Xlil. letnik.
V Gorici, dne 14. septembra 1905.
37. številka.
,ta vero dome^sg
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bf^jt v Gorici.	Tiska	„Narodun	Tiskarna"	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
—’
Izhaja vsak četrto! oh 11. uri dopoldne ltokopisi se iio vračajo. Ncfrankovaiii) pisma sc m1 sprc-ji niajo.
Cena listu znaša za celo leto + krono, za pol Ida 2 krom. /a manj premožno za celo loto 3 krono, za pol lela K lf>0. Za Nomčijo je cena listu 5 K, za druge dežele i/.von Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-Inrini Al. 9.
Naročnino in naznanila s pr oje m a upravništvo, Gorica, Keuicniška ulica At 1(1. Posamezno Številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bre^u (Hiva Corno) it. 11 po 8 vin.
BOglasi in poslanico se računijo po potit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
društvene člane igr« pod milim nebom.
—	Za gojitev telovadbe naj se ustanovo pri društvih posebni telovadni krožki.
DruStvene prireditve naj bodo skrbno pripravljene in dobro priučene, da se s tem vzbuja stremljenje po napredku, vendar naj se ne goje nikdar v toliki meri, da bi se z njimi izgubil čas za pouk in delo.
7. Uspešne socijalno delo najbolj podpira vzajemnost in edinost. V ta namen so potrebni redni sestanki društvenih in zadruž. voditeljev; potrebne pa tudi osrednje zveze. Priporočamo, naj se za člane stanovskih in izobraževalnih druStev uvede zunanji znak, da se po njem društveniki lahko spoznajo. Za druStva delavskih slojev bi bilo zelo umestno po zgledu kat. rokodelskih društev uvesti podporo potujočim članom skupne organizHcije.
V	posammh -.ušivih se mora tudi gojiti duh vzajemnosti s tem, da spoznavajo elani pomen in delovanje drugih društev skupne organizacije. Tako naj spoznajo važnost katoliških rokodelskih društev, Rafaelove dražbe, društva sv. Marte, strokovnih društev itd., da se v slučaju, ko se izselijo z domačega kraja, vedo kam obrniti. Vzbudi naj se jim zavest, da povsod, kjer je mogoče poiščejo društev skupne organizabije. Izda se naj seznamek takih društev doma in na tujem.
8. Iz naših društev naj se tudi na kmetih in za domači obrt po možnosti razvijejo zavarovalne zveze zh slučaj bolezni in smrti. Predvsem naj se pa za delavstvo izkuša rešiti vprašanje starostne preskrbnine.
9. Lepo ubrano petje je prevažen činitelj v probujevanju našega naroda in nudi oben< m najplemenitejšo zabavo. Vsako izobraževalno društvo naj bi zato
imelo svoj pevski zbor. Skrbi naj, da si pridobi spretnega pevovodja. V tem oziru naj bi bili vešči gg. duhovniki in učitelji, zlasti pa organisti v pomoč našim društvom. Slovenske narodne pesmi najbolj segajo k srcu našemu ljudstvu. Mohorjeva družba se naj zato naprosi, da kot III. zvezek »Slovenske Pesmarice" izda „Najlepše slovenske narodne pesmi" deloma za moški, deloma za mešan zbor. Dokler pa še teh ni, naj se ozira na sedaj obstoječe zbirke (Ferjančič, Bajuk) in se naj izbira najprimernejše.
10.	Stori naj se vse za tehnično in zadružno povzdigo kmetijstva, da se pomnoži produktivnost domače zemlje.
Domači obrt se naj zadružno organizira, da ne bo treba izdelovalcem krošnjariti, ampak da naravnost zadruge prodajajo odjemalcem.
Glede izseljencev se naj pa vse ukrene, da se obvarujejo moralne in gmotne škode in da ostanejo zvesti veri in narodnosti. Zato se predlaga :
Po vseh župnijah in društvih se naj vodi statistika izseljencev, krajev, kjer bivajo, zaslužka, ki ga imajo, in razmer, v katerih živjjo.
Izseljencem se naj priporoča, da gredo v kraje, kjer so že njihovi rojaki in imajo urejeno slovensko dušno pastirstvo in katoliška društva, ki se naj snujejo povsod, kjer je kaj Slovencev.
Ta društva naj imajo svoje zveze in naj goje najoiji stik z našimi društvi v domovini.
Vsak izseljenec se naj obrne na zaupnika družbe „8v. Rafaela*, ki mu naj d& »Kažipot za izseljence", iz katerega se pouči o potovanju in dobi najpotrebnejša mu navodila.
V vsaki župniji bodi zaupnik dražbe „sv. Rafaela".
V tujih škofijah se naj naprosijo
Letno zborovanje ..Slov. M. soc. zveze" v Mariboru.
Sprejete so bile dalje te le resolucije :
3. Socijalno delo ne sme sloneti na ritmah in na odgovornosti posamnih oseb; zato se mora za vsako drnStveno in zadrnžno organizacijo vzgojiti čim največje število za vodstvo in nadzorstvo sposobnih oseb. Šola za vzgojo voditeljev bodi društveni odbor, ki naj sklicuje redne društvene seje, kajti te so prvi pogoj uspešnega delovanja.
4	Izobraževalna in strokovna društva naj goje v posebnih tečajih pouk v knjigovodstvu, higijeni in zakonodajstvu, tičočem se stann društvenih članov. Kjer je mogoče, naj se uvede tudi pnuk o poznanju blaga; v društvih za ženske pa o kuhi in gospodinjstvn.
5. Poleg predavanj naj se snujejo vsaj po zimi po stanovskih in mladinskih društvih socijalni kurzi, ki naj se v njih pregledno in sestavno obravnavajo primerne tvarine iz družboslovja in gospodarske vede. Za podlago služijo dobro resolucije drugega slov. kat. shoda.
6. Priporočamo vse pripomočke, s katerimi se vzbuja veselje do društvenega življenia, zanimanje za pouk in gorečnost za delo. Tak pripomoček so primerne, urejene zabave. V njih se uspešno goji edinost in prijateljstvo med društveniki.
Pred vsem priporočamo zabave, ki vedrč dnha, obenem pa so tudi p o-učne in blažilne. Kot take zabave imenujemo petje, predstave, igre, zlasti vzgojevalnega, blažilnega značaja.
Posebno naj se goje zabave, ki so važne tudi v zdravstvenem oziru, telovadba, izleti in za mlajše
LISTEK.
Prešernu
ob odkritji 3pomenika v Ljubljani
dne 10. septembra 1905.
Done Ti pesmi, da ves dom odmeva... Aj, Tebi pesem? pel si ti najlepše sam ! Enakih drug nobčn, podobnih jaz ne znam. Predrzno je, če Tebe kdo opeva, skrunitev tak se vsak mi slavospev dozdeva: svoj slavospev Ti spel si sam!
¥ 1»
♦
In Tebi spomenik? I
Ti vreden si ga pač do n<5ba tik ; —
a sini borni mi nižine
graditi zmožni smo sam6 krtine,
nevredne Tvoje veličine.
Ti Bam si vlil si spomenik,
ki do nebi! štrli navpik:
to Tvojih poezij je knjiga mala
ki večno bo visoko stala
nad naših del krtinami,
ko naš Triglav nad drugimi višinami.
