Dopisi. Gornja Savinjska dolina. Po celem svetu se danes vse giblje, povsod se bojuje velikanski boj proti nairaznovrstnejšim oblikam brezverstva. Tudi južni Štajar je že poln tega boia. Povsod vidimo odločne katoliške može potegovati se za pravično stvar proti sovražnim silam. Le v lepi gornjesavinjski dolini vse spi. Tu se nihče ne gane, da bi vzbudil zadružno življenje na podlagi zdravih krščanskih načel. Sicer se je tudi v tem okraiu lansko leto ustanovila kmetijska zadruga s pravico konsumnih društev, ali ona upošteva le gmotno stran narodovega življenja. Tudi }e tu več bralnih društev, ki pa deloma spijo in ne dajo od sebe skoro nikdar kakega znamenja, da Se živijo, ali pa, vsaj po mojem mnenju, delujejo v veri bolj nasprotnem duhu, ko se vendar v njih najbolj čitajo listi a la Slovenski Narod, Freie Presse et consortes. Slovenski Narod ima tudi drugače tu svoje naročnike in dopisovalce. Tako se zopet, kakor tolikokrat uresničujejo besede: «Ko smo spali, je prišel sovražnik in je vsejal ljulike med pšenico*. Med tem, ko vse spi in se nič ne stori za to, da se okrepi med ljudstvom krščanska zavest in krščansko življenje s trdnejšim medsebojnim združenjem dobrih elementov, je sovražnik vedno delaven ter pridno širi zmote. Hujskanje Naroda in drugih listov istega kalibra, dasi se morda ne ozira vselej ravno na tukajšne razmere, ne ostane brez uspeha. Tudi mokraške zmote so našle vhod v našo dolino, dasi je od sveta tako oddaljena, in te so tem nevarnejše, ker posestniki in posebno lesni trgovci vedno bolj propadajo, in je Ijudstvo bolj pristopno za one ztnote. Kar pa stori stvar še bolj resno in prevdarka vredno, je to, da so se lansko leto dne 15. avgusta z malimi izjemami skoro vsi učitelji gornjegrajskega okraja pri zborovanju na Ljubnem izrekli za Horvatekov socialno-demokralični progratn. Pozneje so zopet dne 7. decembra sklepali in določevali o svojih sovražnikih — koga pa menijo s tem naslovom, ne bo težko uganiti. Ze koj po prvem učiteljskem zborovanju na Ljubnem se je slišal tu in tam glas, ki je zahteval ustanovitev katoliškega političnega društva za gornjesavinjsko dolino. Pa vsled maloraarnosti in morda tudi pri enem ali drugem radi strahu, da se utegne z udeležitvijo pri tem delu zameriti na jedno ali drugo stran, je cel načrt, če vse ne vara, zopet zaspal. Ali čas je, da se tudi tukaj vzbudimo, da začnemo delati za probujenje ljudstva. Treba je, da se v okraju ohrani in utrdi katolisko mišljenje in katoliški značaj Ijudstva. Zato nam je treba društva, katero bode delovalo v tej smeri, društva, ki bode prirejalo zborovanja na raznih krajih v okraju ter skrbelo, da se ljudstvo s poljudno-podučnimi govori pouči v bistvu in naklepih socialne demokracije in drugih sovražnikov, ki morda pretijo našemu ljudstvu, našim kmetom. Na noge toraj! Naj nikogar ne straSi trud; polje delovanja je obširao in žetev bo obilna! Čuvati moramo, da se ljudstvu ohranijo najdražje svetinje njegove! Sv. Jnrij ob Ščavnici. Zadnje leto je jurjevško gasilno društvo predrugačilo nemško povelje v slovensko. Kako to naSim nasprotnikom mrzi, }e pokazala letošnja volitev. Volitev se je vrSila dvakrat. Ker prve volitve niso bile potrjene, volilo se je 28. januvarja drugikrat. K tej volitvi so nasprotniki sicer prišli trezni, a starega mišljenja. O prvi volitvi rajše molčimo, za kar nam naj bodo nasprotniki hvaležni. Tudi k drugi volitvi je prišlo precej število nasprotnikov, od katerih pa so le 4 imeli volilno pravico. Volitev se je končala vkljub manevrom nasprotnikov za nas zmagovito. Gospod Jurhan je s 26 glasovi proti 4 kot načelnik izvoljen; protivil se je tej izvolitvi le navzoči občinski svetovalec. In zakaj? Gospod svetovalec je dal sam odgovor. Rekel je: on je naš nasprotnik. No, mi smo ga ravno zaradi tega volili, ker je Vaš nasprotnik, ker nasprotuje Vaši veliki naklonjenosti do nemške komande. Cudno je nadalje, da so štirje udje hoteli voliti fanta kot načelnika, kateri niti redni ud ni in še ni bil nikedar pri gasilski vaji. Kljub vsem napadom je bila tudi pri nadaljni volitvi zmaga na naši strani. Z večino glasov so bili izvolieni: Matija Cagran namestnik; Alojzij Majcen tajnik in blagajnik; Franc Slana prvi in Franc Domanjko drugi vodja brizgalničarjev; Ferd. Hrašovec, namestnik