925, str. 92. 191 Shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja. (Conventus pro sludiis orientalibus.) Na velehradskem kongresu 1. 1924 se je sprejela resolucija: CursuS Spcciale.s tempore feriarum singulis annis in alia vel alia regime celebrentur, sive extra alios conventus, sive ante congressus eucharisticOs Vel ante congressus Velchradenses, cum expositionc didactiea reriiin, quae ad unitatem referuntur et cum celcbratione JitUrgiae oricrttalis. Obenem se je sklenilo, da Se prvi znanstveni kurz fc vrste vrši v Ljubljani, Sestavil se je pripravljalni odbor pod častnim predsedstvom presvetlega ljubljanskega škofa dr. A. R. Jegliča, Načrt, nameravanega kunca se je pn apostolski minciaturi v Rclgradu sporočil svelemu očetu Piju XL, ki je z veseljem odobril nameravani shod. Prvi evropski strokovnjaki so obljubili sodelovanje in v soglasju z odobritvijo svetega očeta sklenili, da naj ima nameravani kurz značaj internacionalnega znanstvenega shoda. Ako ne nastanejo kake nepričakovane zapreke, se bo shod vrSil od 12. do 16. julija 1925, S sodelovanjem inozemskih strokovnjakov se je sestavil naslednji načrt programa: Frogrnmnia Conventus pro Studiis Oricntalibus Ljubljanae, 12—16 julii 1925, Die Dominica, 12 julii: Ante meridiem: 1, Liturgia (missa) Sollcmnis orientalis. 2, Inauguratio Conventus, Post meridiem: 1. Constiltationes pracviac eruditorum. 2. Academia in honorem SS. Cyrilli ct Method». 13. julii: Ante meridiem: 1. De membris Ecclesiac (P. Th, Spati]). 2, De corpore Christi mystico (P. Michael d'Her-bigny). 3. De unitate Ecclesiac (Dr. Fr, Grivcc). 4, De primis seminibus ecclesiologiae Orientalis (P. A. Guberina-Makarska). Post meridiem: 1, Znanstvene osnove cerkvenega cdinslva (Lingua slovcnica vel croatica). 2, Kcsponsa ad quaestiones auditorum. Discussio. 3, Quaestiones methodicae et practicae. 192 Vespere: 1. Adoratio SS. Luebaristiae, 2. Praelcctio imaginibus illustrata. H. juiii: Ante meridiem: 1. De hodiL-mo fttalu Eccltsiarum el ritiium orien-talium (P. R. Janin). 2. De rilu Mturgiae (missae) graeco-alavicae [Ep. Dr. J, Boejan). 3. Dl- cultu SS, Euchamtiae in Oriente (P. S, Sa-UvUlc). Post meridiem 1, Praelectiones slovenicae el croatieoe. Cetera sicut die 13, julii. 15, julii: Ante meridiem: 1. Exemplar idcale sacerdotale ct monasticum Oriefl-tis Graeci — usque ad saec. IX [P. M. Vilk-Tj, 2. Conspectus historicus disciplinac monasticae gracco-slavicue post sa.ee, XI. 3. De liodicrna discipiina sacerdoUli et mwnastica apud cutholicos grat-co-slu vicos [P. Ivan VtSoievie O. S. Basilii M.j. Posl meridiem: 16. julii: Sicul diebus 13. ct H. julii, 1. Consultationes eruditorum et professorum de me-thodo atque organisatione Sludiorum Oricntalium, 2. Consultationes dg Apostolalu SS. Cyr!lli et Me-thodii- Shod bo namenjen profesorjem bogoslovja, vsl-iu duhovnikom, zrelejšim bogosloveem in svetnim izobražencem, Podal se bo uvod v proučevanje vzhodnega cerkvenega vprašanja; razpravljala se bodo važna metodična, praktična in znanstvena vprašanja. Profesorji bogoslovja se bodo posvetovali, kako bi se mogli pri bo gos lovskem pouku in znastvenem delu uspešneje ozirati na vzhodno bogoslovja, V inozemstvu je mnogo zanimanja za to prireditev. Slovenski in hrvatski duhovščini priporočamo, da naj se že sedaj zanima in pripravlja za ta shod; proučuje naj se domača literatura o tem vprašanju in naj se o tem razpravlja pri duhovskih konferencah S shodom bodo združene molitve Za Cerkveno edinstvo, Gospodje, ki se nameravajo shoda udeležiti, naj tu spuroče na naslov: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Rožna ulica 11. t rednik dr. Frane Ksav, Lukrnan. Naznanila BA in uprave BV. Gg, naročnike vljudno vabimo, da po možnosti vsi pristopijo kot podporni člani k BA. Za vplačani znesek 50 Din prejemajo BV in dobivajo pri vseh publikacijah, ki jih izda BA 10% popusta. Oni gg. naročniki, ki še niso poravnali naročnine, naj to store prav kmalu. Ker so se po novem letu tiskarski stroški zopet za 10% zvišali, bo uprava prisiljena zvišati naročnino sredi leta, ako ne store prav vsi naročniki svoje dolžnosti do Hsta. Zelo dobiodoSla so preplačiia in darovi za tiskovni sklad BA. Kol najnovejši književni dar je BA izdala Sv, pismo Novega zakona, prvi dol [priredili dr, F r. Jerè, dr. G r. Pečjak, dr. A. S n □ j). Ker so zlasti gg. duhovniki to knjigo že težko pričakovali, upamo, da bodo prav pridno po njej segali fcene gl. na zadnji strani ovitka}. Za tiskovni aklad so darovali; Dr. A. B. Jeglič, ikof ljubljanski, 150 Din Kaan And rti. proSt, Ljubljana 50 Din; Beniik Fr„ župnik, Domžale SO Din: Polinar Iv., iup. upr., Sv, PrirnDŽ nn Pohorju (P. Vuïuniça] 10 Diù; Mr. S. Harwalh. London 500 Din; Keie Jan, dekan, Vrhnika 10 Din; Lnniarič Joa„ lupnik, Sv. Jcdcrt jP. LaSko) 50 Din; Oblak Jan., kaplan, Borovnica 50 Din; Osnloik Fr„ kaplan, Izlako (I*. Medija-Iïlakel 50 Dirt; Porinin .Tak., kn-aonik, Novo tnestn 10 Din; iup. urad lieli£e [P. Sk, Luka) 40 Dio- Skubic Ant,. kaplan, 2iri 15 Din; Šfriikelj Ivan, župnik. Z&. Tuhinj ¡P. Šmartno v i u In nj u j 10 Din; dr. Jos. Upčič. uni v, prof., Ljubljana 95 Din. V k m darovalcem ri n j is krene j Su h v al a f Not«; »Bogoslovni Vestnik quater per annum in lucem editur. Pretium subnotai ionis pro vol. V (1925) extra regnum SHS (Jugoslaviam) est Din 50. — Directio ct administrate com-mentarii «Bogoslovni Vestnlk«: Ljubljana, Faculté de Théologie (Yougoslavie}. BOGOSLOVNA AKADEMIJA V LJUBLJANI je iidaln: T. Dela: 1. knjiga: A. U £ e n i č n i k , Uvod v filozofijo. Zv, 1. Spo-znavtio-krilifni del, Be (XII 501 str.). Ljubljana 1921, Cena 60 Din, 2. knjiga; A, U š e n i č n i k . Uvod v filozofijo. Zv. II, Metafizični del, 1. sešitek. S" (IV 384 str.). Ljubljana 1923. Cena 60 Din, — 2, sešilek, 8" (234 sir.). Ljubljana 1924. Cena 60 Din. Prvi jtsilck obsega ko^mologijo in psihologijo, drugi filozofijo o Bogu, o religiji, nravnosti in nesmrtnosti. 3. knjiga: F. Grivec, Cerkveno prvenstvo in ediustvo po bizantinskem pojmovanju. 3" (112 str.). Ljubljana 1921. Cena 20 Din. 4. knjige F. K o vaji či Doctor Angelicus sv, Tomaž Ak vinski, 8n (IV 101 str,). Ljubljana 1923. Cena 20 Din, Delu podaja najnovejše rezultate o sv. Toinaiu. a je tako pisano, da je primerno tudi za vse, ki ljubijo lupe biografije ivelntkov. 5. knjiga: F. Grivec, Cerkev. 8° (IV j 320 Str.). Ljubljana 1924. Cena 70 Din. Tudi inogemakn kritika je to delo $ pohvalo sprejela, Prof. SpAČil (Orientalia Clirisliana, 1924, 311—317) pravi, da je mod dov&niko pisanimi deli o Cerkvi doskj najboljše, a med katoliškimi sploh eno najboljših i lasti radi dobre* orientacije o vihudmh cerkvah. Dostavlja, da je delo primemo ludi za lajike. 6. knjiga: A. (Jšeničnik, Ontologija, Učbenik. 8» (60 str.).. Ljubljana 192-1. Cena 30 Din, 7. knjiga: Sv. pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apostolska dela. Po naročilu dr. Antona B. Jegliča, ljubljanskega Škofa, priredili dr. F r. J e r č . dr. G r. Pečjak, dr. A. Snoj. Mala 8° (XV -f 431). Ljuhljana 1925. Cena v platno vezani knjigi 48 Din; vezani v pegamoid z zlato obrezo zgoraj 60 Din; v pol Sagrinu z zlato obrezo zgoraj 84 Din. IL Ra? prave s 1, F. Grivec, Praznoveraost sv, Cirila in Metoda. (Razprodano.) 2- A- Snoj. Starosto vena ki Matejev evangelij (De versionc pa-laeoslavica evangelij S. Matthaej. - Praemisso fSummario ct addito Apparatu eritico in lingua latina). 8" (34 str,). Din 5, 3, F. Grivec, Bolj£evi£ka brezbožnOst {De atheismo bolic-vismi). 8" (15 str.). Din 3.' Vse tc publikacije dobivajo člani BA z 10% popusta. Naročila sprejema prodajalna KTD (prej Ničman) v Ljubljani. Ista prodajalna je prevzela tudi upravo Bogoslovnega V c s t n i k a ; zalo se je z naročbo in oveni, reklamacijami le nanjo obračati; sprejema tudi članarino (seveda vodi imenik članov tudi BA). PoStnina za kraljevino SHS i.' gotovini plačana. j , BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJO BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO V ZVEZEK lll/IV UUBL1ANA 1925 MTISHJLR JUGOSLOVANSKA TISKARNA KAZALO. (INDEX.) Razprave (Dissertationes): Fabijan, Marija srednica vseli milosti (De Maria. mcdialriec omnium graliarum) ..........193 Türk. Vprašanje o pristnosti quierzyskih odgovorov pa--peža Štefana IL (Quacstio de responsia a Stepkano papa II. nt Uaditur Carisiaci d.ltis)........217 EKrifch. Bogovi (Fntia supremaj. II, Najvišja bitja pigmejcev...........224 Prispevki za dušno pasttrstvo {Symbolae theol, practicae}: t) gledišču (J. .Ujčič} 235 — Ali mora mati dojiti svojega otroka? (.t. Ujčič) 249 — Cerkvene organizacije in redno dušno pastirstvo (F. Ušcničnik) 252 — Rimskim romarjem (F- U.) 256 — Za tiste, ki v svetem letu ne morejo iti v Rim (F. U.) 256 — Pijani ženini (Rožman) 256 O naših večernicah (Močnik) 257 — Aspersio aquae benedietae (Močnik) 259. Slovstvo (Litteratura); a) Pregledi: Iz literature o starem zakonu [M, SJavič) 259. ,b) Ocene in poročila; Sveto pismo Novega zakona I (Jos. Ujčič) 263 — Ušcničnik A,, Uvod v filozofijo iL, Ontologija (F. Kovačtc) 270 — D ona t, Summa philosophiae christianae (A. U.) 273 — Kntzinger, Inquisitio psychologica in conscientiara humanam (A. /upanj 275 T u ] c fi, Epitome Theologiae moralis universat: (J. Ujčič] 276 Bürger, Handbuch für die religiös-sittliche Unterweisung der .Jugendlichen I—III (J. Derošurf 277 Ries, Katholische Lebensführung {C. Potočnik) 277 — Cos t o, Saint Vincent de Paul (C. Potočnik) 278 — C u k a , Instructio super iure matrimonial! (Rožman] 2BD — F a r r u g i a , De matrimonio et causis miitrimonialibus (Rozman) 281 La t in i. Juris erimi-nnHs philosnphici summa lincamenta (Rožman} 282 — a Corona t a , Jus publicum ecclesiasticum (Rožman) 282 — Co cch i, Commentariuin in Cod. Jur, Can (Roitman) 283 — Opeka. Mesto na gori (t Dr, A, Medved) 283 — Opeka, Zgodbe o človeku [C. Potočnik) 284 — M r k u n , Božje kraljestvo na zemlji I (C. Potočnik) 285, - Beležke (Analecta); Prvi shod za proučevanje vzhodnega' bogoslovja v Ljubljani [F. K. Luk mori) 286 Misijonska razstgya v Vatikanu leta 1925 (G. Rožman) 289. f\ Dr. Jan. Fabijan — Ljubljana: Marija — srednica vseh milosti. (D« Maria, mcdiatrice omnium grafiariim.) Stimmarium, — V. Doctrina de mediafionc universali B, M. V. pro-buLur ct illustratur vcrbis Summorum Pontificum Bencdicfi XIV., Pii IX., bracscrlim Leonis Xiil., Pii X., Benedict! XV., Pii XI. — VI. Officium B. M. V. mudiatricis omnium gratiaruni explicntnr. — VII. Ex positivjFi documentia traditionis conceptus medialiunis univortolii, quam B. M. V, gerit, collifiilitr: B. V, M, post nssumptinnem suam fltoriosfim intcrccisionc sua omnes omnino gratias rteneri humana dispi-nsal. — Vili. DUficultalus quiicdam salvuntur. — IX. Quacstio de dcfinibiiitatc aperta relinquilur. at doclrina nt omnimo cer'a propter argumentum Iraditiunis vindicatur. V, Izjave zadnjih papežev. Izjave zadnjih papežev potrjujejo, da je Marija srednica vseh milosti. Posebej hočemo navesti se nekaj izjav zadnjih papežev, iz katerih lahko spoznamu njihovo prepričanje o Mariji srednici milosti. Ne odločujejo sicer vprašanja ex cathedra, vendar pa so misli, izrečene v enciklikah in pismih, posebno ako niso samo mimogrede vstavljene v tekst, ampak spadajo neposredno k predmetom, o katerih govore dokumenti, zato posebno pomembne, ker kažejo smer in cilj razvoja tega nauka. Okrožnice so navadno namenjene vsem vernikom in tako se v njih izrečena prepričanja in nauki širijo po vsem katoliškem svetu. Mnogokrat so izjavljali papeži zadnje dobe, da je Marija duhovna mati vsega človeštva, O tem smo kratko že poročali 1 Imamo pa tudi izjave poglavarjev sv. cerkve, v katerih naravnost priznavajo in trdijo, da je Marija srednica vseh milosti po svoji mogočni priprošnji pri Bogu. Že Benedikt XIV, (1740—1758) pravi v buli Gloriosae Dominae, da -«cerkev sledi zgledu splošnega nauka očetov, ko svetuje svojim otrokom, naj v vseh posebnih težavah in nevarnostih gredo k Mariji. Ona je priprošnjica, ki govori za nas pri svojem in božjem edinorojenem Sinu, Marija je zlati vhod v nebesa (aurea coeli porta), skozi katerega fiomo prišli — tako 1 BV V. 2. 132 si. HojfnsIovEU votniji. 13 194 upamo — k miru večne blaženosti, Marija je kakor nebeška reka, po kateri se prelivajo tokovi vseh milosti in darov v srca ubogih umrljivih ljudi.«11 Pij IX. je v okrožnici Ubi primum naznanil, da je dovolil rimskemu klcru oficij brezmadežnega spočetja, obenem je opominjal vse škofe, naj se s prošnjami obračajo k Mariji, da bi so vprašanje o brezmadežnem spočetju prav odločilo, »Vi veste prav dobro, častili bratje, da stavimo vse svoje zaupanje v pre-blaženo Devico; saj je Bog polnost vseh darov položil v Marijo, tako vemo, da izvira od nje vse naše upanje, vse naše zveli-čanje .,. To je volja njega, ki je hotel, da prejmemo vse dobro po Mariji,«11 Te besede bi se same po sebi mogle nanašali samo na božje materinstvo Device Marije, A sv. oče prav radi le velikosti Marijine pričakuje, do bo ona v teh težkih časih cerkvi prinesla pomoč s svojo mogočno priprošnjo; saj je ona najbliže božjemu prestolu in je srednica med Kristusom in cerkvijo, polna dobrote in milosti, vedna pomoč krščanskega ljudstva V vseh stiskah. Bolj jasno govori P i j IX, v buli Ineffabilis Deus, s katero je razglasil dogmo o brezmadežnem spočetju, »Preblažena Devica, vsa lepa in brezmadežna, je strla strupeno glavo pre-sovražne kače in je prinesla svetu zveličanje; ona je slava in čast prerokov, apostolov in mučencev, vseh svetnikov veselje in krona; ona je najvarnejše zavetje vseh, ki se nahajajo v nevarnosti; ona je najzvestejša pomočnica, vesoljnemu svetu premogočna srednica in priprošnjica pri edino-rojenem Sinu,., Ona je vedno uničevala krivoverslva, verne narode in ljudstva je reševala iz nesreč; ona je rešila tudi nas iz mnogo grozečih nevarnosti. Zato pa najtrdneje zaupamo, da bo s svojim mogočnim varstvom dosegla milosti za sv. cerkev. Po njenem varstvu se bodo odstranile težave, se bodo uničile vse zmote in vedno bolj se bo sv. mati cerkev vsepovsod krepila, cvetela, vladala, vodno bolj ho uživala mir. varnost in svobodo; vedno bolj bodo grešniki dobivali odpuščanje, bolniki zdravje, malodušni moč, potrti lolažbo, od nevarnosti ogroženi pomoč; v zmotah tavajoči bodo ozdraveli od duševne slepote in se vrnili na pota resnice in pravice, da bo postala tako ena čreda in en pastir. Naj slišijo naše besede vsi ljubljeni otroci cerkve in naj i vedno bolj plamteČo pobožnostjo, vernostjo in ljubeznijo brezmadežno spočeto Devico Marijo vztrajno častijo, kličejo, prosijo, V vseh nevarnostih, stiskah, potrebah, dvomih in nemirih naj 5 Prim. Mullan o. c- 1 Miscl-vndnica sv, Bernarda! Ponavlja se večkrut v pismih papežev. Tudi v ubita jilni molitvi sv. maše na Marijin praznik 21. nov. (Manile sla lio Imrnaculatac V, Mariae a Sacro Numisuiatuj se nahaja; »Gnspod. VEcmugnčni Bog, ki si hotel, da imamo vae dubro po bmmadeŽni materi tvojega Sina, dni. da se s pomočjo take matere ogibamo nevarnosti sedanjega življenja in lako do.sežcmo večno življenje.v 195 pribežijo s popolnim zaupanjem k tej sladki Materi iismi> I j e n j a in in i 1 o s 1 i. Nič so ni treba bali, nič obupavati, če ona vodi, če ona daje smer, če je ona naklonjena in ona varuje. Saj materinsko čuti za nas, za ves človeški rod skrbno misli in deluje v zadevi zveličanja, od Gospoda jo postavljena za kraljico nebes in zemlje, nad zbore vseh angelov in svetnikov je povišana, Tako stoji na desnici svojega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, in prosi z najuspešnejšimi prošnjami matere, Kar išče, najde, ne more biti odklonjena. Ta slavnspev na Marijo bi bil resničen, čeprav bi Marija ne bila srednica vseh milosti, ki jih Bog deli; poudarja predvsem moč Marijine priproinje, njeno usmiljenje, ki je za nas razlog, da jo lahko prosimo za vse milosti, A če mislimo na to, da je bil nauk o popolnoma splošnem posredovanju milosti po Mariji v 19. stol. že opredeljen, je pač naravno, da besede razlagamo v tem pomenu in da jim je tudi Pij IX. hotel dati ta pomen. Ne moremo pa dvomiti, da je Leon XIII. v marijanskili okrožnicah nauk o delitvi vseh milosti po Mariji popolnoma določno potrdil in učil. Zato hočemo citate iz teb okrožnic bolj obširno-navesti. Osebno je bil ta veliki papež popolnoma prežet neomajnega zaupanja v Mariju. Sam pravi v okrožnici Magnae Dei Mairis [8. sept, 1892): »Sveto pobožnost do Marij« smo skoro z mlekom vsrkali, z leti je veselo rastla in se utrjevala v duši.. . Premnogi sijajni dokazi njene dobrote in milosti — s hvaležnostjo in solzami se jih spominjamo — so vedno bolj gojili, utrjevali in podžigali to pobožnost, V okrožnici Supremi Apostolatus (1, sept. 1883) govori o stiskah cerkve, za katero je posebna božja pomoč potrebna. Najboljše in najmočnejše sredstvo, da to pomoč dosežemo, pa obstoji v češčenju in pobožni vdanosti do božje matere Device Marije. »Saj je ona srednica našega miru pri Bogu, upraviteljica nebeških milosti," postavljena na vrhunec nebeške moči in slave, zato da deli pomoč svojega varstva ljudem, ki težijo v tolikih naporih in nevarnostih k nebeški domovini.« Ta nauk potrjuje in osvetljuje z zgodovinskimi dogodki, pri kalerih se je pokazala Marijina moč, izzvana po molitvi sv. rožnega venca. Upa, da bo Bog milostljiv, se bu usmilil Usode svoje cerkve in bo uslišal prošnje vseli, ki ga prosijo po 1 Vine, 5 a r d i, La soknne definizionc del dogma dolí' fmmacolato COnccpimuntO di Maria Sanlissima. Allí e docamenti. Rama I^O'I. cit. Pesch o. c. 110. Prim. Fidcnlem piumque [20. sept, 18%); í-Nos turnen e?íj>Icri nequáquam pGSíLiimis cele branda Malrc divina, quac ve re cst nmni laude di|¡nis-lima, et commendando amorta s tu dio in matrem enndem hominum, quac plena cst miscricordi.nj, plena graliarnrn,« " > . .. pacis nos trac apud Deurn seques (ra ut cacle&tium administra íratlarum,« Acta Sanctae S^dis XVI, 113 si- 13* 196 njej, ;-quam ipse caelestium gr at i arum voluit esse admin i strain Posebno v okrožnici Octobri mensc (22. sept, 1891] Leon XII!. jasno izraža svoje prepričanje, Spominja se zopet z bridkostjo, koliko sovražnosti mora cerkev trpel), kako se Siri brezvernost, kako se mnogi katoličani vdajajo indiferentizmu, To zlo izhaja po večini odtod, ker se države popolnoma laizirajo in blagodejnemu vplivu cerkve naravnost nasprotnjejo. Zato je potrebna molitev; v prošnji in molitvi je že od nekdaj bilo zaupanje cerkve. »Po skrivnost! križa je bilo izvršeno zveličanje človeškega rodu in s Kristusovim zmagoslavjem je bila na zemlji ustanovljena in urejena cerkev, srednica zveličanja (administra salutis). Tedaj se je začel in zavladal za novo ljudstvo nov red božje previdnosti. Božje načrte moramo motriti z velikim, vernim spoštovanjem. Večni božji Sin je hotel sprejeti človeško naravo, da bi odrešil in poveličal človeka, S tem jc hotel skleniti mistično zaroko z vesoljnim človeškim rndom. Tega pa ni izvršil, dokler se ni (njegovemu sklepu) pridružilo popolnoma svobodno privoljenje nje, ki mu je bila določena za mater. Njena oseba je zastopala na neki način ves človeški rod (ipsius generis humani personam quudammodo agebat), kakor lepo in čisto resnično misli Akvinec; Per annuntiationeni exspectabatur consensus Virginia, loco totius hunianae naturae (S. Th. HI. q. 30, a, 1), Zato pa smemo pravtako resnično in v pravem pomenu beseda trditi* Po božji volji ne dobimo nobene milosti iz neizmerno velikega zaklada vseh milosti, ki ga je prinesel Gospod — zakaj «milost in resnica je prišla po .Jezusu Kristusu (Jan 1, 17) — razen po Mariji, Kakor ne more nihče priti k najvišjemu Očetu razen po (posredovanju] Sina, tako tudi ne more nihče priti h Kristusu razen po (posredovanju) Marije,«1* Kako velika je modrost in usmiljenost, ki jo Bog razodeva v tem sklepu. Kako primerno je za človeško slabost in onemoglost! »Verno slavimo njegovo (božjo] neskončno dobrotlji-vost, a verno se tudi bojimo njegove neskončne pravičnosti; istemu Odre seniku, polnemu ljubezni, ki je daroval kri in življenje za nas, vračamo ljubezen, a istega se bojimo kot neizprosnega sodnika. Zato je treba na vsak način nam, ki se bojimo v zavesti naših dejanj, priproi-njika in zavetnika, ki bo radi velike milosti, ki jo ima pri Bogu, mogočen in je takn d o b r o t 1 j i v , da ne bo nikomur odrekel svojega varstva, tudi če je v največjem obupu, in bo vse potrte in padle dvigal k upanju na božjo dobrolljivost. Into * Superior? anno, 30. aug. 1851- A. S. S. XVII. 40 si. * ^Ex quo nrra minus were proprieque aiiirmari licet nihil p t* u r S II S de permagno illo omnis gratiac thesauro, qtiem atlulit Dominus. siquidem gratia el Veritas per J s suni Christum (acta est, nihil nobis, nisi per Mariam, Duo sic v « I e n U , impertJrt: ut, quo njodo ad sum mum Patrem. nisi per Filium. nemo potest aceedtr,:. ila fere, nisi peT Mitrem, accederc nemo possil ad Chrislum.« A. S. S. XXIV, 195 197 je v najodličnejši meri Marija, Ona je namreč mogočna, zakaj božja mati jet a kar še slajše zveni, ona je tudi naklonjena, vsedobrntna, vSeprizanesljiva.« Bog ji je dal materinsko čuvstvo, , . . na križu je Kristus to potrdil in jo da i za mater človeškemu rodu,., po Sinovi smrti je »dediščino, ki jo je Sin zapustil , sprejela in začela takoj vršiti materinsko nalogo nasproti vsem. Da, Marija ima to nalogo usmiljenja po božjem sklepu, Kristus je v svoji oporoki to potrdil. Apostoli in prvi kristjani so to čutili; učitelji cerkve so to čutili in učili, krščanski narodi so to v vseh časih potrdili ... Po Mariji vse upamo." j>Vedno iščemo v molitvi Marijinega varstva. Razlog za to je njena služba, da posreduje božjo milost [hoc sane ... in mu-ttere nititur conciliandae nobis divinae gratiae, quo ipsa con-tinenter fungitur apud Deum ...). To nalogo vedno spolnuje pri Bogu, ker mu jc najljubša radi svojega dostojanstva in svojega zasluženja ., Marija »je svojega Sina prostovoljno darovala božji pravičnosti, s tem da je v srcu z njim umrla, pre-bodena po meču bolečin, zato da bi v veliki ljubezni Jta nas pridobila nas za svoje otroke«, V sv, rožnem vencu se obračamo najprej k nebeškemu Očetu, potem pa k Mariji, seveda inon alia , ., nisi hac de qua dicimus conciliation is et ci t p r e v a t i o il i s lege, a sanelo Bernardino Senensi in haiiC sententiam expréssa: Omiliš gratia, quae huic saccule commu-nicatur, trip He em habet processum. Nam a Deo in Christum, a Christo in Virginetn, a Virgine in nos ordinat i sstme dispensatur-[S- Bernardinus, Sermo VI. in festis B, M. V. de Annunl,). Zato se k Mariji obračamo, da bi bolj zaupno po Kristusu k Očetu hrepeneli. Zato Marijo prosimo, da podpre našo slabotno in pomanjkljivo molitev, da prosi Boga za nas, v našem imenu, namesto nas.10 Posebno po vnebovzetju je Marijina moč tako zrastla, njena čuječnOst nad Cerkvijo in njena materinska ljubezen Se tako pomnožila, da je obdarjena skoraj z neizmerno oblastjo in za vse Čase deli milosti, ki izvirajo iz skrivnosti odrešenja (gratiae ... in nmne tempus deri van dae .,. administra). Zato jo tradicija po pravici imenuje našo gospo, našo srednico, rešiteljico (reparatrix) vsega sveta, delivko božjih darov (donorum Dei conciliatrix). Ona posreduje vero, ki je začetek zve-ličanja: Nemo est, o sanctissima, qui Dei cognitione repleatur, nisi per te; nemo est, qui salvetiir nisi per te, o Deipara; nemo qui donum ex miscricordia consequatur, nisi per te (S. Germa-nus).11 Prav gotovo je res, da je le Kristus, Bog in človek, ki je človeški rod privede! v Očetovo milost, po imenu in po delu popolni srednik (conciliator), po besedah sv. Pavla 1 Tim 2. 5. 6. 11 L, c. 196 «L ,fl liiciinrta semper S, »pt, 1894. A- S. S, XXV[t. » Adiulriccm populi 5. sept, 1805. A- S> S, XXVIII, 198 Ali če moremo imenovati srednike tudi tiste, ki »dispositive et ministerialiter1 (S- Th, 1ITP q. 26, a- 1) sodelujejo pri zvezi človeštva z Bogom, kakor angele, blažene v nebesih, preroke, duhovnike. koliko bolj zasluži to čast Marija. Ona je ad media-torem mediatrix,1J Če Marijo tako častimo, nikakor ne zmanjšujemo časti, ki smo jo Bogu dolžni, kot bi v Marijo stavili večje zaupanje kakor na Boga. Nasprotno, vprav prošnja do Marije je najboljše sredstvo, da pri Bogu dosežemo milost. Saj po katoliški veri prosimo tudi svetnike, seveda na drug način kakor Boga, K Bogu molimo, ker je izvor vseh dobrot, k svetnikom pa kot priprošnji-kom. Sv. Tomaž pravi: Molitve na dva načina lahko obračamo h komu, »uno modo quasi per ipsum implenda, alio modo, sicul per ipsum impetranda^. (S. Th. 2 II, q. 83, a. 4). Na ta drugi način prosimo tudi Marijo. A kako ona presega po svojem za-služenju vse svetnike? Ali more kdo v večni Besedi jasneje videti kakor ona, kakšne bridkosti nas stiskajo, katerih stvari potrebujemo, »Tanla enim Mariae est magnitude, tanta qua apud Deum pollet gratia, ut qui opis egens non ad illam con-fugiat, is optel nullo alarum remjgio volareV Prepričanje in nauk Leona XIII. o Mariji srednici milosti moremo povzeti na kratko v sledečih stavkih; 1, Marija je de-livka vseh milosti, nobena milost se brez nje ne podeli, 2, Pri delitvi sodeluje s svojo priprošnjn. 3. Ta priprošnja temelji v njenem materinstvu in posebnem zasluženju. 4. To službo vrši v odvisnosti od Kristusa, prvega in edinega sredniku; njemu je podrejena. 5, Marijino posredovanje milosti je popolnoma splošno gotovo po vnebovzetju. 6, Razteza se na vse ljudi. 7. Tak red milosti je določen po božjem sklepu. » Fidentcm plumque 20, sept. 18%. A, S. S. XXIX. 1J AugultUsimae Virginia 12. sept. 1897. A. S. S. XXX. — Zadnjo primera ima ta Dante (Paradiso XXX11I, 13—13|: Donna, su' tantu grande u tanto vali. Clic, quai vuol grazia ed a le non rieorre, Sua disianïîi vuol volnr icnz'àli. La (lia liL-nignità non pur soccorre A chi demanda, ma malte Irak' l.iberamente al dimandar precorre. Velika in mogočna ti tako si, du želi polet mu lél je brez purnti, kdor tebe milosti ieleï ne prosi. Ne le, kdor k tebi pribeii, V dnbroLi pomagaš Svoji mu, o mnogokroli nra sama milo pribitiS nasproti. Prim. tudi sv. An!,min (S, Th. p. IV, t. '5, c. 22, § 9): -Qui petit sine ipsa duce, sine alis tentât volare.«. Terrien o_ c. II, I, 575, 199 Pripomnimo naj še, da Leon XI[i, ne govori o tej resnici le mimogrede, per transennam, ampak v marijanskih okrožnicah, izvaja iz nje opomin, da se k Mariji ohračamo, in izraža zaupanje, da dobimo pomoč za cerkev in za vse življenje. Da tudi P i j X. soglaša s tem naukom, smo se mogli že prepričati,11 N&ve dim o še nekaj mest iz okrožnice Ad diem illum laetissiimim. >Kdo bi mogel našteti vse skrite milosti, ki jih je Bog svoji cerkvi daroval na prošnjo Device? .., Marija sodeluje in tako rekoč čuva nad vsemi božjimi skrivnostmi. Za Kristusom moramo priznati njo kol temelj, na katerem se mora staviti zgradba vere skozi vsa stoletja .. , ona ga je nosila, ob-senčena od sv. Duha, v svojem naročju. Zato nam ne preostaja drugo, kakor da sprejmemo Kristusa iz Marijinih rok. Kadar se v sv. pismu napoveduje milost našega zveličanja, je vedno Marija združena z Zveličarjem sveta . . , Marija je doživljala Kristusovo življenje, vedela je namreč za njegove načrte in skrite namene. Nihče ne pozna Kristusa tako kakor ona, ni primernejšega voditelja in učitelja, ki nam bi posredoval spoznanje Kristusa kakor ona, Marija je mati Kristusova, je tudi mati mističnega telesa. Živela je ž njim, bila ž njim v trpljenju in voljnt> je posvetila Sina za odrešilno trpljenje. Tako je obstojala med Sinom in materjo neporušna skupnost v življenju in trpljenju. Ker je bila sodeležna Kristusovega trpljenja in njegove ljubezni, pa je zaslužila, da je bila popolnoma vredna poslali rešiteljica (reparatrix) zgubljenega človeškega rodu. Zato je bila postavljena tudi za delivko vseh milosti [universorum mune-rum dispensatrix), ki jih je Kristus pridobil s svojo smrtjo in krvjo. Ne mislimo s tem trditi, da ni delitev milosti popolnoma in svojska pravica Kristusova (private proprioque iure esse Christi). Edino on nam je pridobil s svojo smrtjo milosti in on je po svoji oblasti in nalogi [pro potestate) srednik med Bogom in človeštvom, Vendar pa je radi zveze matere s Sinom, v trpljenju in bridkostih, dobila častitljiva Devica privilegij, da je pri svojem Sinu za ves svet s redni ca [mediatrix et conciliatrix). Vir je torej Kristus in iz polnosti njegove smo vsi prejeli.,. Marija pa je, kakor primerno pravi sv. Bernard, pretok (aquaeductus) ali tudi tilnik (collum), ki veže lelo t, glavo in po katerem pošilja glava telesu svojo moč i vi m et virtu-tem)... Nikakor zato ne pripisujemo božji Materi, da bi mogla ustvarjali nadnaravno milost (supernatural!s graliae tfficien-dae vim)- to moč ima samo Hog, Ker pa se odlikuje nad vsemi bitji po svoji svelosti in skupnosti s Kristusom in jo je Kristus privzel k sodelovanju pri delu odrešenja, pa nam zasluži de congruo. kar je Kristus zaslužil de condigno, in je najodličnejša pomočnica pri delitvi milosti [princeps largiendarum gratiarum ministra)«.1:1 ** BV V [19251 133, " A, S. S, XXXVI (1904!, 453 d 200 Benedikt XV, je večkrat v raznih pismih pokazal, da soglaša s prepričanjem prednikov. »Glavno zlo, za katerim trpi človeška družba, izhaja iz dejstva, da je zablodila stran od Kristusa. Marija pa je ravna in najkrajša pot, ki vodi h Kristusu, Zato pričakuje, da se bo po Marijinem varstvu vedno bolj širilo češčenjc sv, evharistije po vsem svetu,18 Pogostokrat imenuje papež Marijo srednico vseh milosti (gratiarum pro hominibus sequestra divinituS instituta), posebno v pismih, s katerimi podeljuje raznim Marijinim cerkvam naslov bazilik,17 Dobrotljivost Marijina je neusahljiv studenec dobrol (perermis fons beneficio-rum),1" V okrožnici Fausto appetente die, ki je izšla 29. jun, 1921 v spomin na 700letnico rojstva sv. Dominika, pa omenja ta nauk Še določneje, Dobro je vedel (sv. Dominik); Marija pri svojem S i mi toliko velja, da je delivka (administra, upravileljica in de-livka) in razSodnica (arbitra, vpliva s svoju prošnjo, zaznamuj« nekako in predstavlja ljudi) za vse milosti, karkoli jih Sin podeli. Obenem pa je ona tudi tako dobrotljiva in usmiljena, da sama nenaprošena (nitro) pride bednim na pomoč. Kako bi mogla potem zavreči one, ki se s prošnjami k njej obračajo?1" Predvsem pa je pokazal Benedikt XV,, kaj misli o tem nauku, ko je potrdil oficij in sv. mašo v čast Mariji, srednici vseh milosti. O tem pa hočemo posebej govoriti. Papež P i j XI. tudi večkrat imenuje v raznih pismih Marijo srednico vseh milosti pri Bogu. V pismu, s katerim je podelil romarski cerkvi Marija Bistrica v zagrebški nadškofiji naslov male bazilike, pravi takole: »Nos quibus nihil anüquius est qua m ut christian! populi pietas erga gratiarum apud Deum sequestram Virginem magis magisque augeatur,*5" Tak je nauk zadnjih papežev, Niso dogmatične obvezne definicije. To je res. A jasno je, v kateri smeri se nauk razvija. Ne bi v pismih, ki so namenjena vsemu katoliškemu svatu ali se vsaj lahko povsod razširijo, tako odločno oznanjevali, da je Marija srednica vseh milosti, ako bi bila ta trditev le slabo utemeljena. VI, Novi oiicij za god Marije, srednice vseh milosti. Meseca aprila 1921 je naznanil primas Belgije, kardinal Mercier, vsem katoliškim škofom, da je papež Benedikt XV. potrdil za belgijske škofije poseben oficij in posebno mašo v čast blaženi Devici Mariji, srednici vseh milosti. Obenem je V pismu na tarhsko-iuTÍkcfla Škofa 24. sept. 19H. A. A. S. VI 11914}, 515. " Prim, A. A. S. Vili (¡916), 324; XI ¡1919}, 173. 227; XIII (1921), 5, 189. » A. A. S. XI (19191. 244: XII 1192U), 107. A. A, S, Xflt |192]), 334. » A'. A.' S. XVI [i924). 33: Iti. A. A. S XIV 11922], 186; XVI (1921), 152 (charisitiatum omnium apud DeUin Sequestra); XVI. 321. 201 papež dovolil, da more vsak škof z dovoljenjem kongregacije obredov vpeljati oficij in mašo tudi v svoji škofiji za ¿od Sred-oice vseh milosti 31. maja. To dejstvo pomeni važen korak v razvoju nauka. Zato je tudi vredno, da oficij natančneje analiziramo. Najbolj določno je nauk o Mariji, srednici vseh milosti, opredeljen v molitvi. »Gospod Jezus Kristus, naš srednik pri Očetu, ki si preblaženo Devico, svojo mater, milostno postavil tudi za naso mater in srednico pri sebi: podeli milostno, naj se vsak, ki pride k tebi in prosi dobrot, z veseljem zaveda, da je vse po njej dosegel.