In — Tebe mar slavi ta spomenik, ki z dobro voljo, toda s šibkimi močmi zgradili smo Ti ga Slovenci vsi ?
Brez blimbe vsi priznavamo, brez izlik: Ni treba spomenika mojster-pevec Tebi, nevgasno solnce na poetskem našejn nebi I Nel bolj ko Tebi, ta pomnik srno vlili sebi: saj pričal on o nas do poznih bo rodov, kako cenili kralja pevskih smo duhčvl
S.	Gregorčič.
V slabi družbi.
i.
Na Nemškem sta živela pred leti zakonska Trunkova. Bila sta delavskega stanu, dninarja. Imela sta edino hčer Agnezo.
Ta zakonska sta bila one vrste ljudi, ki nobenemu ne storijo „nič slabega", katerim ne more nihče nič reči, ker ne kradejo, ne kolnejo Bog&, ne prešestujejo. Nu, če pa storijo komu kako drugačno krivico, ali če se kaj prepirajo s6 sosedi, to po njihovih mislih ni taka reč ; zato so še zmerom pošteni ljudje, saj to ni velika reč. Tako tudi dovoljujejo svojim otrokom brez vsakega pomisleka tako imenovana znanja, češ: da tako pride otrok h kruhu ; da tudi drugi tako delajo; da je taka navada ; da sta bila tata in mama tudi taka; da treba iti za svetom ; ljubezen je bila in tudi še bo itd.
Njijuna hčerka je bila v prvih letih prav pridna in dobra. V šoli se je odlikovala z marljivostjo in lepim vedenjem. Tudi ročnih del se je učila in in izurila se je prav dobro v šivanju, pletenju in ezenju. Po dovršeni šoli je ostala doma ter šivala in delala. Opravila jej ni manjkalo; posebno, ker je bila izurjena, lepega vedenja in zelo pobožna. Vse jo je imelo rado.
Ta pa je prišla nesreča. Roditelji so vzeli v hišo nekega Roka Linko, de-
lavca v tvornici. Bil je čeden mladenič, hodil je daleč po svetu in je marsikaj poskusil.
Agnezi iz početka ni nič kaj ugajalo njegovo vedenje. Ali ta se ni dal oplašiti. Prizadeval si je na vse kriplje, da bi se jej prikupil. Ro je izpoznal, kaka je Agneza, jel se je hliniti ter se kazati pobožnega in krepostnega. Naj si je bil nevernik, jel je vendar zahajati ob nedeljah k pridigi kot dragi domači ljudje. Cerkvene govore si je dobro zapomnil, a samo zato, da bi mogel govoriti o njih z Agnezo. Popoludne jej je kaj bral iz izpodbudnih knjig, ki jih je imela sama, ali jih je dobivala od duhovnika na posodbo. Polagoma je začel sam izbirati knjige, ki jih jej je potem prebiral. Iz početka te knjige še niso bile tako slabe; pozneje pa je jel donašati slabe romane, to je tako zaljubljene zgodbe, ki jih je vzel na posodo v neki mestni knjigarni. Agneza ni zapazila, kaj nameruje zapeljivec. Stariši pa so ga še podpirali, da bi le vjeli „dobrega zeta", kakor so menili.
Sad takega berila se je kmalu pokazal pri Agnezi. Postala je vsa razmiš-Ijena in razdražljiva ; vzbujali so se jej občutki in nagnenja, ki bi biia morala ostati skrita v globočini duše. Prej je vselej molila zjutraj in pošiljala s čistim srcem svoje molitve proti Bogu, šla k sv. maši, potlej pa na delo. Zdaj pa je le sanjarila o samih vitezih in pleme-
Skofje, da preskrbe slovenščine zmožnih duhovnikov, kakor je hvalevredno storil škof v Mflnstra na Vestfalskem.
Po večjih mestih se naj poskrbi za zdrava in nravno priporočljiva prenočišča.
Politični preglecL
Političen položaj. — Najn^vejši dogodek, ki je prišel za Sirš« javnost popolnoma nepričakovan, je ta, da je cesar vsprejel ostavko dveh ministrov, namreč naučnega ministra dr. Hartla in pa trgovinskega ministra bar. Calla, katera je pri ti priliki odlikoval z velikim križcem Leopoldovega reda. Pravih ministrov namesto odatopivših cesar za sedaj ni imenoval, atnpak poveril je vodstvo naučnega ministerstva podpredsedniku nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta, Rihardu baron Bienerthu in ono trgovinskega ministerstva pa sekcij-skemu načelnika i trgovinskem mini-sterstvu, grofu Leopoldu Auerspergu. Oba-dva postala sta tajna svetnika. 0 odstopu naučnega ministra pisalo se je mnogo pred meseci, a so take govorice popolnoma potihnile. Istotako je bilo znano, da se baron Call ne čuti povsem srečnega na svojem mestu, a pri vsem tem ni nikdo pričakoval, da se omenjeni mi-nisterski spremembi izvršita tako naglo. Po mnenju nekaterih listov, ki se nahajajo še precej v dobrih odnošajih z vodilnimi političnimi krogi, bilo bi to znamenje, da se baron Gaatach v resnici pripravlja na preosnovo ministerstva ter da hoče isto spremeniti v parlamentarno ministerstvo. Kakor porogajo listi z Dunaja, je danes ie gotovo, da se skliče na dan 26. t. m. naš državni zbor h kratkemu zasedanju, ki bode trajalo pa le
nitnih gosp6h, o roparjih, razbojnikih in enakih pustolovcih, o srečnih in nesrečnih ljubovnikih. Za delo ni marala več, bila je hladna do svojih prijateljic, in začela se je čudno oblačiti. In zdaj je dosegel brezveBtnik, kar je hotel.
Kmalu je pripravil Trunkove do tega, da so jeli zahajati ob nedeljah popoludne ven iz vasi v drnge kraje. Onde sta se stara dobro imela pri pivu in žganju ; plačeval je vse lepo Link. V tem pa sta se mlada šakala po plesišču, in govorilo se je marsikaj, česar dekle prej ni bilo vajeno.
S takimi izleti je dajala Agneza pohujšanje ; in posebno še, ker je bila vpisana v bratovščino, in jb bila dolžna še posebno gledati, da si ohrani deviško čast.
II.
Ko izve to domači župnik, d& jo poklicati k sebi; ob enem povabi tudi sprednico one bratovščine. Tu jo začne gospod svariti ter jej dopoveduje, v kaki nevarnosti je. Ona prizna, da je prišla na krivo pot ter obljubi, da se hoče poboljšati.
Nato reče župnik: „če se misliš zares poboljšati, treba je pred vsem, da se varuješ grešne priložnosti. Ne smeš se več pečati z onim ptujcem in ne stanovati 2 njim. Skušaj torej pregovoriti stariše, da mu odpovedd stanovanje. Ko bi pa tega ne hoteli, treba pa, da ti za*
štirinajst dni in kateremu bo sledilo potem šesttedeusko deželnozborsko zasedanje.
