142 pozitivnimi medosebnimi odnosi, gelotofilija pa pozitivno. 448 udeležencev je izpolnilo vprašalnike PhoPhiKat-45, lestvico socialne inteligentnosti Tromso (TSIS), indeks medosebne odzivnosti (IRI) in subjektivno psihološko blagostanje (SWB). V študiji smo z vprašalnikom IPIP-NEO kontrolirali tudi temeljni medosebni dimenziji ekstravertnost in sprejemljivost. Rezultati so pokazali, da lahko z lestvicami empatije in socialne inteligentnosti ob nadzorovanju sprejemljivosti in ekstravertnosti pojasnimo pomemben delež variabilnosti pri gelotofiliji (3%), katagelasticizmu (9%) in gelotofobiji (27%). Kot smo predvidevali, je bilo za katagelasticiste značilno pomanjkanje empatične skrbi, socialnih veščin in socialnega zavedanja, za gelotofobiste pa visoka osebna prizadetost in pomanjkanje empatične skrbi ter socialnih veščin. Z gelotofobijo, gelotofilijo in kategelasticizmom smo pojasnili 31% variabilnosti v pozitivnih medosebnih odnosih, pri čemer so se vsi trije konstrukti pokazali kot pomembni napovedniki. Zaključimo lahko, da so odnosi do posmeha in šaljenja povezani z interpersonalnimi kompetencami in imajo pomembno vlogo v zadovoljstvu z medosebnimi odnosi. Poster Temperament v povezavi z agresivnim vedenjem v mladostništvu Lea Korošec V raziskavi sem proučevala povezanost temperamenta z agresivnim vedenjem v mladostništvu. Mladostništvo namreč predstavlja »vihravo« obdobje, saj pride do večjih sprememb na področju fiziološkega in psihosocialnega razvoja. Agresivno vedenje pa je zelo pogost pojav med mladostniki, zato je potrebno razumeti vse možne vzroke zanj, saj se lahko le tako na pravilen način lotimo zmanjševanja le-tega. Veliko avtorjev navaja kot enega izmed možnih vzrokov agresivnega vedenja posameznikov temperament, ker nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V raziskavi je sodelovalo 55 mladostnikov (24 deklet in 31 fantov) starih od 13 do 16 let. Analize znotraj raziskave so temeljile na rezultatih Vprašalnika temperamenta za mladostnike (Early Adolescent Temperament Questionnaire–Revised; EATQ–R; Ellis in Rothbart, 2001) in Vprašalnika agresivnosti (The Aggression Questionnaire; BPAQ; Buss in Perry, 1992). Ugotovila sem, da T-test ni pokazal statistično pomembnih razlik med spoloma v izraženosti temperamentne dimenzije prizadevni nadzor, kot je to predvidevala teorija in predhodne raziskave. So pa rezultati pokazali, da je za fante značilna višje izražena temperamentna dimenzija pozitivno čustvovanje in večja fizična agresivnost v primerjavi z dekleti. Proučila sem še povezavo temperamenta z agresivnim vedenjem, kjer sem ugotovila negativno, toda statistično nepomembno povezavo med temperamentno dimenzijo prizadevni nadzor in agresivnim vedenjem. Rezultati so tudi pokazali, da prizadevni nadzor ni tako pomemben prediktor agresivnega vedenja, kot so to predvidevale predhodne raziskave. Zaključim lahko, da je moja raziskava podala nekaj pomembnih informacij, a obenem je odprla veliko novih raziskovalnih vprašanj, katere bi bilo v prihodnje zanimivo raziskati. Delavnica / Workshop Kreativni pristopi k uravnavanju čustev Vodji delavnice: Neža Prelog in Doris Maljevac Regulacija čustev je pomembna za psihološko blagostanje posameznika in njegovo delovanje v socialnem sistemu. Duševni procesi, na primer spoprijemanje z obremenitvami, obrambni mehanizmi, delovni spomin in metakognitivno zavedanje, prispevajo k uspešnejši regulaciji naših čustev. V svetu obstajajo različni sistemi učenja uravnavanja emocij, sodobna psihologija pa teži k individualnemu pristopu. S tem se bomo ukvarjali tudi na delavnici in na kreativen način oblikovali nove programe uravnavanja čustev. Udeleženci bodo integrirali svoje že obstoječe znanje in izkušnje z novimi informacijami ter jih na svojstven način povezali v potencialne rešitve. Delavnica / Workshop Kreativni posamezniki in skupine, ki inovirajo Vodja delavnice: Alenka Potočnik Inovativnost organizacij je danes še kako zaželena lastnost. Spremlja jo že mala tradicija raziskav o kreativnosti in razvoju te individualne poteze. Nekateri pravijo, da gre pravzaprav za veščino. Spet drugi pa so se osredotočili še na odkrivanje socialnih vidikov kreativnosti, kar nam ponuja nove možnosti za spodbujanje timske inovativnosti. Za izhodišče odkrivanja kreativnih potencialov, ki jih ima skupina, bomo vzeli presek motivacije, tehnik in virov, ki so članom na voljo. Vaje, ki nam bodo omogočile še praktičen vpogled v procese inoviranja, pa bomo začinili s pristopi “design thinkinga”. Tako bomo spoznali nekaj načinov za kreativno prispevanje v skupini in spodbujanje skupinske inovativnosti. Delavnica / Workshop Kakšna je tvoja zgodba? (Storytelling) Vodji delavnice: Tina Mervic in Ivana Komljen Izhajajoč iz radovednosti in potrebe po povezanosti ljudje delimo zgodbe. Izmišljene, boleče, pristne, takšne in drugačne nas lahko z vsako besedo peljejo na pot bližine in samorazkrivanja. Storytelling postaja čedalje bolj uveljavljen tudi kot veščina, vendar pa je ta trening zasnovan kot uvod v raziskovanje tematike. Tako bo vsak udeleženec lahko soustvarjal potek treninga in dodal lasten doprinos. Kaj torej storytelling pomeni meni? Kako to počnem? Zakaj? Trening bo služil kot dinamičen prostor za ozaveščanje raznolikosti perspektiv dojemanja sveta skozi zgodbe. Udeleženci bodo imeli možnost pripovedovati z integracijo fleksibilnosti, improvizacije in ustvarjalnosti nasploh. Osvetlili bomo tudi sledenje poslušalcu in sprotno prilagajanje zgodbe glede na okoliščine trenutka pripovedovanja. Iskali bomo pogoje, v katerih sebe in druge spodbudimo k deljenju zgodb. Kot Študentska sekcija / Student section