*-1 Katere misli so v kratki inoliLvi izražene? Da se resnično stališče Marije pri delitvi milosti zavaruje pred vsakim pretiravanjem, je predvsem poudarjena verska resnica, da je Kristus ¿lavni in edini avtoritativni srednik milosti pri Očetu. Kristus je s trpljenjem in smrtjo popolnoma zadostil božji pravičnosti za grehe človeštva in zaslužil božjo milost za človeštvo. Zato pa brez njega ne more nihče uspešno posredovati pri Bogu, ne more nihče biti udeležen pri delitvi milosti bodisi s svojim zasluženjem bodisi s svojo prošnjo. Od njega izvira vsa vrednost dejanj z ozirom na milost. Iz tega pa je razvidno tudi, na kakšen način so naše molitve vedno vsaj implícito tudi molitve h Kristusu. Po drugi struni pa zopet umevamo. kako je Kristus gospodar vseh milosti. On je svobodno določil tudi zakone, po katerih se milost deli. Svobodno, ne nujno je določil pogoje, brez katerih človek ne dobi milosti (dispozicija po dejanjih), sredstva milosti (zakramenti), občestvo, s katerim je zveza potrebna (cerkev), osebe, ki upravljajo sredstva (duhovniki, svetniki in ljudje na zemlji, ki z molitvami in dobrimi deli milost tudi za druge pridobivajo). Ne iz nujnosti, ampak prostovoljno iz ljubezni je določil tudi Marijo ta srednico milosti in sicer vseh milosti. Marija je srednica milosti pri Kristus u. Njeno splošno posredovanje ima iz Kristusa svojo moč, uspešno more biti le v skupnosti s Kristusovim delom pri delitvi milosti, Ker jo je Kristus privzel kot splošno srednico milosti, da S prošnjo in molitvijo sodeluje, in ker je Kristus causa meritoria, ki še vedno deli milost, pa je resnična misel, da Kristus deli po njej in radi njene priprošnje milosti. Marijo lorej imenuje molitev srednico pri Sinu. Jezus Kristus je srednik pri Očetu. Podlaga tega reda je ptileg omenjene misli resnica, da je Jezus Kristus Sin večnega Očeta, Marija pa je njegova mati. Ker je Marija, mati Kristusova, naša inati in srednica pri Kristusu, je pa tudi dosti jasno izraženo, da sodeluje pri delitvi v s e b milosti. Kristus jo je postavil kol srednico, jo pridružil Domine Jc.su Chríste, nnster apud Patrem mediatur, qui beatissiwam ViTjjincm, Msiírem Luam, infilrtm quoque noslram cí apud li¿ mediatricern constituí're difjnalusi e$¡ concedo propitius, ut quisquís ad te beneficia ffeti-lurus aocelienl cunda te per cam impetras?« latletur. 202 sebi. On deli vse milosti, ne samo tistih, za katere ga izrecno prosimo, zato tudi Marija kot stalno postavljena srednica sodeluje pri vseh milostih, čeprav je ne prosimo izrečno. Z drugimi besedami: Marijina prošnja je tudi razlog, da Kristus deli milosti, seveda ne kot nujen razlog odvisnosti, ampak prosim uljno prevzet in torej le per eonsequens (po tej svobodni določni) motiv, Tiha molitev fseereta) se glasi; Prosimo te, o Gospod, da ta dar (oblatiti) pn molitvah tvoje matere in naše srednice pripravi nas same v moči tvoje milosti v večni dar za tebe. Poobhajilna molitev fposteommunio) govori tudi O priprošnji molitve, po kateri prosimo, naj bi rodilo sv, obhajilo sad za večno zveličan je, »Naj nam pride, o Gospod, molile ■■ hlažene Marije, tvoje matere in naše srednice, na pomoč, da po teh presvetih dejanjih v moči tvnje milosti dosežemo povečanje večnega zveličanja.« Invitatorium v inatulinu izraža resnico določno: »Chriitum Redemptorem, qui bona omnia nas habere voluit per Mariam; venite adoremus!« Jasno je izražena zveza s Kristusom, v kateri in po kateri Marija deli milost, C a p i t u l u m za večernice in hvalnice je vzet iz knjige preroka Izaija (55, 1): Vsi žejni pridite k vodi; iudi vsi, ki nimate denarja, hitite, pridobite in uživajte; pridite, pridobita brez denarja in brez kupnine vino in mleko.*' Besede je cerkev tu položila Mariji na jezik (sensus accommodatus) in tako ozna čila njeno dnbrolljivost. v kateri je vedno pripravljena pomagati z nadnaravnimi milostmi vsem, tudi najbolj Ubogim, Tutli a n t i i o n e za vespere in laudes so vzele iz sv. pism.i stare zaveze in obrnjene na Marijo kot delivko milosti, Vesperae: i. Blagoslov vseh rodov ji je podelil Gnspnd in svojo zavezo je potrdil nad njeno glavo.-* — 2. Njem> usmiljenje traja na vekomaj in od rodu do rodu.!i — 3, Slavil le bom v svojem življenju in v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.- — 4. Nisi prizanašala svojemu življenju zaradi stiske in bridkosti svojega ljudstva,14 — 5. Spomni se, Devica, mati božja, da dobro govoriš za nas. ko stojiš pred obličjem božjim." " »Oiiinas sitientee venite ad aquas; «t qui nan babutis argentutii, piopsrate, cfflit£. et Coiucdilu; vciiilu umitu absque nrgento, et absque ulkt coni in u ta t ione vlnum et Inc.« Sir, 44. 25 o Izaku: Bene diction um omnium gentium ded it lili Du minus et I u b luirm ii luni suum cuniirmavil super caput Jacob. 51 Pi, 99. 5; Misericord id eius rn&net in sacctilum ct a genera tione in gene ration em Veritas eius. 51 Ps, 62. 5: Laud&bo le in vita men ct in nomine tuo lev a bo man us nicas. Tako je molii preganjani David v puščavi. « Judit 13, 25: Quia lindie nomen tuum ita OiagniiicaviL, u[ nun reccdat kut lu.t de ore liominunii qui memores iuerint virtu Lis Domini in ai'lcrnum, pro tj n i bus non pepcrcisli anima^ tuflu propter an^ustias et tribulationem generis lui . , . Tako proslavlja kralj Oiifft Judito radi njenega junaitvi, 17 Jcr 18, 20 moli prerok; Recordare quod sleterim in conjpectu tuo, ut loquercr pro eis bonum, el avertercm inoi£nalioneni luam ab eis (ivojili scdaniib sovražnikov). 203 Antifona za Magnificat v prvih vesperah zatrjuje, da je Gospod vse izročil Mariji in je torej njena oblast popolnoma splošna, antifona v drugih pa obsega naše priznanje, da je v njenih rokah naše zveličanje; naj zato pomaga, da bomo radi služili svojemu kralju. »Glej, moj Gospod mi je vse izročil in nič ni, kar bi ne bilo v moji oblasti ali bi mi ne bil izročil.« *Naše zveličanje je v tvoji roki; samo ozri se na nas in radi bomo služili kralju, našemu Gospodu. Antiiona za Benedictus: Brez tvojega ukaza ne bo nihče premaknil roke ali noge na vsej zemlji.-1' Kol svetopisemski teksti te anlitone niso dokaz za splošno posredovanje milosli po Mariji, pač pa so po svoji sestavi primerni, da liturgija z njimi izraža in osvetljuje resnico. Blagoslov vseh rodov je pri Mariji, Gospod je položil v njene roke vse milosti, zato ker je ona sodelovala pri delu odrešenja in trpela. Vse premore njena priprošnja in brez nje se ne premakne ne roka ne noga. na vsej zemlji, ne more nihče doseči večnega Zvcličanja, ker je ona delivka vseh milosti. Ne samo oblast ima, ampak tudi usmiljenje, zato so mi zatekamo z zaupanjem k njej. Antifone za noktume pa so iz tekstov sv. pisma, ki sc resnično, dasi v mistično-alegoričnem ali pa tipičnem zniislu nanašajo na Marijo. Prve tri so iz Visoke pesmi, Marija je studenec, vodnjak živih voda [polna milosti), ki teko z Libana, z nebeških višav, studenec je, iz katerega teče živa voda milosti v vrL sv. cerkve.1,41 Marija ima polne roke najboljše mire in jo rosi na človeštvo (deli milost)."1 Zato gremo k njej, ki je polna mire in kadila/3 Antifone drugega nokturna so sestavljene iz besed, ki veljajo neposredno o raznih ženah judovskega rodu. Te pa navadno smatramo za Marijine predpodobc. Kakor je Eslera našla milost nad vsemi drugimi ženami pred kraljem, tako je Marija ^blagoslovljena med ženami«, polna milosti, Kakor je Salomon svoji materi hotel izpolniti vsako prošnjo, tako božji Sin svojo mater vedno usliši. Mardohej se je obrnil k Estcri, naj prosi kralja in tako reši ljudstvo, mi se obračamo k Mariji, naj posreduje milost odpuščanja, sprave in naklonjenosti. EMera je res prosila =* Cen. 39. S. 9 odgovarja Jožef Putifarjevi ženi! Ecct; domlilUJ meus, omnibus mihi (raditis [ijjnnrai quid hnbeat in domo sua} ncc quidquam est quod non in ■ mea sil poteptate, vel non tradideril mihi (praeter le). — Geo. 47, 25 kliče ljudstvo Jožefu: Salus nostra in manu tua (tli respicjat nos lanttim ¿omínuf noskr. et latli serviemus rvgi. ™ Cen. 41. 44 govori faraon Joiefu: Ego sum Pharao: absque tuo imperio lion movabil quisquam man um aut pedem in omni (erra AcjJypti. 50 Fons tiorlorum; puteua aquarum viventium, quae flmint Ímpetu de Libanu. Cant. 4, 15 [ne 5, 15 kakor ima pomotoma Pcsch o. c. I6|. 11 Manui ineac stillavcrunt rayrrham. et difiiti mei pleni myrrha pro-batissima. Cant. S, 5. 31 ., , vadam ¡ul motllein myrrhae, et ad Collem Ihuris. Cant. 4. 6, 204 in tudi izprosila življenje svojemu ljudstvu, Marija prosi in nam tudi izprosi življenje. In zato jo poveličujemo, bolj kakor je judovski kralj Ozija slavil Judito; zato ji kličemo, naj gospoduje s svojim Sinom nad nami," V lekcijah prvega nokturna se berejo vzvišena mesta iz 24, poglavja knjige Ecdesiasticus [24, 5—11. 22—31. 41-—46), ki jih večkrat srečamo v marijunskih oiicijih in masnih formularjih. Pridigar slavi večno božjo modrost: njen izvor (ex ore Altissimi), njeno moč in delovanje (stvarnica neba in zemlje), njeno bivališče na zemlji (pri človeku, podobi božji, pri vseli narodih zemlje hoče biti), njene sadove (mati lepe ljubezni, strahu, spoznanja, svetega upanja), njeno povabilo (vsi naj pridejn in uživajo njene sadove), njen trajni blagoslov (kakor reka iz raja, ki namaka zemljo srca; kakor jutranja zarja, ki omogoča vsem spoznanje). Tudi responzoriji tega nokturna so sestavljeni iz misli o večni modrosti. Neposredno govori na teh mestih sv, pismo o modrosti Boga-stvarniku, ki je človeštvu dal možnost, da spoznava pi>ta modrosti in poslane dejansko deležno večne modrosti, Cerkveni očetje in pisatelji večkrat izreke o modrosti neposredno obračajo na Kristusa. Druga hožja oseba izhaja po spoznanju, Beseda je zato osebna modrost. Kristus je včlovečena modrost božja. Globoko utemeljeno je, da smemo prenesti ta slavospev modrosti na Marijo. Marija je mati včlovečene Modrosti in je zato v najtesnejši zvezi z modrostjo božjo, je tudi sama postala v največji meri deležna modrosti. Bila je že v načrtu odrešenja kot mati odrešenikova »prvorojena« v redu milosti. Tudi za druge je postala pretok milosti in prave modrosti," Lekcije drugega nokturna so odlomki iz spisov cerkvcnih očetov, sv, Efrema, sv, Germana in sv. Bernarda, velikih Marijinih častilcev. Prva lekcija je sestavljena iz raznih sestavkov četrte molitve sv, Efrcma k Mariji, Toplo čuvstveno slavi Marijo kot delivko dobrot, za sv. Trojico gospo vseh, za Tolažnikom drugo tnlažuico, za Srednikom drugo srednteo. Srednica je že zato, ker je Kristusova rtiati, pa tudi s svojo priprošnjo sodeluje pri milostih, kot mati nam vedno deli milosti." u . , , hftbuit Jf rati am ct miscricordiam coram eo super »nines mill teres . Est. 2. 17. — Salomon obljubi svoji maturi; Pete ruatcr men nMjue unim fas est ut avcrtam facie itt tuaill, 3 Rejig, 2, 20. — Mardohej prusiEsterOt Et lu invoca Doniinum, et loquere regi pro nobis, et libera jios de jnortc. Est. 15, 3, — fistera sc obme h kraljn s prcinjo; Si inveni gratiam in oculis tuis, 0 rex, , ,.dona raihi. ., populum pro quo obsucro. Est, 1, 3. — Bcm:-dicta cs In... prae omnibus mulieTibns super terram . ., quia subvenisti ruinac ante ennspcetum Dei noltri. Judit 13, 23. 25. — Ljudstvo nagovarja Gedeona: Dominaru nostri lu, «1 lilius tub*: quia liberasti nos de manu Madian. ludic. 8. 22, 3* Prim. Pesch o. c. IB sl„ Schecbcn III, 464 a!« Prim, BV V (1925), 133 si. 205 Sv. Germanos govori v pridigi, ki je iz nje vzela druga lekcija, o Mariji kot edini srednici, V prvi vrsti je edina sred-niea, ker je mati Kristusova, ki je življenje prinesel, pa tudi ker more s svojo materinsko oblastjo pri Bogu, svojem SinuT vse doseči. Besede sv. Germana smo že slisaii.:m Prav tako smo že deloma citirali odlomek iz homilije sv. Bernarda o rojstvu bi. Device Marije. Iz te homilije je vzeta tretja lekcija. Predvsem razvija misel o materinstvu Marijinem. S tem je Bog položil polnost vseh dobrol v Marijo, v tem ožim je najprej hotel, da imamo vse po Mariji. A ta njena naloga je glavni temelj za sodelovanje pri delitvi milosti, o kateri sv, Bernard tudi jasno govori,a: Sv. Bernardin Sienski razpleta v odlomkih, ki sestavljajo dve lekciji tretjega nokturna, misel, da je ,)ezus Kristus na križu izročil Mariji v osebi sv. Janeza vse izvoljene. Responxoriji drugega in tretjega nokturna poudarjajo ponovno in kratko misli: Gospod je popolnoma vse izročil Mariji. Ona vlada vse. Marija je pribežališče ubogih, pomočnica v bridkostih, mogočna Devica, ki nas more braniti. Zato je tako primeren klic na koncu osme lekcije: Adeamus ergo cum fiducia ad thronum gratiae, ut misericordiam conszquamur et gratiam inveniamus in auxilio opportuno (Hebr. 4, 16). Tudi so vpletene v re&ponzorije misli iz slavospeva Magnificat. V verziklje drugega in tretjega nokturna pa je porazdeljena lepa molílev »Pod tvoje varstvo pribežimo«. Dočim je himen za vespere Ave maris slella, sla 7,a malutin in laudes posebej zložena dva nova himna, ki ju lukaj navedemo. Himen za matutin: Christus humani generis misertus morte nas jetos merila supernam rurSus ad vitain genuit, Suoque sanguine te rs It. O pium flumen, scelus omne purgans, o inexhausíum pclagus bonorum, unde septeno fluit usque fonte vita salusque! Hos lamen sacros latices redempüs quis ministrahit? Datur hoc Mariae munus, ut divae moderetur undae arbitra cursum. « BV V (1925), 139; jl PC W. 379. 350. " Prim. BV V (1925), 124 si. 206 Cuncta, quae nobis meruit Redemplor, dona partitur Genitrix: Maria, cuius ad volum sua fundit ultro munera Natus. Tc per acternos veoeremur annos Trinitas, summo celebranda plausu, Tc fide mcnics rcsonoque linguae carmine laudanf. Amen. Himen za laudes; Maria quae mortalium prcces amanter excipis, roga m us ergo suppliccs nobis adesto perpelim, Sucurrc, si nos saeculi fallax imago pellicit, ne mens salulis Iramitum oblila caeli descral, Adesto, si nOs eriminum Catena string! I horrida, cito resolve compedes, quae corda culpis illigant. Sucurre, si vel corpOTi advcrSa SOrs impendeat, fac sin t quicta tempoia, acternitas dum luceat. Tuis et esto filiis tutela morlis tempore, ut te ilivante consequi perenni detur praemium. Kristus je zasluzil vse milosti, on je odrešenik, postavil je sedem zakramentov, sedetn studencev milosti, A kdo posreduje, kdo deli milosti posameznikom7 Kristus je postavil Marijo. Marija more vsakovrstno zlo odvrniti od nas in nam more nakloniti vse vrste milosti. Zato jo tudi prosimo v verziklju po himnu: Prosi za nas, naša najmogočnejša srednica, da postanemo vredni obljub Kristusovih. Jasno je torej v celem oficiju izvedena misel: Kristus je naš odrešenih ¡n edini bistveni srednik, Marijo si je pridružil za splosno srednico. Zato se s polnim zaupanjem obračamo v prošnjah do nje. VII, Kako Marija posreduje vse milosti? Iz pregleda, kako se je razvijal nauk o posredovanju milosti po Mariji, pa sedaj lahko odločimo, ali je ta nauk dogmatično utemeljen, kakšno je posredovanja milosti, ki ga Marija v resnici vrši, in na kakšen način ga vrši. Da je nauk zadostno utemeljen, je vsakomur jasno, če le celotni razvoj motri. Kako pa na podlagi tradicije opredelimo Marijino posredovanje? Tradicija nam potrjuje ločke. ki smo jih v začetku razprave označili 207 kot prepričanje teologov, ki se dandanes posebej pečajo s tem soteriološkim in hariluloškim vprašanjem. ' Marija je mediatrix ex gratia, odvisna od Kristusa, podrejena Kristusu. V trojnem oziru jo pa imenuje tradicija srednieo milosti; 1. Prostovoljno je postala mati Kristusa od-resenika, vira vseh milosti, 2. Njene zasluge v življenju in njene molitve niso bile samo osebnega pomena, ampak tudi splošno odrešilnega. Zlasti skupnost s Sinom v trpljenju je Bog sprejel tudi za človeški rod (ne kot satisfactio condigna, ne mer i turn de condigno, ampak kot veliko nadnaravno delo, darovane /a človeštvo iz dobrote in ljubezni — meritum de eongruo30). Naslova nova Eva in duhovna mali človeštva posebno izražala to dvojno posredovanje milosti. 3. Marija po svojem vnebovzetju dejansko prosi pri Bogu za vse milosti in vse se podeljujejo z Ozirom na njeno priprošnjo. Prvi način posredovanja je svojski za Marijo, pa je tudi podlaga za popolnost in svojstvcnost drugih dveh, ki jih na-splošno morejo imeti vsi udje mističnega Kristusovega telesa. Videli smo, da je zgodovinski razvoj prišel tudi do zavestnega spoznanja splošnega posredovanja milosti po Mariji v tem zadnjem zmislu. In če govorimo o Mariji kot srednici vseh milosti, predvsem mislimo na njeno vedno živo, dejanska sodelovanje pri delitvi milosti. Prva dva načina sta podlaga tretjemu, A tudi tu moremo razločevati še dva načina; 1, Marija v nebesih nasplošno prosi za vse ljudi in za vse milosti odrešenja, da se ljudem naklanjajo; 2. Marija pri vsaki posamezni milosti za posamezne ljudi prosi in izprosi, da se podelijo, Le še nekatera vprašanja, ki se tičejo tega posredovanja milosti po Mariji, hočemo kratko obravnavati, in sicer na podlagi tradicije in pa teoloških razlogov, ki jih tradicija podaja. 1. Srednica pri Kristusu in pri Bogu. Marija posreduje pri Kristusu, svojem Sinu, darove milosti. Novejši dokumenti tradicije navadno tako govorijo. Vendar pa tudi imenujemo Marijo srednico milosti pri Bogu,1"1 To navidezno neskladnost v izražanjti pa prav lahko razložimo: a) Marija ima samo človeško naravo, je človeška oseba, Kristus je Bog in človek. Marija stoji torej po svojem materinskem delovanju med ^ BV V 11925], 1 Tili. J* Nekateri novejši teologi imenujejo to delovanje MaTjje corTudem-plio, soudrešenje in Marijo lato soodreScnico, sorcšiteljico (Godts o. c,, Bover oo. cc. in drugi). Drugim pa sc zdi naslov nuni primeren, ker preveč i/raia koordinacijo Marijinega delovanja s svojskim Kristusovim [Schechen III. 594), " »Nous ne disons. que Maric est mcdmtrice entre Dien et les frommes, mais nous disons, que la trčs Saint« Mere de Dieu est inedialrice entre Jitui Christ et les Komme»,« Memoircs et Rapports 174, »Dixi huius mcdilitionis ex trema c.sse Dcum et homines, non enim hie intclligitur praccipiie modiatio inter homines el Jesum, verum inter homines et Deum ut l a leßl. et quidem per cnmmunionem Cum Christo Media tore,« Bover, Oratio 13. 208 človeštvom in Kristusom, b) Marijino posredovanje milosti je odvisno od Kristusovega. Milost naklanja torej le podrejeno in v zvezi s Kristusovim delovanjem. Kristus je avtoritativni d e 1 i v e C milosti, kot Bog pa ludi stvarnik milosti v duši. c) Cilj milosti je najprej »incorporatio in Cbristum, homineni-Deum«, č) Če se oziramo na priprošnjo Marije, je tudi ta priprošnja s Kristusovo kraljevsko in velikoduhovniško v zvezi. Iz teb razlogov imenujemo Marijo srednico pri Kristusu, Psihološki, praktični razlog pa podaja tudi misel; Marija i in a materinsko srce in k materi otrok najprej gre in po njej k Sinu/' Po mnogih spisih askctičnega ali homiletičnega značaja najdemo tudi misel: Kristus je po odrešenju Mariji izročil kraljestvo usmiljenja, sebi pa pridržal kraljestvo pravičnosti. Teh misli pač ne smemo razumeti drugače kakor v pomenu, da je Marija naša mati, kar vključuje predvsem delovanje ljubezni in usmiljenja, tako ludi njeno delovanje obstoji v priprošnji, ki apelira na usmiljenje in dobroto božjo. Čc govorijo kdaj pisatelji, da Marija ukazuje svojemu Sinu, je treba to umeti kot pretiran izraz misli, da ima Marija po milosti Kristusovi kot mati splošno pravico sodelovati pri delitvi milosti." Prvi vir, tvorni vzrok milosti pa je Bog, Božja volja je postavila zadnji smoter, ona je tudi vrhovni zakon o zveličanju vseh ljudi. Greh je žalitev Boga, v odpuščanju pa se nagne Bog d" duše in ji da poljub milosti, Kristus je po svoji človeški naravi dal zadoščenje in je zaslužil, da se je Bog prijateljsko sklonil k človeštvu in obseva duše z milostmi. Marija je kot najpopolnejša po milosti božji in mali Kristusova skupno z njim še vedno srednica milosti pri Bogu. Kakor Kristusova prošnja velja pri Bogu, tako je Marijina združena z njegovo klic k fiogu. Kakor je Kristusovo življenje in zasluženje razlog, zakaj Bog da milost, tako je tudi Marijina prošnja s Kristusovo in po Kristusovi razlog, da Bog "daje milost, Torej moralni vzrok po prošnji, ne tvorni, fizični vzrok, 2. Stednica vseh ljudi. Komu posreduje Marija milosti? Splošni odgovor na to vprašanje se glasi: Tistim bitjem, ki jim Kristus deli milosti. Podlaga za Marijino sodelovanje v ekonomiji milosti je resnica, da je mati Kristusova, odrešeni-kova. Kdor ima milost od Kristusa, jo more imeti od Marije. Kristus pa je odrešenik za vse človeštvo, ki izvira od Adama. Torej prejmejo vsi ljudje milost po njem. Zato tradicija, čeprav ne izrečno in izključno, pa vendar navadno tudi Marijino po- 41 Leon Xlir, v okrožnici Odobri mense, ,J Accedí-' ad illud aurcum recoriclliationis humnnac aliare, non soluin rogans ¿cd etiaiu itnperans, Domina noti ancilta. St, Pelma Damiam, Dc na tiv. B. M. V. t |PL 144, 152). Sv. Benardm Sicnski ffnvori o »juris-dikciji« nad milostmi, vendar pa pristavlja »neke vrste jumdikcija ali oblasti in pojasnjuje, v ¿cm da je. Cil- Godts o. c. 366. 209 srcdovanje milosti omejuje na človeštvo.'1 Človeštvo, ki je živelo pred Kristusom, jc prejelo od Boga milosti z ozirom na bodoče zasluženje Odrešenikovo. Bog je od vekomaj vedel, da bo Od-rešenik izvršil delo neskončne vrednosti in je zato pnmlloslil Človeštvo pred Odrešenikom, A Bog je tudi videl vnaprej Odrešenikovo mater, videl njeno življenje in delovanje S Sinom v službi odrešenja, 1 ako lahko rečemo in tradicija nam tudi daje podlago, da je Marija posredovala milosti za vse človeštvo V pomenu namreč zasluženja po primernosti. Če pa mislimo na posebno posredovanje po priprošnji, pa je treba razlikovati. Prošnjo lahko smatramo kot dobro ali tudi zaslužno delo, ali pa formalno kot prošnjo, koL apel na dobroto in usmiljenje za dosego (impeiratio) kake dobrine. V kolikor je prošnja dobro ali zaslužno delo, jo uvrstimo med druga dobra dela, ki jih je Bog od vekomaj previdel in radi katerih je milosti delil. A če jo smatramo v formalnem oziru, pa se zdi, da ne moremo reči: Marija je izprosila milost za vse. ki so živeli pred njo, kakor tudli ne moremo tega trditi o Kristusovi molitvi. Razvidno bo to že iz naslednje misli: Pri delitvi milosti gre za posamezne milosti, ki se posameznim ljudem dele. Da pa more prositi kdo za posamezne milosti, mora poznati potrebe in okoliščine. Kako se more to zgoditi, ko še fizični akt prošnje ne more eksisliratt? Ko je Marija živela, je bila usoda ljudi, ki so umrli od Adama pa do Marijinega rojstva, že določena. Tudi ni prav nič utemeljeno, da bi Marija imela v svojem zemskem življenju spoznanje vseh ljudi in njihovih potreb v nadnaravnemu redu, Ta zadnji razlog velja tudi za prošnje Marijine v njenem življenju. Gotovo je Marija v življenju mnogo molila po namenih Odrešenikovih za vse človeštvo in gotovo je tudi Bog z ozirom na njeno svetost in njene prošnje dal človeštvu mnogo milosti. A to je posredovanje le v splošnem pomenu. Posameznikom pa Marija tudi v svojem življenju ni izprosila vseh posameznih milosti. Vsaj zadostne podlage nimamo, da bi to trdili. Imeti bi bila morala spoznanje vseh ljudi, vseh njihovih razmer in okoliščin Z ozirom na večno zveličanje, Teološko je malo verjetno, da bi imela Marija Že na zemlji tako popolno spoznanje, Intuicije božjega bistva ni imeia, tudi ne moremo trditi, da bi ji bil Bog dajal vedno razodetja. A po vnebovzetju Marija v intuitivnem spoznanju božjega bistva more spoznavati vse ljudi, vse njihove potrebe in more prosili za posameznike. Zasluženje je s smrtjo dopolnjeno in preneha, ostane možna še prošnja. Tradicija tudi ali taeile suponira ali pa izrecno govori o Mariji, ° Kakor teologi razmolrivajo, na kakšen način je Kristus tudi »capnt angclorum«. bi mogli mi preiskovati, čc pomeni naslov Hegina angebruiri tudi vpliv Marije na angele z nzirom na njihovo milost. A v tej razpravi o tem ne bomo razpravljali. BodoiloTm TvilniV, 210 posredovalki milosti po priprošnji v nebesih." V tem pomenit je torej Marija sredinca vseh ljudi," 3, Srednica vseh milosti. Na splošno trdimo s tradicijo, da Marija posreduje prav vse milosti. Vendar pa tudi tu lahko stavimo neko razliko, ako motrimo zakone delitve milosti in pa milost samo. Splošen princip v zasluženju milosti je: Za druge moremo zaslužiti (de congruu) vsako milost. Ker je Marija dejanska srednica vseh milosti, zasluži za človeštvo vse milosti, za vsakega posameznika, A milost je dvojna: dejanska in posvečujoča. Posvečujoča milost dobimo le po sv, krstu ali pa po pokori. Bog je postavil ta sredstva kot absolutno nujna in nihče ne more spreminjati te postave ali preko nje delati, Nihče ne dobi milosti brez teb sredstev. Zato tudi Marija ne more doseči, da bi jo Bog vlil v dušo brez teh sredstev (in re vel in voto) neposredno samo na njeno prošnjo, A iz tega ne sledi, da Marijino posredovanje ne vključuje posvečujoče milosti. Zakramenti delujejo ex opere operato in tega. načina podeljevanja milosti tudi Marija ne more preiti. A če se vmislimo, da je Marijino delovanje moralni vzrok (prošnja), pa je tudi z ozirom na posvečujoče milost resnično, le ne tako neposredno kakor glede na dejansko milost, Marijina prošnja m?ri na to, da bi duša bila deležna posvečujoče milosti, zveze s Kri,, stusom, da bi prišla do objektivnih sredstev milosti. Seveda tudi ne odpravi potrebe dispozicije za posvečujočo milost, ampak jo tudi izprosi. Tako je torej Marijina prošnja tudi z ozirom no posvečujočo milost resnična. Direktno in neposredno pa Marija izprosi dejanske milosti, in sicer prav vse. Klic k veri in milosti, so s tem v zvezi, priprava na opravičenje, stanovitnost do konca, ti naslovi vključujejo celo vrsto posameznih dejanskih milosti, ki se potem še individualno z ozirom na posamezne ljudi in njihove lazmere diferencirajo vse to imamo po Mariji. Vse dejanske milosti pO Svoji notranji smotrnosti težijo za tem, da človek ali doseže aH pa ohrani posvečujočo milost in po tej zvezo s Kristusom in tako zagotovitev zveličanja. Tako Marija posreduje tudi posvečujočo milost posredno; lahko bi pa rekli tudi neposredno, v kolikor namreč njena želja in prošnja v nebesih meri na to. Prun. Stcr. in Vijj. Asjumpt., enctkl, Adiutrieem populi itd. »Doctri-n., ni de universali jntcrevssione Virginis Coa retamus ad te in pus, e x q u o María in tot In m a s s u m p t a c&t.i Van Noort, De Ileo redemptore5 [1910) n. 267 cit, Pesth o. c. 35; -La Santísima Virgen, en i a gloria, nos obtiene con su intercesión todas las gracias y bienes que Dios hace a Jos hombres, queriendo «1 Señor, a su rnajur gloria y para moirs honrar a María, que jin ella no se nos conceda gracia alguna.» Villadn o. c. 54, u Da Marija sama zase ni posredovala, zaslužila ali izprosila vseh milosti, ni Ireba posebej utemeljevati. Že pojem posredovanja nam lo pove. Media lor anteni nnius nun est« (Gal. 3, 20). Gotovo pomaga Marija na neki način duiam v vicali. A v tem vpraianju sedaj nc razpravljamo. 211 4, S r e d n i c a po priprošnjh Marija posreduje milosti po prošnji. Od prošnje svetnikov se razlikuje Marijina prošnja, ker je popolnoma splošna, se udejstvuje pri vsaki milosti; dočim svetniki ne posredujejo pri vseh milostih, je Marijina molitev pri podelitvi vsake dobrote udeležena. Vrh tega pa je Marijina prošnja radi njenih zaslug v življenju bistveno višja; bila je polna milosti. Temelj glavne razlike je v tem, da je Marija božja mali in tako tudi v tesni zvezi s sv. Trojico, posebno pa s sv. Duhom, virom nadnaravnega življenja. Svetniki prosijo kot prijatelji božji, Marija pa kot mati božja in mati človeštva.*15 Kristus, advocatus apud Patrem (1 do 2, 1], prosi (interpellans pro nobis, Hebr 7, 23) kot kralj in veliki duhovnik milosti, ima oblast pri delitvi milosti, Marija pa prosi kot mati, ki ji je iz milosti dan ia privilegij, da sodeluje pri delitvi vseh milosti (supplicatio ministerialis et diaconalisj:). Zaradi tega splošnega obsega Marijine prošnje moremo reči in tudi pravilno razumeti: Kadar prosijo svetniki za razne milosti, vedno prosi Marija z njimi, kadar zmolimo mi zase ali za druge, vedno moli Marija z nami. Unievamo tudi, kaj pomenijo stavki: »Če Marija ne prosi, ne prosi noben svetnik. Po Mariji pridemo k Jezusu, po Mariji moramo nasloviti vse naše prošnje Bogu.« Varovati se moramo tu neke zmote. Marijina prošnja je potrebna za to. da dosežemo milosti. Po božji volji je potrebna za to, da dobimo milost. Iz nujnosti Marijine priprošnje pa n e s 1 s d t, da bi morali tudi mi nasloviti i z r e £ n o prošnjo na Marijo. Lahko se obrnemo naravnost na kakega svetnika. Predvsem molimo in prosimo naravnost Odrešenika. Mnogi, ki tudi Odrešenika ne poznajo, prosijo Boga in dobivajo milosti. Tako tudi Marije mnogi ne poznajo, pa če jo poznajo, ni neobhodno potrebno, da bi morali v vseh prošnjah se obračali do Marije in na ta način h Kristusu in Bogu, To bi bila zmota, ki bi preveč zabrisala popolno odvisnost Marije tudi v delitvi milosti od Kristusa in bi mogla zbuditi vtis, da Marija samolastno, avtoritativno deli milosti. Resnica o splošni nujnosti Marijine prošnja, da dobimo milost, da dosežemo zveličanje, pomeni v bistvu le, da dejansko Marija prosi, da je njena molitev pri delitvi vsake milosti moralni razlog zato, da Bog duši podari svoje darove, Prve milosti si mj ¡tak ne moremo izprositi. A Marija nam tudi to posreduje, Tudi tradicija govori o tem, da Marija prosi, čeprav mi v molitvi ne mislimo naravnost na njo Iprim. sv. Anzelm, Dante, Leon XIII.). ">< Dieser eigentümliche Charakter laßt sieh mit einem Werte dadurch ausdrücken, dafl ea die mütterliche Fürbitte in der Ordnung d«r Gnade ist, nämlich eine biofl mütterliche im Gegensatz zu der Fürbitte Christi und «ine wahrhaft mütterliche im Gegensatz zu der Fürbitte der übrigen Heiligen.» Seheeben 1U, 62?. 47 Schechen I. c. 12* 212 Tudi si Marijine prošnje v nebesih ne smemn predstavljali na. ta način, da se vedno menjavajo in množijo deji spoznanja in volje. Tak je način spoznanja v življenju pri Človeku. A v nebesih spoznanje ni. več iskanje, ni vet množenje raznih dejanj, ampak je mirno gledanje, podobno božjemu spoznanju. V božjem bistvu gledajo blaženi pretekle, sedanje in prihodnje stvari, in sicer posamezne (čeravno ne vseh), Popolnosti tega način* spoznanja ne moremo tu doumeti. Vemo le, da je intuitivno, da je temelj položen »in statu viae« po nadnaravnem življenju, da se večja ali manjša stopnja tega stanja odmeri po milosli in zasluženju, ki je v duši. Najvišji mir in najvišja aktivnost sla združena. In to je pri Mariji v posebni meri tudi z ozirom na njeno delovanje za človeštvo. Vidi in spozna v blaženem gledanju Človeške potrebe, stiske, nevarnosti, nesreče na poli k najvišjetnu cilju. Bog je sicer po skrivnostih predeš linaci je določil vrhovne zakone za red milosti, Jezus Kristus določuje kot odi-Gšenik, a Marijine prošnje ne manjka pri nobeni milosti, 5, Pomen nekaterih metafor, Marijino delovanje v redu milosti, posebno njeno sodelovanje pri delitvi milosti ponazorujejo cerkveni očetje in pisatelji z različnimi primerami, Ne samo v znanstvenem teološkem razglabljanju, ampak tudi v praktični uporabi pa je treba poznati bistvo teh primer, pomen, v katerem se uporabljajo, »tertium comparationis«. Drugače morejo resnico bolj »temniti kakor pa pojasniti. Resnico, da je Marija splošna sredniea vseli milosti, pojasnjujejo pisatelji po sv, Bernardu posebno s primero: aquaeductus gratiae. Ta metafora dobro izraža splošno s t posredovanja vseh milosti po Mariji, obenem pa podrejenost in odvisnost od Kristusa, ki je ions gratiarum (meritorni vzrok), in od Boga, ki je tvorni vzrok milosti Ne označuje pa nam, da Marija vrši to nalogo s priprošnjo. Druga metafora »c o 11 u m corporis mystic i* (sv. Bernardin Sienski) prav tako dobro označuje splošnost in podrejenost Marijinega sodelovanja v podeljevanju milosti. Kristus je glava mističnega telesa, od njega izvira nadnaravno življenje in je tudi v nebesih njegova prošnja kraljevska, avtoritativna, A Marija je njemu pridružena, nad vsemi drugimi je po milosti in pri vseh milostih, ki jih posamezni udje telesa Kristusovega prejemajo, je njen vpliv, Zmotno pa bi bilo, ako bi si predstavljali, da je milost, ki jo dobivamo, od Boga in Kristusa prešla v Marijo in od nje se preselila po njeni volji v nas. Milost ni nekaj zase bivajočega, ampak lastnost duše, povzročena po mimoidočena vplivu Boga v duši, 0 tem nam ni treha obširneje govorili, ker je iz razprave lahko že vsakemu jasno.