Kriza nn Ogerskcm. — Jutri se Rnide v Budimpešti ogerski državni zbor. Z veliko napetostjo pričakujejo vsi, ki se pečajo s politiko, tega dne. Ogerske opozicijske stranke nameravajo staviti že v ti seji predlog, naj se postavi sedanje ministerstvo v obtožni etan. Ta predlog bode tudi gotovo vsprejet, ako ne pride vmes kak dogodek, ki bode sploh onemogočil stavljenje tega predloga. Ta dogodek bi bil odložitev državnozborskega zasedanja ali pa celo razpustitev državnega zbora. V nedeljo je bilo na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom ministersko posvetovanje. Udeležili so se ga ogerski ministerski predsednik grof Fejervary, naš ministerski predsednik baron Gantsch in pa minister za zunanjo reči grof Go-luchovski. O čem so se posvetovali, to ni nikomur natančno znano razun onim, ki so se udeležili posvetovanja. Gotovo pa je, da je bila glavni predmet temu posvetovanju ogerska kriza. Nekateri hočejo vedeti, da se je na tem posvetovanju govorilo in sklepalo o tem, naj bi se li na Ogerskem vpeljala sploSna in enaka volilna pravica. Zs tako volilno pravico da je bil grof Fejervary, a proti nji da sta bila baron Gautsch in grof Golu-cbovski, vsled česar je grof Fejervary z dotičnim predlogom ostal v manjšini. Zaradi tega ni torej verjetno, da bi bil ogerski državni zbor razpuščen, ker bi ne bilo sedanji vladi nič pomagano s tem, ako bi se morale izvršiti nove volitve na podlagi starega volilnega reda. Tudi govorč nekateri, da misli grof Fe-jervary podati svojo ostavko. Vse to so pa zgolj le ugibanja in šele jutrajšnji dan prinesel bo nekoliko luči v temo ogerskih dogodkov in njih razvoja. Na vsak način pa pride jutri v Budimpešti do velikanskih demonstracij, katere bodo vprizorili od jedne strani pristaši opozicijskih Btrank, od druge stran: pa soci-lisli, ki bodo zahtevali splošno enako volilno pravico.
Nemiri na Japonskem. — Vsled neugodnega sklepa miru za Japonsko in posebno zaradi tega, ker niso dobili Japonci nobene vojne odškodnine, začelo je po vsi Japonski strašansko vreti. V Tokiju vršili so se shodi in po shodih začela je razburjena množica hudo razsajati po mestu. Napadla je več hiš in med temi tudi palačo ministra za zunanje zadeve, katero je celo zažgala. Proglašeno je bilo v Tokiju obsedno stanje. Sploh se vrše tudi po drugih japonskih mestih nemiri in na vseh shodih vsprejemajo se resolucije, v katerih se zahteva od cesarja, da se sklep miru ne potrdi, ampak da se vojska nadaljuje.
Dopisi.
Iz Kostanjevice. — „Soča* z dne
6.	sept. ima zopet daljši dopis iz naše vasi, v katerem skuša oprati njeno uredništvo, ki je dopis skrpucalo, našega pod-
pustiš očeta in mater iz ljubezni do Boga in svoje dnše. In bodi prepričana: če bodeš ubogala in zvesto služila Bogu, bode božji blagoslov nad teboj. Dalje pa moraš takoj opustiti tako škodljivo branje; začni spet čitati dobre, pobožne, izpod-bndljive knjige. Ali bi se ti ne studila jed — pit naj je še tako dobra — ko bi vedela, da je strup notri ? Uto je s takimi knjigami. Pisane so v lepem jeziku, ali strup imajo za nedolžno srce. če se bojiš strupa, ki škoduje telesnenu zdravju, toliko bolj se moraš bati onega, ki umori dušo. Jaz mislim, da nisi še tako popačena, da bi bila že trdovratna. Ali zapomni si: Danes ti predlagam blagoslov ali prokletstvo : blagoslov od Boga, če boš zopet živela po njegovi volji, prokletstvo pa, če boš še dalje slušala zapeljivca. Torej izberi si I*
Obljubila ie, da si hoče izbrati blagoslov in lepo živeti.
.Prav I Tvoje sestre bodo molile za te, da bodeš stanovitna. Glej, da se po-gov< riš še danes se starši in mi jutri poveš, kaj Kklenete o tej reči. Nato jo duhovnik odpusti. Prednica pa jo povabi: naj ostane tisti ‘lan pri njej, da se ogne zapeljivcu. —
Ali Agneza ni držala besede. In nič več je ni bilo v dnhovnišče, da bi povedala, kaj menijo atariši. Torej da poklicati župnik njene roditelje. Razloži jim : kako važna je ta stvar ter jim polaga na srce zakonske dolžnosti. Ali slabo je naletel.
župana, po domače Bolafona, o katerem je „Piccolou pisal, da je njegovega poročevalca informiral o poboju v Kostanjevici, s katero informacijo je spravil domačo občino v največjo sramoto pred zunanjim svetom. Namesto da bi se ta čedni mož sramoval svojega dejanja, katero je zvršil iz nevošljivosti, pa druge napada in jih skuša denuncirati, misleč, da bo s tem svoje grdo dejanje pokril in sebe opral.
Najprvo je ta poštenjak obdolžil naše delavsko društvo, češ, da je ono krivo, da ni bilo na cesarjev rojstni dan slovesne sv. maše. Ker je pa na to nesramno obdolžitev dobil tak odgovor, da mu še šedaj šumi v ušesih, spravil se je sedaj na g. vikarja ter njega dolži, da je on kriv, in sicer na tako neroden način, da se je cela vaB smejala, ko je zvedela za to. —
Kar se tiče av. maše je g. vikar takoj prvo nedeljo v cerkvi pojasnil ljudem zadevo. Bolafon naj le vpraša ljudi, ki bo bili v oerkvi, bo že dobil primeren odgovor. Tukaj pa rečemo še enkrat samo to: Da ni bilo slovesne maše, tegajo kriv edino le naš podžupan Fr. Trampuž, pa naj se še tako umival On je s Bvojim postopanjem pripravil pevce do tega, da so sklenili: Takemu podžupanu ne bomo tlake delali I Namesto da bi skrbel za red in mir v občini, pa dela nemir.
Grda laž pa je, kar piše šele sedaj »Soča1*, da so bili topiči pripravljeni. V celi vasi nihCe ne v6 o tem. Bolafon, povejte, kje pa ste imeli tiste topiče pripravljene? Menda jih pa niste skrili v kuhinji, da jih nobeden videl ni ? Povejte nam daljo, kedaj ste prav' za prav nameravali streljati s tistimi topiči, katerih nihče videl ni? Saj se vendar ob takih priložnostih navadno strelja zgodaj v jutru in pa zlasti, ko zvoni k sv. maši, a tu ni bilo tega nič. Menda vendar niste mislili streljati šele po maši ? Sicer je pri vas vse mogoče, ker ste jako reden mož.