prvega; Jakob Šinko, namestnik drugega vodja brizgalničarjev; Jakob Nemec, vodja plezavcev, Franc Švagelj, njegov namestnik; Alojzij Kapun, oskrbnik orodja. — Društvo ima: 3 častne ude in sicer dr. Oton Ploj, Tomaž Vamberger in Jurij Brumen; 17 podpornih udov: J. Kunce, župnik; dr. A. O. Ploj, T. Vamberger, J. Mihelič, J. KoSar, A. Deanino, M. Slana, M. Kvas, L. Šijanec, K. Stramič, A. Munda, F. Vogrinec, Kocmut, F. Fras, J. Trstenjak, J. Postružnik, J. Čeh; dalje ima društvo 42 rednih udov. Narodnjaki podpirajte nas! Ptuj. (Zopet Bismarkovanje!) «Je pač pust! In ta čas je ljudem dovoljeno, burke uganjati in še druge za nos voditi. Pa vse ima svoj čas, mine pust, mine norost!* Tako sem modroval, ko sem pred kratkim ugledal v Ptuju tablo s prešernim napisom «Bismark - gasse.» Stopim v jedno mestno prodajalno — a glej! «Dober dan oče, kaj pa dobrega mati» — nagovore mojo ženo in mene strežniki, komiji, gospodje, gospa v ljubi slovenščini. Glejte, glejte, kako dobro slovenski znajo v mestu, v katerem se vsem Slovencem v posmeh in razdražilo obešajo table z imeDom smrtnega sovražnika nas Slovencev, naše domovine, naše Avstrije! — Po ulicah obešati »Bismark tablo,» v prodajalnicah pa sprejemati slovenske denarje slovenskih kmetov, to je največja drznost. Kaj neki mislite, gospodje trgovci, da nas s takim izzivanjem dražite! «Ali kaj» — premišljujem ,ja]je — «to je gotovo le pustna šala! Kajti tako narobe delati je le mogoče na božji Jašenk!» Sicer pa, 6e ta pustna neumna tabla sredi slovenske dežele ostane, dobro! Če je vam prav, nam tudi. Ustanovimo si s svoiim slovenskim denarjem zadruge in konzume; bomo videli, kdo se bo slednji smejal? Ce vam ne nosimo več svojega krvavo zasluženega denarja v mesto, radi se boste spomnili zlate dobe, ko smo mi — dobre duSe — polnili vaše prazne žepe, spomnili se boste časov, ko §e svoje Bismark table niste obesili. Žal vam bode, da nas, poštene slovenske okoličane s svojimi izzivanji odganjate iz svojih prodajalnic. Radi boste odvzeli spet svojo Bismark-tablo. Ce pa hočete, lahko na vsaki hiši obesite Bismark-tablo, nam ne bo v škodo! Sicer pa smo vam iz srca hvaležni, da nam tako očitno kažete, da ste naši najhujši narodni sovražniki in prijatelji Bismarka in s tem pomagate, da se bodemo polagoma spametovali. V prihodnjič vemo, kam naj nosimo slovenski denar! Če tudi smo le špeharji, lukarji in Haložani, pa smo že nekoliko pogledali čez domači plot. Živela prva zadruga na ptujskem polju! Živeli konzumi! Brinov Nace. Konjice. (Katol. polit. društvo v Konjicah) je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor v društvenih prostorih. Vspored je bil zanimiv. Poslušalcev je prišlo v tolikem številu, da je bila sobana polna. G. Zoffa kot vladnega zastopnika seveda ni bilo, ker menda ni hotel, da bi kako zasoljeno pa opravičeno resnico zaslišal. Točno ob 3. uri je prvomestnik 6. g. Voh otvoril zborovanje ter poslušalce iskreno pozdravil. Tajnik je na to podal letno poročilo, iz katerega je povzeti, da ie imelo društvo v preteklem letu 279 udov in 3 večje shode, na katerih so odlični govorniki navduševali poslušalce. Sedaj povzame besedo naš vrli in dični zdravnik g. dr. Jankovič. Govoril je o egiptovski očesni bolezni, ki je v konjiškem kraju že precej razširjena (Bezina, Padežki vrh, Paka, Oplotnica, Kebl itd.) Razložil je, kaj je ta bolezen, v čem obstoji, kako se dobi, katere so njene posledice in kako težko se ozdravi. Bil je ta govor za vse zelo poučljiv in g. govorniku se je na besedah videlo, kako mu je na tem ležeCe,'da bi vsi spoznali to bolezen in njene nalezljivosti se izogibali. Zato pa so udjeposlušalci iz hvaležnosti zahtevali, naj se dr. Jankovič izvoli predsednika namestnikom, kar se je pozneje pri volitvi tudi zgodilo. Iz denarničarjevega poročila se \e razvidelo, da so vsi stroški za knjige in časnike poravnani, ker so udje |s svojimi prispevki radi na pomoč priskočili. Društveni tajnik je §e nadalje podal razgled o važnih dogodkih po vesoljnem svetu; tako o Burih in Angležih (Burom enak je naS tlačeni slov. kmet), o državnem zboru, o imenovanju Wurmserja itd. Poslušalci so z zanimanjem sledili vsem točkam. Po volitvi novega odbora je g. prvomestnik zaključil zborovanje s 3 kratnim živio-klicem na papeža in cesarja.