*" " Podobno moramo razumi ti tudi zgoraf citirani: betede sv, Bunar-dina "de triplici proccssti gr.itiac«. Pogosto se govori, da Bog deli vie milosti po Marijinih rokah- Tudi fit podoba ne pomeni drugega, kakor zgornji dve, le da bolj izrabo aktivnost Marije in primakne blii.e misel o materinski dobroti. 213 VIII, Pomisleki proti nauku. Nauk o Mariji, srednici vseh milosti, je v obliki teološkega problema prvi obravnaval Teofil Raynaud (f 1663) v svoji knjigi Dipiycha Mariana. Razlaga to pobožno mnenje, navaja razloge, ki ga potrjujejo, in razloge, ki nasprotujejo. Da Marija izprosi vse duhovne dobrote, "se mu zdi »sentcntia satis pia«. Misli pa, da nima zadosti trdnih temeljev, da bi jo brez obotavljanja priznal. A Raynaud ni poznal zadosti tekstov in se tudi ni vglobil vanje/" V 18. stoletju je nastala glede nauka polemika med Muralorijem na eni strani in p. Ben. Piazza S. I. ter sv. Alfonzom Lig. na drugi. Muralori je nauk odklanjal in Izkušal z raznimi ugovori podkrepiti svoje negativno stališče. P, Piazza in sv. Alfonz pa sta nauk navdušeno zagovarjala in utemeljevala ter dvome preganjala, Jan. Kriz, Trombelli. kanonik iz salva-torijanske kongrcgaeije (f 1784), je pa v svoji knjigi o Mariji®0 preiskoval vrednost dokazov za ta nauk, navajal ugovore, a se sam ni odločil na nobeno stran. Mnogo ugovorov se da prav lahko rešili, ako nauk jasno obrazložimo. Tako odpade težkoča iz resnice, da je Kristus edini srednik; prav tako tudi ugovor, da je nepotrebna Marijina prošnja pri Sinu, ako ona sama deli vse milosti, ali da se nam po nauku cerkve ni treba vedno obračati v prošnji do Marije, ker molimo neposredno tudi k Bogu, h Kristusu, k svetnikom. Z nekaterimi ugovori se hočemo pečali nekoliko natančneje. 1, Teksti iz, spisov cerkvenih očetov in pisateljev ne dokazujejo tega nauka; a) večkrat se razni izreki pridevajo cerkvenemu očetu ali pisatelju, pa niso njegovi; b) večkrat se jim podtika 7-misel in pomen, ki ga ne vsebujejo. Odgovor; a) Možno je, da se to zgodi in se je v resnici tudi dogodilo ali se še dogaja. Tak način res ne priporoča nauka. A dovolj imamo avtentičnih tekstov, ki z manjšo ali večjo jasnostjo naš nauk učijo. b) Tudi ta očitek je večkrat lahko upravičen, A tu ne gre za posamezne slučaje slabe, nepravilne razlage tekstov, ampak za vprašanje, ali imamo nepretrgano tradicijo tega nauka. Če vprašamo, kako vsebuje katerikoli tekst izvestno mnenje, navadno odgovarjamo; implicite ali explicite, Če kak patristiČni tekst samo implicite vsebuje kak nauk, seveda v tem slučaju ne moremo reči vedno, da je dotični pisatelj ta nauk tudi sam zavestno spoznal in nameraval učiti. To je pač le pri svetopisemskih tekstih, katerih avtor je Bog, Lahko pa je tekst cerkvenega pisatelja tak, da suponira drug nauk ali da sledi iz neposredno izraženega sklep, ki ga dotični pisatelj ni spoznal. Predvsem pa moramo motriti tradicijo kot vir razodetja. Tu ne motrimo " Prim, Terrien o, i, 581; Pcsch p. c, 95 M Marine SS. vila et gcsfa cullusque itli adhibitus. Prim, Terrien o» c, 214 potem posameznih spisov, ampak celoto Človeško delovanje in razmišljanje o razodslju je tako rekoč vstavljeno v zvezo in oživotvorjeno po nadnaravnem organizmu, postane organ sv. Duha, ki vodi in daje smer za razvoj spoznanja in umevanji razodetja v cerkvi. V tem pomenu laže umemo, kako je isti nauk, ki ga danes zavestno in razločno, spoznavamo, tradicija implicite priznavala, Za nauk o posredovanju vseh milosti po Mariji smo naveli mnogo tekstov iz ccrkvenih očetov in pisateljev, lahko bi jih še pomnožili. A za popolnoma zadosten in pozitivno prepričujoč dokaz za resničnost nauka pa smatramo celotno tradicijo od začetka do naših dni. nc samo posameznih dob ali celo po-edinih tekstov. To je naš glavni dokaz. Upravičeno pa smo. se zdi, sklepali tudi iz raznih drugih nedvomnih resnic o Mariji in s pomočjo teoloških načel, da je Marija splošna srednica vseh milosti. »Malo je resnic, ki bi bile tako dobro utemeljene po tradiciji, kakor je vprav ta nauk.«"11 Spomnimo se le na zgodovino dogme o brezmadežnem spočetju Device Marije. 2, Ce Marija izprosi vse milosti, potem jc nepotrebno, da prosimo druge svetnike za razne milosti, Odgovor; Qui ni m is probal nihil probat! Prav lako bi lahko rekli; Molitev k Mariji je nepotrebna, saj Kristus pozna vse naše potrebe in je pripravljen dati vedno zadostno milost. Nc gre za to, ali je prošnja Marije potrebna sama v sebi, da Bog milost podeli ali da bi dopolnila pomanjkljivost Kristusove prošnje ali pa božje zveličavne volje. To smo zanikali. Vprašujemo, ali je Bog določil tak red milosti, da v njem zavzema tudi Marijina priprošnja splošno posredovalno meslo, 3, Če Marija prosi vedno za milosti, potem je pa nepotrebno, da se mi obračamo s prošnjami do nje, saj itak sama od sebe prosi. Odgovor; Zopet lahko odgovorimo, da bi po tem ugovoru bila sploh vsaka prošnja nepotrebna, Bog ve vse in tudi moro dati vse milosti brez naše prošnje. A je zahteval, da tudi mi prosimo, da smo lako mi v vedni aktivni duhovni zvezi z njim, Tako tudi hoče, da svoje zaupanje do naše duhovne matere Marije vedno bolj gojimo v sebi in častimo Marijo v vseh njenih prednostih. To pa vršimo po molitvi. 4, Mnoge milosti se delijo po zakramentih ex opere operato. Teh milosti Marija ne more izprositi. Odgovor: Zakramenti res povzročujejo milost ex opere ope-rato. So sredstva milosti, ki jih ima cerkev, A da res povzročijo milost v duši. jih je treba sprejeti in sicer vredno sprejeti. Objektivno so v cerkvi, postati pa morajo tudi subjektivno sredstvo milosti. Zakrament sv, Rešnjcga Telesa obstoji objektivno, izven mene, v premnogih posvečenih hostijah na oltarjih. " Pocas verdades católicas hay mejor probadas per la tradición d-r f:i Iglesia.» Villada o. c, 180. 215 Da bo meni postal zakrament sredstvo milosti, ga moram sprejeti.Marijina priprošnja nam nakloni milost, da jih sprejmemo. Da prejmemo res zakramentalno milost, je potrebna pri odraslih tudi dispozicija. Ne zadostuje, da jih samo materialno sprejmemo, ampak jih moramo tudi duhovno, formalno." Dispozicija obstoji v tem, da odstranimo ovire, pa tudi v pozitivnih nadnaravnih dejanjih, Cim boljša je priprava, tem večja je milost, ki jo zakrament podeli, Tudi to more Marija izprositi in po tem nauku jo tudi izprosi in tako vsaj posredno tudi milost zakramenta. 5. Ta nauk povečuje vtis, da nadnaravno življenje milosti preveč shematiziranio, preveč formalistično in preveč antropo-morfistično pojmujemo. Odgovor: Če se vmislimu v veličastno skrivnostno resnico o občestvu svetnikov in o prelivanju* nadnaravnega življenja po njem, ne bomo več videli samo teološko znanstvene sheme, ampak bomo videli, da nauk o splošnem posredovanju milosti po Mariji, odrešemkovi materi, harmonijo nadnaravnega delovanja in življenja čudovito veličastno ožarja. Marija, popolnoma izmed nas vzeta, a kot odrešenikova mati tako povzdignjena, da je duhovna mati vsega človeštva in vsakega izmed nas kakšen pogled odpira ta misel v globino božje ljubezni in kakšno sliko razgrinja pred nami o osebi Marije! 6. Po tem naulcu more Marija izprositi vse milosti. Ima pa tudi materinsko ljubezen do vseh ljudi. Iz tega sledi, da bi Marija v resnici izprosila, da bi vsi ljudje dobili milost in se tudi večno zveličali. Odgovori Nauk trdi, da Marija dejansko izprosi vse milosti, ki jih človeštvo dobi. A njena priprošnja ne prestopa vrhovnih zakonov milosti. Neenakost milosti korenini nazadnje v skrivnosti predestinacije. Marijina volja najpopolneje soglaša z voljo Sinovo, z voljo božjo in Sinova volja z največjo ljubeznijo motri materine želje. Zato Marija tudi ničesar ne izprosi in ne more izprositi, kar bi bilo proti božji volji. IX, Izvestnost nauka in njegov pomen. Papežu Benediktu XV, so v začetku njegovega vladanja predložili belgijski redovni predstojniki prošnjo, naj bi, ako se mu zdi primerno, razglasil kot dogmo nauk, da je devica Marija I taque, líxcmpli gralia, particular consécralas inmune rae repositac sunt iu sacro ciborio ceu hacstimabiles margarita? ¡n sertnio: en sacra-mentum Eueharisliae o b ice ti ve. scu extra te, in Fcclejia existens; sí una ex illis consecro tis hoxlíis digne ab aliquo catHolico homine \'iator,> accípiüir in sacra communionc. ci d.ibit £raLiam sucraincntalcm; el babebit ille in pnssussionu sua iiiargarilani ¡ftmeníí valoris ¡ntrinscei, quacum poterh operari ít maiores lucrarí divitias. Godts o. c. 87. » Prim. S. Tb. llf, q.. 79. a. 3. 8; q. 80, a. 1. 216 splošna srednica človeškega rodu prt Sinu.'' Zs v začetku razprave smo citirali več teoloških pisateljev, kaj mislijo o izvest-nosti nauka, da je Marija srednica vseh milosti in da s svojo priprošnjo sodeluje pri delitvi vseh milosti. Ne bomo sedaj preiskovali, ali moremo nauk prištevati med razodete resnice ali ne. Mislimo pa, da iz utemeljevanja nauka po tradiciji sledi vsaj popolna njegova iz vestnost. To nam zaenkrat zadostuje, ker smo imeli predvsem namen, da ga razložimo in pogledamo, ali je samo pobožno mnenje, namreč trditev, ki nič nc nasprotuje razodetju, ki pa pozitivno solidnih teoloških dokazov ne moremo navesti zanj. Ni samo pobrano mnenje, ampak teološka resnica, ki že dolgo časa živi v cerkvi, ki pa se vedno bolj prikazuje kot ožarjena s soinčno lučjo. Kakor smo že v prvem delu razprave poudarjali, z naukom o M ariji, delivki vseh milosti, mislimo do konca misel o Marijinem sodelovanju pri delu odrešenja, Kristus in Marija, Si» in mati, on kot Bog-človek in odrešenik, ona pa kot mati in po njegovi milosti odrešena, pa tudi povzdignjena za splošno posredovalko človeškega rodu sta v božji predestinaciji neločljivo združena, sta v začetku človeške odrešenja potrebne poti se prikazala kot »m ulic r et semen eius«, sta pri začetku dela odrešenja združena, sta v vsem zemeljskem življenju po misli, po volji, po delu tudi za človeški rod zedinjena, sta na Kalvariji skupaj in ostaneta v ljubezni molitve in prošnje za človeški roti tudi v nebesih ñusque ad consnmmationem saeculi«, ko preneha življenje človeškega potovanja in boja in potreb in preneha torej tudi delitev milosti. Vzvišena je ta podoba milosti in prepričani smo, da ni samo iz pobožne misli porojena slika, ampak je resnica, Resnica je, ki more podnetiti versko življenje, ker ideal Marijine osebnosti tako ožarja in ki razkriva globokost Marijinih prednosti ter utrjuje zaupanje do »matere milosti božje«. M Ad Iaudcm ct glnriam Rc-lÜRPimae Vírginis Martac tuuin in illunl Matrcai Christi, Matmil Ecclcsiac, a more m suppliccs ex ur a mir s ad pedes Sancljtalis tuae provo!ut¡, máxima spe adducti forc üt aliquando Beatitud» Ttta. infallibili auctoiftate, si plaCüeril, Virginem Mati-üm Mcdiutrlccni uni-versalcm gene ris buniani apud Filiiim adesse oronuneici. Cit, Villada o. c. 182. 217 Dr. Joe. Turk — Miinchen: Vprašanje o pristnosti^ quierzyskih odgovorov papeža Štefana II. (Quaestio de Tcsponsis a Stcphaao papa II. ut traditur Carisiaci datis) Summarium. — Ex lis. quae ad nostros usque dits dispiitnta sunt de respnTisis Stephani popae II, a. 754., sequitur dicta respotisa, inter uae il Ut J mirum du mu vini in baptismo re*ponsum lu jjilur. reifia iicre ubin. V današnji literaturi o bivanju Štefana If. v frankovskem kraljestvu 1. 754 iščemo zaman povoljnega odgovora na vprašanje, ali so odloki, Ici jib je papež baje izda! v Quierzyju, pristni ali ne. Človek dobi vtis, da se je to vprašanje prezrlo; še bolj čudno pa jet da avtorji nikjer ne upoštevajo mnenja, ki ga je v tem vprašanju že I, 1687 izrazil J. Hardouin v svojt knjigi De baptismo quaestio triplex,1 da si ravno zastopajo vsi stališče, ki ga je bil Hardouin zavrgel. .laffè" in Ô 1 s n e ra imata imenovane odloke brez natančnejšega raziskavanja za pristne, enako H e f e 1 eJ, Dictionnaire de théol. cath,:, angleška kat. enciklopedija" in C a -v a 1 1 e r aT; pri poslednjih nahajamo pač vsaj opombo, ki se nanaša na nekatere besede 11, ndgovora, namreč besedo »et sic infantes permaneant in ipso baptismo-s; te besede naj bi pomenile gloso, ki se je pozneje vrinila v tekst. Na ta način so mislili, da je rešeno važno teološko vprašanje, je-li res papež izjavil, da jc krst z vinom v skrajnem slučaju veljaven. Na tem 1 J. Hardouin, De baptismo quaestio triplex. Paris 1697. 1 Regcsta pontificum itomanorum*, n. 2315. • L, č I s n i r, Jabrhiieher des Frankischcn Ruiches unter K uniji Pippin- Leipzig 1871. p. 150. 1 C, K e f e I e * H. L e e 1 e r c q , Hbtoire des Conciles. Parts 1910. T. DL p. 025: Dans la réunion de Quie«y, le pape répondit aussi aux moines d'un monastère voisin qui lui avaient posé di*-neuf questions; nous remarquerons la on/ième réponse faite par le pape: ,Si ûuelqu1 un baptise avec du vin un enfant qui va mourir, parce qu'il n'a pas d'eau sous la main pour Je baptiser, il ne doit par être puni cl infantes sic perma-neant in ipso haptîsmu' c'est-à-dire qu'ils ne dnivent pas élre baptisés do nouveau. Mansi et d'autres auteurs regardent continu uni: ^lûsSe les mots latins, qui terminent te texte,« Tome II, p. 253 n, ]r »On a prétendu, 11 est vrni, qtie îe pape Etienne II avait donné une décision contraire, en déclarant valide un baptême qui jvait été conféré avec du vin, lautu d'eau naturel]?. Mais il est reconnu depuis longtemps que Ce resCril, dont la teneur est absolument invraisemblable, n'est pas authentique.« * Tho catholie encyclopedia vol. II. p, 261: Il is true th.it a stalcment deelaring winc to bu Valid mntter ol haptisme is altributud to Pope Stc-phen II. but the document is void ol ail authority (I.nbbc, Cone., Vil).' F, Cavallera, Thésaurus doçtrimie cnthollea*. Paris 1920, p. 536. 218 stališču stoje Hefele-Leclercq, enciklopedijo in zbirke koncilov (Labbe", Hardouin', Mansi1', Sirmond11); nikjer pa ne najdemo odgovorov na pomisleke, s katerimi Hardouin ostro nastopa prav proti laki rešitvi vprašanja. Istotako malo izvemo od novejših teologov, da so že v Hardouinovem času ptiiskušali teologi (Hardouin jih sicer ne imenuje) rešiti vprašanje na drug način; tako da so nekateri trdili, da je treba citati lekst; Nulla ei culpa adscribitur, si infantes in eo baplismo permaneanl; zopel drugi so rta podlagi mnenja o pristnosti odlokov skušali podati drugačen odgovor. Vse le rešitve zavrača Hardouin, in sicer najprej poslednjo, iz dogmatičnih razlogov, potem pa skuša dokazali tudi historičnim potom, da je ccloten 11. odlok potvorjen, s tem v zvezi pa tudi odgovori 2, 3, 4, 9, 10, 12, 13, 14 in iS; od teh 10 odgovorov da sc jih nadalje 6, namreč 9. 10. 11, 12, 13 in 14 v drugih kanoničnih zbirkah napačno pripisuje tudi papežu Sinciju. Četudi bi iz vsega, kar sResponsa Stephani papae II, quae cum in Francis esset, in Carisiaco villa, Brittanîco monasterio dedit ad varia consulta, de qttibus fuerat interrogatus anno Christi 754.« V veri, da so ti odgovori res papeževi, so Sirmond/" Olsner, Jallé, Hefele in dr, mislili, da je dal te odgovore papež menihom, in Olsner sklepa iz tega, da je moralo vladati po samostanih že tedaj živahno duševno življenje. Vendar opozarjata Hardouin v imenovanem delu ter M a b i 11 o n da Brittanico monasterio ni dativ, ampak lokativ. Mabillon pravi izrecno: »Sirmundus haec capitula Brittanicensibus monachis privatim apud Carisiacum dala fuisse exislimat; idemque aliquando mihi visum est, At, re attentius perpensa, hune locum Îta interpretandum esse non dubito, ut Stephanus cum esset in Carisiaco et quidem in Britteneco monasterio, ea responsa ediderit Episcopis, Eccle-siarumve rcctorihus, non monachis, quibus isthaec capitula nullo modo convcniunt,« V resnici, kaj naj bi bili hoteli menihi z vprašanji o zakonskih rečeh? Da pa je papež stanoval v samostanu, je zelo verjetno; saj se je tudi takoj po prihodu v Francijo nastanil v samostanu St. Denis. Pač pa se zdi važno nekaj drugega, kar omenja Člsner. Na navzočnost tako visokega gosta so bili Franki ponosni in so si zelo prizadevali, da bi na to odlično dejstvo ohranili svojim potomcem živ » Nouvelle bibliothèque des auteurs ecclésiastiques, Amntis I69t, fume VI. p. 107. 111 C. M i r b t, Quellen zur Geschichtc des Papittums und des riïm. Kathalieisiniis. Leiptitf 1901. p. 82, »Brit t an i cens Lbus ergo niunuchuï privalîjii data iiltellif imiis, " De re diplom. Ntapoli 1189, p. 273. 224 spomin. To velja še bolj za one, ki so imeli s papežem ožje zveze. Tako bi bilo torej mogoče, da je, kakor je neki menili v Si. Denisu bolel ohraniti spomin na papeževo navzočnost in maziljenje kralja Pipina v St. Denisu s pomočjo potvorbe,1* tako tudi v našem slučaju hotel kak menih samostana Bretigny s potvorbo ovekovcčiti bivanje papeža Štefana II. v imenovanem samostanu. Dr. Lambert Ehrlich — Ljubljana; Bogovi. (Entia Suprenii.) S uní m a rili m. (Continualio.) — Pernati, diípersl per regiones AFricac ecnlralis et ime rid ion a lis, suni certc reputandi inltr vetustUsimas gentes fenerifi humani lum propler primitivitatem lypi anthropophysíei et culturae materialih lum propler rj t iones Linjí nisi itas ul conditiünes geo^raphicas. Re p rílese o tan t typum cultufalom proprium eum sua liúgua, — Rcligio pyfi-macorum Africne centrali* eminct sublimitate el símplieitale prae religione Lndigenarum vieinorum, in quantum agnuscunt theoreticu et practica unum SUpremuni F.ns (per or.it¡oñus ct sacrificio primiüarum) el usque hodie su prae sútv ave r iint a h m Ultra t ione magíaxni, anlmluii, leüíisml, sacrificioruin cruenlorum, qune omaia abundan! apud vícinos, |n ve tu sli s si mu stratis slirpiuui Koin (Africas meridionalis) sensim semper clarior idea unici Entis supreini, nomine Gjuiab, št manífcsUt. quo pro[u«ior«$ fiunt explora tionet, dum in sirntis recentioribus |Hotentoloruni| ens summum lll infectum my-tlmllogiu lunari. II. Najvišja bitja pígmejcev.1 V južnovzhodni Avstraliji smo našli1 plemena, ki pripo-znajo pod različnimi imeni eno in isto najvišje bitje, in omenili smo, da je najti sledove takega najvišjega bitja tudi še v drugih delih Avstralije. Skušali smo obenem ugotoviti, da je kultura, v katero spada ideja najvišjega bitja starejša od drugih avstralskih kultur. Poleg Avstralcev ohstoja druga skupina plemen, raztresenih po tropičnih pragozdovih osrednje Afrike, po pustinjah južne Afrike, po raznih otokih Indonezije, ki se v etnologiji označujejo s skupnim imenom pigmejci in ki izpovedujejo več i* To je slavita Clausula de Pippino. To polvorbo in obenem imoto izdajateljev zbirke Mon. Gerni. hisl. je lepu dokazal prof. Maks Buchncr v Monako ve m. 1 Slovstvo fvečkret Tabljetioj! W. Schmidt, Die SlelluOjJ der PyginiienvBlker in d. EnlwjckluniJgcsehichtc ¿en Menschcn ¡910 flktijianO S, P.)' _ V. Cathreli), Einhcit des sittlichen BewuOtseins U. lili p. 421 sq, (skrajno E. B-l: — R- PatVaiionl, Dio, vol. i. 189 sq [skraiSono P- D). ? BV IV. 228 nsl; V. 13 nsl. 225 ali manj jasno vero v enega samega Boga. To bi samo po sebi še ne bilo lako presenetljivo, če ne bi hkrati Avstralci it) pigmejci bili zastopniki relativno najstarejših kulturnih tipov. S tem bi seveda bila sijajno ovržena ona tako znanstveno zveneča krilatica, da so narodi prazgodovine in prakulture areligiozni, Važnost pigmejskega problema za etnologijo je enkraL za vselej v klasični obliki pokazal P, Schmidt, ki je tudi na leni polju, kakor drugod oral ledino! Pigmejci so ohranjeni samo še v ostankih, ki naglo izumirajo, zadnji trenutek je, da se etnologi zanimajo zanje, posebno, ker so predstavniki zelo stare kulture. — Izraziti pigmejci so pritlikavska plemena, raztresena po pragozdovih in pustinjah centralne Afrike, prebivalci andamanskih otokov (med Prednjo in Zadnjo Indijo okoli 1800 duš), Semang na polotoku Malaka, Nigritos ali Aetas na Filipinih (okoli 25,000 duš). Znanstveno preiskani so edinole Andamanei, dočim vemo o socialni in duševni kulturi drugih kvečjemu le to, kar so mogli misijonarji ali potniki mimogrede izvedeti. Upati je pa, da nam bosta P, Schuhmacher, ki se je vrnil I. J923 z namenom v Ruanda, da proučuje Batva-pigmejue, in P. Sebesta S. V. D., ki se je napotil isto leto k Semang-plemenu na Malako, v kratkem prinesla novih informacij. Pigmejci — posebna rasa. Zdi se, da kažejo antropofizični, etnološki (gospodarski in socialni) in lingvistični znaki na to, da tvorijo pigmejci posebno raso Z lastnini kulturnim tipom in da so predstavitelji morda najstarejše človeške rase In kulture (S. P. 27). Antropofizični znaki pigmejcev kažejo na infan-tilnost te rase, pigmejci so nekako človeška rasa, ki se nahaja še v otroški dobi. Njihov stas meri kvečjemu 150 cm, lobanja je brahikefalna, lase imajo zakodrane (dva znaka, ki se nikdar ne nahajata skupaj pri visokostasnib rasah), trup jim je masiven in čokat ter je vsajen na kratkih nogah, roke so lične in delikatne, nosnice široke, čelo strmo in pokončno. Schmidt zanika, da bi se dala ta v sebi zaokrožena skupina iizičmh znakov tolmačiti kot zakrnelost visokostasnih degeneriranih ras, že zaradi tega ne, ker bi rezultanta degeneracije ne mogel biti isti rasni tip v Afriki kakor na oddaljenih Indonezijskih otokih. -— Afrikanski pigmejci se sicer razlikujejo v tem od azijskih, da imajo prvi bolj svetlo kožo in so pokriti z žoltim puhom, dočim imajo drugi (in tudi Bušmani) gladko in temno-polteno kožo, Prastarost pigmejske kulture pa kažejo še v višji meri etnološke prilike (S. P. 268 sq.). PrimitivnejŠe oblike gospodarstva si ne moremo misliti, kakor jo vidimo pri plgmejcih. Lovci BdjigiIovdL vctlDik. 15 226 so, ki zalezujejo divjačino, jo streljajo s preprostimi loki in zastrupljenimi pušicami, njihove žene pa nabirajo sadeže in izkopavajo korenine. Hrano si pripravljajo na ta način, da jo pečejo ali cvrejo, in sicer polagajo sadeže ali meso v žareč pepel ali pod razbeljen kamen. Kuhali ne znajo. Vidijo sicer poljedelstvo, živinorejo in druge oblike višjega gospodarstva pri svojih sosedih, a ostanejo rajši pri svojih metodah, Ko jih je misijonar Le Roy vprašal, zakaj da ne delajo, so odgovorili: Li ne daje zemlja vsega v izobilju? Drugi naj delajo, za nas je pa sejal Bog. Bivajo v duplinah, napravljajo si iz vejevja preprosta zavetišča proti vetru ali pa si spletajo ali zlagajo iz lubja in vejevja okroglaste koše, ki jih poveznejo kot streho hrez stranskih sten na tla. Napadalnih orožij za ročni boj nc poznajo, Ščit jim jc tuj; očividno je hoj za nje nekaj nenavadnega, Ogenj si napravljajo z drgnjenjem lesa, pa njihovi sosedi trdijo celo, da stari pigmejci ognja niti poznali niso. Za orodje in orožje jim služijo les, školjke in kosti, ki jih primemo obdelavajo. Kamenenih izdelkov ne poznajo in so v tem oziru še starejši kot prazgodovinski Neandertalci in stari Tasmanci. Godal sploh ne poznajo, niti bobna ne, v šleviljenju pa niso prišli dalj kot do para ali do petorice. V socialnem oziru poznajo sicer strogn zarisano mono-gamno družino, a kake obsežnejše družabne formacije s poglavarjem na čelu nimajo. Okrog njih je vse polno plemen z živinorejo in s poljedelsko kulturo, s precej dovršeno tehnologijo, s kompliciranimi družabnimi tvorbami, pigmejci pa se sprehajajo mirno po pragozdovih kot Adam in Eva po raju, ne da bi se jim zdelo vredno posnemati sosede. Z lingvističnega vidika potrjuje tezo enotne in prastare pigmejske rase afrikanist Alberl Drexel (Die Frage nach der Einheit des Menschengeschlechtes, Innsbruck 1924). Doüim so etnologi doslej večinoma mislili, da pigmejci nimajo lastnega jezika, vsaj v Afriki ne, trdi Drexel [str. 47): 1, da imajo vsi pigmejci svoj j e z i k , ki ga pa skrbno skrivajo pred tujci, 2. da se jeziki njihovih sosedov čimbolj očitujejo kot razvojna etapa pigmejskih jezikov, 3. da so vsi pigmejski jeziki med seboj v sorodstvu, ne sicer toliko glede vokabularija, ampak glede drugih zelo markantnfli posehnosti, tako n. pr. prevladujejo soglasniki nad samoglasniki, izredna členovltost osebnih zaimkov itd, V posebni meri je to dokazal Drexel za afrikanske pigmejce (Gliederung der afrikanischen Sprachen, Anthropos 1921.22, 23 sq.). Potemtakem bi bil tako zvani Koin-jezik skupni prvotni jezik vseh afrikanskih pigmejcev in obenem najstarejša jezikovna plast Afrike sploh. 227 Pud skupino nKoirle Uvršča Drexel plemena San [Buš-mane) in Da mara (Nama ali Hotentotej. Glavni znaki teh jezikov bi bili: tleskavci, pojoči naglas, primiiivnu oblikoslovje, ki operira s koreni. Drexel pa je odkril sorodnost med temi jeziki in med jeziki, ki jih govorijo Sandave- in Kindiga-plemena, naseljena med jezeri Taganjika. Niasa in Viktorija. Tudi tam se namreč pojavljajo vsi trije navedeni posebni znaki. To jezikovno sorodstvo potrjuje tudi zunanji bušmanski tip teh rodov, kakor ga je že utrdil poprej brez ozira na jezikovno sorodnost preiskovalec Dempiwolll (»Die Sandavc«]. Na potu med Bušmani, naseljenimi v puščavi Kalahari, in med plemenom Sundave je zasledil švedski preiskovalec Rosen Erik v zadnjih letih (Träskfolket. Stockholm 1916; primerjaj Anthropos 1923.24, 1006) pigmejsko pleme Batva, ki jo bilo znano doslej samo po imenu. Stanujejo po močvirjih jezera Bangveolo, torej južno od Taganjika, imajo isto gospodarsko kulturo kakor pigmejci in Rosen Erik jih označuje kot križa-nico med Bušmani in Bantu-Zamorci (visokostasna zamorska rasa centralne in južne Afrike). Drexel je izsledil celo sorodstvo med Koin-jeziki in veliko skupino Vule (plemena Njam-Njam, Kreč in Fang) ob severnem obrečju reke Kongo. Antropogeografija afrikanskih pigmejcev že sama po sebi svedoči, da so bržkone bili prvotno razširjeni po vsej Afriki, da so jih pa poznejši rodovi pregnali, razdrobili na majhne skupine in jih potisnili v pragozdove, močvirja in pustinje. Zemljevid nam namreč kaže, da se nahajajo ostanki pigmejcev od Somali-obale do Nigerskega višavja in od Gornjega Nila do Kaplanda in sicer živijo nekako kot gostje pri višjestasnih zamorskih plemenih: tako stanujejo Daholo pri Somalcih, Boni pri Galla, Doko v Kaffa, Batva pri Barundi v Ruandi, Bambuti, Bačva pri Kongo-zamorcih, Beku pri Fan v zahodni Afriki, Ajongo pri Nkomi v Gabun ti, nadalje Akoa ali Obongo v Gabunu, Bojaeli v Kamerunu. Najbolj gosto naseljeni so na vzhodni strani velikih afrikanskih jezer, kjer so znani pod imeni: Tiki-Tiki. Ak-ka, Ewe, Ituri, Batva (cf. G. Buschan, illustrierte Völkerkunde, I, 1922, p. 444). Vsled stika z visokostasnimi plemeni so čisto naravno nastale mešanice in tako lahko govorimo O pigmoiditl kot prehodnih etapah. Morda so Bušmani taka prehodna etapa ali pa vsaj rod Batva na jezeru Banveoto, Pigmoidi se nahajajo tudi v Aziji in sicer Veda na Ceylonu, Senoi na Malaki, Toala na Celebesu in Kuba na Sumatri. Med pigmoide štejejo nekateri prvotne prebivalce Japonske Aino. potem arktične narode kakor ČukČe, Korjake, Eskimo, ker je povprečna mera pri ženskah okoli 150, pri moških 160 cm. Koppers imenuje pigmoide Jagane na Ognjeni zemlji 15* 228 (Unter Feuerland-lndianern, 1924). Razkropljenost teli plemen kaže na tor da so nekdaj pigmejci zavzemali širok pas našega planeta, da pa so bili od močnejših plemen potisnjeni v pragozdove. pustinje, oddaljene otoke (Aino na Jesso, Sahalin in Kurile, Jagani na Ognjeno zemljo), drugi pa v skrajne arktične pokrajine. Prazgodovina to potrjuje. Našla sta se L 1901 v Gri-maldi-duplinah blizu Mentona ob francoski rivtjeri dva okostnjaka pigmoidskega tipa (glej »Čas* 1923, 225). Torej so nekdaj tudi po fivropi bivali pigmoidi. Verske ideje afrikanskih p î g m e j c e v. Priznati moramo, da so naše informacije v tem oziru zelo pomanjkljive, kar je razumljivo. Kot plaha divjačina pobegne pritlikavec pred tujcem v temno šumo pragozda. Do njihovih naselbin samih je le malokdo dospel. S svojimi sosedi izmenjavajo svoje pridelke na ta način, da polagajo lovski plen ali kaj drugega ob robu gozda na določena mesta, kamor prinašajo tudi njihovi sosedje orodje in orožje za izmenjavo; torej nema, tiha kupčija. Razumljivo je, da n. pr. Rosen Erik ni mogel ničesar izvedeti o njihovi religiji. Le po dolgih letih potrpežljivega čakanja in občevanja ž njimi se posreči kaj dognati o njihovih tajnostih. Tako je misijonar Le Roy po 20 letnem bivanju v Afriki vendar nekoliko iz-vedel tudi za verske ideje nekaterih pigmejskih plemen (Les Pigmêes: Nêgrilles d'Afrique et Nčgritos de l'Asie, Tours 1905). Po njegovih izpovedih priznavajo pigmejei teoretično in praktično eno samo najvišje bitje, ki ga častijo za vladarja vesoljstva, ki jim je dal živali in rastline v gozdu in ki deli življenje in smrt (cf, S. P. 231 sq, in E, B. 341 s,). Poglavar Boni-pigmejcev je izjavil misijonarju : On, Vaka, je gospodar nad vsem, je neviden, on pa vidi ljudi. Dal je dežele, gozdove, reke. Strog je in hoče imeti delež od vsega. Ako jaz ubijem bivola, vzamem košček mesa, in sicer najboljšega, položim ga na ogenj, da zgori; ako najdem medu, ne odnesem ničesar, preden nisem nekaj malega vrgel nazaj v gozd in proti nebu; ako imam palmovo vino, moram najprej zliti nekoliko na zemljo, rekoč: Vakaf ti si mi dal tega bivola, ta med, lo vino, evo ti delež . , . daj mi življenje in moč in glej, da se mojim otrokom ničesar ne pripetil O Ajongu v zahodni Afriki je izvedel Le Roy sledeče: Najvišje bitje je Nzambi, ki stanuje v višavi, govori skozi grom, da človeku napove dež. on je gospodar vsaga, je vse ustvari! In pred njim smn zelo majhni. On pusti ljudi živeti in umreti, Ako kdo umre, se pogrezne njegova senca v zemljo globlje in globlje, potem se polagoma dviga vise in više do Boga, Če je bil človek dober, mu pravi Bog: Ostani tu, imel boš velik? ficzdove in ničesar ti ne bo manjkalo. Če je bil človek hudoben. 229 da je n. pr. ropal žene drugih, če je moril ali zastrupil koga, vrže Bog njegovo senco v ogenj. Vse to so izvedeli Ajongo od svojih prednikov. — O Nkula-pigmejcih pripoveduje Le Roy (str. 192}: Ob času, ko dozorijo orehi na nkula-drevesih, se podajo pigmejci v procesiji k drevesom in pojejo: »Ekenda na'kcndo ndonda monguma 1110 Ndjambi —* Ajdimo, ajdimo, da poberemo dar božji,* Potem utrgajo dober in slab oreh Ln ju polože v ugenj, da se dim orehov dvigne kvišku, pigmejci pa plešejo okrog ognja in se pojoč zahvaljujejo Bogu. Po teh zanimivih poročilih priznavajo pigmejci boga z daritvami, in sicer z nekrvavimi prvenstvenimi daritvami. S temi poročili se ujema tudi to, kar poročajo raziskovalci o drugih pigmejcih; tako pravi Powell-Cotton (Notes on a journey through the Great Huri Forest, Journ. Afric. Soc. 1907. 