Z obema rokama pa podpišemo predzadnji stavek v »Sočinem1* dopisu, ko pravi, da se dobijo v Kostanjevici možje, ki bodo znali storiti prav primerne in občutne korake proti tistemu, ki seje prepir, namesto da bi združeval. Re9, skrajni čas je že, da se kaj stori proti tistemu človeku, ki je vsled samogoltnosti in nevošljivosti spravil vso vas v sovraštvo in jn pripravil ob dobro ime; potrebno je, da se kaj stori proti tistemu, ki je s svojim hujskanjem zapeljal nekatere mladeniče do nepremišljenega dojanja, vsled katerega bodo morali najbrž še trpeti, in ki je provzročil, da bodo morda celo nekateri možje nesrečni. Ako pa hočete vedeti, kdo je ta mož, ga ne smete iskati v župnišča, ker g. vikar se trudi in tudi veliko žrtvuje za čast občine, kar je vsem dobro znano, pač pa iščete tega moža drugod, že veste kje.
S	Kil«. — Ne vem, zakaj so iz Kala dopisi v »Prim. Listu* tako redki, saj se vendar zgodi tudi pri nas marsikaj zanimivega. Dobili smo v. cerkev nove klopi, harmonij, novega mladega organista in dobre pevce. Člqvek bi mislil, da bodo s tem vsi zadovoljeni. Ne I Naš presvetli župan ni zadovoljen. On hoče klopi spraviti iz cerkve, češ, da niso po načrtu. Kaj ga k temu nagiblje, ni znano. On nasprotuje tudi, da bi Občinarji plačevali organista in pevce, kakor se godi drugod. Pravi, da ne potrebujejo Občinarji cerkvenega petja, potreben da ga je le duhovnik in on naj je tudi plačuje. Res, čudni nazori 1 Na praznik imena Marijinega pa je g. župan dovolil ples. Prišli so mavhinjski godci. Čudno je, da potrebuje po nazorih g. župana občina mavhinjskih godcev, dočim ne potrebujejo cerkvenega petja I
Iz Idrije pri Bači. — Umor. —
V	zadnji številki je poročal „Prim. List* v dopisu iz Idrije, da je bil tu ubit neki hrvatski delavec. Poročilo ni resnično. Imenovani delavec se je sam ponesrečil. Nepoznajoč krajevnih razmer je padel v čez 5 m globok prepad. Sodujiska komisija je spoznala, da je pri padcu dobil rane na glavi, pretresel možgane, izgubil zavest in se zadušil v vodi. Domačini so izpuščeni iz zapora, ker ni bilo vzroka za aretiranje.
Iz Amerike. — Slišal sem o ameriški Bulnosti že davno in sem tudi čital o njej v knjigi sv. Mohorja povest: Za Brečo. Čital sem, kako bo bili Kranjci zapeljani v sužnost. Ta sužnost je še zmiraj tukaj v Ameriki. Sužen je skoraj vsak mož svoje žene. Zakaj ? Zato, ker imajo tu žene večjo veljavo kakor molj •. Ako te tvoja žena zatoži pri Bodniji, se
ne znebiš zapora, kakor smrti. Tu imajo žene hlače. Navesti hočem nekatere slučaje. Neka žena je zatožila svojega, moža da ji ni zvest v neki malenkosti, in kaj misliš? Dobil je nesrečni mož za to dve leti zapora. Drug slučaj I Druga žena je svojemu možu žugala, da ga bo pustilh zapreti, ker ji ni dal vsakdga vinarja, ki ga je zaslužil. Videl sem moža s solzami v očeh pripovedovati, ker se je bal, da bi ne prišel v posilnico in tamkaj moral služiti hudobni ženi kruha. Mož je tu svoji ženi pokoren, ne pa žena moža Mi Slovenci pa pravimo: Mož mora imeti blače in žena krilo. Neki mož a Kranjskega je že prišel drugič v Ameriko, pa ga je nekdo vprašal, zakaj, da ne spravi še žene semkaj. Ali mož je prav pametno odgovoril in je rekel: Nočem, da bi moja žena vedela za ameriške postave. Pisal ji je, da se ji ne prilega ameriški zrak. Mož je dobro vedel, kateri zrak ženi škoduje. On se je le bal, da bi ga žena ne navezala na trak in ga ne vozila na njem oelo življenje.
Novice.
Na Sv. Goro je prišel za gvardi-jana preč. o. Salvator Zobec. Sedanji preč. gvardijan o. A v r e 1 i j Knafelj je postal superior na Brezjah.
PremeSdeiije. — Apelacijsko sodišče v Trstu je premestilo sodnega kan-celista g. Leonarda N o v a j o 1 i iz Gorice v Trst in Bodnega kancelista g. Josipa Pečenko iz Trsta v Gorico.
Za »Slovensko slrotlSče": P. n. gg. A. Volk 40 v, g.čna Ela Abram daruje od dobitka žveplenk 14 v, ,,Slovenska Beseda** 1 K, Ivan Doljak v Št. Mavru 30 v, Ivan Kosovel 30 v, Ivan Oblokar 60 v, Edvard Štrekelj 2 K, Jakob Šorli 20 v.
Bog stotero povrni in obndi velikega dobrotnika, ki ga trdno pričakujemo.
Dar. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za »Šolski Dom“ 1 K. katero je darovala družba „SIovenska Baseda1*.
Vabilo na občni zbor »Krojaške zadruge v Gorici11, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v četrtek dne 21. septembra 1905 ob 10*/a uri zjutraj v prostorih .Goriške zveze11, ulica Vetturini št. 9, s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo in računski sklep za I. 1904;
2. Sprememba pravil; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. Računski sklep je razpoložen na ogled članom v uradu „Cnntralne posojilnice1* v Gorioi.
Odbor.
Triafikl pomožni odbor »Krščan-sko socialne Zveze", ki je bil izvoljen soglasno na občnem zborn dne 4. t. m. v Mariboru po predlogu zastopnika primorskega pomožnega odbora, je tale: Franc Kosec, stolni kanonik v Trstu, Jakob Ukmar, kaplan v Rojanu, Urh Tal, škofijski tajnik v Trstu, Andrej Furlan, kaplan pri sv. Antonu nov., Iva*' Slavec, dekan Oa Opčinah in Anton Čuk, kaplau pri sv. Ivanu. Ko je č. g. dr. Krek na shodu izrekel željo, naj bi ti gospodje čvrsto delovali za naš narod ob Adriji, zaklicali so jim navdušeno vsi zborovalci: Živio I
Na znanje. — Na letnem zborovanju »Krščansko socialne zveze1* v Mariboru dne 4. t. m. se je sklenilo, „da naj osnujejo deželni pomožni odbori tekom enega meseca dekanijske pomožne odbore treh članov, katerih naloga bo snovati in nadzirati izobraževalna dru štva“. Ker je ta sklep zelo važen, sklical bo goriški pomožni odbor dne 28. t m. shod vseh odborov nepolitičnih društev na Goriškem.
Svarilo. — Med naše ljudstvo širijo agentje razne knjige dvomljive vrednosti na pr.: »Grofica beračica1*, „Strah na sokolskem gradu ali Nedolžna v blaznici11 itd. Takih knjig ne moremo priporočati nikomur I
Veselica v Šturijah na Vlpav* ukom. — Krasen dan Bino doživeli v Šturijah v nedeljo. .Slovensko katoliško izobraževalno društvo** v Šturijah je ta dan prvič razvilo svojo zastavo. Kumica zastavi je bila blagorodna gospa dr. Breceljeva. Po blagoslovljenju zastave pa se je vršil na velikem v.ta g. Šlibiija zares krasen konoert. Sodelovali bo pri koncertu pevski zbori iz Šiurij, Cola, Kamenj, Budanj, Slapa in Vipave, ter lamburaški zbori iz Kamenj, št. Vida in Cola. Srce se nam je vzradostilo, ko smo videli naie mladeniče tako sigurno na-
stopati. Tukaj se je videlo, kje je pravi napredek I Petje in tamburanje je bilo izborno, zlasti so se odlikovali kamenjski tamburaši in pa šturski mešani zbor pri pesmi „Čolničku“ od V. Parme. Impozanten je bil nastop združenih pevskih zborov pri pesmih „Slovenac i Hrvat11 in „ Jadransko morje*. Za nameček so udarjali vsi trije združeni tamburaški zbori še dva lepa komada. Udeležba je bila ogromna.
Kje' naročujmo zastave za društva. — Dr. Krek je izgovoril na shodu v Mariboru dne 4. t. m. te velevažne besede: „Zastave naročujmo doma, pri domačih tvrdkah. Bolje nič, nego zastave, ki so naročene pri tujcih. Če domača tvrdka ne more tako hitro izvršiti dela, naj se z blagoslovljenem počaka, ker ni sile I Naj se tudi nikar preveč denarja ne zameta za zastave I Zastave naj bodo preproste 1“
Rojaki, uvazujte ta dobri svet I
Nekaj o narodnih radikalcih. — Mogoče je že znano cenjenim bralcem, da je bilo prošli teden v Trstu nekaj narodno-radikalnih dijakov; podarili bi bili radi javnosti par cvetk, katerih so si nabrali po raznih vseučiliščih. Bil je tudi dr. Tuma; o njegovi slavi smo že brali v listih. Ti ljudje so menda prepričani, da je pametno mišljenje le nekaj domenjenega; če se pa drugi dogovorijo, zakaj bi se oni ne?l Če se drugi domenijo o eni resnici, zakaj bi njihova bila kriva? Tedaj pa zavržejo ti mladiči nauke cele zgodovine človeštva in se postavijo popolnoma na no. o stališče. Domnevajo si, da znajo približno vse — učiti hočejo vse ljudi, vendar pa z nekim obupom ponavljajo ignoramuB et ignorabimus. Dogmatizem zavržejo, razume se samo-obsebi ravno tako etiko na pogladi tega. Odrešenja pričakuje profesor naravoslovja v svojem predmetu. Ta bo učil (na podlagi naravoslovja) dijaka spoznavati samega sebe in bližnjega in spoštovati itd. — No, bo morda že res, saj je oni gospod sam imenoval škofove zavode hlev in njegove dijake pa backe... To je spoštovanje in ljubezen do bližnjega na podlagi naravoslovia. To bo res nekaj krasnega, kedar prodre radikalizem na celi črti. Slovenski narod upaj in — čakaj I
Slabo se je godilo „Legl“ v Ogleju. — Laški gospodje so tu aranžirali veselico in plea v korist raznarodovalne „Lege“. — To pa ni bilo vščeč patrijotičnim Oglejcem, ki so si nadeli črnožolte kokarde, žvižgali in kouečuo vdrli v vrt, kjer se je vršila veselica. Podrli so nekaj miz in stolov, nakar je policija razpodila izgrednike in udeležence veselice. Izgredniki Italijani so vpili „Doli z Italijo*, „Doli z „Lego„ I
Zavod sv. Nikolaja v Trstu. — Velezaslužna gospa Marija Škrinjar, ustanoviteljica in voditeljica zavoda sv. Nikolaja za brezposelne služkinje je na dan ustanovitve po sedmih letih dne 6. sept. 1906 izročila notranjo upravo in vodstvo zavoda gčD. Mariji Žitnik in Luciji Šere, kateri si bodeti prizadevali posnemali jo v požrtovalnosti in Ijnbeznjivosti do vseh deklel, katera bodo iskala pomoči v zavodu. Doslej je imenovana gospa v sili in potrebi mnogokrat sama zalagala zavod, odslej pa jej bo to ne-inožno, vsled dolgotrajne bolezni, in bo odbor primoran sam skrbeti za vse. Zavod so vzdržuje od 9amih milodarov. P. n. čitatelje in vse dosedanje dobrotnike uljudno prosimo, da se tudi za naprej spominjajo prepotrebnega zavoda, ga velikodušno podpirajo ter mn pridobivajo novih človekoljubnih src, da bo vatrezal vsem premnogim in raznovrstnim potrebam in zahtevam. V kratkem objavimo in odpošljemo vsem dobrotnikom nova pravila, imena odbornic in duhovnega voditelja ter obširno poročilo o stanju in delovanju zavoda. — Odbor zavoda sv. Nikolaja za brezposelne služkinje, v Trstu, 7. sept. 1905.
Še 5 kron so dali Lokvarji svojemu pogorelcu Mihaelu Koleuec, namreč hšt. 20, 63, 4 po 1 krono, ter hšt. 41 2 K.
—	Nekateri so pomagali v blagu in z delom, vsem dobrotnikom naj povrne Bog!
Pri tem pogorelcu se je pa slabo obnesla zavarovalnica »Avstrijski Feniks1*: hiša je bila zavarovana za 800 K, pogorelec je dobil pa le 626 K 21 # in vendar je vse pogorelo do t&l, celo zidovje bo morali skoro do cela podreti I Tako bi ne storila naša »V *. a-jemna zavarovalnica* v Ljub Ijani I
Otvoritev bohinjske železnice. — Pred časom pisalo se je mnogo o otvoritvi te železnice. Nekateri so trdili, da se otvori črta med Trstom in Podbrdom gotovo že 1. novembra t. I. O črti med Gorico in Trstom so pa trdili, da se otvori že meseca oktobra t. 1. Ali kakor kažejo vsa znamenja, prešlo bo najbrže celo leto 1905 in preteklo bode tudi nekaj mesecev I. 1903, predno pride do otvoritve te železnice. Kakor na črti med Podbrdom in Gorico, tako se nahajajo tadi na črti med Gorico in Trstom nekatere točke, ki delajo še precej preglavice podjetnikom in pa tadi želežniški npravi.
Posebno se govori o predora na Grahovem, da ga bodo najbrže morar' opustiti ter črto nekako premestiti, ker bo tam talne razmere skrajno neogodne in nezanesljive. Sploh pravijo nekateri, da pred 1. majem 1906 ni opati, da bi se bohinjska železnica otvorila.
Naša želja bi bila gotovo, da bi se ljudje, ki to trde, hndo motili in da bi železnica vsaj v tem letu bila izročena prometu. Te vrstice napisali smo zato, ker se nas vedno in od raznih strani povprašuje, kdaj da bode železnica otvor-jena. Veselilo bi nas, ako bi nam o tem kaj sporočili oni, ki so stvari bolj podučeni nego mi.
Drobne novice Iz Kostanjevice.
—	Tisti Italijan, katerega so po poročilu „S^če“ in nekaterih laikih listov naši »katoliški divjaki* do smrti pobili, je zopet oživel. Pred nekaj dnevi se ju prikl til semkaj gori popolnoma zdrav. V Bolafonovi krčmi so ga sprejeli 2 odprtimi rokami.