5 sq., S. P. 234); o pigmejcih na Ituri (ozemlje Mavamhe): Cestokrat se je reklo, da pigmejci nimajo nikake vere v najvišje bitje, tako da sem bil presenečen, ko sem opazil svojega vodnika, ki je klical ob priliki strašne burje višjo silo na pomoč. Najprej je prosil, da naj prežene burjo, ko je pa naraslla, je ¡spremenil svoje prošnje jn j? molil za varstvo. V nekem drugem slučaju mi je sporočil služabnik, da je videl, ku je iskal divjačino, skupino pigmejcev, sedečih v polkrogu... Sedeli so okrog neke mize in jedli, a vsak pigmejec je skrbno položil zabojček jedi na mizo, ki je bila kmalu obložena z bananami, medom in krompirjem. Na njegovo vprašanje so mu razložili pigmejci, da se nameravajo seliti v drugo lovišče in da kličejo najvišjega duha, da jih blagoslovi na novem kraju. O pigmejcih v obrečju reke Knngo in o Bambule trdi sicer Johnston (The Uganda Protectorate II, 539, London 1902, in George Grenfell and the Congo, London 1908, II, 632, S. P, 234), da nimajo religije; toda tudi oni pripisujejo grom, blisk in dež neki nadčloveški sili v nebesih in jo imenujejo Nzambi, kakor njihovi visokostasni sosedje ob reki Kongo, O Batva-pigmejcih v Urundi pripoveduje Van der Bürgt (Un grand peuple de l'Afrique Equatoriale 46, 74, 82, 119—121, 137, Bois-le-Duc 1903; S. P, 234), da se imenuje najvišji duh pri njih Indagara (»živeči, silni«), lndagara je ustvaril človeški par moža in ženo, po smrti pa sodi ljudi. Dobri gredo navzgor in se jim dobro godi, slabi navzdol, kjer se jim godi slabo. Vsa poročila kažejo vsaj jasno na to, da imajo pigmejci izrazito vero v neko najvišje bitje. Kar je pa bolj zanimivo, je dejstvo, da je njihova vera čistejša in višja kot ona njihovih sosedov. Poročevalci namreč soglašajo v tem, da med temi pigmejci ni izrazitega kulta prednikov, duhov, fetišev. Tako se izrečno poroča o Batva, da ne častijo svojih prednikov in da nosijo le malo amuletov, dočiin jih za svoje praznoverne sosede Izdelujejo v veliki množini, 230 O Bambute izrečno omenja .lohnsLon, da pri njih ni sledu o češčenju duhov in prednikov, Isto se poroča o pigmejeth na ituri. O Ajongo omenja Le Rny, da nimajo amuletov in se ne bojijo duhov in pošasti. Odkod so torej mogli pigmejd črpati svoje ideje o najvišjem bitju? Res je, da njihovi sosedje rabijo isto trne za najvišje bitje kakor pigmejci; tako n. pr. imenujejo Galla svojega boga tudi Vaka, ime Nzambi je pa sploh ime za boga v zahodni Afriki, in sicer v Angoli, obrečju Kongo, v Gabunu in Kame-runu. Toda zanimivo je to, da pripoznavajo Bantu-zamorci zahodne Afrike sicer teoretično še najvišje bitje pod imenom; Nyambe, Nzambi, Anyambi, Anzambi, Anzam, Nzame, Nzam, Nyam kot osebno in od drugih duhov ločeno bitje, toda praktično mu ne izkazujejo nikakega kulta. Biva sicer v nebesih in je nekdaj ustvaril ljudi, a ¡-.daj se zanje ne briga več, ljudje pa, ne za njega (Schniidi, Llrsprnng der Gottesidee, p. 132), O kaki prosilni in zahvalni molitvi k Nzambiju ali pa o kaki nekrvavi, prvenstveni darilvi, s katero pigmejci očividno priznavajo absolutno gospodstvo Boga nad zemljo In mu hočejo plačati neke vrste najemnino, pri zamorcih večinoma ni govora, Namesto tega pa vlada v deželah rek Niger in Kongo religiozni animizem. Vsa narava jc oduševljena z duhovi, duhovi so v vodah, na hribih, v gozdovih, v drevesih, v dežju, v zvezdah, v duplinah itd. In od teh duhov jc odvisna človekova usoda; najvišje bitje Nzambi se ne vmešava več v dugodke na zemlji. Ker so pa ti duhovi več ali manj zli duhovi, je človeka strah pred njimi in je treba le duhove podkupiti ali zadovoljili z žrtvami. Najljubše žrtve so tem duhovom krvavs žrtve in če lc mogoče krvave človeške žrtve, ker ti duhovi zahtevajo duše, sedež duš pa je v krvi. Zaradi tega mora teči kri in sicer kakor dolgo le mogoče (P. Schebesta, Das Opfer in Afrika, Semaine d'Ethnologie Religieuse lil, I. 1923, človek se skuša polastili z gotovimi obredi tajnih sil teli duhov oziroma jih obvladati, in laku nastane duhovna magija ali šamanizem. Ce se pa človeku posreči z magičnimi ohredi 11 'eniti kakega duha 1 1 ' na Vse ozemlje ob obrežjih Nigcrja in Konga je nasičeno z animizmoin, s krvavimi žrtvami in s fetišizmom. Pigmejci pa o vsem tem nič ne vedo, ne častijo duhov, ne nosijo amuletov in ne prelivajo človeške krvi pri daritvah. Na drugi strani pa imajo bolj izrazito teoretično in praktično priznanje enega samega najvišjega bitja. Ko bi bili dobili svoje verske ideje od sosedov, bi bilo vse to nerazumljivo. Ker pa imajo te majhne skupinice, raztresene po ogromnem ozemlju osrednje Afrike in pora zgubljene med mogočna zamorska plemena, isto kul-lino in isto versko mentaliteto, ki ss ostro razlikuje od p. 258.) sobico iz kamna 231 sosedov, je sklep opravičen, da so današnji pigmejci ostanki prasLare pigmejske rase, ki je prvotno prebivala sama po vsej Afriki. Vera Koin-plemena v južni Afriki. Če hočemo označili prav nizko stopnjo človeške kulture, jo primerjamo s kulturo Hotentolov (Dama ali Nama} in Buš-manov {Sanj. Skupno tvorijo skupino Koin, Navadili smo se gledati na ta plemena, kakor da bi bila napol živali in napol ljudje, Žalibog danes nismo več v slami popolnoma znanstveno ugoto\ iti vse elemente njihove kulture, ker so ohranjeni deloma le še ostanki teh plemen in še ti so v degeneriranem stanju. Bušmani izumirajo in štejejo s llutsntoti vred še okoli 90 000 duš. Bušmani v Kapi and u merijo 144 -145 cm višine, v puščavi Kalahari 153—155 cm. Barve so temnožolte, so čopolasi (lasje stoje v spiralno zakodranih šopkih) in se od zamorcev jasno razlikujejo, Med temi plemeni so najprvotnejši, kakor sc zdi, U - K o i n Gorjanski Koin ali Dama, kakor jc dokazal Vedder v svojem delu Die Bergdama, Hamburg 1923 (gl- Anthropos 1923 24, p. 581), Vedder je imel priliko dolgo let opazovati lo pigmejsko pleme in je ugotovil, da je njihova gospodarska kultura pigmej-skega značaja. Možje so nižjevrstni lovci, žene nabirajo sadove. Lok, puščica, zanke so glavno orožje. Edina udomačena žival, koza, jim je prišla od sosedov. Družine so L-dine družabne slanice, političnih poglavarjev ne poznajo, držijo se pittriarhala. Najbolj nas pa zanima poglavje n njihovi religiji. Vedder graja pisatelje, ki imenujejo ta narod areligiozen. Seveda je biln treba Irudapolnega, dolgoletnega in potrpežljivega opazovanja, da se je končno posrečilo izvedeti kaj o njihovi veri. Najmanj, kar se sme zahtevati od preiskovalcev, ki bivajo samo kratek čas pri kakem plemenu, je to, da pustijo vprašanje vere vsaj odprto, pravi Vedder. Gorjanski Dama priznavajo eno najvišje bilje, Gamah, ki je počelo vsega, gospodar nad življenjem in smrtjo, ki je povsod in vse ve. Njegov Eabor je nekje v nebesih in jc nekako podoben taboru veledružinskega Dama. Dobro in slabo pride od njega, on dovoli, da prinašajo drevesa sad, da zasači tovcc divjačino s pušico ali z zanko in da žena dobi sadove na polju. Če pa ne dovoli, je vse delo zaman. Če Gamab zadene človeka s svojo pušico, zboli in umrje. Gamab vabi vse ljudi k sebi in oni, ki so tako srečni, da najdejo pol k njemu, so blaženi pri njem. Oni, ki pa zgrešijo pol, se bržkone vrnejo kot zli duhovi na zemljo. 232 0 Sail plemenih (Buämanih) izvemo sledeče (Slow. The Native Races of South Afrika, London 1905, p. 133, in Arbousset, Die Buschmänner der Kalahari, Berlin 1907, ap. P. Schebesta, Die religiösen Anschauungen Südafrikas, Anthrnpos 192324); Najvišje bitje se imenuje Kaang, ki je poglavar nebes. On je vladar vsega. Njega ni mogoče videti, pač pa ga je mogoče spoznati s srcem, Ob času potrebe in bede ga kličejo gorjanski Bušmani vso noč in plešejo v njegovo čast. Kaang daje življenje in smrt, dež in sušo. Če zmanjka divjačine, pravijo: »Kaang ¡0 zadržuje. Kaang je vse ustvaril in mi molimo k njemu: O Kagen, nismo tvoji otroci? Ne vidiš naše lakote? Daj nam kruha! In da nam polne roke kruha.* Stow nam poroča tudi o sledeči molitvi lovcev do najvišjega bitja: »Kaang, nist mi več naklonjen? Kaang, privedi me do moškega gnu. Rad bf napolnil svoj trebuh. Moj najstarejši sin in najstarejša hči bi rada napolnila svoj trebuh. Kaang, spravi mi moškega gnu pod kopje.« Posebno izrazita je ta vera v najvišje bitje Kaang («Gospod«) aH Kue-akeng-teng (Gospodar vseh stvari) pri vzhodnih Rušmanih v puščavi Kalahari, ker so še precej čistokrvni in osamljeni, Bušmani so nov zgled narodov, katerim so odrekali marsikateri znanstveniki idejo o božanstvu. Tako že Lichtenstein (Reisen in südlichen Afrika, Berlin 1812), pozneje T h. Halm (Globus 18 [1870], 140 sq.), G. Frit se h (Die Eingeborenen Südafrikas, Breslau 1872, 427), Passarge (Die Buschmänner der Kalahari, Berlin 1907, cf. P. D. 190). Pa razen dveh že v uvodu imenovanih pisateljev nam potrjujejo vero v bitje Kaang, Kagan, Kagen še pisatelji Me-renski, Wangemann, Orpen (P. D. 191). Proti zahodu nastopi to bitje pod imenom Kaggen v okrnjeni obliki, identificira se z neko vrsto kobilic, ima vse polno Živalskih mitoloških potez, ne uživa nobenega kulta in je brez molilve. Prav lako zanimivo je poročilo Orpena (A glimpse into the mythology of the Maluti Bushmen, Cape Monthly Magazine 9, 1874), da je prvotno Kaang bil dobro bilje, kakor oče za ljudi, da se je pa izpremenil v slabo. Kako to razumeti? Od jugovzhoda in zahoda so se prise-ljevali Hotentoti, tuje, močnejše, živinorejsko pleme % drugo vero, in so polagoma pokvarili vero Bušmanov. O Hotentotih imamo toliko nasprotujočih si poročil glede njihovih verskih idej, da je nastal v tem oziru pravi kaos. Eni so videli v Hotentotih primitivne monoteiste, drugi spet so jih imeli za ateiste. Kaj je resničnega na tem? Danes se strinjajo 233 etnologi v tem, da častijo Hotentoti neko bitje Tsui-Goab ali Tsuni-Goam, Tsuixoap, Ticquoa po različnih narečjih (cf. P. D. 1%). O tem bitju verujejo, da biva nad modrim nebesnim svodom, Tsui-Goab razpolaga z dežjem (poseben izraz božje moči v izsušenih pustinjah južne Afrike) in je stvarnik zemlje, pusti vse rasti, on je dobro bitje, vsevedno, pozna tudi bodočnost, ver kdo je zagrešil kak zločin in kdo ne. K njamu molijo Hotentoti: »Ti edini veš, da jaz »isem kriv.« Iz leta 1736 je ohranjena molitev Hotentotov, ki se glasi: »O Tsuni Goam, o ti naš oče, daj, da oblaki pustijo padati dež.k Na vsak način so to v resnici božanske poteze (cf. Sche-besta, Die religiösen Anschauungen Südafrikas, Anthropos 1923j24. 117). Toda Tsui-Goab iifla nasprotnika, s katerim je v večni vojni; Gaunaba, Prvi biva v svetlih nebesih, drugi v črnih; mitologija pa pripoveduje, da Tsui-Goab bije vedno nanovo bitke z njim in po vsaki zmagi poslane močnejši in končno Gaunaba uniči. Kaj to pomeni? Gaunab je stari bog gorjanskih Koin, Gamab, o katerem smo gori slišali. Ker so Hotentoti zmagovito prodirali proti prvotnim prebivalcem Busmanom, Koin itd., je v mitologiji začel zmagovati tudi bog Hotentotov Tsui Guab nad bogom praprebivaleev Gamabom. Gamah postane za Ho-tentote in deloma tudi za premagane Bušmane hudobno bitje. Zato n. pr. poroča Orpen, da se je pri Bušmanih v gorovju Maluti Kaang, prvotno dobro bitje, izpremenil v hudobno bilje. Razumljivo je tudi, da je v nnih pokrajinah, kjer so bili Bušmani pod vplivom Hotentotov, zgubil bog Kaang svoj vpliv, svoj kult, Gaunab je namreč isti kakor Gamab in kakor bušmanski Kaang, Saj je tudi kobilica, ki je sveta Kaangu ali c«lo identična ž njim, z Gaunabom v zvezi, Tsui-Goab in Gaunab nam pa nudita tudi lep zgled, kako se polašča astralana mitologija božanstev in jih polagoma zatemnjuje. Hahn (Tsuni-Goam, the supreme being of the Khoi-khoi. London 1881, p. 61) poroča, da je Tsui-Goab le praoče vseh teh plemen, od katerega vsa izvirajo. Odkod je polagoma prevzel božanske poteze, ni gotovo. Tega svojega pradeda so kakor mnogi drugi narodi identificirali z luno ter vzporejali njegove čine in hoje, potem sploh zgodovino vsega sveta z luninimi fazami, ki So na tak način predstavljale vedno živo ilustracijo preteklosti. V nekem mitu se Hotcntolom pripoveduje, da je poslala luna zajca na svet s poročilom, da bodo ljudje umirali in spet oživeli kakor luna! (E, B. p. 408.) Nadalje imamo že iz !. 1719 poročilo [Kolb, Caput Bonae Spei, Nürnberg 1917, E. B. p. 406], da je luna njihov vidni bog in da je reprezentant nevidnega boga Ticquoa, »Boga 234 vseh bogov*. Luni na čast prirejajo ob mlaju in ščipu vesele plese, ker se je Tsui-Goab spet prikazal. Mili nadalje (cf. Schebesta L c, 117), ki opisujejo dolge in neprestane boje Tsui-Goaba z Gaunabom, v katerih prvi zmaguje in postaja vedno sil ne j si, končno pa le dobi od Gau-naba udarec na koleno, da šepa (Tsui-Goab baje pomeni: Oni ■l ranjenim kolenom), pomenjajo očividno poleg zgodovinskih zmag Holentotov nad Bušmani naraščajočo luno, ki vedno nanovo premaga iemno luno, in nas živo spominjajo na avstralskega Daramuhina in njegove tovariše (prirn. B. V, 1925, 14, nsl.). ki tudi šepajo kakor mož v luni, ko se stara. Svetlordeče nebo, v katerem je Tsui-Goab. in temnočrno nebo, kjer biva Gaunab, potem temna votlina, kamor prvi spravi drugega, so pač izrazi za lunin ščip in mlaj. Rezultat bi bil torej ta, da je edinole Gaunab ali Gamub resnično pravo božanstvo, in siccr le Se pri najstarejših plemenih San (BuSmanih) in gorjanskili Koin. (Nadnljcvnnjc ho sledilo.} 23 S Prispevki za dušno pastirstvo. O gledišču. Akt> nam patristična literatura dokazuje, da so stari cerkveni pisatelji sodili zelo strogo o luksusu in modi (plim- iiV 1925, 153 do 166), moramo reči, da niso nič manj strogi, ko gre za gledališču. Njih li-.ruKi o teatru so večkrat tako radikalni, da SO tuintam sliši sodba, češ, cerkveni očetje so gl^de teatra prestrogi in njih ideje ovirajo napredek umetnosti. In res, ko bi čitali samo ta ali oni stavek in še to zase in ločeno od konteksta, bi morali priznati, da so bili moralisti prvih stoletij preveč rigorozni, Cl> pa beritmo njih spisu v luči zgodovine, jih bomo razumeli in odobravali. G led ii če ni krščanska uredba, marveč institucija antike. Antika pa je bila poganska, vsled tega je imel tudi stari teater zelo poganski značaj- To je misel, ki se je moramo držati kakor vodilne niti pri čitanju neštetih odlomkov, katere najdemo glede te IvuTine pri očetih. Domovina teatra je Grška, ki je bila tudi domovina najbolj znamenitih sc c ni enih pisateljev. V starejši dobi, pred Aleksandrom Velikim, so Grki zulo spoštovali igralce; sccnicos non parvo civitatis honore dignos exsistimaruut {August,, De civ. Dci II. 11. PL 41, 55) Tedaj pa jc vršil teater še rts prosvetno delo in je torej umevno, čc so Grki cenili igro glum-cev, — Kakor pa vsaka stvar lahko degenerira, jc degeneriral tudi teater. Nekdaj ugledni igralci su postali v poznejšem času lahkoživa trupa-, ki je hodila povsod okrog (thualrnm tumulluariimi) tur za denar uprizarjala, kar je publiki ravno Ugajalo. V tej dekadentni obliki so spoznali teater Rimljani, ki so spočetka gledali nn potujoče glumcc z isto radovednostjo, ob enem pa tudi 7. istim prezirom, kakor gledajo kmetje na moderne «artiste- , te pride kak ensemble dvomljive vrednosti v vas prodajat ob sejmih svojo .nedosegljivo umetnost«. Sicer pa so Rimljani uporabljali v začetku preti mnogim komadom Cenzuro, ki je hila sprvegn zelo stroga, kakor nam spričuje Tertutijan (Dl- speetac. c. 10. PL 1, 642). To pa je tudi umevno: rimska republika je še nekaj držala na nravnost; šele v imperatorski dobi jc začela ncmoralnost in meh-kužnost obhajati svoje orgije. Grška gledališka literatura pa je uvajala v Him proizvode zelo Irivolne vsebine; in kar so spisali sami Rimljani /.i\ sceno, ni bilo nič drugega ntoži», je končno umevno, Če pomislimo, du mora živeti v Skitiji, namesto da se zabava po rimskih salonih. Za nas pa je dotični odlomek zelo važen, ker nam dovoljuje vpogled v vsebino, ki se je predstavljala v rimskih teatrih. Zahranjcna ljubezen, prešestvo, zvijače premetene iene na škodo neumnega moža ■— to je Kujcl rimskih predstav, h katerim prihajajo device, matrone, in še sam senat; vsi ploskajo, ko se predstavlja kaj nesramežljivega, in to tvarino mora pretor še plačali mimom, da zabavajo lahkoživo publiko.2 1 Ul t.imeii hue Intuar, lud! quuquc sumiila praubent ncquitia«; tu Iii tota theatra jubc. Pccenndi causam quam multi saepe dederunt Martia cum durum st« mit Arena soluml Tnllatur Circus: non tula liCentia Circi eitj hic sedet ijjtioto juneta puclla viro. Trist. II, vv. 219—234. ■ Da hodo imeli tltatcljl BV priložnost, čitati mpet par klasičnih stihov, nsj slede. tukaj Ovidovj veni v originalu. Ostri; ji: bi ne megli žigo» sati gotovih predstav V iiaiih kinih in na sedanjih udri h, nego je znal CHI upirali rimski tualtr; siccr n« govori iz njega toliko užaljeni moralni iut, marvei jei.ft. da jc od vseh Inscivnih pisateljev en e-dint, ki Se mora pokoriti v izgnanstvu. Dcnique nun video de tut serihentibus unit m, quem sua peTdideril Musa; rcpcrtu» ego. Quid si scrip siss um m i mos u h s ca ena jocantes, qui seinp^t vetiti Crimen a moril h;ibunt7 In quibus assiduc cul tu s prnccdit adulter, verbftqnc dal stulLo callida nupta vim. Nnbilis hos vjrgii, matron a que virque puerque spcctnt cl ex magna parte senatus adest. 237 Kristjanom pa antični teater ti i hi I samo nemoralen, marveč brezbožen. Udeležiti se teatra je bilo pri kristjanu istovetno, kakor zapustiti pravo bogočastje, ker je poganski uder vseboval mnogokrat kult krivih bogov; Ludorum celebrationis d c ü r u m f e s t a sunt ... si quis tgitur spectaculis interest, ad quae religionis gratia convenitur, discessit a Dei cultu et ad d cos s u c o n t u l i t, quorum natales ct testa cclebravit (Lactapt,, Divinnc instit. VI, 20, PL 712—713). Kcr so bili lore; »ludi sccniqi cultus dco. rum« (August-, De civ, Dei I, 32. PL 40, 43; cf. sermo 198 n. 3. PL 30, 1026). je bila nevarnost, da zapadejo kristjani po teatru zopet v poganstvo ali malikovanje: Quod enim spi:ctaculum sine idolo? Idololatrin ludorum omnium mater. (Cyprianus, De spectac. 4. PL 4, 783). S predstavami o malikih pa so bili združeni tako laseivm prizori, da je človeka sram povedati njih vsebino; Pudet rclerre quae dicuntur, pudet etium accusare quae iiunt (Cyprian., De spectac. 6. PL 4, 784), S takimi scenami so hoteli pogani zapeljati kristjane k malikom: Diabolus ar t Hex, quia idolo latriam per se nudam sciebut liorrcri, spectnculis miseuit, nt per voluptatem possit amari (Cyprian-, De speetac. 4. PL 4, 783), Zato ni čudno, če so Klementu Aleks. Štadiji in tealri y.tn'Hdfja /.Ot/H&V (Paedag. I. 3, PG 8, 655), kjer se je uprizarjalo, karkoli je bilo sramotnega: Quod enim furpe factum non ostendilur in theatris? Quod autem verbuin impudens non pro-ferunt, qui risum movent scurrae et histriones? (ibid. PG 8, 655). Izogibati se torej gledališču je bila za sfare kristjane ne samo naravna etična zahteva, marveč tudi pozitivna religiozna dolžnost, da ne pridejo V stik % malikovanjem. Nos igitur , . . merito pompis vestris et spectaculis abstinemus: quorum et de sacris origi-nem nOvimus et noxia blandimcnta damnamus (Minut. Fei-, Octav. 37. PL 3, 354; prim, tudi August, cp. 91, 6. PL 33, 315). Če je v IV. stoletju precej prenehala nevarnost, da bi kristjani zabredli po teatru v malikovanje, so ostale žal vse druge nevarnosti na etičnem polju. Teater in cirkus sla bila tako udomačena v antičnem svetu, da ju kristjani niso marali pogrešati. Le gladiatorskih iger, kjer so se ljudje med seboj mesarili, ne omenjajo cerkveni pisatelji. Duh tedanjih predstav je bil vseskozi nemoralen. Poganstvo ni bilo več državna religija, poganska literatura — in žal ne ona najboljše vrste — se je ohranila v družbi, posebno pa na odru, Ozračje v tcatTU je bilo silno mehkužno in zapeljivo, pri dirkah razburljivo; umevno torej, da nastopajo cerkveni pisatelji resno proti takim prireditvam. Nec salís incesti» temerán vocíbu* aures: uiiuiGiint oeuli multa pudenda pati. Cumquk! fcícllit am ans aliqua nnvilate muri tum. plauditur et magiut palma favor« dalur. Quudqnc mimis prode si, poena est lucrosa poetnc taníaque non parvo crimina praetor emit. Ovid, Tris 1. 11, vv, 495—508. 238 Tako piše Ciril Jeruz,: Pompa diaboli est theatrorum insaniae, cquorum cursus in hippodromis. venationes in circo et reliqua huius-cemodi vanilas- (Catcch. 19, Mystag, 1, 6- PG 33, 1(169.) Klasično pa nam opisuje Krizostom ozračje tedanjih zabavišč: . ., ubi verba nccedunt fracta lascivaque. ubi cantiones mcrclriciae, ubi vox vehir-menter ad voiuptatem composite, ubi slibio pieti eeuli, ubi coloribus tinetae genae, ubi totius corporis habitus fueo plcnus est, aiiaque milita lenocinia ad fallendes inescandcsque intuenles instructs ■ .. acccdunt irrifamenta per fistulas et tibias aliaque ejus generis modu* ¡alio in fraudem illiciens, munlisque robur emolliens ac meretricum insidiis ... (Clirys., De Davide et Säule bom. 3, n, t, PG 54, 696.j To Krizustomov opis nas kaj živo spominja na današnje .bare- , kjer tudi nastopajo žene izvrstnih kategorij, V Carigradu so nastopale take ¿ene na odru nage ali pa so kar plavale v umetnih basenih (stari teater je bil zelo prostoren), Gledalcu takih prizorov pravi Krizostom: ti hi na trgu ne hotel pogledati nage žene (v Sclen-burgovi ulici pa jih bode kmalo gledali), pač niti doma; tako stvar imenuješ sramotno; in theatrum tamen aseendis, ut commune genus virorum muberumque contumelia nfficias, oculosque tuos deturpes (Clirys. in Mt, hom. 6, n, 8, PG 57, 72). Taki pogledi vodijo v ¡Koralni prepad. 2e Laktaneij se bridko priLožuje, da glumci uče prešestvo, krt jga predstavljajo: Docent adulteria, dum finjtuntj gledalci vsake starosti se vruejo pokvarjeni domov: CorrupLiores ad cubicula rcver-tuntur . . nec ptieri mode:, quo$ praematuns viLiis imbui oon oportet, sed etiam senes. quo« peccare jam non decet (Divinac instil. VI. PL 6, 711). Taki moralni padci zaslužijo posebno obsodbo pri kristjanu, ki je posvečen ne samo po duši, temveč tudi po telesu; saj so njegove oči poklicane, da gledajo najsvetejše skrivnosti krščanstva: Non metuis, o homo, dum quibus ocuiis illic Jcctum qui est in orchestra spectas, uhi deles land at- adulterii tabulae peragunlur, iis-dem banc sacram m ens am intueris? (Clirys,, De Dav. et Saule hom. 3, n. 2. PG 54, 6%). — Onim p», ki so iz cerkve leteli v leater fdar.es tudi ni dosti drujgače), kliče resni Tertulian opomin, ki je tako retorično dovršen ko( vsebinsko tehten: Quale esl enim de ecclesin Dei in diaboli ecclesiam tendere? De ooelo (quod aiunt] in coc-n u m ? Illas manus, quas ad Dominum cxluleris, postmodum iau-dando histrionem iaiigare (Dc spcctac. c- 26. PL I> 657). Stari teater ni bil nič manj zapeljiv, če so igrali ženske uloge moški (v antiki ienske običajno niso nastopale v vlogah). Moški jilumec se jc moral silno afektirano vesti, da jc predočeval žensko, kar je vplivalo kvarno ne le nanj, temveč tudi na gledalce: Elistrio-num impudentissirni motus, quid aliud nisi libidines et docent et instiganl? Quorum enervata corpora, et in muliebrem incessum habi-tiimque mollita, i up ud i C a S I c m i n a s inhonestis gesti-bus mentiunlur fLactant., Divinac inslit, VI. PL 6. 710). Ta običaj, da moški igrajo ženske vloge, nam spričujc tudi Krizostom; Multi enim larvis sibi imposilis, agunt niulieres [yWtUKt'iloVtlU, in t Thess hom, 5, n, 4, PG 62, 428); siccr pa so nastopale že tudi 239 ženske, in sicer zelo razgaljene: Nudis mulierum membris pascis ocu-los (o. c. PG 62, 428). Ni čudno, če se taki pogledi delovali na gledalca zelo razburljivo: Qui a theatro surgunl, concupiscentia ardent, cum viderint enim ilia in scena midieres, ornatibus splendenles. mille aUecti vulneribus, instar maris a es L nantis erunt (Cbrys. in Joan. hom. 60 [al. 59). PG 59, 333). Tak teater mu je seveda Jtüjwpj aataiH'Al) (Clirys. in Joan Bom, !. n, 4. PG 59, 29). take predstave so inu ^daemonum celebritates, non heminum theatra« (in Joan, hom. 32 ¡al, 31f< n. 5. PG 59, 188). Naravnost mojstrska je govomiika poteza, ko graja može, ki gredo v teater gledat plavajoče ženske: Ad fontem pergis diabolieum, ut natantem meretricem eonspicias et nAujragium animai paliuris . . . itin natat Huda, tu vero videns submergeris m profundum Jibidinis (Clirys. in Mt. hom. 7, n. 6. PG 57, 79). HtiljSe i ene v teatru niso nastopale, marveč le pokvarjene osebe; I heatra eoîligunt illoque m e r e t r i c u m choros inducunL, el p ti e -ros c orruptos, qui natu ram contumelia alficiunt (Cbrys. in 1 Cor. hom. 12, n. 5. PG 61, 102). Pevski zbori so satanski: In thcatro diori can uni Satanic i (Clirys,, Epos, in Ps, S, n. I, PG 55, 106), Obiskovalci gledališča so su pred Krizostomom radi izgovarjali, da ni nit hudega, čc gledajo nago ¡Etno, saj je dotičnica le — rnere-trix. Temle kliče: Me mihi dixeris mulier em illam nudam esse mere-triccm: utiquc idem ipse sexus, idem corpus est me re trieb et liberae (Chrys. in Mt. hom. 6. n. 8- PG 57. 72), Take scene pomenijo degradacijo ienskega dostojanstva; pa je enkrat ženska čast izgubila sploh svoj car. preide zaničevanje ženske tudi na lastno soprogo; Quibus nam. quaeso, oçulis tixorem tuam domi postca videbis, quam ibi vidisti contumelia affectant? Quomodo non eruliescis, dum con-jugis tuae recordaris, cum ibi sexum ejus dehonestari videris? iChrys, ibid. n. 7. PG 57, 71). Scvedu mora tudi žena zgubiti vsako spoštovanje do moža, ki se vrača demov iz take družbe; Quibus le oculis uxor aspiciet a tam iniquo spectaculo redeiMteni? QuofflOdo te reeipiet7 Quibus te verbis alloqnntur, qui mulitbrem s u x u m tolum ita d e h o n e -t I a v ç r i £ , et ex tali spectaculo c a p t i v u s et S e r v u s mere t r i c i s effectus sis? (Chrys. ibid, n. 8. PG 57, 72). Tak servus meretricis seveda nima več veselja nad lastno soprogo; postal si, mu očita Krizoslom, razbrzdan, mehkužen, lasciven, sovražnik vsake sramežljivosti; cum domum redieris. uxoril aspeetus minus erit ju-cundus — non quod quidquam habeas, quod in ilia culpes, sed quod trrubescas confiteri morbum (De Davide et Saule hom- 3, n, 2, PG 54, 697), Krizostom je svoje ljudi res poznal v dno du£e. Pogledi na nago žensko telo pat ne morejo ostati brez hudih želja, uči že Klemeni Aleks.: Dum enim losciviunt oculi, calescunt appetiliones (Paedag, lil. PG fi. 655). Tak ¡optični užitek se kmalu spremeni v mrzlico: Quando enim in thcatrum aseenderis et sederis nudiš mulierum membris pascens oculos, ad tempus quidem laetaris, 240 postea au tem illinc magnam alis febrem [Chrys in l Thess. hom, 5. ri. 4. PC 62, 428). Kakor danes so se tudi tedaj mnogi obiskovalci gled&liiča izgovarjali, da gredo k predstavam le radi ^rnefnijA^pa nit Um in da ne čutijo pri tem nobene nevarnosti. Tega izgovora Krizostom ne priznava, ker človeSko telo pat ni železno ali kamenito, temveč meseno: An lapis corpus Luum, an Icrrum? Came circumdatus es, came inquam humana, quae velociui quam foenum a concupiscentia incenditur (Horn, contra ludos n. 2, PG 56, 266). iz teatra je izviralo torej le pre stokrat nečistovanje: Qui ad theatra properant et Bese qtiotidie moechos praestant (Chrys. in Mt, hom. 11, n. 3. PC 57, 259). Žal, da teater zlorablja umetnost, ki bi morala človeka dvigati, da ga ponižuje; in eleganco jezika, da mu nupolnjuju spomin z nečednimi rečmi; o tem se pritožuje Laklancij, ki je imel gotovo velik zmisel za lepoto jezika. Comicae tabulae de stupris virginum loquun-tur, aui am or ib us in u r e t r i c u m (dosti dalje tudi »moderna-, literatura ni prišla vkljuh vsakdanjemu »napredku*); et quo magis suni eloquentes, qui Hagitia ilia finxerunt, eo magis seotentia-r j m elcgantia persuadent, et lacilius inbaercnt audientium memoriae versus nmnerosi et ornaLi (Lactant., Divtnae instit. VI, PL 6, 710). Mestu da hi torej teater dvigal kulturni nivo, zapeljuje ljudi v nebroj prešestovanj ter s tcni niii družine: Uaec enim histrio-nica res multes elfccit adultcros multasque evertH lamilias (Chrys. in Mt, hom. 6, n, 8. PG 57, 72). Je pač psihoiogičen zakon, da kar človek vidi, to tudi rad posnema: Dtscil et faccre, dum consuescit videre (Cyprian. De spcctae. n, 6, PI, 4, 784). Čudne nazore o teatru so imeli tedaj (in menda tudi sedaj j gospodje družinski očetje, ki se hudujejo, če gre žena večkrat v cerkev, dečim prebijejo sami cele dneve v zabaviščih; za ženino čistost so polni skrbi, sami pa menijo, da smejo sebi dovoliti vse; Tu vero, si ecclesiam uxor gravis accusator es, tu si in tbeatris dies e.iigas, non te culpandum pulas? Sed de uxoris castitaLe solJieitus, hac in res superfluam immoderatamque euram adhibes, ila ut ne quidem necessaries exitus ei permittas: tibi vero omnia licere p u ta s (Chrys, in Mt, hom, 7, n. 7. JJG 57, 81). Stališče o dvojni morali so gotovi ljudje zastopali pač v vseh časih; svoje žene hočejo imeti moralne, sami pa radi bredejo po močvirju, Zlasti hčere naj bi bile čiste in tie slišale grde besede, obenem pa jih vodijo v teatre k lascivnim igram; to čudno doslednost v vzgoji in moralnem naztranju je znal ožigosati Terlnlijan s preg-nautnim stavkom, ki je tudi danes aktualen: Evcnit ut qui filiae vir-ginis ab omni spurco verbo aures tuetur, jpse cam in 1 h e a t r u m ad illas voces gcsticulutionesque dedueat (De speetac. c. 21. PL 1, 653). t obiskovalci gledališča je imel Krizostom svoj velik du&no-¡ia$tifxl:i Križ. Kar pridigar v cerkvi zida, to se v teatru poruši; komaj je cerkev ljudi nekoliko očistila, že hite zopet v teater in se vračajo bolj umazani, nego so bili prej, pravi Zlatoust: Quasi de- 241 dita opera sic vivunlcs, ul nobis negolium faceSiant; ct redeunt ■tcrum inultum stercoris gestanles in moribus, in molibus, in verbis, in risu, in desidia (Cbrys in Act. Ap. honi. 24. n. 4. £jG 60, 191 j, — Sploh pa je morala vladati tedaj prava m a n i j a za teatrom; Cerkvenih govorov (se pritožuje Krlzostoin) no poslušajo, toda če pride kak citarcd. kak plesalec ali sličen človek, zvabi vse mesto v gledišče in ljudje kar teko tja ter so mu še hvaležni za vabilo ter po-tratijo polovico dneva za lak Špektakel: Deo uutem nos per Prophc-tas el Apustolos ulloquunle, oscilamus, nos scalpimus (se praskamo pi> glavi), (astidimus. At in hippodromis, ub: nullum est tectum, quod a piuvia deiendat,. mult: imbre urcealim labentc, vento aquam in vultum ferenle, insania ducti Slant, frigore, piuvia, into, viae longi-ludine despectis, nihil eos domi relitiel, nihil a Spectaculn cuhibcre pctest (in Joan. horn. 58 [al. 57), n. 4. PG 59, 320). - Pa du ni bilo tedaj kakor v naših časih)? Greh zahteva pač mnogokrat več požrtvovalnosti nego krepost,., Sicer pa Krizoslom tem strastnim obiskovalcem zabavišč ni prizanašal; resno in duhovito, kakor je pač znal le on, obenem pa tudi jasno, kakor bi se ne upal vsak današnji pridigar, jim pove bridke resnice v obraz: Christum in praesepio relinquis, ut muliercs in scena videas (in Mt, hom. 7, n. 5. PG 57, 79); in 5c bolj resno nadaljuje: Tu reliclo lonte sanguinis (obhajilo), poculo illo trumendo, ad )on-tem (jergis diabolicum (ečg irtjyip' dtafinXtxiif). uL natantem mirelricem conspieias ct naufragium animae paliaris [ib. n. 6, PG 57, 79).a Tudi s socialnega stališča je imel teater svoje senčne tirani. Če gleda revež, kako bogato so oblečene izvestne »dive*, ki nastopajo nu odru, iz vestni lahkoživci, ki si kratijo čas v javnih lokalih, si bo mislih Mcrctrix ilia et seortator, fanionum vel sutorum nonnumquani servorum iilii. in tanta vivunt voluptate: ego vero liber el ex liberis trtus, ¡usto laborem vietum patans, nec somnians ita delieiari possum iChrys. in Ml. hem. 58 [al. 59). n. A. PC 58, 645)- Človek bi mislil, da sliši pritožbo kakega današnjega intelektualnega delavca , . i pa prav ta ^socialni vzdihljaj« datira iz konca IV. stoletja. Padi izdatkov za teatre trpi krščanska dobrodelnost, ki igra vprav pri ublažitvi socialnih prepadov tako veliko vlogo. Bridko se pritožuje tozadevno Krizostom, ko vidi »collectas parum frequen-Uri«, dostavlja pa, da oni, katerim bi vuljal govor, niso navzočni, ker polnijo cirkuse: »Libut quidum accusare, sed eos qui accusal i or fin alldire deberent, non hie video: vos soli adestis, quibus bac admoni-tionc nihil opus est [De Anna ser mo 4, n. 1. PG 54, frfiO). Vendar 1 Zdi se, da so ie ti ^pridni ljudje« izgovarjali) saj ob praznikih po(-llimo cerkve. Kriiostom priznava, da je n. pr. za binkošti cerkev ic premajhna, toda lakih posameznih močnih cerkvenih shodov ne ceni previsoko: Ncc tarnen Bunc cnnventuin magni facio: qiiandoqujdcni magis. cx more iti. quam religio ni» ergo — riv^iliia; 'fi? ioitv s'jk atöaiiiai (Chryjs,, de Anna sermo -1, n, 2. PG 54. 662), To Z IfttOüStcwo misel bi rad predložil vsem duinopaslirskim delavcem v upoSLe vanje in — premišljevanje; bo znabiti potem nekoliko manj optimizma in toliko več zdravega realizma. FSf^nslušni Veitnik. 16 242 hoče govorili, da si olajša srce in da povedo poslušalci vsebino prizadetim libid.). Ce upoštevamo vse tc senčne strani gludiica, bomo razumeli, da SC tudi resni pogani niso mogli navduševati za predstave, kakršne» so se v resnici vršile. Istotuko nam bo umevno, da igralci in razni .oartisti« niso tnoglt uživati socialnega ugleda. V boljši dobi rimske republike so cenzorji večkrat porušili teatre: Saepe censores re-nascenti» cnm máxime t h t-a t ra destruebant, moribus consu-1 ente s quorum scilicet pcricuíum ingens de lascivia providebant (Terlull., De spect. c, 10- PL l, 612). Cim bogatejši je postajal Rim, ten bolj so bili Rimljani željni zabave. Panem et circenses, je bil njihov program. Nabave so bile različne: najobsežnejša igra je bil *mimus (Cicero, Pro Cbel. c. 27). Mimus (íiííito^Hí) je moral znati izražali brez besedi s samimi gestami vse misli in čuvstva, ki jih je hotel mimo-grai obuditi. PanLomimus jc izvrševal oni del muzike, ki jo imenujejo stari pisatelji »música muta«, scilicet quae ore clauso manibus loqui-lur, el quibusdam gesliculalionibus fací t jntelligi, quod vin narrante lingua aut schpturae lextu possit agnosci (Cassiodor., Var. 1. 