Posebne mahe ima naša pred dobrim letom kupljena nra v cerkvenem stolpn. Gre le, kedar se ji poljubi ; sedaj počiva že kasih 14 dni. Ko pa je nekdo opomnil „skrbuega“ podžupana Trampuža, naj vendar pokliče urarja Štolfa iz Komna, da spravi uro v tek, je ta modri mož odgovoril, da to ni njegova stvar, ampak da je to Btvar eprkvenega oskrbništva. Ta je pa lepa I Torej cerkveno oskrbništvo naj skrbi za tisto ničvredno šklemfo, ki vrh tega še plačana ni, da se jo bo vedno popravljalo ? Bo-lafon, iz te moke ne bo kruha I Kdo je delal pogodbo z urarjem Štolfo, ali cerkveno oskrbništvo ali občinsko pred-stojništvo ?
Kratek odgovor „Cvetju“, ki se n». platnicah 9. zvezka spodtika nad „protialkoholičneraa gibanju, ki se širi iz protestanskih in brezverskih krogov po brezverskem framasonstru žetudi v naše kraje*.
Narodi bolehajo za alkoholizmom, ki izvira iz nerednega vživimja opojnih pijač. Zloraba opojnih pijač je med drugim kriva, da tudi naše slovensko ljudstvo versko, nravsko, narodno in gospodarsko propada. Kdor pozna to dejstvo in ljubi svojega bližnjega, kdor želi sreče svojemu milemu narodu, tega s i I i ljubezen, da po Bvoji moči pomaga vničevati to zlo. Kot najvBpešnejše siedstvo proti splošni zlorabi opojnih pijač se je dozdaj izpričala popolna zdržnost ali abstinenca. Abstinenca pa je praktično izvajanje dolžnosti zatajevanja samega sebe.
Da se protestantje in brezverski framasoni poslužujejo obstinence, da rešijo človeštvo pogubnega alkoholizma, so zato hvalevredni. Naš Gospod J. Kr. je pohvalil nbrezverskegau Samarijana, ki je storil dobro tistemu, ki je padel med razbojnike; grajal pa je „pravoverna“ duhovnika, levita, ki sta vedela, da je zapisano v postavi: „Ljubi Gospoda svojega Boga .... in bližnjega, ko sam sebe", pa se vendar nista zmenila za nesrečnega bližnjega. Kar je Gospod rekei pismarju: „Pojdi in stori tudi ti tako", veljaj tudi nam I
Imamo katoliško družbo treznosti, potrjeno od bIov. škofov, obdarjeno z odpustki. Žal, da prezirajo nekateri listi to družbo in da jih je prav malo, ki so pristopili.*) Ta družba ima v prvi vrsti popolne abstinente za svoje ude. Toda no le katoliška dražba treznosti, ampak celo „Guttemplarji“ vam dovolijo rabiti vino za sv. daritev in za slačaj bolezni celo konjak.
če bodo framasoni kedaj rabili abstinenco zoper vero, skrbimo, da se že zdaj urimo v tem pristno krščanskem orožju, da nas ne pobijejo.
Da očitate abstinentom hinavščino, ni lepo 1
*) Kdor »e hoče vpisali v to velekoristno družbo, obril« naj sc do d. g. dr. Andreja Pavlice, stolnega vikarja v Gorici, ki je odbornik.
Marija D. na ženitnini v Kani ni prosila za „8trup“, da bi ž njim svate zastrupila ali opojila, ampak ker je hotela privoščiti nedolžno veselje, katerega bi jim ne bila privoščila, ko bi vedela, da bodo „strup* zlorabili v svojo škodo. Sicer pa je J. Kr. tudi vedel, da pravi sv. pismo: „V vinu je n e-čistost1*) in pa: ,Ne glej vin«
ko se blišči toda naposled
piči kakor kača“; On je znal sv. pismo boljše razlagati, kakor zna nekateri razlagati pravila abstinenčnih družb. Die nur von Kana’s We i n uns sangen Die haben and den Tod gebracht;
Lasat nicht am Wort und VV e i n uns
[hangen,
Der G e i s t ist's, der lebendig macht.
Daljši odgovor poda drugje
1. K.
Občinske volitve v Dornbcrgu.
— V torek in sr9do vršile so se v Do-rnbergu občinske volitve vsled razveljavljenja zadnjih občinskih volitev, pri katerih so zmagali s pomočjo grdih nepo-stavnostij in nasilstev takozvani „na-prednjaki". Lastnik „Soče“ zaradi izida včerajšnjih in predvčerajšnjih volitev stoče, iz česar je sklepali, da je bil izid vol lev tak, da se nad njim prav lahko raduje poštenjak.
In res, dobili smo ravno pri sklepu lista sporočilo, da se je v Dornberga pri volitvah nekaj lepega dogodilo. Zmagala je namreč v vseh treh razredih lista kandidatov, katero bo sestavili možje, vneti za blagor in pravi napredek občine. Kandidatje te liste dobili ao v tretjem razreda od 160 do 180 glasov, dočim so jih vjeli pristaši „Soče“ in dr. Tama le — 18 V dragem i azredu so dobili kandidatje omenjenih pametnih mož 48 glasov, dočim so jih dobili nasprotniki le
— 19. Istotako je bila zmaga v prvem volilnem razreda na dobri strani. Za to dobro stran oddalo je namreč svoj glas 19 volilcev, za nasprotno stran pa jih je volilo le — 6.
V	spanju skočil skozi okno. —
V	noči od sobote Ina nedeljo skočil je v spanja skozi okno domobranske vojašnice četovodja Jo«ip Brešan. Pri padcu zlomil si je roko in se sploh hndo poškodoval na celem životu. Prenesli so ga v vojaško bolnišqico. Brešanu se je sanjalo, da se nahaja pri vojaških vajah v Pulju, kjer je bila njegova stotnija nameščena v pritličju nekega poslopja in so tam vojaki, ko je bil ponočni flalarmu, poskakali skozi okna na dvorišče. Take sanje imel ja torej, ko se je nahajal v Gorici, spavajoč v drngem nadstropju, odkoder je skočil skozi okno na tla.
Ribiči naleteli na plavajočo mino in zleteli v zrak. — Iz Ližnjana pišejo poljskemu »Omnibusu" dne 8. t. m.: Sinoči ob 8. ori na večer sta ribič Josip Grakalič in sin izpod Ližnjana ravno tam, kjer je bilo pred dvemi leti izkrcavanje vojske povodom vaj, naletela na plavajočo mino, ki je razpršila v zrak — ladijo in človeka, ki sta zopet padla v morje, ne pa da bi se poškodovala, la-dija pa je bila razbita. Ne ve se, ali je mina ostala od zadnjih vaj, ali pa jo je italijanski trabakol „Aurora“ — izgubil.