1, ep. 20. PL 69, 522). Da je hila pri lakih igrali odprta široka pot raznim dvoumnostim, jc več kot verjetno, posebno če pomislimo, da so pantomimi igrali tudi ženske vloge ter se posluževali pri tem Se mask. Omenjam, da Tertulijan zelo strogo obsoja maske (De speclac. c, 25. PL ], 655). Kazen mimov so nastopali nxystici«¡ to> so bili atleti, ki so ni-siopali nagi in so vzbujali pri — nežnem spolu mnogo občudovanja. Tertulijan je zapisal O tej stvari prikro opombo: Xysfici, quibus le-minae corpora substemunt (De spectac. 2, 2. PL 1. 654). Znani satirik Juvenal jim tudi ni prizanašal. Najbolj krvava je bila igra gladiatorjev. »Gladi.iluru je raz-dražila s svojo kruto realnostjo živce gledalcev do najvišje stopnje; ljudem sc ni hotelo več Leatralne predstave, ki bi posnemala dogodke iz življenja, marveč prave, človeške krvi: Gladiatores innocentes m ludum veniunt, ut publicac voiuptatis hostia« fia nt (Ter-luL, De speetne, c. 19, PL 1, 651). Publika je kar mirti od uino obsodila tega ali onega nesrečnega borca — na smrt: et verso pullie« vulgi quemlibet ucciduni populariler. (Juvenal., Sat, 3, vv. 36. 37.) Tudi »cirkus« jc bil kraj krutosti in razburljivosti, obenem pa kraj, kjer jc mogla publika dati duika svoji nezadovoljnosti proti vladarjem in raznim strankam: Circo quid amarilis, ubi ne principihus quid eni aut civibus suis parcunt (Terlul., De spectac, 16. PL 1, 64S). Kristjanom je cirkus za bran jen, ker lam vlada norost; »furor prae-sidet", pravi Tertulijan: aspice populum jam cum furore venientem. jam tumultuosum. jam caecum. jam de sponsionibus concitatum (Tert. I. c. PL 1. 648). 24 3 Samo po sebi je umevno, da «artistU, ki so nastopali pri Lakili javnih zabavah, niso mogli uživati posebnega socialnega ugleda. Lilti so izključeni iz boljše* družbe, čeprav moramo priznati, da bo te ¿ko opredeliti, kaj pomeni — boljša družba. Rimljani so jih izključevali iz. javnih služb; (Sccnicos) manifeste damnanl ignominin et capitis rainutione, arcentes curia, rosiris, senatu, equite caeterisque honoribus omnibus simul ac ornamentis quibusdam (Tertul., De spectac. c, 22, PL, 1, 654). Logično lo seveda ni, če Rimljani obsojajo glumee, obenem pa se naslajajo na njih umetnosti; zato jim ogorčeno očita Tcrtulijan: Quanta pervcrsitas! Amant, quos muictant; depreliant, quos probant, artem magniticant, artificem notanlJ (ibid.) Vkljub tej javni infamiji so prehajali tudi ljudje iz vseh boljših slojev med glumee: Non nobilitas cuiquam. non aetas aut aeti honores impedimento, quominus Graeci Latinive histrionis arteni cxer-ccrent (Tacit, Ann, 14, 15). Blazni Nero je obubožane plemiče Spravil na oder (ib. 14, 4). Vendarle je veljalo na splošno za sramotno, ako sc je kdo posvetil scuni. Mimus evadis et non te pudet, kliče Krizostom (in Eph. hom. 17, n. 3. PG 62, 119. Tudi resnejši poganski pisatelji pišejo V tem duhu (n. pr. Cicero, l)e repubh IV, ID). Ta socialni prezir glumcev se zrcali kajpada ludi v pozitivnem državnem pravu: Inlamia notatur, qui ... artis Iudicrae pro-nuneiandive causa in scaenam prodierit (Dig. L 3, tit. 2, 1). Se v zakonsko pravo je prešla ta infami« ter postala precej razsežen zadržek: Si senatoris filia, neptis, proneptjs vel qui artem Judicram exereueril, euiusve pater nialerve id fecerit, nupserit, nuptiae non erunt (Dig, L 23, tit. 2, n, 42; slično določilo n, 44), Vsa sreča, da pri današnjem nebroju poklicnih in — nepoklicanih glumcev župniku ni treba povpraSevati po takem zadržku. »Umetnice ' so bile omejene tudi v drugih civilnih pravicah: Ne a scenicis mqlieribus lideiussio aul jusjurandum perseverantiae exigatur (Nov, 51) Z ozirom na to stališče rimskega prava se ni čuditi, ako je i cerkveno pravo zelo previdno, ko sprejema »artiste* v cerkcv; tako najdemo v Apostolskih konštitucijah določbo, zanimivo že po izrazih, s katerimi označuje razne umetnike, sledeči kanon glede kandidatov za krst: Scenicorum si quis accedat, vir sive temina, vel auriga,1 vel gladiator, vel sladii cursor vel lanisla (slično kol gladiator) sou ludorum curator, vel Olynipicus, vel choraules, vel ciLharista, vel Iyrtstes, vel sultationem ostentans, vel caupo: hi aut finem fa-ciant, aut rejiciantur. (Constit, Apost. 1, 8, c. 32, PG 1, 1130.) Seveda so prosiii tedaj za krst odrasli. Glumcem je ostal dolga stoletja neki žig socialne in moralne manjvrednosti/1 1 Naravno misli konititucjja na voznika v cirkusu in ne na kakega običajnega voznika. Ta je kvečjemu »intempuTans«, če se mu ponudi pri' ložnost. nikakoT pa nc »latami*-. s SredrtfeVCSki pisatelj Joannes Salisber. [t 1180?) pili; |Hislriones| in terviii conditione dumlajtat plcmmqiic repericR (Pnlycratic, 1, t, c, B, PL 199, 405) in jih izključuje od sv. obhajila; Sacrac communionis graliani histrionibus et naimii, dum in ma litja per$evernnt, cx anetoritate Patruni non ambigis csse pracelusam fihid. P], 199, 406). Helinand [f 1227) poslavlja 16* 244 Vzrok temu socialnemu preziru najdeš v dejstvu, da So glumci predstavljali res grde komade. - Ko je začel vladati v zakonodaji bolj krščanski duk, so skušali vladarji omejiti take predstave, vendar jih niso mogli povsem preprečiti. Najprej se je posrečilo odpraviti kruto gladiaturo, katero jc med pogani obsojal edini Seneca (Consol, ad Hclv, matr. c, 17). Prvič jo je formalno zabranil Honorius (404J. Ko ¡e poslal imperator, so po stari navadi uprizorili lak »horrendum spectaculum . Pri tem je stopil v areno neki asket iz vzhoda, Tele* mah, da bi pomiril borce, ki so pa za plačilo njega zaklali. Ta nesreča je bila Srečen povod, da je »laudabiits imperator , kakor ga imenuje Teodore! Cirski, prištel Telemalia k mučencem in zabranil ta >,ncfa-rium spcctaculi genus« (Theodorct, Cyr., Hist. Eccî. V, 26. PC 82, 1255}- Krizostom na vzhodu ne omenja več gladiature, pač pa se je vršila še v Afriki (August, Confess. VI, 8, PL 32, 726), Sicer pa so se predstavljale druge precej razburljive igre, ki jih tudi krščanski vladarji, stoječ pod pritiskom starih rimskih tradicij, niso mogli povsem zatreli. Tako dovoljuje Justinian (Nov, 105) konzulom ob nastopu službe »niappoa (konjehorbo), »venacijo« (lov), Mnonomcriutn« (borba ljudi z živalmi), *pomoluslnu reči« pa so se morale vršiti na Španskem v metropolitskiii in katedraInili curkvah ob božičnih in drugih praznikih in ob novih mašah, in sicer med službo božjo, »dum d i vi na aguntur«. Tu se naštevajo ludi thealrales, larvae, monstra, spectacula, nec non quamplunma inhonesta, tumultuationcs quoque et turpia carmina et derisorii sermones (Cone, Toïet. de »Aranda« c. 19, Mansi 32, 397). Zlasti svari koncil klerike, ki se bodo vmešavali v lake predstave ali jih dovoljevali; oo ipso per mensem portionibus suis mulctentur (ibid.)-® " Naravnost neverjetne reči so se godile na Pranco&keill, kar nam ivçdoèi pismo paričkega škofa Odona ii !- 1199 prof i tako ivanenut »le-stnm laluorum* (Narrcnlest), ki so ga • obli a tuli« na novo leto. V cerkvah so se ta dan vriiie lake j-cnormitatei et npeTa fiagiliosa«, da Jt ¡e sve-(išie omadeževalo »non solum foediiate verborum, v cru m ctiam sanguinis elluwonc« (PL 212, 71). Dekreti, svarila, groïnje pa menda niso mnogo izdale, kur so »e ljudje llaiki in — kluriki) sklicevali na staro »navado* in trdili, da je treba dopustiti ilovsSkemn duhu vsaj enkrat na K-to nekaj »oddiha«. še 1. 1444 je izdala o lu j .-navadi» poseben parere panika leoloika fakulteta, da pobije navidezne argumente, s katerimi so hoteli opraviievati gOTOstasnoati, ki so se godile v ccrkvi, Fakulteta poudaril, da so take navade ostanki paganjima, uspnrcisiinnt .lani nefarin tradition, in obžaluje postbno, da se vrSe take roil med službo božjo: ludibria Jani divinO servitio p t: i mis toil t. V Cerkvi su igrali pravi karneval v grobem smislu besede; abominaliones, qua runi pu de t reminisci et reetUre horret animus (PL 201, 1J71). Proli tem zlorabam naglaSa fakulteta; X. Non licet viri» ecclesiastic is et maxime p r e s b y t e r i s aul nliis in saeris oTdinibus constitutif, in conspcctu populi ludere aliqua persnnagia ludorum, qui nec ad devotionem movent, nec ad mores, sed magis ad ritum fl ludibriuiu, cum talia (accre nullo modo speetet honcstali ycl gr.ivtati clericorum, — XI. Saeculares homines faciendu tales Indes, qui sunt dumtaxat ad risum vul ludibriuiu, non dubcnt uti habilibus vel vestimentis mnnachoTum, vel monialiutn, cum illud sil ctiam a civili iure prohibitum, MimogTvde omenim Je conclu si o VIII; non licct ducerc choreas in ecclesia, quandn fil divinum serviliulll, aul comedere et bibcre circa altarc, quanrfo missa cclebratur etc, |PL 2D7, 1175], Menim torej, da niso naii časi prav v vsakem oiiru — najslabsi. 246 k Li koncil pa dodaje važno določbo: per hoc tain [menda tarnen) honesta* repraesentationea et devoius, quae popuium ad devotionem movent, lam in praefatix die bus, quam in aliis non intendimus proh ibere. Iz tega kanona je razvidno, da so cerkveni zakonodajci dobro razlikovali med grdimi igrami in mud predstavami, ki so imele pošteno ali naravnost religiozno vsebino. V srednjem veku so se razvile namreč religiozne igre, kt so historično izšle direktno iz lilurgije,' Saj je naše bogoslužje najbolj vzviSena actio (primeri napis v misalu: infra »actionem«), torej di janje, ki nam ne samo predstavlja, marveč tudi ponavija gluboke skrivnosti iz Kristusovega življenja. Posebno bogoslužje nekaterih praznikov nas spominja na taku raznolike biblične dogodke, da Se je v liturgiji in pri ljudeh kar spontano pojavila težnja, kako bi jih dramatično uporabili, V začetku so se vršile te igre v cerkvi ter so bile povsem resnega značaja; ker so postale cerkve za množico premajhne, so prenesli predstave na prosto in a tem se je začela profartacija; — edini dragocen ostanek iz te dobe so pasi jonske igre v Ober-uminergauu, ki jih predstavljajo z vso resnostjo. j-Artisli". so bili zopet svoje vrste »narodič* brez stalnega bivališča in brez socialnega ugleda, ker so predstavljali za denar vsako stvar in se dejansko niso prav nit odlikovali po vzglednem etičnem življenju. Cerkvene in državne oblasti so jih vtlud tega imele tako rade kakor n, pr. mi današnje cigane, ki znajo lepo muzicirati, natančno prerokujejo bodočnost in kradejo, kar jim pride pod roke. Tako zahteva I. milanski koncil 1565 od knezov, ut histriones et mimos caelerosque circulatores, et ejus generis perditos homines suis finibus ejiciant; et in caupones et alios, quicunque eos rcccpcrint, acriter aniinadvertant (cap. 66. Mansi 34 A, 72). Gospodje gostilničarji pa si Ich predpisov niso vzeli preveč k srcu, ker Vf. milanski koncil 1582 jih zopet opominja: ne (caupo) lenones, mere Ulcus, histriones, mimos, et cacleros male conditionis homines, nugatures apud se diutius hospitari patiatur (cap. 27. Mansi 34 A. 529). Vkljub tej dejanski infamiji, ki so jo uživali histriones, so se vendarle tudi boljši ljudje radi mešali med nje. kaT nam svedoči akt milanske cerkvene oblasti, ki pravi: Nullus ex familia (seil- archiepiseopij . . , ehoreai. exercere nec personatus ineedere, nec venationi, nec fabuli? aliisve h i s t r i o n n m impuris actionibus vacare audeat (Acta Itccl-Mediolan. 11 (Bergomi 173S] 816). Ktj čitamo te stroge izjave proti glumcem, ne smemo nikoli pozabili, da so vse grqinje in kazni naperjene le proti glumcem, : Torej ne iz rimskih iger; stoktja sc je borila cerkev proti antičnemu teatru in i časom so izginile zadevne tradicije. Šotno kot »burilo* bolj Volanih krogov so bili znani Se upi*! starih dr.imatikov, n predstavi niso ¡muli pravega pujma. Dil bi imeli ludi taki krojji kaj bolj primernega čtiva, je I frontwithfl »pisala svoje komedij«; primeri njen predgnvor v PL 137, 072. — Na razvoj srednjeveških ijjcr ni ittlula antična drama nikakega upliva. Pri m. tudi: Michael, {jeschiehlt des deutschen Volkes IV, 100 247 kakršni so biJi žal de facto, nikakor py ne proti teatru ali glumcem samim po sebi. Ce sploh kje velja dictum «qui bene distinguit, bene docct«, velja posebno v morali, kjer treba dobro razločevati med stvarjo samo in med njeno zlorabo. Res je, da so stari očetje in disciplinarni kanoni polni krepkih izrazov proti teatru in glumcem, toda nikjer ne najdemo, da bi bila obsojena institucija sama po sebi. i« za časa sv. Kriif.astoma ¿10 mnogi izrečno učili, da prisostvovati teaLral-nim igram ter dirkam ni greh: in theatra ascend ore et equorum certamina spectare, nnn videtur multis pcccatum esse manifestum. Krizostom ne pobija tega stališča, marveč priznava moralno indi-ferentnost teatra, dodavii pro praxi: Sed infinita vitae mala solet inferre. Kot moder pasLoralist opominja ob tej priložnosti Antijo-bijces Ne tantum itaque peccata fugiauius, verum et ca quidem quae in differentia {(u)ul-Saugflasche«]. Prvi teolog, ki se peča s takim »inštrumentom«, je Penedikt XIV. [Di.* synodo dioec. 1. XI, c. VII, n. 8), pa ga odklanja. Njemu je že conlra naturalem inslinctum, da bi se otrok hranil z animalnim mlekom, ko vendarle vsaka živina hrani plod z lastnim mlekom. Med modernimi moralisti io prevladuje mnenje, da jc dojitev lastnega otroka obligatio ex gencre suo gravis. Glede opravičevala plcmcnitaških družin, ki so mislile, da velja zanje tozadevno kaka bolj blaga teorija, je dobro ponoviti besed« Palmierijeve: »Cum respeetu naturae ntnnes feminae sini pares iisdemque teneantur legibus, nun est cur potius nobiles quam lgnobiles excusenlur« (Bal-lerini-Palmicri. Opus theol. mor.' II, 608). Seveda pa velja obveznost sub gravi le tedaj, če je mati zmožna dojiti. Če pa ne more dojiti osebno, obstoji gravis obligatio, da poiSče dojiljo, ki bo Fizično in etično zdrava. Dojiti pa otroka umetno je na splošno zabranjeno, in sicer sub gravi, ker mu laka umetna prehrana ne nudi silno važnih elementov, potrebnih za snovanje telesa. Natura se pat ne da nadomestiti. To nam je pokazala vojska s svojimi raznimi surogati («Ersatz«); tako je tudi pri dojilvi otroka. I.e če je mati nesposobna za dojitev in obenem tako uboga, dn ne more držati zdrav« dojilje, bo smela nudili otroku tudi umetno hrano. Kako naj se zadrži duhovnik in praxi do tega vprašanja? To je pffstorafni problem, katerega obdeluje Grosam prai1 obširno (5<1—81) in Z ljubeznijo. Pridigar bo moral biti previden tet 252 računati nekoliko z občutljivostjo poslušalcev, ki silno radi zamerijo (tudi »pobožni«), Če jim duhovnik pove, kakšni so. Romanski narodi so v tej točki manj občutljivi; sicer pa bo mogel ludi pri nas s potrebno modrostjo vsak pridigar govoriti o tej zadevi. Pisce teb vrstic se je v Ljubljani parkrat dotaknil tega predmeta; ijudje so ga resno poslušali, spotaknila se je le neka redovnica, ki je imela par gojenk s seboj, in neka silno pobožna vzgojiteljica, ki je pobrala svojih par punc iz cerkve- Druge nesreče ni bilo. Pač pa so mnogi priznali, da je dobro, ako se pojasnijo tudi te zadevi:; zlasti spada, tak nauk v sestanke krščanskih mater. K a t e h e t v ljudskih Šolali ne bo mogel razprHvljati o lem problemu. V višjih letnikih, ki so videli v kino in gledališču drugačne reči nego doječo maLer, bo laže govoril. Posebno naj razloži to dolžnost župnik pri nauku za zaročence. Ker pa je tuintam težko govorili o tem, naj bi jim vsaj izročil kako tozadevno brošuro, kakor je to navada v linški škofiji. V Spoved niči bo moral duhovnik urgirati tO dolžnost. Če je treba tudi Sub poena denegatae absolutions. Osobito ¡w.rtjo naj bi župnik posvetil babicam. Te so v najožjem Stiku s porodnico in lahko vplivajo blagodejno nanjo. Gotovi industrijalci delajo tudi z denarjem pri babicah veliko reklamo za svoja umetna hranila, toda to je le *Geschaft«, in kjer se pojavi taka reklama, je treba babico poučiti. Ali naj tudi država s pozitivnim zakonom prisili sposobne matere k dojenju? Na prvi mah bi človek mislil, da bi bil lak zakon umesten. Pa ni tako! To bi bil preveč radikalen poseg v družinsko življenje in bi ne — koristil. Odnos tiled materjo in otrokom ima tako globoke etične korenine, da je odveč vsako civilno pravo, ki bi hotelo šele ukazovati kake pozitivne čine. Bolj uspešno je, če zabranjuje gotove čine, toda ludi les negativa, žal, je večkrat iluzorična, kar nam dokazujejo horendne številke o umetnem splavu. Povzdigniti je Ireba torej materino $rce, obuditi v njej pravo, nadnaravno ljubezen do ploda; potem ne bo Ireba ponoviti besedi Cornelija a Lapide: Pudeat eas (matres), quod a hrulis animantibus in officio cariintis supeientur. (Comm. in Penlat. in Gen. 21, 7.]' Jos. Ujčič. Cerkvene organizacije in redno dušno pastir stvo, — U jed nuj župi postoji više kongregacija in kat, organizacija, da je divota v ¡dieti, kad su paradne procesije, a inače župnik mjesni ni je u nikakvom dodiru s njima, osim šlo sam župnik vodi treči red. Ali župna crkva ne ima nikakve koristi od tih kongrcgacija. Da se ne smiluju neki izvan organizacije, ne bi bilo u crkvi nikakvog pjevanja; dapače * Slovenskim materam bi priporočil publikacije zdravstvenega odseku lil Slovenijo: A m b r o l i č , -Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dn-jenčku (Ljubljana 1921], 253 neki upravitelji zabianjuju svojima, tja uopčc sudjcluju kod toga. Osim loga, kad se u crkvi vrše javne pubažnosti, organizacije ne sudjcluju, nego drže svoje vježbe i priprave za zabave. — Da-li je to prema duhu kat, pokreta? Duhovnik, ki je tole zapisal, ni morda neprijatelj katoliških organizacij, Ne. Dobro se zaveda, kaj pomenijo za versko življenje kon-gregacije in pobožne družbe. Govori tudi samo o mestih, ne o dušnem pastiretvu na deželi. Na deželi je župna cerkev središče vsega verskega življenja, Kar jc družini domača hiša, to je župniji župna cerkev. V njej se zbirajo v nedelje in praznike, ob veselih in žalostnih zgodah, Svele zakramente prejemajo vsi v župni ccrkvi; če gre kdo kam drugam, je to že izjema. Dekleta iz Marijine družbe skrbe za lepoto ž up ne cerkve, Za oltarje prinašajo svežega cvetja; trudijo sc za ubrano petje; in če je treba pri cerkvi kaj novega, novih prtov, novega bandera, eiburija, ali tudi samo obleke za ministrante, dekleta nabero potrebne vsote. Lepa župna cerkev je ponos župljanom in veselje Marijinim družbam. Tako je na deželi, med vernim kmetiSkini narodom. Po mestih je pogosto nekoliko drugače. V naši dobi jc v vsaki mestni župniji mnogo lakih, ki sploh več ne hodijo v ccrkev, ne v domačo župno, ne v katero drugo Cerkev. So pa v vsaki župniji tudi Še dobre, verne družine: hčere SO v Marijini kongregaciji: mati v tretjem redu; in morda je tudi oče Član katoliške organizacije. In čudno, vprav teh dobrih družin v najlepše praznike v letu ni videti v domači župni cerkvi; morda tudi v nedelje ne, Hodijo pač drugam, In tako se dogaja, da prihajajo v domačo župno ccrkev iz večine le oni, ki niso v nobeni kongregaciji, v nobeni družbi, tiste srednje vrste verniki, ki enkrat, mogoče celo dvakrat na leto prejemajo sv, obhajilo, tudi nedeljske maše Se ne opuščajo, a ki se jim drugače /d i vse preveč in vse pretirano. Ko ne bi bilo nekaj dobrih deklet, ki so prišle z dežele v mesto služit, bi bila obhajilna miza v župni cerkvi v največje praznike malone prazna, — Najboljše družine se ogibljejo župne cerkve, zalo pa je umevno, da nimajo ¡istega Čuta za nje potrebe, tiste skrbi za nje lepoto, ki jo moramo občudovati pri ljudeh na kmetih. — Organizacije prirejajo časih svečanosti s petjem in igro. Za take stvari je treba mnogo vaje in priprave. T.ahko pa se zgodi, da sc vadijo in pripravljajo v nedeljo popoldne v tistem času, ko je v žtipni cerkvi krščanski nauk z litartijami in blagoslovom. Nekako tako mora biti v dnem kraju, odkoder nam je doilo hrvatsko pismo. Skrbni in budni dnini pastir skoraj žalostno vprašuj«.:: Ali jc to v duhu katoliškega pokreta? Tisto idealno lepo razmerje, kakršno jc na deželi med fcupljani in dušnim pastirjem, med župnijo in župno cerkvijo, — V mestih, zlasti v večjih mestih, v naših časih skoraj ni mogoče. V župniji na deželi je služba božja samo v župni cerkvi in brez posebnega razloga ne bo nihče hodil kani drugam izven župnije k sv. maši. V mestu je v majhni razdalji cerkev poleg cerkve. Ni pa sedaj nobene zapovedi, ki bi nam velevala, da moramo hoditi vprav v župno ccrkev. 254 Vsak ¿rc tja, kjer mu bolj ugaja, — Na deželi vodijo vse cerkvene organizacije duSni pastirji sami, pogosto tciko, a vendar opravljajo vse to delo, kakor ga morejo. V mestu pomagajo dušnim pastirjem tudi drugi duhovniki, zlasti redovniki. In hvaležni jim moramo biti za veliko vzgojno delo, ki ga vršč v kongregacijah in pobožnih družbah. Odtod seveda pa vsaj deloma izvira tista neprilika, da se župljani, in često najboljši, odvajajo iz župne cerkve. Ta neprilika ni povsod enaka; izvestno ni povsod taka, kakršno smo pravkar opisali. M.ugoče je tudi, da se komu zdi večja nego je v resnici. Ce je pa kje res tako, da redno dušno pastirstvo trpi očilo škodo zato, ker župljani zapuščajo domaČo cerkev: m nramo reči, da cerkvena oblast tega ne odobrava, [iila je vzgojna modrost sv. stolice, ki je dala vernikom popolno svobodo, da morejo zadostiti svoji nedeljski dolžnosti v vsaki cerkvi in da smejo v vsaki cerkvi prejemati sv. zakramente.1 Ta svoboda je za mnoge, zlasti pO mestih, velika dobrota. A te ni več zapovedi, ki bi nam velevala, kam moramo hodili k sv. maši in izpovedi, je vendar še vedno želja škofov in tudi želja vrhovnega poglavarja, da bi verniki, kolikor je mogoče, hodili vsak v svojo župno cerkev k božji službi. To željo izraža nuvi zakonik z besedami: »Monendi suni iideles, uL frequenter, ubi commode id fieri possit, ad Stias paroeciales ecclesias accedant ibiquc divinis officiis intersinl et vcrbum Dei audiant [can. 467, § 2), Rimska stolica smatra stvar za resno m važno. Benedikt XV. je dne 14. aprila 1917 s posebnim pismom pohvalil dijonskega škofa Mavricija Landrieux-a, ki je bil izdal pastoralno okrožnico o tem. kako naj bi sc obnovilo nekdanje življenje po župnijah, Papež piše, da je komaj katera stvar, ki naj bi o njej razmišljali, lako vaina. kakor življenje v župnijah. Nekdaj da je bila župnija podobna družini. A stara disciplina je propadla, in sedaj mnugokje dušni pastir komaj še pozna svoje ovce in ovce komaj še kedaj slišijo glas svojega pastirja. Vera v ljudeh umira, razpasle so se strasti in greh, 0 nekdanji lepoti je ostal komaj še spomin. Zato naj se župnije zopet tako uredč, da bo množica vernikov eno SrCe in ena duša. Župnik bodi med ljudstvom, kakor oče sredi otrok: za vse naj modro skrbi. Pastir naj hrani ovce s kruhom nauka in zakramentov, vodi naj jih, podpira s svojim svetom, izpodbnja in utrjuje v dobrem. Verniki naj bodo med seboj v tistem razmerju, da bodo vsi čutili, kar enega zadeva; za obče koristne, pobožne ustanove, kakršnih je več v vsaki dobro urejeni župniji, naj skrbč vsi: vsak stori, kar mu veleva srce, in pomagaj, kjer ve, da je pomoč polrehtia .. . župnije bodo dobile 1 V srednjem veku so morali ljudje v nedelje in praznike hoditi k si-r maSi v župno cerkev. To zapoved je razveljavil iele Leon X. [1513 do 1521). Odlok iaterunskega zbora (1215) O izpovedi so Se v 15. Stoletju tolmačili tako, du se mora vsak enkrat na leto izpovedati svojemu mainiku, t. j. župniku. Milejši nazor SO uvedli v prakso zlasti jezuiti, Med tistimi, ki so sc milejši praksi do kraja upirali, pa so bili janzenisti. Gl. o tem H. Bruders S. J., Akademische Vortragu, Innsbruck 1910, 353-369, Anmerk, 33. 34. 255 nekdanjo veljavo, če jim iopet damo prvotno obliko in ureditev (pristinam (ormam atque indolem).' Pismo nam kaže, kako si je Benedikt XV, mislil vzorno urejeno krščansko občino. Župnija naj bi bila kakor ena sama velika družina, To je Benediktov ideal, za katerim naj hrepenimo in ga skušamo ustvariti v življenji), Papeževo pismo ne krati vernikom svobode, da smejo hoditi k božji službi ludi drugam, A la svoboda ni neomejena, Meje so ji začrtane v zakoniku. Vernike je treba poučili, katere dolžnosti jih vežejo do župne cerkve. Opominjati jih je treba, da naj po možnosti pogosto hodijo v domačo cerkev. uMonendi sunt fideles,« Kar velja za vse vernike, velja tudi za člane katoliških organizacij, za Člane bratovščin in cerkvenih družb. Tretje redni kom je velel Pij X,; Kolikor je mogoče, naj hodijo vsi k službi božji v svojo župuo cerkev in naj pomagajo dušnim pastirjem pri pouku v katekizmu. »Ouantum lieri polcrit, Sne ris in parochiaJi suo quisque templo adsinl et curionibus operam navenl in adulescentulis rudioribusque hotnini-bus ad chrisLanam doctrinam instiluendis.-1 Vprav ta pravila ponavlja zakonik za vse vernike, pa tudi za vse cerkvene organizacije. Kanun veže vse enako. Voditelji katoliških organizacij ne bi vzgajali članov prav č)Sto v cerkvenem duhu, ko bi jim namenoma zamolčevali kanon 476. Vse cerkvene družbe, tretji red, Marijina kongregacija hočejo gojili v svojih članih apostolskega duha. Apostolsko pa naj delajo najprej z lepim zgledom med svojimi ljudmi, v domači hiši, v domači župniji. Vsaj v večje praznike naj bi dohre krščanske družine šle k sv, obhajilu v domači župni cerkvi, v izpodbudo vsem župljanom. Župnik v nedelje in praznike daruje sv. daritev za ljudstvo, pro poputo. Ljudstvo, župljani pa naj bi se zbirali, kakor družina doma, okrog skupne mize Gospodove in iz rok svojega duhovnega očela prejemali kruli življenja. Veliko zlo naše dobe je, da ljudje opuščajo pridige; zlasti popoldne pri krščanskem nauku so cerkve bolj in bolj prazne. Tn zopet je dolžnost katoliških Organizacij, pobožnih družb, da navajajo svoje člane, naj hodijo pridno v domačo cerkev k pridigam, h krščanskemu nauku in s svojim zgledom vabijo tudi druge. V vsaki dobro urejeni župniji, tako veli Benedikt XV., naj bi se zasnovala karita-livna društva, recimo Vincencijeva, Elizabetina družba; pa tudi prosvetna društva, v našem času društvo za krščansko Šolo, Duša vsemu knrilativncmu in prosvetnemu delu v župniji je župnik, A če naj delo res uspeva, je nujno, da mu pomagajo dobri laiki, Laiško apostolsko delo je danes geslo. Prvi, ki so pozvani za to apostolsko delo, so člani naiih cerkvenih organizacij. Budimo v organizacijah apostolskega duha, pa ne bo povoda taki tožbi, kakršna zveni iz pisma onega duhovnika, ki je sredi organizacij nekako osamljen pri svojem delu. Fr. USenitnik. 1 Pismo je priobčeno v Acta Ap. Sed, 1917. 226. 227, V vojni vihri smo pteslišnli papeževo besedo; tic spominjam se, da bi bii v kakem bogoslovnem praktičnem listu kaj čElal o pismu. * Pius X, ep. Tertjum Franciscalium Ordinem, S.sept. 1912. (A AS 19] 2, 5&4). 256 Rimskim romarjem, Sv. penitencljarija je dne 21. marca 1925 izdala razglas: Vsem, ki so bili za sv. leto v Rimu in so tam dobili odpustek sv, leta, je dovolil sv. oie Pij XI., da morejo dobiti doma odpustek sv. leta za d u S o v vicah, *quotiescunquc quattuor Iti die paroeeialis ecelesiae visitalionis expie vennt, servatis ser-vandis« [AAS 1925, 266). — Privileg je dovoljen letošnjim rimskim romarjem — v prid dušam v vicah. Pogoji za odpustek so; izpoved in sv. obhajilo, molitev v namen Sv. Očeta in štirikratni obisk župne cerkve v enem dnevu, li pogoji se morajo izpolniti tolikokrat, kolikorkrat huče rimski romar nakloniti odpustek sv. leta dušam v vicah. Za rimske romarje, ki hočejo dobiti jubilejni odpustek za duše v vicah, torej ne veljajo pogoji, ki so jih določili školjc, vsak za svojo škofijo, za one vernike, ki letos ne morejo iti v Rim, Dosti je, če obiSčcjo Štirikrat iupno cerkev, v času od danes opoldne do polnoči jutrišnjega dne. Pri tem obisku naj molijo po namenu sv. očeta petkrat očunaš. češčenamarijo in čast bodi, ali kako drugo ekvivalentno molitev. Izpoved lahko opravijo in sv. obhajilo prejmejo prej ali pozneje. Odpustek za duše v vicah morejo dobiti tnbkokrat, kolikorkrat izpolnijo te pogoje. P. D. Za tiste, ki v sv. letu ne morejo iti v Rim- — Pojavili so se nekateri dvomi v določbah v konstituciji »Apostolico muneri« z dne 30, julija 1924, s katero je papež dovolil milosti sv. leta onim, ki 1. 1925 ne morejo iti v Rim (gl. Bogosl, Vest. Í925. 59), K dvomom je odgovorila sv, pcnitencijarija 9. matea 1925 [AAiS 1925, 327): 1. Med delavce, ki se morejo doma udeležiti privilegov sv. leta, se štejejo samo oni, ki opravljajo težko ročno delo, ne pa duŠcvili delavci, »arti non servili addieti«, ki dobivajo za svoj trud majhno plačilo in zato nimajo sredstev, da bi Sli v Rim. 2. Jubilejnega odpustka nu morejo dobiti doma oni, ki imajo sredstva, da bi šli v Rim, pa so kako drugače zadržani, n, pr. žena. ki ji moi ne pusti, da bi Èla z doma. 3. Oni, ki so trajno zadržani, da bi letos potovali v Rim. miiTejo doma dobiti jubilejni odpustek, in sicer dvakrat, če izpolnijo določene pogoje, vendar zase 1« enkrat, drugič pa za duic v vicah. F, U. pijani ženini. — Pri vseli kanonistih najdemo med hibami konsenza, ki onemogočajo zakon, nastuto tudi pijanost. Dogaja se, da je pri popoldanskih porokah kateri poročencev — navadno ženin _ pijan; župnik ga ne odkloni in asistira poroki. VpraSanje je, je-li tak zakon veljaven ali ne. Najprej je treba ugotoviti, kakSna stopnja pijanosti vzame človeku porabo razuma tako, tla privoljenje v zakon ni več svobodno. Sagmiiller, Gasparri, Cappello pravijo, da le popolna pijanost izključuje svobodno privoljenje. (F.brius, cum ebrictas fucrit perfecta, ustim ralionis non habet et aequiparatur ainenti, unde matrimonium invalide contrainte — Gasparri; usinnlos Betrunkene — Sagmuller), Leitner, Scherer izključujeta pijance 257 brez dostavka, Farrugia pa tudi napol pijane z utemeljitvijo: »quia actus imperfcclc delibeiatus nequit esse fundamentum perfectac obljgationis«. — Izven dvoma je to, da je za veljavnost zakona odločilno duševno stanje poročencev v trenutku, ko v zakon p r i v o 1 j u j e t a. Ako tedaj ni zadostne svobode, ki sloni na jasnem Spoznanju akta. katerega vrši, je konsenz neveljaven; ne pride prav nič v pošte v duševno stanje pred in po konsenzu. Pa vendar ravno pri pijanosti, ki je samo prehodno motenje razumnega spoznanja, moramo upoitevati spoznanje in voljo pred poroko. Poroka se dalje časa pripravlja, ni hipno dejanje kakor n. pr. kaka kupna pogodba, katero sklene pijanec v svoji omotici. Ima voljo skleniti zakon že prej, preden to voljo v predpisani obliki izjavi, morda žc zelo dolgo in intenzivno. Izraženje te volje pri poroki je samo nekako uradni izraz te zdavnaj gojene voije. Ako je torej pijanost laka, da se v Irenutku poroke pijani zaročenec vsaj nejasno zaveda, da dela to, na kar je žc dolgo mislil, se skrbno pripravljal, za kar je imel jasno in odločno voljo — polem o veljavnosti zakona ni dvomiti vkljub temu, da se upoSteva le duševno stanje v trenutku, ko se konsenz daje. Potemtakem se mi zdi pretirana trditev, da »semiebrius* ne more skleniti veljavnega zakona. Ce pa je pijanost tako popolna, da se poročenec prav čisto nič ne zaveda, kaj dela, da nima nikakršnega tudi no nejasnega spoznanja tega, da daje zakonski konsenz, na katerega se je pripravljal, potem je zakon neveljaven, ker ni bilo nobenega konsenza, A taki slučaji se bodo težko pripetili, ker tako popolno pijan poročenec sploh fizično ne bo zmožen, da bi stal pred oltarjem. Tak zakon pa se bo poveljavil lahko takoj, ko se pijanec strezni in izve, da se je poroka izvršila, ker bo takoj dal svoj konsenz, katerega je pred poroko, dokler je bil trezen, nameraval dali. V predpisani obliki bi se morala poroka le tedaj še enkrat vršiti, ako bi neveljavnost zakona zaradi hibe konsenza bila javna. Rožman. O naSih večernicnh. — Vcčernicc kot popoldanska služba božja so po naših krajih povsod v navadi, kjerkoli jih krajevne razmere le dopuščajo. Večidel se začenjajo s krščanskim naukom, ki mu slede potem času primerne lilanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Pred litanijami in po njih se podeljuje pri nas blagoslov z mon-štranco, kar je izrečno dovoljeno1; uvaja se pa polagoma vsaj po nekaterih župnijah — tudi rimska praksa, namreč večemiee S samo enim blagoslovom, ki se podeli na koncu pohožnosti, Dvoje dvomov se je pojavilo radi naših vcčerjiic: t, katero barvo treba rabiti pri večernicah, ali belo ali tislo, ki odgovarja dnevnemu oliciju in 2. ali se morejo naše vcčernicc vršiti slovesno, t. j. cum ministris saeris. Ločili moramo krščanski nauk od litanij z blagoslovom; krščanski nauk je cerkven govor, je pridiga, pridigarji pa rabijo pO naših krajih vsled stoletnega ali nepamtlji vegn funmemorabUis} običaja J Decr. auth. 3237. Bogoilovnt vnlnilt, t7 258 štolo, kar je izrečno dovoljeno11. Ali barva Stole mora vedno odgovarjati dnevnemu a£cqtt* tudi takrat, kadar je govor za verne duše, navadno 1, novembra popoldne*. Gre torej le še za barvo, ki jo treba rabiti pri lilanijah in blagoslovu z Najsvetejšim. Dvom o barvi kaitor tudi o tem, čc se smejo pri tej slovesnosti rabili ministri saeri, je mogel po našem mnenju nastati Samo vsled zamenjave naših veternie -z, Hturjjičnimi večer-nieami. Pri liturgičnih večernicab, t. j. kadar se V kom pojejo vesperae, Se mora rabili barva, ki odgovarja dotiencimi olicljtl, torej ali bela ali rdeča aii vijolična ali zelena, lstotako pri teli večernicah niso dovoljeni po splošnem pravilu in običaju ministri saeri in dalmatica et tunicella, izvzemši, če je skoi oficiator in se morajo ve-černice vršiti po obredniku za škofe*. Vendar so slučaji, v katerih je s posebnim ozirom na dolgotrajno navado kongregacija za obrede dovolila tudi celebranLu neškofu diakona in subdiakona cum veslibu« sacriB. Naše večemice se bistveno razlikujejo od liturgičnih; naše večernlce so ljudska pobožnost, katere glavni ali vsaj najimenitnejši dtl je cjtpositio et repositio SS, Kar se barve tiče, ki jo treba rabiti pri tem, velja načelo; ako je cxposilio SS. z združenim blagoslovom liturgjčna funkcija zase, nezavisna od kake druge, t, j, kadar ni nepretrgano nadaljevanje (e druge funkcije, sc sme in mora rabiti samo bela barva; čc pa je blagoslov z Najsvetejšim združen S kako drugo funkcijo, ki zahteva morebiti drugačno barvo ud bele, se s m e — ne mora — rabiti baTva dotične funkcije, Izključena je brezpogojno črna barva, izvzemši procesijo z Najsvetejšim na veliki petek, in velum humerale, ki mora bili vedno bele barve. N. pr. Če bi duhovnik imef pridigo izpred oltarja in bi pridigi neposredno sledila izpostavitev Najsvetejšega z litanijami in ostalimi funkcijami, duhovniku ni treba menjati barve [pač pa smej, čc se po pridigi ne vrne takoj v zakristijo; prav lako, čc sledi pobožnosti križevega pota neposredno blagoslov z Najsvetejšim.* Kar se tiče drugega dvoma, če se namreč smejo pri naših ve-černicah rabiti ministri saeri, treba odgovoriti trdifno; obredne knjige govorilo O tem dovolj ohširno in jasno.7 Dodenemo naj samo, da kongregacija za obrede ne odobrava, ako slovesnemu blagoslovu prisostvujeta dva asistenta samo v korcllju kot diakon ali subdiakon, lemveč predpisuje dalmatiko in tunicclo z albo brez maniplja, za celebranla pa v tem slučaju albo in ne korclelj." Vsi odloki odločno poudarjajo potrebo pluvijala za podelitev blagoslova z Najsvetejšim v monšlranci-' ' Diicr. aulh. 2682, 21; 3157. 6r 3185; 3237, 2. » Decr, auth. 3157, 6. 4 Decr. autfa. 3764. 13; prlnr. RV lil. 2£5. * Caer. Ep. lib. 1, cap, XV, 6. * Decr. anlh, 1615. 6; 2562: 3175, 3; 3559; 3799. t; 3949. J N. pr. Miillcr. ZcriBionienbflcblalil, Freiburg 1916, sir, 1(16, - Decr, autfi, 3799, 1. ■ Decr. auth. 3333. 1; 3697. 12; 3761, S, 259 Kjer sc izvaja rimski obred izpostavljanja N&jsvultjšega, Um — mislimo — naj bi se Najsvetejše res po rimskem obredu izpostavilo, namreč lako, da bi se monštranea direktno iz tabcmaklja postavila na trOrt in bi se Najsvetejše na Ironu izpostavljeno inccnziralo, ne pa tako, da bi se Najsvetejše postavilo na oltar. t. j. na menzo in bi na njej ostalo Izpostavljeno do konca pobožnosti, do rcpozicije. Močnik. Aspersio aquac benedtcfac. — Pri kropljenju 7, blagoslovljeno vodo se dela pri nas razlika med duhovniki in tudi nižjimi kleriki ter laiki. Duhovnikom in tudi nižjim klerikom celcbrant pr.nudi navadno aspergil, da se ga dotaknejo in se potem sami pokropijo, laike pa pokropi celebrant direktno. Odloki kongTegacije za obrede ne odobravajo takega načina kropljenja. Le škot in katerikoli celebrant v odsotnosti škofa pokropi sam sebe tako, da se dotakne z as p erg) lom čela, vse druge pokropi Škof, oziroma v njegovi odsotnosti celcbrant direktno, tudi diakona, subdiakona, ostale ministre, ki strežejo pri maši. pričujoče kanonike in druge klerike, celo škofe, ako jih je vet navzočih in ni nobeden Ordinarius loči, kakor je to v navadi v rimskih patriarhalnih cerkvah.1 Isto velja za slučaje, ko gre procesija iz ene cerkve v drugo, izrečno velja to za redovniške cerkve, y katere pride kapilelj ali pridejo kanoniki v procesiji; redovnik duhovnik ali kierik v ko-retlju (brez štole!) pričakuje procesijo pri vratih in kropi prihajajoče z aspergí lom; izjema velja samo vodji procesije: Sacerdoti vero Plu-viali induto per contachim (namreč danda est aqua benedicta).- Močnik. Slovstvo, a) Pregledi. Iz literature o" Starem zakonu. Na svete knjige obeh zavez se nanaša hiblična hcrinenc vtika, ki jo je napisal wiltcnski premostratenec Fr, Ksav. K o r t i c i t n e r\ Njen ohscg ne presega znatno običajnih dosedanjih učbenikov, vsebina pa je prav bogata, Za strokovnjaka ne pove sicer nič novega, Razplete sicer lepo pregledno kako kritiino vprašanje; toda ko bi človek pričakoval, du bo nvlor podal svojo rešitev, navaja le druge pisatelje, ki so za ali proti, tako da ima učitelj, ki bo predaval po tej knjigi, veliko prilike zn osebno razlago. Pri posameznih zgledih, » Dccr. auth. 893, 3: 1180, 11; 2005. 3013, 2\ 2133, -1; 3055. - Decr. H"th. 3035. 1, Prini. Schdch-Pnlz. Handbuch der Pajtor.il-thcnl. Innsbruck 1914, str. 741, op, 3. 1 F, X. K e r 11 e i t n e r. 0. Praem.. HcTmeneutica biblica, 8", 159 p Oeniponle 1923, F, Rauch. 17* 260 ki jih navaja, pa izraža svoje mnenje navadno brez utemeljitve; v teh slučajih bi se dalo tuintam kaj oporekati. Posebna vrlina te knjige je tudi ta, da za vsa mogoča vprašanja skoraj izčrpno navaja literaturo, tako da se čitatelj na podlagi (c navedbe lahko temeljito seznani S tvarino, ki ga ranima. Tako navaja celo eno hrvatsko delo: U. J alija. Errores scientifici et historici u nadahnutim knjigama i citationes lacitae, Zagreb 1908. Manjkajo pa v knjigi načela, po katerih naj se prirejajo prevodi sv. pisma. Rimski biblični institut je izdal po svojem proiesorju semitskih jezikov novo hebrejsko slovnico-, ki ho prav dobro služila vsem, ki se pečajo s hrebrejskim jezikom- Po obsegu je v sredi med velikimi slovnicami n, pr, »Lehrgcbaudc< E, Koniga in ročnimi učbeniki. Po vsebini pa nudi vse novejše pridobitve na polju semitskega jezikoslovja, Posebno dobro je obdelano glasosiovje in skladnja. V g|a-soslovju n, pr, spretno zagovarja Seva med ¡um. ki ga je Kautzsch v 28. izdaji svoje slovnice izpustil pod vplivom metričarja Sievcrsa, Zlasti dobrodošel pa bo del o hebrejski skladnji, ki su navadno obravnava prekratko in površno, Joiion ima O tem obširne razprave, podprte z mnogoterimi zgledi. Pri časovnih glagolskih oblikah, ki izražajo poleg navadnega časa še kake druge vidike, poudarja, da ne izražajo dovršnosti ali riedovršnosti dejanja — vsaj v bibličnem stanju hebrejskega jezika —, kar jc v več slovnicah, ampak enkrat-nost ali večkratnosl dejanja ter hipnost ali trajnost dejanja. V zvezi s tem je prav dobro pojasnjen tudi energični ali konverzivni vav, Slovnica bo sploh služila kot dober pripomoček za razumevanje in prevajanje hebrejskih tekstov. Lateranski kanonik Giuseppu R i c c i o 11 i je že prej izdal izbrane odlomke iz svetega pisma Si, Z. v italijanskem prevodu S pripombami in JeremijcvO prerokbo. Lani je objavil dve knjigi: Jercmijeve žatostinke1 in knjigo o Jobu1. V knjigi o Jeremijcvih žalostinkah ima avtor najprej razmeroma predolg, a zanimiv uvod o žalostinkah pri Egipčanih in Babiloncih kot pararelah z Jcrcniije-vimi žaloatinkaml; med tema narodoma da je zrastel hebrejski narod in od njiju dobil tudi tip za žalostinke. Res navaja nekatere reči, ki jasno pričajo sličnosl z Jeremije vinu žalostinkaini. N. pr. egiptska: 1 loro fecinti sono dislrutti, i loro posti piu non sono, come se non fossero mai csistiti: nessuno viene a celehrar 1c loro doti, a celebrare i loro beni. > P, J n il o n S. J„ Grammaire de l'hébreu hiblique. 8", 543 p. Rnmç 1 ... tu od c ¿várt)q¡ Interdum bonus dormital Homerus, Mt 26, 50; éraZipe, ftp* O Jlánft; prevaja Zidnnšek: čemu si prišel? kar je gotovo po mnogih tekstih pravilno; toda SO tudi rokopisi, zlasti pa cela Jola med grškimi ekscgeli, ki ne čitaju omenjenega stavka kol vprašanje, temveč kot enuneijacijo. Prevajatelji so se držali pač te druge šole, kar nam dokazuje splošno resnico, da mora dober prevajulelj mnogokrat biti ob enem tudi interpret. Nemogoče je prevesti vsako besedo originala tako, da bi imela ludi v prevodu prav listo obsežnost pomena (ne manj jn ne več) kakor v izvirniku. Naj mi prevede kdo dunajsko, oziroma nemško besedo »gemütlidi v slovenščino! Vsaka beseda ima ne samo svojo, recimo: temeljno barvo, marveč še svoje posebne odtenke, ki jih ni možno reproducirán. Kaj še le, če so biblični teksti direktno težko umljivi 270 (in ta kili ¡e po pričevanju 2 Pelr 3, 16: ibvnv6i}Vd rtv(i)!? Mar ne bo prcvajatolj ¿e nehote vnesel v prevod svojo eksegezo teksta? Mar ni tako tudi pri {Septuaginti in vulgali? Marsikaj hi CajuS prevedel drugače nego Scmpronius, Semprunius drugače nego Titus in končno bi si vsi trije med seboj priznali, da bistveno mislijo isto, samo da se različno izražajo. V dokaz Lcmu lahko navedemo kot zgled prevod besede fmm^og [Ml 19, IZj. Novi prevod ima za eunulia izraz -samski«, dočim ima Zidanšck v svojem prevodu -skopljenec«, kar je dobesedno pravilno. Toda kakor rečeno ideal prevoda ni servilna dobesednosL, marveč verni izraz misli, ki jo naj-dcS v izvirniku. Ko izražamo le misli, se smemo posluževati tudi evicmizmov, kar stu delali večkrat že Septuuginla in PeSito, ki tudi nista insisliralj vedno na dobe&ednosli; isto vidimo pri modernih prevajaltljih: lakti ima Pnlatl-Innitzer /a ttn-Oo^OS "Ehc-loser«, kar bo menda isto kol »samskih. In sam Zidanšek poudarja, govoreč o skopljeneih, »ki su Sami sebe skopili*, v opombi: »tO se ne sme celo dobesedna umevati, ampak v duhovnem zmislu, namreč o tistih, ki sc radovuljno odločijo za deviški stan«, Novi slovenski prevod je znal izrazili že v besedilu, kar omenja Zidanšck v opombi; dclikatno je podal misel izvirnika, nt da bi mu postal nezvest in ne da bi žalil kako preveč občutljivo moderno uho- N<; vidim torej razloga, da bi se smelo zabavljali čez izraz »samski«. [n lako mislim, da res ne kaže spuščati se v podrobnosti, ki so spričo lega izvrstnega dela naravnost lapalije. V takih rečeh je dobro spomniti se na pregovor: »Leo non capit muscas«. Ko bi bil prof. Zidanšck upuSleval to Irezno načelo, bi ne očital novemu prevodu, da je izpustil Ml 28, 5 vftsiz: kajli če hi bil pogledal v svoj lastni prevod, bi tega zaimka tudi nc naiel! Istotako ga nima ne Woltova izdaja ne prevod britanske biblične družbe; tudi italijanski prevod družbe sv. Micronima, ki je od sv- slolice posebno pohvaljen, ga nima. Prof, ZidanSek ga je ieie zdaj začel naglaševati. ko ga ni naiel v novem prevodu. Pomisliti je treba, da je prevajatelj človek (in ne angel) K lastno čudjo, Z lastno vzgojo in tudi Z lastnim jezikovnim čutom; teh faktorjev ne samo ne moremo uničiti, marveč jih bomo morali spoštovali ter pustiti prevaja te l jem pri izražanju primerno svobodo: saj jo sv. Duh puiča tudi hagiografom, kar nam dokazuje do evidence v NZ poročilo o najsvetejših besedah, namreč o formuli consecra-lionis, Kjer veje pa la Duh. lam ju prava svoboda; ubi autem Špiritu* Domini, ibi libertas (2 Cor. 3, 17), Josip Ujčič, U l e ti i č H i k A 1 e £ , Uvod v filozofijo. Zvezek lf: Metafizični del, (Bogoslovna Akademija, knj. II.) 8°, IV in 6t8 sir. Ljubljana 1924, Ušeniinik Aleš. Ontologija. Učbenik. (Bogoslovna Akademija, knj. VI.) 8", 60 str. Ljubljana 1924. V spoznavno-kritičnem delu je pisatelj ugotovil dvoje: 1. iz-vestno spoznanje jc mogoče, 2, notranji in zunanji fizični svet jc nekaj realnega, Na tej dvojni predpostavi nas pisatelj uvaja v 605 metafiziko o svetu, duši Ln Bogu. Pred nami se razgrinja pestro polje raznoterih teorij m domnev o bistvu neživih bitij, mehanični in nemehanični hilizera, dinamizem in hilomorliztm ali duahzem (Aristotelov), o katerem izreka pisatelj končno sodbo, da je ta teorija globoko zamišljena in podaja čudovit vidik na neorganični, svul, vendar se ne more ruči, da bi bilo ta teorija absolutno i/.veslna. Rcs, da nam ti liki ali entel^hije pomagajo rešiti marsikatero vprašanje, vendar končno ostanejo neki misteriozni x in ne vemo, kaj si naj pod tem mislimo. Tako mislečemu duh ti poleg vseh teli bolj ali manj duhovitih teorij svel anorganske snovi ostane nerazrešena uganka. Pisatelj je uvrstil v ta razdelek (udi razpravo o dejavnosti in trpnosti teles ter nauk o prostoru in času, kar se sicer obravnava v ontologiji. V drugem razdelku je govor o živih bitjih, njih ¡splošni Označbi, Snovi, presnavljanju, ploditvi, rasti, dedovanju, dražljivosti, gibanju in smrti. V vpraianju o bistvu življenja pridejo v pretres tri glavne teorije: mehanizem, neovitalizem in Aristotelov vitalizem, kjer enteleh ije dobe označbo življenskcga principa, duše, Pri natančnejšem vprašanju, kaj je ta, od snovi različen, pa s tvarjn popolnoma zvezan življenski princip, nam ostane zopet zagonetni Nato govori o stopnjah življenja spioino in posamič o življenju vasllinstva, živalstva in človeka, Sledi potem v III, razdelku psihologija človeka. Najprej nas pouči o tvarnih osnovah duševnih pojavov, l, j. o živčevju, njega funkcijah, O središčih čulnih vtiskov ter O razdelitvi duševnih pojavov. T. i. prvmske pojave ločuje pisatelj v dva reda, višji in nižji red. Pojave nižjega reda zopet v dve stopnji: 1. stopnja: občuti, prva čuvstva in prve težnje; 2, stopnja: predstave in po njih se vzbujajoča čuvstva in težnje. Pojavi višjega reda so misli ter čuvstva in težnje, ki se vzbujajo ob mislili. Ti prvinski pojavi se med seboj raznovrstno družijo in spajajo, lako nastajajo sestavljeni ali kompleksni duševni pojavi. Vrstoma slede potem razprave o občutih, čuvstvih in težnjah nižjega reda prve stopnje, o predstavah, čuvstvih in težniab druge stopnje, končno o pojavih višjega reda, o mislih, višjih čuvstvih in hotenju. V poglavju o kompleksnih pojavih je govor o medsebojni zveznosti in odvisnosti pojavov, o duševnem razpoloženju, o skupniJ" duševnih tvorbah (jezik, nrav, umetnost itd.), naposled o psihičnih posebnostih, normalnih [spanje] in abnormalnih (iluzija, halucinacije, somnambulizem, hipnotizem, telepatija itd.) ter o psihičnih motnjah in boleznih. Bolj spornega značaja so naslednja poglavja o ustroju dušev-nosti, kjer zavrača aktuatitfctnO luorijo, zago/arja realnost duševnih pojavov ter enotnost njih subjekta. Glede strukture duševnih pojavov odklanja p£> Tutensu in Kantu uvedeno tropolarnost dušev-nosti, ki ločuje spoznanje, čuvstvovanje in teženje kol samosvoje duševne pojave. S tem se le potvarja duševno žitje in povzročajo nemajhne zmudu. Dr, U. zagovarja dvoplatnost starejše lilozofijc, ki razločuje le spoznanju in teženje kot samosvoje pojave, dočim čuv- 212 stvovanje smatra kot supojav teživnosti, Koncem podaje analizo Meinongove Sok, ki jo med Slovenci skuša uveljaviti dr, Veber. Sporno jc tudi vprašanje o svobodi volje, o duii in nje razmerju do telesa, kjer pisatelj pobija enostranske sestave materializma, spiri-tualizma in psihičnega paraleiizma. Sam se odloči za teorijo substan-cialnega edinstva, kakor ga učita Aristotel in Tomaž Akvinski. — V zadnjem poglavju še govori o živalski duši. Na Lo Se povrne h kozmologiji ter razpravlja o Svetu in njega enotnosti [a ne enoterosti), zavrača hilozoizem in panpsihizem, dokazuje zakonitost in smotrenost sveta, reiuje vprašanje o končnosti ali neskončnosti sveta. S članki o razvoju sveta, o načinu in mejah razvoja, o začetku in koncu sveta zaključi kozmologijo, ki s psihologija tvori vsebino 1. SešiLka. Glavna vsebina drugega sešitka je Leodiceja, ki je razdeljena v tri poglavja. Najprej pretresa razna mnenja O božji SpOzn&tnosti, ker nekateri mislilo, da dokazi (znanstveni) za bivanje božje niso možni, drugi, da niso potrebni, tretji, da so i možni i potrebni. Zadnje stališče zavzema kajpada pisatelj sam. Dokaze za bivanje božje je razdelil pisatelj v tri skupine; I> kozmološki dokazi (1. kozmološki dokaz v ožjem pomenu -- iz gibanja, menljivosti ter vzrokovanja v svetil: 2, nomološki dokaz, ti zakonitosti v svetu; 3, teleološki dokaz, iz smotrenosti v svetuj. 1!. Psihološki doknzi (1, ideološki; 2, evdsimonoioški dokaz; 3. dc-ontološki dokaz). III. Historični dokazi (1. etnološki dokaz; 2. hi-storiološki; 3. tavmatološki). — V posebnem paragrafu kritikuje -druge poti« k Bogu, namreč teorijo o božji intuiciji, o vrojenih idejah, o doživljanju in čutenju Boga. V drugem poglavju govori o božjem bistvu, njega osebnostii svetosti, ustvarjenju in delovanju, spoznanju in previdnosti. Tretje poglavje je zelo aktualno, razlaga namreč in pobija konstitutivni mOnizem. Zadnji oddelek (VI.) obravnava razmerje med Bogom in človekom. govori namreč o metalizični podlagi, psihologiji in zgodovini religije in nravnosti. Kot »dovršenje religije in nravnosti« jc pisatelj uvrstil v zadnje poglavje še vprašanje o nesmrtnosti. Učbenik Ontologija je zelo kratek. Po nekaterih uvodnih opazkah govori o pojmu bitja, o deju in možnosti, o individualnosti, o objektivni možnosli, o splošnih svojstvih bitja, o njega popolnosti in najvišjih razpolib (kategorijah) ter 0 vzrokih- V tako obsežni tvarini je naravno, da nas srečava nebroj izvajanj, dokazov, podmen, o katerih jc mogoča diskusija ne le med onimi, ki stoje načelno na različnem stališču, temveč tudi, če čitatelj stoji s pisateljem na istem stališču dualističnega svetovnega nazora, oziroma peripatetičnega zmernega realizma, Pristaš kakor nasprotnik bo pa moral priznati veleuČeflettiil g, pisatelju njegovo resno prizadevanje, da v težavnih problemih dožene resnico, velikopotezne vidike kakor tudi umerjeno sodbo o spornih vprašanjih. Bilo bi znanstvenika nedostojno in znak duševne omejenosti ter fanatične zakrknjenosti, če bi kdo kar a priori čez knjigo dr, U. prezirno na- 273 vihnil nos. čel, to jc zopet — »sbolastičuo«, Velikopotezni in res neodvisni duliovi dandanes o te Ji stvatdi sodijo drugače, kakor je bilo običajno Še pred kratkim časom in kakor ju pri nos še navada malih duhov. Med protestanti se celo laiki dandanes uglabljajo v Sum in o sv. J omaža in njegove komentarje k ArislotuJu. Ideje, ki so se rodi Je pri srednjeveških mislecih od Avguština do Okania, srečavamo dandanes celo pri možeh, ki sicer nimajo nobenega stika s katolicizmom, Celo radikalni socialnodemokratski pisaielj Krjst, llenmann priznava v »Sozialistische Monatshefte« (zv. 53, Berlin 1924, str. 424), da »katoliška«, t, j. tomislična filozofija dobiva vedno več vpliva in veljave, Kakor prvi, spoznavno - kritični del, tudi metafizični del diči gladek slog in jedrnat jezik. Tudi velika nacitanost pisateljeva v najrazličnejših vprašanjih je priznanja vredna, Ako bi se spustili v podrobno diskusijo, bi naai poročilo na ras ti rt v cele razprave, zato se omejimo I« na nekatere splošne opazke, ki sC tičejo bolj metodične strani. Razlogi, ki so pisatelja vodili pri razporedbi tvarine, niso brez podlage, vendar sodimo, da bi bilo delo bolj pregledno in (nanj raztrgano, če hi se drial običajtlu shematične razdelitve; kozmnlogijc in du&cslovja. t ako pii Se Sedaj v 1. sešitku uglohimo najprej v koztuoloSke probleme, potem naenkrat preskočimo v psihologijo, nato zopet v problem o živilski duši in druge kuzniolo£kc probleme. Kakor če bi se potnik moral s svojo prtljago seliti iz kupeja v kupe I V teodiciji pe pisatelj začetkoma zastavil vprašanje o spoznatnosti božjega bitka Ur razložil tozadevna mnenja, pozitiven doknz za to pa ¡e izostal. Kajpada sc da to logično izvesti iz celokupnega njegovega noetičnega in metafizičnega izvajanja, vendar formulacija dokoza za naravno spoznatnost boijo v začetku teodoccje se nam zdi umestna in potrebna, kur nasprotniki predpostavljajo kot dogoano dejstvo, da je »znunosU zaprla in onemogočila vsa pota k nad« ve lovnemu fiogu iz tvar-nega »veta, iti, od končnih učinkom ni dopusten sklep na neskončno bitje, iz fizičnega reda ni prehoda k duhovnemu redu, iz svtta ne do nads ve lovnega bilja, laku v ontologiji kakor v metafiziki pogrešamo precizno analizo in kritiko »načela sklenjene vzročne vrste«. To načelo je za mnogi! v pravem pomenu nojev grm, v katerega vtaknejo glavo, da 11 i treba videti dokazov, za njim neljubo mnenju. Po tum f.imnznem načelu bi z logično doslednostjo mor.il čevelj nastati od drugega čevlja, ne pa od višjega rn/limnega vzroka! Celo Fsiülsen je priznal, da to načelo nikakor ni dokazano dejstvo, tunivcč le predpostava in postulat, da razum razlaga razne naravne pojave [v monisličneni smislu sevedaf). Tudi o nbjckljvni Veljavi vzročnega načela bi hito v ontologiji umestno nekoliko sprugovoriti-Da ¡e nesmrtnost dovriituv religije in nravnosti, je resnično, vendar Sc nam m zdi umestno, da ju to vprašanje izločeno iz psihologije in pri-taknjeno (eo d ice ji, ker lahko dobi kdo vtisek, da. psihologija znanstveno tega ne more dokazati in je torej to le stvaT »vernika«. F. Kovačič. D o n a t J., S, J„ Summa phiiosophiae christianae, Oeniponte flnnsbruck), F. Rauch. 8°, I, Lógica. Ed. 4 et 5 |1922) 227 p, ni. On t o I o g i a. Kd, 4 et 5 (1921) 259 p. V. P s y c h o 1 o g i a. Ed, 4 et 5 (1923) 474 p. Donatnva Filozofija (8 zvezkov) je po našem mnenju sedaj najboljši učbenik krščanske filozofije. Donat obravnava vsa količkaj Ho¿4B[oYriL vel laik. 18 274 važna filozolična vpnjsanja, opozarja na zgodovino problemov, se ozira na sodobna mnenja in novodobne zmote, vpošteva rezultate moderne znanosti ter izkuša vsako vprašanje rešiti kratko, jasno in dokazno, ne da bi prikrival, akti kje dokaznost ni popolna ali je celo dvomljiva, in ne da bi se bal izreči: non liquet. Tega učbenika so izšli zgoraj imenovani zvezki (I., Ill, in V,) Žc v četrti in peti izdaji, Pri vseh se pozna skrbna roka. Tu je kaj jasneje izraženo, tam kaj popravljeno, dodano ali izpuščeno. Zlasti izkuša pisatelj vzdržati stik s sodobnimi nazori, Tako ie Logika narasla za 25 strani, Ontologija za 53, Psihologija celo za 150 strani V L o g i k i je zlasti obširneje obdelal uvoJ o krščanski filozofiji in o logiki (1 -55), potem poglavja o enačenju besed [78 si.), o analogiji [86 a|,J, o indukciji [174 si.], o statistiki [18S sL), o soiizmih (190 si,], o hevristični metodi (198 si.), o znanosti (206 si,], in o metodologiji posameznih znanosti (216 si ). Na str. 33 je v Stavku »rti in i me negamuS philosophiam scholastics m defeetibus caruisse. quae est omnium ope rum humnnorum conditio« oči-vidna, napaka. Dvomljiva je riiničnost stavka na str, 80: iVocabulum nigm-ficat immediate rem, non autem mentis ideam rem repraesentantem*. Bi>Jje bi bilo reči: Besed,-1 znači predmet, a po posredovanju pojma. Prim, S, Thoni-(I 13, 1): Voces retuTUUlur «d res signilicartdas niediaute COnCeptiunc intellect lis«. Odtod rek: vneabula sunt conccptuum. conceptus sifona re-mm. Seveda ne značijo besede lortnalnih idej. temveč ideje v objektivnem imisJu. t- j. predmete, toda kot spoznane in kakor so spoznani, Premalo jasno je določen pomen izrazov epraprius, uni voces, ana logu s« (jtr, 67 in 82], zato nejasno, kako du se ne krije terminus univocus in analogna z idea propria in analogs [str. S31). Tako je naravno ie marsikaj, kar bo komu manj vSeČ, ne ¿lede na to, da so v raznih mnenjih vnhče moStna nesoglasja. V Ontologiji je v zadnji izdaji nanovo obdelano aktualno vprašanje o vrednosti [str, 116—121), natančneje pa {v posebnem dodatku, str. 240—259) vprašanje O lepoti, lepi umetnosti in estetiki- Preccj je iz premenil Dooat tudi pnglavje O dobrem [str, ¡(12—116), a □e vemo. če srečno, V prejšnjih izdajah loči »bonum abiolutum« in bornim rclativurn.t pn tem, ali ima popolnost primerno sebi. ali popolnost primerno drugim. (Tako n. pr. tudi Franxufin, Quaoalionei selectae, 1921, 359). Sedaj mu je -bonum absolution.. to, kar »perfectum«, »bunUMI rclativum* pa »ens conveniens appt-tenti., Toda kako se f-1 definicija absolutne dobrin,.- ujema z de lini c i jo transcendentalnih svojstev, kjeT je rečeno, da se loči dobro od bitja po tem. da dobro dodaja bitju odnos k teženju (nrdincm ad appeli-tum, cl. S. Thom. De vur. qu. 1, a. I.)? To dvoje je treba vseknko uglasiti, da nc bo zmede- Najbolj je predelana P s i li o 1 o g i j a. Tu je zlasti izpopolnjena empirična snov v poglavju o čutih in občutih fstr. 68—105], potem poglavje o čuvstvih (245—263), nekaj tudi poglavje o vzniku idej [147—155), o notranjih razpoloženjih (303—310), o postanku človekovem [436—465]; dodane opazke o duševnem avtomalizmu (212). o podvojenju 'jazi' (213) in misli o okultizmu (330—348). Na str. 97, ko govori D. o objektivnosti občutov, po udieih ornemu zmotno misli, da bi bili zlasti domišljijo, spomin in refleksija vzrok, zakaj zaznavarno z vidom objekte tako Živo kot vnanje. Razloga, zakaj v spanju nimamo snmus vesli [sir. 31 T), ne zadovoljuje. Na str. 333, vrsta 15, od sp, fe tiskano »afithroponiorphismiir namesto -nnthrnposophiKmi«. Zanimivo je, 275 da si je D. osvojil o srcu teoriji: P. Lcmpla (četudi ¿a uc nmenja). da pomeni namreč tircea v iiriem pomenu vso notranjščino, kolikor jc počelo leiivne dejavnosti ali 1 njo v zvezi. A, U. K a t z i n g e r, Dr. Franz, J., Inquisitio psychologica in conscientiam humanam. (Philosophic U. Grenzwisscnschaiten, hgg. vom Innsbrueker Institut fiir schnlastische Philosophie, I. B„ 2. H,) Innsbruck 5924. Druck und Verlag von F. Rauch. 8" |Vl, 55). V kratki psiholoSki raziskavi, k! tvori 2, snopič 1. zvezka nove inn&bruške zbirke lilo/ofičnih in Sorodnik publikaciji obravnava K-Zelo moderno vprašanje 0 človeški zavesti. To vprašanje je važno v kriteriologiji, saj tvori zavest metodično izhodišče za povoljno rešitev kriteriološkega problema in utemeljitev objektivne in realne vrednosti naših spozna v. Zanima pa tudi modernega psihologa. Je pa vprašanje o zavesti vprav s psihološkega vidika težko. Zavestni psihični pojavi se nam siccr v naši duševni notranjosti javljajo z veliko jasnino, toda ko začnemo racionalno prodirali v globine, se pokažejo temine. Pečat le teže se zdi, da nosi tudi Katzingcrjcva študija, ki je sicer temeljita, jako spekulativna in koncizna ter dokaj izčrpna. Avtor obravnava problem v treh poglavjih. Prvo poglavje (3—11) — uvodno in splošno razpravlja o subjektivnem in objektivnem svetu in njiju medsebojnih razlikah, o naravnostnem spoznanju {cognitio direeta) in zavesti, o tem, da je spoznanju ločenje subjekta in objekta histveno, in odgovarja končno na vprašanje, ali dojemamo subjekt in objekt samo v njiju medsebojni odnosnosti ali pa Ludi sama zase, koL nekaj absolutnega. V drugem poglavju (12—27) se avtor peča podrobno z zavestjo, ki jo najprvo opisuje, in pokazujc, kaka svojstva jaza in psihičnih dejev nam javlja zavest. Nato pa dokazuje osnovno trditev svoje razprave: zavestni doji so zavestni sami po sebi in sami v sebi, s sebi lastno imanentnostjo se povračajo sami v sebe in se tako zavedajo, odnosno subjekt se za veda potom njih. To trditev pojasnjuje na sodbah, spominu in teženju, na kar govori še o vzvid-nosti zavesti, o njeni nujnosti (pri tem oddelku str. 23 s. naslov ne odgovarja adekvatno obravnavani snovi) in slednjič o misli sv. Tomaža. Zadnje — tretje poglavje f28—52) se peča z več dodatnimi vprašanji in ugovori. Zanimajo: 2, oddelek (31—34), kjer avtor podaja mnenje, da zavestni čutni deji sestoje bistveno iz dveli sestavnih delov: ra/sežnega in enovitega; 4. oddelek (40—43), kjer dobro pojasnjuje, da akti — od zunaj vzbujeni zadostno določaj« in determinirajo subjekt v lo, da se zaveda, ker sta jaz in akt v zavesti prisotna S svojo fizično bilnosljo; b. oddelek (48—52), kjer temeljem zavesti, spominjanja in sklepanja izvaja, kako Subjekt spoznava svoja istu-vetnosl. Katzingerjeva razprava sicer ne prinaša posebnih novih izsledkov, pa vendar pregledno, logično in kratki» povzema glavna psihološka vprašanja o človeški zavesti. Manjka pa odgovora na to, so-li kaki psihični pojavi nezavestni in, ako jih ni in so kateri samo ne-epaženi, kako tedaj, da so ti zavestni, pa kljub temu nespoznani. Jezik je sholaitično precizen. dasi slog mestoma nemško težak. 18" 276 Dokazi, ki jih avtor navaja str. 15 s. za to, da so duševni pojavi zavestni sami po sebi, se zde premalo trdni ali vsaj ne dovolj podrobno izvedeni- Dokaz za to trditev se zdi ta: 1, inlrospekeijft nič ne javlja o dejih, ki bi osvetljevali psihične pojave z za vestnostjo; 2. da se izognemo pohodu v brezmejnost, se moramo prej aLi s Je j ustavili pri psihičnem deju, ki dojema in je obenem dojet, ali bolje, ki sam sebe sam pO sebi dojema in ni razloga, da ne bi tega svojstva pripisovali že lakoj prvemu deju. lo tudi avtor navaja (15). Iz tega pa, da je jaz svesten samega sebe samo kot psihično dejaven in Za vestnosti psihični deji dati ne morejo, če je Sami nimajo {15), avtorjev sklep sledi le, Če so deji vzrok — lični ali tvorni ali vsaj sovzrok za vestnosti; tla niso morda samo pogoj, tega avtor izrečno ni dokazal. Giavni dokuü (prim. 53) zajema K, iz Avguštinove misli, da ni ničesar tako v spoznanju kot spoznanje (15 s,), K, pravi: quia vero perciperc in purcipere in veni tur non sola potcnlia, sed actu, jodeqtie se ipso in actu adest, idque ab ipso primo instanti, intellc-gitur, lalem actum se ipso rediré in se ipsum scu conscium esse, Ta prehod se ne zdi utemeljen, Res je: nič ni tako v spoznanju kot spoznanje, nič tako v dejanskem spoznanju kot dejansko spoznanje, ali vendar le kot tako, kakršno je. Je pa ti to spoznanje samo spoznanje objekta ali pa tudi samega sebe, to je vprav vprašanje. 2ato se ta dokaz v obliki, kakor ga pudaja K„ zdi krožni dokaz. Isto se zdi o nadaljnjem dokazu. Avtor iy.vuja (16): Obieetuiii imagine intentional! adest in actu, actus per se ipsum actu sibi adest, item subiec-tum actuatum est per actum: hinc, quia haee tria in actu adsunt et actus attingit, quae actu in eO sunt, tria ista percipiuntur quantum in actu sunt: obíectuiü Ut ohieetum, percipcre Ot percipere. Ego ut Ego percipiens actum et obieclum. Akt spoznanja gotovo zaznavn vse, kar je v njem prisotnega intencionaIno, ni pa metafizično nujno in tudi ni resnično, da bi dognal vse, kar je v njem ontološko prisotnega. Da sta v spoznanju prisotna akt in jaz ontoloSko, je samoob-sebi umevno; ali sta prisotna tudi infencionalno, tega vprašanja avtorjevo izvajanje ne reši razvidno. A. Zupan. Tele h, Dr, Carolus, Epitome Thcologiac MoraJis Untversac. Ed. 6». 17X9 coi, XL11+571 pagg, Oeniponte 1924, Fel. Rauch. Epitome je sestavljena na podlagi dobro znane Noldinove morulla:. Po mojem mnenju bi bilo najbolje ponavljati Noldina po Noldinu in ne po kakem posnetku, Toda gotovo je na tisoče Čita-teljev, ki mislijo drugače, sicer bi Telchova Epitome ne bila doživela že 6. izdaje. Kdor zna moralko precej dobro, mu bo ta repetitorij koristen; v njem bo našel vse definicije, razdelbe in moralna načela; povsod se upoštevajo določbe cerkvenega zakonika- Zunanja oblika jc zelo pripravna (žepna); knjižica, ki ima nad 600 strani, je komaj 12 mm debela. — Krasno uspelo je v tej «pitmni íestero dodatkov (appendices): 1. Calalogus peccatorum pro confessione generali (pp. 396—401); 2, Speculum eanonicum paroehi (401 -411); 3- 201 sententiac probabiles ex lota tJieol. morali nd usum coníessariorunl [411—445); 4. Examen sponsorum {446—455); 5. Loca, in quibus 277 valebat et in quibus non vale bat decretum TYtdratinum »Tametsi« (455—467); 6. Cánones novi Cod. iur. can. lexlum libeJIi huius spec-Untes (467—479). Radi prvih pet dodatkov bi knjižico vsakemu duhovniku s praktičnega stališča topio priporočil. Index rerum (480—571) je zelo skrbno sestavljen. J- Ujčič. Handbuch für die religiös-sittliche Unterweisung der Jugendlichen in Fortbildungsschule, Christenlehre und Jugendvercin. Unter Mitwirkung des Preiburger Katechelenvereins herausgegeben von Dr. W. Burg er. L Christliche Lebeiiskuade. Str. VIII iu 168. — II. Christliche Grundlehren. Str. VIII in Í52. - III. KircheogeSföhichte. Str. VIII in 192. — Freiburg i. Br. 1922, 1922. 