Slavnost odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. — Slavnost odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani, ki se je vršila v nedeljo, vspela je prekrasno. Ta dan ostane v zgodovini slovenskega naroda in posebno pa njegove prvostolnice Ljubljane z zlatimi črkami zapisan. Slavnost je bila impozantna in izvršila se je tudi v najlepšem redu. Sprevod, ki se je pomikal izpred .Narodnega Doma“ na Marijin trg, kjer stoji spomenik, jo bil ogromen Udeležilo se ga je nad 140 društev s 40 zastavami poleg drugega občinstva. Vso slavnoBl je poveličevalo krasno vreme. Ko so ae zbrali na slavnostnem prostoru gostje in društva, zapela je .Glasbena Matica11 pod vodstvom mojstra Hubada slavnostno kantato. Velik in pretresljiv trenotek je pa bil, ko se je na zakljočko govora dr. Tavčarja razmaknila zavesa in je množica zazrla krasni spomenik, umotvor domačega umetnika Zajca. Par trenutkov je vsa ta ogromna množica kakor oka-menela zrla v spomenik, a nato je pa dala dnška svojemu navdušenju z urne-
*) »Cvetje« bi sklepalo tako-le: »V vinu je nečistost. Ko bi bilo to ros. potem Marija ni vedela. kaj je prosila na tenitnini v Kani Galilejski, ko je rekla: »Vina nimajo«. In Jezus? Jezus je bil spremenil vodo v vino, v katerem je nečistost. Če je v vinu nečistost in Jezus tega ni vedel, kedo je bil potem ljubi Jezus V Neveden človek, ne Bog!« Tako bi sklepalo »Cvetje« 1 Tako sklepanje pa ni pravo!
besnim klicanjem „Živio in slava Prešernu 1“ Godba je zasvirala „Naprej zastava Slave", a z grada so javili topovi, da je spomenik največjemu našemu pesniku dr. Francetu Prešernu odkrit. Nato so govorili in so poklonili Prešernovemu spomeniku ruski profesor v imenu ruskega naroda, arhimandrit Petrovič iz Belegagrada v imenu Srbov, praški župan dr. V. Srb v imenu Čehov in dr. M. Amruš v imenu Hrvatov. Ravnatelj Senekovič je nato v imena .Odbora za Prešernov spomenik" ‘stega izročil v varstvo ljubljanskega mesta, nakar ga je župan Hribar po daljšem govoru vsprejel. Nato je „Glasbena Matica1* pod vodstvom mojstra Hubada zapela Mašekovo „Stm-nam“ in razne depntacije so pričele po-kladiti vence ob spomenika. Nato so se deputacije s svojimi zastavami poklonile 'spomeniku in sprevod se je po vsporedu vrnil pred „Narodni Dom". Po eni uri popoludne so tudi socijalisti, po kratkem nagovoru g. Kristana, položili venec ob spomeniku. Ob 2. uri dopoludne je bil v veliki dvorani „Narodnega Doma“ slavnosten banket. Vrsto napitnic je otvoril ljubljanski župan Hribar. Zvečer so bili na raznih krajih komersi.
Slabo jo je skupila vojaška godba pešpolka št. 27. v Ljubljani, ki je v nedeljo popohdne svirala na Kozlerjevem vrta. Kakor da bi hotela izzivati, zaigrala je tam neko ital. koračnico. Tržačani, ki so doma takih koračnic do grla siti, in kojih se takrat na Kozlerjevem vrtu zbralo veliko število, pograbila je sveta jeza in začeli so tako odločno demonstrirati proti godbi, da so bili godci prisiljeni, vsaj tako nam pripoveduje očividec, pobrati šila in kopita ter zbežati.
Roman „Nebesa“. — Kako lepo bi bilo na svetu, ako bi ne bilo treba — sile t. j. ne vojaštva ne vojne, ne orožnikov ne policajev, ne sodnij ne zaporov,
— da I ko bi niti ne bilo treba plačevati d a v k o v I Kako lepo bi bilo, ko bi ne bilo krivice, ko bi vladalo na zemlji le poštenje, bratoljubje, uprava I
V	tako urejenih socijnlnih razmerah bilo bi vredno — živptil Ker to bi bil potem pravi .raj na zemlji!“
Tako je pač vzkliknil že marsikateri zemljan v življenja stiskah in nadlogah
— a zamanl Človek ne pozna izhoda iz labirinta svojih zamotanih socijalnih razmer in ne najde pota, ki vodi v ta srečni raj. Zaradi tega se globlje in globlje pogreza v odoren boj za obstanek, v vesoljno zlo.
In vendar se nahaja neki izhod vendar je mogoče najti to pot. A ista vodi po skrivnostnih ovinkih, kakor jih slika pisatelj romana „Nebesa\
Po njegovih nazorih je to pot, ki vodi k — nebesom, k onim resničnim in pravim nebesom, ki se zares nahajajo in ki se s polnim odmevom pojavljajo že v našem zemskem življenja.
Idej o nebesih bi se po nazorih pisatelja tega romana moralo okleniti človeštvo in isto Bpajati z nalogami življenja, pa bi bil dosežen oni srečni cilj.
Da je to mogoče, dokazuje pisatelj na konkretni verojetni podlagi v svoj t m romana, čigar dejanje pričenja na fran-cozkih tleh, a ki ae razvija malone po vsem svetu.
Zaradi tega je smatrati roman »Nebesa “ za splošno socijalen roman obsežnega pomena, roman, katerega bi moral čitati vsak količkaj .omikani človek.
Romana „Nebesa“ je dosedaj izšel le še 1. zvezek, v kratkem izide celo prvo zanimivo poglavje „Kje so nebesa?-
Priporočati je, da se oglasi čim več rednih naročnikov, da bo možno tisk romana z uspehom nadaljevati. Kakor ča-jemo, bo roman razun v slovenščini izšel v ra/.nih kulturnih jezikih in si pisatelj na to stran pridržuje vse pravice.
Štajerski Slovenci pri delu. — Politično zborovanje bo 17. t. m. v Remšniku. Poročal bo poshnec g. Robič. Dravska dolina na noge I — V celjski okolici se je ustanovilo več novih bralnih društev. — Shod slovenske mladeniške zveze v St. liju je bil 10. t. m. — Velika sokolska slavnost je bila 10. t. m. v Ormožu. Slavnosti se je ndeležil tadi „Sokolu iz Varaždina. — Bralno droštvo .Mir" pri Veliki Nedelji je imelo 8. t. m. veselico, pri kateri je govoril g. dr. Ant. Korošec iz Maribora. — V Libiji pri Mozirja je imel 10 t. m. Savinjski „Sokol“ Prešernovo veselico. — Bralno droštvo v Kh peli pri Radgoni je imelo 10. t. m. veselico. Kmetijsko bralno društvo v Gorenji Radgoni jo bo pa imelo 17. t. m.
Japonska vojna ladija zletela v zrak, — Dne 10. t. m. o polunoči je nastal na japonski oklopnici „Mikasa“ požar. Ko je prišel ogonj do smodničnice in se je smodnik zažgal, pognal jo v zrak ladijo, ki se je potem po opila, a potopilo se je tudi 599 mornarjev.
Glej, da sam storiš, kar druge učiš! — irski kmet je dobil hlapca, ki pa se je kmeta skazal pijanca. Ob času njegove žeje ni bil za nobeno delo, sicer pa izvrsten delavec.
Gospodar mn govori na srce : Glej, najlepšo ovco ti dam v dar, če se odpoveš opojnim pijačam do po žetvi. Hlapec je zadovoljen s to kupčijo.