1923. Knjižice ne podajajo izdelanih kalehez, obsegajo pa bogato var-sku-vzgojno snov, ki naj bi jo vzgojitelj v, mladostniki obravnaval, najprimerneje! v obliki neprisiljenih razgovorov. Prvi del — Življenje pO veri—govori najprej o temelju in splošnih načelih nravnosti: o namenu človeškega življenja, o božji volji v zakonu in vesti, človekovi volji in odgovornosti, o soglasju in nasprotju z nravnim redom. Posamezna razmerja, ki naj jih ureja nravno življenje, označujejo naslovi: Človek kot osebnost, Človek v poklicu, Družina, Država, Cerkev, Krščansko-gospodarski pouk. Sklep tega dela tvori »Dopolnitev v Bogu« z vzorniki krepostnega življenja in z najvišjim vzorom nravne lepote, Z Odrcšenikom, Drugi del - Temeljni nauki krščanstva ima apo-logclično vsebino v treh poglavjih: Rog in religija, Razodetje in Kristus, Kristus in kaloliška cerkev. Najobširnejši je tretji del — Cerkvena zgodovina ■—, ki podaja učno snov v nazornih metodičnih enotah, tako da so posamezne Časovne in živijenske slike v medsebojni zvezi, Učne slike SO n. pr.; Cerkev v boju in zmagi, Cerkveni očetje, Reformacija, Sv. Ignacij in jezuitski red, Misijonstvo, Prosvit-ljenost in francoska revolucija, Napoleon in cerkev, Stanje cerkve V sedanjosti. — Badcnsko katelictsko drušlvo je pa dalo s leni delom dober učni in vzgojni pripomoček kalehelom, ki imajo opraviti Z zrelejšo mladino, pa tudi sploh vzgojiteljem, ki se trudijo, da hi v mladih srcih budili ljubezen do cerkve, zaupanje do krščanstva in veselje do krepostnega življenja, Jož. Demšar, Ries, Dr. Joseph, Katholische Lebensführung. Gedanken für Fortbildungsschule und Christenlehre, S", VI (I + 230 Str. Freiburg i. Br. 1924, Herder. Ries je bil dalje časa katohet na višji dekliški šoli, Kol vesten veroučilclj se je za katehezo prav pridno pripravljali duhovniki so ga prosili, naj bi izdal svoje zapiske, in to je storil s pričujočo knjigo. Ne nudi nam izdelanih katehez, ampak samo gradivo, ki se enako dobro lahko uporabi v Soli ne té dekliški, ampak ludi deški kakor ludi pri cerkvenih govorih, zlasti še krščanskih naukih. Vse to, kar je Ireba v svet odhajajoči učenki povedali, obravnava pisatelj: Odkod življenje sploh? versko življenje; kako moramo skrbeti za svoje zdravje? Posebno lepo in jasno, pa silno previdno je pisano 278 poglavje, ki govori o čistosti; vse omenja, kar je treba vedeti, a tako, da tudi najbolj občutljivega ušesa ne žali, Najbolj obširno je poglavje, ki piše d notranjem življenju (str. 79—131), Tudi to je prav umestno, saj mora katehel v primerni obliki podati zlasti Starejšim učenkam glavna poglavja iz asketike Knjiga je pisana dosti živahno, Jabki: umljivo in jo bodo s pridom rabili kalehetjc, pa tudi pridigarjem bo dobrodošla. C. Potočnik. Pierre C os te, Prelre de la Mission. Saiul Vincent de Paul. Correspondance, Entretiens, Docuiiients. Pariš, Librairie Lecoffre 1920—1924. 8". Izšlo je skupno 13 knjig, vsak* obsega po 550—800 str. Posamezni zvezki se lahko tudi separatno kupijo. Pierre Coslc, duhovnik misijonske družbe, je pač najboljši sodobni pozna vatel j sv. V. P- Leta 1922 je izdal na 23 straneh tiskano razpravo o rojstnih datih sv. ustanovitelja,1 kjer proti drugim zgodovinarjem ugotavlja, da je bil sv. V. rojen 24. aprila 1581. ]., ne kot so po Abellyju dosedaj trdili: 24, aprila 1576, Z dovoljenjem sedanjega vrhovnega predstojnika lazaristov Verdierja jc z izredno pridnostjo zbiral in izdal pisma, nagovore in dokumente, ki se nanašajo na velikega svetnika. Celotno delo obsega več kakor 8500 strani. Francoska javnost je z veseljem pozdravila to delo, slasti Se kot važen prispevek h kulturni zgodovini 17. sloielja in zelo laskavo ocenila. Kot slišim, namerava isti pisatelj v par letih izdati tudi kritično biografijo sv. V. P, Delo je razdeljeno v tri oddelke. V prvih osmih knjigah objavlja Vincencijeva pisma. Kar čudno se nam zdi, kje jc veliki ljudski misijonar mogel dobili toliko časa, da je napisal okoli 30,000 pisem. Veliko se jih je porazgubilo, Coste jih je priobčil nekaj nad 330(1. izmed katerih pa je le 1800 popolnih, Pri nekaterih sc pozna, da jih je svetnik pisal z veliko naglico, včasih pozno v noč. Zelo veliko jih je naslovljenih na soustanoviteljico usmiljenih sester Ludoviko de Marillac (okoli 400), na predstojnike samostanov v Marscillu (150) in Turinu (130). Pisal pa je tudi večkrat sv. očetu, kardinalom, škofom, francoski kraljici, poljski kraljici in privatnim osebam. Do I, 1645 jc pisal vse sam lastnoročno; ko pa je njegovo ogromno delo le preveč narasllo in 3C je tudi že pnstaral, si je izbral za tajnika najprej brata Ducoumeauja in nato Se Robineauja, ki sta vodila njegovo korespondenco, Iz vsega odseva njegova velika dobrola, ponižnost, razsodnost, preprostost, pa tudi praktičnost, Že iz pisem kot tudi iz nagovorov vidimo, kako svetnik raste pred našimi očmi. Pa četudi je postajal bolj in bolj nadnaraven, zato smisla za praktično življenje ni izgubljal: Z nepopisno skrbjo in ljubeznijo je ful nad vsemi svojimi ustanovami. 1 Pierre Costr. I.a Vruie Dale de la Naissance de St. Vincent de Paul. Da* 1922. 279 V 9. in 10. knjigi ju zbranih 120 nagovorov ali razgovorov, ki jih je govoril usmiljunkain. Govoril je same praktične stvari in lako prepričevalno, da ju moral imeti uspehu. Kakor iz pisem se vidi tudi iz nagovorov prav svetniška ponižnost, čudovita preprostost in velika ljubezen do duš, Par njegovih stavkov je več zaleglo kol pri drugih celi govori, V. je bil nadarjen, duhovit in učen. Vidi se, da se nikoli ni boril za izraze in ne za misli. Kot govornik je znal vplivati na razum, voljo in srce. Nekateri odlomki so pravi biseri govorniške umetnosti, V 11. in 12, knjigi je Coste objavil 224 govorov, govorjenih V. sobralom, Velika večina se je izgubila; pisatelj pravi, da ko bi se bili vsi ohranili, bi deset debelih knjig zanje ne zadostovalo. Tudi iz njih odseva V. duh, ponižnost, ljubezen; čuti se, da govori vedno e* abundnntia cordis. Sobralje SO ga zelo radi poslušali in čas jim je pri teh nagovorih ie prehitro minil, jSv, Vincencij je imel navado, da je določil temo za prihodnjo konferenco nekaj dni prej. Ne samo pri misijonarjih, ampak tudi pri sestrah. Prt konferenci sami pa je klical, kakor se mu je zdelo, zdaj lega, zdaj onega, zdaj to, zdaj ono, da so ^povedali svoje misli«, Pri sestrah je po navadi po vsakem odgovoru takoj vmes posegel, tako da so bile te konference res nekaki razgovori (entretiens) med očetom in duhovnimi hčerami. Po svoji uniuli metodi« je skoraj vedno določil, naj pri razmišljanju O napovedanem predmetu odgovarjajo na troje vprašanj: K a j je to? Zakaj se prizadevati za to in to? Kako to doseči? Na podlagi teh vprašanj so mogli tudi najpreprostejši precej povedati svoje misli. Konference natn ne nudijo izvirnega besedila sv. Vineencija, Pisali so jih takoj za njim njegovi misijonarji in usmiljenkc. A dučim so konference za misijonarje v neki točnejši redakciji, nam nudijo konference za usmiljenke fočnejšo sliko žive besede sv, Vtncencija. BI, Ludoviki je bilo veliko na lem, da SO bile pisane konference kolikor mogoče natančen posnetek govorjene Vincencijeve besede. Ko se je nekoč neki misijonar ponudil, da hoče spraviti konference za usmiljenke v lepšo obliko, z boljšo dikcijo in logično zaokroženostjo, se je temu branila rekoč, da jih ima tako najraje, kakor jih je govoril »gospod Vincenciji, Mnogo teh konferenc je spisala bi, Ludovika sama in nekaj njenih avtografov je ŠC ohranjenih; druge pa njene tajnice. Zadnja. 13- knjiga obsega važne zgodovinske dokumente, ki st nanašajo na sv. V, ozimma njegove ustanove; misijonarje, usmiljenke in Damcs dc la Chlarite. G. Goste je zbiral gradivo za novo izdajo z veliko marljivostjo in zelo kritično. Vse avlografe je skrbno fotografiral, med njimi tudi liste, ki jih hrani British Museum v Londonu, kjer se je v ta namen dalj časa mudil. Mnogo pisem in konfurunc je bilo uničenih za časa velike revolucije, ki se je pričela vprav z napadom na SL Lazare v noči od 12, do 13, julija 1789, torej dan pred zavzetjem državne ječe »Bastiilc*. 280 Ravno ob tem napadu je HiId mnogo uničenega in raznesenega. Največ gradiva hranita materni hiši misijonarjev in usmiljenk v Parizu, dalje njihova samostana v Turinu in Krakov u. Mnogo jih je tudi v privatnih rokah. Zanimivo je to, da so g. Costu', medtem ko je deio izhajalo, došli novi originali, za katere poprej ni vedel. Uvrstil jih je ob koncu posameznih knjig kot Supplément. Na podlagi te kritične izdaje je šele mogoč res kritičen življenjepis sv. V. Costovo delo ni bilo lahko že zato, ker je bilo treba prepisati vse iz francoske orlogralije 17. stoletja v današnjo orto-grafijo in pa ker je 17. stoletje še jako malo poznalo zakone iil načela kaligrafije — stoletje, v katerem so včasih celo zastopniki višjih slojev bili med unalFabeti. Nikakor nisem hotel oceniti Costovega dela, kot zasluži, samo spomniti sem nameraval na to, da so Vincencijevi bogati zakladi v kritični izdaji doslopni vsem, ki se zanje zanimajo. Iz celotne zbirke prelepo odseva rcsnica, da je bogato notranje življenje nujen pogoj blagoslovljenemu zunanjemu delovanju, kot lepo poudarja general Verdier v uvodu 9, knjige, ko pravi: On apprendra de lui même que la condition de la vie d'oeuvres est précisément l'intensité de la vie intérieure. Vincencij je resnično grand homme. Lahko ga uvrstimo med prve dobrotnike človeštva. Francozi pa so mu dolžni Št* posebno hvalo kot velikemu reformatorju francoskega klera. Po Costovem delu bo moral seči vsak, kdor bo hotel sploh kaj pisati o sv. Vincenciju. C. Potočnik. Čuka, Dr. .tacobus, Inslructto super iure matrimonial!, it", sir. 89. Split 1925, Hrvatska knjižara. V priročni obliki vsebuje knjižica kanonc 1012—11-13 večinoma dobesedno z najpotrebnejšo razlago in na kratko tudi tozadevne državne zakone, zato jo bodo duhovniki Zelo radi vzeli v roke in bo ležala na pisalniku vsakega župnega urada. Za drugo izdajo bi bilo želeti, da bi avtor dodal Še iz procesnega prava to, kar mora znati vsak župnik, ki večinoma sestavlja za stranke obtožnico na cerkveno sodišče. Nadalje bi opozoril na nekatere malenkostne netočnosti: Brezoblično sklenjene zaroke so le veljavne, ako so sklenjene pred 19. apr. 1 908 (»Ne temere«), ne pa pred 19. majem l 9 t fi (veljavnost novega kodeksa); novi kodeks je »Ne lemurei le v toliko popravil, da tudi veljavna zaroka nima drugega pravnega učinka kot tožbo na povrnitev povzročene škode (str. 7), — Pri izpraševanju ženina in neveste mora župnik vedno vprašati, ali svobodno privolita v zakon (str. 8), — Ni predpisa, da se morajo vršili oklici inter Missam c a n t a t a m , če se ne vršijo med farno božjo službo; kodeks zahteva samo, da mora biti navzoč populus frequens (str. Î3). — Napačna je trditev, da se mora veljavnost zakonov razsojati od časa promulgaciju novega kodeksa: obveznost kodeksa tudi v zakonskem pravu traja šele od 19, maja 1918, nc pa od njegove promulgacijc 27. maja 1917 (str. 19}. — Dobro bi bilo. ako bi se kratko navedle vsaj najglavnejše Škofov^ dispcnzacijskc pravice na podlagi kvin- 281 kvenalnih fakultet; ali da bi bilo vsaj citirano, kje se najdejo dotičnr furmularji fakultet tiskani, da jib ¿upnik v slučaju potrebe zna hitro najti (str, 23). — Pripomniti jc treba k dispenzaciji in foro in t, ejttra-sacr., da mora župnik v tem slučaju zaupno naznaniti škofu prava imena prosilcev, da jih more Zabeležiti v knjigo Svojega tajnega arhiva. Causac dispensaiionis naj bi se navajale po novi formulaciji iz 1. 1901. V tej formulaciji niso causae non canonicac, kot trdi avtor (str. 25). — Za naše državne urade naj se rabijo dosledno ista latinska imena, menjavanje povzroča zmedo (str, 30, prim, str. 15). — Med prepovedana društva šteje tudi novoprotestanUko in starokato-liško udruženjc (societas) — te spadajo med heretike, zaradi tega veljajo zanje predpisi mešanega zakona, ne pa kan, 1065 (str. 35). — Cjfal iz ogrskega zakonu ju pomanjkljiv (str, 50), ~ Povsem nova je trditev, da se razume pod izrazom paroehus tudi vicarius coope-rator (kaplan). Potemtakem bi kaplan Sploh ne rabil nikdar nobene delegacije, pa vendar avtor sam govori o tem, da jo rabi- Samo za ono prehodno dobo, ko poslane župnija vakanlna, ordinarij pa še ni pOslavil Upravitelja, preide župuikova oblast na kaplana, kan. 472, n, 2 (str. 61, 64). Za večjo praktično uporabnost knjižice bi bilo dobro, ako bi avtor v oklepajih citiral številko kanonov in paragrafov državnih zakonov tudi tam, kjer jih navaja samo vsebinsko, ne pa dobesedno, tako bi mogel čitalcJj, če treba, hitro najti besedilo dotičnib zakonitih predpisov. Rozman. Farrugia, P. Nicol, Ord, S. Aug., De mairimouio et causis matrimonialibus traetatus canonico-moralis iuxta C. 1. C. Mal. S11, Vil [ 564 sir. Taurini.Romac 1924. Marietti. Avtor je po vzoru Cappellovcm združil pravno in moralno stran zakona v enoten traktat. Praktično je s tem knjiga brez dvoma pri' dobila, toda na škodo znanstvene temeljitosti. Ni se držal povsem kodeksovega sistema, marveč je takoj za pojmom in razdelitvijo zakona uvrstil poglavje o privoljenju in njegovih hibah. V formalnem oziru pripomnim: Ni dopustno, da se Corpus I, C. citiia na različne načine [n. pr. str. 44, 53, 59, 68, 86, 477); citacija naj bo enotna in ne vidini povoda, da hi so uvajal drug način citacijc, nego jo ima kodeks v svojih opombah, Razmeroma preobširno obdelana jc zaroka, ki po sedanjem pravu ni tako važna, da bi na škodo važnejših vprašanj zavzemala preveč prostora. Tudi ponavlja Se avtor večkrat [zlasti str. 300 si. in 533 si.). Značilno je, da more za pouk zaročencev navesti samo nemško literaturo; citat je vzet dobesedno iz Noldlna 1IK 727, n. 1). Očtvidno povzema nemško literaturo iz drugotnih virov tn jc sam ne razume (n. pr. citira: Llntzer. Quartalschrift, 1905, p. 382). Vsebinsko se mi ne zdi upravičeno, da se presoja lomi-catio ženske strožje kol moikega (str. 109). Dolga kontroverza, ali tvori cxcislo ovaril pri ženski spolno nezmožnost ali samo nerodo-vitnost [str. 280—290), je praktično neplodna, ker je in ostane vedno dublum facti, ne samo iuris. Po zatrdilu zdravnikov se nezmotljivo sploh ne da konšlatirati, ali res manjka ovarij v svoji celoti. 282 tako da je naravno vsaka conceptio nemogoča, Če bi torej tudi kdo stat na stališču, da ne obstoja v tem oziru noben dubium iuris, ostane v vsakem slučaju ic dubium iaeti — ct matriiriornuni non est impe* dietidum [kan. 1068, g 2), Neresnična jc trditev (str, 367) — tudi Cappelio jo ima —, da tvori eognatio legali» v Hrvatski in Slavoniji razdira ven zadržek. Po instrukciji zagrebškega ordinariata 25, okt, 1921 ta zadržek ne obstoja, (Naputak o ženidbenem pravu, 1921, 26.) VioJenta retentio ni zadrževanje oropane žene — to je rop sam, ampak zadrževanje žene v kraju, kamor se je prostovoljno podala fstr. 325), — To so le malenkostni nodostatki v sicer izbomi knjigi, ki bo vsakemu dušnemu pastirju prav dobro služila, tudi kot učbenik se bo brez dvoma obnesla, Porabnost poveča dobro stvarno kazalo in pa kazalo vseh v knjigi razloženih kanonov. Ni sc motil avtor, ko jc čitatcljem v uvodu napisal; »Hunc traetatum,,, vobis gratum Fore confido,* Kožman, I, u t i n i J os., Iuris criminalis pliiJosophici summa linearne nta, Ad usuin scholaruni facultatis iuridicae pontificii seminarii Romani. 8J, 213 str, Taurini-Roniae 1924, Marietti, Filozofski ali špekulativni del kazenskega prava obravnava trojni njegov predmet (deiikl, kazen, obsodbo) zgolj abstraktno. Lallni je o tem predal svoja v prav živahnem slogu sestavljena predavanja javnosti in s tem izpolnil vrzel v latinsko pisani pravni literaturi. Uvodoma krilično presoja razne teorije o naravi socialnega kaznovanja, Zametu jc teorije pozitivne Šole, ki sanikuje svobodno voljo in s tem vsako resnično kazen. V tako zvani klasični šoli odklanja teorije socialne pogodbe (Rousseau), pravičnosti, koristi ter zastopa tako jrvano juridično teorijo, katero ponosno naziva italijansko. Ta vidi temelj kazenske oblasti v nujnosti, s katero se mora vsako kršenje juridičnega socialnega reda, izvršeno po zlorabi človeške svobode, zopet upostavlli. S to teorijo se uspešno čuva podlaga socialnega življenja: socialna varnost, V dveh neenako obširnih delih razpravlja potem še o zločinih in kaznih. Za nadaljnji študij bi bilo čttalcljem ustreženo, ako bi bil na str, 59 si., kjer našteva glavne evropske zastopnike kriminalnega prava v 18. stoletju, dodal tudi naslove glavnih njihovih del. Kožman. A Coronatn, P. MallhaeuS Conte, O. M. Cap., lus publicnm ecctesiaslicuRi. Tntroductio ad Instituliones canonicas ad usum seho-larum, Su, XIX+268 atr„ Taurini 1924, Marietti, Kanonisti niso edini v tem, kaj Spada v javno cerkveno pravo. To se pokaže, ako primerjamo vsebino tega učbenika z Cappeltovinr Summa iuris puhlici eccl. Naš avtor je sprejel v svojo knjigo kot uvod pojem in razdeibo prava in družbe, V prvem delu obravnava notranje javno pravo, t, j, cerkev kot popolno družho in njeno oblasti v drugem vnanje javno pravo, t, j. razmerje cerkve do države in do drugo-verskih udruženj. Tretji del pa obravnav« nekatera specialna poglavja: konkordate, vladarjev placet, appcllatio ab abusu, cerkvene imunitete, vire cerkvenega prava in njih zgodovino in kratek pregled 283 virov rimskega prava. Torej vsebuje knjiga to, kar mi imenujemo navadno uvod v sedanje cerkveno pravo, V drugem delu dokazuje avtor v silogisLitni iormi svoje leze o razmerju cerkve do katoliške, krščanske nekatoliške in paganske države. Pogrešam pa dandanes najvažnejše vprašanje, namreč razmerje do paritetne države, kakršna je n, pr. naša. Učbenik bi moral ravno v takih praktičnih vprašanjih dati popolno jasnost- Prav posebno dobro obdelano je poglavje o cerkvenih imunitetah, kjer podaja tudi kratek zgodovinski razvoj v cerkveni in državni zakonodaji. Rožman. C o c c h i Guidus, Sac. Congr. Miss., Commentarium in Codicem Iuris Canonici ad usum scholarum Lib. lil., pars IV,, V., M., mal. 8°, 444 str. Taurini-Romae 1924, Marietti. Ta zvezek kratkih Cocchijevih komentarjev, ki obravnava uče-niško, beneticialno in imovinsko pravo kodeksa, spada kot vsi prejšnji med boljše komentarje tc vrste. Ne uporablja samo skrbno vso najnovejšo avtentično interpretacijo in razno literaturo, ozira se tudi — čeprav zelo kratko — na cerkvenopravno zgodovino, brez katere je nemogoče dobro razumevati današnje bencficialno in imovinsko pravo. Daljših utemeljitev svoje razlage seveda ne prinaša, ker niu to okvir knjige ne dopušča, pa tudi nima namena, ker hoče podati samo kratek komentar, ki naj zadostuje za prvo razlago kanonov. Razlaga kan, 1435, § 1, n, 1, ki se ujema s Prummerjevo (Manuale iuris canonici), se po temeljiti Hillingovi razpravi (Archiv f. kath. Kirchenr. 1924, 282—287) ne more več vzdrževati. Rožman, Opeka, dr. Mih., Mesto na gori. Štirinajst govorov o Cerkvi. V Ljubljani 1924, S\ 123 str. Prodajalna K. T. D. (H. NiČman). Zopet nov» delu našega odličnega, neumorno delavnega homileta dr, Mihaela Opeka! Kakor vsa prejšnja odlikuje se tudi tO delo pO globoko zamišljeni, mojstrsko izvedeni vsebini in klasiino dovršeni obliki. -Mesto na gori* je veličastna ustanova Kristusova, nepremagljiva katoliška Cerkev. V uvodu pravi ganljivo govornik in izdajatelj, oziraje se na samega sebe; »To Cerkev božjo in oboževano oznanjajo ti drobni listi. Zložene so bile besedo in izgovorjene zavoljo dolžnosti duhovske v potrebah težnih in nevarnih dni. Zložene pa so bile in izgovorjene nič manj zavoljo sile ljubezni in hvaležnosti. Nekoč — o davnn že! —• se je ustavil mlad popotnik v prečudnelll domu prav ob Skali, odkoder tečeta resnica in življenje, In sedem rajskih let je tam resnico in življenje pil. Gospod Jezusi Zahvalim Le za tisti dom ob Skali, te ga pozabim kdaj, naj bo pozabljena desnica moja, moj jezik naj na mojem nebu obtiči, če ga do konca dni svojih ne bom ohranil na prvem mestu svojega veselja," S temi besedami kaže, da mu je ravno tu Snov neizmerno ljuba in mila, V lil je v njo vso svojo neomajno ljubezen do svete Cerkve, katero je temeljito spoznal in vse njene razmere vsestransko proučil ob skah sv. Petra v Rimu. Nikdo ne more tako prepričevalno o Cerkvi govoriti, kakor tisti, ki je dalje časa hiva! v večnem mestu. 284 Štirinajslcri govori imajo sledečo vsebino; ]. Božja stavba. Ali je res Kristus kako Cerkev nu zemlji ustanovil? Kristuiove besede sr> jasne. .Ti si Peter, skala, in na to skalo hum sezidal svojo Cerkev.« — II. Nu temelju apostolov. Apostolom je Kristus izročil svoj nauk, svoje Zapovedi, svoje zakramente in vsa sredstva, S katerimi naj bi se ljudje zveličali, iti — kar je glavno — vso oblast vladati Cerkev. »Z velikim Bosiuelom moiko govorimo pred vsem svetom: O sveta rimska Cerkev, mati cerkva in mali vseh vernikov, od BojJn izbrana Cerkev, da njegove otroke v isti veri in ljubezni družiš, zmerom se bomo z vsem svojim srcem držali tvoje edinosti.« lil. Nepurušna. Katoliške Cerkve ne bodo premagali do kunca dni. Naj Cerkev tudi med nami De mine, v naših srcih, v naših družinah, v naših občinah, v najem narodu, — IV. Trdnjava resnico, Kristus Je dal svoji Cerkvi posebno iuuč, did ji je dar nezmotljivosti, tako da se v verskih in nravnili naukih nikdar zmotili ne more. Obljubil ji je svojo vedno pomoč: Jaz selil z vami vse dni do konca sveta, — V. in VI. Peter, t. j. skala. Je nadaljevanje IV. govora. L)ar nezmotljivosti je dal Kristus sv. Petru in njegovim naslednikom, Cela Cerkev prizna, kar 10 1. 1062 v Rimu zbrani škofje v svoji adresi klicali Piju IX.: »'li si za nas UČenik zdravega nauka, li si središče edinosti, ti si ljudstvu neusahljiva luč, pripravljena od božje modrosti. Ko ti govoric, slišimo Petra, ko li odločuješ, ubogamo Kristusa.* — VIL Nevredni papeži- Težka in jako kočljiva snov. 'La občinstvo, ki mnogo bere in je Že 0 papežih sliSalo in čitalo najoesramnejSa obrekovanja, jc taka npologctifna razprava neobhodno potrebna in zelo koristna. Govornik nmenja Siksta IV.. Inocenea V1IL, Pavla II. in nesrečnega Aleksandra VI. A 1e-ti papeži ne dokazujejo ničesar nili proti papeStvu sploh, najmanj pa ie pToti papeževi nezmotljivosti. »Bog je že sodil (listu papeže], kakor bo sodil nas. Toda usmiljeno ne bo sodil Bog tistih, ki neusmiljeno sodijo druge, zlasti Se očete. Nafvifiji oče v Cerkvi pa je papei,« — VIII- Vir življenja in svetosti. Svetost ni drugega nego ljubezen do Boga in tako ljubezen oznanjajo sv. Cerkev, to je njL:n vrhovni smoter. — IX. Ladja v vesoljnem potopu. Extra Eeclesinm nnlhi salus! Kdor iz lastnega zadolžcnja ni ud katoliške Cerkve ali kdor od nje odpade, ta ec zveličali lie more. — X- Se dva kamna spotike. To sla; inkvizicija in indeks. Težek predmet. Govornik je na podlagi Zgodovine obrazložil potrebo inkvizicije in indeksa. Cerkev mora imeti nbmnibnn sredstva. Klc-vetniki proti obema SO ali ntvedneži ali pa hudobneži. — XI. in XII, 00-hrotnica na zemlji. Cerkve so sama rita nsk a ljubezen. Cerkveno kulturno delovanje je blagoslov za celo človcitvo. Njeno lfubezeit do vseh ubogih in flirntntfi, slabih, zapuščenih, kakršnekoli časne pomoči polrdmih priznava cerkvena in svetna zgodovina. »Dejal je nekdo, da je zgodovina človeSki dobrodelnosti — zgodovina katoliške Cerkve.« Krasen izrek) — XIII. Hiia hožja in vrata nebeška. Srcdiiče in glavna naloga sv. Cerkve jc: lodili k Bogu duie. Koliko sredstev zvcličnnja jc v katoliški Cerkvil Njen nauk. njene zapovedi, njeni opomini, njeni zakramenti, njene molitve so močni pripomočki k zveličanju. — XIV, Pojdimo zn nebeško procesijn| Pretresljiv fovor. Kdor izkazuje Cerkvi poknrfčino, spoštovanje in ljubezen kukur svoji materi, ta se bo nekdaj pridruži! oni slovesni procesiji nobefčanov, ki so sli, gredo, ki bodo še šli sko*i Cerkev tatoliiko t a Kristusom v večna prebivališča bol ¡a. Tako jc jedro le-le po obsegu mal«> a po mislih zelo obširne knjige. Ne dvomim, da jo bosla duhovnik in svetni inteligent z zanimanjem prebrala in z veliko koristjo uporabila, -f Dr, A, Medved. Opeka, Dr. Mihael, Zgodhe o človeku. Dvajset govorov za smer življenja. V Ljubljani 1925. Mala 841, 204 str. Založila Prodajalna K. T. D. (H, Ničmafi). Z jasno in prepričevalno besedo, kot zna nai klasični govornik, daje O. odgovor na lista najbolj pereča vpralanjft, v kalerth mora vsak 235 biti na jasnem, da ho srečen za čas in za večnost. Vsi ljudje smo ena sama velika družina — tako nas uči s sv, cerkvijo — ustvarjeni po podobi božji. Bog nam je vdihnil neumrjočo dušo, ki bo živela večno. Popolna sreča nas čaka šele v nebesih pri Bogu, ki je naš najvišji gospod in kateremu moramo služiti, Prva dva člove-ka sta od Boga dano zapoved prelomila in tako je prišel na ves človeški rod izvirni greh, ki ima tako težke posledice. — Kristus nam je s svojim trpljenjem zopet odprt vrata v neheško kraljestvo. Odreši! je VSC in resno hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, tudi pogani in tisti, ki so v napačni veri, Vsega bremena Kristus s svojo odrešilno smrtjo ni odvzel človeškemu rodu. Trpljenje je ostalo, prenašajmo ga v duhu vere in bo našim dušam v veliko korist. Z lepimi govori (i štirih poslednjih rečeh konča zgodbe o človeku. Odlika vseh Opekovih govorov je v lepi dikciji, globokih mislih in v toliki jasnosti, da jih s pridom posluša in prebira vsak, Zgodbe o človeku bodo zlasti tistim dušam, ki niso Se povsem na pravi poti in jim je človeško življenje nerešena uganka, prinesle veliko koristi. C. Potočnik- Mrkun Anton, Božje kraljestvo nn zemlji. Prva knjiga. Poganski misijo n, V Ljubljani 1924, Str, 156. 8®. Dobi se pri župnem uradu Homec, p. Radomlje in v Ljubljani, Naša Sloga, Poljanski nasip 10. Zelo dobro delo je storil župnik Mrkun, da nam je dal pri vedno bolj naraščajočem zanimanju za misijone v roke svojo knjigo o poganskih misijonih. To je prva slovenska knjiga te vrste in avtor je izpolnil veliko vrtel. Delo Se ni dovršeno; izdati namerava še drugo knjigo, ki ho govorila o delu za unijo in tretjo o domačem kari tati vnem misijonu. Vse, kar je najbolj važnega pri tem vprašanju, nam pisatelj podaja. Delo je razdelil na tri dele. Prvi govori O sostavnem misijonskem pouku; posebno zanimivo obravnava poglavje o misijonskem vodstvu in delavcih in o misijonskem delu, Drugi del, ki je za dušne pastirje in sploh vse, ki hočejo kaj govoriti o misijonih, posebne praktične važnosti, razpravlja o priložnostnem misijonskem pouku. Zhranega je veliko in dobrega gradiva za vsakovrstne priložnosti. Preskromno pa je vsekakor obdelan zadnji del; Naša pomoč misijonom. Vendar bi se tudi to dalo opravičiti s tem, da je pisatelj radi gospodarskih razmer moral štediti s prostorom. Prav zanimiv je pregled katoliških misijonov po vsem svetu, le da je tiskan zelo nepregledno. Pogrešam tudi vsaj par preprostih misijonskih in verskih kart. ki bi bile nujno potrebne, ker premnogi misijonskih kart nimajo pri rokah; lo bi tudi zelo poživilo pregled misijonov, ko bi lahko kraj, katerega pisatelj omenja, poiskali na zemljevidu. Knjiga je pisana dosti živahno in umljivo in jo bodo tudi na pol izobraženci s pridom uporabljali. Mislil bi pa, da hi bilo za naše skromne razmere zelo oporluno, če bi se izdajanju takih knjig vršilo 286 po nekem enotnem načrtu; in ker je duhovniška misijonska družba Unio Cleri najbolj v to poklicana, bi menil, da bi kazalo pri izdajanju lakih in podobnih knjig z njo se posvetovati, ker namerava baje tudi ta pričeti z izdajanjem rednih misijonskih publikacij. Vendar vrednost knjige zato ni nič zmanjšana. Pisatelj je pokazal veliko idealizma tudi s tem, da je knjigo sam založil. Duhovnikom in vsem, ki se za misijonc zanimajo, jo toplo priporočam. C. Potočnik. Beležke. Prvi shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja v Ljubljani. Na Velehradu se je lani sklenilo, da se priredi 1. 1425 v Ljubljani shod za študij vzhodnega bogoslovja. 1/. skromnega shoda, kakršen Se je nameraval, je pa nastal velik mednaroden kongres. Zanimanje za krščanski Vzhod Se je zbudilo povsod in s tem zanimanjem zavest, da jc treba nekaj popraviti in nadomestiti, kar se je doslej zanemarjalo ali ne dovolj cenilo. To je dejstvo, ki ga je Ircba vknjižiti kot razveseljiv napredek in kot pridobitev trajne vrednosti. Ljubljanski shod ni bil prireditev za propagando, ni bil shod za pogajanja z Vzhodom, ampak shod za Študij Vzhoda, za umevanje vzhodnega krščanstva. Ta zuačaj je puuduTil sv. oče Pij XI. v apostolskem pismu, ki ga jc shodu poslal, naglasila sta ga presv. škof ljubljanski dr. Jeglič in predsednik pripravljalnega odbora prof, dr. Grivec oh otvoritvi v nedeljo 12. juliju, ta značaj se je kazal vse dni do sklepne pobožnosti v stolnici na večer 15. julija in do posvetovanj velčakov dne 16, julija, Ta značaj shoda so spoznali in z veseljem priznali pravoslavni, ki so bili prisotni. Prav za prav je bila od pravoslavne strani iz kolegialnosti povabljena samo belgrajska pravoslavna fakulteta, ki jc poslala tri zastopnike, dekana dr. Stefanoviča ter profesorja Dimitrijeviča in dr. Mirkoviča. Predavanj se je udeleževalo tudi več Rusov, ki bivajo pri nas. Udeležba je bila velika. Poleg Hrvatov, ki niso prišli kot gostje, marveč kot sciprirediteljl shoda, sta bili posebno častno zastopani Češkoslovaška in Poljska, dalje pa našteva tiskani seznam udeležence iz Rima, Carigrada, Sofije, Londona, Dunaja, Krke. Škofov je bilo na Shodu devet; poleg obeh slovenskih škofov nad&koF dr. Leopold Prečan iz Olomuca, nadškof dr. Anton Bauer iz Zagreba, nadškof Raf. R o d i č iz Belgrada, škof podlaski dr, Henr. Przei-d z i c c k i [Siedlce], križevski škof dr. Dion. N j a r a d i, senjski škof dr, Jos, Marušič in apostolski administrator v poljski Sleziji dr. Avg. H l o n d. Shod se jc pričel 12. julija s slovesno ponlifikalno liturgijo sv, Janeza Krizostoma, katero je s štirimi koncelcbranti opravil v stolnici sv. Nikolaja Škof dr, Njaradi. Pri liturgiji, ki je napravila na vse globok vtis, je dovršeno pel mešani zbor glasbenega društva 287 'Ljubljana-. Po liturgiji ju bilo otvoritveno zborovanje, na katerem je vzbudilo posebno radost apostolsko pismo sv. očeta Pija XI, Venerabili Fratri Antonio B. Lpiscopo Labacensi [.abac um. P I U S PP. XI. Vcnerabilis Krater, salutem et apostolicam benedietionem. Libenti sane animo a dilecto Filio Nostro Card. Joanne Tacci, qui quidcni Sacro Consilio pracest Orienta lis Ecdesiae rebus prove-hendis, certiores dudum tacti sumtis Con v en turn propediem in ista honoris tui Sede ceicbratum iri, quo homines c&cant orientalium studiorum perilissimt, uti in Velebradicnsi Congrcssu, superiore anno habito a Nobisque dilaudato, peropportunc statutum est. Proiccto dolcndum est et paucos esse homines ab orientalibus rebus omni numero inslructos et ipsos per regiones dissitas dispersos; ita ut utilissimum sit eosdem saepius eongredi (id est singulis saltera annisj, non modo quo altius uberi usque on omnia exponnnlur quae ad oecu-menicam Ecclcsiae unitatem pertinent, sed etiam quo efficacius ra-tioncs cognitae deliberationcsquc usquequaque divulgentur. Qua-propter laetamur quod doctores Noslri Instituti Orientals de Urbe, una cum aliis peritis viris, primum ¡stum pro Orientalibus studiis convention participen!, ut congrega lis praecipua tradant Oriental is theologiac capita novosque exciten! scientiae huius cultores: »i I I u d persuasum h a b ente 3, ex recta rerum cognitione acq nam hominum aestimationem sincera m que be-nevolentiam efflorescere, quae, Christi caritati coujuneta, religiosae reconciliation! uniLatiqu. e, qua m máxime est, Det muñere, profulura«. Ne cesses igitur, Venerabtlis Frater, lam salutare coepLum urgere, una cum eís quos babes operis socios, imprimisque cum sollertissimo viro Francisco Grivec, doctore, de his studiis lam bene mérito, Nos vero, intercessor i bus sanctis apud Dcum adhibilis Cyrillo et Methodio, regionum istarum apostolis, assistricem divini Spirítus sapíentiam precamur vobis vehementeri quorum caelcslitfm donorum praenuntia caritatisque Nostrae testis Apostólica sil Bcftcdiclio, quam tihi, Vu-nerabilis Frater, iisque omnibus qui cOetibus intcrerunt amantiSsimu in Domino impertimus. Datum Romac apud Sanctum Pe trum, die XXIX mcnsU .lunii anno M C MX XV, Pontificatus Nostri quarto. Pius PP. XI, Na shodu je bila trojna vrsta prireditev: 1. znanstveni sestanki s predavanji in odgovori predavateljev na predložena vprašanja; 2. poučna predavanja za širše občinstvo; 3. cerkvene pobožnosti in molitve za cerkvcno edinstvo. 288 Naravno jci da so znanstveni sestanki izpolnili največ časa, po 4—5 ur na dan. Ljubljanskemu shodu so bile v proučevanje namenjene tri skupine vpTaSanj; nauk o cerkvi, stanje vzhodnih cerkva in vzhodni obredi ter vzhodna askeza in vzhodno meništvo, Predavali so: iz papeškega Vzhodnega zavoda v Rimu ravnatelj Mihael d'II e r b i g n y in profesorja B. S p d č i I in M. V i 11 e r ; od kdrj-gregacije za vzhodno cerkev msgr. K. M a r g o t t i ; dalje profesor v grškem kolegiju v Himu liom Placid de Meester, carigrajska asumpcionisla R, J a rt i n in S- S a I a v i 11 e , prof. dr. F. G r i v e c , zagrebški profesor dr. J, K a 1 a j, bazilijauec p. !. V i 3 o S c v i č in spust, misijonar v Sofiji p, Damijan Gjulov. Na popoldanskih poučnih sestankih za Širše občinstvo so govorili škof dr, Njaradi, p, Stef. JS a k a Č , prof, dr, F. Grivcc, prof, dr. J. D e b e v e c , p. dr. Rok R O g O i L Č, prof. dr. .!, O b e r -ški, prof. dr. A. jSnoj, msgr. R. Kozi k (Kronieflž) in prof. F. PechuŠka fPraga). Poleg tega Sta bili dve večerni predavanji s skioptičnimi slikami: v nedeljo je dr. Snuj govoril o sv. Cirilu in Metodu in v torek dr. Grivcc o Rusiji. Omeniti je treba tudi slavnostno akademijo v nedeljo, na kateri sta govorila p. dr. G. R a n t o sv. Cirilu in Metodu in prof. dr, Grivcc o Vlad, S. Solovjcvu ter so odlični gostje sporočali svoje pozdrave. Pri akademiji je sodeloval pevski zbor glasbenega društva »Ljubljana«. Cerkvene pobožnosti z molitvami za cerkveno edinstvo so bile v nedeljo popoldne in naslednje tri večere, V ponedeljek je imel pred ljudsko pobožnostjo p. d'Ilerbigny latinsko meditacijo za duhovnike. Pri sklepni in zahvalni pobožnosti v Sredo je pridigal presvetli škof ljubljanski. Pred slovesno liturgijo v nedeljo je imel cerkveni govor stolni dekan dr. I nmažlč, pri popoldanski pobožnosti pa priof p, V. Učak, Znanstvene referate in instruktivne popoldanske govore bomo priobčili v BV, da bodo čilalclji lista imeli priložnost seznaniti se Z obravnavanimi tehtnimi vprašanji ter hkrati imeli spomin na važni in tako srečno uspeli shod. V četrtek 16. julija dopiitdne so Se Sestali predavatelji in bogoslovni profesorji in Se posvetovali, kako naj se pospešuje študij krščanskega vzhoda. Sklenilo se je: L Sestavi se seznam vseh katoliških zavodov, kjer se goje orientalske študije, da bodo mogli stopiti v tesnejši stik. Slično se napravi seznam pravoslavnih študijskih zavodov. 2, Izdajati se začne bibliografija, ki naj obsega knjige in članke po revijah, ki se bavijo s krščanskim vzhodom, tur poda prav koncizne posnetke. 3. Prihodnje leto se združi sestanek za študij vzhodne teologije z mednarodnim cvharističnim shodom v Chicagu, kjer bo po izrečni želji sv, očeta posebna vzhodna sekcija. Ljubljanski shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja je potekel v polno zadovoljnost udeležencev. Kot prvi shod te vrste naj bo z božjo pomočjo uspešno sredstvo za dosego vzvišenega cilja — cerkvene ekumenične edinosti. Za razdor najde pota človeška slabost sama, k edinosti pa vodi le božja modrost, božja ljubezen, božja moč. F, K. Lukuian. 289 Misijonska razstava v Vatikanu i. 1425. Či- katera, zasluži misijonska razstava v Vatikanu po vsej pravici naziv svetovna, saj nudi pregled vseh narodov svela in njihove kulture, Kaj siičnega še ni pokazala nobena »svetovna« razstava in ne kaže noben muzej v taki popolnosti in splošnosti. Strokovnjaki bi morali napisati cele knjige, bogato ilustrirane, da bi podali ločno sliko in izčrpali vsaj nekoliko ogromni znanstveni material, ki je nakopičen na prostoru 6390 m- vatikanske Ta/.stave. Nekoliko nadomešča laka znanstvena dela uradna, pomenu razstave primerno Opremljena publikacija: Rivisla illustrata della FfipOsizione Missio-naiia Valita na, BV kot znanstvena revija ne more iti tiho mimo svetovnega dogodka prve misijonske razstave, registrira naj jo vsaj s kratkim, površnim opisom, 1. Ob priliki 300 letnice kongrcgacije de propaganda fide I. 1922 se je sprožila prva misel misijonske razstave. Pij XI., ki je baje nekoč rekel, da hoče bili še bolj misijonski papež kot njegov prednik, je lo misel uresničil v svetem letu veliko obSirneje, kakor pa si je kdo mislil. Že v začetku leta 1923 je pozval pretekla propagande kard, van Rossuma, naj začne to misel realizirati. Spomladi istega leta so se razposlali po temeljitem posvetovanju z generalnimi predstojniki vseh misijonskih redov prvi pozivi in prva navodila. V Rimu se je konstituiral centralni odbor, na čigar čelu je stal naslovni nadškof selevcijski msgr. Marchetti-Selvaggiani, tajnik propagande. Že z veliko nočjo 1924 so začele prihajati prve poSiljatve, do I. novembra je bilo že I7lfi velikih zabojev Iz vseh delov sveta v Vatikanu in pričelo se je razstavljanje sto tisoče rili predmetov, ki polnijo zdaj razslavne prostore. Namen misijonske razstave je razloiil papež v svojem velikem govoru ob priliki slovesne otvoritve razstave dne 21. decembra 1924. Željno je pričakoval ta trenutek otvoritve iz onih globljih razlogov, ki so ga nagibali, da je dal priredili to razstavo. Prvi razlog je Čast božja, čigar sveto ime nosi misijonstvo po vsem svetu; čast Kristusova, Čigar poznanje in odrešilne sadove razširjajo misi-joni vsak dan bolj med narodi; čast k a I o 1 ifik c cerkve, skupne mntert: vseh ljudstev, ki s pomočjo misijonOv objema v svojem naročju vedno več sinov; čast kongregacije de propaganda f i d c , ki je oko in roka, glava in srce katoliškega misijonskega delovanja. — Drugi razlog papežev je ljubezen do misijonarjev in njihovo počeščenje. Ti junaki, ki v tako velikem številu vzdrže na težavni fronti vere in razširjajo resnico vere in civilizacijo v vsakdanjih vročih bojih, zaslužijo, da spozna ves svet njihovo delo in njihov trud. Papež jim je s to razstavo hotel pokazati, kako njegovo očetovsko srce posebno toplo bije za ■nje. — Tretji papežev razlog je eminentno praktičen. Misijonarji in vsi. ki se teoretično bavijo z misijonskim vprašanjem, nnj dobč na razstavi vseobčen pregled svojega velikanskega in obširnega delokroga. Na ta način spoznajo natančno sile. ki delujejo v misijonih, pa tudi dosežene uspehe, vidijo pa tudi, koliko še dela liuuuiluvin »Bllni*. 290 preostaja, kje morajo zastaviti Se več moči, da se tako užgc novo navdušenje za sveto misijonsko delo. Ne samo uspehi, fudi moderni; zahteve misijonskega dela naj bodo vidne, zato je sv. oče prav po, sebno želel, tía se znanstveni del razstave kolikor mogoče spopolni, kur heroi/.em misijonarjev danes ne zadostuje, priti mora na pomoč tudi znanost, ki S Svojimi ugotovitvami pokaže ravno pot in pa najprimernejša sredstva do cilja. — Četrti razlog je sveto 1 e t o, v katerem iz vseh delov sveta prihaja toliko tisoč vernikov v Rim. Vsem tem hoče papež kot v veliki enotni sliki predočiti neizmerno misijonsko polje, da vidijo in berejo prekrasno zgodovino civilizacije in cvangelizaeije, katero ic napisalo misijonsko delo dostikrat vprav z mučeniško krvjo. Pri tem pa naj se njihova srca vnamejo v dejanski ljubezni do tega velikega delovanja, katerega naj v bodoče še bolj podpirajo z duhovno in materialno miloščino. Kakor se razširja vedno bolj prostor misijonskega dela, tako se mora enakomerno razširjati ljubezen in pomoč vernikov, Misijonska razstava naj vse sveto leto vsem obiskovalcem razumljivo ponavlja papeževo prošnjo za podporo misijonom. V prvi vrsti prosi za pomoč molitve, ker misijonsko delo ni človeško, — vse bogastvo človeške pomoči ne izda nič —, ampak nadnaravno božje delo, katero brez milosti ne uspeva. Prosi pa naj tudi za poinoč duha, misli, dejanja in miloščine. Papež hvaležno konštatira, da dnevno doživlja v tem Oziru čudeže človeške ljubezni do bližnjega in božje previdnosti, zakaj kakor se večajo potrebe misijonov, tako napreduje tudi miloščina ljubezni od vseh strani. Misijonska razstava pa naj enakomerno pomnoži delavnost in gorečnost misijonarjev ter molitev in miloščino vernikov. To so po papeževih lastnih besedah razlogi in vidiki, pod katerimi je inavguriral razstavo, ki v dosedanji zgodovini človeštva še nima para, 2. ISplošni načrt razstave je bil pO veliki noči 192-1 predložen posebnemu znanstvenemu pododboru v pretres. I a pododbor je bil sestavljen internacionalno iz misijonskih praktikov in strokovnjakov v etnologiji, veroslovju in misijonski vedi, Ta v več sekcij razdeljeni pododbor je izdelal načrt razstave, kakršna je sedaj, Načelo je bilo, da se razdeli razstava po delih sveta; vsako ozemlje pa se razdeli zopet po misijonskih družbah in redovih, ki tam delujejo. Delokrog teh misijonskih redov pa je istoveten S posameznimi apostolskimi vikariali in prelekturami. Vsak red je prevzel polem za svoj oddelek sam zbiranje in ra zp Ost a vi jan je predmetov in ves arrangc-ment svojega oddelka. Tako vidimo precejšno različnost v načinu razstave in izbiri predmetov; vsebinsko in razstavno-tehnično niso vsi oddelki enakovredni; obiskovalca pa ta individualna različnost manj utrudi, kakor pa enoličnost, Prvolno je bilo namenjeno za razstavo samo dvorišče vatikanskih muzejev — cortile della Pigna —, kjer jc postavljen velik paviljon v obliki črke U s šestnajstimi večjimi in manjšimi dvoranami. Kmalu se je pokazalo, da je la prostor vsaj za polovico premajhen, in zgradili so poleg pisarne, prodajalne in kavai-nc v vatikanskem vrtu še sedem velikih paviljonov v treh sporednih vrstah. Pa še 291 U prostor ni mogel obseči vseli doposlanih predmetov; porabili so še od vatikanskih muzejev silno dolgi hodnik, kjer sta nastanjena Museo Chiaramonti (antične skulplure) in Museo Lapidario (starorimski napisi). 3, Strogo znanstvene zbirke se nahajajo v petih oddelkih, ki so tako vmes med razne pokrajinske oddelke potaknjeni, da nc utrudijo neukega obiskovalca. Strokovnjak seveda hi jih imel rajši združene v enem paviljonu, da bi mu bil študij in pregled olajšan. A tehnične potežkoče SO tO prvotno namero onemogočile. Dosega pa svoj namen. Bogastvo posameznih znanstvenih zbirk je tako veliko, da SC po pregledu enega dela tudi strokovnjak rad odpočije s pregledovanjem drugih, laže razumljivih oddelkov, Prvi znanstveni oddelek je posvečen zgodovini misijonov (dvorana 2. paviljona v cortilc della Pigna). V štiri epohe jc razdeljena misijonska zgodovina cerkve. 7,a prvo periodo [od apostolskih časov do 5. stoletja) je izdelal prof. Pieper (Miinster) zemljevid, ki stoji na višku današnje historične vede, Nan 3000 imen mest je napisanih s peterimi različnimi barvami, ki značijo, za katero stoletje jc bivanje kristjanov v njih dokazano. Drug zemljevid kaže pokristjanjenje Evrope (5.—12, stoletje). Zgodovinski dokazi misijonske metode zgodnjega srednjega veka so razstavljeni seveda v bolj skromnem številu, ker jih za to periodo več sploh ni. Bogatejša je zbirka Iretfc epohe (pozni srednji vek) iz dobe, ko so frančiškani in dominikanci prodirali v nepoznane pokrajine Azije in Afrike. Po dobi odkritij nastopijo jezuiti na misijonskem polju. Pregled te četrte dobe (1542—1846) zavzema polovico dvorane in nas vodi čez Ameriko v Kitaj, Japonsko, Tnnking in Afriko. Dragoceni so rokopisi, tiski in faksimile-fotografjje kitajskih knjig, raznih katekizmov in starih zemljevidov (n, pr. misijonska pota sv. Frančiška Ksav.; zemljevid Afrike frančišk. brata Petra Farde f 1691 itd.). Poleg jezuitov so razstavili še frančiškani {filipinski arhiv o obrednem vprašanju), kapucini (afriški misijoni 17, stoletja) in karme-ličani. Ta zgodovinski pregled kaže jasno nepretrgano črto misijonskega delovanja cerkve od apostolov do danes. Etnološki oddelek (dvorana 4. istotam) pa naj pokaže prcdmel, katerega misijonar obdeluje, paganstvo in njegovo kulturo, religijo in moralo. Ima pa tudi ta vekpraktični pomen, da kaže one točke, na katere more misijonar pri posameznih kulturnih stopnjah svoje delovanje najlaže navezati, da pridobi dotični rod za Kristusa. Vzorno urejena razstava je delo znanega etnologa p. Viljema Schmidta S, V. D, (Mčidling), kateremu so pomagali njegovi učenei in nekateri drugi strokovnjaki (n, pr, prof. dunajski prahistorik Menghin). Saj je tudi zelo mnogo predmetov iz dunajskega elno-loškcga muzeja. Za razstavo je bit merodajen sistem, ki ga jc uvede! p. Schmidl v kulturno Zgodovino. Po njem jc razdeljena v tri velike skupine: prakulturc [južne, centralne in severne prakulture, najmlajša prakultura bumeranga), razvitejše kullurc (poljedelci in materinsko pravo) in mešane kulture (mešanica to te mističnih lovcev in 15* 292 materinskopra vnih poljedelcev* mešanica živinorejcev in totemi-stitnih lovcev), Zbrani so v originalih in fotografijah najznačilnejši predmeti materialne in duševne kulture vsake skupine. Slike raznih ntkrčanskih templjev iz vsega sveta, jezikovni, verski in plemenski zemljevidi na stenah spopolnjujejo res vzorno razstavo, ki nudi tudi nestrokovnjaku vpogled v uspehe katoliškega raziskavanja na polju etnologije in veroslovja. Središče znanstvenih zbirk tvori misijonska knjižnica (dvorane 6, S, tO istotamj, čije ravnatelj je misijonski bibliograf dr. p. Robert Streit O. M- L Tu najdemo skoraj vso starejšo in novejšo literaturo o misijonih (zgodovina, metoda itd.), vse katekizme, prevode sv. pisma, razne šolske in učne knjige v vseh jezikih, ki so se doslej rabile v misijonih. Poseben oddelek vsebuje vse misijonske liste in revije. Tu na prvi pogled vidimo, kolikšen pomen je imela v zadnjih treh stoletjih tiskarna propagande. Ker pa so knjige — posebno starejše, redke in dragocene — last posameznih redov, zato je tudi razdeljena po misijonskih družbah in redovih, ki so jih dali na razpolago. Izdelan pa je stvaren katalog, ki omo-gočuje uporabo knjižnice strokovnjakom. NajimpuzantncjŠi del knjižnice je jezuilski, ki v misijonski literaturi zavzema prvo mesto. Statistični del razstave je nastanjen v dolgem hodniku muzeja Chiaramonti, Tu kaže poleg kongregacije de propag fide nad 50 misijonskih družb in redov svojo zgodovino in obseg današnjega delovanja- V številkah in grafičnih tabelah je nakopičenega mnogo gradiva, pa ga utrujeni opazovalec komaj še zapazi, navadno namreč pridejo obiskovalci v ta del nazadnje, V svoji preprostosti imponira tu razstava misijonske križarske vojske katoliških dijakov v Sev. Ameriki, ki šteje pni milijona članov, kateri se rekrutirajo iz 3000 raznih šol in kolegijev, Predsednik je nadškof Moeller v Cineinnatiju. V vatikanskem vrtu ima poseben paviljon medicinski oddelek, katerega so bogato založile razne ital. medicinske fakultete, ki se pečajo s tropično medicino (Milan, Bologna), posebno pa institut za tropično medicino v Hamburgu in še drugi nemški zavodi. Vsak lajik vidi tu, kolikega pumena je, da sta misijonar in misijonarka tudi medicinsko zadostno naobražena, Mnogo hudih sovražnikov zdravja preti njima in domačinom. V mikroskopičnih preparatih, povečanih fotografijah in voščenih maskah gledamo pojave številnih tropičnih bolezni: malarija in mnoge druge vrste mrzlice, trahom, elefanliasis, spalna bolezen, kuga, kolera, gobavost, koze, razne kožne bolezni in njeni povzročitelji, kače, črvi, otroške bolezni v Afriki in Kitajtl, tuberkuloza. Zanimiva je zbirka kakih 2000 zdravilnih zelišč iz kitajske lekarne, katere je zbral misijonar p. Kolumban Clement O, F. M. Načrt za to razstavo je napravil monakovski prof. Hermann Diirck. V ozadju paviljona je postavljena v naravni velikosti skupina: >~Kan-tas v službi gobavih«, ki vsakega obiskovalca živo opozori, da le kričanska ljubezen združena z medicinsko vedo more lajšati strašno gorje bolnega človeštva. 293 4. Posamezni razstavljalci so se potrudili, da bi iz svojega okraja pokazali predvsem pagansko verstvo, ki je mrko, polno pesimizma, brez sledu ljubezni in usmiljenja. Maliki in fetiši so strašila, ki vzbujajo grozo ali pa gnus; ni božanstva, ki bi predstavljalo očeta, rešitelja ljudstva, Nadalje nam hočejo pokazati kulturo domačinov — deloma zelo primitivno, deloma /eJo razvito (Indija, Japonska) in pa napredek civilizacije pod vplivom misijonskih delavcev, To je splošna tendenca vseh oddelkov razstave. Napravimo kratek sprehod skozi to panoramo celotne obljudene zemlje. Prvi prostor je posvečen zibelki krščanstva — Palestini-V sredi dvorane je velik relief (6X3 m) svete dežele poleg dveh m&njiih, ki iiazOrujeta Golgoto in Jeruzalem, Velike stenske slike kažejo razvoj krščanstva v Palestini od rojstva .Jezusovega preko Konštantina in Helene, preko križarskih vojsk in frančiškanske kustodije svete dežele do danes, ko je bila dežela zopet poškropljena s krščansko krvjo. Štiri slike kažejo mučeništvo kristjanov I. 192(1 (p, Štefan Salincatian v Donkale; p. Leopardu Belluei v KJnerbet-el-Gazal; p. Albert Amarisrcn v Ccrugekalu; p, Franč. de Vittorio z dvema nunama in 32 sirotami v Mugink-dc-Kesi). Modeli bazilik v Getzemaniju in na gori Tabor kažejo najnovejše delovanje katoličanov. Tudi domača orientalska obrt je zaslopana, posebno v krasnih preprogah, Nehote sname obiskovalec klobuk, ko stopi v dvorano misijonskih mučencev (dvorana 3 v Cortile della Pigna). V sredi stoji v več kot naravni velikosti soha sv. Gregorija Velikega, poši-Jjajočcga misijonarja sv. AvgušLina v Anglijo (delo Bertholda Mti!-lerja — Charlotlenburg). Stene so preobložene s slikami mučeništva misijonarjev iz vseh stoletij. (Nekatere so pač preveč krvavo-reali-stične). Pred panoramo mučeništva bi. ugandskih zamorčkov (3. junija 1886] je vedno polno gledalcev. Dragocene relikvije in spomini so zbrani v steklenih omarah: n. pr. brevir, sandali itd. sv. Franč. Ksaverija; kapuca, sandali, križ in kuta sv, Frančiška Asiškegu; razni spomini (cilicij: železen pas z ostrimi zvezdicami) p. Marcela Mastrilli S. J. (1602—1637): prebodene in Še s krvjo omadeževane obleke umorjenih misijonarjev bi. Janeza da Triora 0. F. M. (1816), Florijana Robbreehta, bratov Teotima in Friderika Verhacgen; p. Viktorina Delbroucka O, F. M, (1898 v Kitaju) itd. Pretresljiva zbirka kaže, da je do današnjega dne resnično, da je kri mučencev seme novih kristjanov. h indijanskih miši jono v Severne in Centralne Amerike (dvorana 5 istotam) so razstavili jezuiti, redemptoristi, frančiškani in oblati Brezmadežne lepo zbirko indijanskih peresnih kinčev, znamenitih mirovnih pip in zanimive izdelke domače plctilnc obrli. Slene krasijo Galimbertovc slike iz misljonov v sneženi Alaski. Pozornosti vredne so tudi rdeče barvane ilovnate skupine Indijancev, katere je Tborwaldsenov učenec Pittrich v letih 1845 in 1856 med rdečekoiet modeliral- 294 Skozi dvorano kongregacije de propag. fide, ki nudi s svojimi klopmi ob stenah dobrodošlo priložnost za kratek odpočilek (reliefne karte Afrike in Azije, v sredini model indijske pagode štirih velikih nebeških kraljev), stopimo v oddelek Južne Amerike (dvor. 12 istotam), Tu sq razstavili salezijanei p r i r o d □ p i s n o iti etnološko zelo bogato zbirko iz svojih misijonov med Indijanci. V povečanih fotografijah, v miniaturnih panoramah in oblečenih kipih naravne velikosti su nam predstavlja vse življenje tega ljudstva, V sredi prostora pa dominira velikanski kip Don Boscov. V prihodnji dvorani [Št. 13) je nastanjen bližnji orient (Sirija, Armenija, Mezopotamija in Arabija), kjer v hudih težavah delujejo kapucini, karmeličanl, salezijanei, asumpciouisli, jezuiti in Jazaristi. Umljivo, da v tem oddelku prevladujejo krasni izdelki preprog, pa tudi veliko množino ročnih del iz misijonskih šol deloma v domaČem deloma v evropskem slogu vidimo poleg modelov raznih moiej in plešočih der više v. Dva prostora (dvorani 14 in 15) sta odmenjena za Indijo in Ceylon — v sredi stoji visok kip sv, Frančiika Ksaverlja z razprostrtimi rokami, očmi dvignjenimi proti nebu, kot bi hotel v apostolskem navdušenju objeti ljubljeno Indijo, ki je zbrana v preza-nimivi zbirki okrog njega. Kip, delo rimskega umetnika Mastrojanni-ja, napravi globok vtis. Čudovita dežela Indija se nam predstavlja v modelih svojih pagod in palač, v krasoti svojih preprog in drugih ročnih del, v deloma naravno velikih deloma miniaturnih figurah, ki nam predočujejo življenje in delo ljudstva. Ginljiv prizor; *sv. maša v pragozdu-* v naravni velikosti prav živo kaže žrtve, katere zahteva poklic od misijonarja v Indiji, Zadnji prostor velikega paviljona v cortile della Pigna jc posvečen l n d o - K i n i. Pariški misijonski seminar je napolnil največji del razstave, v kateri se odlikuje spomin na blažene anamske svcčcnike-mučcnce. Dominikanci so med mnogim drugim razstavili križev pot. Sestavljen iz biserovine. Je delo domačinov in zanimiv zaradi lega, ker nam omogoči Spoznali, kako globoko ivnicvajo novo-spreobrnjeni kristjani trpljenje Kristusovo. Na vatikanskem vrtu prevladuje veliki dvojni paviljon za K i » l a j s k o, S pokrile terase, ki veže oba paviljona, jc tako veličasten pogled na kupolo sv, Petra, da vsakdo postane in se zamakne v izredno lep razgled. V kifajskeni oddelku prevladuje svila v najživejših barvah, ki je predelana tudi v cerkvene parauiente. Bogata kitajska umetnost jc islolako bogato zastopana. Modeli templjev tu hiš, originalni oltarji, tisočeri kipi bogov in kitajskih sveteev, plastični prizori iz buddhisličnega pekla, panorama pogrebnega sprevoda, papirnate figure sodnikov umrlih v originalni velikosti, ki se ob pogrebu sežigajo, panorame, ki kažejo delovanje misijonarjev v družinah in na cesti (pobiranje izpostavljene dcce itd.), napolnjuje široko in dolgo lopo. Znamenit je pozlačen kip Buddhe v nadnaravni veli., kosti iz Kanlona. V drugem oddelku paviljona jc zastopana tudi Mongolija in Korea. Mongolski nomadi nudijo misijonarjenju skoraj 295 nepremagljive težkoče. V razstavi vidimo v naravni velikosti mongolsko družino pod njenim težkim šatorom iz klobučevinc. Korcanska razstava še o veliki noči ni bila dovršena; prva pošilja t ev (14 velikih zabojev) se je na morju vsled tajfuna ponesrečila. Sporedna dva paviljona vsebujeta razstavo azijskih otokov, Japonske in Oceanije. Na prvem mestu so španski jezni ti s svojimi niisijoni na F i 1 i p i n i h Tu je razstavil p. AlgUe, direktor meteorološkega observatorija v Manili, zanimive inštrumente lastnega izdelka, kolorirane fotografije noš in narodovega življenja in najznačilnejše zastopnike favne in flore. Kapucini in očetje družbe Miil-Hill, ki misijonarijo na otoku Borneo, kažejo nepopisne teiave in uboštvo, katere prenašajo na tem tropično bogatem delu zemlje. Večino vsega prostora zavzema Japonska. Nešleto japonskih drobnjav (nippcs) napolnjuje steklene uniare. — Kultura japonska je zastopana v originalnih svilnatih oblekah, v predmetih raznih državnih zavodov (naučnega ministrstva, ravnateljstva žcJcznic, univerze v Tokiu, akademije umetnosti, državne tiskarne itd.). V slikah in modelih gledamo japonske pokrajine, poljedelstvo in ribarstvo. A tudi krvoločno preganjanje kristjanov v preteklosti kažejo stenske slike — in najnovejšo katastrofo strašnega potresa. Frančiškani so razstavili etnografsko zanimivo zbirko iz kulturnega življenja maloštevilnih (circa 18000) japonskih pra-prebivalcev Aino. Drugi paviljon je ves namenjen za misijone v Oceaniji Bujna Lropična flora in favna je bogato zastopana — zbirka metuljev v blestečib barvah sleylskili misijonarjev S. V. D. je sama zase muzej —. Strašno nasprotje lepoti in pestrosti narave tvorijo groteskna strašila: maliki in fetiši teh na najnižji Stopnji kulture stoječih rodov. Orodja — rabljena (J) Ijudožrcev, 5 katerimi SO razkosali ubite (ali pa še žive) sovražnike, da so jih potem pojedli, pretresejo gledalca do dna duše in dajo vsaj nekoliko razumevati, kako nizko so padle duše, katere misijonarji v junaški ljubezni dvi' gajo k jasni luči in lepoti krščanstva, V Ectn oddelku so postavili očeLje presv. Src (Picpus) svojemu sobratu p. Damianu, apostolu gobavcev (t lftfi9 na otoku Molotkai), vreden spomenik. V ozadju fe naslikana panorama bivališča gobavcev, katero je p. Damian v mnogih težavah ustanovil — pred njim pa dragoceni Spomini na tega heroja ljubezni: njegovo mizarsko orodju, palica, svojeročno napisan dnevni red, brevir, burza, v kateri je nosil sv. popotnico gobavcem, njegova mašna obleka itd. V sredi med temi spomini pa njegova slika na smrtni postelji: grozno razjeden obraz, nabrekle in gnojne ustnice, a oči polne ognja in hvaležnosti zrejo tja, kjer ga čaka plačilo za žrtev lastnega življenja v pomoč najbolj zapuščenim. Prav živo čutimo ob tem spomeniku, kako močno je krščanstvo, kj rodi take junake ljubezni, in redki so glodalci, katerim ne bi lesketala solza ginjenosti in hvaležnosti v očeh, ko se obrnejo od tega svetega kotička razstave k zadnjima paviljonima, kjer v prostornih dvoranah vidimo Afriko od Egipta do Kaplanda. 296 Prvi paviljon vsebuje severno in vzhodno Afriko, Poleg modelov kairskih mušej in egiptskih obeliskov so razstavili kapucini pregled svojega etiopskega misijona. Beli očetje podajejn iz centralne Afrike, Sudana in Sahare zelo zanimive predmete: orožje, izdelke primitivne domače obrti, pridelke poljedelstva in sadjarstva-Jezuitski misijonarji nam kažejo olok Madagaskar v verskem in kulturnem oziru prav izčrpno. Drugi afriški paviljon obsega južno in z a p a d n o Afriko. Tu je morda najlepši oddelek trapistov iz Marianhilla. Koliko civi-Jizatoričnega dela so ustvarili tihi in požrtvovalni patri, je nemogoče opisati, Marianhill je kulturna centrala Afrike. Razstavili so med drugim izdelke svoje tiskarne v Številnih afriških narečjih; celo šolske zvezke in naloge zamorskih šolarjev in njihove risbe moreš pregledati. — tnotno kulturnu sliko nudi zadnji oddelek, kjer so razstavili misijonarji v belgijskem Kongu, Med neštetimi predmeti ne smemo prezreti fotografi čnih shk. zemljevidov in ¿rnfičnt statistike, ki nazOruje rast in padanje misijonskih uspehov zadnjih desetletij. S tem pa pregleda še nismo končali. V dolgem hodniku muzeja Lapidario so razstavili še nebroj predmetov, ki v paviljonih niso na.šli prostora, V prvi vrsti najdemo tu evropske misijone, t. j. Balkan (Bolgarska, Albanija, Tracija, Moldavija) in poLem severne protestantske dežele: Danska, Norveška, Švedska in Islandija. Nepregledna je polem vrsta raznih modelov (ccTkve, šole, templji, vodovodne naprave, mlini itd,|, reliefov znamenitih, poganom svetih krajev iz raznih delov sveta vsi ti predmeti niso našli prostora tam, kje je za dotični niisijon določen prostor v paviljonih- Dragocena pridobitev za vsak muzej hi bila n. pr. zhirka 2S krasnih modelov raznovrstnih kitajskih ladij in bark. Zadnji predmet tia dolgem hodniku je model kapele v vagonu (chapel Car, St. Paul N. S. A.), ki služi amerikanskUl misijonarjem sredi modernega paganstva in krivoverstva. 5. Ko stopimo utrujeni in nekako k tlom potlačeni od tisočerih vtisov na ulico vatikanskih muzejev in gremo počasi okrog ogromnega zidovja cerkve sv. Pofra, tedaj šele Se nam — odkriva počasi pomen le čisto svojevrstne razstave. Godi se nam morda kot nekaterim izobražencem, ki so izjavili sv. očetu, da je za nje ta razstava povsem novo razodetje. Mislili SO doslej, da je misijonsko delo dobro in pobožno delo, primerno za izbrane pobožne duše, redovnike in redovnic«, a zdaj so spoznali, kako velikansko in kulturno pomembno je misijonsko delo katoliške cerkvc, ki prinaša modemi znanosti nebroj pobud, materiala in dejanskega napredka. Z eno besedo: Vatikanska misijonska razstava jc svetovno važno dejanje tako za vernega katoličana kakor za versko indife-rentnega Človeka. G. Rožman. Urednik: dr. Franc Ksav. Lukman. ■ L! I I» /. Socialna organizacija Avstralije iTTiiiTU brez zakonskih fratrij dnatni sistem Stirirazredni sistem osem razredu i sistem _ rodovnik po materi rodovnik po očetu obred izbijanja zob Obreza n obreza in stibiitcizija ftjjsfr \t Bayame Dar v mu hm C) Mungangaua Č \BtinjH Naročnikom, Kljub prošnjam in opominom nekateri naročniki se vedno dolgujejo naročnino, Ponovno jili prosimo, naj vendar store svojo dolžnost in pošljejo zaostale zneske, RV bo nalogo, ki sj jo je zastavil, vršil tudi za naprej in pričakuje, da bo nafie! pri slovenski duhovščini umevanje in podporo. Opozarjamo na seznam publikacij BA na zadnji strani ovitka. Prosimo prispevkov za tiskovni sklad BA. Seznam prispevkov, ki so dosli po veliki noči 1925, se bo objavil v 1. zvezku prihodnjega letnika. Nota. /Bogoslovni Vestnik. quater per annum in lucem editor. Pretium subnotntionis pro vol. V (1925) extra regnum SHS (Jugoslaviam) est Din 50, Directio et administré tio commentai «Bogoslovni Vestriik« : Ljubljana, Faculté de Théologie (Yougoslavie). IV. versko-eiuološki tečaj v Milanu od 17, do 25. septembra 1935, Na izrecno želio sv, očeta Pija XI. se bo vršil IV, mednarodni kongres organizacije Semaine d'Ethnologie religieuse v Milanu pod vodstvom generalnega tajnika p. W Schmidta. Program je /elo bogal. Predavanja bodo pojasnjevala pred vsem e lične nazore in Idejo odrešenja pri raznih narodih v preteklosti in sedanjosti, Predavali bodo; Alio, Rallini. Batilfol, Calderini, van Crombrugghe, Dubois, Call s, Garagnam, Gemelli, Gusinde, Junker, Koppcrs, Leinonnycr, Lind-worsky, Nalltno, Padovani, Pcstalozzi, Pinard, Rtich, Schebestn. Schmidt, Schulienj Valcnsin, Wunderle, — JStroški: 1- Pristopnica 30 lir; 2, stanovanje in hrana dnevno 35 lir (posebna Soba), 30 lir (soba za dva), 20 lir (skupne spalnice po zavodih). Prijave in denar za pristopnico, stanovanje in hrano naj se poSljcjo na naslov: Dott. Padovani, Milano, Viu S- Agnese 4. BOGOSLpVNA AKADEMIJA V LJUBLJANI je izdala; L Delu: 1. knjiga: A Ušeničnik. Uvod v filozofijo, Z v. L Spo-znavno-kritlčni del. 8° [XII 4-504 str,], Ljubljana 1921 Cena 60 Din. 2. knjiga: A. U š e n i č n i k . Uvod v iilozolijo, Zv. II. Metafizični del. 1. sešite k, S" (IV 384 , str.], Ljubljana 1923, Cena 60 Din. — 2. sešitek. S" (234 sir.], Ljubljana 1924, Cena 60 Din. Prvi setitek obsega kozmologijo in psihologijo, drugi filozofijo u Boffu, o religiji, nravnosti in nesmrtnosti, 3. knjigo: F. Grivec, Cerkveno prvenstvo in edimttvo po bizantinskem pojmovanju. 8" (U2 str.J. Ljubljana 1921, Cena 20 Din, 4 knjiga: F. Kovačič, Doctor Angelicus sv. Tomaž Akvinski, S" (IV 101 str,). Ljubljana 1923. Cena 20 Din, * Delo podaja najnovcjBc rezulUte o sv, TomaŽu, a je tako pisan«, da je primerno tudi *a vse, ki ljubijo lepe biografije svetnikov. 5 knjiga: F Orivec, Cerkev. 8" (IV | 320 str.}. Ljubljana 1924. Cena 70 Din, Tudi inozemska kri lili a je to d d o s pohvido sprejela. Prof. Spi čil (Orieatali.i Cbi ih[i:ina, 192-i, 314—317} pravi, da je med slovansko pisanimi deli u Cerkvi doslej najboljše, a med katoliškimi sploh eno najboljših zlasti radi dobre orientacije 0 vzhodnih cerkvah. Dostavlja, da je delo primerno tudi za lojike, 6- knjigo: A, Ušcničnik. Ontologija. Učbenik. 8» (60 str.)! Ljubljana 1924. Cena 30 Din. 7. knjiga: Sv, pismo Novega zakona. Prvi dek Evangeliji in Apostolska dela. Po naročilu dr. ■ Antona B. Jegliča, ljubljanskega Škofa, priredili dr. Fr, Jerč dr. G r. P e č j a It , dr. A. Snoj. Mala 8" (XV -[- 43J). Ljubljana 1925. Cena v plalno vezani knjigi 48 Din; vezani v pcgnmoid z zlgto obrezo zgoraj 6€ Din; v pol Šagrinu z zlato ohrc/.o zgoraj 84 Din, IL Razprave: 1, F. G r i v e c , Pravovernost sv. Cirila in Metoda, (Razprodano.) 2, A. S n O j, StaTOslovenski Matejev evangelij (De versione pa-lacoslavica c v angel ¡i S, Matthaei. — Praemisao ISummario ct addito Apparalu eritico in lingua talina). 8" (34 str.). Din S. 3, F. G r i v e c . BoijŠevisku brezbožnost (Dc atheismo bolše-vismi). S" (15 str.J, Din 3. Vse te publikacije dobivajo člani BA z 10% popusta. Naročila sprejema prodajalna KTD (prej N i i m a n) v Ljub-Ijani, Isln prodajalna je prevzela tudi upravo Bogoslovnega V e s t n i k a ; zato se je z naročbo in event, reklamacijami le nanjo obračati: sprejema tudi članarino (seveda vodi imenik članov tudi BA).