Starejši sin gospodarjev to posluša in reče : Oče, ali daš tudi meni ovco, če se alkohola več ne dotaknem. Rad bi imel kaj svoje živine.
Lepo je to, moj sini Tudi ti dobiš ovco, če le do mlatve ostaneš trezen.
Zdaj priskoči mlajši sin : Oče, jaz bi tudi imel rad ovco in obljubim, da nikoli ne bom pil žganja in tudi piva ne in vina.
Dobro, tudi ti dobiš ovco, boš toliko boljši delavec, reče oče prav zadovoljen.
Kar se še enkrat obrne mali deček, pogleda očeta v oči in počasi vpraša:
Oče, ali ne bi bilo dobro, če bi tadi ti ovco zaslužil?
Oče postane radeč in reče: Bom poskusil.	,
Vsi, tadi oče so ostali mož beieJ* in ko je bil oče 2e star, je djal, da boljše kupčije še ni naredil ko tisti dan, ko je „zglihal“ za ovco.
Po ,.Piščalkih.
Socijalne drobtinice.
Vseučilišče.
Spisal dr. Andrej Pavlica.
VIII. Pogovor.
A.: Da ne bova lovila slopih miši, povej, kaj pomenja tebi beseda družba ?
B: Poslušajmo najprej tvojo modrost I
A: Meni pomenja beseda družba zjedinbo več ljudi, ki se prostovoljno zavežejo, da hočejo sknpno delovati v dosego katerega koli namena.
B: Ti si res le pol človeka, ker poveš o vsaki reči le pol. Beseda družba pomenja še kaj voč, pomenja poleg tega tudi še zjedinbo več ljudi, ki so že po naravi za vez a n i, da morajo skapno delovati v dosego določenega namena.
A: Kakor vidim, vrtiva bo vedno okolu ene točke. Po tvojem je treba razločevati dražbe, kojim smo dolžni po naravi biti udje, in dražbe, h kojim pristopamo prostovoljno.
B: Gotovo I Saj je človek prvič svobodno, neodvisno bitje, dragič pa tudi družabno bitje, imajoče dolžnost do drugih in do vesoljno človeške družbe.
A: Ali bi bilo nenaravno, če bi kdo hotel sam	za-se živeti	in sam za-se
delovati ?
B : Brez dvojbe I Človek je po svoji naravi poklican, da živi in delnje z drugimi. Kdor drugače dela, dela proti človeški naravi I
A: Katere dražbe prištevaš med take, ki jim moramo biti že po naravi adje ?
B: K	tem dražbam	je treba	pri-
števati na vsak način cerkev in državo.
A: Kaj pa družina?
B: Družina je za človeštvo na Bploh obvezna, ne moramo pa nikakor reči, da je	družina	obvezna za slehernega	po-
sameznika.
A: 0	tem bi imel	marsikaj	pri-
pomniti, toda dalje 1 Ali imaš še kako društvo, kojemu moramo biti udje I
B: Še, šel V mislih imam zlasti izobraževalna, dobrodelna in podporna droštva, pri katerih mora. človek kot bitje več ali manj sodelovati.
A : Dovolj, dovolj! V teh draštvih je zbrana vsa klerikalna sodrga I
S do E dijakov
se sprejme na hrano in stanovanje, k dobri krščanski drnžini. Nas|ov: Rosina Aserano, ulica Formica št. 5., Gorica.
Sprejme se
na stanovanje in hrano dva gospoda. Oglasiti se je v Raštelu. St. 14, I. nadstropje.
Zahvala.
Globoko ginjeni vsleil obilili dokazov sočutja izrekamo tim polom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, kateri so spremili našo nepozabno soprogo oziroma mater
Lucijo Kuštrin roj. Ternovic
|i k večnemu počitku.
Konečno zahvaljujemo se nadalje vsem onim, kateri so nam v teh dneh žalosti na katerikoli način lajšali neizmerno bol. Bog vsem povrnil ■ V Horici, dne 9. septembra 1905.
Žalujoča rodbina Kuštrin.
I
I
Jfercaralo.
Podpisani naznanjam gg. gostilničarjem in krčmarjem, da imam
80 ki. vina -m
belega in sicer pristnega, zajamčenega na prodaj. Cena pri malem odjemu 35 hi., pri večjem odjemu se cena izdatno zniža.
]Ff. JCorire,
posestnik na Qočah St- 39, p. Vipava.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster (iorlra, ('orno GIun. Verdi 33
izdeluje vsakovrstne o-blcke za vsaki stan in «icer zaciv., voj. in drž. uradnike in du bovnike.
Za vse obleke Je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doSlo sveže angleško ln domače blago za Jesensko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica Št. 14,
(blizu lekpjrne Glroneoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Hazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
♦♦♦♦
Podpisani priporočani častiti duhovščini in Bluvnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jocbmanno-vega in MajdičevPga mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec. izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd.
josip kutin
Semenlika ulici hli. itev. I.
- -m —f,
♦♦♦♦M
Saunln
ulica Munlcipio št. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črevljarjo, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier“ in slamoretni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popr&vljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weitfalla“.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalUče nirnberčkega In drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
lina oMa la vsa letne čaie.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In deltelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Priporoča svojo zalogo ran-novrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo Izvrši hitro, dobro ln po ceni. Za vsako uro 1-letna garanc^a. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornlških cenah, a ne kakor posredovalci.
9 9
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovičim in slavnemu občinstvu v mestu in, na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korft istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko It 0, t, 2,8,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/• kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žuideriič 4 Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in > Jochmann-CTega v AjdovUini. Vse blago prve vrste.
v gorici
vin Teatro 20
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . . . „ fine . „ fineje
„ bol|e dalmatinsko iNtriJaiiNko .
kr. 112 311 „ 4« „ « 48
r>0
('orlu kr. 5B
H m H...................  0(1
Lucca....................  70
NlZ7.ll
Najfi
  70
Z7.ll.................... HO	(T)
jfineje ... gl. 1
Priporočam it', duhovščini # cerkvenim oskrlmlštvoin.
m
urici
Teatro
********
Karol Draščik,
pekovski in »juter na Kornit v Gorici
odlikovan z iastno diplomo nalvlijega priznan)« jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 t zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ladi najfinejega, za novo maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsu naročila izvršuje točno in na tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesta in na deželi najnljndneje.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, I---------
tekallšče Fr. Josipa it. 2 (lastna hlia), In podružnica it. 20.
}
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
o®
V zavarovalni stroki več let službujoči potovalec
se sprejme.
Plača po dogovoru. Naslov pove upravnijštvo našega lista.
*****
N*
*******
1*1
P
&
i
Prosiva lahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava VBakemn, kdor dokaže h potrdili najine nove araerikantke blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga.
J
o
!
er
o
p
o
p
p-
®
i
Prosiva sahtevati listkel
I
Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljud-neje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in na novo renovirani hotel pri
„Zlatem jelenu"
(Al Cervo d' Oro)
združen s pivarno in restavracijo pri ..Ledenici",
v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11.
Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, trudil se bom tudi^ jaz vsetn željam čč. obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji
sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah.
Na blagohoten obisk vabi najuljudueje
Al. Rasberger, hotelir.